Štev- 183. Trst, v torek 2. julija 1912 Tedaj XXXVI' IZHAJA VSAK DAN tudi eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?oaami£ne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminn, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) O iS LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka &&tialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiijivo v Trstu. epiNosr Glasilo političnega drudtva „Edinost*4 za Primorsko« „ V edino*i je moč r NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroentna na nad*lj»k« lzdaaj« „EDINOSTI" «t»n#: »» omlo Isto Kron 5*30, pol lola Kron 2 BO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nk*- vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vrafiajo. Naročnino, og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnfc konsorcij lista „Edinost". • Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnitnl račun Jtev. 841-652. TELFF0M St 11-57. BRZOJAVNE UESTI. Državni zbor. DUNAJ 1. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice se je začela po 3. url, a je bila hitro prekinjena. Nemški radikalct se delajo hudo razburjene zaradi dogodkov v Pragi. t Poljedelski minister dr. Braf. PRAGA 1 (Izv.j Na svojem posestvu Rostcpi pri Pragi je danes umrl poljedelski minister dr. B r a f. Dr. Bra! {e bil v Stiirgkhovem kabinetu — poleg ministra za javna dela — zastopnik Čehov. Rojen je bil leta 1861 v Trebičah Moravskem, študiral je v Pragi in raznih d ugih mestih v inozemstvu. Bil je profesor narodnega gospodarstva na praškem vseučilišču, odkjer je bil dvakrat pozvan v ministrstvo. Bil je že dalje časa bolan, ter je iskal zdravja v Opatij', na Semeringu in drugje. Ko je videl, da mu se bliža konec, se je v svojo vilo v Rostopl poleg je bil eden voditeljev staro-njegova žena hči pokojnega Ogrska opozicija prireja shode, na katerih kličejo: „Živela republika!" in „Živela revolucija!" BUDIMPEŠTA 1. (Izv.) Opozicija je priredila včeraj po raznih mestih v deželi shode, na katerih se je sklenilo osnovati enotno opozicijonalno stranko v parlamentu. Grof Appony je govoril na dveh shodih ter poudarjal, da treba magnatsko zbornico odpraviti, ker ne odgovarja več svojemu namenu. Med govorom grofa Appony'ja se je Čulo klice: „Živela republikaI" in „Živela revolucija!" Odkritje spomenika Palackega. PRAGA 1. (Izv.) Danes ob 11. dopold. so odkrili spomenik Palackemu. Delo umetnika prof. Sucharda, učenca velikega umetnika Myslbeka. Slavnosti se je udeležil med drugimi tudi namestnik knez Thun, deželni maršal Lobkowitz, general Kollrr, minister za javna dela Trnka, grof Clam-Martiniz, župan mesta Prage, dr. Groš, zastopniki vsečilišč, političnih strank ter zastopstvo pariškega municipija s predsednikom Gal-lijem, nadalje zastopstvo sokolskih društev iz Evrope in Amerike (tudi Slovenci), razne znanstvene akademije, zlasti petrograška in praška, zastopstva skoro vseh ruskih vseučilišč in raznih drugih kulturnih korpo -raci}. Odkritje je uvedel koral pevskega društva „Hlahol", slavnostni govor je govoril predsednik komiteja za spomenik, deželni poslanec dr. Pinkas, ki je razložil zgodovino postanka spomenika, ter priporočil spomenik primatorju praške občine v varstvo. Župan dr. GroŠ se je zahvalil, nakar je govoril mladočeški poslanec dr. Kramar o velikem pomenu Palackega v historičnem, dal prepeljati Prage. Dr. Braf čehov in je Riegerja. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 1. Zadnje konference namestnika grcfa Thuna z nemškimi poslanci dr. Urbanom, dr. Trenglom in dr. Baernreitherjem v zadevi reforme deželnega reda so dosegle zadovoljive uspehe. V drugi polovici prihodnjega tedna se vrše konference na Dunaju in v Pragi zaradi uredbe uradnega jezika pri deželnih in avtonomnih uradih. Merodajnl krogi upajo, da bodo te konference poravnale vse tozadevne diference.' Mtumem^in^ „Samostatnost" poroča, da lahko smatramo! __. , . , . . „ ,____. _ x *. __,™„„o „o * „„ < Slavnost se e končala zopet s koralom. češko-nemška spravna pogajanja za dovršena. p j. . ' ^ telovadha Češki deželni zbor bo sklican za kratko i se vršila zopet javna telovadba zasedanje bržkone že v drugi polo-j ' . „ . vfci julija. Za jesen bo sklicano daljše zase-! PRAGA 1. (Izv.) Pri odkritju spomenika danle. Češka državno-pravna stranka je že! Palackemu je položil ljubljanski župan dr. izjavila, da je morala prepusti odgovornost ivan Tavčar kiasen venec pred spomenik, za zaključenje spravnih pogajanj Mtedočehom Istctako tudi v imenu slovenskega Sokolstva in češkim agrarcem. |brat dr- Oražen. Podrejanje po.ic.je v Ljubljani J .pJL&^fiff^tJSS DUNAJ 1. (Izv.) Cesar je sankcijoniral ter položil pred spomenik namesto venca zakon glede podržavljenje policije v Ljubljani gus]e Njegova narodna pesem je bila z in okolici, sklenjen v zadnjem zasedanju velikanskim navdušenjem vsprejeta. kranjskega deželnega zbora. j Spomenik stojj o5 V|tav, pred mostom Pomanjkanje tehničnega osobja Palackega ter je Palacki vpodobljen sedeč v Primorju. j na mramornem podstavku. AmfiteatraliČno za DUNAJ 1, (Izv.) V današnji seji držav- njim se dvigajo alegorične skupine iz brona, nega zbora je posl. Mandić interpeliral ki predstavljajo boj češkega naroda s črnimi notranjega, kmetijskega in trgovinskega glede silami. V dvth velikih lokih oklepa spomenik pomanjkanja tehničnega osobja pri na- kameniti podstavek, na katerega koncih so mestnlštvu, pomorski vladi, melioracijskem zopet alegorične skupine, uradu itd. j PRAGA 1. (Izv.) Troški Palackega spo- Za malorusko vseučiHSke. menika znašajo 525.000 kron. LVOV 1. (Izv.) Tu in v drugih vshod-; Srbski ministrski predsednik no-gaiiških mestih se fe vršiio včeraj več Milovanović shfodo;c ^irwSOnVHin" BELGRAD 1. (zv.) Danes je umrl mi- lišča maloruskega vseuči- njstrski predsednik Milovanović. Električna železnica Dunaj-Požun. i Milovanovičev naslednik. DUNAj 1. (Izv.) V par dneh izda vlada BELGRAD 1. (Izv.) Državni svetnik koncesijo za gradnjo električne žaleznice Pašič, ki se sedaj mudi v Draždanah, je bil Dunaj-Požun, ki se počne graditi v najkraj- brzojavno pozvan v Belgrad, da prevzame Šem času. Troški so proračunjeni na kron vodstvo vlade namesto umrlega Milovano- 13,000.000. viča. Prepovedano fotografiranje v rajonu tirolskih trdnjav. INOMOST 1. Proti posebnemu dovoljenju so smele dozdaj izjemoma zaupljive osebe fotografirati tudi v rajonu tirolskih trdnjav. Poveljstvo armadnega zbora v Ino-mostu, je pa zdaj razglasilo, da bo odklonilo brez izieme v bodoče vse prošnje za fotografiranje v rajonu tirolskih trdnjav in da niso tudi aktivni častniki izvzeti. Dunaj 1. Pri žrebanju dunajskih komunalnih srečk iz leta 1874 so zadele se rijo 1667 št. 75 300 000 K, ser. 1587 št. 31 — 20.000 K in serija 2567 št. 36 — 10 000 K Požun 1. (Kor.) V tovarni gumija „Ma-tador'* v Požunu Sziget-Feln je včeraj po noči nastal požar, ki je upepelil skoro vso tovarno. _ Vrvenje v Turčiji. Izgnana ruska Časnikarja. PARIGRAD 1. (Izv.) Turška vlada je izgnala dopisnika „Novega Vremja" bivšega ruskega konzula v Bitolju Vaškova In dopisnika „Ruskega Slova" Polunina, ker sta baje razširjala tendencijone in neresnične vesti. Proti upornim Setam. SOLUN 1. (Kor.) Iz Carigrada so začeli pošiljati posebne vojaške vlake v Makedonijo. Danes je dospel prvi tak vlak v Bitolj in odšel takoj dalje. Nadaljni transporti se pričakujejo. Kakor se čuje. ima poveljnik teh čet primerna ravodil?, kako mora postopati napram upornikom, ki bi se ne vrnili takoj v vojašnice. Shod albanskih odličnjakov. BITOLJ 1. (Kor.) V Vučiturnu so imeli albanski odllčnjaki in ulemi pod predsedstvom Fatil paše shod, da bi se posvetovali o položaju v Alban'ji in o sedanjih razmerah Zborovale! so izjavili, da je na teh razmerah krivo postopanje mladoturškega odbora napram liberalni stranki. V tem smislu poročajo ministru ' otranjih zadev. Proti politikujočim častnikom. CARIGRAD 1. (Kor) V današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila zakonski načrt, s katerim se častnikom prepoveduje, ped kaznijo dveh do Šestih me 'secev, da bi bili člani političnih društev, ali 'da bi se aktivno pečali s politiko. Časopisi brez izjeme pozdravljajo ta korak vlade. SOLUN 1. (Izv.) Glasom vesti iz Bi-tolja in raznih krajev Albanije, zavzema upor v armadi vedno večje dimenzije. Itoljmska trgovska visoka Šola Revoltella u Trstu in Jugoslovani. (D^pis.) Trst, dne J. julija. Trgovska visoka šola v Trstu je bila ustanovljena I. 1877., njen obstanek je omogočil baron Pa?qjale Revoltella, ki ji je zapustil menda nad miljon kron. Razven obre-stij tega kapitala dobiva šola znatne letne podpore od tržaške občine, tržaške trgovske i zbornice in drža;e v skupnem znesku letnih 'K 35.000. Doba študij traja dve leti. V zadnjem času se je upeljal na zavodu pedagogični PODLISTEK 1?itez iz Rdeče ijiše. (Le chevalier de Maison iiouge). 127 3ot«an is časov francoske revolncye. — Spisal Aleksander Damas 8tar. Ta razlog se je zdel kancelistu zelo tehten. Dixmer je nadaljeval : „Naprej, le pomiri se, zve se ne ničesar! Saj se dogajajo večkrat slučaji." „Popraševanje ni veliko. Morda uredimo stvar na drug način." „Če je mogoče, mi je zelo drago." „To se da narediti zelo lahko. Pojdi skoz vrata, pri katerih vodijo obsojence, tam ni treba listka. In ko si govoril s svojo ženo, me pokličeš, in jaz te spremim zopet ven." „No, je že prav; toda po mestu pripovedujejo o nekem dogodku." „O čem pa ?M „O nekem ubogem grbcu, ki je zamenjal vrata misleč, da je prišel v arhiv, mesto tega pa je stopil v dvorano, o kateri govoriva. Pozneje ga niso hoteli več izpustiti kljub njegovim prošnjam in kljub njegovemu zaklinjevanju; prišel je rabelj ter mu je brezobzirno odrezal najprej lase in potem še glavo. Ali je kaj resnice na tem, občan kan-celist? Ti moraš vedeti bolje nego kdo drugi." „Ah, da, res je", je dejal kancelist tresoč se po vsem telesu. „No, vidiš, da bi bilo blazno, ko bi stopil v to gnezdo morilcev brez vstopnice." „Toda povem ti, da sem jaz tukaj I" „In če te kličejo, če si zaposlen kje drugje? Če pozabiš — Dixmer je posebno povdarjal to besedo — če pozabiš, da sem tu ?u „Toda če ti obljubljam... " ^Ne; sicer bi bilo to nevarno zate; videli bi te govoriti z menoj, to mi nebi prijalo. Raje bi hotel vstopnico." Omamljen, zmešan, pol mrtev je kancelist podpisal vstopnico za nekega občana. Dixmer jo je urno pograbil in naglo odšel, da bi našel prostora v sodni dvorani, kjer smo ga že videli. Kar se je potem zgodilo, kako je naletel na Maurica kako je prišlo med njima do dvoboja, pri katerem je Dixmer podlegel, to vse je čitateljem že znano. Da bi mu kdo ne očital kake nemarnosti, je kancelist prepustil vodstvo pisarne svojemu prvemu pomočniku in sel poleg Fouquiera. Deset minut po tretji uri je stopal Mau-rice z vstopnico v roki skoz cele ograje tečaj, ki pripravlja absolvente k profesorskemu izpitu za trgovske srednje šole. Izmed predmetov, ki se poučujejo v obeh tečajih, so nekateri obligatni, drugi fakultativni. K prvi kategoriji spadajo: Ekonomične vede : politična ekonomija, statistika, finančna veda, teorija mednarodne trgovine in carinska politika. Trgovske vede : trgovske inštitucije, teoretično in praktično knjigovodstvo, korespondenca, trgovska geografi a in zgodovina, trgovska In politična aritmtt.ka, trgovsko industrljelno blagoznanstvo in tehnologija. Juridične vede : trgovsko menično pravo, elementi civilnega prava, pomorsko, javno, administrativno in f nančno pravo. Dva jezika sta obligatna Izmed onih ki se poučujejo na zavou (italijanščina, nemščina, angleščina, španščina). Dijaki, ki so do i šili nemško srednjo Šolo, morajo obiskovati ita-Ijanski literaren kurz, oni iz itaijanskih srednjih šol pa nemški. Neobligatni so vsi drugi predmeti in sicer več kot dva jezika in stenografija. Dijaki so redni in izvanredni slušatelji. Redni slušatelji morajo dokazat', da so napravili zrelostni izpit na srednji šoli. V>ak mora razumeti toliko italijanščine, da lahko sledi predavanjem in da lahko dela kolokvije in diplomski izpit v tem jeziku. Kdor je obiskoval nemške srednje šole, mora položiti koj pri vstopu izpit iz italijanščine. Kar se tiče profesorskih močij so raiun dveh vse dobre, za ekonomijo, pravo, matematiko in italijanščino celo izvrstne. Dijakov je na zavodu navadno 60 do 80 in so večinoma Italijani, razun kakih 10 Hrvatov iz Dalmacije in par Slovencev. Kolegijalnosti ni nobene, namreč za Jugoslovane, katere zaničujejo Italijani z vsem srdom. Radi tega se vpiše marsikateri Slovenec ja Italijana, da si s tem omogoči mirno občevanje na zavodu. Znana sta nam dva taka slučaja, eden izmed teh je napravil radi tega diplomski izpit z odliko in dobil povrhu še masten Štipendij, kar bi bilo za Slovenca nemogoče, že z oziron na to, da je par profesorjev strastnih Italijanov. Tvarine je toliko, da je naravnost ni mogoče predelati v dveh letih, čeravno posečajo dijaki šolo po 6 do 8 in celo 9 ur na dan. V diplomskem spričevalu figurira ; razun dveh tujih jezikov 20 predmetov, iz katerih mora vsakdo položiti izpit in ki so za realca in gimnazijca Španske vasi. Diplomski izpit je izredno težak, napravi ga povprečno le 30% dijakov, da se za Jugoslovane ti odstotki še znižajo je — razumljivo. Zavod je privatna ustanova, vzdržuje ga večinoma italijanski denar in vseskozi italijanski duh... Radi tega svetujemo slovenskim srednješolcem, ki ne obvladujejo popolnomn italijanščine, naj nikar ne obiskujejo trž. trgovske vis. šole, dokler vladajo take razmere, ker bi znali doživeti razočaranje ; naj se vpišejo le oni, ki obvladajo popolnoma italijanski jezik v govoru in pisavi in katerim je marljivost prva lastnost. Jugoslovani nimajo nobene visoke tr-govsjte šole, a nimajo je niti Čehi niti P >-Ijaki. V celi Avstriji ste le dve, kar pri a, da vlaoa v tem prevažaem oziru na Dunaju popolna indiferenca. Narodi se bori|o za univerze, za svoje elementarne pravice ... Da nimajo Jugoslovani razun zagrebške niti jedno srednjo trgovsko šolo, to je že višek brezbrižnosti. ključarjev in orožnikov ter dospel brez ovir njene s slamo, in zdelo se je, kakor da bi k onim usodepolnim vratom, to se pravi hotele zaklicati živim: Tu notri boste kmalu bilo je dvoje vrat: velika vrata, po katerih \ počivati 1 Ob steni nasproti steklenim vratom se so prihtjali in odhajali oui, ki so imeli vstopnico, in vrata, po katerih so vodili obsojen-.ce, odkoder so morali na morišče. Izba, kamor je dospel Maurice, je bila razdeljena v dvoje razpredelkov. V prvem so sedeli uradniki, ki so vknjiževali imena vseh prišlecev; v drugem razpredelku, kjer je stalo par lesenih klopi, so se nahajali jetniki in obsojenci, kar je bilo pravzaprav vseeno. Mrtvaška dvorana je bila slabo razsvetljena ; nekaj svetlobe je prihajalo skoz šipe malih vrat, vodečih v pisarno. V kotu, naslonjena na steno, je ležala neka belo oblečena, napol nezavestna ženska. Pred njo je stal moški prekrižanih rok; je nahajala velika omara. Nekdo izmed jetnikov jo je odprl iz radovednosti in se takoj zopet umaknil ves prestrašen. V omari so bile spravljene okrvavljene obleke onih, ki so bili prejšnega dne obglavljeni; tupatam so visele dolge kite las. Trepetajoč, ves iz sebe je odprl Maurice vrata, in pogled je zadostoval, da je premeril vso sliko, ki je ležala pred njim. Napravil je tri korake po dvorani in že je stal pred Genevievo ter se zgrudil k njenim kolenom. Uboga ženska je zavpila, toda Maurice ji je s poljubom zamašil usta. Lorin je jokajoč sklenil prijatelja v svoje naročje; bile so to prve solze, ki jih od časa do časa je zmajeval z glavo in ni}je pretakal, se upal pogovarjati se z žensko, ker se je | Čudno: tu zbrani nesrečneži, ki so mo-bala, da bi se v njej vzbudili zopet občutki, j rali umreti skupno, se skoro niso zmenili za ki jih, kakor se je zdelo, ni imela več. I ta ganljivi prizor. Vsakdo je imel preveč Okoli te osebe so se kretali obsojenci, opravka z lastnimi občutki in ni kazal do ki so ihteli in prepevali patriotične pesmi. Drugi so se zopet z dolgimi koraki drugih nobenega sočutja. Vse tri prijatelje je nekoliko trenotkov sprehajali semintja, kakor da bi hoteli ube- združeval, nem, goreč objem, ki jim je vzbu-žati mislim, ki so jih mučile. jal skoro vesele občutke. Bila je to nekaka predsoba smrti, in i Lorin se je prvi ločil iz te bolestne vsa vprava je odgovarjala temu imenu. Tu skupine. so se nahajale napol odprte krste, napol- (Dalje.) Strun II. „EDINOST" št. 183. V Trstu, dne 2 julija 1912. Hrvatski list o slovenskem gledališču v Trstu. „Riečki Novi list" od minulega četrtka je objavil daljši dopis iz Trsta o slovenskem gledališču v Trstu. Dopisnik podaja naj-preje kratko zgodovino našega gledališča in našteva glavna delaf ki so se igrala v minuli gledališki sezoni. Potem opisuje pomanjkljivosti tržaških italijanskih gledališč in grde navade — ali bolje razvade — italijanske gledališke publike, ter omenja, da italijansko časopisje dosledno zamolčuje, da v Trstu obstoji tudi slovensko gledališče, dasi ti listi objavljajo celo predstave v cirkusih in kinematografih. Potem nadaljuje dopisnik: A to jim treba — namreč italijanskim listom — oprostiti, ker bi sicer neumno čitateljstvo moglo doznati, da obstoji tudi slovensko gledališče, pa bi mogel marsikdo iz radovednosti priti v naše gledaiišče, a bi se razočaral — vsaj nad ponašanjem italijanske publike, ko bi to primerjal s ponašanjem onih, o katerih čita dnevno, da so iz gor došli divjaki. Oni pa, kt razrmejo slovenski, bi videli, da se v tem „tujem" gledališču najde bolja duševna hrana nego pa ona, ki jim jo večkrat nudijo neke „veličine" iz Kraljevine. Zato računata I „Piccolo" i jplndipendente", da je bolje ne omenjati te barbarske predstave. A sedaj moram na koncu spomniti eno našo (hrvatsko) sramoto, katere bi na žalost ne mogel nihče ovreči. A to je, da so tu Hrvatje in to iz Dalmacije, ki niti ne vedo za slovensko gledališče, ali vsaj ne za slovenske predstave. Ako so bili v gledališču samemu, je to bilo o priliki kakega plesa ali morda koncerta. O predstavah pa morda niti ne znajo, da se dajrjo. Uzrok temu je navadno, da zopet ne znajo, da obstoji »Edinost", ali pa je vsaj ne čitajo. Duševno hrano črpajo iz „Piccola", a življenje in tržaške razmere poznajo iz „Caffe Spechl". Od tam se ne ganejo. Najžalostneje je, da moramo med te prištevati tudi mladiče z akademsko izobrazbo, katerih življenskl namen je izpolnjen s tem, da so nameščeni v „velemestu", srečni, da so daleč proč od naših malomestnih razmer, pa se boje glasno spregovoriti v maternem jeziku, da ne bi izdali svojega pokoljenja. A kaj naj bi rekel o dobrem delu naših, na žalost tudi mlajših kapitanov ? V Trstu dober del narodne inteligence ali nima narodne zavesti, ali bolje, je noče imeti. Zato so Hrvatje v slovenskem gledališču — bele muhe, pa naj se daje .Ekvinokcij" (kjer nas je bila dvajsetorica) ali naj pride kako hrvatsko dcušt?o, kakor je bilo o Velikinoči, ko je bil tukaj Mar-kovič in je dal s svojo družbo ciklus hrvatskih predstav. Ali kaj hočete, ko dober del naše inteligence ne razume . . . slovenski . . . * * * To kar tu piše „Riečki novi list" o tržaški hrvatski inteligenci je le prebridka resnica, le žal, da bi mogli tudi mi pisati slične pritožbe na račun enega dela slovenske inteligence v Trstu . . . ■v Sola družbe sv. Cirila in Metoda v Kopru. Mešana šola družbe sv. CM v Kopru je priredila dne 22. in 33. junija t 1. I. razstavo raznih ročnih del učencev in učenk, ki naj bi širši javnosti tudi vidno pokazala uspeh in napredek v pisanju, pletenju, umetnem vezenju, in šivanju, ter obenem spod-bu ala učence in učenke k še večji mariji-vestijn vztrajnosti. Človeku je srce zaigralo gin jenja pri vstopu v šolsko soband, kjer je bilo vse ohinčano s slovenskimi trobojnicami, a dečki In deklice okrašeni s slovenskimi kokar-dami, od katerih so prvi ponosno vršili službo častne straže ob vhodu, a druge službo nadziranja. Razni vezeni in pleteni predmeti ter pisanke so bile ukusno porazmeščeni po dolgih mizah, dočim so bile stene naravnost pokrite samih risarskih izdelkov po naravi in tudi iz posnetkov; nehote se je zaustavljalo oko na tej ali onej sličici, ter se Je moral vsakdo zadiviti na tolikem napredku ; — risarije, lahko se trdi, srednješolskih zavodov, pravi umotvori. Med temi še nežnimi umetniki so se posebno odlikovali Antonac, Fabič, Pegan in Rudež in škcda bi bilo za te nadarene dečke, če bi se jim ne pomagalo pozneje do obiskovanja kake obrtne ali umetne šole. Da je bilo zanimanje za to razstavo veliko, potrja okolnost, da so si ogledali isto razun starišev in svojcev tudi c. kr. okr. glavar in predstojnik okr. šol. sveta g. G vido Polley v spremstvu g. c. kr. okrajnega komisarja viteza L. Kiodiča in c. kr. nam. koncipijenta P. Digaspero, potem c. kr. okr. šol. nadzornik H. Dominco, državni in ( deželni poslanec g. prof. M. Mandič in dež.' poslanec g. Ivo Sancin, mnogo častite duhovščine iz bližnje in odaijenejše okolice, ter mnogi tu bivajoči inteligenti. Vsak obiskovalec je zapustil sobano z veselim obličjem in pohvalnimi besedami. Šolo obiskuje letos 49 učencev in učenk in to število poskoči prihodnje k-to gotovo na 100. Tu se je lahko vsakdo osvedočil kolike važnosti in kakega pomena za slovensko deco je slovenska šola v Kopru, v tej najbolj izloženi točki slovenstva, kjer se naha jamo Slovenci le v neznatni manjšini, bivajoč tu večinoma prisiljeni vsled svoje službe. — Po premeščenju slovenskega učiteljišča in vadnlce iz Kopra bi bili slovenski stariši prisiljeni, ne imajoČ potrebnih sredstev, da pošljejo svojo deco na vzgojo v slovenske kraje, pošiljati svojo deco s krvavečim srcem v italijanske šole, kjer se deca polagoma odtujujejo svojemu materinskemu jeziku, svojemu slovenskemu narodu, dokler ne potonejo popolnoma v tujem morju, ter postajajo brezznačajni odpadniki, pravi janji-čarji svojemu rodu, kakor nam svedoče v Primorju razni — „iči", — „oči", — Jki", „ali" itd., kajti redki so tako odločni značaji kakor Rudež, Vouk in dr., ki čeravno živeč v skromnih razmerah in mnoga in mnoga leta med tujim elementom, so znali v svoji neomahljivi zavednosti očuvati svojo kri, svojemu rodu. In da se ne bo v bodoče zopet na našo lastno škodo pomnožilo število odpadnikov in janjičarjev, priskočilo je kakor dobra in skrbna majka družbe sv. CM, ter nam tu ustanovila prepolrebno slovensko šolo. Mi smatramo za svojo sveto dolžnost, da se v prvi vrsti zahvalimo najtoplejše družbi sv. CM na njenem vzvišenem in plemenitem delu, a v drugi vrsti učiteljici in voditeljici te šole gospej Mariji Kregau na njenim požrtvovalnem trudu in vztrajnosti. Pri tej priložnosti se obračamo tudi v polnem zaupanju na naše gospode državne poslance, da na pristojnem mestu skupno in odločno nastopijo ter nam izposlujejo štlrirazredno državno slovensko ljudsko šolo, predočuje vladi, da mi, večim delom tu sem poslani, služimo zvesto cesarju in državi in da si želimo vzgojiti svojo deco v slovenskem duhu, kajti dober Slovenec, dober Siovan, je bil še vedno dober državljan in dober Avstrijec; vedno pripravljen preliti tudi kri za cesarja in domovino, kar se pa ne more trditi od nas zatirajočih narodnosti. Kadenaro in Ipavec. „Soča" piše: Nesnaga v farovžu. V farovžu na Srednjem, kjer je bival nune Kadenaro, je bila velikanska nesnaga, j Imel je v eni sobi veliko omaro, v n|ej j polno zamazane obleke, dosti ženskih srajc,i glavnikov vseh vrst, polno robcev za na; glavo. Menda je take reči podarjal ženskam,| ko so prišle v farovž ? Vmes je bila klobasa tebaka, potem ženske nogavice, vmes cerkven kelih, 5 žepnih ur. — Potem dosti fižola in kave, obešeno vse to v spodnje hlače in je viselo za pečjo vse na pol gnilo. V drugi sobi je imel okoli 40 mernikov pšenice in je bila že tako gnila, da je bila takorekoč vsa en kos. Podgane so jo onesnažile. Potem dosti kostanjev in orehov, vse gnilo. V spalni sobi njegovi se je nahajal samokres ; obleka je bila na kupu. — Postelj njegova ni bila osnažena že najmanj 6 let. Zato pa je tudi dajala tak smrad od sebe, da bt noben človek ne mogel ostati v sobi eno minuto. V sobah je imel okoli 30 pršutov, ki so bili vsi črvivi; potem je imel v kleti tudi kakih 15 pršutov, tudi gnilih — med njimi velika podoba Matere Božje. V sobah je imel tuintam tudi visoke ženske črevlje, najbrže da jih je podarjal ženskam, ko so prišle v favrovž? Pršut si je kar sproti rezal in ga deval v usta, nikoli ga ni stavil na krožnik. Vse je smrdelo. Krožniki že dolgo let niso bili umiti. Ubogi kmetje so mu nosili skupaj razne reči, on je jemal in jemal ter pustil, da je segnilo, namesto da bi bil dal revežem ali rekel kmetom, naj mu toliko ne nosijo, ker ima že preveč. Če so res zahajal! k njemu celo laški oficirji, le moral Ksdenaro pač presneto dobro zračiti, da so mogli ost^tS kaj Časa v farovžu, k{er sta kraljevala kar neverjetna nesnaga in smrad. Anton Ipavec. Anton Ipavec ima 38 let, je čvrst, čeden mož. Znan je kot nasilen človek, ki je bil tudi že parkrat kaznovan. Pred kratkim je bil v preiskavi, ker je bil svoj1 materi vrgel v obraz vrelo kavo. Kar je posestva, je menda vse materino, njegovo nič. On hodi za zaslužkom okoli. Ipavec je poročen ter ima dva otroka in sicer je poročen z neko bivšo učiteljico, ki je službovala v Ro-činju. Ona prebiva v Gorici. — Ipavčevi živijo slabo; kjer Je mizerija, tam pa rad pomaga Še alkohol večati nesrečo. In tako je Ipavec znan kot alkoholik. — Spravljajo ga nekatere vesti v zvezo z nameravanimi atentati, toda to ni verjetno; tudi v Ročinju je iskal šele druge, naj bi vrgli nekaj na avtomobil, sam menda ni hote! ničesar storiti. No, pa to dožene preiskava. Vemo pa, da trdi, da ga je najel Kadenaro. * * * Iz Ročinja n2m pišejo dne 30. junija: ki je prišel na dan z raznimi dokazi, k;ko V sredo, dne 26. t. m. je bila sodna nepošteno da postopajo tržaški socijalni de-komisija iz Gorice na Srednjem, da preišče mokrati. — Openski zidarji so bili nav- stanovanje aretiranega duh. Kadenaro. Ko-mija, katero Je vodil preikovalni sodnik dr. Gradnik ni baje našla nič obtoževalnega za Kadenara, pač pa grozen nered v stano-novanju. Kadenaro bo baje v kratkem spuščen na svobodo. dušeni. Na Opčinah pristopijo vsi zidarji k NDO. V nedeljo dne 21 t. m. se bo vršila veiika ljudska veselica na vrtu Konsumnega društva „Jadran* pri Sv. Jakobu katere čisti dobiček je namenjen bodočemu otroškemu vrtcu pri Šv. Jakobu. Sodelovala bodo razna br. pevska društva in godba NDO. Več pravočasno. Kam pojdemo prihodnjo nedeljo ? V Boljunec, kjer prirede združena pevska v korist9 družbe Olimpske igre v Stockholrau, Avstrija in naš kmet. (Dopis iz Koroške.) X . 2V' 5? /e |e v stockholaiu (društva iz Bre„a vese|ico šesta olimpijada - telovadna tekma, toda:Sv C(ri|a . ^etoda ri kateti naslopi 130 bol| športnega znača a. Avstrija, ki se do-: pevskih društev h Bregr sedaj še n udeležila, riko«I teh olmpsHh in „ ^ ih n/rcdnih pevsltih druSt|v ~ m 'MSP t " " Istre, Trsta in okolice, je prva odšla 22. m. m. in druga 1. t. m.. _ ' 0 . . .. ^ v Stockholm ; ekspedicija bo štela skupaj i , IzJetft NDO v Gorico se udeleži tudi o Krog 120 mol Tudi Cehi pošljejo kakih podružnica NDO v Ajdovščini tudi aidovsko 50 mož. Da se Avstrija udeleži iger je omo- j narodno delavstvo hoče ta dan solidarno gočil naš cesar z darom 10 000 K, ter dr- manifestirati v Gorici. Dan 14. juli bo v žava z 40 000 K; posebno knez Otto Win- r?Snici velik, slavnosten dan za vse sloven-dischgratz je de'oval na to, da se udeleže sko narodno delavstvo. Nihče naj ne za- iger posebno častniki. jmudi te, Pr,llKe- ~ Vsak nai Pride» saI bo Hvalevredno je, da se vršijo take in vendar lepo. manifestirati po goriških ulicah enake tekme. Igre v Stockholmu pa bi se j J 8<>dbo NDO in društveno zastavo na gotovo obnesle tudi brez avstrijskega de- čelu- narja. Ko bi prosili domači telovadci za Vračanje Sokolov iz Prage. Dalma-nekaj kron podpore, bi premišljala vlada tinski Sokoli pridejo na potu iz Prage jutri celo leto, aH se prošnji ugodi ali ne, na-; ob 7 30 zvečer v Trst (drž. kolodvor), zadnje pa bi prcŠnjo še odbila. Največ ko-j Pevsko društvo „Slava" pri sv. M. ristij ima država edino le od domačih telo- i Magd. spodnji praznuje dne 28. julija t. vadcev; šport ostane le šport. Dolžnost dr- ! dvajsetletnico svojega obstanha. Skozi žave bi bila podpirati domačo telovadbo. dve desetletji je „Slava* z dosledno vztraj-Istotako nima država denarjev za go- j nostjo gojila slovansko pesem, skozi d^e spodarske stvari. Po cela leta se zavlaču- desetletji ?e s slovansko pesmijo dramila je|o prošnje ubogih kmetov, da desetletja • svoje ožje rojake. Kolikega pomena Je bilo traja, preden se dobi nekaj kronic za regu- ;to delovanje za narodno probujo spodnje lacijo kakega potoka, za stavbo vodovoda, i Magdalene! Tudi je ni bilo veselice, ozi-Tudi kmetje v velikovškem in celovškem roma pevske slavnosti v naši tržaški oko-okraju že čakajo celo leto za podporo.' lici, da ne bi „Slava" prihitela bratskemu Lansko leto sta bila namreč ta okraja po- j društvu na pomoč. Vrmti „Slavi44 obisk, sebno prizadeta od suše, tako, da je po sedaj ko ona praznuje svoj jubilej, je za prizadevanju dež. in drž. posl. Fr. Grafen- > bližnja tržaška pevska društva pač zahteva auerj * obljubila tem okrajem denarno pod- ; dobrega sosedstva in časti, poro in sicer samim majhnim in zadolženim Društvo „Slava44 se nadeja, da bo o kmetom. Suša je preminila, začela pa se je priliki svojega slavja pozdravilo vsaj večji menda v državni blagajni. Toda kakor ka- del vseh onih pevskih društev, s katerimi žejo oiimps e igre, temu ni tako. je sodelovalo o raznth prilikah. „Slava" Za igre Je seveda kmalu denar tukaj, prhedl namreč omenjenega dne slavnostni za ubogega kmeta pa eksistira edino le koncert, ki bo zares pravi pevski večer stiskalnica. Koroširi kmet pa le potrpežljivo (brez plesa itd), in ob tej ptilikl uljudno čakaj, kedaj dobiš drobtinico, ki bo padla vabi bratska pev ka društva k sodelovanju, iz državne mize, dotlej, da pogineš. Dtuštva, ki namerujejo sodelovati, naj bla- govole naznaniti to do 15. j u 1 i j a t. 1. „Slavi" ter sporočiti tudi naslov pesmi, s katero mislijo nastopiti, da bo mogrče današnjim dnem za- pravočasno sestaviti spored. Bratska dru- Slavi", da na dan njere Domače vesta Naročnikom. Z čenja 11. polletje in tem potom opozarjamo gtva, omogočite cenj. naročnike da obnovijo pravočasno na- dvajsetletnice zopet enkrat mogočno zadori ročnino. Posebno pa opozar]amo one, ki so slovanska pesem v na*i M kih hotel „Balkan". Alp, je izvrsten naraven izdelek. Imeli smo ■J- Ivan Adamič. Minulo soboto se je večkrat priliko pripoznatl dobreto t ga oi-vračal finančni nadstražnik Ivan Adamič "s rupa, ter ga lahko z mirno vestjo toplo kolesom iz Škrbine, oziroma Krasa, kj«-r je j priporočamo našim čitateljem, opravil erežne vaje. Na kontoveijski c?sti — Slovenski llustrovani Tednik prfr b nad Greto — pa |e nesreča hotela, da se; čuje slike in spise o aktualnih dogodkih, Je kolo r.ekam spotaknilo, on je padel s ko-j znamenitih osebah in krajih ter tudi povesti, lesa in si zlomil tilnik. Spravili so ga tasoj: humoreske, smečnlce itd. Priobčuje tudi ro-v mestno oolnišnico, kjer je v nedeljo obiman „V burji in viharju, ki je n a j-pol ene umrl. iznamenitejši roman iz jugoslovanske Pokojni Ivan Adamič je bil iz spošte-' zgodovine, vane narodne rodbine v Šsrbini. Bi! je vrl Z julijem pa začne priobčevatl ve'ezan^mi narodni mladenič, član Sokola in mnogih ; nov romaii izta arabskih časov „V službi drugih narodnih društev. Kjer se Je vršila kalifa kfcka narodna veselica, je bil naš Ivan gotovo zraven. Bil je idealen in blag mladenič, kakoršni so v naši dobi — ko je mladina, Če že ne pokvarjena, pa vsaj blazirana — zelo redki. Pogreb se bo vršil danes cb 3 popoldne in se ga udeleže — kakor čujemo — korporativno vsi kolegi — finančni stražniki, ki ni«o službeno zadržani. Truplo popeljejo v Škrbino, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. V Škrbinu skaže tamošnji Sokol v kroju zadnjo čast svojemu članu. N. p. v m. O shodu zidarjev na Opčinah, ki se Priporočamo vsem, da si naroče „Slovenski llustrovani Tednik", ki je edini slovenski list te vrste. NAROĆBE za oglaae naslovite na ,,Iuseratni oddelek Edinostf", ako želite, d n bodo oglasi takoj uvr če ni v našem listu. Društvene vesti- Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na društveni shod, ki se vrši jutri v je vršil pretekli četrtek smo dobili daljše s«*edo ob 7. zvečer pri Sv. M M gd spod-poročllo, ki ga pa radi pomanjkanja pro- nij v gostilni „Kačun*. Dnevni red: 1) D--štora nismo mogli pravočasno objaviti. Da-pavni red: — 2. Vozne ugodnosti. — 3. nes biležimo radi tega samo, da je shodu Razno. predsedoval predsednik zidarske skupine! Kmetijska družba za Trst in okolico NDO P r e g a r c. Poročala sta pa o položaju zidarjev in pomenu NDO: strokovni tajnik Brandner in bivši predsednik NDO dr. S o s i č. — Shod je vspel sijajno. Posebno zanimivo je bilo pcročtlo dr. Sosiča, naznanja gg. odbornikom, da ima jutri sredo ob 4.30 popoldne v sv jih prostorih odborovo sejo. — Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, se prosi polne udeležbe. Vzemite ako ste nahodni, kripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLER-IEV FLUID z znamko ELSAFLUID. Mi smo se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu, ki odstranja kašelj. Poizkusni tucat 8 K 60 vin. izdelovalec edino E. V. Feller v Stubici, EUuirg *2G4 (Hrvatsko). V Trstu, dne 2. julija 1912. „EDINOST'4 št. 183. Stran IH. Tržaška mala kronika. Lep sin je 181etni voznik Humbert Lu-sina iz Krka, stanujoč v uMci Verzieri št. 1 Fantiču se ne ljubi dosti delati, pač pa zapravljati denar v slabih družbah. Zato zahteva vedno denar od matere, a če mu ga ne da, začne preklinjati in razbije vse, kar mu pride pod roke. Tako je bilo včeraj in je uboga mati konečno morala poklicati na pomoč policijo, ki je utaknila v luknjo lepega sina. Okradena šantantka. — Šantantka Enrica De Massy, ki je pela v Eldoradu (tx Gatte) je naznanila policiji, da jej je bil iz njene sobe ukraden uhan, ki je po njeni cenitvi vreden 5000 K. Utonil je včeraj 27letni voznik Francescc Dicabolli, doma iz Italije, ko se je kopal v morju med delavnicami Sv. Marka in Llojdo-vim arzenalom. Predrzan ulom. — Trgovec Anton Tomšič, ki stanuje v ulici S. Giovanni št. 1, tretje nadstropje, je pred tremi dnevi odpotoval z ženo in enim uradnikom po opravilih v Zagrebu. Sinoči se je vsa družba vrnila z brzo vlakom južne železnice ob 9 05. Ali kako se je gospod Tomšič začudil, ko Je prišel v stanovanje in našel vrata odprta I — Še bolj pa se je začudil, ko je v zadnji sobi zapazil dva človeka. Skočil ]e takoj k omari, kjer je imel revolver, a revolverja ni bilo nikjer več! Zato sta gosp. Tomšič in njegov uradnik skočiia v kuhinjo in vzela tam vsak po en nož, da bi se branila, a obenem sta poklicala redarje. A tatova sta skočila preko verande na so sednje hiše, ter zbežala preko streh. V sta novanju je bilo vse narobe. Po površnem pregledu je g. Tomšič ugotovil, da mu jt zmanjkalo okoli 2000 K v gotovini, tri sre brne service za šest oseb, za več tisoč K drugih dragocenosti. Zdi se, da je g. Tomšič zavarovan. Kakor hitro je bilo redarstvo obveščeno o tatvini, je dalo obkoliti hišo, t pomagalo ni nič. Tatovi so izginili brez sledi. Nenadno umrl je v vili Malalan na Opčinah, kjer je bil na letovišču, trgovec Ermelij Wciss, stanujoč v ulici Gatteri št. 5 Weiss je bil star šele 45 let in je bil tudi trgovski prisednik pomorske sodnije ; zadela ga je bržkone kap. Radi javnega nasifstva je bil včeraj aretirati 36letnl dninar Ivan Barčič iz Hrvatske, stanujoč v ulici Rigutti Št. 25. Mož je namreč uganjal na parniku Avstro-Ame rikane razne ekscese, ter se je protivi! tudi poklicanemu redarju, kateremu je odtrgal spominsko kolajno, mu raztrgal piščalko in je le malo manjkalo, da redar ni padel v morje. Moral ;e priti na pomoč še en redar, da so Barčiča konečno ukrotili in odvedli v zapor. Mlad, pa že izkušen tat je 16!etni Gajetan Bavijera, stanujoč v ulici Rigutti 21. Fant je znan žepni tat, ki je kljnbu svoji mladosti bil že večkrat kaznovan. Včeeaj je bil ponovno aretiran, ker je na zemljišču Madonnlna ukradel nekemu Ivanu Indrigotu zlat od pol lire Šterlinge. Koledar in vreme. — Danes: Obisk Marije. — Jutri: Helijodor. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 26 5 C°. — Vreme včeraj: Lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo. _ Porotno sodišče. Radi umora svakinje. Včeraj je začela pred tržaško poroto kazenska 'rnzprava proti Petru Ravasini i? Rovinja, ki je obdoižen, da je dne 29. sept. 1911 umeril svojo svakinjo Angelo Pa-liaga. Zadeva se je že razpravljala dne 12 februarja t. 1. pred rovinjsko poroto. Raz pjava pa je bila odgodjena, ker je branitelj predlagal nove priče in ker še niso došle i i Amerike informacije, ki naj bi potrdile resničnost nekih navedb obtoženca, ki je bil več let v Ameriki. Sodnemu dvoru predseduje višjesorini svetnik dr. Andrich, prisednika sodnik d% Spongia in dež. sodni svetnik baron Far-fogtia. Drž. pravdnik dež. Zencovich, branitelj dr. Grosich iz Rovinja. Na porotni klopi sede: Ernesto Vidich, Giuseppe Cociancich, Jakob Stranj, Ernestt Mann, Giovanni Ivancich, Fran Ponikvar, Josip Sosič, Štefan Slavich, Giuseppe Cle mencich, Dionisio KSaver, Jakob Klemene in Carlo Bartak. Namestnika: Ivan Marija Bole in Anton Jungei. Obtožnica. Iz obtožnice posnemljemo, da se je Peter Pa van leta 1888 poročil z Marijo Be nussi. Ta za v glavi. Zdravniška preiskava pa te izjave ni potrdila, temveč so psihijatri izjavili, da jt obtoženec duševno popolnoma zdrav in od govarja za svoje dej nje. Ko je bila prečita na obtožnica, je bra nltelj predlagal več prič, ki naj bi dokazalo da je prepirom v zakonu bila kriva žena ir ne obtoženec in da je obtoženec bil skrbet soprog in dober oče družine. Sodni dvor si je pridržal, da sklepa c tem predlogu branitelja. Zasliševanje obtoženca. Obtoženec pripoveduje, da je pok. žm poročil iz ljubezni in je pred poroko cel 3lačal dolgove za njeno družino. Pripoveduje, da je bil vedno skrben družinski oče in dober soprog, dočim je bila žena jezikav«-ljubosumna itd. Iz Amerike je poslal v sed -nih letih za otroke 4400 K. Na predsednikovo opazko, da v zadnji! reh letih ni pisal niti črke, da so otrcc nislili, da je že mrtšv, je obtoženec odgovoril, da so mu zdravniki prepovedali, d 'ie sme pisati in da so drugi rojaki v svojih pismih omenjali tudi nJega. Obtoženec pri pjveduje dalje, da, ko se je vrnil iz Ame ike, se je nastanil pri svoji svakinji Angeli Pafiogi, pri kateri so bili tudi njegovi otroci. Prišlo je kmalo do prebira, ker je svakinja lanemarjala otroke. Tudi ž njim je grde ravnala, dasi jej je vse plačeval zase ir svoje otroke. Svakinja ni bila nikdar zado voljna, ter je našla vedno nove razloge, d bi ga mučila. Vsled tolikih nadlegovanj na veličan, se ga je nekega jutra polastil obu j ndo in, kitara, muzikalije z« glasa ir. Pre prodajalci izključeni. Acquf»dotto 22/111. desno 1299 Gospodična i5<5e služt,° p™^)*!** v s»ki oddelek Edinosti. trgovini. Naslov pove inseratni 1397 ICPPt3 ee ^ 'n Ukinja prazni, eventueln Iduvld meblirani z uporabo kuh nje v bližu.) Narodnega doma. Ponudbe pod „Kalni" na It -er oddelek Edinosti. 1245 l#nmiio»vi '■taro železo in kovine. A. Cernfca. Kupujem Trat, via de;l' Olmo 12. 1401 QflhiO*l me:lotana se rdda tak-j v najem pri OUUlbd slovenski družini Farutto 43, II. vrata 16. 170« Josip Gregorič, Trstu prip mizarsko dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Kelvedt-re 2b, ogel Torquato Tasso. •*>5b PrnHa se hišica. t™ kuhinja, lep razgled. ■ lUUd lepo urejen vrt. Nabrežioka pred vbo dom. Scalasanta 263 1389 knHnnvP7nira ANTON kepesSek je l\lljiy U VG£IIIUCI edina slovenska knjigovez niča v Trstu, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje vsa kujigoveška priprosta in fiua dela točno in po konkurenčnih cenah. 17 lt Za one, ki naročalo ojlas Oglase (Inserate) treba naslovljati zxr na Uredništvo lista, in D* na Tiskarn »Edinost«, nt na „Narodni Dom" in m na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edin« m „Inseratni oddelek" naiesa liste - ali na Upravo. ■ Uredništvo, Tiskarna, Narodni don in Hotel Balkan nimajo z oglasi nlka kega opravila. To maj si dobro zapomnijo oni, ld na ročajo oglase v našem listu in fel6, ds b*do lati točno uvrščeni. — — — - Doktorica Klara Kukovec ne ordinuje do 1. sept Potem ordinuje v ulici Valdirivo 42, II. nad. (kavarra New York) Tolmin - Buffet Trst, Tla Carlo tihega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. z^ccccc^s Prvovrstno pivo. ccccccccccc^ Priporoča se za obilen obisk jakob volpi>t. Nova pel« in slama v Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cen], občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji tn raznovrstno vino ■ - v steklenicah. Kopališče II e t tuno Popolnoma na novo zgrajeno, obsežne in zelo solčne otroške kopelji. BUFFET- ~ ~ ~ Krasna lega. Redno prevažanje z miljskimi parniki. Velespoštovanjem Giuseppe Ballaben. !>r. Peču i k Crst, via S Csterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 - 9 & 2 — 3 in špecijalist za ko2ne ln - - vodne (spolne) bolezni: 11 Vi — 1 • " : : : : Fotografski atelje : : : : G. V. SAPIENZA Tr*t, ul. Barriera vecchia 27. Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje, ahvarele in pastele. * Fotografira se v vsakem času. * Atelje je odprt od 8. zjutraj do 6. zveč. Proda se gostilna „flrottn" v Trstu, ulica Tivarnella št. 5. Za informacije obrniti se istotam. eži m« da kupin „Slovenski llustrovani Tednik ', ki priobčuje tako zanimive elike in lepe romane, d:* brez njega več bici ne morem. n rvat Pozor! Priporočam slavn. občinstvu mojo bogoto zalogo SMnih strojev s svetovno znano znamko orignnil Pfaff, Gritzner in Sin^er. Dalje za čevljarje orig". DDrkopp, jamčim od 5 —10 let. Ol/nl/'nl Pgfl z zoam^> Puch, "remier, Regeit in Humbjr op ea-v d IV L/1 tJ od ljenimi z žičnimi črevi (^tahiiiinicl|»lo 5*. 1. ■ Zdravilno pi*o dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Val zdravniki ga priporočajo S. ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32 — Telefon št. 220I. V: Podpisani naznanja. (ki je poveril, vslecl smrti pok. Aleksandra Rupnick-a, zastopstvo svojega mlina za Trst in okolico, Kras in Istro tvrdki JJl. Truden v Trstu Riva Grumula štev. 12• UaljčDi mlin Uinko Majdič - Kranj. KRANJ, 27. junija 1912. Podpisana tvrdka javlja, da je prevzela zastopstvo in glavno zalogo valjčnega mlina Vinko Majdič v Kranju. M. TRUDEN - TRST l^iva Grumula štev. 12. ~ Tel. 231. TRST; 27. junija 1912. Brzojavi: Truden - Trst.