Listek. ffiša v gozdu. (Resnična dogodba; poslovenil Iv. Vnk.) (Konec.) Vzdignil se je in naglo Sepal naprej. Ko je prišel k hiSi, poslušal je pazljivo na vse strani. Niti najraanjšega Suma ni opazil. Dvakrat je preplazil okrog celega poslopja — mrtva tihota povsod! Skrbno je opazoval vsako okno — pa nič ni videti! Nazadnje mu je poSla potrpežljivost in poklical je svojo ženo, tibo sicer, pa ona ga je sliSala ter pokazala svoj spačeni obraz skozi omreženo okno v gornjem delu hiše. Z nekolikimi besedami je bil mož obveSčen o vsem, in ničvredna dvojica se je posvetovala, kaj storiti. >Ne premisljuj dolgo, Vid«, je rekla Liza; »v hiSo moraš priti in me reSiti iz te kletke. Imam vse, kar želiva, ko bi le mogla ven! V treh ali Stirih urah sva že v varnosti. Ne gubiva časa, bitro misli! Ko se zmrači, pridejo vragovi, lovski pomagači domov in tedaj nama bo huda predla!« Vid je potrkal na vrata — nobenega odgovora. »Odprite, gospa, in ne bojte se!« zavpil je Vid. »Ničesar vam ne storim, bodite brez skrbi. Jaz hočem samo mojo ženo in nič drugega. Ne vzameva vam ničesar, ker sva si premislila. Kar se je zgodilo, zelo obžalujeva; upam, da nama boste odpustili. Odprite in odpustite nama, ako pa ste preslabi, vrzite mi ključe!« — Nobenega odgovora. Ivanka je klečala in vroče molila, že davno je pretekel čas in Mica bi morala biti že tukaj. Kje neki ostaja tako dolgo? Sklenila je, da krvoloka ne spusti na noben način v hiSo. Vida je jela zapuščati potrpežljivost in začel je kleti in groziti. Ne le nje, temveč otroka Se hofie umoriti, in to pred njenimi očmi, ako takoj ne odpre. Če ne veruje, kar se pravi priti njemu v roke, naj vpraša njegovo ženo. Nakrat je postalo vse tiho. Prestrašena Ivanka je ustala. Sedaj je zasliSala Sum, katerega si od začetka ni znala tolmačiti. Zdelo se ji je, kakor bi kdo po zidu praskal. Sedaj je spoznala grozo, da pleza Vid po zidu k njenemu oknu. Do njenega okna je bil namreč latnik za vinsko trto in ta je služil roparju za lestvico. Radi vinske trte, ki se je po letu tako lepo ovijala po steni in okrog okna, in da je v jeseni lahko z roko iz sobe trgala grozdje, ni pustila omrežiti teh dveb oken. In zakaj bi ju omrežili? Nevarnosti se ni bilo bati nobene, gozd je bil bolj varen kakor ulice kakega mesta. Uboga žena ni vedela, kaj naj stori. Tema se ji dela pred očmi, mraz ji je pretresal telo in prsi ji je stiskala neka strašna moč. Vendar se je s silo držala po koncu in premišljevala, kaj ji je storiti, da reši sebe in otroka. Vedela je, če pride razboinik v sobo, da sta zgubljena oba! Že je mislila na beg skozi vrt v gozd. Vendar je spoznala, da je za beg preslaba. Med tem je pretekal dragi čas — kaj storiti, za božjo voljo, kaj storiti ? Liza je začela ubogo, do smrti preplaSeno ženo zasmehovati in tako |e povečala njeno razburjenost. Tam — Ivanka je gledala na obe okni — tam se nekaj giblje, trta se maje — prikazala se je roka — Se ena — črni razmršeni lasje se pokažejo, potem naježeno čelo, in dvoje divjib o5i — sedaj — pokazal se je obraz in previdno pckukal v sobo. Sedaj se prikaže celo gornje telo; jedna roka iSče po oknu in je skuša odpreti ali streti. Mlada žena se ozira po sobi za pomoč, oko se ji je ustavilo na moževih puSkah, ki so v lepem redu in nabite visele na steni. Kako je možno, da je bila na to pozabila? To je bil migljaj od znotraj! Z jednim skokom je pri puškah, snela je najbližnjo, napela petelina, in nastavila k bledemu licu. Strel je zagrmel. Bog je vodil krogljo — straSen krik, ki se je zaslišal kot odmev v drugi sobi — lomastenje, težki padec, globoko rohnenje, nato je bilo vse tiho kakor v grobu. »ReSena! ReSena! Moj Bog! Moj usmiljeni Bog!« To je bilo vse, kar je mogla Ivanka vsklikniti. Nato je padla na kolena in molila in solze hvaležnosti so ji rosile bledo lice. V tem je priSel Volčanec v L, kjer je hitro opravil svoje mnogoStevilne opravke. Nekak nemir se ga je polaščal; ni hotel ostati pri svojih priiateljih, katerih je imel dovolj, ter se pomuditi med njimi, ali pa, da bi celo v L. prenočil, kakor je to drugokrat storil. Malo je sicer manjkalo, da se ni dal pregovoriti vabljivim besedam, ali nekaka temna slutnja ga je gnala domor. Obložen s potrebnimi stvarmi za krst prvorojenca, jezdil je proti domu, kamor je upal dospeti pred večerom. Jezdil je skozi gozd s tiho pesmico v ustih, tu in tam je tudi veselo žvižgal in tako je prišel do onega kraja, kjer se je Mica obrnila proti jami. Sedaj zaslisi žalostno lajanje in cvilenje svojega psa. Začuden je ustavil konja ter poslušal. »Hej, kaj je s teboj? Kaj vidia tam?« nagovoril je prijazno zvestega spretnljevalca. takega nisem videl? Kaj se je pripetilo?« Tiho cvileč priplazil se je pes do gospoda in se povspel po njem, potem pa je oddirjal naprej in se vsedel na kamen ter začel zopet cviliti. >To ie čudno, kaj neki ima pes?« je rekel gozdar satn pri sebi. »To je smrtna pesem; moram vendar vedeti, kaj se je zgodilo. Bog daj, da ne bi bilo nesreče!« Anton je stopil s konja, pregledal dobro puško ter privezal konja k drevesu. Nato je začel iskati. S početka ni opazil ničesar, ko pa je natančneje opazoval in prišel do hrasta, se je položaj spremenil. Povsod je naSel sledove obupne borbe. Globoko so bili vtisnjeni sledovi, potrto vejevje na jednem mestu se je videlo, kakor bi kdo vlekel težko telo k jami. Pes je bežal, rahlo evileč, z nosom k zeinlji naravnost proti iami. Začuden in oplašen mu }e sledil gozdar. Pri jami ni bilo videti ničesar, le pes je divje lajajoč se zaletel k malemu vhodu, od koder se je zopet trepetaje splazil h gospodarju. Pametna žival je bila od groze vsa prestraSena. Tukaj je bilo nekaj groznega, pa kaj? Jama skriva strašno skrivnost, pa kakSno? Kako se naj prepriča? Vhod v njo je nepristopen, nevarnoat se spuščati prevelika. »ISči!« vsklikne nazadnje psu, »išči, zveti pes, išči!« Vspodbujeni pes se je spustil v jamo in spretno skakljal od kamena do kamena. Kmalu na to je privlekel nekaj temnega iz jame, kar je oddal gospodariu. Ta je takoj spozna! svileni robec, katerega je Mica dobila za božično darilce od Ivanke. Tresoč se po vsem telesu, pokliče Miciko po imenu, pa zastonj. Prej tako čuječe uho ie bilo gluho, preje zgovorna usta so obmolknila. V hiSi se je zgodila nesreča, drugače bi zvesta služabnica ne zapustila gospe. — Brzo domov! K sreči se spomni delavcev in lovskih pomagačev. Tja najpoprej! 2e od daleč kriči: »Filip, Peter! Hitro domov! Zgodila se je nesreča! Drugi pa k jami, Mica se je ponesrečila. Vzemite vrv seboj!« In oddirjal }e v divjem skoku proti domu. Prišel je do hiSe, v kateri je bil njegov zaklad. Tako tiho, mirno in na videz nespremenjeno stoji vse. Nekaj trenutkov je obsta) s koniem. Močnega moža je razburjenost tako prevzela, da si ni skoraj upal naprej. »Naj se zgodi kar hoče!« je rekel naposled in jezdil k hiši. Tukaj je zagledal, kar ga je pretreslo. Špalir je bil polomljen, trta potegojena s stene. Vid je ležal v nezavesti in kri mu je curljala iz globoke rane na glavi. Antcn je sko<5il raz konja ler stopil k ranjencu. V tem hipu je opazil rano na prsih. Vzrok rane si je skušeni mož takoj raztolmačil. S tresočo roko je potrkal na vrata in zaklical: »Ivanka, ljubljena žena, ali si še zdrava? Jaz sem, tvoj Anton!« Radosten krik mu je v odgovor in iz okna prilete kljufl : »Hvala Bcgu, da si priSel! Tu so ključi!« Za tremutek potem je objel Anton svojo ženo, ki se je ihteč oklenila njegovega vratu. »Zdrava sem, Anton, ničesar se mi ni pripetilo in tudi mali je zdrav!« je rekla žena kazoč na dete. Anton jo je veselo zopet objel. Potem jo je prosi), naj mu razloži vse, kaj se je godilo. Nam je vse to že znano. Ko so priSli lovski pomagafii, prenesli so Vida v spodnjo sobo. Ivankin strel zadel je desna prsa in kroglja je Sla skozi in skozi. Pri padcu si je strl zdravo nogo ter dobd na glavi, vsled ostrega kamna, na katerega je padel, globoko rano. 2ivel je 8e ravno dovolj dolgo, da je obstal vse svoje hudodelstvo. Micino truplo je bilo preneSeno v bližnjo Cuvalnico in pred Ivanko se je zamolčala njena smrt. »Mica si je pohabila nogo; in je morala po nasvetu zdravnika oatati pri miru v postelji, da ozdravi«, je odgovarjal Anton na njena vprašanja. Ko se je Ivanka popolnoma opomogla in prišla k moCi, ji je soprog previdno in počasi razodel nesrečo ln njeno grozno smrt. Oh, koltko je bilo to solz in plakanja po zvesti služabmci. Liza je končala svoje življenje v prisilni delavnici. Pa pretresljiva- dcgodba ni popolnoma nič škodovala na, zdravju materi ali otroku, le krst so morali prene=ti. Kmalo se je razglasila cela dogodba. Casniki so pisali o tem več ali maoj resnično. Tako je pnšlo do ušes celo samega kralja, ki je podtlil pogumni ženi pokojnino za vse življenje sto dolarjev na leto. Se sedaj v sivi starosti jo dobiva, da prireja svojim vnukom krasno božično drevesce. Vse je zvesto posluSalo povest »stare mame<. >No, vi gospod stotnik in gospod pravnik, kaj bi storili vi na Ivankinem mestu? Ali bi se dali premagati ?« vpraSala je smehIjaje, potem je vstala, se priklonila in odsla v svojo sobo. »To je čudovita žena, ta »stara mama«, opomnil je pri odhodu tuji gospod k staremu hiSnemu prijatelju. »Kako se neki zove? Njeno ime in stan sem preslišal, ko sem se ji predstavil.« »Ona je vdova po nekem gozdarju in se zove Ivanka Volčanec«.