Najračji •Imoaici dnevnik v Združenih državah Vefei Ta pol UNei leto leta » • s $6.00 g $3.00 7.00 fj Za New York celo leto . $7. Za inozemstvo celo leto $7. lisi slovenskih delavcev y Ameriki The largest Slovenian Daily hi the United States« Issued every day except Sunday* and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3—1242 Entered ai Second Glasi Matter September 21, 1903, at the Post Offloe at Mew York, N. Y„ aader Act of Oongreea of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 3—120 No. 196.— Stev. 196. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 21, 1937—SOBOTA, 21. AVGUSTA, .1937 Volume XLV.—Letnik XLV. IZSTRELEK ZADEL AMER. VOJNO LADJO "AUGUSTO" --- * Lewis nezadovoljen z demokrati AMER, KONZUL JE ODLOČNO PROTESTIRAL PROTI NEOBIČAJNI ODREDBI JAPON. ADMIRALA MUSSOLINI OBDOLŽBA En ameriški mornar Je bil mrtev, osemnajst pa ranjenih. — Japonci se obupno branijo, da jih Ki- tejci ne poženejo v reko.- Nahajajo ^ samo ie j PONUJA KRONO JAPONSKEGA sto jardov od Vangpu. — :Tisoc ameriških žena in otrok na parniku "President Hoover' SANGHAJ, 21. avgusta. — Admiral Harry E. Yarell, poveljnik ameriškega brodovja v Pacifič-neni oceanu, in ameriški generalni konzul Clarence Gauss sta poslala japonski in kitajski vladi oster protest, ker je padel na ameriško zastavno ladjo "Augusto" izstrelek ter usmrtil enega mornarja, osemnajst mornarjev pa nevarno poškodoval. Zaenkrat se še ne ve, če je priletel izstrelek iz japonskih ali iz kitajski vrst. ŠANGHAJ, Kitajska, 20. avgusta. — Japonski mornarji v vzhodnem delu Sanghaja se obupno bore, da se branijo, da jih Kitajci ne poženo v reko Vangpu. Kitajci so pričeli napadati včeraj zvečer in boji so se nadaljevali celo noč. Pri tem imajo Kitajci namen prodreti do reke in preprečiti Japoncem, da ne bi mogli izkrcati svojih vojakov. Pred polnočjo so Kitajci dospeli do kaznilnice v mednarodni naselbini, ki se nahaja le nekaj sto jardov od brega reke. Angleški ravnatelj kaznilnice je po telefonu sporočil, da se okoli kaznilnice vrše vroči boji s strojnicami in bajoneti. Kaznilnica i-m^i prostora za 8000 kaznjencev in so v njej zastopane vse narodnosti. Sedaj so v nji trije Amerikanci. Nevtralni opazovalci soglašajo v mnenju, da se bodo Japonci nahajali v zelo nevarnem položaju, ako se Kitajcem posreči dospeti do reke, ki je edina pot, po kateri morejo Japonci dobivati vojaštvo in municijo. Sedem japonskih parnikov je pripeljalo japonske vojake, ki so se izkrcali na japonskih pomolih na severnem bregu Vangpua. 16 parnikov z voja-, štvom pa čaka pri izlivu Vangpua v Jangce ter bodo skušali izkrcati vojake v Liuhu I 7 milj severo-zapadno od Sanghaja, pod zaščito teme in topov bojnih ladij. t Med Sanghajem in morjem je razpostavljenih 50 japonskih bojnih ladij, ki so pripravljene, da varujejo izkrcavanje vojaštva. V mestu je pričelo primanjkovati živeža. Vpo-raba električnega toka za razsvetljavo in gonilno silo je omenjena na najpotrebnejše. Včeraj so japonske bojne ladje na reki Vangpu neusmiljeno bombardirale kitajske postojanke na suhem. Japonci neprestano pošiljajo več vojaštva v severno Kitajsko, kjer si hočejo prebiti pot skozi Nankov prelaz v Mongolijo. Japonci poročajo, da so na 15 mi|j dolgi vijuga^ ?ti cesti, ki tvori prelaz, prodrli že 5 milj ter se pomikajo od griča do griča navzlic močnemu kitajskemu odporu. ŽANGHAJ, Kitajska, 20. avgusta. — Ameriške oblasti so včeraj odločno zavrnile japonsko odredbo, po kateri ne bi mogli Amerikanci oditi iz Sanghaja. Japonska mornarica na Vangpu je bila obveščena, da Združee države ne bddo priznale omejitve prometa po reki Vangpu, po kateri je edini izhod do morja. Ameriške konzularne in mornariške oblasti so japonskemu admiralu odgovorile, da mora biti reka Vangpu odprta, dokler ne bo zadnji Amerikanec odšel iz Sanghaja. POSLANIKA "Pravda*' ga dolži proti-komunistične agitacije. List ga dolži, da deluje za poslabšanje odnosa-jev med obema državama. • SELASSIEJU Mussolini je že dvakrat ponudil negusu abesin-sko krono. — Tretjo ponudbo b o mogoče sprejel. LONDON, Anglija, 19. avg. — Italijanski ministrski pred- MOSKVA, Rusija, 20. avg. sednik Benito Mussolini hoče _ Uradni list komunistične imeti Haile Selassieja na abe-'strnake "Pravda" »v svojem sinskem cesarskem prestolu f-laiiku dolži japonskega po-ter ga je naprosil, da naj pre- slanika Mainoru Šiegemieua vda i i, ako bi hotel iti v Add> ,ia svojo diplomatsko družbo A bal k) in zasesti prestol pod z|ora;bi in da v Rusiji razširja italijan-ko nadvlado. i protikomuništirimi propagan- Haile Selassie bo ponudbo dc. BRANITELJI SANTANDRA _ V STISKAH Republikanci so. izgubili 10,000 vojakov. — 22 bataljonov je bilo ubitih ali ujetih. — General Franco izgubil tri aeroplane. sprejel resno, ako Liga narodov iprizna italijanski mandat nad Abesinijo. Letos so Mussolini javi odposlanci že dvakrat prišli k Selassie ju v Batli v Angliji ter so mu prigovarjali, da reši iz razvalin svojega nekdanjega prestola, kar je še mo goče rešiti. Slično ponudbo je Mussolini Selassieu stavil pred abe-sinsko-italijansko vojno in tekom .vojne. Toda prvič je ne-guš ponudbo zavrnil, ker je mislil, da bo mogel premagati Italijane, drugič pa, da bo Liga narodov z Anglijo na čelu vstavila njegovega sovražnika. Angliji je vedno zaupal do zadnjega navzlic svojemu porazu. Toda sedaj je prišlo v javnost, da je Anglija v januarju z Italijo sklenila pogodbo, po kateri je Italijanom dovoljeno dovažati živež skozi angleško (Somalijo, angleški podaniki v Somaliji pa 'bi gotove čase v letu smeli pasti svojo živino v Abesiniji. S to pogodbo je Anglija v resnici potrdila -italijansko o-svojitev Aibesinije in Haile Sealassie sedaj spoznava, da je v očeh Anglije njegov položaj brezupen. Mussolinijeva ponudba nudi Selassieu trojni dobiček: Sc-lassievo malo premoženje gi-ne. Iz A'besmije je v svojih kovčegih prinesel samo srebro, ne pa zlata. Angleška sodišča so mu odrekla pravico ivzeti denar iz etiopske banke v Londonu. Njegov edini dohodek bi še bil, ako 'bi mogel od amerl-Ški/h in drugih časnikarskih družb iztirjati prispevlke za brzojave tekom «;besinske vojne. Ako sprejme italijansko ponudbo, 'bo mogel lažje gledati v bodočnost, imel bo tudi nekaj oblasti in dostojanstva. Ker je znano,* da se Haile Selassieu zelo toži po domovini, bo naj-brže sedanjo Mussolinijevo ponudbo sprejel in 'bo zopet vladal Abesiniji pod italiiansko nadvlado. . List dolži poslanika "nespodobnega obnašanja'' ter dostavlja, da njegovega ščuva-jočega delovanja sovjeti ne bodo trpeli. Napad na poslanika prihaja ob istem času s poročilom, da je bilo v Sibiriji zopet za-{radi vohunstva in sabotaže u-| streljenili 34 oseb. Obdolženi so ibili, da so v službi* japonskih agentov hoteli razdejat: rusko sibirsko železnico. Članek v "Pravdi"med drugim pravi: "Aiko ima Sigemicu nagnjenje do pisateljevanja, tedaj mu priporočamo, da si za svojo nadarjenost izbere drugo! polje, kajti njegovo delovanje ni vredno poslanika in velike dežele, katero zastopa." Ta stavek se nanaša na Si-gemicuovo izjavo inozemskim časnikarjem. V svoji izjavi je Šigemiču zavrnil rusko trdi-* te v, da so Japonci zasnovali napad Belih Rusov na ruski konzulat v Tientsinu in da so papadalce vzeli v svoje varstvo. DELAV. VODITELJ JE ZAPRETIL Z USTANOVITVIJO NOVE STRANKE WASHINGTON, D. C., 20. avgusta. — Ker je regulacijski zbornični odbor onemogočil sprejem delavske predloge, ki določa minimalne plače in maksimalni delovni čas, je John L. Lewils, predsednik odbora za industrijalno organizacijo, silno ogorčen. 1 'Pravda" pravi dalje: "Časnikarski krogi v Moskvi niso brez vzroka mnenja, da Šiigemicu ne deluje za izboljšanje od noša je v med Japonsko in sovjetsko Rusijo, temveč za poslabšanje. V svoji poslanski lastnosti je inozemskim časnikarjem poslal izjave, ki diše po propagandi. '' Sigemicu očividno smatra svoje bivanje v Moskvi za primerno sredstvo, da isfooljša svoje odnošaje z vsemogočnimi japonskimi militaristi, to so odnošaji, ki niso biil najboljši, ko je bil še japonski poslanik na Kitajskem. "V splošnem naj bo povedano, da bi bilo 'boljše, da poslanik ne govori o postopanju japonskih Oblasti na Kitajskem. HARABOVSK, Sibirija, 20. avgusta. — Sovjetska vlada je zaprla svoja konzulata v Bo-graničniji in Sahaljamu v Man-čukuo. To je stoHla v protest proti postopanju japonskih in mančukuanskih oblasti z ruskimi 'konzularnimi uradniki, dec Santandra neizogiben. SALAMANCA, Španska, 20. avgusta. — Število vladnih vojakov, ki so bili ubiti ali ujeti v sedanji fašistični ofenzivi proti Santamlru, cenijo na 22 bataljonov, ali 10,000 mož. Tekom svojega umikanja so republikanci pustili na bojiščih velike množine orožja. V včerajšnjem prodiranju so fašisti zavzeli višin« goro Sierra de Santa Marina, ki leži desno ob cesti Valencia -Santander in Alto de la Ras-gadas na levi strani ceste. Fašisti so v enem dnevu napredovali za 8 milj ter se sedaj nahajajo 15 milj od Torrela- ^ vege, ki je še edino važno mesto, ki leži med Reinoso in San-tandrom. Z nekaterih višin, katere so včeraj zavzeli fašisti, je mogoče videti biskajski zaliv. Sodeč po isedanjem položaju, republikanci nikakor ne morejo utrditi svojih postojank, da bi se mogli uspešno postaviti v bran. HENTDAYE, Francija, 20. avgusta. — Fašistična divizija 'črne pšice" prodira po biskajskih višinah proti Torre-lavegi. Ta italijanska divizija čaka na počasnejše po zapadni vsporedno tekoči cesti proti San-tandru pridirajočo fašistično divizijo. Te dve diviziji se boste združili v Torrelavegi ter boste prodirali skupno s tretjo divizijo, ki prodira proti zapadu od Castra in Urdiale sa. SANTANDER, Špan s k a, 20. avigusta. — V provinci Santander so republikanci včeraj izstrelili tri fašistične aeroplane. Šest republikans k i h aeroplanov, so 'bili na potu na fronto, je srečalo 9 fašističnih aeroplanov vzhodno od Torrela vega. Vnel se je ljut iboj. En aeroplan, ki je treščil v plamenih na tla, je bil nemški, drugi pa italijanski. Sirene^ so petkrat posvarile Santander pred .zračnim napadom, toda samo en napad je bil izveden. Šest fašističnih' (nemških) aeroplanov je bombardiralo južno predmestje Afetillero; ena hisa je bila po-; rušena in tri osebe so bile u bite. SAINT JEAN DE LUZ,1 Francija, 20. avigusta. — Ameriški rušilec je odplul proti Santandra, da odpelje tamo-šnje Amerikance v Francijo. Francoska bojna ladja Loui sette je prišla v Bayonne a begunci. Kapitan pravi, da je pa- NAGRAJEN POLJUB WASHINGTON, 1). C., 1«. avgusta. — Predsed. Roosevelt je imenoval danes Miss Mary \V. Dews on za članico oblasti za socijalno zaščito. — Miss Dewsoii je mnogo delala za socijalni napredek ter je bila svoječasno v državi Massachusetts tajnica komisije za minimalne plače. Časopisje je posebno dosti pisalo o nji, ko je pozimi tekom nekega banketa stopila k generalnemu poštarju Farleyu ter ga strastno poljubila na usta. LINČANJE V TENNESSEE COVINGTON, Tenn., 18. avgusta. — Šest maskiranih mož, ki so kričali "k vragu s postavo", je zgrabilo nekega črnca, ki je bil obdolžen, da je u-moril belega šerifa W. J. Vau-ghana in so ga ustrelili in slednjič pustili viseti z nekega mostu. To je že sedmo linčanje tega leta na jugu. Sodnik R. B. Baptist je veliki poroti naročil, da prične s Opravo preis-kavo" ter je za'-hteval obtožnico umora po pi-vem redu proti vsakemu, ki bo spoznan, da je bil udeležen pri linčanju. Truplo črnca, 25 let starega Alberta Goodena, je bilo najdeno napol v vodi 12 milj južno od Covingtona. Okoli vratu je imel zadrgnjeno vrv, ki je bila privezana za železni steber mostu. Več kot 30 krogel je preluknjalo njegovo telo. Danes je zapretil demokratski stranki, da bo prekinil z demokrati vse zveze ter začel s svojim odborom agitirati za ustanovitev tretje stranke, katera bo rešila ]>ereee socijalne probleme. Delavski voditelj, ki ni imenoval predsednika Roosevelta po imenu, je rekel, da je vod-stvy demokratske stranke nesposobno, da vodstvo ni izpolnilo obljub, ki jih je zadalo tekom zadnje volilne kampanje; da je dvomljivo, če jih bo sploh kdaj izpolnilo. Tisti del ameriškega delavstva, ki ga vodi John L. Lewis, se je pri zadnjih volitvah odločno zavzel za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. Delavci so bili prepričani, da bo Roosevelt izvedel že vsaj glavne točke svojega programa. Toda razočaranje je sledilo razočaranju. Delavska predloga, v katero so stavili delavci vse svoje u-panje, je bila s senatu odobrena, v poslanski zbornici pa m prišla na glasovanje. Tega je kriv regulacijski odbor, v katerem so republikanci in demokratje iz južnih držav. SI MCE ZA POKONČAVA-NJE ŽUŽEK CHICAGO, 111., 20. avgusta. — Več aeroplanov leti danes s Čudnim tovorom proti jugu, kjer razne žuželke okrožajo ta-mošnje pridelke. S seboj peljejo več tisoč stenic, ki 'bodo porabljen v )boju proti žuželkam. Seveda niso to "prijazne" domače stenice, temveč so to tako imenovane vojaške stenice. Te stenice jedo jajca škodljivih žuželk, ki se pasejo na sadnem drevju, sladkornem tr su in nar bombažif. Najbolj u-činkovite pa so te stenice osmi dan zatem ko se izležejo iz jajc. Zato morajo paziti, da izpustijo stenice na žuželke, ko so stare osem dni. EN CENTPREMALO FORT WAYNE, Ind., 18. avgusta. — Nek ženin je prišel s svojo nevesto v poročni urad ter položil pred uradnico Miss Thelmo Smith vrečico penijev ter jo prosil, da mu izda poročno dovoljenje za $2. Uradnica šteje in našteje samo 199 penijev. "To je premalo," pravi "in dane« "iso znižane cene." Ženin v zadregi išče po svojih žepih, pa bili so prazni. Nato se obrne k nevesti in jo vpraša: "Ali imaš en cent?" In nevesta je priložila en peni. HOLANDSKA PRIČAKUJE NASLEDNIKA HAAG, Holandska, 20. avgusta. — Iz zanesljivih virov prihaja poročilo, da pričakuje Holandska sredi decembra rojstvo prestolonaslednika. 'Prestolonaslednica Julijana je v svojem govoru po radio že namignila na ta veseli dogodek. Julijana se je v januarju poročila s princem Bernardom Lippe- BiesterfelcL •iisii^iiiift; V* UT. v New Yotf , Saturday, August 21, 1937 THE LARGEST EffiVERE DAILY flP rrr "GU's Naroda" ■ U OorporatlenX Owned Mad PiblU^d hjr IATN0 PUBLISHING COMPACT Frank Sakser, President j j. Lupsha, Sec. of Weot 1Mb eC (bori oCflotn: Mi* ink atr, n. x. •fitAS NiBfiDA' JZ* pol leto.'....*............ UK) ■t pol JMa..............I8.00J sti inogfiMtTft ■ etlo lato »-#•••• $7.00 tout lota ...............nt fLMjXa pol leto |U0 ldT«rtiaOMBt~QCi ~ braw pod plee la osebnosti ee ne prloMojejo. Denar naj ee MagovoU DO Money Order, pri spremembi kraja oarotnlkov. prosimo, da m tudi prejtaje blralUKe naananl, da hitreje najdemo naslovnika. Sobecrlpdon Yearly 16.00 Mlu Naroda" Uhaj* vaakl du *. fr ■ --:—. nedelj to preslika* "GLAS NARODA". 211 W. 18th Stmt. New fa*. N. f. Telephone: CHelaea 3—1242 NASPROTNIKI DELAVCEV Žrtve državljanske vojne bi bile zastonj žrtvovane, ee bi ameriški Jug ne uvidel, cka zdrava človeška družba ne more biti zgrajena ač temeljito obračunati z demokratskimi politiki v južnih državah. Demokrati v južnih državah niso več gospodarji demokratske stranke. Predsednik Roosevelt bi bil pri zadnjih volitvah zmagal, četudi bi vse južne države glasovale proti njemu. NERODNA ZAKONSKA ZGODBA V Zalogu so bili ljudje priče ^razburljive dogoldovSčine, ki razkriva koliko zmede in gorja se včasrh skriva po domovih. Iz mesta se je na svojem kolesu pripeljal neki ususSbenec e-lektrične mestne železnice, stanujoč v anaščanskem predmestju, s sefooj pa je tovoril komaj-napol Oblečeno, pa tudi napol nezavestno in vso okrvavljeno svojo ženo. Ustavil se je v neki gostilni in pripovedoval malo verjetno zgodbo, da so ga na cesti med šolo in gasilskim domom naipaidli neznanci, ki so mu iztrgaili ženo in jo hoteli po. eiliti. On da se jim je postavil v bran, ipri čemer so hudo o-praskali tudi njega, pa jim je vendarle preprečil njihovo nakano in z ženo pobegnil Iz Zaloga so poklicali mestne reševalce, da so ženo prepeljali v bolnišnico, pa tudi mož sam je moral za prvo-silo iskati zdravniške pomoči. Na kirurškem oddelku so ugotovili, da iana ženska poleg zunanjih, tudi notranje poškodbe in po vsej priliki pretres možganov. Vevški orožniki so takoj začeli živahno poizvedovati o dogodku in izsledki preiskave so kmalu dali sllutiti, ida si je mož zgodbo o napadu izmislil, da bi zakril gled lastnega greha. Dognali so, da je v v dražbi z neko žensko lovil ribe v Zalogu. Proti večeru je prišel malo čez mero zidane volje domov, beseda je dalaibesedo in v prepiru je svojo ženo neusmiljeno pretepel. Ko je brez moči in vsa v krvi tfbležala pred njim, se je ustrašil, da jo je ubil. Iz omotice ipo vinu in iz pekoče vesti mu je zrasel fantatstičen načrt, da svojo žrtev nekam odpelje, da jo odloži kje na skrivem, ali če drugače ne bo šlo, da na samotnem kraju fingira napad. Brez prave misli se je peljal proti Zalogu, kjer je bil na bregu Ljubljanice preživel tako lep dan; ridaj, ob uri svoje velike nesreče, pa je hotel odložiti tam še največje breme svojega življenja, neljubljeno ženo. Ko so orožniki prišli na sum, so io stvari obvessti'li kriminalni oddelek ljubljanske policije in so moža aretirali, da preiskovalnim organom do kraja razjasniti podrobnosti. Ženino stanje v bolnišnici je precej resno. OBŠOJEN poklicni MAZAC Sodnik Fr. Gorečan je pbso-dil zaradi prestopka mazaštva na tri mesece strogega zapora Idrijčana Ivana Jurjev-čiča, bivšega bolničarja, ki pa se že dalj časa nikvarja z zakotnim zdravljenjem in odpravljanjem telesnega plodu. Sedaj je bil obtožen, da je decemlbra lani in letos do februarja zdravil razne. bolnike, moške in. ženske proti nagradi. Predpisoval jim je različne čaje, belo deteljico, lavendelovo olje, cvetlični med, S \pota. V železnem okrožju v Minnesota se vršijo razne stvari, zlasti sedaj ko je tukaj toliko letovišcniikov. Nedavno je t>ila tukaj ena največjih svatbenih slavnosti. Poročila se je namreč hčerka odlične Smoltzove "družine. Svatbe se je udeležilo nad 3000 svatov. Ženin in nevesta sta se odpeljala na poročno potovanje v Yellowstone Park. 8. avgusta so praznovale rojakinje na Chisholm, Minn., osemletnico ustanovitve Slo- hren in druga zdravila. Neki venske Ženske. Zveze. Na pik-ženski, ki je imela nalomljen tiinik, je nasvetoval hren, po-čepno vino, kakor tudi gorke .ofbkladke z ovseno slamo. Jur. jevčič je inkriminirana dejanja deloma priznal zatrjujoč, da ee mora na kak naičin preživljati. niku je bilo dosti občinstva. Istega dne je bila tudi mnogoštevilno obiskana mladinska konvencija JSKJ na Ely, Minn. • Pozdrav! Matija Pogorele. Noranda, Que., Canada. Naznanjam žalostno vest o 'PfcAS NAR0DA*7 'pošiljamo v staro do- £ V movinn. VAot era w k t>VKNef f J5B ^ .-ni "---are _» »» t Pm Um d Italijo lista ne poši- S pljamo,____ _______J DRZEN ROPARSKI NAPAD . Dne 31. pulija je šel kmet,™*3™4- ki J* dogodila v Šteprhar Alojz, po domače, Rouvn Pavel Gold Mine. Ta Tkavc v Konjice na sejem, kjer je kmalu prodal svoje lepe vole. Denar si je vtaknil , v notranji žep. Na potu domov se mu pridruži neki tujec, ki mu začne ponujati svoje vole v nakup, glasi, kjer mu imam poročati važne stvari iz starega kraja, ki so zanj zelo koristne. Njegov zadnji naslov je bil John Dolinšek, 134 Romanc i St., Fort William, Ont., Canada. Oglasi naj se na John Snoj, P. O. Box 291, Noranda, Que., Canada. SINGAPUR BREZ POMENA rudnik je oddaljen le par milj od Norande. Žrtev nesreče je postal rojak Toni Čulimovič, ki je delal v tem rudniku samo tri šihte. Ko je prišel na delo četrto šihto, ga je zadela ne- češ da je posestnik, ki je čisto j sreča. Usodnega dne je pokoj blizu onstran gozda doma. Šte-'nik vršil svoje delo pri šef tu, pihar je šel v upu na dobro in ko je "cage" vozil v rud- Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO [TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU M»iimuiiimHumutiHuiiiii^imimmnu!mmnLiEi!imiiifmiuiiwiiUiiuimiimtiwmfitRK ▼ JUGOSLAVIJO , IsllM -_ M* 1M I tU__Dife M' i «*___oh*- m $11.»___Din. m 123.M_____ DIM. im _DIO. tm T ITALIJO t tM__Ur $111» W Ltr tM! $ M.M______lir Mt $ 57.M_______Ur 1$W $ 112,56____Urtm $117 JI--lir tm gbh 8b cene sedaj hitro menjajo so navedene gene podvržene spremembi gori ali doli rr i » • • Za Izplačilo vetjih zneskov kot agonj navedeno, bodal v dinarjih ali firah dovoljujemo io boljte pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih Za 'tpUOIo $ 5.— morate poalati__________ $»-- - - ____________ $15-— w - _______u.-. _____J 8.75 —$1045 ..... ..... ____441JB .....JS1J« kupčijo z njim. V samotnem gozdu pa ga je tujec od zadaj napadel in vrgel na tla. Pokleknil mu je na prsi in ga začel hudo daviti. Šteipihar se mu nik je nesrečnika zgrabil in ga namesto ubil. Pokojnik je 'bil miren in dober človek. V starem kraju zapušča ženo in tri otroke. Ome- je z vso silo ustavljal in kričaJ'^ naj še to> da je imel Ž€ TIQ' r^mnrt A/l Villon In "I lr 11 aa v» nlr« .. . Bernard Shaw - &OV-J1 ouIt Prejemnik doM v atarept knjn Izplafilo v dolarjih. lAKAiA omftone to GABUI URO ZA PRISTOJBINO $L— » i r i i *jr jJjsjf * . "?vjiS0/ • i i SLOVEN1C PUBLISHING. COMPANY "GUs Naroda^ na pomoč. Slišala je klice neka žena v bližnjem vinogradu. Prihitela je urno in ob pogledu na dbupen boj začela na glas kričati. Tolovaj se je prestrašil in zbežal v gozd. Štepiharju je iz-vil iz zunanjega žepa samo par kovačev. Štepihar, ki je vsled davljenja že pljuval kri, ga je še za slovo naglo dregnil s palico v lice, da mu ga je prebo-del. Najbrž bo ravno to pospešilo hitro izsledovanje drznega napadalca. SLOMŠKOVA ZLATA URA UKRADENA Te dni je bil mariborski muzej zelo olbiskan. Ljudje so vse muzejske dvorane, ki so že itak tesne, naravnost napolnili. To je bi'la ugodna priložnost za drznega vlomilca, ki se je vtihotapil med obiskovalce ter je potni list pripravljen, ker je imel namen v kratkem času vrniti se k svoji družini, kar mu pa ni bilo namenjeno. Iskreno sožalje njegovi rodbini. Prosim rojake v Canadi, ako je komu znano, kje se nahaja Janez Dolinšek, naj mi na^zna-nja njegov naslov, za kar se vsakemu že vnaprej lepo -zahvaljujem. Ako pa to sam či-ta, naj se mi čimprej mogoče o- v Slomškovi sobi, v kateri so shranjeni spomini na velikega slovenskega vladiko, odprl s ponarejenim ključem vitrino in iz nje ukradel Slomškovo zlato uro. Nato je vitrino zopet zaklenil, tako da so šele naslednjega dne opazili, da ure ni več nikjer. Prva misel ženske je: — J a. Prva njena beseda je pa: — Ne. Učitelj pslje otroke po javnih nasadih in se ustavi pred velikim drevesom košatih vej. Njegovo znanje je sicer na Šiibkih nagaih, vendar pa noče zamuditi prilike, da bi ne daj otrokom naloge: — Poglejte, tu pred vami stoji lep 'brest, — jim pravi in začne razlagati posebnosti tega drevesa. Svojo razlago zaključi s pripombo, koliko ljudi je že počivalo v senci koša- Jtega tbreeta. Končno pa vpra-J sa otroke: — Kaj neki bi dejal ta stari brest, če bi mogel govoriti? Nesrečno naključje je hotelo, da je prišel ta čas mimo kmet in ko je slišal učiteljevo vprašanje, je brž odgovoril: - Če bi mogel vas stari brest govoriti, bi vam dejal: — Gcf-ipod, jaz sem hrast! * Ženske imajo o ljubezni različne pojme. Nekatere smatra- Odkar so Angleži iz Singa-purja, svojega "ključa do Daljnega vzhoda", napravili trdnjavo, ki je kakor Gibraltar ne-osvoljiva, je opažati na Japonskem in v Siamu stremljenje, da bi se zgradil prekop skozi zemeljsko ožino Kra, ki bi vož. njo skozi Malaško morsko ces- jo ljubezen za greh, nekatere znani angleški pisatelj, je nedavno praznoval v mestu Malverne jv Angliji svoj 81. rojstni dan. Zvečer so njemu tna čast igrali v gledališču njegovo dramo "Milijonar - Kdor le namenjen potovati v atari km) nU dobit* koga M tam,-> pe<«*no..da jepoutan v veek atvaroh. Valad naie.dolger letno *a*nje Vam uunoremo dati mUMjia pojaanila ta tudi vee potrebno preskrbeti, da jo pototanjo onabno In kitic. «*to n» OWM ebndte an naa tn van pajaaniln. .. r . . ;• r ^ • ' ' r ftll proakrbioM vae, bodlri proinjo «a povratna dovoljenja, potni Itate, vlieje ta-sploh vae, kar Je ta potovanja jllrifcai v oajkltrejfeem tata, In kar Jo glavno, in najaianjia abate NedriavtjaM naj ne odlaiajo da tadnjegn treoWkk, ker pttfcn4 se doM h Washington povratno dovoljenja. RfrINTlI PV»MlT, trpi naJmUsiJeh fttlto tm& takoj t* traaplaliia navodila In tagotavljaaao Vam, i »j i/,z-i ) 6 SLOVENiC PUBLISHING COMPANY ' (Travel BureMi) , 216 We^t 16th Street New York, N Y. A to in s tem h Japonske v Evropo in narobe skrajšal za 1500 kim. Britska1 admiraliteta s skrbjo zasleduje to stremljenje in meni, da je Japonska danes dovolj močna in bogata, da bi mogla Angležem takšno zagosti. Kraljevina Siam, na ka-ere ozemlju leži ožina Kra, je pod močnim vplivom Japonske in bi tej ne delala nobenih posebnih ovir za izvedbo taksnih načrtov. Prav gotovo bi Jaiponcem prepustila ozemlje, ki bi ga potrebovali za zgraditev prekopa. Čim bi se ta odpnl, bi dobila Japonska edinstven položaj v dajnovz5iodni svetovni morski plovbi, obenem bi si prav gotovo zgradila trdnjave, ki bi zaščitile nje položaj na Malajskem polotoku in '"azijski Gibraltar" Singapur, bi izgubil ves svoj pomen. Gradnja prekopa skozi ožino Kra bi zaihtevala prav toliko stroškov, kakor' gradnja Panamskega prekopa, toda v krogih britske admiralitete so prepričani, da je Japonslka pripravljena tudi na takšne izdatke, samo da razveljavi strategic^ pomen Singapura. Kaj bodo Angleži storili proti takšnim načrtom, še ni znano. V takšnih primerih imajo navado, da za kulisami intri^irajo in pakti rajo, toda brez potrebne odločnosti. Da se jim taksna politika ne obnaša, .se je pokazalo v primeru Abesinije in aedaj Španske. Bržkone jim bo spodletelo tudi v primeru Sin gapurja, kajti v Japonski imajo nasprotnico, ki se ne pogaja dosti, temveč deluje. SMRTNA KOSA Louis Grželj in Josephine Baje v Fairport Harbor, O., sta sprejela žalostno vest iz starega kraja, da jima je umrl oče Mihael Grželj v starosti 77 let, v vasi Gorenje pri Postojni. * Davi je umrl v Brooklynu 2nani rojak Andrej Pirnat, star 51 let, dopoa iz Jarš pri Domžalah. Zapus.til je ženo in tri o-trefee. V Ameriki zaptašča dva brata in dve sestri, v starem kraju pa 81 let staro mater ter tri brate. Truplo leži v hisi 59 Botifr Street, Brooklyn, N. Y. Priaadeftim izrekamo naše iskreno sožalje. Naš dopisnik A. Habinc nam poroča:,— V Worcester, N. Y., je postal v četrtek zjutraj 21--letni mladenič Edvard Kramer žrtev avtne nesreče. Prišel je med dva trnka ter ofoležal na mašita mrtev., Njegov stari oče je ddbro poznan^ v Stanton, I1L Jskreno sožalje! , Za užitek, nekatere za bolečino, nekatere za biznes. * Učenjaki pravijo, da se mož in žena medsebojno iizpopol-nujeta. Nekatere žene so pa tako nepopolne, da potrebujejo več moških za izpopolnitev. * Ženska je podoibna snegu. Ko sneg pade, neha biti čist in bel. ; * Tri stvari pridejo nepričakovano, pa naj pridejo kadarkoli in komurkoli: Trojčki. • —. Prav prijetno je bilo na veselici, prav prijetno, — je pripovedoval dragi rojak, — samo pot domov je bila žalto-va. Ko stopim ob dveh iz dvorane, sta padla dva name. — Pa kar dva? — so se začudili. — Ali si ju sam užn-gal ? Ali si moral klicati policijo! . . —■ Ali, kaj še. Dva sta padla name, potem smo pa vsi trije obležali in do jutra nismo mogli vstati. * Pisatelj je šel založniku prodajat modem roman. Petsto s pisalnim strojem napisanih stranii • < Založnik pogleda prvo stran ter vrne rokopis pisatelju rekoč: — Ne bo nič. Mi je jako žal, toda ne bo nič. Roman ni zajet iz modernega življenja. — Kako morete to vedeti, — se je začudil pistelj. — Saj niti ene strani niste prečitali. — Bes je. Samo en stavek sem prečital. Stavek "In ona je zardela". Dandanes, prija-jatelj moj, ne zardi nobena ženska. * >Tudi prehlad je včasi dobrodošel. t • Bilo je pred leti. Poleti. Jaz sem pa edinole, poleti prehla-jen. Poleti mi vsaka sapa škoduje, dočim mi pozimi ne škodi najhujši viha^ Najprej sem hripal, tretji dan pa sploh go-voi^ti nisem mogej. Edinole šepetal sem se. Pa sem imel v Broklynu opravek —nekemu rojaku sem moral sporočiti važno zadevo. Pozvonim. Vrata se za spoznanje odpro. Odprla mi je rojakova žena, hudi vročini primerno oblečena. — Dober dan, — zacepetam, kot sem pač mpgel zaše-petati. — Ali Je mož doma? Ona se pa nasmehne in šo bolj tiho zašep^a; —- $Iak, ni a. In ga ne bo do dvanajstih. ar notri, kar notri! I A. » m rt a* »ti 9* esa New York, Saturday, Augttft JI, 1937 TEE L2BQEST BtQWNB DAILY W VJS3. A. SIEGES: LJUBEZEN NA IRSKEM Prav na zapadta Evrope, na čiroki dbali Kerry je majhno otočje Blaaket, ki ga že stoletja leto in dan pretresajo viiharji razburkanega morja. Strmo Be dviga največji otok izmed njih, edini, ki prebivajo ljudje na njem. Strahovite, gole pen čine padajo v morje, na vrbu pa je mah ko žametasta preproga. Na najvzhodnejšein obronku Velikega Blasketa čepi v zatišju grička majcena vasica, Jci je bila se pred štirimi leti kraljestvo kralja Kaneja. Pred štirimi leti je umrl poslednji vladar otočja Blasket, ki je bil navaden robot ko vsi drugi, a ker je znal po angleško pisati in brati, so ga izvolili za pis-inonošo in za kralja. Sicer govorijo vsi po irsko. Angleški jezik jim je potrelben le tedaj, Če potujejo v Ameriko, ali če nočejo plačati davkov. Ribiči na Blasketih so revni, in zato, če pride kdo kdaj do denarja, je to tak čudovit dogodek, da je vse otočje polno govoric. Če pa kdo denar zapravlja in razmetava, tedaj nastanejo kar legende in pravljice c njem. In nekoč je kralj Kane pripovedoval, kako je na Blasketih nekdo prišel do denarja in do žene. H Pata poznate vsi in veste, da ni bil nikoli kaj brihten. A ko je po stricu iz Amerike podedoval 30.000 dolarjev, tedaj se je izkazalo, da je bil resnično trapast. Da bi brž kaj pričel z denarjem, si je dal svojo baljo povišati za dve nadstropji. Take hiše ni še nihče videl na Blateketih. Kaj bi naj nadstropja, ko pa pozimi nimamo dovolj šote, da bi jih segreli! Ko je bila nova Patova hiša narejena, pa se dozidava ni nič kaj ujemala s spodnjo baljo. Ali naj bi stari del ba-Ije povišal za eno nadstropje, adi naj bi novi znižal za enega! Pat si ni bil na jasnem in morda se spominjate, kako je hodil od hiše do hiše in se posvetoval pa slednjič je ni vedel, kaj bi. Kolikor glav, toliko misli! Slednjič je dal nad prvim nadstropjem napraviti streho, drugo nadstropje pa je nepokrito štrlelo v zrak. S takimi in enakimi budaloistmi mu je jkopnel denar. Vfes otok je vnaprej videl koneo' tega bogastva, ki ni nikomur koristilo. Treba ga je bilo oženiti; s tem bi se spametoval, smo vsi dejali. Vdova O'Sullivan je pa zvedela, da nameravajo Pata oženiti. Saj veste, kako smo se te ženske radi njenega hudobnega jezika vsi bali. I- dil k njej po tdbak. Neke ne-jša, ali sem videl gospoda Pata? delje sem šel tudi jaz tja. Kdo ti je sedel pri ognjišču in pil čaj .pri tej ženski! Naš Pat, ki mu je bilo videti, da mu je ondi prav viseč. Vdova Brž sem ji povedaJ, da se ženi. Pa še preden sem ji dopovedal, je šinila ko blisk čez polje, da prestreže Pata. Za Krisčevo voljo — Obstal se me je skušala kmalu iznebi- sem, kot bi treščilo vame! Da ti in je bila prav hladna in osorna z menoj. Zmeraj pa je izpraševala Pata: "Bi še čašico čaja, gospod Pat ? Bi še malo žganjčka, gospod? Le malo bližje se primaknite, gospod Pat!" Ubogi Pat ni vedel, kako mu je, ko je bil kar dalje in dalje le gospod in gospod. Meni se je pa naglo posvetilo. Le čakaj, sem si mislil, ne boš ga ujela, ne — in sem povabil Pata naj gre z menoj. Spotoma je Pat Obstal, raci pipo iz ust — v znak, da bo nekaj brihfcnega povedal-— in mi dejal: PO 23 LETIH SE JE VRNIL IZ RUSUfc Italijanski in tudi drugi listi poročajo obširno o nenavadni usodi nekega našega rojaka iz ugledne škedenjske rodbine Silvestra Godine, ki se je po 23-ldfcni cubsotnosti vrnil pred kratkim iz Rusije. Med boji v Rusiji je Silvester Godina, ki se ga prav doibro spominja še mno^o živečih Tržaičanov/kot avstrijski častnik zašel v rusko ujetništvo Daneb šteje 48 let. Po njegovem nenadejanem po-vratik^i so njegovo hišo stari prijatelji, znanci in časnikarji Godina pri po- bi je le ne srečal Pat! In ste- kar dblegali. kel sem za njim, da bi ga rešil. Pa — kdo ti pride lepo po cesti prav pred Pata ? Brienova Marija! In že jo je vodil Pat pod pazduho in vdova in jaz sva ju gledala. Drugo jutro se je ua-potil Pat k Brienovim, da vse uredi s starši glede ženitve z Marijo. Spotoma je hotel Nori vrniti očetove hlače in tudi kako zabrusiti zaradi njenega smeha. Toda — beseda da besedo — žganje, ki mu ga je na-točil Norin oče, je tudi nekaj zaleglo — in Pat si je mimo te-r«a mislil, da ni>u Brienovi itak "Veš, oženiti se bom moral."i ne bi dali Marije — in se je z nameščenec ameriškega konzu-"In katero kani« vzeti? Zdi^oro dogovoril in odšel iz hišej^- Po upora leta 1930 je ostal se mi, da se nekaj vrtiš krog; kot Norin ženin. Oglasiti se je Brienove Marije." ihoteJ še pri Brienovih, da jim ■ajLA- L. Ganghofer: ! ffijjP * • ^ R ' Grad Hubertus .:: Roman :: 180 "Obenem s pismom svoje sestre. Kako glo-bdko me je ganilo, vam ne morem povedati. Po-občutiti vam morem tudi vzroke, ki so vas nagnili, da ste mi odkrili to tajno svojega življenja. Zahvalim se vam za zaupanje. Vendar se ne morem vzdržati tudi očitka. Werner! Ljubi prijatelj!" Tasilo je položil roko profesorju na ramo. "Mar me poznate tako slabo, da ste me smeli osumiti za človeka nespametnih predsodkov?" "Toda, doktor!" se je zavzel Werner. "Od* kod neki se .vam je vzela takšna misel!" "Vsilili ste mi jo sami s svojo boječo skrbjo. Mar naj jni bo ženin moje sestre manj dobrodošel. ker njegov oče ni zavržen pijanec, ki veduje zanimive stvari o svojih doživljajih. Rusi so ga internirali naj-prvo v taborišču v Marnisku. Svojcev o svoji usodi ni mogel obvestiti. Tudi potem, ko»se je vojna končala, si je dolga leta zaman prizadeval, da bi dobil dovdljenje za povratek v domo. vino. Boljševiki so ga bili ka->n W dal ime, temveč mož, ki ga častim kct kor ostale avstrijske čaatnike> ki so jkn prišli v roke, celo obsodili na, smrt in samo intervenciji" ameriškega konaJula je uspelo, da ga niso ustrelili. Nekaj časa je Godina delal kot Pat se je obotavljal, a je rekel: "•Hm, saj bi ne bila napačna Brienova. Kako se ti wli pa Nora Del i jeva?" Prav sem se razveselil, torej na vdovo niti ne miali ne. Kmalu mi je uspelo, da sem pripravil Pata, da je šel k Nori-nim staršem. Kolena so se mu šibila in vsilili zadregi je naglo vtaknil pipo v hlačni žep in se usedel zaaven Nore. na klop. Nenadoma pa je boječi ženin olanil kvilšku in tekal okrog, ko stekel pes in se besno u-darjal po levi zadnji plati. '1 Zgorel bom, zgorel bom! Nora brž, malo moke. Nora, za vse življenje sem uničen!" In debele sotae so mu tekle po licih. Seveda — gorečo pipo je bil vtaknil v hlačni žep in hlače so mu pregorele, še preden se je opekel! Naglo mu je dala Nora par očetovih hlač, a ko je stal Pat pred njo v prekratkih hlačnicah, se je začela tako smejati, da so ji solze zalile oči. Pat se je strahovito razjezil in začel preklinjati. Ko besen je planil iz hiše. "No, si imel srečo, Pat?" sem ga vprašal zunaj, ko sem čakal nanj. "Srečo?" je pihal in pljunil. "Ali more imeti pošten človek srečo « tako deklico, ko ji ne roji drugega po glavi ko same norčije? Jaz ji bom že pokazal, da ni &mo ona na svetu! Presneto, prvo bom zasnubil, ki jo zdalje srečam na cesti!" Tn 'že je odNri'hral naprej. Ali ti ne pride vdova 0*Sul- razloži, kako in kaj je zdaj z njegovo ženitvijo. Toda — srce se mu je skrčilo, ko so ga Marijini stariši ganljivo sprejeli kot — snubca. Kaj mu je bilo storiti? Ko sem to zvedel, mi res ni bilo do smeha. Precej časa sem preudarjal, k^ko bi se dala ta reč urediti. Ko je Pat videl, da ga ne morem rešiti, se je ves zagrizen obrnil, rekoč: "Grem še k vdovi — ta bo morda vedela kaj pametnega." Čez nekaj dni sta vsa raz-knr.ietia prišla k meni Norin in Marijin oče. Da naj uredim to zadevo, ki da je ibridko resna. Da bi se bolje pomenili, smo odšli v kramarijo na kozarček žganja. In — koga zagledam? Pata in — vdovo! Pat je prebledel, vdova pa je v črni svileni obleki nlanila k nam in siknila: "Če ste prišli po kako odškodnino, ste prišli prepozno! On in jaz sva mož in žena od danes opoldne." In iz glolbine svojega obširnega krila je potegnila list papirja: "Tu je pogodba. Saj kralj laihko bere. Tu je črno na belem, da je vse moje." In se je porogljivo zasmejala. Brien pa naju je prijel za rame in potegnil ven, rekoč: "Pojdimo. Ubogi revež je dovolj kaznovan za vse življenji.................. meda je kramarijo in Pat je ho-: livan in me prav sladko vpra- umetnika in ljubim kot izrednega človeka? Kri vaše krvi, Werner! To je novo poroštvo za srečo moje sestre." Werner je stisnil Tasilu roko. "Zahvalim se vam za to besedo. In ste zadovoljni tudi z mojim odnosom proti Ivanu? Da mu zamol-fim skrivnost za vedno?" sprva brez dela, potem so ga zaposlili pri neki zdravtveni komisiji in ga poslali v ozemlje Novolsibirska, kjer naj bi pomagal pokopati okrog 120 ti. soč trupel po žrtvah državljanske vojne in justifikacij. Končno mu je uspelo, da je svoji že- . ni poslal sporočilo, da je še živ. ložal? Ne! Molčati morate, ne le njemu na lju V homatijah, ki so vladale te- ho> tudi k QsmI1.ienia za neko d™&°! Kako bl daj v Rusiji, si je mogel rešiti *»e opravičila pred njim, osramočena, obreme-življenje samo po zaslugi itali- r.jena s tragiko, ki meji tesno na smešno?" jamskega poslaništva, ki ga je ^ ^ ,kako ^ g0sp0(Wna Klecs. burg zahvaljuje "ljubemu Ivanu" za njegovo "prijazno viteško uslugo". "Da, Werner! Žrtev je to za sina, kakršno zmore samo globoka, nesebična očetoyska ljubezen. Ivan vas ljubi !kot svojega duhovnega očeta. Vaš je po značaju, izobrazbi in zmožnostih. Ali bi bilo prav, da bi ga spravljali zdaj pred njim samim in svetom v povsem nov po- kot Tržačana smatralo za itali-ianskega državljana. Izgubil pa je zopet služibo in se je preživljal s pisanjem pisem, ki bi jih nepismeni ljudje radi poslali deportiranim svojcem. Nekaj časa je bil tudi računovodja v nekem boljševiškem založništvu. Položaj v Rusiji opisuje zelo temno. Po njegovih opazovanjih sestoji živiljenje v sovjetski Rusiji iz treh činiteljev: lakote, bede in nstrelitev. Ljudstvo se preživlja v splošnem samo s krompirjem in repo. Neprestano imaš cfocutek. da ti je smrt blizu, življenje se pa omejuje na to, da si iščeš najpotrebnejših živil. ISCE.SE GOZDARJE za sekanje kemičnega lesa. Plata > $1.73 oi tarda. — Hrana io rtaaara-nje pri Trfttylju Brne. — Dober les in lep prostor. Dolgo delo. Nobenega štrajka. Pišite na: TONY BRNE ali na MORRIS CHEMICAL COMPANY. MORRIS, PA. (Ox—Wed. A Sat.) Posestvo na PRODAJ Podpisani prodam posestvo v Gorenji ,vas, pošta Smarjeta štv. 26. Do farne cerkve in do šole je samo 4 minute hoda. Na posestvu se pridela krme za štiri konje in dvajset glav goveje živine. 3 "bukovi,' 3 Hrastovi gozdovi in 1 kostanjev gozd; vinograd, pohištvo, vsa priprava »a delanje vina. Pori robno stfpQ ve : ■ . MiW«IMONICH -2645 — 74th Ave., OAKX/AND, C AL. (3x> Tasilo je vprašal tiho:."Ali nič ne sluti?" "Nič! Da je moj sin, je uganila na prvi pogled. Več pa ne. Kako naj tudi misli, da jo je nalagal lastni oče! Da ji je skoraj umirajoči brezsrčno natvezil bajko o smrti njenega otroka ? Jaz sam sem verjel tej laži! Še danes bi bil samoten človek, ako me ne bi prijelo hrpene-uje, da bi poiskal edino, kar mi je še ostalo od moje uničene sreče: otrokov grob! Nisem ga mogel najti. Vendar sem potreboval leta, do- kler se mi ni zbudil dvom in nisem dognal, da deček živi. In kakšnega sem našel! Radi bi pozabil na to sliko!" Tedaj sta se vedro govoreč pojavila med vrati Kiti in Ivan Fortieek. Dočim je Werner gledal maldi par pred seboj, je Tasilo nežno po-gladil nentro po laseh. V okrašeni obednici. kjer je bilo pogrnjeno za zajtrk, so našli grofico Ano in Qundi Kleesberg. In tedaj je Kiti, ki je bila zdaj prvič v bratovem stanovanju, hotela videti predvsem, kako prebiva sreča. Prebivala je lepo — v prostorih, ki so pričali o umetniškem smislu in izbranem okusu. Vsa prevzeta je menila Kiti: "To ni nare jeno stanovanje. Zdi ■» 0 i V>. » . • .. • , ' . .. : ■. ' . , v« / 1T New York, Saturday, August 21, 1937 m awmr wuovwmv bulb m bmsl ME MOREM TI RAZODETI... AM ROMAN 12 ŽIVLJENJA (TJ> Ik "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. O 3171 Iz Jugoslavije. Sumljivo udejstvovanje indijskega fakirja. Oskrbnik Neumann je bil pošten in ker je bila Garda pri vseh svojih ljudeh zdo priljubljena, je bil vesel, da ji je mogel pomagati. Mogoče je tudi kaj slutil, da Garda svojemu stricu ne zau|»a. Njej seveda ni mogel pomagati priti na njegove sleparije, toda skiušal jo je dovesti do tega, da sama vat vari o njem svojo sodbo. Tako je Gardi vedno dobro svetoval in ae je pri tem, ne da bi njeni sorodniki kaj opazili, mnogo naučila. Kot po dogovoru je vse to med Gardo in oskrbnikom ostalo tajno, celo Hans ni ničesar izvedel. Nasprotno pa se je Garda prepričala, da Hans ni prav nič zmožen, da je zelo len in nezanesljiv, da se ponoči veseljači v bliž-----o—r......-........ ..... nem mestu in zjutraj pozno prihaja na delo. Potem pa se °dverlel s seboj. SumJjiv fa-je obnašal kot velik gospod, je bil osorn z ljudmi in je ž njimi .'kir skuša z nekimi listinami slabo ravnal; to je bilo skoro edino delo, ki ga je opravljal.'2" 1 1 Poleg tega so ga tudi vsi sovražili. Na ta način je Garda tudi izvedela, da je stric svojemu sinu dolbčil zelo visoko plačo, katere na noben način ni zaslužil. Vse to je pripomoglo, da si je Garda o svojih sorodnikih vstvarila popolnoma drugačno sodbo in postalo ji je jasno, da njena mržnja do njih ni bila brez povoda. Vse prijetnosti bi jim privoščila, toda morali bi biti proti njej pošteni in se ne bi smeli vedno kazati, kot da se za njo žrtvujejo. <'im bolj se je Garda spoprijateljila s Sassenovima bratoma, tembolj se jima je za upa vala in ju je prosila, da ji z nasvetom stojita ob strani, Ni jima pa pokazala, da stricu ne zaupa, temveč jima je rekla, da ji stric ne pripisuje nikake resnosti ter da i njo j>ostoj>a, kot s kakim neizkušenim otrokom. Toda vedno noče biti od njega odvisna, temveč se hoče učiti, da vse posle saj pregleda. Tedaj pa se oba brata, ki .sta razmere na Raneku vedno bolj spoznavala, spravita pridno na delo in Garda je od njiju dobila marsikako dobro navodilo. Ne da bi njeni sorodniki kaj slutili, se je ž njima i>ogiti nikdar prav vesela. Pa Vendar občuti dobroti ji v vpliv obeh bratov na njeno duševno življenje, četudi jo zavest svoje zle dedščine, v katero je verovala, zato tembolj tlači, ker je bila prisiljena izogibati ee vsej skrivni in odkriti snubitvi Wernerja Sassena. Kajti da ga je ljubila in da jo tudi on ljubi, je le prekmalu sjjoznala. In sedaj no trpi samio zaradi same sebe, temveč tudi zaradi "Wernerja. Vedno in vedno skuša medsebojno občevanje obdržati na prijateljskem stališču, kot je občevanje med bratom in sestro, toda to ji je zelo težavno. Ko slednjič doseže, svoje enoiudvajseto leto, misli, da bi ie mogla s pomočjo sposobnega oskrbnika Neumanna sama oskrbovati Ranek, posebno še, ako bi ji brata Sassen še dalje *tala ob strani, o čomur ni dvomito. Rada pa bi se tudi notranje rešila vanuštva svojega strica, kakor je mogla biti po postavi tudi rešena. Toda pri tem so bile ovire z ozirom na njega. Vedela je, da bo popolnoma brez vsake službe nko ga odslovi iz službe. To seveda po njenem značaju ni prišlo prav nič v poštev. lu vendar hrepeni po popolni samostojnosti, ker se v krogu svojrh sorodnikov ni* čtatila proste. Trdno se je zavzela, da se na dan, ko bo razglašena za polnoletno, odkrito razgovori e stricem in mu pove, da hoče od tega dne dalje prevzeti vrhovno vodstvo svojega posestva, pa pri vsem teon tega ni mogla storiti. Zavzela se je, da mu bo plačevala pokojnine, S katero bo mogel, četudi malo skromnejše, popolnoma 'brezskrbno živeti s svojo družino. Pa tudi toga ni mo^la storiti Nabolj neznosno pa ji je-bilo, da se lians nikakor ni hotel odstraniti z Raneka, ker ji je vedno kazal nenavadno zapeljiv oibraz, kadar se je z bratoma Sa^n razgovarjala Hans je mislil, l*er o spletkah svojega očeta ni ničesar \vdel, kla se bo Garda omožila s katerim izmed ribeh bratov. Da na to ni mislila, da bi s kom stopila v zakon, ker ji je oče to onemogočil, tega ni vedel. Tudi Lena ji je kazala narav-J prazno obnašanje, ker je v njej videla tekmovalko pri bratih Sassen. Skupno Življenje s sorodniki je postajalo Gardi vedno neznosne.^. Toda njeno razglašenje polnoletnosti je prešlo, ne da bi se mogla odločiti za kako pomembno preniemlbo Samo svojemu varuhu je izjavila, da ji mora od sedaj naprei novoliti, da se malo več bri*a za posle in da pregleduje knjige, in da mora o kakih posebno važnih zadevah ž njo govoriti. To je barona Raneka zelo jezilo. Precej osorno jo je vprašal, ako pomeni to zanj nezaupnico, toda to je ni oplašilo, (temveč mu je mirno povedala, da temu ni tako, da pa bi rada imela Občutek, da je gospodarica na Raneku. Tudi to ga je yzilo, toda ga je slednjič pomirila misel, da se hoče samo pokazati nekoliko mogočno in svoj nos vtikati v stvari, ki jih »ploh ne razume, ki pa ji bodo prinesle občutek, da je tukaj gospodarica. In tako ji z zaničljivim nasmehom predloži knjige, trdno propričan, da o knjigovodstvu ne razume ničesar. Garda je od tedaj vsak dan po nekaj ur delala v uradu in proti njegovemu pričakovanju, se navzlic uradni subo-parnosti dela ni naveličala, temveč je dan za dnem dalje ostajala pri delu. Toda stric ni slutil, kako natančno je Garda pregledovala vse knjige, račune, pogodbe in druge take stvari, je sHu-lil se temmanj, da se je vse to zgodilo z razumom, najmanj pa se, da je našla vedno več napak, da so ji postajale nefred-Iiosti vedno bolj jasne, z eno befeedo, da je spoznala, da jo -je •tnc in varuh namenoma in vedoma aleparil. 0 tem mu pa ničesar ne reče, temveč vedno bolj temeljito be poglloblja v o&kitoniške posle in je prišla-tako daleč, da je »ogla Skoro natančno dognati, za kako visoko vsoto jo je v ftvoj prid oslepariL TTodi o tem mu ničesar ne omeni, da je za Hana* določil mnogo višjo plačo, kot pa za zelo spretnega in zanesljivega cfckrtnikajfeumanna. ' j____ % Toda v*e to je njej zadostovalo, da ji je življenje ž njim vo družino purtalo neznosno. * ; (Dalje prihodnjič.) Beograjski hotel 'Ekscelsior* je pred dnevi dobil dva čudna gosta. V hotelsko knjigo se je vipiisal Abdul Hamid-Kan, indijski fakir, s svojo soprogo, ki je Oehinja. Mlada žena napravi na človeka čuden vtis, videti je hipnotizirana. Policija domneva, da jo je fakir v Pragi hipnotiziral in potem dokazati, da se je med potjo v Beograd z mlado bogato Ce-hinjo poročil. Od mlade žene ne more policija dobiti nobenih pojasnil. Policija je sumljivega moža zaprla, njegova žena pa je začasno v varstvu nekega zdravstvenega zavoda. O čudnem parni poizvedujejo tudi pri praski policiji. Strašna borba 75-letne-ga starca z razbojniki. V Drijanu v bjelovarskem o-kraju so napadli neznani razbojniki hišo posestnika Josipa Hanževačkega, ki je star 75 let. Hanževački je premožen posestnik, baje je imel doma precej denarja in ker so se v zadnjem Časni okrog vasi potikali neki sumljivci, je starec spal v svojem skednju sredi dvorišča da bi imel pogled na vrata in na vhod v hišo. Ono noč so se dvoriiščna vrata odprla in proti hiši je teklo troje ali četvero moških. Starčeva žena se je zbudila in klicala na pomoč. Hainžekovič je pograbil koso in z njo naskočid razbojnike. Pred hišnimi vrati je prišlo do strašnega spopada. Starec je mahal po naipadalcih s koso, dokler se ni zaradi silnega udarca zrušil na tla. Drugo jutro so na njivi poleg hiše našli dva mrtva razbojnika, a tudi stari Hanževič ima na glavi tako hudo rano, da ni upanja na okrevanje. Zagrebški natakarji v mezdni borbi. Kalkor pred tedni v nekaterih jadranskih letoviščih, tako so se zdaj stavkujoči natakarji tudi v Zagrebu poslužili sredstva, ki je lastnikom restavracij in kavarn najbolj neprijetno. V veliko kavarno je prišlo popoldne kakih 50 stavku- jočiih natakarjev. Zasedli prostore, kjer sedijo po navadi proti večeru stalni gostje. Lastnik je klical policijo na pomoč, a do intervencije ni prišlo, ker so se stražniki prepričali, da se natakarji dostojno vedejo ter da pijejo Črno kavo. Natakarjev je prihajalo vedno več in za di-uge goste ni bilo prostora. Lastnik kavarne potem natakarjev prosil, naj plačajo in zapustijo lokal, kv ga namerava zapreti. Takrat je lastniku kavarne telefonirala tudi zavarovalna družba in zaht« vala, naj zapre svoje okna, ker hi lahko prišlo do kakih izgredov. Natakarji so še ve-lno sedeli v kavarni, lastnik pa jo kratko-nialo ugasnil luč. Ker so se pred kavarno zbirale vedno vedno večje množice, je prišla j policija in natakarji so mirno zapustili lokal. Komaj so pa odšli, so kavarno spet razisvet-lili in odprli. Tragična smrt najboljšega beograjskega ribiča. Pod novim zemunskim mostom v Beogradu je lovil ribe Franc Dolšak, sluga pri ministrstvu za šume in rude. Dolšak si je pridobil sloves najvztrajnejšega in tudi najboljšega ribiča — športnika. Precej časa ni imel nobenega uspeha, naposled je pa v njegovo nesrečo pogoltnila vabo neka velika riba, gotovo som, in — da bi težak plen laže izvlekel, je Dolšak slkočil v prazen čoln, ki je bil pod njim v vodi. Skočil je tako nesrečno, da se je čoln prevrgel in ribič je z glavo naprej padel v vodo. Ko so to videli drugi ribiči, so pritekli na pomoč, a Dolšaka ni bilo verna površje. Domnevajo, da je pri padcu z glavo treščil ob rob čolna in zaradi tega utonil. Franc Dolšak je bil doma iz Velikih Lašč in star 54 let. Kot sluga je služboval pri ministrstvu za šume ]n rude že nad 10 Jet in v Službi je bil zelo vesten in marljiv. Nevarnega razbojnika so poslali na pregled v umobolnico. Iz Bele Okve so privedli v beograjsko umobolnico nevarnega razbojnika Lazarja Stoj- tkoviča, ki simulira blaznost, ali pa je morda tudi res bolan. ■Stojko vic, imenovan Laja, je bil s svojo tolpo več let strai in trepet Banata. Laja, ki mu pripisujejo 5 umorov in ubojev in dolgo vrsto tatvin in vlomov, pa je zbežal preko meje. Pod dragimi imeni se je dve leti potikal ]>o Madžarski in Rumuni.fi, večkrat so ga zaprli z drugimi potepuhi in cigani vred, a niso vedeli, da imajo v rokah nevarnega, od jugoslov. oblasti zasledovanega razbojni. ka. Sele pred tedni so ga identificirali v nekem rumun-lo teaka, medtem ko bi bila za Japonsko v primeri s težko-eami nasprotnikov lahka. In pojavlja se vprašanje: Kdo bo zmagal? Večina bi odgovorila na to vprašanje brez pomišljanja: Japonci! Kitajska armada v resnici ne uživa dobrega slovesa, vendar po krivici, kajti na Kitajskem se je marsikaj spremenilo od leta 1928. Tedaj še ni bilo enotne kitajske armade. Gospodarilo je nešteto "generalov" na eelu najetih hord, oboroženih s palicami. Toda v zadnjih 9 letih je maršal Čankajšek ustvaril močno kitajsko armado. Pomagali so mu evropski vojni stro-kovnjaiki. Med njimi je bil tudi nemški general von Seeckt. Reforma kitajske armade je bila izvedena vzporedno s politic, no reorganizacijo Kitajske. Zdaj ni kitajska armada le dob. ro izvežbana po načelih modernih držav, temveč tudi oborožena z najmodernejšim orožjem. Zlasti vsega upoštevanja vredno je kitajsko letalstvo. Pozabi ti .tu d i ne smemo, da je kitajski vojak izredno dober letalec. Kitajci se zelo hitro nauče letenja in kitajski letalci iimajo najboljšo šolo evropskih inštruktorjev, zlasti Italijanov. Že več mesecev je Kitajska najboljši odjemalec angleških letalskih motorjev in celih letal. Toda tudi kitajska vojna industrija je na precejšnji višini, saj že iadelujejo topove, puške in municijo. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevti* J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, ClfW, ln lUlnoIa) Jollet, Mary Bamblch U Salle, J. HpeUcb Mascoutab, Frank Angnstla North Chicago In Waukegar, ill tbias Warsek MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplreo MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm. Frank Gooie Ely, Job. J. Pesbel Eveletb, Louis QonSe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLa Povfie Vlrglna, Frank Hrvatlcb MONTANA: Ronndnp, M. If. Panlan Washoe, L. Champa v NEBRASKA » Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Qowanda, Kari Strnlaha Lit Us Falls. OHIO: Barber t on, Frank Trma Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Remlk John Slapalk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Km«** Youngstown, Anton Klkslj -I "»R'iJGON: Oregon City, Or«« J. Koblat PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkaff Bronghton, Anton Ipavaa Conemaugh, J. Brexovee Coverdale ln okoUca, Mra. Rupnlk Export, Louis Snpantll Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaaria Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench k Johnstown, John Polantz Krayn, Ant TanfelJ Lnzerne, Frank Balloch Midway, John 2nst Pittsburgh In okoUca, Philip Prajrv "hlllp Progar Steelton, A. bnn Turtle Creek, Fr. Sefclfnr West Newton, Jowpfa Jovaa WI8CON8IN: Milwaukee, West Allls, Fr. »sh Sheboygan, ADVERTISE in "GLAS NARODA" WYOMING: Rock Springs, 1 —la Tmm Dlamondvtlle. Jo* RoUcb 16, ktUn Je prejel