138. štev. Iihaja razen nedelj In praznikov vzak dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi s Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2' , Pri večjem naročilu -popust. Paviauil franke v driavl SHS. V Ljubljani, v torek 14. Junija 1981. Posamezna žtev. K 1 60. Leto V. -' ■ - Glasilo jusoslov. socllalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi 80 poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učitelj ka tiskarna. Mariborski župan socijalni demokrat. Podžupan narodni socijalist. Včeraj je bil v Mariboru izvoljen za župana socijalni demokrat s. Viktor Grčar. To delavsko mesto z dobro in zavedno socijalno demokratično organizacijo, kj dela in deluje kakor menda nikjer v Sloveniji z izredno agilnostjo, je s to volitvijo kar najjasneje označila svojo resnost. Z zmago socijalnega demokrata v Mariboru prehaja važna funkcija avtonomnega tnesta v roke sodru-ga. ki prevzema z izvoljenimi občinskimi odborniki vred odgovorno mesto za dobrobit velike večine mariborskega prebivalstva. Vsa slovenska javnost je z naj-večjo napetostjo pričakovala županskih volitev v Mariboru, zlasti še za-raditega, ker je razmerje sirank domala obratno kakor v Ljubljani. Stranke so šle k volitvi brez kompromisa. kar je povsem naravno, ker je med strankami, ki prihajajo tu v poštev načelno delovni ali politični kompromis nemogoč. Posebnost pri teh županskih volitvah v avtonomnih mestih pa ie...da so prišli do veljave narodni socijaiisti. ki po svoji strukturi ne tvorijo nikakršne konsolidirane stranke. Klerikalna stranka je pri teh volitvah, ker se zaveda, da zanjo ni pričakovati nikakršnega uspeha izigrala v prvi vrsti demokrate, ki jih neusmiljeno sovraži kot vladno stranko. Za podžupana je bil izvoljen narodni socijalist g. Ivan Roglič. Z izvolitvijo županom v Mariboru in Ptuju (tu bo baje volitev razveljavljena) ter podžpanom v Ljubljani so prevzeli naši sodiugi važne naloge, pri katerih jih mora naša stranka kot taka in občinski odborniki kar najmočneje podpirati. Naša stranka stopa š tem v občino kot delovna stranka in z delom hoče dokazati. da razume naloge občine. Tudi v .Mariboru so socijalni demokrati in komunisti pri volitvi župana in podžupana nastopali solidarno. Tu naj sledi poročilo dopisnega urada o poteku volitev: Maribor. 13. Danes ob 18. se je Vršila seja novoizvoljenega občinskega sveta mariborskega za izvolitev žuapana. podžupana in štirih svetovalcev. Starostni predsednik Čech (JSDS) Je otvoril sejo s po- zdravnim nagovorom, v katerem je poudaril naloge občinskega sveta, zlasti da ščiti interese vsega prebivalstva brez razlike narodnosti in strank in da se bori za avtonomne pravice mesta Maribora. Nato je imenoval kot overovatelja seje občinska svetovalca Ivana Klančnika (JSDS) in dr. Leskovarja (SLS), za skrutinatorja volitev pa Ivana Hojnika (JSDS) in Frana Žebota (SLS). Predsednik konstatira, da so navzoči vsi občinski svetovalci razen Mihe Vahjarja (JDS), ki se nahaja na trgovskem potovanju v inozemstvu. Nato prečita predsednik magl-stratnih uradov zakonske določbe, ki se nanašajo na volitev župana in podžupana. Potem se vrši volitev župana. Oddanih je bilo 39 glasovnic. od katerih je dobil Viktor Grčar (JSDS) 17 glasov, Ivan Roglič (NSS) 9 glasov, dr. Josip Leskovar (SLS) 7 glasov in dr. Vladimir Sernec (JDS) 6 glasov. Ker nihče ni dobil potrebnega števila, se je odredila ponovna volitev, ki ie imela nastopni izid: Grčar 17. Roglič 15. Leskovar 7 glasov. Ker absolutna večina še ni bila dosežena, se je vršila ožja volitev med Grčarjem in Rogličem. Grčar je dobil 21 glasov. Roglič 15 glasov, dočim so bile tri glasovniec prazne. Izvoljeni župan Grčar (JSDS) je izjavil, da sprejme izvolitev in da je pripravljen urediti svoje službene razmere tako. kakor predpisuje zakon. (Novo izvoljeni župan je po poklicu učitelj.) Pri volitvi podžupana je bilo oddanih 39 glasov, in sicer ie dobil Alojzij Slanovec (JSDS) 17 glasov. Ivan Roglič 16 glasov, dr. Sernec pa 6 glasov. Predsednik odredi vsled tega ponovno volitev, pri kateri je dobil »van Roglič 22. Alojzij Slanovec pa 17 glasov. Predsednik proglasi, da je Ivan Roglič (NSS) izvoljen za podžupana. Roglič izjavi, da sprejme izvolitev. Nato so bile volitve štirih mestnih svetovalcev ter so bili izvoljeni dr. Leskovar s 33. Alojzij Slanovec s 24, Fran Zebot s 24 in Ivan Krajnik (komunist) z 22 glasovi. Predsednik je potem zaprosil mestni magistrat, da se izvoljeni predložijo v odobrenje, nakar je zaključil sejo. Iz konstituante. Zagreb, 13. junija. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine ie otvoril Predsednih dr. Ribar ob 9.30. Po opravljenih formalnostih ie skupščina opravila kratka vprašanja. Posl. Lirkovič (radikalec) je vprašal predsednika: Pred nekaterimi dnevi so poslanci Narodnega kluba izjavili. da ne bodo prihajali v skupščino in da ne bodo delali, vendar so prvi in najmarljivejši, kadar je treba pobrati dnevnice. Isto so izjavili tudi komunisti. Zato prosim predsedništvo, da stavi skupščini Predlog, da se onim, ki ne prihajajo k sejam, ne izplačajo dnevnice. Predsednik Ribar je odgovoril, da bo v zmislu poslovnika postopal proti poslancem. ki nočejo vršiti svoje dolžnosti. Za tem so nekateri ministri odgovorili na kratka vprašanja, potem pa so socialni demokrati podali izjavo. V soboto so istočasno z zem-Ijoradniki zapustili skupščino, kakor tudi republikanci. Pozneje so uvideli, da je bil ves ta_ postopek neutemeljen in neupravičen ter so na tej seji poizkusili naknadno utemeljiti svoj sobotni korak. Izjavili so. da ostanejo v skupščini. Posl. dr. Korun ie čital izjavo, v kateri očita predsedniku. da ni bil objektiven. Izjava veli na koncu: Ako se bo s tem nadaljevalo. bodo socialni demokrati razrešeni odgovornosti. Predsednik dr. Ribar zavrača ugovore in veli, da se je vedno držal poslovnika. — Potem je zbornica prešla na debato o sedmem poglavju ustave. Posl. dr. llohnjec je govoril za žensko volilno pravico in utemeljil znani predlog Jugoslovanskega kluba glede druge socijalno-gospodarske zbornice. — V imenu zemljoradniškega kluba je govoril posl. Lazič, za njim pa nar. socijalist Deržič. ki je govoril proti ukaznemu komiteju, trdeč, da vrši razmestitev osebja svojevoljno in da ima pred očmi samo strankarske interese. Kritiziral je določbe glede nameščencev in apeliral na skupščino, da bi se javnim nameščencem dala možnost, svojo službo vršiti vestno. Seja je bila zaključena ob 13 in je prihodnja seja odrejena za 16. Srbski zemljoradniki ne zapuste konstituante: Beograd. 12. Včeraj je imel zem-ijoradniški klub svojo sejo. na kateri se .ie razpravljalo o tekočih poslih stranke in o vprašanju, ali naj zemljoradniki še v prihodnje prisostvu- jejo sejam konstituante. Članom Moskovljeviču, Stajiču in Jovanoviču je bilo po vodstvu kluba naročeno. naj sestavijo spomenico, ki se bo odposlala vladi. Če bi spomenica bi- la do jutri gotova, tedaj se bo preči-tala v konštituanti. V spomenici se bo zahtevalo, naj vlada izpremeni nekaj členov ustave, predvsem člena 42 in 431 ki govorita o agrarni reformi. Zahtevalo se bo tudi, da se dosedanje naredbe o agrarni reformi razveljavijo. Če vlada ne bo ugodila tem zahtevam, tedaj zemljoradniki ne bodo glasovali za ustavo. Kar pa se tiče tega. ali se bodo zemljoradniki še udeleževali sej konstituante, je v klubu zmagala ona struja, ki je bila za to. da se klub udeležuje sej skupščine. * Med zemljoradniki je torej zmagala delelcovidnejša struja, ki ve. da ne bo sedanji vladi prav nič škodovala abstinenca zemljoradniškega kluba pri sejali konstituante. Prepričani smo. da bi Protič in z njim vsa bankokracija in policajdemokracija rade videle, da bi imela čim prostcj-še roke in da bi ne bilo v konstitu-anti opozicije, ki bi s svojimi govori dokazala vso dekadenco sedanje vladajoče meščanske koalicije. Kajti parlamentarna tribuna je forum, s katere odmeva kritika in antikritika ne samo po notranjosti države, nego pc vsem svetu. Tega pa se vladajoča klika boji. Drugo, zakaj posebno ugaja abstinenca opozicije vladi in vladnim strankam, je to, da lahko brez vsakega upora sprejemajo razne naredbe. dajejo vladi, zaupnice, sprejmejo lahko na primer danes en bloc ustavo. kar celo potrjuje vest zadnjega »Pondeljka« iz Belgrada. ki pravi. da bo v slučaju nerešljivega stanja v bolezni kralja Petra ustava še ta teden sprejeta. Sedem oddelkov ustave je sprejela konstituanta v enem mesecu, drugih sedem oddelkov. ki so večje važnosti in bo morala opozicija stopiti v boj z vsemi močmi, da doseže mogoče kake iz-premembe. katere bo vlada z mora-ličnega stališča primorana izvršiti. posebno v oddelku, ki govori o prehodnih določbah, pa naj bi sprejela v enem tednu, menda s samim glasovanjem kot kak avtomat. Vladajoča bankokracija bi rada vladala brez vskega nadzorstva in opozicije. Iz tega sledi, da kdor zapusti kenstituanto. zapusti bojišče; tisti vrže puško v koruzo in zbeži domov za peč. Spomnimo se, koliko so Čehi koristili avstrijskim Nemcem s svojo obstrukcijo v dunajskem parlamentu. Zato izgleda. kakor da je Radič od Pašiča plačan, ker ne pride s svojim klubom že ves čas v kon-stituanto. Ravno tako je tudi korak komunistov in Narodnega kluba ze- lo kratkoviden in bo ostal brez vidnega uspeha. Trumbič na delu. Beograd, 13. »Večer doznava, da je dr. Trumbič začel novo akcijo, da bi se prišlo do sporazuma z vsemi hrvatskimi in slovenskimi strankami. To misli izvesti s pomočjo Zemljoradniškega kluba, ki naj bi izvršil presijo na vlado v vprašanju razdelitve države na oblasti. Jugoslavija in Italija. Beograd, 12. jun. Ministrski predsednik Nikola Pašič je na snočnji seji ministrskega sveta naznanil, da je Italija naši vladi stavila predlog glede skupnega eksploatiranja in uprave reškega pristanišča. O tem predmetu je v ministrskem svetu nastala dolga debata, ki snoči še ni bila končana. Člani vlade stoje na stališču, da sc mora rapallska pogodba izvršiti in da mora naša vlada prevzeti upravo nad baroško luko. Sklonile se je. da vlada dementira .'asnikarske vesti, ki so se razširile po Italiji, češ da je v tem vprašanju že došlo do sporazuma med Rimom in Beogradom. Istotako je sklenjene da se jutri pozovejo po trije zastopniki demokratskega in radikalskega kluba in po eden od muslimanskega in zemljoradniškega kluba na zborovanje. kjer se bo ministrski predsednik Pašič posvetoval z njimi glede teh vprašanj. Beograd, 12. jun. Predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo dr. Momčilo Ninčič je posetil ministrskega predsednika Pašiča in ga obvestil o teku pogajanj. Ministrski predsednik Pašič mn je dal novih navodil. Izpraznitev Šibenika in ostalih delov Dalmacije bo najbrže ugodno vplivalo na naše kroge, ki so bili že silno nezadovoljni vsled tega, da se rapallska pogodba še ni izvedla. Med našimi in italijanskimi delegati se je doslej dosegel sporazum v splošnih vprašanjih rapallske pogodbe. Ni pa še došlo do soglasja v vprašanju plovbe in ribarstva. Italijanski delegati pričakujejo te dni novih navodil glede teh dveh vprašanj od svoje vlade Iz Rima. Italijanski socijaiisti ne pojdejo v vlado. Rim, 11. »Avanti« javlja: V klubu socialističnih poslancev se je izjavil Serrati zoper sodelovanje stranke z vlado in zahteval, da nastopi novi kabinet zoper reakcijo. Dnevni red, ki ga je predlagal poslanec Vela. nastopa zoper sodelovanje stranice in sc izjavlja za intrasigent-no nastopanje.. Posvetovanja se nadaljujejo. Ust pristavlja komentar, da so socialisti proti mirovnim pogodbam. proti zapadnemu kapitalu in proti kapitalističnim metodam glede rešitve delovne krize. Vendar pa so spričo preteče težke krize pripravljeni na pozitivno delo. Italijanski komisar na Reki. Bakar, 13. jun. Danes je dospel na Reko komisar italijanske vlade, da prevzame upravo in da sestavi novo vlado. Splošno se pričakuje, da bo to pospešilo konsolidacijo razmer na Reki in evakuacijo še ne-izpranjenega ozemlja. Gornja Šlezija. Varšava, 13. jun. Včeraj so bile povsod ustavljene sovražnosti med nemškimi oddelki in gornješleskimi uporniki. Razen neznatnega streljanja med patrolami vlada povsod mir. Medzavezniške čete nadaljujejo z zasedanjem nevtralnega pasu. Berlin. 13. Medzavezniška komisija je izdelala nov načrt za izpraz-njenje vstaškega ozemlja. Po tem načrtu bi samoobramba ostala v dosedanjih postojankah, dokler ne bi bila akcija Izvršena. O tem načrtu so obvestili generala Hoeferja, ki bo stopil v zvezo z odsekovo dvanaj-storico v svrho posvetovanja, ali se načrt sprejme ali ne._____________ Dogodki na Bavarskem. Monakovo, 13. jun. Mir in red se včeraj in danes nista nikjer kalila. Stavka delavstva v veleobratih se nadaljuje, dočim mala in srednja podjetja obratujejo. Cestna železnica vozi tiidi danes z nekaterimi omejitvami. Železnice vozilo normalno. Vlaki prihajajo in odhajajo redno. Kdo je izvršil atentat še vedno ni znano. Kar se tiče napovedanega razširjenja splošne stavke po vsej Bavarski, prihajajo poročila iz Kcmptna. Lindaua. Passaua. Deg-gendorfa in Lanzhuta, da se stavka deloma izvaja. Izgredov ni bilo nikjer. Povsod je organizirano delavstvo sklicalo zborovanja, da se posvetuje o stališču, ki naj ga ZaVZa-ilie, Miinchen, 12. Južnonemški do« pisni urad javlja: Policija je prepo« vedala od strokovnih organizacij in od združenih socialno-demokratičnih' strank naznanjena zborovanja. Dr« žavni komisar za Miinchen svari prebivalstvo, naj se v lastnem inte« resu ne udeležuje prepovedanih zborovanj. Policijsko ravnateljstvo je dobilo nalog naj prepovedana zbo« rovanja in prireditve z vsemi sred« stvi prepreči. Rusija se konsolidira. Pariz, 13. V daljšem razgovoru s poročevalcem lista »Petit Pa« risien«, je Krasin obrazložil vzroke, ki so moskovsko vlado prisilili v to. da zahteva sodelovanje inozemskih kapitalistov. Poudarjal je. da je Lje-nin prepričan, da se bo revolucija V inozemstvu počasi razvijala in da je svojo taktiko izpremenil. Sklenil je, da se bo sprijaznil z notranjo opozicijo in z zunanjo, to je opozicijo kapitalistov, namesto da bi jo skušal uničiti. Krasin je nato podal Žalostno sliko razsula v Rusiji, kjer, manjka transportnih sredstev in go« riva. Vse orodje je uničeno, ukra« deno ali odneseno. Delavci tehnično niso dovolj izučeni. Oborožene tolpe pustošijo deželo. Pojavila se je lakota. Ruski kmet, je nadaljeval Krasin. ne bo nikoli zaradi naših lepih oči sprejel komunizma. Dokazati mu moramo, da smo ml za njega najboljši voditelji, s tem, da pospešujemo njegov dobrobit z industrijskim? izdelki. Ljenin se peča s to nalogo in se je obrnil na kapitaliste s ponudbo, naj uveljavijo pomožne vire dežele. Boljševiki in kemalisti. Boljševiki so v Baku podpisali vojaški dogovor s kemalisti. Sovjetska Rusija je obvezana k vojaški pomoči zoper Armenijo in Grčijo. Rusija prevzame tudi prehranjevanje in oskrbovanje kemalistične vojske. Prihodnja seja vrhovnega sveta. Pariz, 13. »Temps« javlja: Prihodnji sestanek vrhovnega sveta bo menda konec junija, če bi se v teku prihodnjih dveh tednov v Gorenji Sleziji pokazala razjasnitev in po« miljenje položaja in če bi dogodki na vzhodu dovolili zavezniškim vladam izvajati skupno politiko. Romain Roiland o evropskem vprašanju. Zapad se ie preživel za vodltelie sveta; treba Je Iskati novih voditeljev. Znani francoski pisatelj je poslal E. D, Morelu, izdajatelju lista »Foreign Affairs«, pismo, v katerem obsoja francoske In angleške politike in pravi, da je zapad že nesposoben za vodstvo sveta. Pismo, ki smo ga že v našem listu pred dnevi omenili, se glasi: »Kakor veste — pravi pisatelj — sem jaz popoten internacionalec. Prepričan sem, da je vera v nacionalno državo, ki je bila svoječasno velika in plodonosna, danes vzrok norosti in pogube za vse evropske narode. Od onega časa, ko so se finančni Interesi oprijeli te religije, katera Je tekom let postala stara in fanatična, In ko so ja začeli izrabljati v lastne namene, so dobili v roke prvo oblast in so postali gospodarji držav. To gospodstvo, doseženo potom finančnih interesov, goni po mojem nmenjii države v medsebojno uničevanje, katerega ne more preprečiti nikaka tako imenovana zveza narodov. Če bi pa bil tudi nacionalist, a ne kat sem, internacionalist, bi obupal nad politiko francoskih vlad, ki so si sledile po prcanirK novembra 1918. Te vlade gonijo državo v prepad. Ker jaz sedanje vlastodržcc smatram za iskrene patriote — nekateri so strastni * tem — in ker vem, da so med njimi res inteligentni ljudje, sem prisiljen sklepati, da jih je kai omamilo. To je vtisek, ki ga dobivam, promatrajoč to novo politiko ošabnosti, pohlepnosti in sile, katera je zavladala v zadnjih letih ne samo na Francoskem, temveč v vseh državah sveta. »Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepoto«. Seveda, nevarnosti, ki grozijo moji zemlji, ine pretresajo najbolj. In jaz jih tudi bolj poznam. Novembra 1914. sem pisal: »V tej vojni se je Franciji posrečilo, izvo-jevatl neizmerno moralno zmago: simpatiji vsega sveta so se ji vrgle v naročje; a kar je najbolj značilno, tudi v Nemčiji po-tajno spoštujejo nasprotnika«. A kaj so francoske vlade deMe s to splošno simpatijo? Doslej so ne samo iz premagancev ustvarile sebi večne sovražnike in jih potrdile v fiksni ideji maščevanja In v mržnji, temveč jim ie v zaslepljenosti njihovega zmagovalskega ponosa uspelo, odriniti korak za korakom od Francije vse njene zaveznike. Te vlade gredo tako daleč, da žalijo tudi najbolj vnete pristaše francoske stvari v Inozemstvu, n. pr. francosko Švico. Te vlade ogorčava-jo tudi na Francoskem ono skupino idealnih patriotov, ki baje z največjim navdu- šemjem podpirajo »vojno za pravico in svobodo*. Ta norost se a| omejila samo na Francijo, čeravno je to državo najbolj zadela. Vse evropske države trpe vsled njenih škodljivih posledic. Strašen primer za to je britanska politika na Irskem. In če si je britanska diplomacija ohranila sloves o praktični elastičnosti, ki omogoča Veliki Britaniji, da se hitreje nego Francija vrav-ua po izpremembah, ki so se razširile po svetu, vendar Je azijska politika Anglije obsojena na usodepoien polom. Jaz ne mislim, dragi Mord, da bi se dalo sedaj dosti narediti, da se preprečijo zadnje posledice, ki morajo slediti tej norosti VI ste po Vašem značaju borilec, ki mu nikak odpor ni ovira, in Vi imate pravico nadaljevati to Vaše delovanje. Kar pa se mene tiče, sem prepričan, da Je slepota evropskih vlad bistveni vzrok, ld goni usodo zapadne Evrope v njeno pogubo. Mene to ne muči veliko, ker verjamem, da mora življenje sveta — če se hoče obnoviti — porabiti v to močne in sveže sBe, In Za-pad je prestar In preokoren el v svojih preživelih formah, da bi mogel še dolgo voditi razvoj čiovečanstva. Za druge potrebe duše in velikega ljudskega društva so potrebni drugi voditelji , » .« Nesposobnost meščanske družbe. (Konec.) Gospod minister je dejal, da mu niso znane nobene zlorabe. Žal mi je. gospodje. da je ta debata tako kratka in da po poslovniku ni mogoče boli obširno govoriti o tem. Ampak čudim se gospodu ministru, da mu niso znane nikakršne zlorabe, o katerih čivkajo že vsi vrabci po bel* gradskih strehah. In čudno bi bilo, gospodje, če ne bi bilo zlorabljanja. Kaj nimate tukaj organiziranega kapitalizma. Kaj nimate borze? Kaj nimate vsakovrstnih bank. ki povsem natančno vedo, kdaj prihaja moment, da se more začeti s kakšno veliko špekulacijo, s katero sl nekoliko posameznikov napolni žepe na račun vsega naroda? To vendar ni sedaj prvi slučaj. To se godi, odkar imamo kapitalistični red. in godilo se bo. dokler bo obstajal Minister dr. Spaho: Tako je v Ameriki. Gospod minister, za to ni treba hoditi v Ameriko. Dovolj je. da ostanete v Belgradu. ali pa da greste v Zagreb. Ljubljano aU Sarajevo, m povsod lahko najdete ljud.i ki pred par leti niso bili nič in niso imeli nič, sedaj pa imajo debele milijone, ki jim niso padli iz nebes, in ki jih menda tudi s poštenim delom niso mogli zaslužiti, ampak le tako. da so prežali na prilike, da morelo pospraviti te milijone v svoje žepe. In na čigav račun gre to? Na račun nikogar drugega ne more Iti. kakor na račun naroda. F. Kurbegovlč: Kako ie Korač v par letih postal milijonar? E. Kristan: Prvič jaz nlsern Ko-račev odvetnik, drugič pa ničesar ne vem o njegovih milijonih. Ce pa vi kaj veste, pa računajte ž niim. pa ne z menoj. — Dokler torej, gospodje. ne boste imeli drugega sredstva, kakor da izdajate naredbe. ki prihajajo tako često o nepravem času, boste vedno izpostavljeni tei špekulaciji. in nevarnosti, da morda kljub svoji najboljši volil ne boste dosegli tega. kar bi radi. ampak ravno nasprotno. Edino sredstvo bi bilo. da bi se lotili tega velikega vprašanja in mu segli do dna. da bi preučili vprašanje produkcije in vprašanje konsuma. in da bi našli organizacijo, s katero bi mogli tistega, ki producira — ki v resnici producira, ne tistega. ki le kontrolira produkcijo — toliko zaščititi, da bi mu bila zagotovljena vrednost njegovega dela. In da bi na drugi strani zaščitili konsu-menta tako. da bo mogel dobivati svoje potrebščine tako. da bo lahko živel kot kulturen človek. Če toliko pripovedujete, da ljubite svol narod in tolikokrat deklamirate, da želite, da bi bil naš narod eden nrvih na svetu, morate vedeti, da ga ljubimo tudi mi in nemara ga liubimo boli kakor vi. In gospodje, če nam to venomer pripovedujete, morate poskrbeti za to. da bo ta narod gospodarsko zaščičen. kajti če ne bo tega. tudi kulturno ne bo mogel napredo-\ ati. Ce mu pa daste gospodarski temelj, se vam ni treba bati. da ne bi našel poti do civilizacije in kulture. Dr. Ivanič: Kai ne vemo tega sani*. ampak nam morate to Sele odpovedovati? Dr. U. Staflč: Vesle že. ampak delati nočete, kakor bi bilo treba. E. KHstan: Gospod dr. Medklic morda vse to ve. (Aplavz^ na levici.) ampak, kar nam razkrivajo te Interpelacije in debate o njih. dokazuje, da se ne dela po tem znaniu: In dokler ne vidimo prakse, ne koristi vse vaše teoretično znanle narodu nič. Zato se mi ne moremo zadovoljiti z odgovorom gospoda ministra, četudi priznavam še enkrat, da ima država pravico, kadar je potreba za to. izdajati prepovedi, ne le prepovedi* izvoza, ampak tudi prepovedi uvoza in prepovedi špekulacije. Medklic z ministrskih klopi: In rekvizicije. In tudi rekvizicije 1 Toda, gospodje. če vam priznavam vse to. vendar nisem mogel spoznati iz od-govora gospoda ministra, da te vla-da postopala tako. kakor bi bila morala — ne v splošnem, ne v tem specialnem slučaju. Zato se z odgovorom ne moremo strinjati in bomo glasovali v tem smislu. Kakšna koalicija? »Aavtonomist« in demokratsko časopisje razglašajo, da se je med opoziciionalnlmi (proti demokratom! Filip Uratnik*. Mije o sonlaliin In politi (Dalje.) Tudi duševne organizacije si je mogoče zamišljati v dveh oblikah. Ali poskuša voditelj svoj krog z razlogi prepričati in jih prikleniti nase z vezmi logike, ali pa jim skuša vliti vero vase in jih prikleniti na^e z vezmi vere in zaupanja. Prvo ie trajnejše. zato pa je drugo neprimerno učinkovitejše. Vseučiliški profesor si bo ustvaril1 svojo šolo s svojim znanstvenim delom on bo delal s sredstvi logike. Krogi, ki se na ta način vstvarjajo imajo za Človeško kulturo velik pomen. Oni kažejo pot v bodočnost. Vkljub temu pa Prometeji, ki se v niih zbirajo prinašajoči človeštvu ogenj iz neba ne morejo biti sami vzdrževatelji kulture. Ako bi slonela kultura samo na ramah takih Prometejev. bi jo kriticizem. ki bi raz-, vezal vse za stoletja zaostale duševne sile v kratkem razkrojil in sklenila koalicija glede na skupno delo po strogo politično nevtralnem programu. Tako je razumeti vse do-tične čvekarije o delovanju občin-skih odborov v avtonomnih mestih Mi res ne vemo. kako bi bila taka koalicija mogoča, ker sestoji opozicija po programih iz tako različnih srtank, da ga skoro ni vprašanja. ki bi jim bilo skupno bodisi gospodarsko ali politično. Edino, kar more vezati opozicijo, bi bila volja do pozitivnega dela. Ta volja bi v posameznih primerih izsilila medsebojne koncesije. To pa ni koalicija, to niso skupna posvetovanja, marveč le dobra volja strank, ki se utegnejo za ta ali oni predlog ali načrt izreči v občinskih svetih. Koalicija sedanje takozvane večinske opozicije bi pomenila reakcijo. ker bi bile z njo stranke vezane pri svojih inicijativah in akcijah. Takih koalicij pa socijalni demokratje je in komunisti danes ne morejo In ne smejo poznati. V občinske odbore ne gremo za to, da bi si tam dali vezati svobodne roke pri delu in akcijah. Kdor bo hotel delati, bo delal, kdor ne pa ne. Druge poti ni. Politične vesti. ,+ Izgubljena Koroška — na bollše čase. V političnih belgrajskih krogih govore, da je poslaniška konferenca v Parizu odbila naš predlog, naj bi se Koroška gra-nlca pomaknila do Drave. To se je zgodlo z ozirom na »slabo stanje avstrijske republike«. — Koroško vprašanje s tem ul Izgubilo na aktuelnostl. Antanta sama pravi, da treba počakati »boljših časov«. Pod boljšimi časi moramo razumeti tiste čase, ko pride antanta k nam, da nas povabi na telet — v Rusijo ali Angoro, to Je vseeno. Vsekakor U časi niso daleč. + Zopet: Prepovedani Usti! Notranje ministrstvo Je prepovedalo razpečavati v na&l državi lista »Slovenske Novine« ln »Ljudski Glas«, ki izhajata v slovenskem Jeziku v Chicagu. Ta dva lista se v svojih tendencah, ki so naperjene proti naši državi, identificirata z listom »Prosveta«, ki Izhaja v Chicagu v slovenskem jeziku in kateri ie bil z odlokom od 14. februarja 1921 po istem ministrstvu za našo državo prepovedan. + Zakaj Korolec ne umre? Kot prhneT »politike preko razuma«, ki Jo vodijo neki naši ultraplemenski listi, vam podajemo naslednji zabavni odstavek iz srbskega »Balkana«: »Nekaj časa sem Je, odkar so začeli kar nenadno umirati naši ugledni po-lHičarji in dipiomati in to izključno Srbijan-d: gg. dr. Pavlovič, A. Stojanovi, B. Jovanovič, seda] M. Vesoič. Čudno le, da nenadna smrt ne mara popa Korošca, rep. Radiča in dr. slične«. — Hvala bogu, da so »Balkan« in dr. slični v vrstah Ustih, ki jih smrt najbolj marat 4- Pokrajinski zbor soc. dem. stranke za Bosno ln Hercegovino se bo vršil dne 20. junija t. 1. v Sarajevu. Med drugimi bo referlral na zboru tudi poslanec sodrug Nedeljko Dlvac. Dan prej se bo istotam vršil pokrajinski zbor Opčeg Radničkog Saveza za Bosno ln Hercegovino (strokovni zbor). Ha tem zboru bodo obravnavali tudi vprašanje zedinjenja strokovnih organizacij. + Nov socialno demokratični list. V Subotici prične 15. t. m. izhajati soc. dem. glasilo v madžarskem jeziku pod naslovom »Nepszava«. + Socialistična stranka v Italiii ln vlada, O sestavi nove vlade v Rimu krožijo najrazličnejše kombinacije. Goriško socialistično glasilo »Proletarec« pa piše o tem: »Socialistična stranka je Iz§la iz volilnega boja še bolj utrjena kot je bila leta 1919 št pred livorasklm kongresom; zategadelj ni čuda, da se Olollttl še sedaj praska za ušesi, ne vedoč, na katero stran bi jo ubral, ker nikjer ne vidi toliko zaželietie večine, s katero bi mogel vladati. Meščansko časopisje mu je že začelo pripravljati podlago s tem, da se laska okoli socialistične stranke, češ, da mora ta opustiti svoje dosedanje nepopustljivo stališče ter se pripraviti, da zasede kakšen ministrski stolček, da na ta način spravi iz zadrege vlado in njeno krono, katera nima niti pri fašistih več zaupanja. Da iz te moke ne bo kruha, je centralno vodstvo stranke že dovolj jasno povedalo, ker se drži neomajno skl ep j v livomskega kongresa. Na drugi strani pa ima soc. stranka mnogo obračunati z Gioll-ttijem. Prvi boji, ki jih bo stranka napovedala v državni zbornici, bodo razveljvlje-nje volitev v vseh tistih okrajih, kjer so se toršile volitve z nasilstvom in terorjem, v katerih bi naša stranka izvojevala, ako bi se izvršile volitve mino in pravično, gotovo še par desetin mandatov več; zakon o sindikalnem nadzorstvu industrije, povračilo po fašistih povzročene škode in družinam umorjenih in preganjanih sodru-gov itd. Meščansko časopisje pa se naj za sedaj utelaži, ker socialistična stranka ne bo šla po kostanj v kapitalistično žerjavico*. rK Rimska konferenca je že končana Predlogi se bodo izročili raznim državam v pretres. + Pollskj zunanji minister je postal po Sapiehinem odstopu madridski poslanik Ladislav pl. Skrzynski, bivši avstroogrski diplomat in velik prijatelj Francozov, oziroma njih aristokracije. Vremena Poljski . . , + Splošna stavka na Norveškem končana. Delo se je pričelo po vseh obratih v polnem obsegu. Doslej nam še ni znano, v koliko je delavstvo zmagalo v svojih zahtevah. + Angleška koalicija propada — socializem zmaguje! Angleška vladna koalicija je pri dodatnih volitvah dosedaj Izgubila že 17 mandatov v krajih, kjer je Imela v prejšnjih časih večino pristašev v prilog Labour Partyje. Znan je zadnll izid iz Haywooda. Leta 191 S. je takratni socialistični kandidat propadel za 2500 glasov, sedaj pe je število delavskih glasov približno za Isto količino zraslo ln nadkrllilo koalicijske kandidate za 900 glasov. Sodrug Halls Je bil izvoljen s 13.430 glasovi + HortbyJeva Madžarska na Bavarskem l V Munchenu »e je zgod H nov kričeč slučaj reakcionarne nemorale: Političnemu ubojstvu dveh najboljših bavarskih sodru-gov (s. Kurta Elsnerja in s. Landauerja) se je pridružilo tretje ubojstvo, zahrbtno izvršeno nad eno najsijajnejših socialističnih osebnosti v Nemčiji, sodr. Oarelsom, vodjo neodvisnih socialnih demokratov ln poslancem v bavarski zbornici. Socialistično dt-kstvo brez razlike struje Je silno ogorčeno in Je proglasilo trodnevno splošno stavko, ki jo pa skuša reakcionarna bavarska vlada preprečiti. Pričakovati je težkih nemirov, ker Je delavstvo odločeno, da pokaže svojo voljo navzlic vsem policijskim odredbam. Cel3 ranem! buriuazui krogi se zgražajo nad barbarskim dejanjem, saj je bil s. Gareis splošno spoštovan radi svojih izred* nlh zmožnosti in poštenosti, bavarska vla-i da pa je razpisala nagrado 10.000 matic onemu, ki morilce izsledi. Toda delavstva ji ne zaupa, ker si je svesto, da je deloma sama kriva današnjega škandaloznega ozračja v deželi ter zahteva, da odstopi •obenem z reakcionarnim policijskim ravna-* teljem Pohmerjem v Monakovem, ki je ža večkrat pokazal svoje veselje nad prep<* tenco monarhističnih kontrarevolucionarnih' band a la »Orgeseh« in drugih. Umor je brez dvoma političnega značaja, saj Je še par dni pred tem pisal neki orgeški lističi Garelsa treba ustreliti kakor rdečega psa!« Jasen dokaz politične pedioznosti v pan« germanističnih vrstah, iz katere se mor® težko kaj dobrega izcimiti in to v času, k» potrebuje Nemčija absolutnega notranjega miru. No, bomo videli sedaj, kako bodo čr-: nobeli »strelci« tekli pred »rdečimi psi«! .+ Hude stvari se pripravljajo v Aziji. V zadnjem času so kemalisti zavzeli tako sovražno stališče proti antanti, zlasti Angliji in Franciji, da je postala nova vojna naravnost neizogibna. Ta vojna, Izgleda, ne bo nič manj kot nadaljevanje svetovne vojne, le da se je njeno težišče preselilo iz zapadne Evrope v Malo Azijo in morda Indijo. Angora je v zvezi s sovjetsko Ru-. sijo razvila velikansko agitacijo proti be« lim kolonizatorjem na azijskem ozemlju; plod te agitacije se kaže v raznih vojnih :n >prijateljsklh« dogovorih s sosednimi dr-, žavami: Z Afganistanom, s Perzijo, v večjih indijskih nemirih in v rastoči samozavest; angorske vlade nasproti Francozom ta Angležem. Ti-le so v strahu za svoje po*, sesti poslali že več čet na razne fronta* zadnjič pa Je odplula cela eskadra vojnih brodov v turška vodovja, »da varuje an-, gleškl promet«. Francozi so tudi grozno razburjeni, ker je dobil njih general Gou-raud od angorske vlade ultimat, ki brez dolgih procesov zehteva, naj izprazni Cftl-cljo. Razna znamenja kažejo, da sl antanta išče zaveznikov, ki naj bi za njene koristi nosili kožo na semenj. Tu pridemo v poštev skoro v prvi vrsti seveda ml! Celo zadevo bo treba natanko nadzorovati, naši diplomati se že večkrat dokazali, da imajo svoje razume ta kot takim Jim bo treba presneto paziti na prste! + Še ena o Angori. Angleška vlada namerava proglasiti blokado nad kemalistič« no Turčijo. Torej smo že tam! + V Moskvi so otvorill drugi medna« rodni kongres komunističnih žena. + Na Slovaškem je zastavkalo okrog 10.000 poljedelskih delavcev. Ker se J® zgodno ob Času žetve, je pričakovati, da prodrejo S svojimi zahtevami. Dnevna kronika. Revizija naredbe o delavskih zbornicah. Na zahtevo belgrajske delavske zbornice Je bila nova tiaredba o delavskih zbornicah, ki Jo je Izdelalo ministrstvo za socialno politiko, ponovno vposlana ministrstvu v revizijo. O priliki te revizije, pri kateri se bodo popravile nekatere nepravilnosti v pogledu same organizacije delavskih zbornic, bo ustavilo ministrstvo v na-redbo še nekaj novih točk, od katerih je najvažnejša ta, da se bodo v bodoče vse delavske zbornice smatrale za polnrodne ustanove, ki bodo kot take izdelovale tudi posebne odloke o vseh važnejših vprašanjih, ln sicer v sporazumu z odsekom za zaščito delavcev pri ministrstvu za socialno politiko. Ta odsek bo edina državna kontrola nad vsemi ustanovami te vrste. Nekaj o delavnem času. Novosadsko socialno demokratično glasilo »Sloboda« poroča naslednjo zanimivost o tem, kako se krši zakonito določeni delovni čas v Vojvodini Piše, da so delojemalci v Vojvodini začeli sklicujoč se zgolj na vesti, da se odpravi osemurni delavnik, zahtevati od delavcev. da delajo po deset m še več ur na dam. Ce se delavci ne uklonijo njih volji, jih odpuščajo iz službe In šikanirajo na najrazličnejše načine, čeprav tamošnji delavci že Itak morajo delati pod najslabšimi živ- Jjenskimi pogoji. V mlinih n. pr. delajo delavci po 12 — 16 ur dnevno!! Oblasti P* se za očitne kršitve delovnega časa prav nič ne zmenijo. — Lepa stvar, če niti državne oblasti več ne pazijo na to, da s# zakoni in naredbe upoštevajo! Cernu imamo potem zakone in naredbe In čemu državne oblasti?! Delavec naj bi bil dolžan spoštovati zakone in naredbe, delodajalci Pa ne?! Kako naj nazovemo tako pravno stanje v državi?! Za delavstvo ie ta prW mer zopet dokaz, da more priti do upoštevanja svojih pravic le s svojo lastno močjo, z organizacijo! Brezposelnost poljedelskih delavcev f Vojvodini. MInisrstvo za socialno politiko f Beogradu je dalo vojvodinskim županijsktm In srezkim načelnikom ta-le navodila, kako preprečiti veliko brezposelnost poljedelskih delavcev v Vojvodini: Zemljiški posestniki sl morajo najeti poljedelske delavce le iz svojih krajev, ne pa od drugod. Ženske moči za košenje se ne smejo najemati; po. ljedelsktm delavcem se mora določiti minimum zaslužka, ki odgovarja krajevnim razmeram. Za vse tiste poljedelske delavce, ki bi brez svoje krivde ostali brezpo* selnl, morajo občine že tekom poletja skrbeti, da se jim za zimo zasigura hrana. — Da je ministrstvo za soc. politiko izdalo ta- uničil Ker živijo dolga stoletja istočasno med nami. je treba duševnih organizacij, kojih vez ie zaupanje in ki oznanjajo človeštvu tradicijo stoletij in dvigajo človeštvo na drug način kakor s počasi in težko učinkujočimi sredstvi lastnega doživetja. Naše socijalistične organizacije, pa bodisi, da so politične, strokovne ali kulturne, morajo postati duševne organizacije, kojih vez tvori zaupanje. Komu naj delavske množice zaupajo? Svoji organizaciji. Avtoriteta te organizacije mora temeljiti na tem. da Je organizacija čuvarica vsega tega. kar so izbrali predbo-jevniki proroki človeštva. Čeprav so socijalistične organizacije razmeroma še mlade, se da o niih to trditi. Teoretiki socijalizma odkrivajo o novih razmerah stare resnice, zato pa so bili in bodo prisiljeni zajemati vedno globlje iz starih skušenj. Zavest, da ie socijalistična organizacija stočišče najčistejših stremljenj in najglobljih skušenj, mora biti pediatra za vero vanjo. Za vero. ki je ne sme podreti vsak vetrič. Tudi v tempelj Gospodov so prihajali kupci. A vkljub temu je ostajal tempelj vendarle svetišče, v ko-ie so upirali milijoni verne oči Zakaj duh, ki je v njem vladal, ni dopuščal, da se ustali v njem za stalno kupčija. Na to lepo prispodobo ie treba misliti in ohraniti vero. Tisti, ki dvigajo ob vsaki priliki, kadar mislijo v svojih dušah, da smejo vreči kamen na soseda, tudi proti tempelju svoio roko. grešijo. Tisti, ki pozabljalo, da je moč socijalizma v duševni organizaciji in posegaio vanjo z grobo materijelno silo. ^rešijo Še huje. Ni mogoče vedno ločiti organizacije od funkcijonarja organizacije. Zaupanje daje mesta v demokratičnih organizacijah. Ako ste jim dali enkrat zaupanje, potem dolgujete tudi svojim zaupnikom del vere. ki jo imate v organizacijo in vaša dolžnost je. da stojite za njimi kot vo-i jaki za častniki. Med proletarsko ln meščansko armado sme biti samo ta razlika, da se naši voditelji perl-jodično voliio, da dajejo na zato določenih mestih obračune o svojem delovanju, oficirji meščanske armade pa navzdol niso odgovorni, be-jali smo in podarili: na zato določenih mestih daieio obračune, ne vedno in povsod, zakaj kdor zahteva ob vsaki priliki obračun, ta se ne more podrediti organizaciji. Takšno mišljenje mora nostati skata, na kojo bodo naše organizacije pozidane. Mi vemo prav dobro, da pri nas danes to mišlienje še ni prodrlo. Če pa nas bo sto. ki se bomo okrog teh idej zbrali in si ohranili medsebojno vero. potem se nam ni bati za socijalizem med nami. Preostajalo bi nam se. da spregovorimo nekoliko o zunanjih podlagah. na kojih mora organizacija sloneti. Ona mora vzdrževati svoj orga-nizatorični aparat. Zato je treba seveda materijelnih sredstev. Te zbira socijalistična organizacija v obliki strankinega davka in prostovoljnih prispevkov. Tisti, ki te prispevke dajejo, jih dajejo v namenu, omogočiti organi-, zaciji. da se morejo duševne sile. ki jih organizacija predstavlja, razviti. Kdor bi stopal v duševno areno socijalističnih bojev z orožjem, ki v tej areni ni običajno. *n. bi poskušal idejne bo,j z matenjelnirni sredstvi odločati, ne more zr gati Pač pa ie za uspeh vedno potreono. da se ma« teriielna in duševna sredstva izpo^ polnijo. Med organizatoričniin aparatom in vso organizacijo mora obstajati nadalje stalna zveza. — Obiskui ob praznikih cerkev — je za kristjana važna zapoved. Čuvaj redne stike s svojo orga* nizacijo, — to mora postati tudi za nas važna zapoved. Ni znak širokega obzorja, ako skuša iti kdo z zasmehljivo gesto preko vsega tega. In nujno potrebno je, da pojdejo naše organizacije pre-i ko teh zasmehljivih gest. !ca navodila, Je pripisovati zaslugi soc. demokratske stranice v Vojvodini, ki je z> per brezposelnost poljedelskih delavcev v Vojvodini priredila nebroj shodov in vložila več tozadevnih spomenic na ministrstvo v Beogradu. Godba narodnih socijalistov je sodelovala pri nedeljski klerikalni orlovski slavnosti v Ljubljani. Klerikalci v Ljubljani so priredili desetletnico šentpeterskega Orla ter privabili mnogo občinstva z dežele, tako da je slavnost dobila povsem političen značaj. No, ne čudimo se, vsak po svoje! in z združenimi močmi! Clanl zveze j|ug. železničarjev, podružnica Celje, pozor! Iz zanesljivega vira se tiam poroča, da podružnica celjska že od 1. januarja 1921 ni odračunala prispevkov ljubljanski centrali. Prizadeto članstvo vpraša tem potom vodstvo in nadzorstvo, zakaj se to ni zgodilo? Svoječasno je ravnateljstvo izjavilo, da ne bo več prlpušče-no odtegovati članarino za zvezo, ravno tako kakor tudi drugim to ni dovoljeno in vsak član plačuje prostovoljno članarino. Ogromna večina železničarjev in današnirh lanov Zveze je proti nasilnemu odtegovanju posebno pa sedaj, ko Izve, da se prispevki ne pošiljajo redno na centralo. Ravnateljstvo naj prepove odtegovanje članarine. Prizadeti železničarji. — To priobčujemo v našem glasilu brez komentarja. Konec avstroogrskib novčanlc. Včeraj so bili vsi kronski bankovci po ena, dve in deset kron potegnjeni iz prometa v krajih, kjeT so tl bankovci krožili doslej. Ministrstva opozarja prebivalstvo na to, da se tl bankovci od danes nadalje nikjer več ne bodo sprejemali. Nov urad v ministrstvu za promet je Pod imenom »Bureau za študije« osnovan v svrho študij v Izključno prometni stroki. V tem uradu bodo nastavljeni po večini sami inženerjl. Uradniško vprašanje v Italiji. Stavkovni odbor italijanskih državnih uradnikov 3e sklenil, da začne z;>pet z rednim delom in da predloži ureditev med uradniki in vlado spornih vprašanj parlamentu. Sprejem učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto 1921/22. Na 1. drž. gimnaziji, drž. realki, drž realni gimnaziji in drž. realni gimnaziji z nemškim ličnim jezikom bo vpisovanje učencev v Prvi razred v nedeljo dne 26. junija 1921 od 8. do pol 12.. Učenci naj se priglasijo v spremstva starlšev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list In oblsko-valno Izpričevalo zadnjega razreda ljud-ke šole. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno. Sprejemne preizkušnje prično v četrtek dne 30. junija točno ob 8. zjutral. Kočevska gimnazija. Prijave za sprejemni izpit v I. razred se sprejemajo 29 in 30. junija od 9.—12. ure, izpiti pa so 1. Julija ob 9. url. — V jesenskem roku Je 11. in 12. sep. čas za prijave, sprejemni Izpit! pa so 13. septembra. Poljudni zdravstveni tečaj v Trbovljah. Zadnje predavanje se vrši dne 19. junija t. 1. ob 10. uri v delavskem domu. Predava E. primarij dr. Bogdan Derč o »zaščiti mater In dojencev«. Pokojnine voj. invalidov, vdov In sirot — nakazovanje dodatkov. Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo deželne vlade naznanja, da je pričel z nakazovanjem dodatkov k pokojninam vaj. Invalidov, vdov in sirot v smislu člena 14 Uredbe (Uradni list 47 z dne 4. maja 1921). Najprej pridejo na vrsto rodbine padlih, umrlih In pogrešanih vojnikov in invalidi z' družino, nato ostali samci. Delo se vrši s Pomnoženim osobjem tudi izven uradnih ur, ker hoče invalidski oddelek končati nakazovanje v najkrajšem času. Ker je pa število voinlh oškodovancev ogromno, bodo mogli priti vsi na vrsto konca meseca Julija t. 1. Radi tega naj nikdo ne vpoš.Kja pospešnic ali pritožb, ker bi s tem svoje stvari nikakor ne pospešil, temveč povzroča stalna zveza mora obstojati v pisani in tiskani besedi, njena sredstva morajo biti časoifls in sestanek. Političen sestanek, strokov-na sola. kulturne prireditve, stoječe pod doimom najvišjih idei človečan-stva. Vse to nudi tako široko polje, da nas obhaja skoro strah, ko vidimo tako malo delavcev. A prišel bo čas. ko se delavci najdemo. (Dalje prih.) Prosi, sas.dtusiva v Loki pri Mmmm, katero priredi dne 3. julija veliko vrtno veselico naznanja vsem cenjenim tovarišem gasilcem, da je obljubil centralni nadzornik obr. ravnateljstva dr. Fatur, ker se je ustmeno ž njim govorilo, polovično vožnjo za gasilce v krojih, kateri nas isti dan pose-tijo in da se izkažejo z društveno legitimacijo žigosano z društvenim žigom in podpisane načelnika na progah: Celje-Loka, Trbovlje-Loka, Brežice-Loka. Zatorej upamo, da nas tovariši gasilci gotovo obiščete, kakor tudi drugi prijatelji društva. Zabave bo zadosti, posebno ker sodeluje znana vam zidanmoška žel. godba pod g. kapelnikom Frtškovičom, žel. pevski zbor in oktet.' Gospodarstvo. — Volna odškodnina Srbiji. Posebni vladni odposlanci dr. Kumanudi, ar. Veiizar Jankovič In Dragan Protič so v peteK poselili francoskega ministrskega predsednika Brianda In mn naznanili stališče naše vlade v vprašanju odšodnine. V obveščenih krogih se trdi, da naša vlada upa, da se vpra šanje naših reparacij ugodno reši. Naše re-paracijske zahteve se podkrepljujejo s tem, ker ministrski predsednik Briand ve, kako je naša država trpela za vojne In da je samo Srbija izgubila četrtino svojega prebivalstva. Naši odposlanci se vrnejo v Beograd koncem tega tedna. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo odposlanci pred svojim povratkom še poizkusili sondirati teren pri francoskih, angleških ln amerl-kansklh finančnikih v Parizu, da bi bilo mogoče doseči večje Inozemsko posojilo. — Nove takse. Izmed novih taks, ki se imajo uvesti z novim finančnim zaiconom, bodo na reklamo uvedeni v osmi postavki sledeče takse: Za vsako objavo, ki se lepi na okna, zide, vrata Itd. za vsak kotnad 5 para. Za vse napisane ali naslikane stalne reklame, ki se izobešajo na raznih mestih ali so Izdelane na zidovju, plotlh, ograjah in tramvajih itd., v kakoršnem koli namenu, kakor tudi svetlobne reklame, ki se delajo s pomočjo projekcije ali kombinacije osvetljenih točk, k! tvorijo posamezne trke itd. do enega kvadratnega metra velikosti mesečno 15 dinarjev; preko kvadratnega metra pa mesečno 20 dinarjev. Za oglase, Inserate v časopisju, koledarjih, revijah, knjigah ln pod. za vsaki oglas 0.50 dinarjev. Za naslikane reklame se plača taksa vnaprej v gotovini. Mali oznaki posameznih zavarovalnic na zavarovanih objektih in napisi tvrdk o predmetih, ld se v dotični prodajalni prodajajo, niso podvrženi plačevanju te takse. Za posmrtne objave in politične plakate kakor tudi za objave državnih in pooblaščenih gledališč o svojih prireditvah, se ne plača gornjih taks. — Nadalje bodo z novim finančnim zaKonom znatno zvišane tudi kolkovne lestvice za razne trgovske in menične papirje, pogodbe itd. — Eno pa je gotovo kot nujna posledica tega, da bodo cene vsem Življen-sklm potrebščinam še večje, česar pa ne bo mogel nihče preprečiti. — Svinjska rdečica raasaja po Dravskem polju. Na tej bolezni Je poginilo več sto prašičev. _ Italijani In železnice. Železniško progo Gorica — Sv. Lucija bodo Italijani podaljšali preko Tolmina do nove velike že-leniške proge, ki bo Italijo vezala s Trbi-žom v Avstriji. — Italija tiplje, tiplje, da bi si pridobila klientov za tržaško luko. Češkoslovaška Je popolnoma odrekla, ker trguje raje preko Hamburga kot cenejši progi: pa Je velfko vprašanje, če bo Italija sploh še kaj dosegla s Trstom. —Belgijski bidie za leto 1921 določa 90 milijonov frankov kot podporo za neza» poslene delavce. čil le zmedo ln zakasnitev hitrega nakazo- j vanja. Vladivostoka »začasna« vlada (tako se sama imenuje, vendar bi morala tudi »vlada«' v navedtiice) išče stikov z generalom VVranglom in njegovimi, ker bi rada dobila nekaj vojakov, da ne bo kar tako, ko se vsujejo boljševiki nanjo. Na to iskanje opozarjano naše \Vrangiovce, vse tiste, ki se čutijo ž njim v sorodu, pa tudi našo vlado. Nezgoda, Delavec falske elektrarne, 42 letni Avgust Pirš, Je pri delu položil roko tako nerodno, da je dospela med dva železna vozička na žični vzpenjači. Piršu je desno roko popolnoma zdrobilo. Prepeljali so ga v Maribor. Povišanje tramvajskih cen v Zagrebu nameravajo izvesti tako, da bo veljala vožnja 4 do 6 K za osebo. t LJUBLJANSKA POROTA. Zadnji akt rodbinske drame. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je včeraj zagovarjala skrbna in dobra mati Emilija Verhunc, rudarjeva hči, ker je obtožena, da je 21. januarja t. L na pepelnično Jutro okoli 3. po veselici izvoSčekov ustrelila svojega moža. Ivana Verhunca, prekupčevalca poljskih pridelkov. Razprava je odgrnila žalostno sliko rodbinske ne-rreče. Em. Verhuac je mnogo trpela vsled moževe ljubosumnosti. Mož je bil veseljak, ljubil je ženske In je imel tudi priležnlco Antonijo Žontar. Prava žena mu je L 1918 ušla od doma ia z otroci odšla na Nemško k svoji materi. V westfallskih rudnikih je delala težka dela, da je zamogla sebe In otroke preživeti. Imela je 55 mark na dan. Koncem leta 1920 se je zopet povrnila k možu v Ljubljano in sta stanovala v hiši štev. 63 na Sv. Petra cesti. Na pustni torek sta bila oba na veselici ljubljanskih iz-voščekov. Po veselici sta prišla domov, kjer se Je vnel med obema strasten prepir. Mož je glasom njenega zagovora prijel za revolver, ona ga mu je hotela odvzeti, rva-la sta se in mod rvanjem se Je revolver sprožil. Strel Je šel skozi levo sence hi možgane do desne zatilniške kosti, kjer Je krogla obtičala. Ivan Verhunc Je bil taloj na mestu mrtev. Zena je po groznem dejanju omedlela In postala vsa prepadena. — Porotniki so vprašanje glede krivde uboja zanikali z večino glasov, 8 »ne« In 4 »da«. Emilija Verhunc je bita na to oproščena. — Avstrijske finance. Predvplačila na oddajo imetja v Avstriji znašajo okrog 4246 milijonov kron v gotovini in 3986 milijonov v dolžnostnih papirjih, predvsem v vojnih posojilih. Sedaj so na Dunaju za vsoto v gotovini uničili kratkoSobne avstrijske državne vrednostne papirje v znesku 4209 milijonov kron, tako da se je sedaj promet bankovcev zmanjšal skoro za 4 milijarde kron. Kot oddaja imetja vplačane vojne posojila bodo istotako uničena. — Amerika ne mara zlata. Predsednik Ha rdi ii2 je imel te dni govor, v katerem ie opozarjal na usodepolne posledice, ki jili utegne Imeti neprestani dotok evropskega zlata v Ameriko. Bolje bi bilo, Je dejal, da bi ležalo to zlato v velikih inozemskih bankah kot temelj zlate vrednosti in za mirovno ravnotežje med različnimi vrednotami, kar je živjjenskega pomena za mednarodno trgovino, »Prepričan sem«, Je končal Har-ding, »da je ena izmed glavnih nalog ameriške države, da povsod zavaruje zlato vrednoto.« — Preveč idealno bi bilo, če M verjeli samim besedam. Do tako lepih dejanj, kakor so besede, pa se kapitalizem tudi že m povzpel. Organizacijski vestnik. Iz strok, organizacije- Hrastnik. Unija slovenskih rudarjev, podružnica Hrastnik priredi v nedeljo dne 19. Jun. »Peš izlet« čez Dol v Rimske Topilce. Pri izletu svlra rudarska godba. Ob 2. uri popoldan prosta zabava in ples, prlkaterl Igra rudarska godba ln 30 tamburašev sodi ugov rudarjev in steklarjev. Nastopijo tudi škratelčki v raznih skupinah. Licitirale se bodo razne živali. Veselica se bo vršiia pri »Stari pošti«. Izleta se udeleže tudi so-drugl steklarji z zastavo ter kemični delavci, rudarji iz Trbovelj in Hudejame. So-drugl, pohitite to nedeljo v Rimske Toplice. Osrednje druitvo pekovskih pomočnikov v Celju priredi dne 19. t. m. vrtno veselico v gostilni »Istrijan« na Ljubljanski cesti. Nastop pekovskega pevskega društva ie Maribora pod vodstvom g. Emila Villlgrus in tamburaške godbe »Svobode«. Šaljiva pošta, šaljiva loterija, ples in prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Za oblini obisk se priporoča odbor. Čisti dohodek Je namenjen za obolele člane. Gibanje zasebnih uslužbencev v Vln-kovclh. Vsled kršitve osemurnega delavnika, vsled neuvaževanja kolektivne pogodb? s strani delodajalcev so zasebni uslužbenci v Vlnkovclh v gibanju. Trgovski pomočnic ki, zasebni uradniki itd. naj ne potujejo tja za delom. Vestnik Svobode. Splošna delavska zveza »Svoboda« v Ljubljani priredi dne 19. junija popoldanski izlet na Vrhniko. Izlet je namenjen v prvi vrsti Izpopolnitvi medsebojnih vezi z vrhniškimi in okoliškimi sodrugi; ker poteun diužabnosti bodemo lažje izpopolnjevali naše prosvetno delo med delavstvom. V času, ko vsak sodrug in vsaka sodružica hrepeni v prosto naravo po trudapolnem delu, imamo najlepšo priliko, da se bomo dne 19. junija počutili sredi vrhniških so-drugov In sodružlc svoji med svojimi. Vrhniški sodrugi so nam obljubili, da nam bodo pripravili lep dan; da bomo za nekaj ur pozaball na vse težkoče, ki nas obhajajo v vsakdanjem življenju. V ta namen vabimo vse ljubljanske in okoliške sodruge in so-družice, da se takoj prijavijo za izlet v tajništvu »Svobode«, Šelenburgova ulica 6, H. nadstr. Priglasi se lahko vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 7. ure. Natančnejši spored objavimo še ta teden. Podružnica izobraževalne delavske zveze »Svoboda« Vodmat - Moste naznanja vsem članom in članicam pevskega odseka »Svobode« tukajšnje podružnice in tudi vsem onim sodrugom in sodružicam, kakor tudi njih tovarišem In tovarišicam, ki Imajo glas in veselje do petja, da se dne, 13. Junija, to je v sredo zvečer udeležijo sestanka vseh pevcev v društvenem prostoru pri »Mausarju« v Novem Vodmatu. Začetek ob 8. uri zvečer. Želimo polnoštevilno ln točno udeležbo — Odbor. tovarišice drugega mišljenja v miru pustiti. Naj ne sanjajo, da Jih že obseva buržoazna barva kapitalistična, ter naj raje izpregle-dajo in umevajo, da so ravnotako iz proletarskih vrst in da tja spadajo. To naj bo za enkrat v opomin, če ne še — vedererno! Celje, Stanovanjska beda je pri nas zelo občutna, zaraditega se sedanja stanovanjska komisija trudi, kako bi olajšala bedo le količkaj ter pridno preiskuje stanovanja. Pri pregledovanju se je ugotovilo, da imajo posamezne vdove in device še po tri sobe, kabinet In kuhinjo ter računajo podnajemnikom za eno sobo po 400 do 600 kron mesečno. Da se ta način veriženja s stanovanji onemogoči ter da pridejo stranke z otroki do primernega stanovanja, Je sklenila stanovanjska komisija združiti vdove in device brez otrok v eno stanovanje, v katerem bi se še zmerom dalo udobno živeti. Tako je posegla po stanovanju A. K., ki Ima samo eno deklo ter poseduje omenjeno stanovanje, kuhinje pa sploh ne uporablja. Isti osebi se Je nakazalo dve krasnt sobi s posebnim vhodom pri vdovi, ki Ima tri sobe in kuhinjo. Splošna je bila sodba, da je bilo to postopanje korektno. Prvo stanovanje se Je nakazalo obrtniku, ki ima ženo, dva otroka In vajence, ter je stanoval do sedaj veni sami sobi brez kuhinje. Dan pred Izpraznitvijo stanovanja se pa pripelje Iz Ljubljane narodno-socljailistič.ii doktor, ki je zastopnik A. K., s kopijo brzojavke, poslane od deželne vlade, poverjeništva za soc. skrb, v kateri se stanovanjska komisija pozjivlja, da pritožbene spise A, K. pošlje v Ljubljano, G. doktor fz Ljubljane je izjavil, da že naprej ve, da bo pritožba ugodno rešena za A. K., ker nas zadeva stane že čez 6000 K In vedet! ifc mora, kje se mora podrezati, pa vse gre. Poživljamo gospoda poverjenika za soc. skrb v Ljiri>ljanl, da zadevo nepristransko preišče ter varuje ugled stanovanjske komisije. Gospod poverjenik, napravite red! Vsakega zavednega sodruga Častna dolžnost je, da naroči delavski list hNAPREJ" ga razSirja ter mu pridobiva novih naročnikov. Po svetu. Ee&Isi. CeHe. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se nekatere gospodične šivilje damske modne delavnice nekako povišujejo ter zasmehujejo šivilje drugih delavnic, ker obiskujejo strokovne shode oblačilne stroke celjske. (Op. ur.: Minulo mezdno gibanje Je za delavstvo uspešno izpadlo.) Te dame se gotovo sramujejo, da so šivilje po poklicu, kakor Je razvidno — ker to se po njlhoven mnenju smatra za olikano — pri borbi za splošen gmotni položaj te stroke se je opažalo, da se Indirektno upirajo ter so šele sedaj pri sekundiranju enega strokovno organiziranega člana njihovega kalibra stopile jasno na dan. Naj se spominjajo malce nazaj I Dober je organiziran proletarijat zanje samo tedaj, kadar Jim trda prede, toda mi se bomo dobro premislili, kameleonom pomagati drugič Iz zagate. Mi se smejimo nf-hovi otopelosti, ker to Je že stara, da: »kdor visoko leti, nizko pade.« Povemo Jim pa, da s tako puhlostjo ne pridejo dalje, kakor da’ jih bomo neusmiljeno pred svetom razkrinkali', da se bodo drugič premislile. — Delo za češkoslovaške nezaposlen-ce. Češkoslovaška vlada je sklenila, da nemudoma prične z delom za Izboljšanjem zemljišč in ureditvijo rek, da na ta način odpomore rastoči nezaposlenosti, — Obsodba Ga, ker se Je v zadnji rusko-poljskl vojni Izkazalo, kako nezanesljiv Je bil dosedanji boljševlškl letalski material. — Vladivostok še nl zavzet. Iz Moskve poročajo, da trajajo boji med deravstvom In belimi gardisti v Vladivostoku 5e da!!e, torej ni resnica, da je Semienov kar tako postal tamošnji poveljnik. Japonci Izjavljajo, da se v boje niso vmešavali, kar pa ni resnično. — Pobijanje nezaposlenosti na Švedskem. Švedski parlament Je te dni dovolil za pobijanje nezaposlenosti 11 milijon >v. Celokupna vsota, ki Jo bo parlament v to svrho dovolil, »naša 56 milijonov. - Socialni čut Je na Švedskem, kakor razvidno, Je razvitejši, nego pri nas.) — Majhno zboljšanje v Švici. Švicarski delovni urad sporoča, da Je od maja do 6. JtmlJa padlo število delnih nezaposlen-cev od približno 95,000 na 84.000; število popolnih nezaposlencev se drži skoro konstantno na isti višini. — Nov poklic. Ameriška poštno-paro-brodna družba Je Iznašla za stare morna '-Jc, ki niso več težke?!* dela znio?fit, nov poklic, ki obstoja v tem, da po tri ure na dan pripovedujejo potnikom stare pravljice in pripovedke o raznih morskih čudih ta jim tako krajšajo dolgčas. Taki stari mor« narji so zelo dobro plačani in imajo razmeroma lahko službo, saj je ena lastnost starih ljudi, da radi pripovedujejo o tem m onem. Vendar parobrodna družba ne sprejme vsakega, temveč le take, ki so se pred nekako iz-praševalno komisijo dobro izkazali. Dosti starih mornarjev je že nastavljeni!). — Majhen dobiček. O povišani Izvozni carini na nemško blago so mislili zavezniki, da jim bo donašala mastnih dobičkov, Tem večje je bilo te dni v Londonu presenečenje, ko je vlada v spodnji zbornici izjavila, da Je dobička komaj za 30,000 funtov šterlingov. — Prva ženska odvetnica v Avstr®. Dunajsko višje deželno sodišče Je priznalo neko gospo dr. Marijano Beth za odvet-nico. To ie prva ženska odvetnica v Av-striji. Doslej so ženskam ta naslov vedno' odrekali. — 10 zapovedi za moške. Neki ameriški sodnik, tako vsaj poročajo angleški listi, je imel mnogo opravka s takimi slučaji, kjer so se prihajale žene pritoževal nad neusmiljenim vedenjem svojih močnejših polovic. Nekega dne, ko je bilo posebno dosti takih sodnih razprav, se ie sodnik razdražil, pozval vse moške naenkrat v dvorano in jih na energičen način postavi'; pred sledečo alternativo: arest ali Izpolnitev njegovih »deset zapovedi«. Te se pa glasijo: 1. Vsakodnevna priprava zajtrka. 2. Zvečer pomivanje posode. 3. Eno uro na dan negovanje otrok. 4. Vsak teden enkrat zvečer izprehod. 5. Vsako nedeloO zjutraj z družino k maši, popoldne skupen sprehod. 6. Vsaj enkrat na teden nakup raznih sadežev in sladkarij za ženo la otroke. 7. Prepustitev finančnega gospodarjenja — ženi. 8. Naložitev denarnega preostanka v hranilnico za družino. 9, Dolžnost, da mož streže ženi ne pa žen« možu. 10. Vsakdanja ponovitev poročna prisege: da mož ženo ljubi, spoštuje In zanjo skrbi... Posebni stražniki »o bOl postavljeni, da pazijo na točno Izpolnjevanje' teh zapovedi v prizadetih hišah. Doscdaj se še ni zopet dogodilo, poročajo angleški listi, da bi mož v dotičnean sodnem okrožju pretepel ženo. — Govoreči filmi. Orland Kellum i* New-Vorka je iznašel aparat, ki sprejms in oddaja istočasno optične in akustične utlse. Tako mu je bilo mogoče prirediti kinematografsko predstavo, pri kateri so osebe na belem platnu tudi govorne v popolnem skladu s svojimi gibi. Tudi napak«, ki so drugače zvezane s kinematografskimi predstavami s fonografi, odpadejo. — Kal berejo Američane!? Uredništvo nekega ameriškega lista je z merilom merilo, koliko prostora dajejo ameriški lisi! raznim vrstam dnevnih vesti povprečno na »n dan Uspeh je bil sledeči: Šport in humoristično 321 palcev, ženski vestnik (moda, kuhanje itd.) 135 palcev, državne zadeve 125, trgovske vesti 11», inozemstvo 103, zločini 60, muzika in drama 44, biga-mija in ločitve 40, alkohol in prohibicija, 27, družabni vestnik 14, delavske zadeve pa 10 palcev. Zanimivo bi bilo, če bi kdo napravil podobno statistiko tudi za naše liste. Prepričani smo, da bi prišli do tega rezultata, da se naš meščanski tisk najbolj bavi * blatenjem nasprotnih listov* strank in oseb. PAJjjiA K aučuk-pete za čevlje* umi. um ti m e ===== MMvm umhe* i cimo ziim =» TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN. STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SKCDS JK VESaiSS LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE CASOPI&8V, KNJI«, cTD. STSR£0TlP§JAi LISTEK. J. London: Ljubezen do življenja. Priredil J. B. (Dalje.) ■ Dno doline je bilo nasičeno z vo-Cio; Rosti mah io je zadrževal kakor goba na površju. Pri vsakem koraku xnu je brizgnila voda izcod podplatov in vselej, kadar je vzdignil nogo. jc zažokal pod njim sesajoči glas mahu kakor bi žaloval, da mora izpustiti nogo. Korak za korakom je sledil stopinjam onega; tupatam so izginjale po skalnatih grebenih, ki so se vzdigali kakor otoki iznad morja mahu. Čeprav je bil sani. je vseeno dobro vedel, kje je. Vedel je. da pride tod pač tja. kjer obrobljajo bori. četudi majhni in krivenčasti. malo jezero; to je bila. kakor jo nazivajo domačini »tičin ničili« — dežela kratkih šib. In v tisto lezerce teče majhna reka. ki ni mlečnata. Tam so tudi grmi — dobro se le tega spominjal — drevja pa ni. Ob tisti rečici bi šel navzgor prav do njenega izvirka ood hribom, potem čez hrib na drugo stran do izvirka druge reke. ki teče na zapad. Sledil bi tei do njenega izliva v reko Dease. Tam bi našel pripravljeno zalogo Dod prevrnjenim, s kamni oteženim, čol- nom. V tistej zalogi bi našel oatrone za svojo prazno puško. sake. vrvice, trnke, mreže, vse potrebno za lov in ubiianje hrane. Našel bi tudi moko — ne dosti — kos slanine in nekaj fižola. Bill bi ga čakal tam in potem bi se peljala po reki Dease proti jugu. do Velikega Medvedjega jezera. Prebrodila bi jezero in zaveslala proti Mackenziju. po nlem na jug. vedno na jug. medtem ko bi ju brezuspešno oodiia zima, izpreminjala v led reke in jezerca za njima. In onadva bi tako prišla do postaje v Hud-sonovem zalivu, kjer se more človek ogreti, kjer zraste drevje že veliko in radodarno in kjer je živel v izobilju. Tako je sanjal in stopal naprej. Napenjal je vse svoje telesne moči, napenjal pa je tudi duševne. Poizkušal se je prepričati, da ga Bill ni zapustil, da ga bo gotovo počakal pri skriti zalogi. Če ne bi našel tega prepričanja, bi prenehal z bojem, vlegel bi se na kamen, da umre... Krvava solnčna krogla se je lahno nižala na severozapadu. on pa je v mislih že neštetokrat prehodil vsako ped njunega bega pred zimo. ki se bliža. In pred njegovo dušo so vstajala vsa živila iz skrite zaloge in živila s postaje ob Hudsonovem zalivu. Dva dni že ni jedel; kdaj se je najedel zadnjič do sitega, se je že komaj spomnil. Večkrat se je sklonil in nabral bledih' jagod muskega. jih de-val v usta. žvečil in požiral. Muske-gova jagoda je drobno zrno. zavito v malo vode; voda se razcedi v ustih in preostalo zrno je trdo in grenko. Dobro je vedel, da nimajo te jagode nobene hranilne vrednosti, a žvečil jih je vseeno potrpežljivo v nadi. ki je bila silnejša od vede in ki se ni bala poizkusa. Ob devetih je butnil s palcem leve noge ob rob skale, zazibal se je in padel samo vsled utrujenosti ln slabosti. Obležal je za nekaj hipov nepremično, nato se je znebil jerme-nja ter se s težavo usedel. Ni še bilo temno, temniti se je šele začelo. Lazil je med skalami in nabiral suhega mahu. Ko ga ie nabral za majhen šop. je napravil ogenj, ki je trepetal brez moči in postavil je k ognju pločevinasti lonec vode. Odprl je svojo torbo in prva skrb mu je bila prešteti vžigalice; sedeminšestdeset jih je imel. Porazdelil jih je na več kupčkov fnza večjo gotovost jih je preštel trfkrat. Kupčke je zavil nato v povoščen Dapir ter spravil enega v prazni mehur za tobak, drugega za podlogo zmečkanega klobuka, tretjega za srajco na prsa. Ko je s tem deloma končal, se ga je polastil čuden strah: razvil Je zopet vse tri zavojčke in še enkrat preštel vžigalice; še jih je bilo sedeminšestdeset. Nad ognjem si je sušil premočene čevlje. Usnje je režalo na vseh kon- cih : šivi so vsi popustili. Iz platnenih kosov sešite nogavice so kazale velike luknje. Ožuljene noge so krvavele. V izpahnjeni koščici je kar tolklo. Zatečena je bila tako. da je bila že debela kakor koleno. Od ene izmed obeh odej je odtrgal dolg pas ter si ovil razboleno koščico. Natrgal je še več pasov in z njimi povil noge kot nadomestilo za nogavice In čevlje. Nato je popil vročo vodo. navil uro in se zavil v odejo. Spal je kakor mrlič. Kratka tema sredi noči je prišla in zopet prešla; solnce se je vzdigalo na severovzhodu ... vsaj svetloba je prihajala od tam. kajti solnce je ostalo skrito za sivimi oblaki. Ob šestih se je prebudil, ležeč na hrbtu. Pogledal ie naravnost oroti sivemu nebu in je takoj začutil, da ie lačen. Ko se je obrnil na komolec, je presenečen začul iz bližine krepko prskanje. Zagledal je močnega kanadskega jelena, ki ga je zvedavo opazoval. Žival ni bila oddaljena niti petdeset korakov. V hipu ie videl v duhu nad ognjem sočen kos bedra, kako cvrči in poje. Brezmiselno je iztegnil roko proti prazni puški, pomeril in sprožil petelina. Jelen je poskočil in odbežal. da mu je pod nogami odletavalo kamenje na vse strani. Zaklel je med zobmi in vrgel puško od sebe: glasno je zastokal, ko je noizkusil vstati. Težka naloga je to bila in počasna. Njegovi členki so bili kakor iz zarjavelega železa, komaj so se pregibali v sklepih; vsak gib, vsaka opora je zahtevala silen nannr njegove volje. Ko je stal na nogah, se je moral še nekaj minut boriti za ravnotežje telesa. Spel se je na nizek grič in pogledal predse. Ni bilo ne drevesa, ne gr-, ma. samo sivo morje mahu. redko posejano s sivimi skalami, mlakami in sivimi potočki. Tudi nebo je bilo sivo: ni bilo ne solnca. ne solnčne sledi. Ni vedel, na katero stran je sever; pozabil je smer. ki ji je sledil včeraj, da je prišel do sem. Toda Iz-i grešil ni pota. to je vedel: kmalu pride v »deželo kratkih šib«. Imel je občutek, da je to tam nekje na levi, ne daleč, — kdo ve, mogoče že takoj onostran prvega nizkega griča. Spravil je v red svoje reči za na pot. Prepričal se je. da ima še vse tri zavitke vžigalic, preštel pa vžigalic ni več. Obotavljal se ie pa ne-* odločen, kaj naj stori z vrečico. pod-> loženo z jelenovo kožo. — ni bila velika. lahko bi jo pokril z rokama, a težka je bila petnajst funtov, skoro toliko kakor vsa ostala prtljaga. Vrečica mu je delala pač preglavico. Končno jo je položil na stran in začel zvijati odeji. Oko mu ie obstalo na usnjati vrečici, pobral jo je hitro. Ne-zaupno je pogledal na vse strani kakor bi se bal, da mu jo kdo ne odnese. Ko se je oprl na noge. da nastopi težavno pot, se je nahaiala vrečica sredi zvitih odei. (Dalie prih.) Vabilo Namanilo. na Podpisani večletni računski natakar naznanjam sl. občinstvu, da sem prevzel z dnem 22. maja 1921 staro znano Mk Socialne ne, um ki se bo vršil dne 28. junija 1.1. ob 4 h po- Joldne v prostorih Slovenske latlee na Kongresnem trgu 7 v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta in in nadzorstva. 2. Potrdilo letnih računov. 3. Volitev upravnega sveta in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, ee vrži pol ure kasneje na istem kraju in ii istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem Številu. V Ljubljani, dne 11. junija 1921. Upravni svet. »PETOVIA* usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju sprejme takoj ih taiit popoln, izurjenih za čevljarsko tovarno. lika zalega id m Mi: Mta. otročji Vozički, šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli. F. BAT JEL, Ljubljana, Sliri tij.it. 28. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. Čitajte velezanimivo študijo. Dr. Oto Bauer - Uratnik Pot k Socijaliztnu. Cena K 2*— Naroča se v upravi „NAPREJ'' na postaji v Rimskih Toplicah. Za postrežbo dobre kuhinje in izvrstne pijače po nizkih cenah preskrbljeno. Vsem obiskovalcem zdravilišča, želez, osobju in domačim gostom se priporočam za obilen poset. Pritožbena knjiga na razpolago. Osebne pritožbe se sprejema v zdraviliški restavraciji. Z odličnim spoštovanjem Collaulti Ivai?, restavrater. Rimske Topilee, 10. junija 1921. A Sprejme m & Primarij Dr. Hugon Robič dolgoletni asistent univerzitetne klinike za koine iu spolne bolezni prof. dr. MATZENAUERJA v Grazu, ordinira v Mariboru, PreSer-nova ulica 2. II. nadstr. od 14 (2J — 16 (4). Tvrdka pisarniška moč za računsko pisarno rudnika. Reflektanti, samci, ki so že službovali na takih mestih, naj v pošljejo svoje prošnje z osebnimi podatki in popisom dosedanjega službovanja pod šifro „RUDNIK“ na upravništvo Naprej-a. NaSveiia zaloga L Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Millerjeva ulica It. S se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah. F. BRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Hestnl trg 25. Stari trg St. 6. ima v zalogi: o RIZ KAVO SLADKOR po najnižjih dnevnih cenah. II Dobre ni Naročajte „NAPREJ“ za civilno in uniformsko delo sprejme takoj I I regtetrcvans seefruga z omeleno zavezo C O S U L I C H • L I N E j (prej AUSTRO'AMERIK ANA) J mmprevaža potnike v New-York redno fl I ■ SIHUIII©*IK€l 3 krat, v Juino-Ameriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. CIMAM V M F TFT 8,avni zastopnik za Slovenijo jliuUll |\ Jil L 1 L ti) v Ljubljani, Kolodvorska uHca 26. P. T. Potniki, kateri se želijo voziti z brzopamikoro Prestdent Wilson na dan 18. junija v New-York, ee sprejmejo $e do 15. junija 1.1. sprejema hranilne V toga vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih 41 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziiajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PCSOiiKa daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Priporoča se tvrdka Večletna garancija. Josip Peteline, Uubliana, Sv. Petra nasip št. 7, popravila se sprejemalo. edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev v vseh opren ah, materilai in izvrSbt* predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-hflttia nrutlii steme, igle, olje na drobno in debelo. Večletna garancija! Ugodni plačilni pogoji, r ~ — im ii m mi im 5 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod .....—rrz najugodnejšimi pogoji. —. — Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. mn Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ......... Trst, Wien. .......... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. O D 8 n Izdajatelj: Ivan Mlinar. lisk »Učiteljske tiskaj x JLju^Jjanl, Odgovorni urednik: Jak. iVelioivefi