stev. 6 Ptuj, 14. februarja 1958 Letnoc xi. Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156. NB Ptuj Stev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — T Iska Mariborska Msdcarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Občinska konferenca ZKS abčine Ptuj Poglobljeno zaupanje državljanov - največji uspeh organizacije K občinski konferenci ZKS za ot>čino Ptuj se je v soboto, 8. fe- bruarja, zbralo v dvorani občin- skega komiteja ZKS v Ptuju 122 deJegatov osnovnih organizacij. Potem, ko so izvolili organe kon- ference, so delegati ix)sluša;li po- ročilo sekretarja občinskega ko- miteja ZKS Ptuj tov. Kranjčiča, ki je uvodoma s,pomnil na praz- nik slovenske kulture in prosvete — na Prešernov dan, nato pa spregovoril o MEDNARODNI VLOGI ZKJ ter med drugim podčrtal pomen poiitične akcije ZKJ, ki je s svo- jimi stališči vlivala mednarod- nemu proletariatu vero v lastne sile m v moč političnih sredstev za reševanje spornih vprašanj. Ob situacija blokovskih grupacij in obstoju najnovejše vojne teh- nike, kar bi lahko povzročilo po- polno uničenje civilizacije, je to velikanskega pomena. Politika aktivne koeksistence je danes edina pot reševanja mednarod- nih spornih vprašanj, politika združevanja miroIjtibn,ih sil vseh narodov pa najreakiejša podlaga za ohranitev miru. Slednje je težka naloga, ker povzroča eko- nomski napredek v razvitih de- želah še večja nasprotja nasproti zaostalim, iz česar se pojavljajo zahteve pK> novi mednarodni de- litvi dela To vprašanje postaja vse bolj nujno, reševati pa ga je mogoče le s sporazumno akcijo vseh prizadetih. ZKJ je smatrala za svojo intervencionalno dolž- nost postaviti se v tej stvari na stran odvisnih narodov, v kt '-e- rih borbi za svobodo so vedno vidnejši elementi socializma. Gle- de na dežele z buržoazno druž- beno ureditvijo zastopa ZKJ sta- lišče, da je možen evolucijski razvoj v smeri socializma v teh deželah in da je treba torej so- delovati s silama socializma v njih. Ko je razložil stanje v pogle- du smdikalnih organizacij v sve- tovnem merilu, je tov. Kranjčič prešel na NAŠE ODNOSE Z ZSSR ter poudaril, da je smatrala naša ZK za svojo dolžnost opozoriti partije vzhodnih dežel na škod- ljivost stalinističnega birokrat- skega .s.istema, ki je bil tako za- koreninjen, da se je začel lomiti šele po Stalinovi smrti. Prihod Hruščeva in Bulganina v Jugo- slavijo ter svečane izjave, ki so bile podane ob tej priložnosti o koeksistenci in nevmešavanju, pa niso v celotii pomenile ureditve odnosov vse do odhoda Molotova iz CK KP S Z. VLOGA KOMUNISTOV V OBČINI Po VI. kongresu so razvili ko - munisti v občini svojo dejavnost predvsem v smeri aktiviranja množic na področju družbenega in delavskega samoupravljanja, v društvih in v izvajanju komunal- ne {X)lit'ke. Ocenjujoč uspehe njih dejav-nosti ne moremo mi- mo ugotovitev, da se je pod vpli- vom komunistov visoko dvignila vloga subjektivnih sil širokih množic ne samo pri razdeljeva- nju in uporabi ustvarjenih sred- stev za nadaljnje povečanje pro- izvodnje^ temveč tudi za razvoj komunalnega življenja. Iniciativa delovnih ljudi se je sprostila, sile socializma pa so se okrepile. Največji uspeh organizacije pa ie nedvomno v tem, da si je ZK s svoi'm delom pridobila še večje zaupanje državljanov. S tem je nastalo stanje, ko so odprte nove možnosti za stmje- vanje družbenih sil v komuni. Doslej se je odvijalo družbeno upravljanje, izolirano po področ- jih dejavnosti: znotraj pod:^etij, v okviru ZK posebej v ornanih samouprave. D<7n<^ so poflfo.li za sodelovanje t-^^h vej samounrav- Ijania. ki naj posebno pri skup- nem reševanju komunalne proble- matike pride do i?Taza. Le tako bo možno nekaj ukreniti v fkj- gledu zvišanja splošnega družbe- nega standarda, n. pr. glede trgo- vine, službe za olajšanje gosp>o- dinj.skega dela, varstva in vzgoje otrok itd. Stanovanjsk m skupno- stim bo v tem pogledu pripisan izreden pomen. Kmetijski proizvajalci kažejo v zadnjem času več zanimanja za komunalna vprašanja kakor de- lavski sindikati. Vzirok za to je v enostranski usmerjenosti sin- dikatov na vprašanja podjetij, ker naš delavec cesto precenjuje vlogo svoje plače glede na od- nose v komuni, od katerih je v marsičem odvisen njegov stan- dard. Interesi vseh proizvajalcev pa se lahko vskladijo le v komu- nL Zato je neposredna naloga sindikatov usposobiti delavce za sodelovanje med podjetjem in komuno pri razdeljevanjoi sred- stev kakor pri krepitvi material- ne moči komune, od katere je odvisna življenjska raven vsega prebivalstva. DELO KOMUNISTOV V KMETIJSTVU Člani organizacije, ki se bavijo z vprašanji kmetijstva, so poka- zali precejšnjo aktivnost, zaveda- joč se, da se v naši stvarnosti rešujejo ta vprašanja ob pogojih individualnega lastništva zemlje in s sredstvi, ki se akumulirajo v KZ. Slednje je eden temeljnih pogojev za modernizacijo kme- tijstva ob istočasnem razvojna so- cialističnih odnosov. V občini je 22 KZ in 10 kme- tijskih gospodarstev. Dohodek iz kmetijstva znaša letno nad 2 mi- lijardi dinarjev. V letu 1957 so zajele zadruge 70 odst. proizvod- nje, čeprav včlanjujejo le 70 odst. kmečkih gospodarstev. Živinoreja napreduje številčno bolj kakor produktivno. Povpreč- na mlečnost je še vedno nizka. Poljedelstvo beleži uspehe v zvi- ševanju hektarskih donosov. Moč- no pa zaostaja sadjarstvo in vi- nogradništvo, ki se le počasi ob- navlja. Petletni načrt povečanja kme- tijske proizvodnje predvideva po- večanje za 51 odst. Realen načrt bo zahteval znaten napor. Kmetijske zadruge so preveč usmerjene na trgovino. Razprav o liniji v kmetijstvu, ki jih orga- nizirajo organizacije SZDL, se predstavniki KZ udeležujejo, h konkretnemu delu pa nikdo ne pristopi. Tov. Kranjčič je govonil nato o subjektivnih pojavih pri član- stvu, posebej pri članstvu, ki je za.p>osileno v trgovini, nato pa je obravnaval delo mladinske orga- nizacije. Ugotovil je, da je f>re- malo politične in materialne po- moči za razvoj vzgojne aktivno- sti med mladino. Izven organiza- cij in društev je še vedno mnogo mladine, čemur bo potrebno po- svetiti Drimemo pažnjo. Poročilu tov. Kranjčiča je sle- dilo ORGANIZACIJSKO POROČILO, ki ga je prebral tov. Žigman. Na- vedel je. da je na območju ob- č'ne 35 osnovnih organizacij ZK s 740 člani, od tega 235 (31,7 «M žena. 290 članov je delavcev, 353 usilužbencev in 81 ostalih. V po- ročilu je bilo v na^daljevanj-ij ob- ravnavano vprašanje ideološkega izp3TX)]njevanja, stanje mestnih m terenskih organizacij ter or- ganizacij v podjetjih, kakor tudi delo občinskega komiteja. Sledila je razprava po obeh po- ročilih. V njej so sodelovali šte- vilni tova.riši, ki so obravnavali vsa važnejša javna vprašanja. Na konferenci so izvolili nov občinsiki komite, delegate za okrajno konferenco ter tov. Jan- ka Vogrinca za delegata za VII. kongres ZKJ, ki bo letos v Liub- Ijan Po Halozah bodo kmalu začeli s kopjo, če bo še dalje tako ugodno vreme Sobotno francosko bombardira- nje tuniške vasi Sakijet Sidi Jusef je preko noči povzročilo v vsem svetu veliko zaskrbljenost, po- sebno ker se sedaj pripravljajo na sestanek na najvišji ravni. Francozi so s svojim dejanjem dokazali, da hočejo na vsak na- čin rešiti alžirsko vprašanje in čeprav na račun žena in otrok sosednje države. Nekateri komentatorji primer- jajo grozoten napad z zadnjimi dnevi v Indokini in z bitko pri Djen Ben Fuu. Takrat so Franco- zi izgubili svojo oblast in nekaj kasneje tudi Indokino. Tako je sedaj tudi v Alžiru, kjer traja vojna že nad tri leta. Francoska kapitalistična klika, ki se zbira v desničarskih krogih, je zadnje mesece postala tako nasilna in nesramna, da se resno lahko bo- jimo še kakšnega njenega hujše- ga nepremišljenega dejanja. Po bombardiranju je ves svet vzrojil. Francozi so sklicali skup- ščino, na kateri so opravičevali svoje dejanje in glasovali za za- upnico vladi. Desnica je šla celo tako daleč, da je izrekla zaupnico armadi in jo pozvala, naj brani francoske interese povsod in če- prav celo na tujem ozemlju. Ta krilatica je precej podobna sta- rim nacističnim frazam o pravici nemškega naroda do napada. Francozi trdijo, da so upravi- čeno bombardirali vas, v kateri so se baje zbirali alžirski upor- niki. Tuji diplomatski predstavni- ki so ugotovili, da so zadeli le ci- vilno prebivalstvo. Bilo je 80 mrtvih in nad 130 ranjenih. O alžirskih upornikih in topovskih oporiščih ni bilo niti govora. Zakaj pravzaprav gre. Francozi bi na vsak način radi obdržali Al- žir, ker je to za njih ena najbo- gatejših kolonij. Alžir je postal za njih posebno privlačen, ko so odkrili petrolej. Sedaj stavijo za- radi tega vso svojo politiko, go- sp>odarstvo in ugled na kocko, ker hočejo na vsak način zadržati svoje položaje. Spor okoli Tunisa pa bo povzro- čil še druge nevšečnosti. Francozi so napadli vas skoraj izključno z ameriškimi bombniki, ki so jih do- bili kot pomoč za oborožitev Atlantske zveze. Ta letala so se- daj uporabili za napad na neod- visno deželo Tunis. Američani so v skrbeh, kajti to zadnje franco- sko dejanje dokazuje, da pošilja- jo orožje svojim partnerjem za- radi njihove kolonialistične poli- tike. V V/ashingtonu so zaradi te- ga zelo važnega dejstva izrekli samo zaskrbljenost, uradnega sta- lišča pa še niso povedali. Da bo tuniška vas imela posle- dice tudi v svetovnem merilu, si lahko predstavljamo. Sovjeti ima- jo zopet v rokah prikupno dej- stvo — vi Francozi ste imperiali- sti, vi Američani pa jih podpira- te, ker jim dajete orožje. Potem bo to vplivalo na odnose v Atlant- ski zvezi, kjer že od prej niso kazali prevelikega nagnjenja do pretiranega skupnega sodelova- nja. Poleg francoskih bomb sta bili v tem tednu še dve večji zadevi. Dulles je pristal na sestanek še- fov držav, ne da bi se prej sestali zunanji ministri. Na ta način so Sovjeti s svojo »pisemsko ofen- zivo« dosegli veliko zmago. Ob- veljala je njihova. Sedaj je le vprašanje, če bo do sestanka pri- šlo, kdaj in kje. Druga precej važna zadeva pa je bil obisk britanskega zunanje- ga ministra Lloyda v Grčiji. Cipr- sko vprašanje je ostalo tam, I^er je bilo pred obiskom. Grki na lon- donske zahteve in predloge ne pristanejo, ker hočejo pravico sa- moodločbe in nasprotujejo razde- litvi otoka med Turke in Grke. NAŠI DELEDATI IN VI. KONGRES LMS (Nadaljevanje in konec) Popoldne 28. januarja smo si delegati iz našega okraja ogledali ladjedelnico »Tito« v Novem Beo- gradu. Spremljali so nas predstav- niki tovarniških političnih orga- nizacij. Po ogledu tovarne smo zopet sedli za mizo in izmenjali svoja mnenja ter se seznanili z delom tamkajšnje mladine. Za daljši pogovor ni bilo časa, ker smo se morali vrniti nazaj v kon- gresne prostore. Zvečer smo bili povabljeni na ples, ki ga je priredilo založni- ško podjetje »Mladost«. V sredo, 29. januarja, smo bili seznanjeni z resolucijami in pismom, ki je bilo poslano CK ZKJ in predsedniku Titu. Zvečer smo si ogledali film o aktivnosti mladine. Po končanem filmu je bilo pred domom sindikatov Ju- goslavije veliko zborovanje mla- dine, na katerem je bilo nad 30.000 mladine. Na zborovanju je govoril predsednik mestnega ko- miteja LMJ Beograd, novo izvo- ljeni predsednik CK LMJ tov. Mi- ka Tripalo in predstavniki na- prednih mladinskih organizacij raznih držav sveta. Po tem velikem zborovanju mladine smo se delegati napotili v hišo Izvršnega sveta LR Srbije, kjer nas je sprejel tov. Tito s so- progo Jovanko in višjimi državni- mi in političnimi voditelji. V vese- lem razpoloženju smo bili s tova- rišem Titom več kot dve uri. I*rišel je čas odhoda iz Beo- grada. Utrujeni in neprespani so delegati zapu.ščali Beograd. Slo- venski delegati smo imeli rezer- virane vagone do Zidanega mo- stu. Na vlaku ni bilo časa za spa- nje. Utrujenost se nam je hitro polegla. Živahno smo razpravlja- li o kongresu. Besed ni zmanjka- lo vse do Maribora. Snovali smo nove načrte za delo z mladino na svojih področjih. Največ razprav je bilo okrog zvezne delovne akcije. Postavili smo si nalogo, da bo dal mari- borski okraj brigado kmečke mla- dine, ki bo odšla na delovišče že 1. marca t. 1. Mladina se je že začela pripravljati, da ne bomo v zadregi, kje dobiti dovolj mladine. Občinski komite LMS Ptuj bo dal na delovišče za zdaj samo 20 kmečkih mladincev in mladink. Videti je, da mladina gre z vese- ljem, samo da nekaterim branijo to starši. Ne vidimo pa temu vzroka. Vedeti moramo, da se mladina tam marsičesa nauči. Fantje bodo lahko opravili trak- torske in strojne izpite, kar jim bo vsekakor koristno služilo v življenju. Nadalje se bo mladin- cem nMdila priložnost, da p>o dveh mesecih udarniškega dela lahko dobijo tam stalno zaposlitev ali pa začasno p>ri kakem stroju. Poskrbljeno bo tudi za obleko in čevlje, da se ni bati, da bi tam kaj svojega raztrgali. Zato pro- simo starše, da mladini ne brani- jo odhoda na delovišče, ker s tem, da delajo proti mladini, delajo proti sebi in v škodo našega na- predka. Prijave v brigado sprejema Ob- činski komite LMS E»t"-!. Predvolilna zborovanja se nadaljufejo Na celotnem področju bivšega ptujskega okraja, v občinah Go- rišnica, Ormož, Središče, Lešje in Ptuj, so že v nedeljo 8. t. m. za- čela predvolilna zborovanja, ki se jih udeležujejo kandidati za zvez- ne in republiške poslance tov. di. Jože Potrč, tov. Lojzka Stropnik, tov. Ivan Potrč, tov. Ivan Kranj- čič, tov. Milko Goršič, tov. Jože Tramšek, tov. Franc Belšak, tov. Marko Klemenčič, tov. Janez Pe- trovič in tov. Jože Seguia in odborniki občinskih ljud- skih odborov. Na zborih se voliv.i zanimajo za svetovno politične dogodke, še bolj pa za domača go- spodarska vprašanja in se skor-j povsod razvija prav živahna raz- prava, ki se pri večernih urah za- vleče pozno v noč, pri nedeljskih dopoldnevih pa preko poldneva. V nedeljo 16. februarja bo kan- didat za zveznega poslanca tov, dr. Jože Potrč obiskal haloška po- dročja in se bo udeležil popoldne predvolilnega zborovanja v Le- skovcu, popoldne pa v Podiehni- ku. Kandidat za republiškega po- slanca tov. Ivan Potrč je obiskal več zborov okrog 3. februarja t. .., ko se je tudi udeležil literarnega večera v Ptuju, na zborovanj'^ pa DO še prišel prihodnje tedne. Ve- zborovanj bo obiska! tud' kandi- dat za zveznega poslati^^a tov. Zo- ran Polič in sicer v drugi polovi- ci februarja in v začetku marca t. 1., ko ne bo več zadržan v Beo- gradu. Kandidat za republiškega poslanca tov. Milko Goršič se je udeležil 7. februarja sestanka akti- vistov in predstavnikov političnih organizacij ormoške občine. Kon- ferenc in zborov so se udeležili tudi ostali kandidati. Tudi po zborovanjih so volivci radi zadržijo in pomenkujejo s kandidati in občinskimi funkcio- narji in jih sprašujejo za razne nasvete. Predvolilni problemi v občini Gorišnica v občin. Gorišnica sicer glede predvolilnih priprav n: kakšn:h posebnih problemov. Zbori voliv- cev za pK>trjevanje kandidatov v reptJblišk; ;n zvezn: zbor poteka- jo v redu, slabše pa je glede sklicevanja zborov volivcev-pro- izvajalcev. Težave so predvsem pri uslužbencih kmetijskih za- drug v Gorišnici, na Polenšaku, v Zavrču, v Bukovcih ter na KG Sobetinc. n Zavrč, k: niso sma- trali za potrebno prevzet; na obč. LO ob določenem času za zbore pot-^ebnena mater als, Zb^^- rov tako seveda nošo mogl skli- cati ob pravem času. Za zbore volivcev je značilno, da volivci brez posebnih težav sprejemajo zvišanje občinskih doklad za 5 odst. in katerih del bo uporabljen za p>opravljanje občinskih cest, ki so v nekaterih predelih tega v resnici tudi po- trebne. Na splošno pa je siituacija za- dovoljiva, saj so ljudje v veliki večini zadovoljni s predlaganimi kandidati. Zato je tudi upati na lepo vohlno udeležbo. Tretji tratlfCfoncifnl ples prireja Društvo inženirjev in tehnikov v restavraciji Kidričevo 8. marca 1958 ob 20 uri. Vstop z vabili. Za prevoz pre- skrbljeno: odhod s Trga m'adin- skih brigad v Ptuju ob 19.15. Potrošniški Icrediti po novem Medtem ko so poprej podelje- vali kredit do ene tretjine skup- nega zaslužka za čas, za katere- ga je veljal kredit, bo moč po novih predpisih najeti posojilo samo do petine skupnega zasluž- ka v času odplačila. Tako bo lah- ko [X)trošnik z mesečn.m; prejem- ki 15,000 dinarjev dobi! na dvo- letno odplačilo največ 72.000 din posojila, pri zadolžitv, na tr: leta pa se ta vsota zviša na 103.000 dnarjev. Kot poprej, bodo tudi sedaj na triletno odplačilo dajali posojila za nakup pohištva ;n glasbil, na dve leti pa za nakup tehničnega blaga. Tehnično blago bo moč kupiti tudi na enoletno odplačilo, če višina kredita ne presega dvo- mesečnega zaslužka. Največje spremembe so pri na- kupu tekstHnena blaoa na potroš- niški kredit. Po novih predpisih se s posojilom lahko kupijo le iz- delane obleke, volnene tkanine za moške obleke in plašče ter za ženske obleke in plašče, zavese in tkanine za pohištvo. Nasprotno pa je poprej bilo moč kupiti vse vrste tekstilnega blaga in obutve. Pomembna novost je tudi rok od- plačila — deset mesecev, kar po- meni, da bodo odobravali kredite le v višini dvomesečne plače. Po pojasnilu Narodne banke so bile te spremembe potrebne za- radi tega, ker so zadolžitve po- trošnikov naraščale hitreje kot hranilne vloge. Tako je lanskega novembra dosege! celotni nepo- ravnan' dolg potrošnikov 68.5 mi- lijarde dinarjev. Zato so poostrili nekatere predpise, ki naj bi vpli- vali tudi na pravilnejše usmer- janje potrošniških posoj:!. pred- vsem za nakup blaoa tr^-iiejše vrednosti. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. dne 14. februarja 1958 POMGČ AKTIVISTOM Rokovnik volilnih opravil v zve- zi z izvedbo volitev v Zvezno ijudfiko skupščino (Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev). NAJPOZNEJE DO 1. MARCA Zbor volivcev oziroma skupina držaivJjanov prediloži predJog kan- didatov pristojni okrajni voLlni komisiji. NAJPOZNEJE DO 4. MARCA Zbos^ volivcev oziroma skupina proizvajalcev posije predlog kan- didature oristojni okrajni volilni komisiji. NAJPOZNEJE DO 6. MARCA Okrajna volilna komisija določi na predlog občinskega ljudskega odbora volišča in imenuje člane volilnih odborov. Takoj po potrditvi kandidature ALI NAJPOZNEJE DO 8. MARCA Okrajna volilna komisija raz- glasi vsako potrjeno kand;dat\iro, NAJPOZNEJE DO 8. MARCA Okrajna volilna komi-sija pošlje glasovnice, navodila o glasovanju in ovitek volivcem, ki služijo vo- jaški rdk ali so na orožnih vajah. Rokovnik volilnih oprava v zvezi 7. izvedbo volitev v Ljudsko skupščino LRS (RepubUski zbor in Zbor proizvajalcev): NAJPOZNEJE DO 6. MARCA Okrajna volilna komisija določi po predlogu občinskega ljudske- ga odbora volišča in imen;ije čla- ne volilnih odborov. Takoj 'po potrditvi kandidatur ALI NAJPOZNEJE DO 8. MARCA Okrajna volilna komisija raz- glasi vsako potrjeno kandidaturo. Okrajna voliilna komisija pošlje glasovnice, navodila o glasovanju in ovitek volivcem, ki služijo vo- rok ali so na orožnih vajah. Takoj po potrditvi kandidature AH NAJPOZNEJE DO 10. MARCA Okrajna volilna komisija raz- glasi vsako potrjeno kandidaturo I. skupine zbora proizvajalcev. Takoj po potrditvi kandidature ALI NAJPOZNEJE DO 13. MARCA Okrajna volilna komisija raz- glasi vsako potrjeno kandidaturo II. skupine. NAJPOZNEJE DO 10. MARCA C^-ajna volilm komisija sesta- vi seznam članov volilnega tele- sa za I. skupino. NAJPOZNEJE DO 13. MARCA Okrajna volilna komisija ime- nuje volilne odbore, ki vodijo delo volilnega telesa za I. skupino. NAJPOZNEJE DO 15. MARCA Okrajna voliJna komisija ime- nuje volilne odbore, ki vodijo delo volilnega telesa za 2. skupino. 28. feiiruarja občni zbor vodne skupnosti v Mariboru bo 28. februarja t. I. občni zbor Vodne skupnosti porečja Drave, na katerega bodo prišli delegati gospodarskih or- ganizacij, delegati obdravskih elektrarn, občinskih ljudskih od- borov na področju skupnosti, de- legati ribiških društev, železni- škega transportnega podjetja Ljubljana, drž. zavarovalnega za- voda Ljubljana in gozdnega go- spodarstva na področju Drave. Rojstva, poroke In smrti na področju matičnega urada Ptuj ROJSTVA: Deklice so rodile: Martina Jerič, Dragonja vas 9; Rozina Kmetec, Lancova vas 18; Stanislava Roškar, Prvenci 26; Terezija Princi, Majšperk 42; Hil- da Dobrun, Žetale 8; Pavla Mit- kovič, Starše 80; Ana Glavica, Zloganje 56; Ana Vaupotič, Vare- ja 1; Justina Mere, Strmec 27; Terezija Vabič, Krčevina 11; Ma- rija Rajh, Runeč 55. Dečke so rodile: Ana Kokol, Vintarovci 28; Marija Zupamič, Muretinci 72; Anica Herak, Zg. Velovlak 21; Katarina Kamenšek, Dragonja vas 19; Albina Bedenik, Nadole 57; Miroslava Lončar, Jur- šinci 2; Terezija Špreic, Zamuša- ni 70; Jela Amuš, Kicar 51; Ma- rija Feguš, Gruškovje 10; Štefa- nija Žgeš, Ptuj; Elirabeta Matja- šič, Placar 19; Justina Sušnik, Biš 39. POROČILI SO SE: Lovro Mesa- ric iz Ptuja in Marija Kaizer- sperger iz Ptuja; Vinko Fekonja iz Kungote 35 in Angela Kolarič iz Ptuja; Adolf Pestotnik iz Ma- ribora in Jožefa Štumberger iz Ptuja; Franc Golob iz Spuhlje in Matilda Težak iz Ptuja; Jožef Vogral, Mestni vrh 59, in Marija Sitar iz S|xihlje. SMRTI: Franc No^ak, Ptuj, roj. ia81, umrl 7. 2. 1^ Mesto in va^si se pripraLViJak^o n&k pusto vi^nle Med Ptujem in Borlom udomačeni kurenti — Tudi letos bodo oraioi zapeli in zaorali po dvoriščih — Dekleta se najraje preoblečejo y moške in <^čejo svojce y sosednjih vaseh Zavod za zaposlevanie invalidov In drugiti že dela Zavod za zaposlevanje invalidov in druih oseb v Ptuju je začel 27. januarja t. 1, z delom. V finome- hanični delavnici sta že dva izku- šena delavca, ki pc^ravljata stro- je zavoda pa tudi pisalne, račun- ske in tudi druge stroje, ker Ptuj minulo leto ni imel nobenega fi- nomehanika in so marali ti stroji na popravilo v Maribor ali Celje. V Wagovnem skladišču imajo že lepo zalogo raznega blaga za otroške oMekice, za kravate, za pletene jopice in drugo. V oddel- ku šivilj in pletilj že pridno de- lajo. Ob času našega obiska je ravno rezala prirezovalka spomla- danske oblekice za deklice, tri ši- vilje pa so pridno šivale. Dve ple- tilji sta se že postavili z lepimi volnenimi izdelki. 3 pletilske stro- je že imajo, te dni pa bodo pri- peljali še druge, ki so jih naku- pih v Ljutomeru, Murski Soboti in v Lescah. 13 šivilj je zaposlenih doma z izdelovanjem oblekic za otroško konfekcijo, kravat in dru- gih oblačilnih predmetov za odrasle in otroke. Zaposlili so predvsem invalide in nezaposlene in bodo take sprejemali tudi v bodoče, ko bodo zavod še razširili, ne pa oseb, ki bi zapustile službo na dosedanjem mestu in bi žele- le zaposlitev pri zavodu. Tako za- vod ne bi zmanjšal števila neza- poslenih, kakor je njegov namen. Postopoma bo imel zavod zelo široko področje dela, saj bo zapo- sleval šivilje, pletilje, čevljarje, finomehanike, mizarje in druge. Že v začetku otratovanja se kaže, da se zavodu odpira široka per- spektiva uslužnostnih stCH-itev in da bo kmalu nastalo vprašanje, če bodo sedaj izbrani prostori zado- stovali. Zavod bo izdeloval pred- mete tudi po naročilu iz materiala strank. Ko se bo uslužnostna de- javnost v Ptuju zadostno utrdila, bo zaposleval zavod nezaposlene krojače, šivilje in druge za delo sposcAne invalidske in druge ose- be tudi na podeželju. V Ftuju pri- rezane in v delo prevzete stvari bodo dane v izvršitev interesen- tom in bodo ob prevzemu tudi strokovno pregledane in ocenjene. Merilo za plačilo bodo norme po izdelkih. Zaposleni bodo zavaro- vani in se jim bo doba zaposlitve štela v pokojninsko dobo. V prostorih na Kvedrovem trgu, nad trgovno Na-Ma v Ptuju, kjet je bila svojčas Posredovalnica za delo, so sedaj delovni prostori Zavoda za zaposlitev invalidov in drugih in le malo ljudi še ve, da je Zavod že začel januarja z de- lom. Čim se bo v javnosti o nje- govih izdelkih in uslužnostnih de- javnostih še bolj izvedelo, ni bo- jazni, da zavod ne bi imel dela za svoje zaposlene in da njegovi iz- delki ne bi našli odjemalcev. Učenci osnovnih šol bo- do cepljeni tudi proti kozom in davici Med 15. in 25. aprilom bodo cepljeni po šolah v ptujski in drugih občinah učenci 1. razreda osnovnih šol proti kozam in da- vici. Šole že pošiHjajo Občinske- mu Ijuidskemu odboru Ptuj toza- devne spiske. Pri otrokih, ki bo- do v tem času drugič cepljeni proti otroški paralizi, bo moralo miniti med injekcijo proti para- lizi m injekcijo proti kozam in davici najmanj mesec drJ. Da pa bo mogoče vzdržati med ceplje- njem tako razdobje, bo ceplje- nje točno ob določenih datumih. Zato bodo dobile šole v zvezi s cepljenji vsa potrebna navodila in datume cepljenj, da bodo lah- ko zanje tudi pripravile prostor in vse potrebno. Nad 3,000.000 din za kanaEEiacilo ptujske bolnišnice Ptujsko bolnišnico bo stala zgraditev kanalizacije in čistilnih naprav nad 3 milijone dinarjev. O smotrnosti in potrebi ureditve te- ga vprašanja smo že pisali. Projekt za bolniško kanaliza- cijo je izdelalo Projektivno pod— jetje v Ljubljani, potrdila pa ga je komisija za revizijo glavnih projektov pri OLO v Mariboru. Odpadne vode se bodo iz bol- nišnice po končanih delih stekale v mestno kanalizacijo po pred- hodnem mehanskem čiščenju in razredčenju odpadnih vod ter p>o klcM-iranju. Plavajoče trdne snovi pa bodo zadrževale posebne nizke grablje ob bočnem prepadnem jeziL Z zgraditvijo kanalizacije in čistilnih naprav bodo začeli že koncem tega meseca. Mestna ob- čina E^uj je začela urejati mest- no kanalizacijo že lansko jesen od Ljutomerske ceste mimo postaje in ob Grajeni v Dravo. Na to ka- nalizacijo bo priključena kanali- zacija ptujske bolnišnice. * Kmetijska gospodarska šola pri Veliki Nedelji Občina Ormož je v začetku zi- me tudi pri Veliki Nedelja usta- novila kmetijsiko-gospodarsko šo- lo. Pouk traja redno že tri me- sece po trikrat tedensko, obisku- je pa ga leipo število doraščajoče mladine obojega spola. Občina je dala na raz{x>lago mnogo učnih pripomočkov, kot so strokovne knjige, vzorci semen in gnojil ter razkužil, najvažnejše orodje in drugo, kar omogoča večje po- nazarjanje sicer teoretičnega pouka. Šola bo trajala do konca marca (teoretični del), pameje pa se bo nadaljevala, kakor bo- do prihajale posamezne kmetij- ske kulture v plodored. Učenci bodo odšli po končani šoli na poučno ekskurzijo na eno takšnih naprednih gospodarstev, kjer si bodo lahko ogledali vse gospodarske panoge, ki so jih v šoli obravnavali. Verjetno jim bosta tudi takrat občina in domača KZ priskočili na pomoč. K. Zadnja fluorografska ak- cija je odkrila več TBC bolnikov Ob zadnji fluorografski akciji na področju bivšega ptujskega okraja se je izkazalo, da je na podeželju bolnih več starejših ljudi na TBC in da jim je po- trebno nujno zdravljenje. Po te- meljitih preiskavah so dobili pri- zadeti napotnice za brezplačno pljučno zdravljenje v bolnišnici za tuberkulozne v Ormožu. Med bolniki s pvodročja ptujske obči- ne so kmetje, lonetijski delavci, prevžitkarji, invalidi in drirgi. V januarju t. 1. je bilo s področja ptujsike občine na zdravljenju v Ormožu 18 bolnikov in znašajo stroški zdravljenja za januar 1958 zanje nad 435.000 din. ki jih bo poravnala občina Ptuj iz skupnih sredstev. Za bolnike s področja bivših občin, ki so sedaj združene v ptujsko občino, pa odpade na prtujsko občino še plačilo nad 1,500.000 din zaostankov stro- škov 25dravljenja v ptujski bol- nišnici. Skoraj ni dneva, da ne bi ptujska občina dobila računov za zdravljenje svojih občanov v raznib bolnišnicah po Sloveniji, zato mora vsako leto odrediti precejšnjo vsoto za poravnavo račimov za brerplačno zdravlje- nje !n za pomoč plpčila nezmož- nam. Prešernov teden v Ptuju Kulturne prireditve ob Prešer- novem dnevu zavzemajo v Pt'Jju iz leta v leto večji obseg. Letos je trajal Prešernov teden od 2. do 8. februarja in se je začel z otvo- ritvijo razstave kitajskih slikar- jev Chow Chian in Chow Leung Chen Ying v Mestnem muzeju, končal pa je z akademijo v Okraj- nem gledališču. Na večeru sloven- ske besede mladih slovenskih li- teratov in na predstavah v ptui- skem gledališču 3., 4., 5. in 6. fe- bruarja v Okrajnem gledališču v Ptuju so navzoči spoznali oseb- nosti in literarna dela Branka Rudolfa in Branka Hofmana, Du- šana Mevlje, Ivana Potrča, Emila Freliha in Miha Remca ter spo- sobnost igralcev ptujskega gleds- lišča. Kulturni užitek pa je bil 17. t. m. v Glasbeni šoli poslušati ki- tajske pevce. Proti ohromelosti bodo sedaj cepljeni samo otroci 1. in 2. razreda osnovnih šol Cepljenje šolskih otrok proti otroški ohromelosti bo v tukajš- njih šolah med 17. in 22. fe- bruarjem t. 1. in med 10. in 15. marcem t. I. Cepljeni bodo samo otroci 1. in drugih razredov, ker za vse 4 razrede primanjkuje cepiva. Slednji bodo prišli na vr- sto v maju in juniju 1958, ko bo- do pmispele nove pošiljke cepiva Okrajni higienski zavod Mari- bor, komisija za borbo proti otroški ohromelosti Maribor je s tem obvestila vse odseke za šol- stvo, da bodo šole pravočasno obveščene in da bodo povsod pri- pravljeni na cepljenje. Tudi na Bregu Prešernova proslava v soboto 8. t. m. je bil v šoli na Bregu Prešernov večer. Orga- nizacija SZDL in uprava šole sta pripravila pester program z go- vorom o pisatelju dr. Francetu Prešernu, z recitacijami, folklor- nim točkami, z nastopom pionir- jev in metuljčkov. Na Prešerno-^ vem večeru je zapel IVešernovo »Zdravico« in »Pod oknom« pev- ski zbor z Brega pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje tov. Purga. Z recitacijami in solo pet- jem so navdušili navzoče tov. Aličeva, tpv. Cvetkova in tov. Me- saric. Pevcem in pevovodji so navzoči navdušeno ploskali. Tudi ob tej prireditvi se je vi- delo, da je šolski prostor za vse prireditve pretesen, saj ljudje na- polnijo razred z odrom do zadnje- ga kotička. Prav prijetne bodo na Bregu prireditve v večji dvorani v Domu SZDL. VESTI IZ SLOVENJE VASI Trgovali bodo z lesom in ustanovili osemenjeval- no postajo Zbor zadružnikov in zbor za- družnikov proizvajalcev v Slove- nji vasi sta konec januarja t. 1. razpravljala' o razširitvi dejav- nosti KZ Slovenja vas in sta se zedinila o predlogu, da bi se za- čela KZ Slovenja vas letos bavi- ti z odkupom lesa na svojem poslovnem področju in na pod- ročju OLO Maribor ter tudi s pro- dajo — samostojno ali preko Gozdarske p>oslovne zveze Ptuj ali Maribor. Ob isti priložnosti so vsi nav- zoči tudi sprejeli sklep o ustano- vitvi osemenjevalne postaje v Slovenji vasi na sedežu KZ Slo- venja vas. Dosedanje izkušnje z nakuipom, vzdrževanjem in pre- puščanjem plemenskih bikov so jih razočarale. Drago plačani ple- menjaki so bili po kratkem času nesposobni za razplod, zaradi če- sar jih je okrajna komisija izlo- čila in so jih morali prodati pod izgubo kot klavno živino. Včasih so imeli 4 bike — plemen j ake, pozneje so znižali število na 2 in smatrajo, da bi bilo to vpra- šanje najlaže rešiti z ustanovi- tvijo umetne acomonievH'"^? po- staje. Otroški zdravnik tov. dr. Aleksander Poznak iz E^uja pri svojem vsakodnev- nem opravilu v otroškem dispanzerju V nedeljo, 16. februarja, popoldne se boste lahko nasmejali in na- plesali na maskeradi na. Borlu Povrtnina: čebula 60—70 di- narjev za kg; česen 120, luščeni fižol 60, krompir 15, peteršilj 60—. 70, rdeča pesa 30, redkev 30, ze- lje v gCavah 20—30, korenček 40—60, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40. špinača 100, zelena 60, por 40—50, motovileč 140 din za kilogram. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30 din kg, pšenica 30, ječ- men 40, ajdova moka 50. koruzni zdrob 50, oves 30, proso 40, aj- dova kaša 100—120, prosena kaša 80, koruzna moka 33 din kg. Sa3je in sadeži: jabolka 80 din za kg, suho sadje 60—70 din za kilogram. Perutnina: kokoši 250—500, pi- ščanci 300—6(X). jajca 13. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30 din za litra*, smetana 150, sir 40—80. Maščobe: mast 325 din za kg (uvožena domača mast 400), za- seka 400 din za kg. Meso: goveje meso 260 din za kg, teletina 300, svinjsko meso 400 din. IZ JLRŠl.NC Nad 40 krvodajalcev Krajevni odix)c- RK Jurs;nci je po skrbni agitacija pridobil 41 zdravih ljudi, članic in članov RK, za oddajo krvi na {Kjstaji za transfuzijo krvi v ptujski splošna bolnišnici 6 februarja. Za akcijo se je zelo zavzel predsednik kra- jevnega odbora RK tov. Janez Pignar iz Gabemika. pri čemer so ga podprli tudi ostali odbor- niki. Kri so dali: Janez PSgnar, FYanc Osterc, Angela Matjašič, Roza Čuš, Marija Muhič, Frančiška Kojc, Marija Svenšek, Marija Fir- bas, Katarina Muhič, Marija Plohi, Marica Gajzer, Marija Mikša, An- ton Čuček, Janez Toš, Franc Zni- darič, Aloja Novak, Franc Kranjc, Juliijana Pignar, Marica čuček, Julijana Mikša, Marija Zavec, Frančiška Zavec, Marija Čeh. An- tonija Hrnja, Marija Matjašič, Terezija Arba^Ler, Elizabeta Stanj- ko, Marija Gorjanc, Marija Fla- dunk, Antonija Toplak, Janez Plohi, Anton Matjašič, Janez Hr- nja, Ivan Čeh, Franc Toš, Ignac Kuri, Franc Toš mi, Franc Hor- vat, Maiija Belšak, Julijana Mi- helič in Franc Filipič. V ptujski bolnišnici so se vserh članicam in članom RK iz Juršinc in okolice za to humano dejanje lepo zahvalili, Šahisti agilni, dromski krožek pa počiva v Stopercah se zbira redno 7 šahiistov, ki predstavljajo prej skupino kot društvo. Sestajajo se v kmečki hiši ob veliki mizi ob dokaj obrabljenih šahovnicah tn ostajajo pri igri pozno v noč. Pri- družilo bi se jih še več, pa ne upajo nadlegovati sicer prijazne kmečke družine, ki je doslej pod- pirala .stoperške šahiste, žal, ni za večjo skupino primernega prostora pa tudi ne šahovnic. Ob nedeljah in praznikih bi prišli vsi skupaj in si napovedali tiho tek- mo. Mogoče se j«h bodo usmilili v šoli in jim daM priložnost za šahiranje, mogoče celo v Ptuju, da bi jih obdarili s kako novo šahovnico. Prav spodbudno bi bi- lo, da bi jih kdaj obiskali šahisti iz Ptuja, zla.sti mlajši in se z nji- mi pomerili v tekmi, ki bi poka- zala, kaj v Stopercah znajo in če-* sar ne. Ob vztrajnem delu šahistov se ljudje sprašujejo, zakaj počiva dramski krožek, ko pa bi Ij^udje tako radi obiskali kako njihovo prireditev aH prcdsta-vno. Ni prav, da oder nkomur ne služi in da čaka, da bo postal komu potre- ben. Literarnega gradiva sicer ne primanjkuje, mladini manjka le človek, ki bi jo pridoM za kol- tumoprosvetno udeistvovanje. Š. B. Novi krvodofalci januarja 1958 Marija Pravdič, Drbetinci 6; Franc Muhič, Drbetinci 27; Fer- dinand Ploj, Drbetinci 4; Angela Rakuša, Drbetinci 27; Franc Ver- šič, Slavšina 2; Franc Pucko, Smolinci 15; Jože Danko, Smo- linci 25; Rupert Veber, Vitomarci 62; Ana Bolčina, Vitomarci 86; Pavla Kukovec, Drbetinci 56; EH- zabeta Fekonja, Drbetinci 46; Ivanka Kostanjevec, Gibina 28; Marija Kramberger, Smolinci 28; Terezija Čuček, Vitomarci 28; Frančiška Čeh, Drbetinci 29; Štefka Jagorinec, Drbetinci 1; Franc Kocuvan, Vitomarci 63; Ivan Rojs, Drbetinci 10; Amalija Rajh, Smolinci 25; Franc Kocu- van, Drbetinci 53; Franc ŠamperI, Drbetinci 63; Marija Ileršič, Dr- betinci 30; Anton Poharič, Drbe- tinci 61; Ivan Veble, Kidričevo 7; Franc Krča, Čakovec 15; Milan Tominc, Kidričevo 13; Bibijana Cene, Kidričevo 3; Pavla Feguš, Gorišnica 17; Lenart Petek, Oslu- ševci 30; Jožef Robar, Maribor Dušanova 8; ing. Stanislav To- nejo, Kidričevo 3; Albert Klajde- rič, Cirkulane, Vel Vrh 31; Šte- fan Voršič, Gruškovje 159; Stan- ko Voglar, Vel. Okič 34; Jernej Pauman, Cirkovce; Julčka Vido- vič, Sp. Leskovec 9; Lizika Šmi- goc, Varnica 7; Marija Bernjak, Leskovec 10; Marija Korošec, Ve- lovšek 2; Lizika Šmigoc, Sp. Le- skovec 8; Franc Žula, Strmec 32; Andrej Amuš, Gruškovje 126; Karel Vidovoč, Repišče 13; Mar- tm Kmetec, Strmec 59; Vili Maj- dak, Gruškovje 147; Feliks Ko- drič, Vareja 64; Avgust Holc, Cir- kulane; Martin Orlač, Skorišnjak 4; Franc Šmigoc, Skorišnjak 4^ Franc Vindiš. Leskovec 3; Janez Mlakar, Belaušček 36; Štefan Or- šič, Gruškovje 157; Jurij Milo- šič. Vel. Varnica 112; Marija Vin- diš, Berinjak 1; Ljuba Gabrovec, Belavšek 28; Terezija Kozel, Le- skovec 8; Neža Vodušek, Strmec 17; Veronika Ivančič, Vel. Okič 10; Liza Amejčič. Spod. Leskovec 6; Julčka Vindiš, Strmec 4; Te- rezija Potočnik, Strmec 20; Ve- ronika Vidovič. Gruškovje 143; Milica Mihelač, Strmec 5; Geno- vefa Vidovič, Trdobojci 27; Ivan Vindiš, Trdobojci 10; JuHjcHta Be- drač, Gruškovje 170. Transfuzijska postaja Ptuj se -/sem zahvaljuje za humano po- moč bolnikom. Ptuj, dne 14. februarja 1958 PTUJSKI TEDNU Stran 5 MESTM KINO PTUJ bo pred- vajal od 14. do 16. februarja ame- riški barvni film »Sin Ali babe« in od 18. do 20. februarja ame- riSki fiilm »Dežela faraonov«. KINO MURETINCI bo predva- jal 15. in 13. februarja ameriški barvni film »Ujetnik dvorca Ze«- da«. KINO MAKOLE bo predvajad 15. in 16. februarja ameriški barvni film »Škandal v Skiunju«. KINO »VEDROST« — MIKLAVŽ PRI ORMOŽU bo predvajal dne 16. februarja ameriški film »Be- neški lopov«. ^fEDELJA, 16. FEBRUARJA 6,00—7.00 Domač nedeljski jutranji poidrav — vmes ob 6.05—6.10 Porodila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Športna re- portaža. 8.15 Prelistajmo album zabav- nih melodij. 8.45 Mladinska radijska igra — Friedrich FeJd; Metka fn dvanajst briv- cev. 9.25 Kar radi poslušate- (spored opernih in operetnih melodij). 10.00 Še pomnite, tovariši... Smeh med parti- zani. 10.30 Zapojmo in zaigrajmo! 11.30 Drobne orkestralne skladbe. 12.00 Nedelj- ska revija popevk in melodij. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, pregled dnevnega sporeda in obve- stila. 13.15 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.00 Napoved časa, poroi^ila, vremenska napo- ved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.15 Nikola VitoričiC: Deliblatska peščara (reportaža). 16.45 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Anny Tlchy: Ptičje strašilo. Re- žija: Vladimir Skrbinšek. V naslovni vlo: gi: Frane MHlCinski. 18.16 Vesefi inter- mezzo. 18.40 Ob 78-letnici skladatelja Emila Komela. 19.00 Zabavna glasba — vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327,1 m. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V plesnem ritmtj. 22.55 Poročfla. 23.00 —23.15 in 23.30'—23.45 Oddaja za tu- jino (prenos iz Beograda). Knjižne novosti v študijski knjižnici Izbrane p>esmi Valentina Vod- nika. V Ljubljani, Slovenska Ma- tica 1958. Linhartovo izročilo (GledaKški zbcKTiik). Ljubljana 1957. Rene Descartes: Razprava b metodi. Pravila. Ljubljana 1957. J»nes Stockley: Znanocrt spre- minja svet. Ljubljana 1957. Ivan Mohorič: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču. Ljubljana 1957. Kongres radničkih saveta Jugo- slavije. Beograd 1957. The Pamasfsus of a small na- ticm, (Antologija slovenske liri- ke). Ljubljana 1957. E. Brenner: Die Literaturen der abendlandischen Volker. Wels 1951. E.. Benner: Deut.<;che Literattir- geschichte. Wels 1956. Bruno Mulier-Stemberg: Stil- schulung. Wels 1952. Steibacher Georg: Knaurs Vo- gelbuch. Miinchen-Zurich 1957. Das Gesicht der Erde. Leipzig 1956 (Priročnik za fizično geo- grafijo). KNJIŽNICA JE ODPRTA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO OD 13. DO 19.30. V zbrani družbici je pogovor tekel o tem in onem. Tonček, ki se je delal najpametnejšega med njimi, je zastavil družbi vpraša- nje: »Ali je res, da žive oženjeni ljudje dlje kot samski?« Ker ni znal na to nihče odgovoriti, je sam povedal: »Ne, samo življenje se jim zdi daljše ...« PROI . ANDREJ KOVAC Ptuj v zrcalu svojih uKc in trgov že bežen ,pog4ed skozi veže nekdanjih patricijskih hiš nam razkriva še košček srednjeveške stavbene podjetnost i, ki jo ob- čudujenK> v ostankih vitkih got- skih oboAcov. Ta silog je prevla- doval pri ptujskih sta'.^a'h še pred velikimi požari v 17. sto- letju. Takšen s]xxmin iz te sta- rejše dobe imamo tudi v got- skem dbdku na Slovenskem trgu v hiši št. 1. poleg današnje de- likatesne trgovine, V UTJCI, POSVEČENI SPOMINU MATIJK MURKA S Slovenskega trga se spušča- mo v ulico Matije Murka, doma- čina z Drstele pri Ptuju, roje- nega 10. februarja 1861. Zelo po- membna so njegova dela iz sla- vistike, slovstvene zgodovine in narodopisja. V svojih »Spominih« naim je Murko zaipustil marsika- tero kulturnozgodovinsko zani- mivost iz pretekkisti Ptuja, kjer je obiskoval nižjo gimnazijo od leta 1872 do 1876. Umrl je v Pragi ob svoji 91-ile(tnici, 11. fe- bruarja 1952. Na rojstni hiši je Muzejsko društvo iz Ptuja ove- koveoLlo njegov spomin s ploščo, v Muzejskem parku p>a mu je teta 1956 postavillo spomenik. t^BOJ PODLOŽNIKA IZ LANCOVE VASI V CERKVENI ULICI Današnja Murkova ulica se omenja kot Cerkvena uiica že leta 1423. Pestro zgodovino v tej ulici ima nekdanja Winklerjeva hiša, danes trgovina »Merkur«. V zgodovini se omenja ta »svo- bodna hiša« kot last zavrSce gra- ščine. Ptujski kronist Ludvik Pečko (1804 do 1873) nam je v zgodo- vina mjnoritskega samostana in fare iz leta 1861 ohranil zanimiv opds razburljivega dogodka, ki meče ksj čtidno hič na objestna in bojeviti plemiški rodibini Mos- eoffiov iz Lancove vasi in Qualan- drov iz Ptuja, stanujočih v že omenjeni hiši. V letu 1654, ko je hil v Ptuju mestni sodnik Franc Guffarrte, so Mosconi napadli (Ju^androvo hišo v Ptuju. Mosco- ni in Oualandri so bili sicer v svašitvu, toda od leta 1624 so ži- veli v Sjporu zaradi dediščine. Jo- žef Moscon je imel namreč ženo iz Ouatlandrove rodbine, Aldo po imenu. Omenjeni napadalec Si- mon Mosoon je bil lastnik dvorca v Lancovi vasi in tudi sicer je imela ta rodbina več p>osestev in svobodnih hiš v ptujskem ob- močju. Po letu 1718 jih srečamo kot gospodarje v Majšperku (Monsberg). (?ualandri pri napadu na njiho- vo pcBtoJanko v Ptuju niso držali križem rok. Član njihove druži- ne Ferrao je ustrelil skozi <^o Mosconovega podložnika in se zatekel v minoritski samostan, postal menih in volil redovnikom poJovico svojega premoženja. VELIKONEMŠKA IDEJA JE BILA V PTUJU MOČNO UKORENINJENA Mak) pred prvo svetovno vojno so takratni oblastniki na ptuj- skem rotovžu staro (Z^rkveno ulico preimenovali v Bismarcko- vo, po znanem nemškem politiku, »železnem kanclerju«. Njegovo ime je tesno p>ovezano z evrop- sko poHtično zgodovino 19. sto- letja. Največ p>o njegovem priza- devanju si je Nemčija prilastila AJzacijo in Lotaringijo v franco- sko-nemški vojni leta 1871. Bil je duša berlinskega kongresa le- ta 1678 in n«nške koloniaihie po- litike. SlovaiKJv ni maral, zlasti Poljakov ne. Njegovi govor' in spornim.so izšli v knjižni obliki. RENESANČNA HIŠA NA DANAŠNJEM TRGU MLADINSKIH BRIGAD še nekaj korakov lin že smo na današnjem Trgu mladinskih brigad, ki se je pred stoletji im«K)val Neudegg. Na.šo pozor- nost pritegne lepa ogalna hiša v renesančnem slogu, s krasnim portalom. Danes ima tu svoje prostore trgovina s čevlji »Tri- glav«. V svoji preteklosti je poslopje označeno kot trgovska hiša s krojnim blagom. Nova fasada je iz leta 1884, kot kaže letnica nad pKjrtalam. Nekdanja hiša je ime- la naslov: Mathias Steiner Ge- bau am Neideck 1551 (Poslopje M. Steiner j a ob Neidocku). Pod tem napisom sta bila dva me- ščanska grba, Tomaža Ritzinger- ja in M. Steinerja. Po Pečkovi kroniki je dal najbogatejši trgo- vec v Ptuju Matija Steiner sezi- dati leta 1551 to hišo po načrtih stavbenega morjstra Tomaža Ri- tzingerja. Steiner je umrl brez otrok in trgovino je po njegovi smrti prevzel Franc Guffante iz Lugana v jiužni Švici. KRONIST PRIPOVEDUJE ZGODBO O MLADEM GUFFANTEJU Kako se je to zgodilo, izvemo iz kronike, ki pravi, da je nekega dne leta 1591 pripeljal k Steiner- ju minoritski gvardijan Oktavian Lombardus desetletnega dečka Franca Guffanteja, ki je prišel sF>omladi leta 1591 v Ptuj, da bi si kaj prislužil pri zidarjih in ta- kratnih opekarnah izven Ptuja. Bil je sirota brez staršev in je nekega dne nevarno zbolel. Zanj se je zavzel omenjeni gvardijan in ga rešil iz zapuščenosti. Ko si je fant opomogel od bolezni, ga je menih pripeljal k omenje- nemu trgovcu, ki ga je rad spre- jel za svojega in ga določil za de- diča svojega trgovskega podjetja. Neki Franc Guffante, morda Steinerjev posinovljenec, je bil mestni sodnik v Ptuju v letih 1646 do 1647, leta 1654 in v letih 1663 do 1661. Za njegovega službovanja so zaradi bližajoče se nevarnosti na novo pozidali obrambni zid pod strokovnim vodstvom stavbenika Marenza. Na cesarskem prestolu je bil takrat Leopold L, ki je zapovodal utrdi- ti ptujsko mesto. Mestni sodnik Franc Guffante je umrl leta 1679, kot kaže na- grobni kamen na južni strani proštijske cerkve z začetnicama FG. Po letu pa je po kronistovih besedah rod izumrl. V Stari ulici, med današnjo Jadransko in Aškerčevo, je ohranjen pc«lal z začetnicama imena te rodbine in letnico 1639. FLOR IJ ANO VO ZNAMENJE — SPOMIN NA POŽAR L. 1744 20. septembra 1744 se je zopet pojavil rdeči petelin nad streha- mi ptujskih meščanov v spodnjem delu mesta. Žrtev uničujočih pla- menov je postalo tokrat 79 hiš. V spomin na ta strašni dogodek so Ptujčani postavili leta 1745 Florijanov spomenik in odslej se ta trg imenuje Florijanski trg. »Ko pa je spomenik napadal zob časa in vremenski vplivi«, so ga leta 1856 obnovili. Strelstvo Težko pričakovani dvoboj med SD Tumišče in Železničarjem iz Ptuja se je v nedeljo dopoldne končal z zmago strelcev iz Tur- nišča. Končni rezultat najzanimi- vejšega dvoboja je minimalen 1.582:1580 za Tumišče. Tesnemu porazu Železničarja je pripisati upravičeno in neupravičeno od- sotnost nekaterih najboljših strel- cev, tako da tudi nekateri zelo dobri rezultati, kot na primer Koželja (171), Rasla (169), Verti- ča (167) niso mogli nadoknaditi izgubljenega. Prav tako tudi ze- lo dobra ekipa iz Turnišča ni imela najboljšega dneva, vendar je za- služeno zmagala. Zadnji estriim in aktualnim izborom prispev- kov z vseh področij človeške dejavnosti m izpod peres naj- boljših piscev ena izmed najbolj priljubljenih in nepogrešljivih knjig slovenskih domov. Uredništvo koledarja si bo prizadevalo, da si to priznanje še utrdi. Tudi za prihodnje leto si je že za- gotovilo sodelovanje najboljših avtorjev tako z leposlovnega kot s poljudnoznanstvenega in družbenega področja. V koledarju bo tudi obiilJca praktičn^ib navodil s področja gosp>odiinjstvia, tehnike za domačo uporabo, zdravstvenih na- svetov, poleg tega pa mnogo zabavnega gradiva, pisanih in ri- sanih šal ter vsakovrstnih zanimivosti. Bogat slikovni material pa bo tudi v tem koledarju kar najskrbneje izbran. Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so .skoraj v vseh šolah in večjih poidjetjih, vse knji- garne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani. Erjavčeva cesta 14/a. INFORMACIJE Dežurstvo zdravnikov 17. 2 dr. Malko Mrgole od 16. do 7. ure; 18. 2. dr. Ladislav Pire od 16, do 7. ure; 19. 2. dr. Mi- lan Carli od 16. do 7. ure; 20. 2, dr. Ivo Medved od 16. do 7. ure; 21. 2. dr. Franc Rakuš od 16. do 7, ure. Dežurstvo lekarn Od sobote, 15. febnjarja, do so- bote, 22. februarja 1958, dežurna lekarna v Prešernovi ulici. Ogled ptujskih muzejev Muzej na gradu odprt ob de- lavnikih med 9. in 12. in med 14. in 16. uro, o5 nedeljah in pra- znikih med 8. in 12. uro, popKJl- dne zaprto, Mitrej na Bregu razkazuje to- varišica Milica oz. Ivan Rudolf, stanujoča zraven Mitreja, Mitrej na Hajdini pa tov. Gojkovič, Haj- dina štev. 33 Pregledi v otroškem dispanzerju Brezplačni pregledi zdravih otrok v petkih med 13. in 15. uro, bolnih otrok pa vsak dan med 10. in 12. uro razen ob so- botah in nedeljah. Posvetovanje žena Posvetovanja in brezplačni pre- gledi bodočih mater v ponedeljkih in sredah med 12. in 14. uro. Posvetovanja in brezplačni pre- gledi mater po porodih v torkih in četrtkih med 12. in 13. uro. Pregledi bolnih žena vsako- dnevno med 13. in 15. uro razen ob sobotah in nedeljah. Otroška maškerada Društvo prijateljev mladine va- bi na otroško maškerado, ki bo v nedeljo, 16. februarja 1958, <* 13. uri v Narodnem domu za predšolske in osnovnošolske otro- ke, ob 16. uri pa za dijake. Novi naročniki »Ptujskega tednika« Alojz Šepec, Ptuj; Irma Toplak, Ptuj; Franc Kranjc, Moškanjci; Franc Čemivec, Moškanjci; Peter Brumen, V. P. Rijeka; Mlinsko podjetje Ptuj; Franc Zavec, Mo- škanjci; Jože Unuk, E*tujska goraj Brigita Trglavčnik, Destemik; Vinko Cafuta, Ptuj; Masten, Po- lenšak; Ivan Mlinaric, Središče; Martin Amuš, Moškanjci; Janko Kmetec. Starše. Vreme ZA CAS OD 14, DO 23. FEBR. Zima še ni končana. Sneg in ob- dobje mraza še prideta, vendar ni mogoče zagotovo določiti dne- va vremenskega preobrata. To bo okoli 14. ali 19. febr., mogoče ce- lo okoli 26. febr. Tik pred pre- obratom bodo padle obilne pada- vine; sprva dež, pozneje sneg. V ostalem pretežno suho vreme. V. M. KAREL GRABELJŠEK: Pomlad brez lastovk Gornji odlomek je iz knjige Karla Grabeljška: Pomlad brez lastovk, ki je izšla kot redna knjiga v zbirki Kmečke knjige za leto 1958. Poleg te knjige je izdala založ- ba v redni zbirki še knjige: Ko- ledar 1958, prof. inž. Vinka Sa- darja Gospodarjenje z gnojem in inž. Staneta Kraševca knjigo Pre- več ljudi — premalo kruha. Menimo, da ne bi smelo biti kmečke hiše v Sloveniji, ki bi ne bila naročena vsaj na redno zbir- ko Kmečke knjige, če ne bi že naročila ostalih knjig, ki jih iz- daja omenjena založba. Sicer pa se bralci o teh knjigah naj sami prepričajo. Naročajo se pri vseh KZ. Smrekar je pogledal ženo. Ne- kam bleda, prepadena je bila vi- deti. Smrekarici je bik>, kakor da je za nekaj ogoljufana. »Ali jih bo ta prekleta smrklja res prelisiči- la?« jo je prešinilo. Grabilo jo je, da bi stekla za njimi in jim povedala: »Saj ni tam. stran vas pelje.« A ji je bilo, kakor da jo je napadla huda bolezen. Oči so jB obstale na hčeri, videla je, da se smehlja.. »Vesela je. ker jih pelje stran,« je pomislila. »Vse so ti hudiči pridobili na svojo stran, še to dekle.« Bilo ji je težko kakor že dol- go ne. V Smrekarju pa je še vedno igralo: »V gozd jih pelje, stran od bunkerja. Ranjenci so rešeni in z njimi tudi mi, tudi mi.« Mislil je na ranjence, na hišo, na svojo družino. Usoda mlade partizanke ga tisti trenutek ni posebno vznemirjala. Hči je mislila samo nanjo. »A ona, oče?« je tesnobno vprašala. »Kdo?« »Dekle.« Zdaj je tudi Smrekar pomislil na dekleta. »Ubili jo bodo, ko bo- do spoznali, da jim noče poka- zati bunkerja,« je spoznal. »E>rav- zaprav jo morajo ubiti, s tem bo- do ranjenci šele rešeni. Dokler bo živa, je nevarnost da pove.« Vk>lčal je. V srcu mu je ven- darle bilo hudo. »Tako mlada je še, pa nosi tako težko breme,« se mu je prebudilo. Hči je razumela njegov molk. »Ubili jo bodo,« se ji je med ihtenjem iztrgalo iz prsi. Mati jo je pogledala. Ta jok je težko legel na njeno duša Tudi njo je zagrabilo. Odhitela je v kuhinjo. Naslonila se je na mizo in zajokala. »Kristus, nje- nih muk še ne bo konec. Tudi če povo za bunker, ne. Vsi so šli pK) drugi poti kakor ona; mož in otroka. Ostala je sama. Kaj ji pomaga, če pove za bunker, če pa so se ji otroci izgubili? Duše so jim vzeli,« jo jo stiskalo, »du- še, bog nebeški!« V hiši. to je v veliki sobi je bilo popolnoma tiho. Niti naj- manjši ropot se iz nje ni slišal v koihinjo. Sčasoma je tudi Smre- karica prenehala jokati. A še zmeraj je mislila na otroka, predvsem na hčer. V daljavi je počil strel, naj- prej eden. nato pa še štirje, drug za drugim. »Ubili so jo,« je zajo- kala hči. »Najbrž,« ji je odgovoril oče. »A ranjenci so rešeni. Štirje so v bunkerju,« se mu je utrnilo v mislih. »Eden za štiri. Bolje je tako.« »Toda, aH so res rešeni?« ga je nenadoma zaskrbelo. »Ona ne bo več mogla izdati bunkerja, če so jo res ustrelili. A žena?« I*rej je videl, da je hotela povedati. Samo zato ni povedala, ker ji je dekle prekrižalo račune in od- vedlo belogardiste iz hiše, še preden se je žena prav zavedla. A ko se vrnejo? »Ne sme izdati bunkerja, kri- žana gora, to se ne sme zgodi- ti!« si je ponavljal, a ni vedel, kako bi to preprečil. Čas se je vlekel. Iz stenske ure se je oglasila kukavica. Po- gledal je na razpredelnico. Štiri, Zdaj b' se že morali vrniti. »Morda pa jih ne bo več,« se mu je vzbudilo neutemeljeno upa- nje. Potem se je spomnil sina. Le kje je? Ali ni stekel za onimi v gozd? Če se mu kaj pripeti...? Vstal je. Moral je pogledati za fantom. Ko je šel skozi vežo, je slišal tih, pridušen jok. »Joka,« ga je prešinilo. Za hip ga je pri- jelo, da bi šel k njej, da se po- govorita. Nazadnje se bo nekoč le moral z njo do kraja p>ogovo- riti Noga mu je zastala, a send mogel odločiti, da bi stopil v ku- hinjo. Njen jok je moreče vpli- val nanj. Spoznal je, da ne bi mogel spraviti iz sebe prave be- sede, zato je odložil pogovor za drugič, še sam ni vedel za kdaj. Na veznem pragu je obstal; na kolovozu, ki je peljal iz gozda, je zagledal sina.. Prvi hip se je oddahnil, a ko se je pozorneje zazrl vanj, je bdi zopet poki te- snobe in nemara. Sinov korak je bdi teža'k, komaj je vlekel noge za sabo, obličje prepadeoo. oči kakor da gledajo smrt, »Pa ne da se mu je kaj zgodilo, tisti streli, križana gora,« se je pre- strašil. Toda strah je bil nepo- treben. Ko je sin zagledal očeta, je stopil hitreje, skoraj stekel je k njemu. »Ustrelili so jo,« je tiho pove- dal, ko so se očetove oči vpra- šujoče uprle vanj. Smrekar je bil na to že pri- pravljen, vendar ga je kljub te- mu stisnilo pri srcu. Vsaka ne- nadna smrt nas pretrese, ta pa je Smrekarja še F>osebno pretre- sla. A vendar se je tudi oddah- nil. Ni več nevarnosti, da bi po- vedala za bunker. Mrtvi ne mo- rejo govorit L »Kako so jo?« je zamolklo vprašal, ne zato, da bi res zve- del, temveč zato, da je sploh kaj rekel. Sinov p>ogled je terjal od njega, da je nekaj rekel. »Pobegniti je hotela,« je tiho odvrnia sin. »Morala je pobegniti.« MisKIje na ranjence. »Kaj so deiali z njo, oče!« se je iztrgalo sinu iz prsi. »Si videl'« Zopet je vprašal samo zato, ker se raa je zdek), da mora nekaj reči. »Za hojami sem bol skrit, oni pa vsii okrog nje. Samo ranjena je bila. Ležala je, a kaj so delaH z njo, oče!« Glas se mo je tepel z jokom. Smrekarja je grabilo za srce. Vendar je še vedno bolj misiil na to. kaj bi se zgodilo, če bi belogardisti zvedeli za bunker, kakor na mlado p>artizanko. »Zdaj je mrtva?« je vprašal. »Mrtva.« »Nihče več ne ve za bimker,« je premišljeval. »Samo mi. Od nas pa ne bodo zvedeli, če le žena ne bo p>oveda'Ia.« »Kaj so delali z njo, oče!« je zopet zastokal sin. »Bala je samo ranjMia, morda v noge, ali pa tudi v trebuh, tako čudno se je zvijala. Slekli so jo in rezali v živo, v prsa, v obraz... živo, oče...« »Živo,« se je zarilo v Smre- karja, kakor da njega samega režejo. Hkrati pa se je oglašalo v njem; »Tako bodo naredili tu- di z ranjenci, če jih dobe. 2^ve jih bodo rezali,« Grabilo ga je, kakor da je tudi on nekje skrit in gleda. »Ne, ne smejo jih do- biti, ne smejo,« si je ponavljal »Pojdi, boš povedal še mate- ri,« je dejal zamolklo in ga sko- raj potegnil za sabo. Smrekarica je še sedela v ku- hinji za mizo. Pogled ji je zgrb- ljeno begnil po možu in sanu, ko sta vstopila. Smrekar je sedel na drugi vo- gaJ in povedali: »Tisto dekle, par- tizanko, so ustreMi. Janez je videL« stran I PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 14. februarja 1958 Na br/opotcznem turnirju ŠD Ptuj za mesec februar je zmagal Bohafc Janko pred Šorlijem, Per- natom, Ryževskim, Mauričem, Ru- dolfom, Nežmahom ml. itd. Tur- nirja .se je udeležilo 16 igralcev in igralk. DTV »PARTIZAN« V MARICOVCIH O SVOiEM DELU v nedeljo, 9. 2. 195«. je TVu -•^Pftrtizan« Markove! polagal obra- čun enoletnega dela. V domu ^Partizana«, ki so ga krasile šte- vilne diplcmie in priznaja, ki si jih je društvo pridobilo, so se zhrals pripadniki društva in člani krajevnih organizacij, da bi po- shišali poročila društvenih funk- ckMiarjev. Diništvo je bilo v letu 1957 zelo agilno. Priredilo je velik javni nastop v proslavo 25-letnice ob- stoja in ob tej priložnosti razvilu tudi društveni prapor. Sodelovalo je na vseh okrajnih in delno tudi na republiških tekmah. Člani, čla- nice, mladinke in mladinci so po- .sčaii okrajni prvaki v partizan, nmogoboju v fV. razredu. Na con- skem prvenstvu pionirjev v Ptu- ju so osvojili prva mesta v vrt.u pionirji obeh starostnih skupin in mlajše pionirke. Na republiškem prvenstvu partizanskega mnogo- boja ob času prvega Slovenskega festivala so članice dosegle v IV razredu prvo mesto, člani pa dru- go. Zelo uspešno je nastopala tudi folkJoi-na skupina, katero so si prišli ogledat v Markovce vsi ino- zemski delegati, ki so se udeležili niednai-odTiega kongresa folklori- !>tov v Varaždinu. Tu so našteti le glavni nastopi in uspehi društva, vendar je bilo teh še več. Se<6'cda ima društvo tudi svoje težave, ki zelo ovirajo njegov vazTOj. Tako je telovadnica v ze- lo slabem stanju in tudi telovadi- Sce meri komaj 50x20 m in še to je med privatnimi njivami, kjer so vaje z žogo zelo otežkočene. Zato je bH sklep zbora, da skupno s .solo pristopi h gradnji nove te- lovadnice, odnosno adaptaciji se- dajne prosvetne dvorane. Seveda to ne bo moglo biti uresničeno hrex pomoči obč. LO Ptuj. Vadba v društvu je bila zelo pe- stra vendar takšna, kot je za kraj dostopna. Poleg splošne telesne vadbe se društvo bavi še z vaja- mi na orodju, plavanjem, igrami z žogo. kolesarjenjem in narodno folkloro. Dništvu manjka pred- njakov. Tovariši, ki so delali do sedaj, se počasi starajo, mladih rnoči pa ni tako lahko dobiti za in delo, ki ni tako upoštevano kot bi moralo biti. Ob koncu so se po- govorili o letošnji mladinski akciji na cesti Ljubljana-Zagreb, kate- re se bodo udeležili mlajši pri- padniki v večjem številu. V novo vodstvo so bili izbrani v glavnem tovariši, ki so vodili društvo do sedaj, razen nekaj no- vih moči, kar je pravilno, ker je treba mladino tudi uvajati v opravljanje društev. OP Dr. Alojzij Trstenjak: Kako so nekdaj odkrivali coprnice Ena največjih zablod človeške- ga uma v 16. in 17. stoletju pri nas in sploh v Evropi je bilo ča- rovništvo. Vera v čarovnice ali coprnice je bila med ljudstvom razširjena tja do konca 18. veka, med izobraženimi sloji v mestih nič manj, kakor med neukim pre- prostim ljudstvom na deželi. Žal, Nedolžne žrtve so končale na grmadi še danes ni vera vanje iz misel- nosti ljudi popolnoma izkoreni- njena. Spominjam se še iz svoje mladosti neke priletne ženske, k' si je res domišljevala, da more drugemu »včiniti« zlo, če hoče. Ko se je nekoč z mojim očetom ne- kaj spca-ekla, ji je on zabrusil v obraz, da je copmica, na kar mu je ona rekla: kaj tebe briga, če jaz kaj znam! In še pred nekaj meseci mi je neka žens;ka pri- povedovala ter dokazovala, da še sedaj znajo nekatere coprati in da eno takšno prozna... Copniicam so nekdaj očitali, da z vragovo pomočjo napravljajo neurje, delajo točo, povzročajo povodnji, bolezen pri ljudeh in pri živdni, ali da jim lahko ško- dujejo na dn^ način. Od vraga da so za to dobivale denar, za kar so mu morale zapisati svojo dušo in se udeleževati njihovih sestankov na Donački gori ali na Pohorju, kamor so jahale na me- tlah ali burkijah. Človek se ne bi čudil, če so ljudje v dobi splošnega prazno- verja verovali v čarovnice, ne- razumljiivo pa nam je danes, da so vanje verovali \ičeni ljudje, da so vanje verovali pravniki, visoki državniki in cesarji ter proglasili čarovništvo celo za zločin, ki se je kaznoval s snuljo na grmadi. Ce.sar Ferdinand III., ki je vla- dal od 1657 do 1654, je namreč določil, da se naj čarovništvo, ki se vrši v očitni ali skriti zvezi s hudičem in na.pravlja ljudem škodo, kaznuje s smrtjo, kš se pri s,pokomih ljudeh in če škoda ni velika, lahko omili na ta način, da .se »copm^ico« prej obglavi in potem sežge. Čarovnice so torej žive seži- gali, aH pa so jih prej obglavili oziroma obesili (v časih po F"er- dinandu III.) in potem sežgali. Če obtožena ženska ni priznala krivde, katere so jo obdolžili, so jo dali na natezalnico in toliko časa mučili, da je izp>ovedala — največkrat najneverjetnejše — reči. ki jih je »počenjala«. Neko 70 let steTo Središčanko so pari ormoškem sodišču v gradu leta 1677 celo tako mučili, da je v z&poni od bolečin umrla, ker ni hotela priznati, da je copmica. Sodnik, ki je vodil proti njej ka- zensko razpravo, pa se je kar javno hvalil, da je pred tem ob- sodil že 3d žensk zaradi čarov- ništva na smrt s sežiganjem na grmadi. Človeka kar strese od groze, če začne razmišljati, kam je tedaj zabredel človeški um, da je dr- žavna oblast z najhujšimi mučil- nimi sredstvi izsiljevala od žensk priznanje, da so coprnice, da so jih potem žive sežigali na grma- dah. Prej omenjeni sodnik niti ni rK-izanesel noseči žensiki, ki je bila do!na v Cvetkovcih, ko jo je obsodi! na smrt zaradi čarovni- štva. Z izvršitvijo kazni je po- čakal, da jo porodila. Šest tednov po porodu jo je dal lismrtiti in na grmadi sežgati... Centralna kurjava Centralno kurjavo, brez katere si moderne zgradbe ne moremo misliti, je iznašel leta 1857 an- gleški inženir Perkins. Nekaj let pred to iznajdbo je nek. angle- ški arheolog odkril v Svlchestru staro rimsko naselje, v katerem .so bili jasno vidni sledovi, da so bile hiše že v rimsk' dobi ogre- vane s centralno kurjavo. Med- tem ko so se znanstveni krogi čudili sijajnemu načinu ogreva- nja starih Rimljanov, pa je inž. Perkins pohitel m s p>omočjo sredstev tedanje tehnike ustvaniil nov sistem centralnega ogreva- nja, za katerega mu je dalo po- budo arheološko odkritje. VJsokci športna mos-ala Severnjaki so znani ne le po svoji poštenosti, ampak tudi po delavnosti, posebno pa po svojih športnih uspehih in smislu za šport. Tako sta se dva finska štu- denta, pvotujoča skozi Nemčijo, ustavila v mestu Ibbenbiiren, kjer sta iz\'edela, da gradijo šix>rtni stadion. Prekinila sta potovanje in kljub veliki vročini osem dni delala pri graditvi športnega pro- stora. »Fcsraanski« kompleks v Cincinattyju v ZDA je ne- davno umrla bogata vdova Flo- rence Gow v 84. letu starosti. Po njioni smrti so presenečeni sorod- niki zvedeli, da je vse svoje znat- no premoženje zaputstila velike- mu gradbenemu podjetju, ki naj bi nad njenim grobom zgradilo največjo piramido sedanjosti. So- rodnikom je z veliko težavo uspe- lo prepričati sodišče, da je starka bolovala od »faraonskega« kom- pleksa. Oporoka je proglašena za neveljavno in največje piramide sedanjosti ne bo. STAVA Okoli 270 kg težki indijski ro- koborec prostega stila Gora Singh je stavil s svojimi prijate- lji, da bo v dveh dneh pKjjedel celo pečeno ovco. V Singapuru si je dal v ta namen postaviti po- seben oder, kjer je svojo malico začel s 6 steklenicama brendija. Ko je med veselim prepevanjem pospraivil že dve tretjini ovce, se je z velikim treskom nenadoma podrla tribuna pod njegovo te-, žo. Med 16 ranjenimi gledalci je bil tudi policijski inš|>ektor. ki je hotel pravkar velikega jedca — tudi prostega stila — aretirati zaradi javnega kaljenja miiru. DOBER PLEN Argentinski .športni šamipion Antondo Abertondo se je odkčil, da bo obesil svoj šport na klin. Pred nedavnim je poskusil nam- reč preplavati 500 km dolgi tok Mississipija, Po 65 urah plavanja so ga spremljevalci cnesveščene- ga potegnilii iz vode. Ko je pri- šel k sebi, je zdravnik ugotovil, da je na plavalčevem telesu okold 80 ran, ugrizov rib in želv. »Ta- ko hiidobnih rib pa še nisem do- živel,« je rekel Antcsiao. Ultrazvok! za zdravlje- nje kostnega raka v Združenih državah preizku- šajo možnost z^ravlj.enja' kost- nega raka z ultrazvočmml valo- vi. Po poročilih znanstvenikov s klinike v Rochesti-u v državi Minnesota, so laboratorijski po- izkusi na živaiiih pokazaili, da je to vrsto raka možno z ultrazvo- kom vsaj delno ozdraviti. V ne- katerih pK-imenih zdravljenja kostnega raka pri zajcih, so uni- čili z ultrazvokom do 90 odst. rakastega tkiva. Raka.ste celice pri tem uničuje izredno vel^rka toplota, ki jo razvijajo ultra- zvočni valovi. Posebno se odliku- jejo p>o tem, ker se da njihovo delovanje iismeriti na strogo ome-jeno jX)dročje in je mnogo učinkovitejše, kot pa. katero koU drugo sredstvo. D0L6A POT Norveška prekooceanska ladja »Stavanger-fjord« je na svojem povratku iz New Yorka v Oslo naletela na strašen vihar, ki je besnel polnih devet dni. Ob tej priložnosti se je ledjj zlomilo kr- milo. Da je ladja prispela domov, je morala napraviti nič manj kot 13.000 cik-cak linij. NOVI HELIKOPTERJI v Ameriki so izgotoviJi nove helikopterje na reakcijski pogon. Uporabljal; jih bodo v vojne na- mene. Novi helikopter lahko sprejme dve do tri osebe in ne- se toliko tovora, kot sam tehta, t. j. okoli 250 kg. Namesto koles ima smučke, ki mu pri pristaja- nju dobro služijo. Umetni smaragd v Kanadi so pred kratkim na- redrjli ogrom-en um-etni smaragd, ki ga smatrajo za enega največ- jih m najlepših na svetu. Drago- ceni timetni kamen ima 1100 ka- ratov, največji naravni smaragd pa ima 1,348 karatov. Da je ka- men umeten, ugotovijo samo z najbolj preciznimi mikroskopi. NOVO ŽIVLJENJE Otok Monte-Bello, na katerem so 1952. leta delali poskuse z atomsko bombo, je še vedno ze- lo radioaktiven. Neka komisija angleških strokovnjakov, ki je otok pred kra.tki,m obiskala, je ugotovila, da je dostop možen samo s posebnimi varnostnimi oblekami. Rastlinstvo zopet buj- no raste, pa tudi morje okoSi otoka je že polno rib in žeiv. Meso kengurujev za prehrano človeštva Neki profesor živalske fiziolo- gije v ZDA priporoča za p>oveča- nje prehrane človeštva meso ken- gurujev, kuncev in celo glodal- cev. Pripommja pa, da bo treba verjetno precej časa, de se lju- dje sprijaznijo s tem mesom, — Vsekakor poudarja, da je treba iskati glavni vzrok v pomanjka- nju mesa za prehrano naraščajo- čega človeštva v dejstvu, da se je navadil človek na meso samo nekaterih živali. Goveda in pra- šiča niso najcenejše živali za pri- delovanje mesa, ovco pa upošteva človek za svojo prehrano samo zato. ker potrebuje njeno volno. Kenguruji, kunci in razni glo- dalci se hitro plodijo in je nji- hovo meso zato celo ceneno. Zla- sti plodni so kenguru .jii, katerih meso označujejo za zelo okusno. Japonska na prvem mestu pri gradnji ladij Statistični podatki o gradnji ladij v letošnjem letu povedo, da .se je Japonska spet povzpela na prvo mesto v ladjedelništvu. Na dirugem mestu je Velika Brita- nija, na tretjem pa 2^hodna Nem- ci jaoslilo na tekočem traku 25 starejših žensk, ki so z delovno \'nemo na tem področju izpodri- nile vse mlajše tekmice. Lovsko letolo iz magnezija v celoii izdelano lovsko letak iz magnezija so pred kratkim zgradili zato, da bi preizkusiili, če je magnezij primeren za letalsko industrijo. Magnezij bi nadome- stil aluminij. Tvrdka. ki je izde- lala to letalo, je mnenja, da bi oradnia letal iz magnezija skraj- šala gradbeno dobp za eno petino. Največje ^ morske globine Ameriški znanstveniki se v teh dneh že dalj časa ukvarjajo z merjenjem morskih globin v Ti- hem oceanu. Ta merjenja imajo namen, da bi znanstveniki odkrili največjo globino morja. Upajo, d? bodo našli globine tudi preko 12 tisoč metrov. Do danes so že od- krili znane morske globine v Ma- rijanskem rovu v bližini Guame, ki znašajo približno 10.000 me- trov, medtem ko je v Atlantskem oceanu znana le globina s preko 9000 metrov. HOTELSKA NOVOST V nekem hotelu so vpeljali nov način zbujanja gostov, ki žele. da jih zbude ob določeni uri. Name- sto zbijanja po vratili, ki moti spanje gostov v sosednih sobah, naj bi po novem stopila v sobo sobarica z zajtrkom na pladnju in obzirno zbudila gosta. Vse je šlo ko po maslu, d(*ler ni eden izmed gostov doživel tcrfe: Ob določeni uri stopi v sobo so- barica z zajtrkom na pladnju. Isti trenutek pozvoni telefon. »Prosim, poglejte, kdo kfičci« de zaspani gost sobarici. Sobarica odloži pladenj, stofA k telefonu in de: »Gospod še leži v postelji. Ali naj pride k telefonu?« Odgovoril je samo krik. Gosta je namreč klicala njegova žena. VARČUJTE ČEVLJE Preden prvič obujete čevlje, jim s smirkom zdrgnite podpla- te in namažite s fimežem nekaj- krat zapovrstjo. Podplati tako ne bodo propuščali vlage, bodo meh- kejši in bolj trpežni ter ne bodo škripali. Ra'zen tega je dobro, če že nove čevlje natrete z dobro kremo za čevlje, čim mehkejše je gornje usnje, tem finejšo ščetko morate uporabljati. Brž ko čevlje sezujete, jih de- nite na kopito Lakaste čevlje nagačite s papirjem. Če so čevlji vlažni, jih nikakor ne smete su- šiti blizu F>eči, ker postane usnje trdo in začne pokati. Če so šport- ni čevlji le otrdeli, jih pazljivo namažite z ricinovim oljem in kmalu se bo ij&nje si>et zmehča- lo. Predvsem pa potlej namazati s kremo. Gum!i.ta&lo obutev umivajte z mlačno vodo. Hranite jo na hlad- nf^m, preko poletja jo pa kore- nito namaž'te z gldcerinom, da ne bo pokala. Semiš čevljev' ne -snretp čistiti vlažnih. Ko .so suhi. jih ošč«=tkaite z žično ščetko aH z radirko. Ma- '1«»že snažite z bencinom. HLUŠANJE Človek hujša od bolezni, od hrane, ki nima zadosti kalorij, ali od nreveč enolične hrane. Hiiišanje ie ponavadi zname- nie bolezni, ki se lahko v začet- ku zdravi in nazdravi. Zato mo- ramo biti ooreznn in oc^kijšati fa.V^i Tioot^Trif; vTTT^k hu^ŠJinia. če ne moremo sami, se posve- tujmo z zdravnikom. Zelo hitro hujšajo tisti, ki zbolijo od tuber- kuloze, sladkorne bolezni, živčnih bolezni ali raka. Pn hitrem hujšanju se najiirej potrošijo rezerve mastL Od tega pvostane koža suha in ohlapna, mišice slabijo, fizična moč peša in človek se »slabo počuti«. Mož- gani in živčni sistem ne trpita toliko od hujšanja. Hujšamo tudi lahko od slabo prebave, povešenega želodca, bo- lezni ledvic in od vseh bolezni, ki so zvezane z visoko vročino, pri kateri se pojača proces izgo- revanja v telesu Zelo slabo znamenje je tudi, če hujša dojenček, k; bi moral vsak dan pridobiti na teži. V ta- kem slučaju se moramo takoj po- svetovati z zdravnikom. Hujšanje zdravimo z debelilno kuro, ki je cesto važno pomož- no sredstvo za zdravljenje bolez- ni, ki je hujšanje tudi povzroči- la, (na primer tuberkuloza in resne nervoznosti). PLESEN NA KLOBASI Tudi! manjše zaloge živil zahte- vajo veliko pozornost gospc^dinje. Čim se pKjkaže najmanjša pokvar- jenost, je treba odpomoči. Kadar opazimo na zunanjosti kože na klobasi belo plesen, še ni pKDsebno nevarno za notra- njost klobase. Na vsak način moramo takoj plesen odpraviti. To storimo s soljo. Vzamemo pest soli m ri'bamo klobaso toli- ko časa. da postane suha. Sol namreč uniči bakterije, da .se nam klobasa spet nekaj časa ohrani. Vsekakor pa je napad plesni znak prevlažnena zraka v shrambi. Če imamo večjo zalogo klobas, jih je treba ta^koj prene- sti v drug prostor ali pa ta-koj uporabitL