Leto 1927.
Izdaja: Župni urad v Tržiču.
Za junij.

GLASNIK
...........................................>11.............................V V	V	.......................................................■ ■■•-
| Izhaja zadnji teden v mesecu i 2 A T IV jZ I S K ŽUPNIJO § Posamezna številka stane 2 Din J
Taki so sadovi.
Časopis »SS. Euchari'slaa« za mesec maj iti juniij 1927 prinaša iz lista »Steyrer Zeitung« sledeče poročila: »Pretočeno nedeljo. 30. marca 1927, je šel duhovnik mestne župnije v Steyr previdet bolnika v Marxstrasse. V tej ulici se je ignalo večje število šoloobveznih otrok — dečkov in d'eklic. gojencex socialistične organizacije »Kinderfreund«. Tu je za-vpil neki deček: »Ha, župnik prihaja, župnik prihaja^« Ko je duhovnik prišel v bližino, so začeli vsi otroci — dečki in deklice — vpiti zaroičljivo proti duhovniku: »Prijateljstvo, prijateljstvo« (to je pozdrav socialistične mladinske organizacije Kinderfreund v Avstriji). Začeli so se pačiti in norčavo izgovarjati: »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Ves trop otrok se je zapodil za duhovnikom in so skozi celo ulico vpili za njim razne psovke. Na koncu ulice je bila v zadnji hiši smrtno bolna bolnica. Ko je duhovnik vstopil v hišo, je za vpil1 neki deček: »<Ubijte ga!« Celp v hišo so otroci udri L Ko je duhovnik končal sveto opravilo, je moral oditi skozi: zadnja vrata, da se je izognil napadom, ker ga je pred hišo čakal .ccl trop teh pokvarjenih otrok, da bi ga še dalje iinsul+irali.«
Isti list »Stey.rer Zeitung« prinaša 2. septembra 1924 sledečo notico: »Slika morale v Steyru: V soboto 30. avgu-, 1924 ob polu desetih je peljal1 skozi Herbert Hoover-tras^e prazen tovorni avto. Štirje dečki od 9. do 12. leta in osemletna deklica, vsi oboroženi s kamni, so splezali na avto. ne da bi bil to opazil šofer. Ko se je avto približal velikemu križu, ki visi ob grajskem zidu. so se vsi otroci vzdignili in so začeli metati kamenje na križ. Ko je šofer slišal vd'airjanje kamrov na križu, je avto ustavil, neki mimogredoči gospod je od groze zavpil ves iz sebe nad tako pokvarjenostjo mladine: otroci pa so skočili iz avtomobila in izginili —.«
Isti list poroča^, da so podobni slučaji zelo pogosti, da ' skrunijo otroci socialističnih organizacij križe.
»Tiroler Volksbote« poroča v številki 22. z 28. maja 1925. da je neki socialistični otrok streljal iz pištole na križ in se je s tem .še bahal.	ft
V	bližini mesta Steyr je obmetaval otrok socialistične organizacije s kamni križ, ko so ga prijeli, se je s tem še bahal in je izjavil, da je to napravil iz sovraštva do križa.
Tako vzgaja socialistična organizacija »Kinderfreund« mladino naravnost za skrunilce kri že v, za sramotiloe duhovščine in vere. Ta socialistična mladinska organizacija uči mladino zasramovati krščanske obrede, pozdrave in vse krščansko življenje. Iz pozdrava: »Hvaljen Jezus« se tako norčujejo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, na vekomaj jaz nič ne verujem! Hvaljen bodi Jezus Kristus — Z večnostjo ni nič! Hvaljen bodi Jezus Kristus — V večnosti ne dobiš nič! Hvaljen Jezus - nič ne dobiš!«
Pa ne hodimo v Avstrijo ali Nemčijo iskat posledic solistične vzgoje in bogokletstva in sovraštva do vere. V ■'"Koslaviji, v Sloveniji sami imamo liste, ki pišejo največja '"»gokletstva o Bogu in krščanski veri.
V	Mariboru izhaja socialističen list »Volksstimme«. Ta Jc Pisal v svoji prvomajski letošnji številki pod naslovom: '*Vera zastlrupljevalka poštenosti« sledeče trditve: Skrivnost
sv- 1'rojice imenuje višlek neumnosti; zgodbe sv. pisma ime-nuie lažnjive bajke; Boga dolži z brezprimerno zlobo popolnega brezbožnika: prešuštva, napuha, krivice, trraustva;
naziva ga morilca nedolžnih žrtev v vesoljnem potopu; imenuje ga predhodnika krvoločnega morilca nedolžnih otrok, kralja Heroda; s posebno naslado- se noirčuje iz Matere Božje, iz njenega božjega materinstva itd. Zadnje čase so začeli1 v Mariboru socialisti z odkrito agitacijo za odpad od katoliške cerkve, nekateri socialisti' so že odkrito odpadli iz cerkve.
Zakaj to pišem in tako pogosto opozarjam na pisavo socialističnih listov in na delovanje socialističnih organizacij? Zato. ker je pri nas v socialističnih vrstah nekaj sicer še vernih mož, ki prihajajo v cerkev in celo k sv. zakramentom. Da je popoln brezverec socialist, to je čisto razumljivo, satan še ni nikoli podpiral1 krščanstva in tudi brezverec ne, za talke je itak vsaka beseda zastonj. Toda, to je nad vse bridko, da še veren katolik podpira strujo in stranko, ki vzgaja mladino za božjeropne skrunilce križev, za sovražnike Boga, da veren človek podpira struge in organizacije, ki se po svojih časopisih norčujejo iz Boga, iz Marijinega devištvai in materinstva, ki bogokletno govore o Bogu, kakor niti' satan ne govori; da kristjani to podpirajo, to je bridko! Zato, kdor ima še iskrico vere, katoliške vere — pojdite proč iz tega Babilona, proč od sovražnikov krščanstva! Ne podpirajte skrunilcev križa, ne podpirajte zastrupljevalcev nedolžne mladine! Ne hodite za onimi, ki a'zrabljajo delavsko bedo za agitacijo za odpad iz katoliške cerkve.
Godovi v cSrožmi.
Ko vprašam otroke v šoli, če kaj vedo o svojem patro-nu, večinoma zmajujejo z glavami. Mnogi sploh ne vedo, kdaj je njih god, nekateri sploh ne vedo, kdo je njih patron, ko nosijo kako spakedrano ime, ki je samo karikatura imena,-
Vse to so znaki pomanjkljive družinske vzgoje!
Godovi v družini' so prav lepa prilika, da se goji ljubezen v družini, da se budi v vsehv čJanilh družine družinski duh skupnosti. Godovil so družinski prazniki, ki ostanejo otrokom v spominu celo življenje, zakaj v njih je polno nežne poezije. Ob godovanju staršev se otroci spominjajo dobrot, ki so jih prejeli od roditeljev, opominjajo se k hvaležnosti do staršev, k ljubezni in pozornosti do bratov in sester. Z ma-ftmi darovi in voščili skazujejo člani družine eden drugemu ljubezen, ki se potem kaže celo življenje. Kolikokrat vidilmo . v življenju, da se po smrti staršev otroci med seboj tožarijo radi dedščine, da se prepirajo radi pair vinarjev, da se leta smrtno sovražijo. Premalo družinske ljubezni je bilo že v mladosti! Samo denar, vsak za se, nič idealizma, eden drugemu nič ne privoščijo- —! Po takih družinah se gotovo otroci1 že v mladosti niso naučili eden drugemu storiti kako ljubav, zato odrasli ed'en drugemu kradejo in se trgajo za ostanke staršev. Lepo vzgojno sredstvo proti umazanemu, inaterializmu je pač praznovanje godov v družini. Otroci se navadijo eden drugemu kaj darovati iz nesebične ljubezni, eden za drugega moliti, eden drugemu pomagati.
Kako naj praznujemo godove v družini?
Predvsem je treba, da otroci vedo, kdaj je njihov god •ali god staršev. Gotovo je to zelo pomanjkljiva vzgoja, če otroci ne vedo, kdaj je god očeta ali matere ali celo njihov, lastni god. Pri1 krstu je treba dati otroku tako ime, da ima otrok za patrona kakega znanega svetnika. Silno- grda in
paganska navada je, dajati otrokom nekrščanska imena iz pganskega imenoslovja, ali' imena živali ali: celo rastlin. Kristjan nosi svetniško' 'torte, da ima tudi' patron,a, ki ga varuje in h kateremu ise zateka.
Godovi po krščanskih družinah se praznujejo' v cerkvenem duhu. Tisti dan, ko goduje oče all matii, brat ali sestra, gredo člani družine k sveti maši, darujejo' za godovnjaka sv. mašo in obhajilo, to je pač najlepše godovno dariilo.
Dobra gospodinja tisti dam, ko goduje družinski član, počedi stanovanje, opoldan pogrne mizo, jo okrasi s cvetjem, kosilo je tistli dan gotovo kaj boljše, sploh je vse življenje v družini tisti dam praznično.
Lepo je, k o- se po nekaterih družicah mali otroci mauče voščil v vezani obliki1 — v pesmici — in potem očetu ali materi nekako slovesno voščijo za god, tudi mala darilca, za katera otroci zbirajo im delajo morda že tedne naprej, da presenetijo očeta, mater, sestro ali brata, vse to je pač lepa navada. ki naj bi se vkoreliinila kolikor mogoče v vsaki družini.
Predvsem pa naj se po vseh družinah vpelje navada, da se godovi družinskih članov praznujejo doma, v družinskem krogu. Žalostno je, če oče ali! sin na godovni dan odide v gostilno, tam popiva in se pozno zvečer vrača domov več ali manj natrkan. Takih godov an j je bolje, da jih nič ni! Na godoivni dan ostani doima! Da bodo pa radi ostajali posebno odrasli moški na goddvmi dan doma, morajo gospodinje znati dom napraviti posebno tilsti dan prijeten. Miza naj tisti dan nudi kart boljšega, če so moški mnenji a, da morajo na goid po-kusiti kapljico vina, primesi mu ga raje domov, kakor da bi šel g odo vat v gostilno.
Starši naj na godovni dan povedo otroku, kdja je bil rojem. Mnogo ženinov im nevest me ve pri izpraševanju, kd'aj so bili rojeni! Povedo maj mu kaj iz življenja svetnika* čigar ime nosi njih otrok, opozore naj ga, da naj časti svojega: patroma im naj se mu priporoča, in naj ga posnema v vsiem življenju.
Tako praznovanje godov bo gotovo gojilo pravega družinskega duha ljubezni in bo pustilo v otrokovi duši najlepše spomine na mladost.
Nova zastava dekliške Marijine druibe.
Na praznik Vnebohoda blagoslovimo novo zastavo de-i kliške Marijine družbe. Blagoslov in tudi sprejem novih članic v Marijino družbo izvrši g. stofni kanonik dr. Mihael Opeka.
2e več let so članice dekliške Marijine družbe s težavo šivale i.n popravljale staro zastavo, ki 'je bila napravljena leta 1900. Zadnje čase je postala tako strgana, da jo skoro ni bilo mogoče več popraviti. Stara zastava je imela pa posebno to napako, da je bila pretežka in je niso mogle nositi dekleta sama. Vsa leta ji!m jo je častno nosil Lenairtov Jože iz Doline. Pogosto se je od stranti deklet izražala želja, da> bi se napravila nova zastava, lepa, pa tudi lahka, da bi jo kon-greganistinje nosile lahko same. Najprvo sem naprosil gosp. vseučiliškega profesorja Plečnika, da bi nam napravil1 za1 novo zastavo primeren načrt. Ker je pa gosp. profesor preobložen z dalom, je pr Sporočil svojega učenca g. Ivana Pemgov, slušatelja na tehniki v Ljubljani. Ta gospod je najprej napravil več raznih skic, končno pa smo se odločili za načrt, po katerem je napravljena sedaj naša zastava. Zastavo so potom po njegovem načrtu izdelale č. šolske sestre v Mariboru.
Zastava je res krasno delo, ne vem, da bi mi bila še kdaj katera tako ugajala kot mi ta. Načrt sam na sebi je prav lepo zamišljen, enako k!rasno pa so ga izvedle č. šolske sestre. Pomisliti' je treba, da je vsa zastava, vse, kar je na njej, ročno delo. Na njej nfi nič slikarije, vse slike so napravljene z vezenino; ena sama sestra je delala več dni samo Marijino krono; ker je zastava majhna, je dala še več dela.
ker je bilo treba vse delati natančno. Na zastavi, bodo lahko naše vezilke videle, kaj je res umetniško delo.
Zastava je zelo dragocena, koliko bo stala, trenotno še ne vemo, lahko pa povemo, da so stale samo zlate niti', k'i so se porabile, Din 4000.—. Zastava je zelo majhna v primeri z oblikam«, ki smo jih navajeni dosedaj. Majhno smo pred vsem dali napraviti radi tega, da ni pretežka.
Zami'sel in pomen posameznih delov na zastavi1 nam popisuje sam g. Pengov sledeče:
Zastava kongregacije deklet v Tržiču. Zamišljena brez vsakega oziira na staro, tradicijonalno obliko zastav, se po oblik'i približuje bolj malemu banderu, po bistvu pa prvotnim oblikam rimskih oz. egipčanskih praporov.
Baza vse zastave ni', kakor običajno, položena v lepo obdelan kos svile, obešen na drog. temveč v kroijo vsega, v gorenji zaključek droga.
Ta zaključek, v kovini masivno obdelan in pozlačen, simbolizira — pomenja — kongregacijsko življenje. Velik, poln, žarkovit kolobar simbolizira solnce, vir vse rnoči in energije. Ta kolobar nosi napis kongregacije. ki naj bo vir vsega duševnega življenja, kakor je solnce vir vsega teles-tiegft.
V središču tega kolobarja stoji Marijin monogram, neposredno nad lijilm križ — »Po Mariji k Jezusu!« —
Marijin znak pa ima za podlago stolp, podobo varstva in zavetja, ki ga' nudi Marija družbenikom v svojih družbah.
Pod tem zaključkom je majhno bandero s sliko Marije Vedne Pomoči, prve patrone te kongregacije. na eni strani1 in s simbolom druge potrone sv. Nežei, z jagnjetom, na drugi strani. Jagnje stoji na gričku, iz katerega teko 4 studenci — v prenesenem pomenu: 4 evangeliji so podlaga lepega,, čistega življenja. Dekorrran rob tvorijo stilizira'ni žarki, svetlo-inordo polje, na katerem se nahaja jalgnje, pa je posuto z lilijam! in zvezdami, starodavnimi znaki! čistosti in devištva.
Od zgornjih robov zastave pa do tal potekata dva bela svilena trakova, katerih spodnja konca bosta nosili dve dlekli1-ci. Trakova .predstavljata molitve, kipeče od nas preko Marije v nebo — in milostil kil prihajajo od nje.
Cela zastava se bo lepo prilagodila svojemu značaju in namenu: lahna, mučna, za vse prilike uporabna, a vendar dostojna reprezentantinja dekliške kongregacije bo to.
Vprašanja in odgovori.
Pri dekliških večerih itn pa tudi v šoli sem dobil potom listkov mnogo raznih vprašanj, ki se tičejo dvomov, pomislekov in negotovosti* glede verskih resnic, zgodovine katoliške cerkve in glede verskega življenja, poleg tega pa tudi mnogo vprašanj glede raznih napadov nasprotnikov krščanstva'. Zdi se mi, da bi odgovor na razna ta vprašanja zanimal t'udi druge im v sled tega bom skušal pod tem naslovom tupatam prinesti nekaj takih vprašanj in odgovorov.
Ali se more zveličati, kdor ni ud katoliške cerkve? To
vprašanje je eno izmed' onih, ki se največkrat ponavljaljo, zato ga obravmamo najprej, ker je tudi v zvezi s člankom v avgustov! številki leta 1926: »En Bog — eiki vera — ena cerkev«. Takrat smo dokazali, da more biti le ena cerkev prava Kristusova cerkev, ker je Jezus ustanovil le eno cerkev. Več nasprotujočih trditev gotovo ne more biti enako resničnih, tako tudi ne morejo biti vse razne; krščanske cerkve resnične, ker si1 vse med seboj po svojih naukih nasprotujejo. Le ena more biti1 prava, in to je katoliška; ker le ta izvira od Kristusa; ker le ta uči to, kar je učil Kristus; ker ima le ta isto ustavo, ki jo je dal Kristus svoji cerkvi.
Kaj pa z onimi milijoni ljudi, ki niso v pravil cerkvi'? Kaj z onimi milijoni, ki niti krščeni niso? Ali bodo ti vsd pogubljeni?
O tem, ali je kdo pogubljen, aH ne, sodi samo Bog. Katoliška cerkev nikogar ne obsodi v pogubljenje. Katoliška
cerkev je edino zveličavna, toda to se ne pravi, da bodo le njeni člani zveličani, edihozveličavnost katoliške cerkve pomeni, da je le ona tista cerkev, ki uči pravi, edini resnični! — in edino zveličavni1 nauk.
Jezus je za vse ljudi1 umrl in je vse odrešili, zveličati se torej more vsak, kdor odkrito išče resnico božjo in kdor služi Bogu, kakor mu kaže njegova vest.
Katoličan se mnogo lažje zveliča, ker je poučen v čisti resnici, ker ima na razpolago vse pripomočke za zveličanje, ki jih je dal Kristus; ima zakramente, molitev, cerkev itd. Nekatoiičan vsega tega nima, njemu se je zveličati mnogo težje, kot katoliku. Vsekakor pa bo katolik, ki ne živi po svoji veri, pred Bogom dajal težki odgovor, kakor kak pagan ali krivoverec, ki' ni bil pravilno poučen in ni imel toliko zveJi-čavnih sredstev. Kdor torej brez lastne krivde ni ud katoliške cerkve, se more zveličati, če odkrito išče resnico in če živi po svoji vesti.
Zgodi se pa lahko, da nekatoliku, paganu, krivovercu, pridejo dvomi o resničnosti in pravilnosti njegove vere; v tem slučaju je dolžan iskati resnico, in če spozna, da je njegova vera napačna in da je katoliška prava, je dolžan vstopiti v katoliško cerkev in če tega ne stori, je po lastni krivdi izven katoliške cerkve in tak se ne more zveličati'.
Nikakor pa se ne more zveličati katolik, ki je odpadel od katoliške vere in cerkve. On je imel pravo vero, pa jo je Po lastni krivdi zapravil; on je živel in odpadel proti svoji vesti; 011 je imel dovelj prilike, da bi se bil poučil v resnici,, pa je resnico zavrgel, zato mu veljajo besede Gospodove: »Kdor cerkve ne posluša, je kakor pagan in očitni grešnik«, in zopet: »Kdor ne veruje — cerkvi, njegovim apostolom — bo pogubljen«; in zopet besede, ki jih je govoril apostolom: »Kdor vas ne posluša, mene ne posluša —«. Odpadniki od katoliške cerkve se torej brez pokore, brez izpreobrnemja, brez vrnitve v katoliško cerkev ne morejo zveličati.
I udi oni, ki so izključeni iz katoliške cerkve, se ne morejo izveličati, če se ne spOkore in ne puste Krefta* radi katerega so bili izključeni. Tako so izključeni iz katoliške cerkve oni. ki se poroče pred drugoverskim duhovnikom, ki dajo svoje otroke krstiti nekatoliškemu duhovniku, ki dajo svoje otroke vzgojiti v nekatoliški veri, ki bi n. pr. odnesel ali zavrgel Sv. R. T. itd.
Povdarjamo pa, da cerkev nikogar ne obsodi, da je po smrti gotovo pogubljen, ker se za nikogar ne ve, če ni morda šele v zadntjem trenutku obudil kesanja in se izpreobrnil. Kdor je tako nesrečen, da ni ud katoliške cerkve, za tega vemo le, da ni na pravi' poti zveličanja, ali in če je pa nespokor-ien umrl', tega pa ne vemo in tako tudi ne vemo, če je pogubljen.
Mrliška kronika.
1.	Klobčavar Terezija roj. Rabič, vdova po čevljarju, 'ržič št. 160, rojena 6. 10. 1842, umrla 0. januarja.
2.	Melile Andrej, sin čevljarskega mojstra, Tržič št. 26. rojen 9. 11. 1920. umrl 7. jan.
3.	Primožič Ana, samska služkinja. Tržič št. 56, ro(j. 26. 7. 1860, umrla II. jan.
4.	Globočnik Anton, samski sin tovarnarja, Tržič št. 96, r»i. 14. II. 1889. umrl 11. jan.
5.	Kralj Janez, čevljar, Tržič št. 25. roj. 15. 5. 1869. umrl Januarja.
6.	Jenko Alojzija, samska delavka. Slap št. 43, roj. 1871, umr'a 24. jan.
7.	Zupan Peter, občinski ubožec, Tržič št. 64, roj. 2. 7. 'N-13. umrl 27. jan.
8.	Meglic Frančiška, hči kmeta, roj. in umrla 29. jan. Perne Jožef, poročen krojaški mojster. Tržič št. 135,
S. 5. 1881. umrl 8. febr. 10. Resman Jožefa roj. Pehate, posestnica, vdova, Tržič •sr- 36. roj. 2. 3. 1861. umrla 18. febr.
11.	Cvek Jožefa, vdova, posestnita, Tržič št. 145, roj. 12. 3. 1859, umrla 23. febr. Članica Ženske Marijine družbe.
12.	Tomazin Jožef, zak. sin delovodja, Tržič št. 31. roil. 21. 10. 1926, umrl 7. marca.
13.	Pollak Stanislav, posestnik - tovarnar, vdovec. Tržič št. 174, roj, 4. 5. 1839, umrl 17. marca.
Pokojni Pollak je bil mož stare tržiške korenine, mož orjak po telesu, pa tudi' po duhu — mož značaj. Bil je mož dela, pa tudi — mož molitve. S svojo pridnostjo je pridobil lepo premoženje s svojo usnjarsko obrtjo, bil eden najpre-možnejših tržičanov. Vedno soliden v svojem življenju, vedno mož beseda, kar je rekel, je držalo! Vsako nedeljo je redno prihajal k sv. maši, zadnja leta je žiVel doma večinoma v svoji sobici, kjer je tudi mnogo — molil Na zadnjo pot se je prav iepo pripravil in prejel z veliko p o bo žn ostjo sv. zakramente.
14.	Hudobivnik Franc, sin kmeta. Sv. Ana št. 8, roj. 21. 2. 1927, umrl 23. marca.
15.	Bohinc Jožef, posestnik, Bistrica št. 5, roj. 26. 3. 1850, umrl 25. marca.
16.	Roblek Ana, samska hči kočarja, Dolina št. 104, roj. 28. 1. 1909. umrla 30. marca. Bila je čUanica Dekliške Marijine družbe, ki jo je tudi' spremljala na zadnji potit
17.	Lombar Ivana roj. Ankele, vdova, Dolina št. 106. roj. 24. 4. 1839, umria 8. aprila.
18.	Ribnikar Franc, sin posestnika. Tržič št. 70. roj. 6. 2. 1927. umrla 11. aprila.
19.	Knific Marija, zak. hči posestnika. Tržič št. 210. roj. 5. 2. 1927. umrla 22. aprila.
20.	Kralj Minka roj. Jamnik, žena občinskega sluga. Tržič št. 225, roj. 10. 9. 1887, umrla 4. 5.
21.	Štrukelj Valentin, sin delavca, Tržič št. 7, roj. 5. 1. 1927. umrl 5. 5.
22.	Kavar Franc, delavec, Sv. Ana št. 69. roj. 4. 11. 1854, umrl 10. maja.
23.	Pavelek Štefanija, učenka meščanske šole, hči ka-stelana; Puterhof, roj. 25. 12. 1914, umrla v državni bolnici v Ljubljani 2. jan.
N. v m. p.!
Oznanila za junij.
3.	Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovoma
4.	Binkoštna vigilija, zapovedan strogi post. Po prvi sv. maši je blagoslov krstne vode in nato peta sv. maša.
5.	Binkoštna nedelja, radi romanja bodo sv. maše ob 6., 8. in 10. z enim blagoslovom in ne z dvema blagoslovoma. Pred 10. sv. mašo je klicanje sv. Duha. Prva nedelja v mesecu, ob 6. skupno obhajilo moških. Pop. od 2. ura molitve in litanije presv. Srca Jezusovega.
7. Binkoštni pondeljek, sv. m. ob 6.. 8. in 10. Pop. ob 2.30 litanije M. B. Po litanijah je ura molitve na čast sv. Duhu.
8., 10. in 11. kvaterni dnevi, pritrganje pri jedi zapovedano vse dni, vzdrževanje mesnih jedi le v petek.
12.	Praznik presv. Trojice, ob 10. sv. m. z blagoslovom, ob 9. se izpostavi sv. R. T. in se molil ura molitve za duhovnike, zlasti za letošnje novomašnike. Danes preneha čas za velikonočno sv. obhajilo. Po litanijah darovanje za farne bile.
13.	Ob 5.30 bile in nato slovesna peta sv. maša za vse umrle farane.
16. Praznik sv. Rešnjega Telesa, ob 6. sv. m. z blagoslovom, ob 8. druga sv. maša, tretja ob 9. peta z leviti. Med slovesno sv. mašo je darovanje za fante in dekleta. Po slovesni sv. maši gre procesija sv. Rešnjega Telesa po navadni poti, pop, so ob 3. slovesne pete litanije.
19. Nedelja v osmini Sv. R. T., služba božja po navadi.
Vso osmino praznika Sv. R. T. bo sv. maša zjutraj ob 6. z blagoslovom.
21. Sv. Alojzij.
23., 24. in 25. tridnevnica na čast presv. Srcu Jezusovemu, vsaki dan zv. ob 7.45 pete litanije presv. Srca Jezusovega.
24.	Janez Krstnik, ob 6. farna sv. maša.
25.	Praznik presv. Srca Jezusovega, ob 6. sv. maša z dvema blagoslovoma. Ta dan se morejo prejeti1 popolni odpustki, pogoji so: prejem zadostilnega sv. obhajila, nekoliko premišljevanja od dobrotljivosti presv. Srca Jezusovega.
26.	III. nedelja po Binkoštih, služba božja po navadi.
28.	Vidov dan, ob 8. slovesna sv. maša za vse, ki so padli za vero in domovino.'
29.	Sv. Peter in Pavel, ob 6. iin 10. sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 10. peta sv. maša, pop. ob 2.30 litanije vseh svetnikov.
Dekliška Marijina družba: mesečni shod 19. junija; ura molitve v nedeljo 19. junija od polu dveh do 2.; tridnevnica na čast glavni patroni Mariji Vedne Pomoči 18., 19. in 20.; 18. im 20. zvečer ob 8. govor v župni cerkvi Skupno sv. obhajilo 26.
Ženska Marijina družba: shod 26.
III. red: shod 12.
Fantovska Marijina družba: shod 12. junija po 10. maši.
Meščanska šola: šoilska spoved 1. junija pop. ob 4. uri. skupno sv. obhajilo 2. junija ob 7.30.
Osnovna šola: šolska spoved za deklice 14. ob 3. pop., za dečke 17., drugi dan ob 7.30 sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Franc Pokorn:
Tržiški dušni pastirji.
Ignacij Nadrah, drugi kpl. 3 leta, prvi pa 1 leto: od 20. sept. 1. 1896. do meseca junija 1. 1900. V Stičini na Dolenjskem je prišel na svet dne 24. dec. 1. 1868, mašnik pa je postal že v 3. letu bogoslovja dne 9. jul. 1. 1893. Dovršivši bogoslovne nauke kot seminiščnik je naslednje leto prišel v Metliko za kaplana, odtam pa se preseli v Tržič, odkoder ga pokličejo k Sv. Jakobu v Ljubljano za mestnega kaplana. Dne 25. junija 1. 1903. pa pride v Škofjoloko k Uršulinkam za spirituala in spovednika, kjer prav goreče in energično deluje za blagor samostana in mladine. V znak priznanja zaslug so mu podelili kanonikat ces. ustanove, na koji so ga vstoličili dne l./sept. 1914. Obenem je bil imenovan naddia-konom Notranjske, konzistor. svetnikom in nadzornikom elementarnih in meščanskih šol glede verskih vaj v Ljubljani. L. 1918. je bil imenovan naddiakonom mesta Ljubljana, leta 1919. začetkom je bil imenovan zastopnikom veroučiteljev v višjem šolskem svetu, jeseni pa vodjem duh. seminišča. Leta 1921. je bil izbran v škof. komisijo za katehetske izpite. Dne 2. sept. 1923. pa so ga vmestili stolnim dekanom in kot tak je tudi upravitelj premoženja ljubljanske stolnice. Je tudi prosinodalni eksaminator, pa predsednik škof. društva za varstvo sirot.
Prva kaplanija je bila vakantna od adventa 1. 1893. do poletja 1899. V novejšem času imata oba kaplana tudi šolo.
Jožef Potokar2", drugi kpl. od meseca junija 1. 1899. do meseca okt. 1. 1901. Pozneje župnik tu.
Jožef Kržišnik, prvi kpl. od meseca avg. 1. 1900. do meseca okt. 1. 1903. Poljanec nad Škofjoloko je vgledal beli dan v Bukovem vrhu 18. avg. 1. 1872., mašništvo pa je vzprejel že v 3. letu bogoslovja dne 22. jul. 1897. Dovršivši bogoslovne nauke kot seminiščnik je naslednje leto prišel meseca julija za kaplana v Črnivrh nad Idrijo, kjer je bil nekaj časa tudi župni upravitelj, odtam pa ga pošljejo v Tržič, odšel pa je na Dunaj na vseučilišče, da si nabere višjih modroslovnili ■naukov za profesorja v zavodih sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1907. postane ondi učitelj zgodovine, I. 1909. pa je dobil naslov pravega profesorja.
Janez Evg. Barle, drugi kaplan od meseca okt. 1. 1901. do 17. jan. 1. 1906. Rodil se je v Srednjivasi hšt. 27 šentjurske župnije pri Kranju dne 13. dec. 1. 1875., v mašnika maziljen pa je bil že v 3. letu bogoslovja dne 22. jul. 1899. Dovršivši bogoslovne nauke kot seminiščnik je naslednje leto kaplano-val v Kranjskigori, odtam se preseli v Tržič, odšel pa je v Kranj za mestnega kaplana. Dne 21. jul. 1. 1908. ga pokličejo v Ljubljano k Sv. Jakobu za kaplana, katero službo je opravljal do 31. okt. 1. 1909. Takrat pa je bil slovesno vmeščen za tamošnjega župnika.
Lenart Zupan, prvi kpl. od meseca okt. 1. 1903. do meseca avg. 1. 1907., ko je bolehen odšel na oddihljaj in okrep-čilo h kapelici M. B. v Kropo, kjer je pa dal svetu slovo dne
26.	sept. 1. 1907. Bil je Kropar, roj. dne 4. novembra 1. 1873. žebljarju Frančišku in njegovi ženi Jožici, mašnik pa je postal dne 22. jul. 1. 1897. Kaplanoval je izprva v Planini pri Rakeku do meseca avg. 1. 1900, v Polhovemgradcu do meseca novembra 1. 1901, v Šmariji pod Ljubljano, odkoder se preseli v Tržič.	v
Frančišek Srf. Zajec, drugi kpl. od meseca jan. 1. 1906. do meseca sept. 1. 1907. Beli dan je vgledal v Sodražici dne
27.	okt. 1. 1879, mašništvo pa je vzprejel že v 3. letu bogoslovja dne 18. jul. 1. 1903. Dovršivši bogoslovne nauke kot seminiščnik je prišel naslednje leto za kaplana v Koprivnik na Kočevskem, odkoder ga dekretirajo v Tržič, odšel pa je nazaj na Kočevsko ter kaplanoval v Staremlogu do meseca okt. 1. 1908. Takrat je postal administrator v Polomu, odtam pa se preseli meseca avg. 1. 1911. za administratorja v Fužine (Weissenfels) na Gorenjskem, kjer je prestal vse neprijetnosti svetovne vojne, katerih se je slednjič, rešil dne 1. maja 1923, ko so ga vmestili župnikom v Tomišlju.
Rudolf Cepuder, prvi kpl. samo dva dni koncem meseca avg. 1. 1907., potem spregel, odšel na Nemško, apostaziral ter se oženil v Gradcu z neko Švedinjo guvernantinjo, v katero se je zagledal na Bledu, kamur je večkrat zahajal iz Go-rij, kjer je kaplanoval nastavljen meseca avg. 1. 1903. do časa, da je prišel v Tržič. Na Razdrtem v Šmariji pod Ljubljano se je rodil dne 13. aprila 1. 1879. Bil je sin ljubljanskega mestnega učitelja, živahen, obdarovan z naravno telesno lepoto, jako domišljav, zaljubljen v samega sebe, kar mu je bilo v padec. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani je študiral izprva na Dunaju pravo, obenem pa tudi prisostvoval večkrat na kliniki pri medicinskem oddelku, naposled pa stopil v ljubljansko bogoslovje. Bil je nenavadno pobožen, gibal se preveč v ekstremih. V mašnika so ga mazilili dne 18. jul. 1. 1903. ter poslali v Gorje pri Bledu za kaplana in beneficiata. V vesele družbe je rad zahajal, živel bolj razkošno, zabredel v dolgove in s tem tudi one svoje tovariše spravil v zadrego, ki so mu bili poroki za njegove dolgove, katerih ni plačal: nesrečni človek!
Janez Krst. Prijatelj, prvi kpl. od meseca sept. I. 1907. do meseca avg. 1. 1909. Rojen v Dobrepoljah v Malivasi pri »Krajčkovih« polzemljaku Janezu in njegovi ženi Franci roj. Škulj, dne 24. maja I. 1879., v mašnika posvečen pa dne 14. jul. 1. 1902. Kaplanoval je izprva v Sodražici do meseca jan. 1. 1904., na Jesenicah kot drugi kaplan, odkoder se preseli v Tržič, odšel pa je k D. M. v Polje pod Ljubljano, kjer je služboval do 24. aprila 1. 1914. Takrat so ga vstoličili župnikom na Jesenicah, kamur je kmalu potem prišel, a ne dolgo pasti-roval. kajti jetika mu vtrga nit mladega življenja dne 10. sept. 1918. v Dobrepoljah, kamur se je šel k svojcem začasno zdravit. Bil je blaga mirna duša, zgleden duhovnik.
Jakob MI. Kalan50, drugi kpl. od meseca okt. 1. 1907. do meseca sept. 1. 1908. Na Dobravi pri Kropi se je rodil rudeče-lasec dne 6. aprila 1877., mašnik pa je postal že v 3. letu bogoslovja dne 14. jul. 1. 1900. Dovršivši bogoslovne nauke kot semeniščnik je prišel naslednje leto za subsidiarija v svoj rojstni kraj na Dobravo, meseca febr. 1. 1902. ga odtam pošljejo v Poljane nad Škofjoloko za kaplana, meseca 1. dec. I. 1902. se preseli v Zagorje ob Savi, odtam pa pride meseca
"Glej spredaj župnike!
"Trunk: Amerika in Američani str. 563.
okt. 1. 1904. v Šentjernej, odtod pa v Tržič, kjer ni zapustil prijetnih spominov, ker je preveč svojevoljen. Odšel je na Vreme za kaplana, v adventu 1. 1909. je postal župni upravitelj v Podkraju na Vipavskem, kjer so ga vmestili dne 21. febr. 1. 1910. župnikom. Užaljen, ker ni dobil selške župnije, je spomladi 1. 1912. resigniral ter odšel v Ameriko, kjer pa tudi niso bili zadovoljni ž njim radi njegove trme. Bival je nekaj časa v Wankegan 111. kot vsiljenec, a meseca novembra 1. 1912. je postal vendar farmerski župnik v Villard Wise. Naposled se je vendar izpreobrnil, prosil očitno odpuščanja svoje cerkvene predstojnike, prišel nazaj iz Amerike ter bil sprejet v krško škofijo. Kaplanoval je dva meseca 1. 1913. v Borovljah, 1 mesec v Svečah in zdaj je provizor v Ojstrci na Koroškem.
Viktor Čadež, drugi kpl. od meseca sept. 1. 1908. do 1. jul. 1919. Mestna zibelka se mu je stekla v Škofjiloki dne 19. dec. 1. 1885., a je poljanske krvi. Mašnik je postal dne 14. jul. 1. 1908. ter prišel na prvo službo v Tržič, kjer goreče in uspešno deluje na vse strani s pravo apostolsko požrtvovalnostjo do 1. jul. 1919. ko so ga vstoličili župnikom v Mekinjah. kjer je imel jako slovesen vzprejem. Njegovo pisateljsko pero je krepko ljubko v spisih nabožnega značaja, ki jih vsejbuje »Bogoljub«.
Anton Pušč. Gole, prvi kpl. od meseca avg. 1. 1909. do sept. 1914. V Zagorici pri »Špancu« lišt. 7 dobrniške župnije ]e vgledal luč sveta dne 25. jan. 1. 1882. Oče mu je hil kmet Anton, mati pa Frančiška roj. Smolič. Poduhovničil se je že v 3. letu bogoslovja dne 14. jul. 1. 1905. Dovršivši bogoslovne nauke kot semeniščnik je prišel naslednje leto za kaplana v Šmartin pri Litiji, kjer je ostal do meseca aprila 1. 1908., odšel k D. M. v Polje za kaplana, odtain pa se preselil v Tržič, kjer s svojo dovtipnostjo in zabavnostjo prav uspešno društveno deluje vsetransko. O sv. Mihaelu 1. 1914. ga dekreti-•rajo za mestnega kaplana v Idrijo, odtam pa je odšel meseca sept. 1. 1918. na Studenec pri Krškem za pomočnika, kjer je bil. 1919. tudi župni upravitelj do 9. junija 1. 1920. Takrat ga pošljejo za kaplana v Šentrupert, kjer je ostal samo do Vel. Šmarna i. 1. Imenovan beneficiatom v Šentvidu pri Stični je odšel na odkazano mesto, a je dobil mno^o razdrtije. Ni se mogel sprijazniti z neprijetnimi razmerami, zaželel si je drugam. Meseca maja 1922. je bil imenovan provizorjem pri Sv. Križu v Planini nad Jesenicami, kamur pa ni šel, ker ni imel potrebnih sredstev, ampak si izbral začasni oddihljaj. Meseca okt. i. 1. se je pa odprlo državno zdravilišče za pljučno* bolne na Golniku v Križali pri Tržiču z duhovno ku-racijo, katero so njemu podeWli in tu se zdaj zadovoljno giblje.
Tomaž Javornik, drugi kaplan od 30. jul. 1. 1915. (poprej eno leto prazno) do meseca sept. 1918. Vrhničan, roj. dne 7. aprila 1885, posvečen v mašnika pa dne 14. jul. 1908 ter l>oslan meseca avg. za pomočnika v Planino pri Rakeku. Meseca novembra 1909 se preseli odtam na Boh. Bistrico, odtod meseca avg. I. 1911 v Gorje,-odtam pa pride v Tržič, 'kjer je služboval do meseca sept. 1. 1918. Odšel je v Šentvid Pri Stičini za 1. kaplana, a meseca okt. 1. 1922 ga pošljejo odtod (dekret.) za provizorja v Javorje pri Litiji, kjer še službuje. —
Jožef Žužek (2. kaplan prvo, 1. kaplan drugo leto) od 18. okt. 1. 1918 do meseca okt. 1. 1920, ko se preseli za mestnega kaplana in k»teheta v Kranj. Tukaj je služboval do 1- marca 1. 1921. Takrat so ga nastavili stalnim katehetom ""a mestnih ljudskih šolah v Kranju, a pomaga še tudi v dušnem pastirstvu, kolikor mu čas dopušča. V »Kožarjih« pri
Lašičah lišt. 3 se jc rodil polzemljaku Matevžu in njegovi zeni Mariji roj. Žužek dne 25. jan. 1. 1893, mašništvo pa so l,ru Podelili že v 3. letu bogoslovja dlne 24. junija 1. 1916. Do-Vršivši bogoslovje kot seminiščnik je prišel naslednje leto meseca avg. za kaplana v Planino pri Rakeku, odtam pa se preseli v Tržič. Poletu 1926 se je udeležil tudi evharističnega °nxresa v Chikagu v Ameriki, o katerem je izdal v »Slo-Vencu« tudi nekaj zanimivih poročil. Kot katehet je prilljuib-Je" Pri otrocih, četudi je od nasprotnikov trpel preganjanje, a 3e dobil zadoščenje. —
Ciril Milavec, 2. kpl. od 17. jul. 1919 do meseca sept. 1. 1923. Luč sveta je vgledal v Jakovici hšt. 12 v Planini pri Rakeku dne 20. junija 1. 1893. Oče mu je bil zemljak Andrej, mati pa Marija roj. Modic. Mašnik pa je postal dne 2. junija 1. 1918, ter prišel za kip. (dekret, izprva v Spod. Idrijo, a ni šel) meseca sept. v Škofjoloko, odtam se preseli v Tržič, odšel pa je k Sv. Petru v Ljubljano, kjer 'je ostal do meseca sept. 1. 1924. Takrat nastopi kot kaplan na Igu, kjer je imel mnogo boja z nasprotniki, a jih jim je krepko drobil, da so umolknili- —
Frančišek Pavlj. Vavpotič, prvi kpl. od meseca okt. 1920 do meseca novembra 1. 1924. Kamničan, roj. dne 29. marca 1891 v Podgorju, v mašnika posvečen pa je bil že v 3. letu bogoslovja dne 16. jul. 1914. Dovršivši bogoslovje kot seminiščnik je prišel naslednje leto meseca sept. za kpl. na Koroško Belo, odtam koncem meseca julija 1916 v Šentvid nad Ljubljano, odtod pa v Tržič, odkoder se preseli v Naklo.
Anton Selan, 2. kpl. od meseca sept. 1923 do 15. novembra 1. 1924, ko so ga vmestili župnikom v Svrbnem. Rodil se je v Dobrunjah pr!i Sostrem dne 30. marca 1891. .mašništvo pa je vzprejel dne 22. junija 1. 1915 ter prišel avg. na prvo kaplansko službo v Poljane nad Škofjoloko, odšel je meseca aprila 1917 na Vrhniko, kjer je služboval do meseca sept. 1921, potem se preselil na Mirno za pomočnika, kjer dobi čez 2 leti dekret za Tržič. —
Frančišek Pavlj. Učakar, prvi kpl. od meseca novembra 1924 do meseca aprila 1925, ko se preseli v Loškipotok, odtam pa dne 1. sept. 1926 na Bloke. — Beli dan je vgledal na Bedi v Špitalfiču dne 27. marca 1889, mašnik pa je postal due 22. junija 1915, ter prišel za kaplana na Brezovico, odšel meseca aprila 1917 v Ziri, odtam prišel meseca sept. 1918 na Soro, odtod se preseli meseca sept. 1919 v Boh. Srednjovas, odšel pa je meseca sept. 1921 k Sv. Križu pri Litiji, od koder ga dekretira'jo v Tržič. —
Ant. Pušč. Dolinar, 2. kpl. od novembra 1924 do aprila 1925, 1. kpl. do 1. sept. 1926, ko se preseli v Borovnico za pomočnika. Roj. na Trati v poljanski dolini dne 13. jan. 1894, mašništvo pa so mu podelili dne 8. junija 1. 1917, ter poslali kaplanovat meseca avg. v Staritrg pri Poljanah ob Kulpi, odtam se preseli meseca sept. 1918 na Jesenice, kjer je služboval prav uspešno delujoč tudi na socialnem polju, v društvu delavskem, ker je izvrsten godbenik, do oktobra 1. 1921. Takrat se poda na Dunaj, da se višje naobrazi v glasbi, kjer je ostal do časa, ko je prišel v Tržič. V Cerkv. Glasb, je izdal 1917 Marijino pesem za moški zbor, 1. 1924 pa »Ave Marija« za en glas in orgle, pa tudi' nekaj glasbenih člankov. Dne 5. maja 1926 pa je zopet odšel na Dunaj nadaljevat glasbene študije, v Tržiču pa ga je namestoval ta čas križkli kaplan g. Leopold Govekar. —
Mirko Bartol, 2. kpl. od aprila 1925 dalje. — Luč sveta je vgledal v Jelovcu župnije Sodražica dne 26. febr. 1901, mašnik pa je postal dne 5. aprila I. 1925, ter prišel na prvo službo v Tržič. —
Onton Pad. Vovk, 1. kpl. od 1. sept. 1926 dlaje. Brezni-čari, roj. na Prešernovem domu v Vrbi lišt. 1 pri »Ribiču« dne 19. maja 1900 posestniku Jožefu in njegovi ženi Mariji roj. Debelak, mašništvo pa je vzprejel dne 29. junija 1. 1923 ter prišel za kaplana v Metliko, odtam pa v Tržič. —
Karel Pire:
Krtaieva Speva.
8. Diineš strah kranšče deževe. Koker sem že rekva, je bo moje srce povhno fržmajhte preče Brumnovme, poseben pa do Moniče. Neč driujga. m ni rojiVo po gval koker to, kolko b se do dobrga znosiva nad to poredno grdobo. Al gfih ta-kat, k čvovk te najbeT nuca soj ferštament, ga pa u štih zapsti. Na zadnje sem se pa useglih zmisluva, koko so u stareh caj-teh Idi s tmo martrale, de so jeh po ceve dni po žvot s kno-felcam bodle. Čaj no, čalj! Sem rekva, kej tačga se tud dons uhka zgodi. Furtnaprej jeh bom sekirova, de navdo imel ne
po dne v me po noče pred mnoj gmaha. Bomo vidle, al' bo;jo mešči gratale al ne. Za ta prlkat jeh bom prov frdamansk fest prestrašva.
Hiter se spravem za mizo, uzamem per u roče jen začnem pisem pisate:
»Gnadlu gespod Brumen! .... Če t je za toje življenje jen za toje Idi, kej mar, pokel boš juter zvečer, k bo per sv. Andrejo osem ura odbiva, povožu per Kriščo k stoji pred Bučarjevo pristavo 500.— goldinarjev jen hiter odšu. Če boš kej če okol zjov, bo po tbe, če boš kej zbleknu preče komu pa tude. De s se zamerku kaj t prave
Dimeš, strah kranšče deževe.«
Ta pisem sem Ipo ukep zaviva, koker so mas u šol na-učle, pečirboks gor nakapova, pa s krajcerjam zapečatva. Popovdan k so Bruminov pospale, sem se po prsteh u kvartir perpvaziva, pisem u perlem cimro na mizo povoživa jen hi-terš koker sem pršva spet zginva. Pokel sem se pa prov na-dovžno poh gankam nad žehto spravva. An cajt, dokler so spale, je bo use ti!ho, k so pa ustale, se je pa začev po hiš direndaj. Na zadnje so se use trje na gank perdrvele. To star je cajhenov, de ije bo za počet, vona sej pa cmerva jen fort-naprej usekvova, de sej po vse sosešče zlegovo, koker deb bombardon plozova. Samo' to mvada je kazava korajžo. Kaj b tuid ne, sej je bva od nekdej čez use mere ferbežna. An cajt je na vse viže to stare troštova, k pa use ni neč poma-gavo, je pa rekva, de pde zvečer sama h znamnjo. Za krado drii, k tam stoje, se bo skriva, pokel nej pa le pride deset al pa še več Dimežov, jeh bo že use ugnava.
Koker jest to slišem jo kar hiter uberem z doriša, de b me ja utoeden na vidu. Uzamem štrikanje poh pajsko^ pa grem prov počaso preče Bifstrce na špencer.
9.	Strašna zarota. Preli Bučarjovo pristavo je gfih toko Ipo scnce sjav, de ni bvo neč čudenga, če sem tam postava, pa če okol zjava, rnne neč, tbe neč. Konšč livapec Jaka je glili gnoj čidov. K me zagleda me kuj nagovari. Beseda je besedo prnesva, dokler nisem koker po navedoma gorico na drva napelljava. Zej m je pa začev Jaka tožite, kaj za an križ ima s tam drvmi k so preh zidam zvožene. Gspod šimfajo, de.jeh je vsak dan menj, pa dej Jaka uržoh k dost na tatove ha ahta. Kva pa vočem, je djav Jaka, al nej z ohprtem očmi spim koker zaje za grmam.
An cajt sem ga aufcigova jen se z njega norce devova, pokel sem ga pa začeva učite, koko se more krada zvozite, de se kuj podere, koker hiter se jo tat le majccen pertakne. Pokel sem mo pa še nekej začeva na ušesa šempvat, kar m je rajtam glihkar sam to peklensču v gvavo zatrobu. Konc našga pogovora je biv, de sva se u roče segva jen obljubiva, de bova ta druj večer pinktleh ob osmeh šva šelme vahtat.
10.	To povračiven dan. To druj dan sem biva cev dan, koker na špicah, nčer nisem imeva obstanka. Komej sem ča-kova večera. Preden je biva osem, sem že vanipco preh Kriščam ugasnuva, de je bo okol Bučarjove pristale trna, koker u vovnovetn rogu. Pokel sem pa u štalo, h Jako fliknuva.
Ni še dober osem odbiva, so že drva zaropotale, k sej krada podrva. Hiter stečeva preče zido, rilitek sva zamer -kova, koko se je Monika rzpod polen ven kobacava. Komej z gvavo čez zid pokuka, sem je že žakelj čez gvavo vrgva, Jaka j je pa roče zvezov. Koker blisk sva jo potegniva čez zid jen na kep gnoja povožva. Na pleča sem je poklekniva, de se ni mogva gnite. K sem use perpravva, pa zakašljam. Takat pa Jaka na bod favlast, uzigne španšror de je kar po luft zažvižgavo, pokel pa mahne če po Moniče, dej tok za-cvliva, de kej tačga še moj živ dan ne preh ne pokel nisem dožveva. »Ješta, ješta gspod Dimež«, je upiva, »prosem, pro-sem, se nam nkol več, nkoil več.«
Kje tokole upiva, je Jaka mislu, de prave, de na bo nkol več kradva. Mislu je de sva drtofova to pravo tatico. Zato je biv na prenebešče vilže rzkajfan jen je mahov okol sebe koker deb biv norčov. Zastonj sem kašljova, deb se biv ustavil, pa nič ni slišov! Na zadnje sem Moniko kar s kupa
phniva, de j bo pratanja an konc.--Jaka je zginil preče
štale, jest sem pa Moniče še roče odvezava, pokel me j pa tud noč uzeva. Več ket po ure sem biva že doma, k je šel Monika po gase peršantava. Primš za zid per hišah sej pva-ziva preče domo, po štengah je pa po vseh štireh lezva u peri štek. K je preh stanvanje pršva je pa štrbunknuva potleh jen u medlevce padva.
Kje to star Brumen slišov štrbunk preh cimram, je šu ven pogledat, jen začev na pomagaje klicat: »Ježeš, ježeš, Monika je u ajmoht padva! Špelca, Špelca prid pomagat! Dovh se nisem ogvasiva, k je pa na tok prenebešče viže na pomagaje prosu, jen trucov sem pa šva gore jen sem Moniko u postijo spravva. Takat sej šel pokazavo, koko je biva berdja zdevana. Mav je mankovo, deb sem bva smilva. Glih u pralem cajto sem se zmisluva na Žaneta, k zavije te per-šone u špehkamre zdihuje. Use usmiljene sem dol požrva. pa ordnova kva se j ima zej zgodite. Cevo noč smo je na šante umšloge z jeslia pa mrzle vode devale. Monika je jam-rova, to star je po čimer gor jen dol hodu jen nekej godrnjov oh strahu kranšče deževe. To stara je pa dva frakeljna šnop-sa na žnablje spestiva, se na postijo zavaliva, pa cevo noč dreto ulekva, de so kar vokna šklefetale.
Razno,
Umrl je 1. aprila letos tržiški1 rojak Ignacij Počivalnik, župnik v Bazovici pri Trstu, rojen v Tržiču št. 96 dlne 28. julija 1865 kot sin Urbana Počivalnik, mesarja in posestnika.
Mrtvašnica. Baje nekateri trosijo govorice, da je treha plačati od mrliča v mrtvašnici posebno takso. To je neresnica. Od mrliča, ki ga polože na mrtvaški oder v mrtvašnici se ne plačuje nobena taksa in nikak prispevek.
Cerkvene klopi Zopet je prišlo par pritožb, da lastniki sedežev ne morejo v svojo klop, ker jih zasedejo nekateri, ki mfmaj pravice. Prosim, da upoštevate lastnike sedežev, da ne hodita sedet dva na en sedež in da posebno ne jemljete otrok v klopi, ker morajo potem odrasli lastniki sedežev stati zunaj. Vsi šolski otmei morajo stati na svojih mestih spredaj in ne smejo v klopi, razen če imajo radi bolehnosti za to dovoljenje od g. kateheta.
Kovce ali Kofee? Zadnjič me je »napadel« neki literat tako-le: »Kaj pa kvarite slovenska imena in pišete »Kofce«, saj to ni pravilno!« No in razložil mi je to ime tako-le: »Piše se pravilno Kovce, ker prihaja od imena Klopce, ker pa go-renjci 1 izgovarjajo z v, so napravili Kvopce in iz tega Kovce. Nemci izgovarjajo v kot i in tako so začeli izgovarjati Kofce, kar pa ni slovensko, pisati morate Kovce.« Tudi v stari zemljiški knjigi) je to ime pisano kot Kovce. Naj pride torej že to ime od katerekoli besede: Kofce ni slovensko in ne pravilno.
Koča in kapela na Kovcah bo dodelana, kakor vse kaže, že letos. Ob nedeljah -bomo skušali oskrbeti pogosto poleti gori službo božjo radi planincev pa tudi radi gozdnih delavcev in pastirjev, ki so v bližini, ker ti po cele mesece ne prihajajo k svv. maši.
Planince in planinke prosimo, da hi kaj žrtvovali za cerkveno opravo kapele na Kovcah, če ima kdo kaj srebrnine ali zlatnine, naj jo daruje za kelih, ki ga borno dali v kratkem napraviti za kapelico na Kovcah. Darove r ta namen sprejema župnii urad.
Mešani zakoni. Žalibog se vedno bolj innože slučaji, da katoliki sklepajo zakone z nekatoliki. Take zakone katoliška cerkev brani kolikor le more. Dovoli jih le, če-obljubita oba zaročenca, da bosta vzgajala otroke v katoliški veri, da bo nekatoličan pustil katoliškega druga izvrševati svoje verske dolžnosti in da se poročita pred katoliškim duhovnikom. Kdor se pa poroči pred nekatoliškim duhovnikom, ne sklene veljavnega zakona, tak zakon je navaden konkubbiat, navaden divji zakon. Katolik, ki sklene zakon pred nekatoliškim duhovnikom, je izključen iz katoliške cerkve.
Odgovorni urednik Matija Škerbec.
/a „Zadružno tiskarno' Srečko Magolič v Ljubljani.