VEVČE, 25. maja 1965 ŠT. 5 — LETO IV Volili smo Z volitev v DS taja bile volitve novih članov clelav-skega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot. Tako smo izvolili polovico članov delavskih svetov za dobo dveh let. Mandat letos izvoljenih kandidatov traja torej do konca aprila 1967. Čeprav je v večini proizvodnih obratih štiriizme/nsko delo, tako da ena izmed izmen gotovo na dan volitev ni delala, je bila udeležba v celotnem podjetju zadovoljiva. Pohvaliti je treba predvsem tiste člane naše delovne skupnosti, ki so precej oddaljeni od podjetja in ki so bili na dan volitev dela prositi, vendar so že v zgodnjih jutranjih urah opravili svojo dolžnost. Tudi aktivnost sindikalne organizacije podjetja je pripomogla, da je bil rezultat tako dober. V posameznih volilnih enotah je bila naslednja udeležba: Praznovanje tedna mladosti VEVČE, MAJA — Letošnja 75. obletnica rojstva tovariša Tita je, tako kot vsako leto, prijeten praznik naše mladine in oseh državljanov. Še bolj slovesen poudarek praznovanja pa daje prazniku mladosti letošnje praznovanje 20. obletnice zmage nad fašizmom. Proslave, športna srečanja, izleti mladine, sprejemi pionirjev v vrste ZM, vse to preveva ljubezen do tovariša Tita. Najbolj množična vključitev v praznovanje dneva mladosti pa je sodelovanje mladih o občinskih medobčinskih, republiških in v zvezni štafeti mladosti. Na deset tisoč MEDVODE, MAJA — V 65. volilni enoti — področje bivše občine Medvode — je bil pri volitvah poslancev v republiški zbor Skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca tovariš inž. Matevž Barle, član kolektiva poslovne enote Celuloza Medvode. Tovariš Barle je diplomirani inženir gozdarstva, v poslovni enoti Celuloza Medvode, je tudi sekretar osnovne organizacije ZK in aktivni politični in družbeni delavec v Medvodah. K izvolitvi za republiškega poslanca mu v imenu kolektiva poslovne enote čestitamo. mladih se je zvrstilo ob štafetni palici in tako neposredno sodelovalo. Na desetine pozdravnih čestitk v štafetah mladosti je izražalo isto misel — tovariš Tito, živi nam še mnoga leta! V naši občini smo poleg športnih srečanj in drugih praznovanj organizirali dve lokalni štafeti iz znanih in pomembnih krajev iz NOB, s Pugleda in z Janč. Poleg tega so naši mladi organizirali sprejem medobčinske štafete. Štafetno palico s pozdravi so nosilci štafete z Janč predali šolarjem s Prežganja, ti besniškim, nato sostrškim pionirjem. Ta nepregledna veriga mladih rok si je podajala štafetno palico z veliko radostjo in ponosom. Zadnji nosilci štafetne palice so bili pionirji osnovne šole Polje. Štafetno palico je prevzel upravitelj šole tovariš Lampič, ki je zbranim pionirjem v krajšem nagovoru poudaril pomen praznovanja dneva mladosti, orisal osebnost tovariša Tita kot borca o času najtežjih preizkušenj naših narodov in kot velikega prijatelja mladine. Zbrani pionirji so ob koncu slovesnosti s trikratnim pionirskim ^ZDRAVO« izrazili svojo privrženost našemu maršalu. Višek letošnjega praznovanja dneva mladosti pa je bil sprejem zvezne štafete mladosti 25. maja o Beogradu, štafete, ki je prepotovala vse pomembne kraje in mesta naše domovine. Štafetno palico s pozdravi oseh nasili državljanov je izročil na tej slovesnosti najboljši jugoslovanski športnik Miro Cerar. Obletnica majske razigranosti, veselja in sreče ob praznovanju zmage je pomemben prispevek k še večji ustvarjalnosti in enotnosti jugoslovanskih narodov. Ob zaključku naj citiram želje slovenske mladine tovarišu Titu, ki so bile izrečene na sprejemu zvezne štafete T3. maja v Ljubljani: »Obljubljamo Ti, ob Tvojem in našem dragocenem jubileju, tovariš Tito, da bomo znali varovati Volilna enota L Remontne delavnice in vzdrževanje II. Energetika . . . III. Strojna dodelava (isatinaža) .... IV. Ročna dodelava (papirna dvorana) V. I. PS.............. VI. II. PS . • . . . VIL III. PS............. VIII. IV- PS in priprava lepil.............. IX. Brusilniica in čistilnica . . . • . X. Komercialni sektor XI. Kadrovski, finainič-ni sektor, DUR in tiskarna organ, lanalit. in pravni oddelek . . . . • XII. Tehnični sektor, uprava osnovne proizvodnje, laboratorij. konstrukcija, CMC, sektor kapitalne izg- . . XIII. Celuloza in pinotan XIV. Uprava in vzdrževanje — Medvode Udeležba v »/o 97.24 81.64 98.36 97.63 95-12 94.23 92.19 96.29 91.89 87.21 94.69 100 85,28 8-7.59 Celotna volilna udeležba v Vevčah znaša za delavski svet podjetja 94,81 °/o, za delavski V Medvodah so bile 7. maja 1965 volitve organov samoupravljanja tisto, kar nam je vsem sveto — socializem, da bomo oblikovali našo družbo in svet, v katerem živimo, kot ustvarjalni delavci, zavzeti borci za mir in napredek v svetu!« J. M. Z volitev DS v Medvodah Buldožerji za nov stolpič na delu VEVČE, MAJA — Stanovanjska stiska na Vevčah se, čeprav zelo počasi, le umika. Prve dni maja se je vselilo v dograjen stolpič kar 19 družin v 9 trisobnih, 5 dvosobnih, 5 enosobnih stanovanj in 4 samci v .garsonjere. Dobrih dvesto metrov od dograjenega stolpiča pa so se že začela zemeljska gradbnega dela za še en, prav tak stolpič. Interesenti, ki si bodo po razpisu in pravilniku o dodeljevanju stanovanj pridobili pravico, se že veselijo, saj se bodo- lahko že v pozni jeseni prihodnjega leta vselili, kot določa pogodba z gradbenim podjetjem. Po sklepu DS PE Vevče bodo plačali 10°/o soudeležbo. svet poslovne enote pa 94.66 % (IX. in XII. volilna enota namreč nista volili v delavski svet poslovne enote), v Medvodah pa v oba delavska sveta 86.68 %. Udeležba v delavski svet podjetja znaša v obeh enotah skupno 92.74%, Po dokončnih rezultatih, oziroma prejetih glasovih .so bili izvoljeni naslednji kandidati: I. Delavski svet podjetja: Volilna enota ii. m. iv. v. VI. VIL VIII. IX. X. XII. XIII. XIV. Kandidati 1. Jagodič Franc 2. Peterca Ivan 3. Živio Metod 4. Dajčman Stane 5. Skubic Slavko 6. Gašperšič Vera 7. Pienca Ivanka 8. Potočnik Albinca 9. Vidrgar Frančiška 10. Vidrgar Pavli lli. Dečman Anton 12. Kleišnik Ciril 13- Tomšič Jože 14. Prepeluh Matija 15. Črne Alojz 16. Odlazek Martin 17. Skubic Jože 18. Golob Franc 19. Mlrhar Ivan 20. Bobnar Zlata 2.1. Gorše Leopold 22. Hribar Franc 23. Brdnik Ivan 24. Knific Ivan 25. Merjasec Jože 26- Saje Ljubo 27. Stale Karel 28. Zajec Janez 29. Kopač Franc 30. Luštrek Florijan II. Delavski svet poslovne enote — Vevče: Volilna enota Kandidati I. 1. Adamič Anton 2. Završnik Rudolf II. 3. Grabmair Franc III. 4. Kamšek Janez IV. 5. Jerman Zora 6. Lampelj Antonija 7- Sabelj Milena 8. Žibert Karolina V. 9. Žibert Adolf VI. 10. Anžur Stane VIL 11. Kališek Anton VIII. 12. .Struibelj Janez IX. X. .13. Leben Ivan ,14. Velepič Ado XI. 15. Tatič Drago 16. Kokalj Bogo, 47. Kleišnik Stane XII. — III. Delavski svet poslovne enote Medvode: Volilna enota Kam d id ati I. 1- Dimc Niko 2. Dolinar Anton 3. Kastelic Franc 4. Koprivnik Ivan 5. Kozamernik Stane 6. Rozman Andrej 7. Žavbi Ivan II. 8. Bezjak Metka 9. Marn Anton 10. Žavbi Pavel Vsem novo izvoljenim kandidatom najlepše želje in čimveč uspeha pri njihovem delu za dobro podjetja in naše družbene skupnosti! J. p. Stran 2 »NASE DELO« St. 5 — 23, maja 1965 Poročilo o poslovanju papirnice Količevo PRIMERJAVA PROIZVODNJE V I. ČETRTLETJU 1965 Skupina proizvodov Enota mere Plan za 1965 I. trimesečje 1964 1065 Izpolnitev plana 1965 1964 Hidroenergija MWh 1.600 248 490 3-0.6 204.-2 Tenmoanergija MWh 8.400 2.3116 2.056 24.5 88:8 SKUPNO MWh 10.000 .2.564 2.546 ,25.5 99.3 Para ton 110.160 28.162 126.733 24.3 94.9 Pisalni in tiskarski papir . -t-o-n 2.061 445 405 19.7 91.0 Ovojni in embalažni -papir . ton 950 169 5-62 38.1 214.2 Ostali -papirji ton 855 251 182 .21.3 78.8 Kartoni ton 18.665 4.980 4.815 25.8 96.7 Lepenka ton 2.131 469 5 lil 24.0 100.0 Blagovna proizvodnja . . . ton 24.662 6.294 6.2(75 25.4 99.7 Lesovina 900 119 226 25.1 189.0 SKUPNO 25.562 6.413 6.501 25.4 TO 1.4 Priodzvadnja fin aktih izdelkov je na skoraj isti višini kot v istem času lanskega leta. Bistvenih 'odlstopamj v .asortimentu proizvodnje v primerjavi z lanskoletnim ni ibilo. .Zmanjšala .se je le proizvodnja ostalih papirjev na račun povečane proizvodnje ovojnih im .embalažnih papirjev. Če upoštevamo, da smo imeli v prvem četrtletju dva obratovalna dneva manj kot lansko leto, potem je doseženi rezultat zadovoljiv. BRUTO PROIZVODNJA PO STROJIH ure I. četrtletje 1964 1965 ton ure ton ure Indeks ton PS I. . . . 2.136- 201.7 2.082, 492.6 97.5 95.5 PS II. . . . 2.136 731.2 2,082 7125:.8 97.5 99.3 KS I. . . . 1.708.9 2,082 1.671.8 97.5 97.8 KS II. . . . 24:36 3.383.7 2,082 3.5311.7 97.5 98.5 Lepenka . . ,2436 475.9 2.082 549.2 97.5 1(15.4 SKUPNO . . 2406 6.50,1.4 2,082 6.471.1 97.5 99.5 Proizvodnja PS I. ... na 1 uro 94.4 92.5 98.0 PS II. . . . 342.3 348.6 101.8 KS L ... 800.0 803.0 100.4 ks n. . . . 1.584.1 1.600.2 101.0 Lepenka . . 222,8 263.8 418.4 SKUPNO . . 3.043.6 3408.1 102:4 Kot je iz .gornje primerjave razvidmo, se je 'bruto proizvodnja, zaradi nižjega števila obratovalnih tuir .znižala za 0,5, °/o. Po posameznih strojih pa is,e je z izjemo papirnega stroja I. poprečna uma proizvodnja povsod povečala. Iz podatkov o višini dosežene proizvodnje finalnih proizvodov in porabljenih oz. izvršenih ur ter nadur za to proizvodnjo lahko .sklepamo, za koliko se je povečala proidiuktivnost (glede na to, da jo v našem podjetju merimo na ta način). Medtem ko je v prvem trimesečju lanskega leta odpadlo kar pomeni, da ,se bo letni dopust v letošnjem letu izkoriščal bolj enakomerno, brez škode na proizvodnji. 2. Močno so ise zmanjšale izgubljene ure zaradi boleznine in to kar ®a di9.4°/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. 5. Neopravičeni izostanki so se povečali za iskoraj še enkrat, kar kaže po eni strani na povečamo -disciplino pri prijavljanju neopravičenih izostankov in na samo povečanje teh izostankov po drugi strani. Prav bi bilo, da vprašanju neopravičenih izostankov poBvetimio večjo pozornost, saj ob razmeroma dobrih osebnih dohodkih in skrajšanem delovnem času ni razloga zanje. Detajl sušilne skupine papirnega stroja DELITEV CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA na eno izvršeno uro i7.42i kg finalnih izdelkov, v letu 1964 pa 17.52 kg proizvodnje, znaša proizvodnja finalnih izdelkov na iz-vfšeno uro v prvem trimesečju letošnjega leta ili?.62kg. Iz tega zaključujemo, da se je produktivnost, merjena na ta način, povečala v primerjavi is prvim trimesečjem lanskega leta za 1.2%, v primerjavi z letom 1964 pa za il.7.°/o, ob predpostavki, da je bil v letošnjem letu isti asortiment proizvodnje, je produktivnost boljša kot lansko leto, vendar še ne moremo, biti zadovoljni, saj ugotavljamo, da imamo rezervo v delovni sili. Prvo trimesečje 1964 Četrtina leta 1964 Prvo trimesečje 1965 °/o 4 : 2 4 : 3 1. Celotni dohodek . 1426.058 •1460.35-9 1583.402 141,0 108,4 2. Porabljeni material . . . . 652,588 662480 707.931 108,5 106,9 3. Investicijsko vzdrževanje . 41.086 40.985 10.667 26,0 26,0 4. Amoirtizaoijia 45.297 45.288 45.020 99,3 99,4 5. Ostali materialni izdatki . 14.522 19.50,1 1246-7 83,7 62,4 -6. Poirablje-na sredstva . . . . 753.493 767.954 775.785, 105,0 101,0 7. Obresti -od kreditov . . . 15,279 18.675 15.813 103,5 84,7 8. Obresti -od poslovnega skl. . 33.585 33.731 34.759 1044 103,0 9. Zavarovanje 4.242 4.636 4.535 106.9 97,8 10. Prispevki in članarine . . 3.258 ,2.530 4.945 121.1 135,9 41. Straški za kadre .... 3.262 3.7-72 5.858 179,5 135,5 12. Ostali izdatki 2.3219 5,243 6,426 275,9 102,6 43. Prometni davek .... . 327.46-7 298.414 091.545 8-9,0 97,6 14. Poslovni stroški . 1142,7115 1434.955 1-138554 99,6 100,5 45. Dohodek (1—44) . 283.543 325.404 444.848 156,9 136,7 16. Prispevek i-z d-o-h-odika . . 42.531 48.811 66.72:7 156,9 136,7 17. Čisti dohodek . 541.042 276.595 378424 156,9 136,7 18. Ostali dohodki . -162.302 1-97.890 234.340 144,4 118,4 1-9. Ostanek za sklade . . . . 78.710 78.705 143.781 182,7 182,7 IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA I. trimesečje I. trimesečje % 1964 1965 Redne ure . 355.325 352.992 99.3 Nadure 6.035 3.016 50.0 A. Opravljene ure .... . 561.358 356.008 98.5 Prazniki 10.378 11.098 106.9 Letni dopusti . 10.824 19.62,9 181.3 Izredni dopusti .... 99-3 2438 215.5 Boleznine 1:9.273 15:736 81.6 -Opravičeni izostanki . . 490 331 74.7 Neopravičeni izostanki . 96 181 1:89.0 B. Neopravljene ure . . . . 42.054 49433 146.8 SKUPAJ (A + B) 405441 1:00.4 STRUKTURA Leto 1964 I. trimesečje 1964 I. trimesečje 1965 Redne ure 884 87.1- Nadure 1.2 1.5 0.7 A. Opravljene ure .... . 86.0 89.6 87.8 P razmiki 2.6 2.6 2.-7 Dopusti 6.6 2.9 5.4 Boleznine 4.3 4.8 3.9 Opravičeni izostanki . . 0.4 0:1 0.1 Neopravičeni izostanki . 0.1 — 0.1 B. Neopravljene ure . . . . 1-4.0 10.4 12.2 SKUPAJ (A + B) . 100.0 100.0 100.0 Skupno- število izvršenih u,r (rednih in nadur) v letošnjem prvem trimesečju se je zmanjšalo za 1.5%. Redne ure so se zmanjšale zaradi manj obratovalnih dni, nadur pa je bilo za polovico manj kot v istem času lanskega leta. Ker pa je proizvodnja skoraj ista kot v istem času lanskega leta, je s tem v zvezi porasla dovršena proizvodnja na eno izvršeno uro. Pri urah izostankov, ki so ise v celoti nekoliko zvišali, opažamo tri značilnosti. 1. Ure izostankov zaradi izkoriščenega letnega dopusta so se povečale za skoraj še enkrat, z višino ?a dohodka Iz razpredelnic strukturo- -celotnega razvidno, da se je -celotni dohodek povečal v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta za Tl %, v primerjavi s poprečjem lanskega -leta, preračunanim na ustrezno razdobje, pa -za 8,4 odstotka. Prav -tak-o beležimo občutno povečanje celotnega dohodka tudi v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta, to je s trimesečjem, ko so že veljali približno tisti pogoji gospodarjenja kot letošnje lato. Povečani celotni dohodek je kljub povečanemu izvozu za 24^2 odstotka glede na prvo- trimesečje lanskega lata predvsem rezultat: uvedbe dodatkov za beljenje, uporabe novega lobračun-skega tečaja za -dolar in le delno izprani en jenaga asortimenta. Iz tabele o strukturi celotnega dohodka po posameznih mesecih ugotavljamo, da je letošnji dohodek precej nad poprečjem, ki je bil dosežen v zadnjih dveh letih, iz česar izhaja, da smo proizvajali racionaln-o. Vzroke za povečani dohodek ter v tej zvezi za povečani -čisti dohodek bomo poskušali na kratko analizirati v nadaljevanju našega poročila. PORABA VLAKNIN IN OBRAČUN RAZLIKE PRI VNOSU Poraba let. leta po vn. iz 1964 Celuloza beljena, iglavci . . »/o 22,7 ton 1557 Celuloza beljena, listavci . . 34 550 Celuloza nebeljena -iglavci . . 9,6 638 Celuloza nebeljena, listavci . — — Celuloza skupaj 37,4 2565 Lesovina 27,2 1865 Papirni odpadki 35,0 2400 Ostala vlakna 0.4 28 SKUPAJ 6858 Dejanska poraba 1965 Planska cena Vrednost 000 din % ton 6X3 6X5 20,5 1408 146.500 228400 206.272 5,1 350 1-29.500 45.325 45.325 9,8 670 133.500 87.843, 89.445 35,4 2428 — 361-268 341.042 16,7 1-148 77.000 143.605 88.396 47,9 3282 3-5.000 84.000 1.14.870 — — 13.000 564 — 100,0 6838 — 589.237 544.308 Iz tabele »Poraba vlaknin .. .< je .razvidna struktura porabe vlaknin v letošnjem in lanskem letu. Kljub temu, da spričo pomanjkanja posameznih vrst surovin v lanskem letu že takrat vnos ni bil normalen, oz. je odstopal -od predpisanega, se je v letošnjem letu to odstopanje še povečalo. Zaradi pomanjkanja celuloze, predvsem -pa lesovine, smo trošili -z-natmo več papirnih odpadkov. Medtem ko se je zmanjšala udeležba porabljene celuloze od lanskih 37,4% na 55.4% in lesovine celo od lanskih 217,2% ona -1-6,7%, -se je močno povečala -udeležba p-o>rabl jenih papirnih odpadkov in sicer od lanskih 35 % na 47,9 % v letošnjem letu. Če po eni -strani ugotavljamo. da je bil v letošnjem letu piribližno isti asortiment proizvodnje kot lansko leto in da se zaradi spremenjenega vnosa niso povečali odpadki v dodelavi teir da zaradi teh sprememb ni prišlo d-o zastoja v -prodaji oz. do reklamacij, potem pomeni iz-premenjen vnos občiitno znižanje stroškov za surovine. Gornja primerjava porabljenih količin, obračunana po istih planskih cenah nam namreč kaže, da so se stroški -zaradi substitucije materiala za obseg proizvodnje v letošnjem letu znižali od lanskih 589,237.000 dim na 544,508.000 din oz. m 44,929.000 din. v I. četrtletju 1965 Poraba vlaknin na lono izdelka Skupna poraba vlaken — ton . Skupna bruto proizvodnja — ton........................ Poraba vlaken na 1 tono kg1 . . Zaradi izpremeujenega —manj kvalitetnega in cenejšega vnosa — se je povečala poraba vlaknin na eno tono bruto proizvodnje od lanskih 1005'kg na 1060 kg v letošnjem letu. Povečanje 55 kg za tono o'z. 5,5i°/o nam je povzročilo to, da so se stroški za surovine 'zvišali. Ce upoštevamo poprečno ceno vlaknin, porabi jenih v letošnjem letu in ki iznaša 85.'920 din za tono, potem je bila zaradi poveča- 1964 I. trimesečje 1965 °/o 25.415 6858 27,0 25,279 6471 25,6 1.005 1060 105,5 ne porabe vlaken vsaka tona našega izdelka dražja za približno 47l25 din. Pri skupni proizvodnji letošnjega prvega trimesečja pa so se stroški, zaradi povečane porabe dvignili za približno 30,500.000 din. Ob upoštevanju, da smo v proizvodnji uporabljali cenejša vlakna, ki so po drugi strani povzročila večjo porabo na tono bruto izdelka, potem pridemo do naslednjega zaključka: Znižanje .stroškov za surovine zaradi substitucije . . . . + 44,929.000 din Zvišanje stroškov za surovine zaradi večje porabe vlaken —30,500.000 din Skupno znižanje + 14,429.000 din Investicijsko vzdrževanje Glede na to, da je v lanskem letu ostalo precej neizkoriščenih sredstev za investicijsko vzdrževanje, je DS na VI. rednem zasedanju dne 50. XII. 1964 sprejel nov plan 'investicijskega vzdrževanja in določil kalkulativno stopnjo za leto 1965. ki je precej nižja od lanske. Zaradi tega v stroške letošnjega leta vkaikuli-ramo precej manj kot pa laimsko leto. To pa pomeni, da Iso stroški za investicijsko vzdrževanje prvega trimesečja letošnjega leta nižji za 30,318.000 din. Ostali stroški kot amortizacija, obresti od kreditov, obresti od poslovnega sklada in zavarovanje >se niso povečali im se gibljejo v mejah lanskoletnega poprečja. Nekoliko preko mere so se povečali prispevki ,in članarine. stroški za kadre ter ostali osebni izdatki. Prometni davek se je zmdžail zaradi nižjih davčnih stopenj, ki so bile uvel javljene v drugem polletju lanskega leta in pa zaradi povečanja izvoza, pri katerem ne plačujemo prometnega davka. Rezultat teh gibanj, ki se kaže po eni strani v povečanem celotnem dohodku, po drugi strani pa zmanjšanju materialnih stroškov ter stroškov za investicijsko vzdrževanje ter skoraj istih ostalih stroških, se kaže v povečanem dohodku in čistem dohodku. Slednji pa nam omogoča povečana sredstva za osebne dohodke in sklade podjetja. Tak rezultat prvega trimesečja nam je zato omogočil solidno višino osebnih dohodkov in pa znatna sredstva za, sklade, ki ,so obenem tudi solidna rezerva za morebitne motnje, ki bi nastopile med letošnjim letom. Delitev čistega dohodka Čisti dohodek se je povečal, v primerjavi s poprečjem lanskega leta, za 36,8 °/o, to pa je precej več kot celotni dohodek, ki je višji le za 8,4 °/o. Pri tako povečanem čistem dohodku so se povečala sredstva za osebne dohodke za 18,4 0/o, sredstva za sklade pa za 82,7 °/o. Na ta način smo dosegli tako delitveno razmerje čistega dohodka: za osebne dohodke . . . 62% za sklade..............38 % Doseženo tdjeliitoveimo razmerje je, kljub povečanim sredstvom za osebne dohodke v letošnjem letu, mnogo bolj ugodno kot lansko leto. Saj smo v lanskem letu od doseženega čistega dohodka namenili za osebne dohodke ?1,3 %, za sklade pa 28,7 %, Zakaj dva remonta papirnih strojev zaporedoma? VEVČE, MAJA — Ob koncu meseca aprila je bil 12-dnevni remont II. PS, v začetku maja pa IV. PS. Nedvomno ni potrebno razlagati potrebe po remontih, pač pa je aktualno vprašanje, zakaj oba remonta v tem času in v takem zaporedju? Tritedenski izpad proizvodnje zaradi remontov je zlasti vplival na strojno in ročno dodelavo ter je povzročil pomanjkanje dela. Zato je s te strani upravičeno vprašanje, ki je bilo postavljeno organu samoupravljanja: zakaj ne bi planirali remontov v sezoni, ko bi zaradi pomanjkanja dela lahko množično izkoriščali letni dopust? Na to vprašanje je tehnična služba dala naslednje pojasnilo. S strani inšpekcije parnih kotlov imamo terminiran spomladanski in jesenski pregled parnih kotlov. V tem času se izvrši tudi potrebno čiščenje le-teh. Ker pa je pregled in čiščenje zaporedno, bi praktično v času 18 dni razpolagali le z energijo enega obratujočega kotla, kar predstavlja za proizvodnjo papirja zmanjšanje hitrosti na PS in je zato dnevna proizvodnja papirja za 1/3 manjša. Zato se taki momenti izkoriščajo za remont enega ali dveh papirnih strojev, vsekakor pa v skladu s planom letnih remontov. Ostali papirni stroji pa v tem času tečejo z normalno hitrostjo in porabijo razpoložljivo paro enega kotla. V nasprotnem primeru bi v času remontov in pregledov parnih kotlov izpadla proizvodnja prvič, drugič pa, ko bi bili remonti papirnih strojev. V težnji po cim večjem izkoristku obstoječih kapacitet in produktivnosti dela so nujni takšni ukrepi, čeprav včasih prizadenejo posamezni oddelek, vendar so v skladu in interesu celotnega podjetja. Vsekakor se bo temu potrebno bolj prilagoditi z izkoriščanjem letnih dopustov v strojni in ročni dodelavi. Takole smo delali I. trimesečje 1965 VEVČE, MAJA — Z letošnjim letom stopamo v drago leto poslovanja v [skrajšanem, 'delovnem času. Zato je prav, da ugotovimo, ali je ugodno poslovno gi- banje iz piretteklega leta zadržalo tudi v letošnjem letu svojo pozitivno smer. Primerjali bomo veličine določenih elementov gospodarje- nja, dosežene v I. trimesečju 1965 z dosežki v istem .razdobju 1. 1964. Baza indeksa je 1. trimesečje 1964. 1. 0 zaposlenih............... 2. Oprav, in plač. ur v 000 . . 3. Nadure v 000 .............. 4. Stopnja fkrktuacije . . . . 5. Celuloza ton................ 6. Lesovina ton................ 7- Papir ton.................. 8. Pinotan ton................. 9. Fizični obseg realiziranja proizvodnje po Lc v milijonih 10. Stopnja izkoriščenih kapacitet lil. Zastoji ur................ 12. Odpadna snov %..... 15. Izmet %...........• . . . 14. Menjav na PS............... 15. 0 bnzina PS m/min . . . . 1.6. 0 širina cm............... 17. 0 igilm2................... 18. Odpadne vode: °/o vlaknin................. °/o kaolina............• . 119. Proiz. dlek. anerg. v MWh . HE . . • ................... TE.......................... 20. Izvoz: ton................. v 000 $ .................... PE Medvode I. trimesečje 1965 1964 l 307 300 102 164 165 99 5,7 4,3 86 0,85 2,25 — 4148 4090 101 — — — — — — 373 4112 90 4594 453,5 101 95,6 95,6 —- 187 278 67 2,9 5,5 53 — — — — — — — — — — — — — 1962 — 389 577 105 389 377 103 — — PE Vevče I. trimesečje 1965 1964 l 993 921 108 524 519 101 25,9 25,8 100 1,09 1,52 — — — — 1109 111(27 98 8338 7945 105 — — — 1603,5 1410,1 114 89,6 89,9 — 707 657 111 — — — 6,6 6,9 94 192 252 83 99,6 96,1 104 241,8 236,4 102 78,3 80,5 97 0,89 1.2,0 3938 1,59 19,55 5432 114 21751 ,21(23 130 1(187 1309 91 2346 1462 160 523,5 '288,6 181 Podjetje I. trimesečje 1965 1964 I 1300 1221 106 688 684 101 27,6 28,1 98 1,03 1,76 — 4148 4090 101 1109 1127 98 8338 7954 105 373' 412 90 2062,6 1863,6 1111 92,6 92;,7 — 894 915 98 — — — — — — — — . — — — — ' — — — 4327 3809 114 3140 2500' 1126 1187 1309 91 2346 1462 160 523,5 '288,6 181 Pojasnilo tabele: a d 1. P op rečno število [zaposlenih je izračunano na osnovi stalaža zadnjega .dne v mesecih brez osebja družbene prehrane. Porast 'staleža je predvsem posledica uvedbe 4-izmenskega deli a ob p rehodu na 42-urnik. Skrajšani čas smo uvedli v 11/64. iad 2. V vsoti ur miiso' zajete ure, ki gredo' v breme izobraževanja. Vsota nor je praktično nespremenjena, kar potrjuje, da so novo zaposleni bili potrebni samo zaradi 4. izmene, kajti podjetje je že pred prehodom na 42-iuro 8 tioo 1^0® too CS.LUJLOZA ro/7 /7Wf«xr 1965 lili ? 18o 1 Lo too loo iLo 18o P1U0TAU 196A. mas 1762. /TJOSVC 1966 H>l ■Ml C*— n — 5oo boo loo too boo 5oo ro// USOVIUA ton 196A. mame- 1966 1 1 1 9 8 6 S ■s L looo 6oo 200 200 Goo toro T°o IZVOZ “>0 rrxtt5 t2 1 le 9 8 7 6 BBBHj4 BHBlHHHHU HHu2 v,v; Hi 28«o 2Loo 2ooo 2ooo 2Ut>o iftoo & zaposleni v naši PE. Predsednik krajevne organizacije je razložil namen ustanovitve aktiva in nakazal smernice njegovega dela. Za vodstvo aktiva je bil izvoljen odbor petih članov in to: Jakob Gaber za predsednika, Milka Trček za tajnika, za člane pa: Jože Merjasec, Miha Burgar in Ivan Ki- Ustanovljen je aktiv ZZB NOV PE Vevče VEVČE, MAJA - V marcu je bdi ustanovljen aktiv ZZB NOV PE Vevče. Namen uisitamovitve aktiva je predvsem medsebojna pomoč in reševanje problemov borcev in .akitivistov, kot npr. stanovanjska vpralšanja, zaposlitev na ustrezna delovna mesta, urejanje OD pred upokojitvijo, urejanje priznavalnin za dvojna leta, pomoč pri reševanju invalidnosti in nadomestil, ter pravna pomoč prizadetim članom ZZB NOV v podjetju, po potrebi pa tudi izven podjetja. Na ustanovnem zboru je bil isprejet samo okvirni program, uresničenje tega programa pa je prepuščeno predsedstvu aktiva. Iz.isame diskusije .lahko posnamemo, da je obsega dela precej širši kot pa smo si iga prvotno predstavljali. Predvsem je potrebna članom pravna pomoč pri ugotavljanju im priznanju pravic iz pokojninskega in drugega zavarovanja, ki gre po predpisih udeležencem NOB. Zato predvideva predsedstvo, da bo dalo predavanje o zakonu pokojninskega zavarovanja odgovor vsem članom hkrati. Predsedstvo bo zastopalo svoje člane pri (upravi podjetja in organih delavskega samioupravlja-nja. Predsedstvo aktiva je sprejelo v svojem programu tudi kulturni in strokovni napredek svojih članov. Organiziralo bo sodelovanje pri praznovanju ispom,inskih dni, skrbelo za razvedrilo in ekskurzije v kraje, kjer so člani aktiva kot borci delovali v času NOV. Skrbelo bo za predavatelje, ki naj bi šolski mladini posredovali življenjske doživljaje iz NOB. Poleg tega pa bomo skrbeli za čimlboljšo strokovnost na posameznih delovnih mesti, da bodo člani praktično popolnoma obvladali svoja, po možnosti pa tudi .sorodna delovna mesta. Že pri sprejeman ju pravili smo ugotovili, ida tniimiamn dosti izkušenj, zato bo potrebno nekatere člene ispremaniti in dopolniti. Predsedstvo aktiva je že na svoji drugi seji dopolnilo L člen pravil, ki ,se nanaša predvsem na to, kdo je lahko član aktiva ZZB NOV PE. Predsedstvo predlaga, da mora član aktiva izpolnjevati nasledinjie pogoje: 1. da ima priznana dvojna leta ne glede na čas (enojna leta ne pridejo v poštev, 2. da je včlanjen v krajevni organizaciji ZZB NOV. Na ustanovnem občnem .zboru aktiva je bilo ugotovljeno, da pripravljalni odbor ni razpolagal s potrebnimi podatki o članih ZZB. Zato računamo, da je verjetno, še kdo, ki ima pogoje, da postane član aktiva. Sedaj so člani samo tisti tovariši, ki imajo urejeno dokumentacijo v personalni evidenci. Plav bi bilo, da vsi tisti, ki imajo pogoje, nimajo pa oddanih odločb v perso-nali, to takoj store, saj bo imel od tega korist vsak pašam arnik pri urejanju dopustov in osebnih prejemkov, ki mu kot borcu pripadajo po .zaklonu. Predpisi namreč določajo, da v primeru nizkih OD plača zavodi .za socialno zavarovanje razliko., ki jo dbloča zakon. 3(oleg tega se mu poveča dopust pb sklepu DS. Na ustanovnem zboru je bilo predlagano, da naj se organizira stalna služba pravne pomoči. Ker so člani aktiva prosili, da se jih obvesti, kako in kidaj bo ta služba delovala. Predsedstvo bo osvojilo najprimernejši način organiziranja pravne pomoči. Upamo, da bodo. člami aktiva ZZB z razumevanjem sprejeli te sklepe. Člani naj iščejo pravno pomoč direktno pri predsedstvu ali pa pri pravnem referentu, ki je obenem tudi naš pravna svetovalec. Pomoč in nasveti pa se lahko dolbe tudi pri vseh članih predsedstva, ki bodo dali marsikateri odgovor, ne da bi bilo treba nanj dolgo čakati. Iz viol j eno predseds tvo: Tone Trtnik — predsednik. Stane Kamnar — sekretar, Ivanka Penica— blagajnik, Jože Polanec — pravni referent, Stane Meljo. — član, Ivan Benedik — član, Ivan Snoj — član. Celotno predsedstvo ,in vse člane ZB vabimo! k sodelovanju, s čimer bomo rešili marsikatero težavo. T. T. Naš filatelistični krožek VEVČE, MAJA — Filatelistični krožek Vevče-Polje se kar dobro razvija. Vpisanih je sicer 20 mladih zbiralcev, vendar je stalnih udeležencev na sestankih 16—IS. Na teh sestankih obravnavamo načine zbiranja znamk, njihovo nameščanje v zbirke, urejanje .zbirk in podobno. Obenem zamenjujemo in nabavljamo' znamke. Tako imajo nekateri že prav lepo urejene zbirke, ki tvorijo solidno podlago za .nadaljuje zbiranje. M.esec april je bil iza naš krožek zelo razgiban mesec. V nedeljo dne 18. aprila si je .12 mladih filatelistov ogledalo, razstavo znamk, ki jo. je filatelistična zveza za Slovenijo priredila v čast svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Ljubljani. Razsrtav-lijene so bile prvovrstne zbirke filatelistov iz Slovenije, Hrvat-ske in Trsta, ki so prikazovale Šport im drugo itemaitiko na znamkah. Zadnjo nedeljo v mieseou, tj. 25. IV. ,si je tudi 12 mladih fantov iz našega krožka ogledalo razstavo, ki jo je priredila mladinska lolrigaimizacija filatelistov naše republike. Sodelovalo je tudi 6 naših zbiralk:ev, ki so napolnili 4 vitrine iz naslednjimi svojimi zbirkami: Razvoj Jugoslavije, Moj izlet na Urh, Ogled Ljubljane, iSlavmi možje, Južna Amerika, V živalskem vrtu. Razstava sama je zelo lepo uspela. Našo. skupino je po razstavi vodil tovariš Bar, predsednik -mla-dimiske komisije, priznan in ugleden strokovnjak. Tolmačil je /razstavljene zbirke in pokazal na hibe, oziroma na vrline razstavljenih objektov. Vsi naši razstavljavci so prejeli diplome od prireditelja te mladinske razstave. V zadnji pionirski televizijski oddaji pa .sta Stašo in Niko prikazala iim objasnila prijeme sodobnega izbiranja tematskih znamk. In še naprej: Ob koncu letošnjega šolskega leta nameravajo naši mladi zbiralci prirediti v osemletki v Polju domačo fila- felli.sfiičnO' razstavo, da bodo na ta način podali obračun o svojem zanimivem dedovanju med letom. Na ogled te razstave že danes opozarjamo im vabimo člane delovnega kolektiva, da bodlo spoznali, na kakšen način si zbiralec ustvarja aned oddihom svoje zadovoljstvo. J. M. Ob ustanovitvi aktiva je bilo vpisanih 50 članov, sedaj jih je pa že frl. Ker so v naši PE iza-poslemi člani iz raznih terenskih organizacij, je morda š-e kateri, ki tukaj ni vpisan, a ima vse pogoje za sprejem v članstvo. Član aktiva je lahko vsak tisti, ki je tudi na terenu član organizacije in ima legitimacijo združenja. Delo aktiva je v prvi vrsti .Skrb za člane piri strokovnem izobraževanju, pri razporejanju na delovna mesta, uveljavljanju pravic, ki jim po zakonu pripadajo, skrb za zdravstveno stanje borcev, pridobitev stanovanjske pravice ali posojila za gradnjo stanovanja. Tozadevno vprašanje je zaenkrat rešeno in ni nobene vloge za stanovanje s strani članov ZB. Za popravilo hiše ali izboljšavo stanovanja bi bilo več pr.Ošenj, če bi v te namene bila odobrena sredstva. Sindikalni podružnici je bil dan predlog, naj pošlje 12 tovarišev na 10-dnevmo letovanje, kar je bilo .odobreno. Ne skrbijo pa samo za pravice, ampak tudi za dolžnosti, da ,so člani aktivni ne samo na delovnem mestu in političnem področju v podjetju, ampak tudi na terenu, kjer stanujejo. Tako je v odborih krajevnih organizacij precej članov iz naših vrst, kakor tudi v občinskih združenjih in raznih komisijah. Niso pa vsi tovariši aktivni izven delovnega mesta, to je v privatnem življenju. Pri vseh političnih dogajanjih stojijo nekateri ob strani, ne pridejo na zbore delovnih ljudi, kar od njih vsi pričakujejo. Bili so celo primeri, da se niso. udeležili volitev v občinsko skupščino, kar je dolžnost vsakega državljana. S temi tovariši gotovo nekaj mi v redu, nekaj jim ni prav. Čutijo se osamljene in celo zapostavljene. Dolžnost ‘organizacije je, da jim priskoči na pomoč, da jim pomaga. Saj največkrat zadostuje lepa tovariška beseda ali prijazen partizanski pogovor. Prehitro mineva 'medsebojno tovarištvo in kaj radi pozabljamo drug na drugega, roo-sebno takrat, kadar s kakršno- O proslavi dvajsetletnice osvoboditve ■ Zbor samoupravljavcev Slovenije ob 120-letnLci osvoboditve in zmage socialistične revolucije, ki je bila 8. maja v športni dvorani »Tivoli« v Ljubljani, so se iz poslovne enote Medvode udeležili: predsednik DS PE Roman Gaber, predsednik UO PE tov. Milam Gleščdč in predsednik sindikalne podružnice PE tov. Andrej Rozman. ■ Krajen! odbor SZDL Medvode je^ ob 20-letnici osvoboditve organiziral v Medvodah obširen program proslavljanja obletnice osvoboditve in zmage socialistične (revolucije. V okviru tega programa je bila dne 9. maja v Medvodah .slavnostna seja vseh delavskih svetov in upravnih odborov s področja krajevne skupnosti Medvode. Seje .so se udeležili tudi člani organov samoupravljanja poslovne enote Medvode. Na ‘slavnostmi seji je govoril o delavskem samoupravljanju tov. Mirko Gantar, član kolektiva HC Medvode. Po slavnostni selji so se zibrale partizanske patrole iz znanih partizanskih krajev na tem področju. Prihod partizanskih patrol so pričakali predstavniki ZB, pozdravni govor patrolaim pa je imel tov. Jakob Gaber, predsednik Krajevnega odbora ZB, član kolektiva Celuloza Medvode, Na grobove padlih borcev so nato patrole ponesle vence. Na 'koncu programa pa je s svojim bogatim, pestrim im kvalitetnim programom nastopila folklorna skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane. V okviru programa proslavljanja 20-d e tulce osvoboditve so sodelovale številne organizacije in društva s področja Medvod, kakor tudi organi samoupravljanja iz tovarn. Za praznik zmage smo se v naši PE spomnili tudi žrtev pretekle vojne. Spominska plošča je bila za ta dan primerno okrašena in urejena ■ V poslovni enoti Celuloza Medvode je pododbor ZB ob 20-letnici osvoboditve podelili 58. članom ZB — članom kolektiva knjižno nagrado. koli pomočjo kdo pride na boljši položaj in s tem tudi do boljših osebnih dohodkov. Če se spomnimo nazaj, si tudi za ceno lastnega življenja pomagal tovarišu, danes pa je .nekaterim odveč prijazna beseda ali dober nasvet. Največkrat so tukaj vmes osebni dohodki, ki so za enaka delovna anesta ali odgovornosti zelo različni, da o izobrazbi ali strokovnosti .sploh ne govorimo. Ge pogledamo lanskoletne osebne .dohodke, so ravno visoko kvalificirani delavci iz vzdrževalnih delavnic pod poprečjem obrata, Ti visoko kvalifi-ciramd delavci so strugarji, kovači, jermenarji, zidarji-šamoterji, tesarji; vsi starejši ljudje, nekdanji partizani, z osebnimi dohodki pa takoj za priučenimi mladimi delavci, sposobnimi za uk, a