GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA - LETO XXI - ŠTEVILKA 4-5 - JUNIJ 1980 TITO OSTAJA Z NAMI Ni več našega ljubljenega voditelja, učitelja, prijatelja in tovariša. Zaihtela so vsa naša srca. V očeh so se zaiskrile solze, besede so onemele v grlu. Za vselej je odšel tvorec sodobne, socialistične, neuvrščene in neodvisne Jugoslavije. Tito je bil in ostane velikan naše dobe na katere obzorju bosta kot večen svetilnik človeškega dostojanstva, poguma in humanizma ostala Titova misel in njegovo veličastno delo. Državnik, katerega besede so bile močnejše od orožja velikih sil, človek, ki je bil res človek, tovariš s pravim delavskim srcem, heroj in revolucionar, ki ni poznal umika, komunist do dna duše in učitelj vseh nas, ki nam je bil kot oče. V tem času velike žalosti, bolečega dejstva, da Tita ni več med nami, moramo delo nadaljevati z še večjo upornostjo, da bomo ublažili njegovo izgubo. Pokazati moramo prav tisto, kar nas je tovariš Tito učil v veliki šoli naše revolucije, namreč vero v lastno moč. Brez vere v moč ljudi, ki jo je zbudila revolucija, ne bi mogli kljubovati velikim preizkušnjam, ki jim je kljubovala Titova Jugoslavija v boju za neodvisnost in samostojno pot socialističnega razvoja. Žalost in bolečino pa vendar vsebolj dopolnjujejo obljube in ravnanje vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da dosledno izpolnjujemo zadane naloge, na katere nas veže dana, trdna in nepreklicna obljuba: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!« Od vsepovsod prihajajo obvestila, da delovni ljudje širom Jugoslavije z delom, dokazujejo kako uresničevati zamisli in nauke tovariša Tita, za čim hitrejši in uspešnejši razvoj ter stabilizacijo našega gospodarstva. Zato je prav, da tudi mi, delavci Saturnusa, pregledamo in se dogovorimo, kakšen je lahko naš prispevek. Mislim, da nas situacija v kakršni smo sedaj obvezuje: da še bolj dosledno izvajamo stabilizacijske ukrepe, da čim boljše in hitreje rešujemo temeljna vsebinska vprašanja nadaljnjega razvoja na osnovi gospodarske stabilizacije, - da dosegamo čimboljšo kakovost izdelkov, tako, ki jo zahteva domači in tuji trg. In še bi lahko naštevali. Vsi vemo, da se dejansko nahajamo pred izredno zahtevnimi nalogami, ki jim bomo kos le, če bo vsak dal na svojem delovnem mestu največ kar zmore. Tako bomo z vsakodnevnim povečanjem storilnosti in dokazovanjem v samoupravni praksi izražali pripadnost našemu tovarišu Titu, kije zrasel iz ljudstva in je z ljudstvom postal tudi simbol naših najvišjih vrednot in stremljenj. Ksenija Prinčič USPEŠNA PRIREDITEV Letošnji, že tradicionalni SATURNUS RALLY, ki sodi v okvir največje družbenopolitične manifestacije v Ljubljani, kar so prireditve s skupnim imenom »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« in ki so letos potekale v počastitev 35. letnice osvoboditve mesta Ljubljana, je bil četrta tekmovalna prireditev te avtomobilistične zvrsti za državno prvenstvo Jugoslavije v letošnjem letu. Od prijavljenih 100 posadk (voznik in sovoznik) jih je po izločilnem tehničnem pregledu startalo 70. Start je bil letos na Trgu osvoboditve; sam start je bil povezan s spretnostno preizkušnjo, kar vse je privabilo obilo gledalcev. Še več pa jih je bilo ob progi, ob trasi rally-ja. To so bili predvsem tekmovalne zvrsti. Število gledalcev na hitrostnih preizkušnjah na Kalcah, Nadaljevanje na 8. strani Zveza sindikatov NI STRAHU, ČE SMO ZNOTRAJ TRDNI Spričo dogodkov na mednarodnem in domačem prizorišču je Jugoslavija že dlje časa v središču zanimanja svetovne javnosti. V množici objektivnih informacij o naši deželi pa se najde prostor tudi za zlonamerno delovanje tuje propagande. Naše najmočnejše in najučinkovitejše orožje proti njej je bilo vedno realno in odgovorno obveščanje ljudi o političnem položaju, pri čemer se nismo izogibali tudi prikazovanja naših težav. Ob tem moramo z vso odgovornostjo razvijati sporazumevanje in dogovarjanje, nakazovati rešitve in poti k njim. Ne smemo se bati kritike, nasprotno, razvijati moramo takšno odločno kritiko, ki podira ovire nadaljnjega razvoja naše revolucije. Zato je naša naloga, da resno, afirmatvno in graditeljsko kritiko pišemo o našem družbenoekonomskem razvoju in stabilizaciji, o razvoju samoupravnih odnosov, kolektivnem delu in odgovornosti, o uresničevanju družbenega planiranja, o večji produktivnosti in disciplini dela in o uveljavljanju proizvodnega dela. Vsi načini obveščanja v združenem delu imajo pri tem pomemben delež, ki se učinkovito vključuje v naš celoten sistem obveščanja delovnih ljudi in občanov. To ne pomeni nikakršnega »zapiranja manevrskega prostora« sredstev javnega obveščanja, marveč še več njihove ustvarjalne odprtosti skozi odprto sodelovanje z delovnimi ljudmi in občani, ki tudi s pomočjo akcije »Tisoč delavcev-sodelavcev« vse bolj odločno posegajo tudi na občutljivo področje obveščanja. S tem je povezana vrsta nalog sindikatov, o čemer je pred kratkim spregovoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. »Samo dobro obveščen in osveščen delavec je lahko dober samo-upravljalec in gospodar, hkrati pa se tudi sam plemeniti in kultivira«, je povzel besedo na posvetu s predsedniki komisij za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Omenil je, da je bilo obveščanje doslej preveč zapostavljeno in da ni dobro, če sindikati niso organizirani tako, da bi obvladovali tudi to sestavino samoupravnih družbenih odnosov. »Delavec mora biti dobro in objektivno obveščen o gospodarjenju in stanju organizacije združenega dela. Vsak prispevek k temu je dobrodošel pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev in pri gospodarjenju.« Opozoril je na nekatere neposredne oblike obveščanja. »Delavska enotnost naj bi dobila še bolj pomembno vlogo pri osveščanju sindikalnih aktivistov in delavcev. Gre za večjo kakovost in naklado - saj bi bilo idealno, če bi jo dobil vsak delavec. Javna glasila, republiška in regionalna, so prav tako pomembna za uveljavljanje vsega, kar služi napredku združenega dela. Množica lokalnih časopisov marsikdaj predstavlja - ob radiu - edino glasilo. Glasila organizacij združenega dela (gre za prek 500 glasil združenega dela z mesečno naklado prek 900 tisoč primerkov. Izdajajo jih v različnih obdobjih, večinoma mesečno, na krajše ali daljše obdobje), so tista sredstva obveščanja, ki lahko zelo veliko storijo za neposredno obveščanje delavca. Ponovil bi, da je za nas celotno področje obveščanja eden od temeljnih pogojev za uspešen družbenoekonomski razvoj, pa tudi za uspešno uresničevanje vloge sindikatov. V ospredju prizadevanj sindikatov je bilo in bo tudi vnaprej krepitev samoupravnega položaja delavca. To bi z drugimi besedami pomenilo: delavca je treba preobraziti v stvarnega gospodarja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, z družbenim dohodkom in z združevanjem dela in sredstev z drugimi delavci v združenem delu. Torej ne gre za gospodarja nasploh, temveč za družbenega gospodarja, kar pa, seveda, utrjuje tudi vlogo njegove osebnosti. Še posebej gre za uveljavljanje delavca kot sa-moupravljalca v tozdu, kot njegovi najbolj neposredni skupnosti, kjer združuje delo in sredstva z drugimi delavci. Ne bom podrobneje navajal nekaterih drugih oblik, ki zunaj tozda krepijo samoupravni položaj delavca. To so predvsem delovne organizacije, povezovanje v sestavljeno organizacijo, poslovne in planske skupnosti, gospodarske zbornice, kar vse je oblika združevanja delavca ter njegovega dela in sredstev. Zelo pomembno je tudi delovanje nekaterih organov, ki posredno prav tako krepijo samoupravni položaj delavca in so hkrati tudi pomembna naloga sindikatov. Tu mislim zlasti na organe samoupravne delavske kontrole. Prav zanimiva bi bila vaša analiza, koliko so organi samoupravne delavske kontrole dejavnik osveščanja delavcev in koliko pišejo o tem tudi lokalni časopisi, še posebej pa glasila organizacij združenega dela. Mislim, da bolj poredko, kajti kjer se pojavljajo kot resen družbeni činitelj, tam se navadno pojavljajo tudi odpori proti njihovemu delovanju. Nekaterim strukturam v organizacijah združenega dela velikokrat ni prav nič pri srcu, da bi izšlo verodostojno poročilo in stališče organa delavske kontrole v glasilu OZD ali celo v lokalnem časopisu, Delavski enotnosti ali v Delu... Drugo področje, ki krepi samoupravljanje, je povezanost delovanja sindikatov in delavcev v združenem delu s krajevno skupnostjo. Tu imamo, tudi z vidika informiranja, velike možnost za krepitev te povezanosti. Taje zelo pomembna, saj gre končno za položaj človeka kot delavca-sa-moupravljalca in hkrati za stanovalca-občana. Važno področje samoupravnih odnosov je tudi tako imenovana interesna organiziranost v samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva in družbenih dejavnosti. Opozoriti velja tudi na uresničevanje tako imenovane svobodne menjave dela med delavci tozd in delovnih skupnosti skupnih služb v OZD in med delavci v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih. Med nalogami naj omenim splet delegatskih odnosov, za katere mora biti sindikat posebej odgovoren, posebno za tisti del delegatskih odnosov, ki se oblikuje v združenem delu, od tozdov do vseh drugih oblik delegatskega povezovanja, tja do federacije. Ena od oblik za krepitev samoupravljanja so tudi klubi samoupravljalcev, ki so organizirani v večini občin, njihovi neke vrste pokrovitelji ter pospeševalci in organizatorji pa so občinski sveti in občinske organizacije zveze sindikatov. Krepitev samoupravljanja bo torej še naprej temeljna družbena naloga sindikatov, s tem pa tudi osrednja naloga vseh delov in oblik obveščanja delavcev. Drugo enakovredno področje pa so prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in gospodarske stabilnosti. Ponovil bi staro resnico, da ne more biti uspešnega samoupravljanja, če to ni povezano z uspešnim gospodarjenjem. In obratno: v naših družbenih pogojih, ko razvijamo samoupravni položaj delavca, njegovo osvobajanje, je jasno, da nobeno gospodarjenje ne more biti učinkovito, dobro, napredno, če hkrati ne omogoča tudi razvoja samoupravnih odnosov. Na tem področju je nekaj zelo perečih nalog. 1. Stabilizacija gospodarstva. Večja gospodarska stabilnost je v tem trenutku odločilnega pomena tako za razvoj samoupravljanja, za napredek gospodarstva, pa tudi za našo politično stabilnost in s tem tudi posredno obrambno sposobnost. Nestabilnost in visoka stopnja inflacije ustvarjata celo vrsto težav, socialne negotovosti, več administriranja, poglobljene socialne razlike, zmanjšanje gospodarskih učinkov. Vse skupaj seveda ustvarja tudi podlago za družbene zaostritve, ki jih sovražne sile izrabljajo za poglabljanje nezadovoljstva delavcev. Zato je v tem trenutku naša prednostna strateška naloga doseči večjo stopnjo stabilnosti. Stabilnost pa je mogoče doseči predvsem z boljšim gospodarjenjem. 2. Uveljavljanje družbenega planiranja. Po eni strani gre za sprotno, kratkoročno, enoletno in še krajše planiranje, po drugi pa - hkrati - za uveljavljanje dolgoročnega planiranja. Mislim predvsem na potrebo temeljite analize uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980 in na priprave novih srednjeročnih planov za obdobje 1981-1885. Ob tem vprašanju se mora razčistiti, kaj so resnična prizadevanja za stabilizacijo, za trden gospodarski razvoj in s tem tudi za družbeni napredek. Povedati moram, da smo vsi skupaj v precejšnji zamudi. Šele sedaj oblikujejo prave osnutke temeljnih družbenih dogovorov o temeljih planov, ki so šele podlaga za konkretne samoupravne sporazume o temeljih planov in nato za plane same. Gre za vse ravni planiranja, od tozda navzgor in od federacije navzdol. Gre za sočasno usklajevanje planov na vseh ravneh, ki naj bi do konca leta omogočili sprejem solidnih in od delavcev sprejetih planov, ki bi bili opora dobremu gospodarjenju in uveljavljanju samoupravnega položaja delavca. Zato je vse to zelo pomembna naloga vseh oblik obveščanja delavcev. 3-Delitev po delu in rezultatih dela je ozko povezano z doseganjem potrebnih gospodarskih učinkov in stabilnosti gospodarstva. Čeprav veliko govorimo o potrebi uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela, še nismo veliko dosegli. Očitno je, da pri mnogih dejavnikih, pri najodgovornejših poslovodnih in drugih delavcih še ni dovolj razvit občutek, da je to glavna podlaga za to, da bi delavec postal gospodar in samoupravljalec in da bi ga to spodbujalo k boljšemu delu in gospodarjenju. Še posebno je premalo razvito nagrajevanje strokovnih, umskih delavcev. Sicer je to res zapleteno, vendar se premalo trudimo, da bi prišli do takih oblik nagrajevanja , da bi tudi te delavce spodbujali k boljšemu in uspešnejšemu delu. To je skoraj pomembnejše kot samo stimuliranje delavcev za strojem. Ti imajo namreč zelo omejene možnosti za povečevanje svojega dela, medtem ko imajo strokovni delavci neprimerno večji vpliv na ustvarjanje dohodka, s tem pa tudi na gospodarjenje. 4. Zaposlovanje. Že nekaj časa pripravljamo sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o zaposlovanju in smotrni izrabi delovnega časa. Gre za dva zelo pomembna elementa gospodarjenja in družbenega ter osebnega položaja delavca. Želimo mobilizirati delavce za njihov bolj odgovoren odnos do politike zaposlovanja in do izrabe delovnega časa. Imamo še velike rezerve v izboljšanju produktivnosti dela, v boljšem gospodarjenju. S tem je povezana cela vrsta vprašanj o tem, kako naj zaposlujemo. Za nas je izhodišče, da v Sloveniji ne gre več zaposlovati preko naravnega prirasta in upoštevaje minimalno migracijo delovne sile. Upoštevati bi morali, da smo v Sloveniji in Jugoslaviji dosegli takšno stopnjo ekonomskega in družbenega razvoja, da ne moremo več pospeševati razvoja z visoko rastjo zaposlovanja in z majhnimi naložbami v delovna sredstva, kar prinaša tudi relativno majhen dohodek na delavca. Moramo začeti več vlagati v sredstva na posameznega delavca in ob večjem znanju, bolj kakovostnem, zahtevnem delu dosegati večji dohodek. Naše delo ne more več biti poceni. Delavec ni več delovna sila, najemni delavec, ampak subjekt, ki stopa v delovno razmerje in hkrati z drugimi delavci združuje delo in sredstva. Pri delovnem času smo soočeni s celo vrsto problemov, od razporeditve delovnega časa do njegove boljše izrabe. Gotovo je, da ga izkoriščamo sorazmerno slabo in da so tu velike rezerve za povečevanje storilnosti celo brez zaposlitve novih delavcev in celo brez novih vlaganj. Že v sedanji nizki izrabi delovnega časa je velika rezerva, da s temi stroji in delovnimi zmogljivostmi in znanjem naredimo več. 5. Prizadevanja za napredek družbenega in osebnega standarda delavcev, njihovo izobrazbo in kultu- CE PO JUTRU DAN POZNA SE ? Stari rek odgovarja DA. Rek - kot vsi reki pač - pogosto ne drži. Kljub temu, naj mi bo dovoljeno, da pristavim nekaj stavkov o šele začenjajočem se dvoletnem mandatu naših novih organov samoupravljanja skozi edini kazalec, ki je ta trenutek na voljo - udeležba na volitvah. Kopico številk in odstotkov prelijmo v nekaj besed: Udeležba zares hvale vredna. Očitek, da je to kazalec le formalne narave, in da ničesar ne pove o nivoju dosežene samoupravljalske zavesti je toliko resničen kolikor pretiran. Če ne več, vsaj to lahko trdimo, da je v kolektivu vse manj prisoten pojav, ki mu strokovnjaki pravijo politična abstinenca. Enostavno - vse manj je tistih, ki ob problemih našega gospodarjenja in življenja odmahujejo z roko (to je stvar drugih) in vse več takih, ki bi radi tudi sami kaj pristavili k krojenju lastne usode. Zgodi se že, da »vsak po svoje kroji«, pa nič hudega. Hoteti in znati samoupravljati zares ni eno in isto, vendar pa je, (zlasti v teh dneh izkazana iz srca) plebiscitarna odločitev - hotenje in odločnost, da nas nič ne bo premaknilo s te poti - vsebinsko usidrana podlaga poglabljanja naše -jugoslovanske poti uresničitve zgodovinskih sanj o osvobajanju človeka. Ta plebiscit je daleč od formalizma prav toliko, kolikor je še neprehojene in trnove poti pred nami. Z njim smo še eni etapi delegatskega sistema odločno izrekli DOBRO JUTRO. Dan se odpira vedno nanovo in boji, za nove delegate najmanj dvoletni, bodo šele pokazali globino odločitve. Iz sedanje perspektive ta dan niti najmanj ni videti »počitniški«. Ali je pretirano trditi, da bo naslednje mandatno obdobje eno izmed tistih obdobij v tridesetletni zgodovini samoupravljanja, kijih zgodovinopisje označuje z imenom »velike preizkušnje«. Tokovi (pa naj si bodi to politični ali gospodarski v svetovnih merilih ali na nivoju delovne organizacije), ki se hudomušno zaletavajo vpremočnost naše poti, postajajo čedalje močnejši - prav zato ima navedena trditev svoj smisel, prav zato ni prostora za omahljivce. Če bi vsi tokovi na vseh nivojih bili jasno pobarvani, če ponavadi ne bi, »kot kača noge«, skrivali svojih namenov, potem bi zadostovalo hoteti samoupravljati. Zato obdobje, ki je pred nami terja, kot nikoli do sedaj, prestavljanje povdarka na »znati samoupravljati«, znati tudi pri najmanjših sestankih in najkrajših izjavah ločiti zrno od plevela. Ločiti usodno potrebo po povečanju produktivnosti dela od različnih privatno-podjetniških in tehnokratskih interesov. Ločiti pozive po učinkovitejšem gospodarjenju od porivanja »kompozicije« samoupravljanja na stranski tir. Ločiti potrebo po podpiranju dobrih »gospodarjev« od podpiranja monopolnih sistemov in nelojalne konkurence. Ločiti potrebe po uveljavljanju dohodkovnih odnosov od namenov tehnokratov, da se otresejo velike pridobitve našega socializma - bratske in človeške solidarnosti. In še marsikaj bo potrebno postaviti na mesto, ki mu sledi. Ne gre za »visoko politiko«. Vsa ta kopja se (in bi bilo prav, da bi se še bolj) lomijo in ostrijo prav v prostorih, kjer dvigujejo roke delegati v časih zaničevalno poimenovane »baze«. Čem bolj bo gibanje te roke uravnavala lastna glava, čim bolj bo ta glava sotočje mnenj in interesov nas, ki smo volili, tem manj bo bojazni za našo usodo. Prav to terja ZNATI SAMOUPRAVLJATI. Prav to terja posvetiti se, bolj kot do sedaj, izobraževanju delegatov. In, pa ne zato, da bi gnali vodo na svoj mlin, prav to terja več pozornosti razvijanju sistema obveščanja. T. ... „ _____J ____________________J Ljubisa Savovic ro, smotrno izrabo prostega časa so področja, ki so nekako klasična za sindikate in jih moramo še naprej obravnavati kot zelo pomembna. Po njih bodo delavci še naprej merili tudi učinkovitost sindikatov. Koliko je sindikat njihova organizacija, bodo sklepali po tem, koliko bolje bodo živeli, kakšno znanje si bodo lahko pridobili, kakšno kulturno raven, ali se bodo lahko tudi razveselili, kako bodo pri tem socialno varni in pri tem gre tudi za sklop zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja in za druga področja. Vse to pa je neposredno odvisno od tega, kako bomo krepili našo gospodarsko moč in samoupravni položaj delavca, če bo delavec krepil naše gospodarske temelje, bolj produktivno delal, povečeval dohodek in če bo hkrati samoupravno odločal, bo sam poskrbel tudi za urejeno stanovanjsko gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje in vsa ostala področja, ki so pomembna za njegov standard in tudi za razvoj proizvodnje. Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo ugotovili, da raven družbene prehrane delavcev spet upada. Ugotovili smo, da se zmanjšuje odstotek delavcev, ki imajo zagotovljen topel obrok na delovnem mestu, in povečuje število tistih, ki dobijo denarne bone. To je zelo slabo, saj se boni pretvarjajo v osebni dohodek. Za prehrano delavca na delovnem mestu, ki mu je najbolj potrebna, da bi dosegel večji učinek, pa zmanjka denarja. To je že eno od takih klasičnih sindikalnih in pomembnih družbenih vprašanj, ki jih bomo uredili. Podobno lahko rečemo za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izobraževanje, otroško varstvo. Delavca ne more zadovoljiti, če skrbimo le za večjo produktivnost dela, za planiranje, za delitev po delu. To so temeljna vprašanja, niso pa edina. S temeljnimi socialnimi in drugimi pravicami delavcev bi se moral sindikat neposredno ukvarjati, saj tako brani še posebej tiste sloje delavcev, ki lahko najmanj vplivajo na svoj družbenoekonomski položaj. 6. Kulturno življenje delavcev. Pripravljamo sejo republiškega sveta ZSS na temo »Delavec-kultura-sin-dikat«. Pripravili smo gradivo in stališča za to sejo, podlaga pa so bili posveti na medobčinski ravni, v nekaterih drugih institucijah. Želimo spodbuditi delavce vse do osnovne organizacije sindikata, da kulturnemu razvoju in življenju delavcev posvetimo večjo pozornost, saj ne bo hitrejšega razvoja samoupravljanja, preobrazbe iz mezdnega delavca v delavca-gospodarja in ne napredka proizvodnje, če delavca ne bomo kulturno razvili. Delavčeva kultura se da pojmovati zelo široko - od kulture dela, odnosa do dela, do kulture medsebojnih odnosov med ljudmi in do čistega kulturnega ustvarjanja. To je pomembno tudi za to, da se učinkoviteje upremo razpoloženju meščanske potrošniške družbe. Opozarjamo na tako zgrešeno miselnost, da je življenje človeka in njegovo delo namenjeno v bistvu samo kopičenju materialnih dobrin, in več ko ima človek vsega, bolj je zadovoljen in bolj je utelešeno tudi njegovo človeško poslanstvo, njegova človeška bit. Gre tudi za mnenje nekaterih, predvsem tehnokratsko usmerjenih strokovnjakov, poslovodnih delavcev in tudi politikov, češ da je najbolj pomembno, da delavca zadovoljimo z materialnimi dobrinami (stanovanje, hiša, televizor, dovolj hrane), pa se bo ukvarjal predvsem s seboj, oblast in upravljanje pa bo prepustil drugim. Živeti bolje, tudi več trošiti, je odraz stvarnega družbenega napredka. Ni revščina tista dobra podlaga človeške sreče in humanih odnosov. Revščina je najhujša podlaga za najbolj krvava nasprotja med ljudmi. Zato je materialno blagostanje zelo važen pogoj za zagotovitev človeške sreče in napredka. Če pa to postane ne le glavni, ampak edini smisel življenja je 10 narobe. Tako življenje ne more služiti resničnemu napredku družbe, ki jo imenujemo socialistična družba; z idealom, da postane komunistična; družba brez socialnih razlik in monopola nad ljudmi, družba popolne socialne enakosti, ko bodo ljudi zadovoljevali po njihovih potrebah. To je daljnji cilj. Da pa bi ga lahko sploh kdaj dosegli, moramo poleg materialnega blagostanja in proizvodnje materialnih dobrin razvijati tudi člo- NAŠ TELEKS LIKVIDNI SMO PA VENDARLE Kljub resnim gospodarskim težavam, ki pestijo zlasti naš TOZD Tovarna embalaže, je plačilna sposobnost celotne delovne organizacije v mejah normalnega poslovanja. Kar je še bolj pomembno, likvidnostno stanje vzdržujemo predvsem z lastnimi kratkoročnimi sredstvi in le v omejenem obsegu s kratkoročnimi krediti na naslov izvoznih angažmajev. ŽE 76 PODPISNIKOV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Po zadnjih podatkih (stanje dne 28. maja) je Temeljni samoupravni sporazum o trajni skupni izdelavi ter združevanju dela in sredstev med izdelovalci in uporabniki kovinske embalaže podpisalo že 76 organizacij. Predlagatelj, naš TOZD Tovarna embalaže, si od sporazuma obeta, veliko, ne le glede reševanja sedanjega težkega položaja pri preskrbi z devizami in repromaterialom, ampak tudi v smeri dolgoročnejšega urejanja dohodkovnih odnosov med izdelovalci in uporabniki kovinske embalaže. Zgornji novici sta vsekakor razveseljivi, zlasti v časih ko so skorajda vse analize našega gospodarjenja in tržnih pogojev pobarvane »bolj v črno« (mogoče še premalo, glede na dejansko stanje). Trenutna normalna plačilna sposobnost delovne organizacije niti najmanj ni garancija normalnega poslovanja v bodoče, tako kot podpisi na samoupravnih sporazumih niso sami za sebe zagotovilo, da se bodo dohodkovne povezave dejansko razvile v smeri, ki jo želimo. veško kulturo in družbene vrednote. Čimbolj bomo uresničevali naše naloge, kot so razvoj samoupravljanja, pospešena stabilizacija in razvoj gospodarstva, utrjevanje socialne varnosti ljudi in delavska kultura, bolj bomo krepili tudi našo trdnost, enotnost in varnost. Danes se nam ni treba bati nobenega napada, če bomo znotraj trdni. Lahko smo morda samo žrtev vsesplošnega svetovnega vojnega požara. Dokler pa gre za omejene vojne, pa ne moremo pričakovati nobenega napada, če ne bo povoda v kakršnikoli notranji razrah-Ijanosti. Zato je vsak prispevek k trdnosti našega družbenega reda in njegovi uspešnosti tudi prispevek k naši obrambi, naši varnosti. Delavci so pripravljeni braniti tisto družbo, ki jim daje največjo možno svobodo, zagotavlja največji materialni in kulturni napredek. Vsa ta področja delovanja sindikatov so tudi predmet obveščanja. Bolj ko bomo poskrbeli, da bo delavec z njimi seznanjen v različnih oblikah in na vseh ravneh, in bolj ko bo vključen v samoupravno komuniciranje, bolj bomo tudi resničevali družbeno vlogo sindikatov in prispevali k splošnemu družbenemu napredku: In pri tem imajo komisije za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov zelo pomembno vlogo. TOZD Tovarna embalaže REZULTATI USTALITVENIH UKREPOV Iz podatkov je razvidno, da so se posamezniki izredno zavzeli za izpolnjevanje stabilizacijskih nalog. Ker so bile številke pri nadurnem delu še relativno visoke je stabilizacijski odbor pismeno obvestil omenjene delavce, da naj več pozornosti posvetijo nadurnemu delu in se po potrebi posvetujejo z individualnimi poslovodnim organom. Pri mesečnem pregledovanju stroškov za porabljene dnevnice, kilometrine, reprezentanco, reklamo in avtorske honorarje je ugotovljeno, da ti ne presegajo planiranih stroškov, ki so v skladu z zakonom 10 odstotkov nižji kot v lanskem letu. Stabilizacijski odbor je podal tudi predloge o: - enakomerni porazdelitvi našega letnega dopusta, tako da v poletnih mesecih ne bo potrebno zaposlovati zunanjih sodelavcev, - da vsak član TOZD-a porabi šest zaporednih delovnih sobot kot redni dopust. - da odbor o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih delavcev prouči oblike vzpodbujanja inovacij in izdela predloge v skladu s stabilizacijskimi cilji. Našteti predlogi so že sprejeti na delavskem svetu TOZD-a. Stabilizacijski odbor TOZD Tovarne embalaže je sprejel kratkoročne naloge in ukrepe. V tem času že lahko posredujemo prve uspehe pri izvajanju kratkoročnih stabilizacijskih nalog. Eden izmed stabilizacijskih ukrepov je bil stalno poročanje delavcev s posebnimi pooblastili. Navajam nekaj številk iz poročil: - skupno število izhodov: februar 628, marec 414, april 442, - število privatnih izhodov: februar 196, marec 84, april 187, - število režijskih nadur: februar 2032, marec 1691, april 778, - kilometrina s privatnimi avtomobili: februar 320, marec 132, april 431. Odbor za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge delavcev je pripravil konkretne predloge za oživitev inovacijske dejavnosti. Med njimi omenjam poziv vsem sodelavcem za predloge, kako uporabiti odpadke bele pločevine. Poziv bo podan v obliki plakata. Dogovorjeno je tudi, da je treba poenostaviti merila nagrajevanja in v pravilnik vključiti nova spoznanja in nove družbene norme. Pri ukrepih na področju stimulativne delitve osebnega dohodka smo v preteklih mesecih osnovali novo skupino za sodelavce v servisni službi, dopolnili kriterij za kontrolno službo in dopolnili tudi pojem »izmet« za sodelavce iz tiskarne. V zvezi z izredno pomembno stabilizacijsko nalogo »zamenjati, kar se da več uvoženih surovin z domačimi«, smo dosegli naslednje rezultate: - po zadnjih testih samolepljivega traku iz Aera kaže, da bomo letos nadomestili izredno drago uvoženo surovino s kvalitetno domačo surovino. Prav sedaj uporabljamo prvih 100 m2 te surovine, - da bi izdelali kar se da več izdelkov iz domačega aluminija so razvojniki pripravili več vzorcev in jih dostavili prodajnemu oddelku, ki jih bo posredoval porabnikom. Tako so iz aluminija izdelali dna za norma doze, določeni tipi kaset za barvice, stropne obloge in klasični pokrovčki za vlečene pločevinke iz aluminija za mesne izdelke, - pri porabi tiskarskih barv načrtujemo, da bo letos uporabljenih že 85 odstotkov domačih barv, lani smo jih porabili 64 odstotkov, - s Savo stalno sodelujemo pri izboljševanju kakovosti tesnilnih mas in pri uvajanju tesnilnih mas za nove pokrovčke za zapiranje otroške hrane, - tesno sodelujemo z Impolom pri proizvodnji trših aluminijev, ki bi jih lahko uporabili za izdelke, katere sedaj izdelujemo iz bele pločevine, - najnovejši je projekt, imenujemo ga Impol-Cinkarna-Saturnus, za izdelavo aluminija posebne kvalitete, iz katerega bi izdelovali lončke za konzerviranje mesa. Ta projekt je izrednega pomena in bo temu primerno zahteval dalj časa in v celoti nove prijeme. Izrednega pomena so napori razvojne službe in uspehi pri uporabi odpadkov. Urejena so orodja za odpreske izlivnega grla in pokrovčkov 0 99 in orodja za proizvodnjo dna 0 99 iz odpadnih rondel 0 163 in 0 173. Razmišljamo tudi o uporabi odpadnih trakov za proizvodnjo polizdelkov. Največji problem v TOZD-u je gotovo oskrba z devizami. Izvoz je edino zagotovilo za premostitev tega problema. Prav na tem področju lahko z veseljem ugotavljamo, da tiskarna uspešno izvršuje tiskarska naročila, usluge za tujino. Do sedaj smo vse opravili kakovostno in brez zamud. Skupno smo lakirali in potiskali 167.000 plošč z desetimi različnimi litografijami. Stabilizacijski odbor zasleduje uspehe sporazumevanja s kupci. Ugotavlja, da so doseženi določeni uspehi, vendar vse možnosti verjetno še niso izčrpane. V naslednjem obdobju pričakujemo, da bo informiranje, ki je delna ovira za nemoteno delovanje sporazumov primemo izdelano in omogočilo uspešno sodelovanje s kupci skladno z zakonodajo. Sodelavci z razumevanjem pomagajo izvrševati naloge tudi v drugih oddelkih (oddelek samostojnih pokrovov), kjer sicer niso stalno zaposleni. V zadnjih treh mesecih stabilizacijski odbor ni sprejel nobenega sklepa za nabavo osnovnih sredstev, poslovodni organ TOZD-a pa vsak mesec pregleda likvidnostno problematiko in uskladi nabave z možnostmi financiranja. V imenu celotnega stabilizacijskega odbora se zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD-u za razumevanje težav, ki nas pestijo v tem obdobju in računam na tako sodelovanje v bo-doČ6 ing. Marta Kovač PORABIMO LE 0,1 ODSTOTEK SVETOVNE PROIZVODNJE BELE PLOČEVINE Ustalitveni ukrepi ne gredo s svojimi učinki mimo naše delovne organizacije. Našo temeljno organizacijo najbolj prizadenejo poslabšani pogoji preskrbe z belo pločevino. Kako velika je proizvodnja bele pločevine v svetu? Koliko bele pločevine porabimo v enem letu v svetu in kakšna je menjava bele pločevine med narodi? Ko gledamo te številke, težko verjamemo, da tako majhna količina (približno 16.000 ton), ki jo rabimo pri nas v enem letu, lahko tako »zagreni življenje« kolektivu, ki je z vso resnostjo pripravljen s svojimi sposobnostmi graditi socialistično gospodarstvo. PORABA BELE PLOČEVINE MENJAVA BELE PLOČEVINE V LETU 1978 A) Celotni izvoz je bil v letu 1978 3134.3 (000 T) Izvažalo je skupno 22 držav. Največ so izvažale države: Japonska Francija Nemčija ZDA Nizozemska Anglija Belgija 814.9 (000 T) 508.3 (000 T) 424.7 (000 T) 316.0 (000 T) 309.6 (000 T) 226 (000 T) 203 (000 T) B) Celotni uvoz v letu 1978 je bil 1881.6 (000 T) Uvažalo je skupno 42 držav. Največ so uvozile države: V SVETU 1978 (000 T) ZDA 341.4 (000 T) Italija 148.0 (000 T) Število držav Nemčija 120.0 (000 T) porabnikov 1979 Romunija 115 (000 T) Afrika 463.7 9 Anglija 112.4 (000 T) Amerika 5817.6 14 Tajvan 104 (000 T) Azija 2401.1 17 Evropa 4781.2 24 Jugoslavija je uvozila 77.000 ton. Oceanija 314 3 Saturnus približno 16.000 ton. Skupaj: 13778.3 67 Poraba bele pločevine pomeni spričo proizvodnje v svetu le 0,1 odstotek. Ing. Kralj PROIZVODNJA BELE PLOČEVINE V SVETU (000 T) število držav število 1976 1977 1978 jan. jun. proizvajalcev tovarn 1979 1979 1979 Afrika 270,7 268.9 268.4 141.3 3 Amerika 5572.3 5675.1 5428.8 2768.2 9 Azija 2172.9 2231.8 2324.1 1185.7 8 Evropa 5198.8 5524.1 5374.5 2663.7 16 1 Oceanija 313.8 352.6 325.8 163.5 Skupaj: 13528.5 14052.5 13724.6 6922.4 37 57 Feljton IZ ZGODOVINE SATURNUSA Že pred prvo svetovno vojno so bile Moste znane kot najbolj revolucionaren predel Ljubljane. V tem delu mesta se je takrat razvijala industrija, ki je rabila delavce. Tako so nastali vsi potrebni pogoji, da so lahko ustanovili kmalu po prvi svetovni vojni svojo organizacijo KP, ki je močno vplivala na politično življenje v Mostah. Na občinskih volitvah maja 1921 so dobili komunisti večino glasov ter povzročili takratnim oblastnikom precej skrbi, ker je bila občinska uprava v Mostah v rokah komunistov. V tako okolje je pred 45 leti; leta 1921 postavil Emil Lajovic svojo tovarno »Saturnus«. Zametek tovarne je bil sicer v neki baraki že na Resljevi cesti, vendar je zrastel na mestu, kjer danes stoji Saturnus, objekt, ki je služil podjetju za izdelavo tehnične embalaže. Lajovic s 40 delavci ni mogel zdržati konkurence ter je tovarna leta 1924 prešla v roke nemško-holand-ske družbe. Tuji kapital je postavil na noge malo tovarno, saj je bilo zaradi velikega povpraševanja po kovinski embalaži dela več kot dovolj. Cenena delovna sila in s tem v zvezi velik dobiček, je napotil lastnike, da so tovarno precej povečali. V kratkem času je bilo precej tujcev, ki pa so bili v pretežni meri zaposleni v obnovljeni tiskarni. Tudi Saturnus je prizadela splošna gospodarska kriza ter so se lastniki rešili propada z uvajanjem novih izdelkov. Tako so pričeli z izdelavo kolesarske opreme; zvoncev in zgo-ščevalk. Zelo iskani artikli pa so bili raznovrstni nikljani pladnji. V času velike krize leta 1935 je bila tovarna zopet v rokah domačih kapitalistov. Ti so zaradi pogojev, ki so jim dovoljevali velike dobičke širili tovarno, vendar ne v toliki meri, da bi bilo to pomembno za večji gospodarski razvoj tovarne. Lastniki so računali na povojno proizvodnjo in na ponovno izkoriščanje delavcev, pa je na srečo prekrižala njihove račune zmaga ljudske revolucije. aktualno vprašanje? KADRI, OH Tl KADRI!? V prejšnji številki smo nekje zapisali: »razvoj in kadri - majave noge Saturnusa« in spregovorili o razvoju, napovedajoč, da se bo v tej številki posvetili vprašanju kadrov. Takrat smo »sramežljivo« pribeležili: »Preti ranjeno bi bilo govoriti, da kadar gre za vprašanja razvoja in kadrov gre v gistvu za dve plati iste stvari«. Zadnje čase nam »razvojniki« in »kadrov-niki«, kar na lepem pritrjujejo: prvi pravijo, da brez kadrov ni »pametnega« razvoja, drugi, da brez jasnih razvojnih usmeritev ni mogoče pritegniti strokovnjake. Tako se krog v katerem so vsi siti in vsi lačni zapre. S prejšnjim prispevkom smo upali, da bomo spodbudili k pogovoru... pa noč. Še vedno ne vemo ali smo »vsekali« mimo aktualnih problemov Saturnusa, pa se nihče ne zmeni za »besedičenje tja v en dan«, ali pa naše »besedičenje« ni zadelo točno odgovornih, pa so raje tiho. Kakorkoli že, večina tistih, ki smo jih mislili to pot povprašati (o problematiki kadrov) je bila še bolj modra - takoj na začetku nas je čakal molk. Nekaj smo pa vendarle dobili, pa še to predvsem od ljudi, ki jih nismo posebej prosili za mnenja. Dokaz več, da le nismo udarili popolnoma mimo problemov, ki zanimajo Saturnužane. ZAKAJ NE MOREMO V TOZD TOVARNA AVTOOPREME DOBITI STROKOVNJAKOV? V prvi vrsti bi lahko govorili o nestimulativnem sistemu nagrajevanja, vendar pa to ni edini vzrok naših težav s kadri. Sistem nagrajevanja vpliva predvsem v prvi fazi, tj. pri poskusu sklenitve delovnega razmerja. Jasno je, da z dohodki, ki jih ponujamo mladim strokovnjakom nismo bog ve kako konkurenčni. ZAKAJ NAM UHAJA VISOKOKVALIFICIRANI KADER? Ce pa vseeno nekako pridemo do strokovnjaka (največkrat je to štipendist, ki ima do nas obveze) se dodobra »potrudimo«, da ta prav kmalu začne razmišljati o odhodu. Naj naštejem nekaj razlogov: - mlademu strokovnjaku po končani pripravniški dobi ne ponudimo neko perspektivno delovno mesto, saj so ta ponavadi zasedena; - človeka, ki predvsem želi in mora vedeti, kje bo njegovo mesto čez nekaj let, nismo sposobni vključiti v obstoječi organizacijski sistem, nismo mu sposobni zagotoviti pridobljeni izobrazbi odgovarjajoče delovno mesto (iz te perspektive, ki se ponavadi prekrije s plaščem neustreznih strokovnih nazivov - inži-nir projektant in podobno - je težko razmišljati o uveljavljanju pridobljenega znanja, kaj šele o izpopolnjevanju); - za obetavajočega strokovnjaka je lahko najbolj usodno to, da v naši delovni organizaciji ni utečeno te-amsko delo, povrhu pa premalo pozornosti posvečamo uveljavljan- ju sodobnih metod dela; - posamezni vodilni delavci so vse preveč obremenjeni z raznoraznimi opravili tako, da jim primanjkuje časa za uvajanje mladih strokovnjakov (ponekod jim primanjkuje časa za nadzor nad delom obstoječega kadra). To je le nekaj razlogov, ki vplivajo na naše težave pri pridobivanju strokovnega kadra ter njihovo »uhajanje«. Medtem, ko ti ljudje jadrno odhajajo v druge delovne organizacije, se mi iz leta v leto užaljeno sprašujemo čemu tako, ne naredimo pa skorajda ničesar, da bi odliv teh prepotrebnih delavcev vsaj. delno preprečil. Za delovno organizacijo je še zlasti usodno dejstvo, da odhajajo že »uvedeni« strokovnjaki, še bolj pa bo usodno, če prav kmalu ne začnemo razmišljati o pravih razlogih teh odhodov. Osebno menim, da bo problem s kadri vse bolj pereč, ker nič ne kaže (vsaj za sedaj ne), da se v zadostni meri odkrito poskušamo spopasti s tovrstnimi težavami. Naj ponovim, da najboljša pot za reševanje kadrovskih problemov pelje prek sprememb v organizacijskem sistemu v smeri iz katere bo mlademu strokovnjaku vidna prihodnost. Delovne perspektive so osnovna gonilna sila, šele potem pa dohodek, ki je v tem trenutku prenizek predvsem zaradi neustreznosti delovnih nalog, ki jih imajo mladi strokovnjaki. Danijel Gamberger, dipl. ing. PROBLEM STROKOVNIH KADROV Osnovni problem, da ne moremo v naši sredini zadržati strokovnih kadrov, predvsem tistih z višjo in visoko izobrazbo, so prenizki osebni dohodki. Morda to še ne velja za prvo ali celo drugo leto po pripravniški dobi, daj ima mlad strokovnjak takrat že relativno visoko grupo dela glede na to kaj lahko prispeva. Problem se pojavi, ko strokovnjak prične razmišljati o svoji perspektivi, torej na kasnejše obdobje, ko bo že seznanjen s poslovno tehnično problematiko tovarne in jo bo že lahko pričel uspešno reševati, glede osebnega dohodka pa bo dosegel že svoj maksimum, ki pa seveda ni primerljiv z OD strokovnjakov v drugih delovnih organizacijah. Tudi če razmišlja, da bi v bližnji prihodnosti lahko zasedel kakšno vodilno delovno mesto, to zanj ni prava stimulacija, saj so osebni dohodki tudi na teh delovnih mestih relativno nizki. Drugi problem, ki ni nič manjši je ta, da se z mladimi strokovnjaki odločno premalo ukvarjamo. Prva napaka je že ta, da za strokovnjake različnih profilov nimamo ustaljenih poti uvajanja v delo, ki bi jim dalo neko osnovno poznavanje tehničnih in poslovnih sistemov v tovarni. Zaradi pomanjkanja kadrov jih navadno že prej usmerjamo v problematiko, ki nas trenutno najbolj tare, pri tem pa jim zaradi preobremenjenosti posvetimo premalo časa. Rezultat je ta, da se strokovnjak ne zna lotiti slabo definirane naloge, brezupno čaka na pomoč, ostaja brez dela, posluša tiste, ki raje kritizirajo namesto da bi delali, premišlja o svoji črni perspektivi in navadno ob prvi priložnosti raje pobegne drugam, kjer je perspektiva »svetlejša«. Problem je tudi ta, da je pri nas relativno zelo ozka in specifična tehnična problematika s katero naj bi se mlad strokovnjak ukvarjal. Zato ta navadno vstraja kakšni dve leti dokler se mu širi splošno znanje, potem, ko bi se moral intenzivno poglobiti v ozke strokovne probleme, ki mu za delo v kakšni drugi organizaciji ne bi koristilo se zaradi perspektivno nizkih OD že prej odloči in nas zapusti. Zelo velik problem, ki ga že imamo v kratkem pa ga lahko pričakujemo še v hujši obliki predvsem v TOZD AO, je obdržati naše že obstoječe strokovnjake, ki so si ali si še bodo pri dobili višjo ali celo visoko izobrazbo. Naša želja je, da jih, če je le mogoče (odvisno v kateri smeri so se izobrazili), obdržimo na dosedanjih DM saj sem prepričan, da nam lahko s kvalitetnejšim opravljanjem dosedanjih nalog in razširitvijo obsega dela trenutno najbolj pomagajo. Pozneje, ko se bo obseg tovarne še povečal ali pa bo prišlo do kakšne organizacijske spremembe pa bi jih seveda lahko zadolžili za opravljanje drugih zahtevnejših nalog, ki ne bodo nujno vezane na dosedanja DM. Problem je trenutno ta, kako te strokovnjake obdržati, saj so njihovi OD tudi v primerjavi z OD mladih pravkar zaposlenih strokovnjakov nestimulativni. Želimo, da bi tudi tem strokovnjakom lahko povečali OD, ne da bi si nam bilo treba izmišljati nova DM s čim bolj kompliciranimi opisi del in nalog. To je trenutno nemogoče zaradi medtozdovskih primerjav, ki temeljijo predvsem na nazivih DM, ne pa na obsegu zahtevnosti in kvalitete opravljenih del in nalog. Krivda za to so različni pogledi v posameznih TOZD in DSSS na strokovni kader. Medtem, ko si v avto-opremi prizadevajo pridobiti čim več strokovnega kadra, pa prevladuje v ostalih temeljnih organizacijah in ne- (nadaljevanje na 10. str.) Bolj zanimivo kot gospodarski razvoj je potekalo politično življenje v tovarni. Že okolje, v katerem je rastlo novo podjetje, je vplivalo na dogajanja med delavci. S širjenjem podjetja je prihajalo vedno več novincev, ki so bili napredno usmerjeni in pristaši razrednega gibanja. Proti kapitalistom so morali delavci nastopati le s štrajki in bojkoti, ker s strani oblasti niso imeli nikakršne zaščite. Seveda pa je vodstvo podjetja ostro ukrepalo proti vsem tistim, ki so se upirali nasilju. Najnaprednejši delavci so bili povezani v sindikatu kovinarjev, ker so spoznali, da lahko dosežejo svoje pravice le v kolektivnem boju. Politična aktivnost v Saturnusu je prišla še bolj do izraza po letu 1925, ko je prišel v tovarno tovariš Franc Lesko-šek-Luka. Medsebojna trenja in pa pasivnost so slabila moč sicer upravičenih zahtev, ki so jih preko delavskih zaupnikov postavljali delavci takratnim lastnikom. Ko je postal tovariš Leskošek delavski zaupnik se je pričelo v Saturnusu novo obdobje. Delo, ki gaje na zunaj vodil sindikat je bilo vezano na program KP. Sestanki so bili v gostilni Lasan, kjer so poleg tovariša Leskoška nastopili kot govorniki še Angelca Ocepek, Pepca Kardelj in drugi. Posjedice političnega delovanja so občutili vsi, za katere so mojstri zvedeli, saj so jih s prestavljanjem in še z drugimi ukrepi zapostavljali ter jim zmanjševali zaslužek. Kljub vsem težavam pa si je sindikat ob podpori Partije z enotnimi nastopi priboril nekaj pravic ter so se pred lastniki vedno pogosteje pojavljale zahteve po izboljšanju delovnih pogojev. Med drugimi uspehi so dosegli z enim izmed takih enotnih nastopov, da niso odpuščali delavcev, temveč so lastniki pristali na skrajšano 40 urno tedensko delo. Delavci so bili zadovoljni s tem uspehom in je vodstvo Partije in sindikata dobilo še večjo veljavo. Ko je leta 1933 tovariš Leskošek odšel na drugo dolžnost je prevzela vodstvo tovarišica Angela Ocepek, ki je bila tedaj delavski zaupnik. Leta 1935 je prišel v tovarno tovariš Tone Dolinšek, ki je ponovno pospešil razne akcije zlasti med mladino. Med delavkami pa sta tovarišici Kardeljeva in Ocepkova zbirali prispevke za španske borce. V tem času je tudi policija postala pozorna na delovanje tovarišice Pepce Kardelj, ki je bila tedaj delavski zaupnik in tovarišico Angelo Černe, ki je bila njen pomočnik. Obema so prepovedali nadaljnje delovanje kot delavskima zaupnikoma. Po letu 1937, je zaradi novih ukrepov v Partiji nastalo tudi v Saturnusu novo obdobje. Vodstvo Partije v tovarni je na predavanjih in debatnih krožkih seznanjalo člane z nastalo situacijo in na nevarnost širjenja fašizma. Tako so se komunisti pripravljali na bližajočo se oboroženo borbo ter jih okupacija ni prav nič izne-nadila. Takoj po okupaciji se je politična aktivnost še povečala ter je kolektiv Saturnusa precej pripomogel pri organizaciji odpora. Od tega dela niso odstopili niti po zverinskem uboju mlade patriotke Vide Pregare dne 31. avgusta 1942. Zaradi izdaje so Italijani po kratkem zaslišanju ustrelili Vido na tovarniškem dvorišču. Ta sovražnikov ukrep ni oplašil ljudi, temveč je dosegel ravno nasprotno. Še z večjo voljo so delali proti okupatorju bodisi kot aktivisti, bodisi kot borci. O hrabrosti posameznikov najzgovorneje priča 17 padlih, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost. (Nadaljevanje prihodnjič) VEDNO BO TITOVA MLADINA Dan mladosti smo proslavili s številnimi prireditvami, na katerih smo mladi pokazali kaj znamo in zmoremo, kaj čutimo in česa si želimo. Ni veliko dežel v katerih imajo mladi toliko možnosti za svoj razvoj, da se lahko učijo, delajo, potujejo, spoznavajo, uveljavljajo svoje interese. V vsem tem je tudi vrednota, ki ni lastna vsaki družbi, vrednota, ki pomeni pot v socializem. To je pot, ki jo je začrtal tovariš Tito, velik prijatelj, vzornik in učitelj mladih. Praznovali smo brez Tita. Skupaj smo praznovali vsa ta leta, praznovali smo Titov rojstni dan in naš dan. In ni slučajno, da smo praznovali skupaj, saj Tito je vse svoje življenje posvetil prav mladim, za naš srečnejši jutri. V mladih je vedno videl tiste, na katerih bo ostal ves razvoj in vsi dosežki naše socialistične družbe, tiste, ki bodo z vso odgovornostjo in mladostnim elanom nadaljevali začrtano pot. Ponosni smo, da je prav nam zaupana ta naloga. Mladini je posvetil tudi nešteto svojih misli. Spomnimo se nekaterih: Mladina je po svoji naravi taka, da mora v kakršnikoli obliki porabiti svojo energijo. Je borbena. A zmotno bi bilo izkoriščati to lastnost mladih samo od časa do časa za kakšne politične manifestacije. Tudi to je treba. Treba pa je znati ustvariti tudi možnosti za zabave, šport in razvedrilo... (iz članka SKOJ na novi poti v Proleteru, 1937) Naloga SKOJ in komunistov je, da rešujejo delovno mladino, da ne dovolijo reakciji in gnilemu kapitalizmu, da s krvjo mlade generacije podaljšuje svoje življenje. Ne dovolimo, da bi mlada generacija umirala za tisto, kar je obsojeno na neizbežen propad, kar je napoti sreči in blaginji delovnega človeka. Ne pustimo, da razni popi in drugi reakcionarji zastrupljajo kri naše države, našo delavsko in kmečko mladino. Borimo se za to mladino in ne dovolimo, da kapitalistični izkoriščevalci dvigajo svojo krvniško roko nadnjo. Boj za mladinske množice naj bo bojna parola Zveze komunistične mladine Jugoslavije v boju za mlado delovno generacijo. (J. B. Tito: Borba za mlado generacijo, članek je bil napisan neposredno po VI. konferenci SKOJ, 1940) Preživeli smo mnogo težkih izkušenj, bilo je dosti ofenziv, veliko hudih bojev, v katerih ste vi, mladi Jugoslavije še enkrat osvetlili lice našim narodom, ga osvetlili pred vsem svetom. Naši narodi so lahko ponosni, ker imajo tako mladino, kajti narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za svojo bodočnost. Vi ste že od nekdaj, že ored vojno bili nosilci enotnosti in bratstva. Mladina Jugoslavije je bila prva, ki je spodbujala bratstvo in enotnost med narodi Jugoslavije. Na žalost, malo jih je tedaj poslušalo ta preroški glas naše mladine. Pred vami je še vedno ta naloga... (z drugega kongresa USAOJ, 1944, Drvar) Pred vas, mlade, stopajo velike in zapletene naloge. Prepričan sem, da jih boste - tako kot doslej - uspešno izpolnjevali. Imeli ste boljše pogoje za vzgojo in strokovno usposabljanje kot pa generacije pred vami, zato premorete tudi dosti več znanja in ustvarjalnih zmogljivosti. Delajte marljivo, bodite vztrajni pri izpolnjevanju svojih obveznosti, pogumno stopajte po poti, za katero so se trdno odločili naši narodi in narodnosti, in rezultatov ne bo manjkalo. (iz poslanice 10. kongresu ZSMJ, decembra 1978, Beograd) Ob tej priložnosti bi želel poudariti, da je tudi vaša naloga negovati in dalje razvijati bratstvo in enotnost naših narodov, ki je eno od najdragocenejših in največjih pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe. Vi, ki niste obremenjeni s predsodki preteklosti, lahko pri tem mnogo storite. Ljubezen in najčistejše tovarištvo morata združevati otroke vseh naših narodov. (iz sporočila ob Tednu otroka leta 1959) Želel bi nekaj reči o pojavu, kime skrbi: to je, da med našo mladino vse večkrat prihaja do pogostih in širših delitev na intelektualno in delavsko mladino. Človek se ne more znebiti vtisa, da se želi en del mladine pogospoditi, ločiti od delavske mladine. Na kaj merim? V prvi vrsti na to, da se v materialnem pogledu razlikujejo prejemki intelektualne in delavske mladine. Ne mislim na uravnilovko, temveč - nasprotno -govorim o diskriminaciji pri nagrajevanju po delu. (z Vlil. kongresa ZKJ leta 1964 v Beogradu) Prepričan sem, da bi naša mladina, dosledna borbenim tradicijam NOB, prav tako odločno branila neodvisnost in pridobitve socialističnega razvoja, če bi nas kdo poskušal ogrožati. To nam dokazuje tudi množično sodelovanje mladih v vseljudski obrambi, zato tem mladinskim organizacijam pripada nadvse pomembna vloga. (s proslave 50. letnice SKOJ leta 1969 v Zagrebu) ...nepravilno bi bilo, če bi vaš elan, vašo pripravljenost na žrtve, na vztrajno delo izkoriščali in vas silili, da delate tisto, kar je skorajda nemogoče. Vsi ste doslej že sami pokazali, kaj lahko in kaj želite. Mislim, da taka velika dela zahtevajo od naše mladine nadčloveške napore, in da obstajajo meje, čez katere ne smemo. Naša mladina je za našo domovino najdragocenejše, kar imamo. To je naše bogastvo, neizmerno bogastvo, ki ga ima naš narod in mi moramo to mladino varovati. Mi moramo napore, ki so povezani z gradnjo domovine in petletnim planom enakomerno razdeliti med vse državljane naše domovine. Vi, mladinci, morate pri delu pokazati zglede, kako je treba delati, Vi morate biti tudi v bodoče vzgled, kako je treba delati! Toda mi nočemo, da nekateri sedijo prekrižanih rok, drugi pa preveč naporno delajo. (ob otvoritvi proge Šamac - Sarajevo leta 1947) Tu je bil govor o študentski mladini. Pravilno je bilo poudarjeno, da imata študentska in šolska mladina svoje težave, in da morata najprej o teh voditi račune. Delavska mladina, spet, ima svoje probleme, prav tako kmečka. Toda vsi trije deli mladine se morajo zliti v eno enotno socialistično mladinsko organizacijo, ki bo odgovorna kot vsak posameznik v njej. Želim poudariti, da ima ta konferenca, ki je v celoti posvečena vprašanjem mladine, zgodovinski pomen za nadaljnji razvoj naše mladine, take mladine, o kakršni ste vi v razpravah govorili in kot govorim sedaj sam, ki bo naša. Kajti mladina, ki bi jo drugi izobraževali v drugo smer, ne bi bila socialistična mladina in ne bi mogla biti v prihodnosti nosilec pravilnega socialističnega razvoja. Za družbeni razvoj so odgovorni komunisti, a odgovornost je tudi na mladini, na novih generacijah. (iz sklepne besede na 3. konferenci ZKJ leta 1972) Razume se, da nisem proti temu, da se mladina zabava, toda bili so časi, ko je bila mladina v glavnem usmerjena k temu, pa se je tako začelo z njo politično manipulirati. Še posebej mlademu človeku mora marksizem priti v meso in kri. Mora se vedeti, da brez tega ni in ne more biti socializma... (z razgovora z delegacijo mladine BIH aprila 1977 v Koprivnici) Ko govorimo o deležu mladine v preteklosti, danes nekateri pravijo: to so bili drugačni časi, vojna in revolucija, »lepi« časi. Pravijo, da se je bilo takrat za kaj bojevati. Jaz pa trdim, tudi danes se je za kaj bojevati, pa še kako. Moramo ne le ohraniti tisto, kar smo si pridobili, temveč tudi nenehno graditi novo... Mladina ima kaj povedati in to mora storiti brez zadržkov. Torej ne le o najpomembnejših družbenih vprašanjih, temveč tudi ko gre za umetnost, film, zabavo mladine, šport in podobno. Zveza socialistične mladine bo toliko privlačnejša za mlade ljudi, če jim bo omogočila, da v okviru svoje organizacije, to pa pomeni tudi s pomočjo mladinskega tiska, izražajo svoje želje in hotenja... (iz odgovorov v intervjuju za Mladost 24. nov. 1979 v Bugojnu) SOŽALNI TELEGRAMI NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV 31,,08yu saturn £59/190 nipar d fs nr. 7?1R 6.5.BO r e LEX datum prlspnl I •*t|. ■: 06. V. 198G rn /mi ervvartet und doch ueberraschend traf uns alte der tod ihres praesldenten tito. rile welt hat eine grosse persoenlichkeit als garant fuer den frieden und junosLav/len e ln en praesldenten fuer d en rlchtigen weg verloren. darf lch lhnen auch im namen der firma m e in herz Llchstes mltgefuehl aussprechen, in der hoffnung, dass die grosse luecke , welche durch d en tod entstand, geschlossen werden kann. mf g r. nledermeler 652420 nipar d* 31208yu saturnv Pričakovali smo jo, toda kljub temu nas je vse presenetila in prizadela smrt vašega predsednika Tita. Svet je izgubil veliko osebnost, ki je zagotavljala mir, Jugoslavija pa predsednika, ki je kazal pravilno pot. Dovolite mi, da vam tudi v imenu firme izrazim globoko sožalje z upanjem, da boste uspeli premostiti veliko vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo. S pozdravi, R. Niedermeier TE __ h: . datum r.rlspO idS—1^—r 31?03yu Saturn tf' 3170Byu saturn cibl bo 210373f vous adressons condo Leances pour La perte crue L Le ressentle par votre pays. andre b Lanche 5.5.80 1001? .?v 31?0Ryu saturn clbi bo 2103?3fv=f Ob boleči izgubi, ki je prizadela vašo državo, vam izrekamo globoko sožalje. Andre Blanche (Cibie) PIONIRJI SO NAM ČESTITALI PRAZNIK DELA [jl/r |VlQ/Z/T\XuL -(MOL A. /UO/TTV /UjCJ/KjCAs VTV- iujnp /Z/ A£oi/ru>L nitefdm tuirllLj (da- (k/ nc /rwJki, oonur -/VWO no mpnu nnnMJfMO, nr ODfCTfMf mo^mA inv llftAp. 'HcmlILu /cmv oofeu Jimvrva. V&JVjOMuilb,4 Omutb iDOvrn MiAAjJcb Afr1 umAihicos IUwa M cmo ddamuK Wyfw\m k. iMjcr, da. xL trn md/oL djommmux M ^OOumoullrklfMja Am. __.___ %rnorva ta jim. olbMua. A.n imjOUL/.lUOjnV - ftJ 3u uWtw rv joVu domsuijTuv n hfj nwu nvrnvM^ /