P.b.b.
kulturno - politično glasilo
s v eM^Th_Jn_ dam ačih dfi gr o or/c o aa
;v

CELOVEC, DNE 18. FEBRUARJA 19S5
Kandidati ..Koroška volilne sknonosti"
l'
za džžeSnozborske volitve 14. marca 1985
KUMER MIRKO (1910), pd. črčej, kmet, Blato pri Pliberku;
Prof. dr. VOSPERNIK REGINALD (1937), Podravlje;
Dr. DUMPELNIK MARKO (1929), živino zdravnik, Štehen v Podjuni;
Prof. dr. INZKO VALENTIN (1923), Sveče v Rožu;
GALLOB ANTON, (1911), Zagoriče p. Ma ošče;
LUKAN PAVEL (1913), delavec cementnih izdelkov, Zgornje Jezerce, p. Vrba; KRUŠIC ANTON (1928), kmet, Velinja ves, p. Bilčovs;
HEBEIN PETER (1911), kmet, Potoče, p. B do pri Šmohorju;
GOLAVČNIK JOŽEF (1931), kmet, Zagorje, p. Dobrla ves;
WOLTE JANKO (1903), kmet, Apače, p. Galicija;
ROBLEK FRANC (1936), kmet, Seie-Borovnica, p. Borovlje;
HORNP.oCK ANTON (1912), kmet, Št. Ja iž v Rožu;
AICHKOLZER JANKO (1910), kmet in organist. Loga ves, p. Vrba;
RESSMANN MARTIN (1931), kmet, Ledin ;e;
KR1EGL NIKO (1905), kmet, Zahomec, p. Bistrica na Zilji;
TRIESSNIG SIMON (1931), kmet in obrtnik, Loče ob Baškem jezeru;
ZECHNER MARTIN (1896), upokojenec, Zgornja ves, p. Pliberk;
KUCHLING JANKO (1928), kmet, Štriholča, p. Zgornje Trušnje;
SAFRAN HANZEJ (1925), kmet, Bilčovs;
TOLMAJER JANKO (1909), kmet, Radiše, p. Žrelec;
Prof. dr. VINKO ZWITTER (1904), Tešinje, p. Št. Jakob v Rožu;
SAMONIG KAREL (1899), kmet, Marija na Zilji;
JANEŽIČ JANKO (1914), kmet, Leše, p. Pad rožica;
GREGORIČ ALOJZ (1935), kmet, Mala ves, p. Globasnica;
WAKOUNIG MATIJA (1907), kolarski mojster, Mlinče, p. Št Vid v Podjuni; DOMEJ IGNAC (1921), kmet, Rinkole, p. Pliberk;
HARTMAN LJUDMILA (1902), gospodinjska učiteljica, Llbuče, p. Pliberk; LEPUSCHITZ JANKO (1925), kmet. Ravne, p. Rožek;
RIEDL FRANC (1925), kmet, Nonča ves, p. Pliberk;
MIKL JANKO (1922), kmet, Pečnica, p. Ledince;
MERKAČ JANKO (1920), mizar, Šmihel pri Pliberku;
WUTTI FRANC (1923), kmet, Ločilo, p. Rikarja ves;
HAFNER MIHA (1936), delavec, Št. Janž v Rožu;
ČIK ALOJZ (1939), posestnik, Llbuče, p Pliberk;
STICKER JOŽKO (1938), kmet, Št. Peter, p. Št. Jakob.
Sovjetska zveza svari Z9A pred vojno
Ostra pretaja moskovskega radia — Predvidevajo nove letalske napade na Severni
Vietnam
■Postni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfuit 2.
LETO XV./ŠTEVILKA 7
Samostojen nastop koroških Slovencev
Po vseh ofočhiah dvojezičnega ozemlja iz srca pozdravljajo odločitev, da bomo (koroški Slovenci nastopili pd deželno-zborsikih volitvah s samostojno listo. Predvsem je ponovno slišati, da daje ime „Koro-ška volilna skupnost11 zares vsakemu Slovencu možnost, oddati svoj glas tej skupnosti. Lista je slovenska, Koroška ne samo od nekdaj naša domovina, ampak sploh zibelka slovenstva, z nazivom volilna skupnost pa je poudarjeno, da je prodora v njej za vsakogar, ki še čuti slovensko. A tudi v nosilcu liste, pliberšikem podžupanu in večletnem zastopniku koroških Slovencev v deželni kmetijski zbornici, Mirku Kumru, je izpovedana tista slovenska širina, ki bo zagotovila koroškim Slovencem s „Koroško volilno skupnostjo11 pri volitvah, najboljši uspeh.
Samostojen nastop Slovencev narekuje predvsem dejstvo, da nista prevzeli ne ena in ne druga stranka v svoj program obveznost po uresničitvi določili, ki jih narekuje Avstriji člen 7 državne pogodbe, niti se nista mogli ne OeVP in ne SPOe odločiti za to, da bi sprejel« zavednega koroškega Slovenca na izgledno mesto na svojo kandidatno listo ter tako tudi na zunaj priznali enakopravnost koroških Slovencev v deželi. Slovenec, na izglednem mestu izvoljen, bi mogel tudi v koroškem deželnem zboru zastopati interese koroških Slovencev, kar od .večinskih strank doslej ne moremo .trditi. Nasprotno so prav v koroškem deželnem zboru spet in spet padale ostre izjave proti Slovencem v deželi, prav deželni zbor je sklepal tudi o izvedbenih določbah manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 ter je s tem dokončno bila potrjena razveljavitev, obvezne šolske odredbe po koroškem deželnem glavarju. Sicer je bilo v deželnem zboru tudi izjavljeno, da naj se nem-ško-nacionalna stran vendar ne zaletava tako v slovensko manjšino, ko pa se bo Itak tekom 50 let vprašanje sžmo rešilo. Prav zadnja leta so dokazala, kako močna in nezlomljiva je naša volja do življenja, tako močna, da se po 12 letih abstinence pri deželnozborskih volitvah ponovno pojavi samostojna slovenska lista koroških Slovencev.
Dočim gre pri državnozborskih volitvah za vprašainja, ki so z našim svetovnim nazorom, vprašanji osebne in gospodarske svobode tesno povezana ter smo se tozadevno pri državnozborskih volitvah koroški Slovenci tudi pozitivno odločili ter se volitev aktivno udeležMi, gre pni deželno-zborsfcih volitvah za specifično koroške deželne probleme. K tem spada brezdvomno tudi vprašanje upoštevanja slovenskega elementa v deželi, to pa ne samo v za volitve pripravljenih izjavah, ampak z dejanskimi dokazi. To, kar se začenja urejevati na šolskem področju po številnih protestih koroških Slovencev, so začetki, ki bodo prepričali šele, ako bo dana Slovencem popolna šolska avtonomija, do katere imamo po državni pogodbi vso pravico.
V tej zvezi ponovno poudarjamo, da pri tako važni odločitvi, kot so to dežemozbor-ske volitve zavestno iznašamo vprašanja, ki so bila s strani večinskih strank doslej Popolnoma ignorirana kot: zadeve uradnega jezika, dvojezičnih napisov, enakopravnosti na kulturnem in gospodarskem področju ter zaščita manjšine pred namško-aacionalnimi in do Slovencev sovražno nastrojenimi organizacijami. Prav s te strani prihajajo ponovno težave tudi v zvezi z jezikom pri bogoslužju ter učnem jeziku pri verouku, žalostno je, da se tozadevno v zaščito manjšine in njeno moralno oporo ® strani pristojnih in merodajnih 'krogov doslej nič ni ukrenilo. So pa za to za nas
Napadi sovjetske vlade proti Združenim državam Amerike zaradi politike v Vietnamu postajajo z dneva v dan ostreiši. Tako je moskovski radio v torek povečal, da lahko sprožijo novi bombni napadi na Severni Vietnam tretjo svetovno vomo. Se isti dan pa je sovjetski ministrski predsednik Kosigin zahteval umik vseh ameriških vojaških sil iz Južnega Vietnama.
Moskovski radio je oddajal svoje izjave
življenjsko važna vprašanja, o katerih ne moremo molčati, ako hočemo biti še Slovenci. Smo za vsestransko sodelovanje, kjer smo upoštevani kot partnerji, to se pravi tudi kot Slovenci. Kjer pa bi morali na račun sodelovanja pod vsakim pogojem pristati na razprodajo duhovnih vrednot in narodnih tradicij, tam moremo na tako naziranje odgovoriti le: ..Naprodaj nismo Sloveni nikdar!“ Naš narodni ponos, naše slovensko prepričanje ter zavest, da pripadamo k veliki družini mladih slovanskih ljudstev, nam nalagajo sveto dolžnost, da s svojim zadržanjem in našimi odločitvami koristimo na najboljši način slovenski stvari.
Slovenci! Slovenke! V čim večji meri bomo podprli »Koroško volilno skupnost", tem bolj se bosta morali tako OeVP in SPOe v bodoče na Slovence v deželi ozirati. Le od nas vseh podprta slovenska 11-
v angleščini, in sicer je bila ta oddaja namenjena prav zaradi tega izrecno samo prebivalcem Združenih držav Amerike. Tako je v tej oddaji moskovski radio ožigosal ameriško vlado, češ da nameravajo znova letalske napade na Severni Vietnam. To pa bi lahko imelo težke posledice. Napad na Severni Vietnam bi pomenil napad na celotni socialistična tabor. »Vojni ogenj, ki vzpiapoia v neki državi, se kaj lanko raz-
sta bo porok upoštevanja koroških Slovencev kot enakopravnih in enakovrednih členov družbe v deželi, ki ji moramo mi dokazati, da smo več kot življenja zmožni, da z vnašanjem svežih in v prihodnost usmerjenih idej koristimo dejansko na najboljši način tako Koroški kot Avstriji.
Družbenega in javnega mnenja ne smemo sooblikovati na ta način, da se drugim mnenjem brezpogojno pridružimo, ampak da smo pripravljeni tudi na način, ki zahteva več, morda celo mnogo žrtev od nas, izpovedati naše stališče glede ureditve vprašanj sožitja obeh narodov v deželi ter nalog Koroške in Avstrije na poti v vse države in narode našega kontinenta obsegajočo Združeno Evropo.
Službi tem vzvišenim idealom so stavili na razpolago kandidati »Koroške volilne skupnosti" svoje ime, delo In ugled ter slovensko dostojanstvo.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfnri
CENA 2,— ŠILINGA
širi tudi na sosedne države in končno more zajeti ves svet." je bilo rečeno v izjavi . moskovskega radia.
V	samem Južnem Vietnamu pa je pod-vzela južnovietnamska vlada silno ostre mere proti vsem vladi sovražnim skrivnim hujskačem. V ponedeljek je prišlo namreč v mestu Thang Binh do močnih demonstracij — verjetno komunistično organiziranih,
—	proti južno vietnamski vladi. Demonstranti so zahtevali odstop vlade. Vladne čete so nato streljale na demonstrante in jih 40 ubile. Neki voditelj demonstracij pa je bil v sredo zjutraj javno usmrčen.
Na letališče Da Nang — izhodišče povračilnih napadov vojaških sil Združenih držav Amerike proti Severnemu Vietnamu — je medtem prispela neka nova baterija pro-tiiletaliskih izstrelkov (raket). Baterija šteje 36 izstrelkov vrste „Hawk“. Ce b: prišlo do letalskega napada Severnega Vietnama na Južni Vietnam, bi bil njih glavni cilj ravno letališče Da Nang.
Kosigin zopet v Moskvi
Papež: »Molite za mšr“ — Preplah zaradi napačne vesti — Kitajci pri sprejemu Kosigina v Moskvi
Papež Pavel VI. je pozval vse katoličane sveta — o njegovem pozivu za mir pišemo na drugi strani lista — naj molijo za mir. Papež je ponovno zaradi težke krize v Vietnamu zavzel svoje stališče. Doda! je še, da ga je trezna presoja merodajnih, ki no.si-jo odgovornost sveta navdala z upanjem.
V	Pekmgu je kitajsko vodstvo pozvalo Sovjetsko zvezo, naj se zveže z Rdečo Kitajsko proti ZDA. Vendar Sovjetska zveza na to še ni odgovorila. Neko napačne poročilo o tem kitajskem pozivu, ki ga je neka mednarodna tiskovna agencija razširila
—	to vest je sporočila tudi avstrijska radiotelevizija — je sprožilo močan nemir po celem svetu in pri nas v Avstriji. Po tem napačnem sporočilu naj bi bila Kitajska pozvala Sovjetsko zvezo k skupni vojni napovedi ZDA.
Rdečekitajski pekinški partijski ..Ljudski časopis11 je pisal: »Kitajska ima pravico pomagati Severnemu Vietnamu11. Ugotovitev sovpada s poročilom nekega londonskega časopisa, po katerem so že kitajski prostovoljci prispeli v Severni Vietnam, časopis navaja za dejstvo ameriške poizvedovalne polete nad Severnim Vietnamom. Toda Američani so to novico takoj preklicali.
Severni Vietnam pa je medtem pozval tudi že člane mednarodne kontrolne komisije za Indoki.no, naj zapusti deželo, ker ne morejo več zagotoviti varnosti članom te komisije zaradi ameriških zračnih napadov. Razen tega je trdil Severni Vietnam, da so njih vojaške sile streljale na dve ameriško-južnovietnamsJd vojni ladji in jih zažgali.
Zopet vojne praske v Južnem Vietnamu
Po tridnevnem premirju so se zopet vneli boji v Južnem Vietnamu. Težki boji so s® vneli v severnem delu dežele, kjer sta bila ranjena dva meriška vojaka. Pri nekem drugem napadu Vietkonga v bližini Sajgo-na pa je bilo ubitih 25 gverilcev.
Pri povratku sovjetskega ministrskega predsednika Kosigina v Moskvo je bil prvič po mnogih letih navzoč pri sprejemu tudi kitajski veleposlanik. To pomeni, da je prišlo do soglasja med Kitajsko in Sovjetsko zvezo glede skupnega nastopa v vietnamskem vprašanju. Pri sprejemu ni dal Kosi-gin nobenih izjav in tudi ni govoril.
•	Neki sirski študent je v ZUrichu izropal iz nekega hotelskega depčja (hotelske zaloge) 45 zlatih palic.
•	Po več mesečnem miru je prišlo te dni na otoku Cipru, v mestu Nikozija do manjšega streljanja.
Politični teden
Po svetu ...
ZAOSTRITEV KRIZE OKOLI
VIETNAMA
Kriza okoli Vietnama je pretekli teden dosegla svoj višek. Pri nekem nenadnem napadu komunisti-čdih Vie tkong-gverIlcev na vojaško oporišče v Gui Nhonu je bilo ubitih najmanj 33 ameriških vojakov. V IMižini bivališča, 400 lom oddaljenega od Saliigona je eksplodirala 'bomba, ki je porušila 'šbirilnadsitropno poslopje, v katerem je bilo prav tedaj 45 ameriških vojakov.
Nekalj or pred to eksplozijo pa so južno-vietnamske vojaške enote v pokrajini Rinh Dimh doživele strahovliit poraz. V kratkem času je padlo na boijišču 600 vojakov, ki so bil ali ujieti alll jih pogrešajo.
Ameriški predsednik Johnson je tudi že ostro odgovoril na napad na amer. veleposlaništvo pri damonstracijah v Moskvi. Johnson je izjavil, da mora policija primerno zastražiiti veleposlaništvo, če želi Sovjetska zveza, da se obranijo še nadalje di-piomatsfei odnosi med obema deželama.
Sovjetski 'minsstrskii predsednilk Kosi,gin je pred odhodom iz Hanoia podpisal po-goidlbo, v kateri je rečeno, da bo Sovjetska zveza storila vse za pojaioitev severnoviet-naimiske Obrambe. V končnem sporočilu je 'tudi rečeno, da so bili razgovori prisrčni, kar 'sklepajo politični opazovalci, da sta bili obe strani včasih tudi razločnega mnenja.
MAŠČEVALNI PROTIUKREP ZBA
Kakor je bilo pričakovati, so odgovorili Amerikanci — na napad Vietkonga na njih vojašnico — s protiukrepi. Ameriške letalske sile so v dveh poletih bombardirale vojaške naprave v Severnem Vietnamu. Prvega poleta se je udeležilo najmanj 100 mornariških lovcev, ki so vzleteli z letalonosilk, ki krožijo v južno kitajskem morju. Tu so napadli z mitraljezi, raketami in bombami vojaške cilje v Chanh Hoau, približno 200 kilometrov severno od meje
Pri teh napadih iso izgubillii Amerik anci enega pitata in štiri letalske lovce. Ame-itSkansko vojaško poveljstvo ni nič povedalo, ali so bila letala sestreljena, ali so strmoglavila sama.
Radio Hanci pa javlja nasproti temu, da je njih protiletalska obramba sestrelila sedem ameriških letal, veliko število teh pa poškodovala. En ameriški pilot pa je padel v sevemovietnamsko ujetništvo. Ker je radio Hanoi sporočil tudi natančno ime tega pilota, sklepajo, da je to tisti, ki ga omenja ameriško poročilo kot pogrešanega.
Drugi letalski napad so izvedli iz južno-vietnamsikega oporišča Da Nang. 28 južno-vletnamskiih bombnikov in 20 ameriških lovcev je napadlo Tanh Hoa v Severnem Vietnamu. Ko so ameriški lovci z mitraljezi uničili večji del sovražnikove protiletalske obrambe, so južnoviatnamski bombniki nato zasuli področje z bombami. V svoja oporišča se je vrnita vseh 48 letal.
VIETKONG ZNOVA NAPADEL
Reševanje preživelih im mrtvih ameriških vojakov po Viettkong napadu uničene vojašnice v Gui Nhonu je bito močno otežko-•čeno, kajti njegovi gverilci so znova napadli, tokrat z morske strani. Okoiii 50 džunk je poskusilo pristati na obali. Vendar so jih obalno topništvo, helikopterji in letala pregnali in uničili.
Pod ruševinami vojašnice so po večdnevnem težkem napornem reševanju našli še 23 vojakov živih, medtem ko je bito 33 mrtv;h. Tako je s tem bombnim napadom gverilcev naraslo število ameriških žrtev na več kot 200 mrtvili, ranjenih in ujetih.
. PAPEŽ POZIVA SVET K MIRU
Papež, ki vidi v sedanji težki 'krizi, ki je vzplamtela v Jugovzhodni Aziji, veliko nevarnost za mir, je poslal v svet goreč mirovni poziv. Papež Pavel VI. je dejal: ..Položaj v svetu je postal tako resen, da mora človeštvo znova trepetati za usodo miru. Znova se razgrinjajo temni oblaki nad plemenitimi narodi sveta, ki so spričo nevarnega položaja, v katerega so zašli, težko prizadeti."
Papež je nadalje govoril o strahovitih močeh sodobnega orožja, „iki se ga je treba bati, ker ljudje pozabljajo, da so otroci božji in bratje med seboj." „Zdi se,“ jd dejal papež dalje, kot da je svet zopet zapadel v razprtijo. Obračamo se na prizadete ljudi, ne glede na prepričanje, naj bi
obvarovali nedolžne narode nesreče in novih solz. Pozivamo vse, ki so trenutno odgovorni za srečo in blagostanje človeštva, da store vse za ohranitev miru" je zaključil papež Pavel VI. stoj' govor.
KOSIGIN DRUGIČ NA KITAJSKEM
Velik pomen pripisujejo v političnih krogih po celem svetu drugemu obisku sovjetskega mimisbrskega predsednika Kosigina v Pekingu. Prvič je bil Kosigln na Kitajskem pred štirinajstimi 'dnevi. Tedaj se je sestal samo z ministrskim predsednikom Ču En Lajem. Pri drugem srečanju v Pekingu pa se je srečal Kosigin tudi * vodjo pai.Člje Mao Tse Tungom in državnim predsednikom Liu Sao čijem.
Z letala, ki ga je poneslo nato v Severno Korejo, je sovjetski ministrski predsednik Kcoigin paski kitajiskm voditeljem telegram, v katerem se zahvaljuje za prijazen sprejem, ki ga je bil deležen v Pekingu. V telegramu je bito rečeno: ,.Želimo velikemu kitajskemu 'ljudstvu novih uspehov pri izgradnji socializma. Naj bi enotnost in skupnost naših partij in dežel krepila socialistični 'tabor in mednarodno komunistično gibanje."
V Severno Korejo je prispel Kosigin s štiiriumo zamudo, ker so trajali pogovori v Pekingu dlje kot običajno. Na letališču v Pyoing Jangu je pričakal Kosigua severnokorejski minlistrski predsednik Kirn Sung.
Kosigin je tu dejal, da so letalski napadi na Severni Vietnam približali Sovjetsko
zvezo in Kitajsko. Padec Kruščeva oktobra lani je ustvaril nove možnosti popačitve soc'a i is ličnega tabora. Ministrski predsednik Kosigin je rekel tudi, da sov:et*KC bud-sltvo odtočno podpira borbo za združitev obeh korejskih delov. Zahtevamo kor. ze od začetka, da se umaknejo ameriške enote iz Južne Koreje.
TURČIJA GRE SVOJA POTA
Turška viada je nedavno sklenila, da ne miisili več sodelovati v pripravljalnem odboru atlantskih držav, ki proučuje ustanovitev vsestranske jedrske sile NATO. Sklep turške vlade je bil objavljen kmalu po odhodu sovjetske delegacije iz Turčije.
Politični opazovalci na Zapadu so mnenja, 'da je ta uspeh iskati v dinamični politiki Sovjetske zveze. Da je to res, pravijo ti opazovalci, kaže dejstvo, da je sličen uspeh dosegla sovjetska politika že leta 1962 v Perzija, kjer se je ta država obvezala, da ne bo na svojem ozemlju dovoljevala nobenih vojaških oporišč, naperjenih proti Sovjetski zvezi.
Sovjetska vlada pa je Turčiji delno obljubila spremembo svoje politike do ciprskega problema. V času najhujših spopadov na otoku Oipru je lani Rusija popolnoma podarila predsednika Malkariosa.
V Sovjetski zvezi pa so prevzeli medtem novo vodstvo novi polil tiki, bi so uvideli, da je bolje, če so v dobrih odnosih s Turčijo, kajti ta je vetnda-r precej velika in močna. Zato so Sovjeti spremenili svojo poffitiko do Gipra in se zbližali z Ankaro. ‘Opazovalci so celo mnenja, da ima Rusija celo namen podpreti Turčijo, ki zahteva, da se mora Ciper popolnoma osvoboditi tako turškega kot grškega vojaštva.
isi pri ras v Avstriji
KOROŠKA ¥ VOLIVNI BORBI
Že zadnjič smo na kratko poročali o pričetku volilne borbe za volitve v koroški deželni zbor, ki bodo v nedeljo, 14. marca t. 1. Pred dobrim tednom je bito predvo-iliilno zborovanje zastopnikov Ljudske stranke iz vse Koroške, preteklo soboto pa zastopnikov Soc alisf čne stranke.
Obe Vladni koalicijski stranki sta že objavili listi svojih kandidatov. Ljudska stranka ima na svoji listi kar 72 kandidatov (vseh poslanskih mest v kor. deželnem zboru je 36). Vrstni red kandidatov na prvih pečnaoth mestih je z maj.mimi gp;esnem-i baml isti kot dosedanji.
Pri socialistih je, kot že znano, nosilec liste deželni podglavar Hans Sima, ki na ta način stopa na mesto dosedanjega nosilca liste in deželnega glavarja Ferdinanda We-deniiga. Na sabatnem zborovanju strankinih zastopnikov je objavili volilni program stranke in kandidatno listo z 52 kandidati. Na prvih osemnajstih mestih (kolikor so socialisti imeli 'poslancev v dosedanjem deželnem zboru) so razen pet oseb ponovno vsi dosedanji poslanci. V volilnem nrogra-mu je med drugim rečeno, da naj na splošno tudi v bodoče valjajo načela stranke, ki so veljala zadnjih dvajset let; 'bolj odločno pa zahteva »okrepitev koroškega gospodarstva" itd. S tem v zvezi sledi nato ugotovitev, ki je za socialiste same nekoliko porazna, saj so vprav oni imeli kot večinska vladna stranka v deželi teh 20 let glavno besedo. Rečeno je namreč: »Koroška se bori proti takemu razvoju, po katerem že itak bogatejše avstrijske dežele postajajo še bogatejše, medtem ko gospodarsko zaostali predeli... v razvoju zaostajajo." — Na zborovanju je bil kot zastopnik osrednjega odbora stranke navzoč bivši minister dipl. ing. Wa!dhrunner, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim zahvalil poslavljajočemu se deželnemu glavarju Wedeni|gu za njegovo dolgoletno zvesto delovanje v stranki.
»DRUGORAZREDNIH KOROŠCEV NI!“ je pred nekaj dnevi izjavil deželni podglavar Sima na nekem socialističnem zborovanju. Govoreč o slovenski manjšini, je rekel, da „n'mamo Korošcev prvega ali drugega razreda, temveč samo Korošce!"
To so kar lepe besede, vendar naša želja bi bila, da ne bi ostalo le pri besedah, kot je bito večinoma dosedaj, in da ne bi socialisti (ali kdor koli bo že v vodstvu vlade) samo »želeli" na lojalen in odkrit način reševati manjšinske probleme, temveč, da bi te želje izvedli tudi v dejanja! Vodenih obljub, zavitih v lepe besede, smo namreč v teh letih že dovolj slišali od odgovornih in pristojnih oseb in oblasti. Naj pokažejo tudi s praktično izvedbo teh obljub nasproti slovenski manjšini na Koro-
Prav posebno zahtevajo zvišanje plač železničarji, ki so pretekli teden na zborovanju po svojih zaupnikih nujno zahtevali, da pristojni vladni zastopniki čimprej škem, katera je vsaj toliko lojalna in konstruktivna kot ostali državljani, na vsak način pa bolj kot marsikateri »še vedno včerajšnji", ki še vedno škili čez severno državno mejo in obuja sladko-grenke spomine na »tisočletni Tretji rajh".
V zvezi z moralno dolžnostjo odgovornih o izpolnitvi določb avstrijske državne pogodbe nasproti koroškim Slovencem naj še omenimo besede zun. ministra dr. Krei-skero na nedavni tiskovni konferenci v avstrijski televiziji glede Južne Tirolske in nezadostne izp-ofn tve določb Pariške pogodbe s strani Italije. Poudaril je, da n: toliko važno, če sta s pogajanji zadovolina Dunaj in Rim, temveč mora biti z njim’ zadovoljna južnotiiroliska nemško govoreča manjšina. Nadalje je poudaril, da ni važno, kako je ta manjšina številčno močna oz. velika, temveč je važno le dejstvo, da je manjšina tu In da je treba z njo računati in jo upoštevati. (Zanimivo je, da so avstrijski časopisi ta del njegovih izjav tako rekoč mol-čč prešli. So že najbrž vedeslli, zakaj je tako bolje!)
ZLOČINI UBOJA IN UMORA
NE ZASTARAJO!
O problemu zastaranja velikih zločinov, posebno onih, izvršenih za časa nacističnega režima, smo že svoječasno poročali. O zadevi je .razpravljala pretekli teden tudi avstrijska vlada. Obe vladni koalicijski stranki sta soglasno sklenili, da vsi zločini uboja oziroma umora, zlasti oni, ki so bili izvršeni v dobi nacionalsocialističnega nasilja, tudi po 29. juniju t. 1. ne bedo zastarali.
Pravosodno ministrstvo je izdelalo tozadevni osnutek izpremembe kazenskega zakona in ga je predložilo vladi, k. ga je, kot že zgoraj povedano, odobrila. Še v teku marca bo o njem razpravljal parlament. S potrditvijo te kazenskopravne novele bo vsaj nekoliko zadoščeno tudi za vsa nacistična grozodejstva. Ta vladni sklep je izredne državnopolitične in moralne važnosti; prav tako je razveseljivo, da sta obe vladni koalicijski stranki našli v reševanju tega važnega problema skupno pot.
Nevarnost, da bi nacistični vojni zločini zastarali in bi jih ne bilo več mogoče preganjati, zaposluje že dalj časa vso evropsko javnost. Da je mnogo teh strašnih zločinov še vedno ostalo nekaznovanih, nam najbolje pričajo še vedno na novo odkriti, M še niso bili sodno preganjani. To nam dokazuje več tozadevnih tekočih procesov v Zap. Nemčiji in tudi nekaj podobnih v Avstriji. Več zapadnoevropskih vlad je že
SLOVENCI
dama in pa sostu
Družinska sreča
V	družini inž. Marka Bajuka v Mendozi (Ar gentina), se je rodila nedavno hčerkica, ki je pri krstu dobila ime Alenka.
Končala je svoj študij
V	San Luisu, Universidad Nacional de Cuyo, je končala svoje študije gdč. Cvetka Grintal iz Mendoze v Argentini in postala profesorica za psihologijo ter pedagogiko in poklicna svetovalka
Nagrajena slovenska doktorica
Nedavno je na tržaški univerzi promovirala Ana Šturm iz Gorice. Mladi doktorici, so na pokra jinski seji, ki ji je predsedoval dr. Chientaroli, nagradili tezo: »Soška dolina iz zemljepisno-antropo loškega vidika”. To delo je biio istočasno tudi njena disertacija (znanstvena razprava) pri podelitvi doktorskega naslova. Nato so ji podelili še denarno nagrado v znesku 50.000 lir. Dr. Ana Šturm je štu dirala na slovenskih srednjih šolah.
Iz Avstralije
V	Melbumu se živahno udejstvujejo tudi slovcn ski športniki. Goje zlasti odbojko. Prijatelji tega športa so si ustanovili iastno društvo »Slove nia”, ki obstoji že tri leta in je tudi včlanjeno r odbojkarski ligi v državi Victoria. Ob zaključku igralne sezone je moštvo »Slovenia” pre;elo dva pokala kot zmagovalec B-skupine za leto 1934. Ta ko se je moštvo povzpelo v A-skupino in bo mo ralo igrati sedaj z močnejšimi klubi.
V	kraju Fenola pa so nedavno pokopali znanega slovenskega čebelarja Ivana Grila, ki je izgubil življenje pri avtomobilski nesreči. Pokojni Ivan Gril je bil doma iz Postojne in je prišel v Avstralijo pred nekaj leti. Že v začetku se je pr? čel baviti s čebelarstvom, ki ga je gojil v širokem obsegu, saj so njegove čebele nabrale preteklo leto 14.090 kilogramov medu. Rajni je bi! zato znan kot najuspešnejši slovenski čebelar v Avstialiji.
Slikar Janez Bernik v Beogradu
V	salonu Modeme galerije so odprli drugo beograjsko samostojno razstavo del Janeza Bez n 1 k a iz Ljubljane. Umetnik razstavlja: 12 platen, 13 grafik in pet kipov. Vsa ta dela razen enega je Janez Bernik napravil lani.
Slovenski slikar v Brescii
Pred kratkim je razstavljal v italijanskem mesto Brescii (severnoitalijansko mesto, ki ima skoraj če trt milijona prebivalcev) slovenski akademski slikar Peter Adamič iz Ljubljane. Razstavi! je 32 akvarelov s pretežno krajinsko motiviko. Nje gove stvaritve je italijansko občinstvo sprejelo z velikimi simpatijami, saj je prodal skoraj vsa. Razstavo je posredovala gledalcem tudi italijanska televizija. Tudi strokovna kritika je povečini objel tivno ocenila umetnikov obisk iz Slovenije.
Slovenski pevski Zbor v Melburnu
V	Melbumu v Avstraliji je nedavno gostoval slovenski pevski zbor iz Sydneya »škrjanček”. Pod vodstvom svojega pevovodje L u d o v i k 8 Klakočerja so pevci zapeli tako doživeto,1 ds SO jim bili vsi poslušalci koncerta resnično hvaležni za lep večer slovenskih narodnih in umetnih pe smi. Tudi direktor katoliškega emigracijskega ura da Father Rafter, dober prijatelj Slovencev, in za stopnik državnega emigracijskega urada Mr. Frank de Grood nista mogla prehvaliti ubranega petja slovenskih pevcev iz Sydneya-
razpravljalo o tem in odgodito rok zastaranja; izmed vidnih osebnosti je podal tozadevno izjavo tudi bivši zahodnonemšte kancler dr. Adenauer, ki odločno stoji na stališču, da mora biti ta rok vsaj za nekaj let podaljšan.
DRŽAVNI USLUŽBENCI ZAHTEVAJO
ZVIŠANJE PREJEMKOV
Pred dnevi so zasedali zastopniki štirih sindikatov javnih (državnih) nameščencev in razpravljali o nujnosti dosege višjih prejemkov. Sklenili so, da bodo poslal1 svoje pismene zahteve o nujnosti zvišanja plač, da bi se na ta način doseglo izenačenje za povišanje cen življenjskih potrebščin v I. 1964. Hkrati so pozvali zveznega kanclerja, da začne tozadevna pogajanja. Kljub lanskemu zvišanju zahtevajo sedaj ponovno že 8 odst. več —- najmanj pa 160 šil. mesečno — in za vsakega otroka povišek doklade za 20 šil.
prično s tozadevnimi pogajanji, in so za slučaj zavlačevanja zagrozili z drugimi »učinkovitejšumi" merami (verjetno S stav kami).
Zgled naših ljudi okoli Trsta
(Dopis s Primorskega)
V novembru so Mi prebivalci pokrajine okoli mesta Trata poklicani, da si kot demokratični volivci izberejo zastopnike, ki naj v bodočih letih vodijo pokrajino. V mestu Trstu in v okoliških občinah je veliko prebivalstva slovenskega. Zato je bilo takoj vprašanje, katero listo naj voli slovenski človek.
Za glasove naših ljudi so ise potegovale skoraj vse večinske italijanske stranke, med njimi pa posebno stranka krščanske demokracije, socialistična stranka in pa tudi komunistična stranka.
Pri pokrajinskih volitvah ne gre za gospodarstvo v občinah, kje bodo napeljali kakšen vodovod ali naredili pot. Pokrajina, pri nas pravimo dežela, odloča o deželnih zadevah. Gre za splošni blagor v dežel^ za prospeh, za lepo razumevanje ljudi med seboj, za medsebojno spoštovanje. Slovenci so se zavedali, da je njihova naloga, da z volitvami pokažejo, da so tudi oni v deželi, da morajo izbrati zastopnika, ki jih bo kot sodeželane branil in jim zagotovil vse pravice, kot gredo drugim.
Levičarsko usmerjeni Slovenci so se postavili na stališče, naj naši ljudje volijo večinske italijanske stranke. Da bi ljudi bolj .potegnile za seboj, so te stranke postavile na svojo listo tudi nekaj slovenskih ljudi. Toda krščansko misleči in narodno zavedni ljudje so se zavedali, da je vsak slovenski glas, oddan komunistom ali socialistom, sploh italijanskim strankam, takorekoč vržen proč. Saj se je že prej pokazalo, da so taki zastopniki, ki so prej obljubljali vse mogoče reči v korist našega prebivalstva, gladko stopili v ozadje in so irinrai, narediti tako, kot je stranka ukazala. Komunisti sicer vedno vpijejo, da so za pravice prebivalstva in kažejo na vsako krivco, ki se godi. Toda konec koncev komumstična stranka Italije vedno naredi tako, kot je prav za njen celotni položaj v držav' in se za zaščito naših ljudi prav malo zmeni v dejanjih. Slovenski zastopnik na socialistični listi se je po želji stranke sploh umaknil, ker je tako želela stranka. Vsi naši glasovi zanj so bili brez pomena. Ravnanje krščanske demokracije kot krščanske stranke je našim vernim ljudem bilo Sicer simpatično. Vedeli pa so, da bodo najbolj zastopani po svojem lastnem pred-
stavniku, ki potem, ko je izvoljen, še vedno lahko sodeluje v deželnem zboru s katoliškimi možmi, kadar gre za vprašanje vere in morale, pa tudi drugače, če je potreba.
Slovenci so se torej odločili, da .postavijo svojo lastno volilno skupnost. Uvideli so, da jim vtapUjamje v večinskih s tram ah samo Škoduje. Tako se je ta naša volilna skupnost podala v boj, da dobi svojega zastopnika v tržaškem deželnem zboru.
Ni treba pripovedovati, da so večinske stranke razpolagale z ogromnimi sredstvi za volillno propagando. Ni treba omenjati, da so tudi na naše ljudi pritiskali in jim obljubljali, kar je vleklo.. Jedro naših ljudi okoli slovenske volilne skupnosti je napelo vse sile in klicalo naše ljudi, da se mu pridružijo in da oddajo svoj glas Slovenski volilni skupnosti, kajti samo ta bo v resnici govorila in delala za našega človeka. Velike stranke imajo drugih problemov dovolj in nimajo časa, da bi se ozirale še na našega človeka in njegove potrebe, če sl sam ne boš pomagal, ne bo nič. Treba se je afirmirati, pokazati, da živiš, da si in da veš, kaj hočeš. Kdor se ne pokaže, tega ne upoštevajo. Gredo preko njega.
Z velikim optimizmom so se podali naši volivci v votivno borbo. Z zaupanjem so gledati naprej in s prepričanjem, da je ta pot pravilna, ki bo slej ko prej tudi edino usipašna. Dan volitev je nato .pokazal, da se niso motili. Od občinskih volitev naprej je Volilna skupnost spet napredovala in si pridobila svojega zastopnika v tržaški deželni zbor.
V zboru se je 'kmalu pokazalo, kako je ta zastopnik pomemben, čeprav je en sam. Za njegovo naklonjenost so se začele pote-
£SSSSSSSssssssssssss^~g^
.. nkht tiar ei!5
iksommm i
govaiti druge stranke in tako je naš človek po njem postal vpliven in odločujoč, Tržaški list piše 21. januarja: „Tu se je pokazalo, kaj velja samostojen nastop Slovencev na političnem bojišču. Za sredinsko levo koalicijo v tržaškem deželnem zboru je postala upoštevanja vreden partner samo kot samostojna lista. Brez tega bi njegovi volivci, če bi glasovali tu ali tam pri kakšni večinski stranki, ne pomenili nič.“
Pred kratkim je ta Volilna skupnost naredila s strankami sredinske levice v Trstu dobro premišljen dogovor za skupno nastopanje v deželnem zboru, kar bo v splošno korist Slovencem v tržaški pokrajini.
V Kranju so praznovali Prešernov teden
Za letošnji Prešernov teden so v Kranju pripravili pester program prireditev. Začeli so z otvoritvijo razstave gorenjskih likovnikov v Prešernovi hiši in galeriji mestne hiše. Na literarnem večeru v renesančni dvorani gorenjskega muzeja pa so se predstavili gorenjski književniki.
Spominska svečanost ob pesnikovem grobu v Prešernovem gaju je bila v nedeljo, 7. februarja. V ponedeljek popoldne pa je dr. Paternu v renesančni dvorani predaval o povojni slovenski poeziji. Ob 18. uri je bil v Prešernovem gledališču na sporedu spominski večer pod naslovom ,,Stanu se svojega spomni, trpi brez miru”, na katerem so sodelovali Prešernov pevski zbor, Oder mladih in člani Prešernovega gledališča. Slovesna podelitev letošnjih Prešernovih nagrad je bila ob 20. uri pri predsedniku občinske skupščine. V torek, 9. februarja, je bilo v zadružnem domu na Primskovem predavanji o Prešernovem življenju, ki so ga popestrili z recitacijami in petjem. Od 5. do 9. februarja sc v Prešernovem spominskem muzeju obnovili razstavo pesnikovih rokopisov, klub kulturih delavcev pa je v tem času z recitacijskim večerom gostoval po okoliških krajih.
Kratke uHurne vesta _____	__________
© Kulturno središče J. F. Kennedya v Washingtonu bo veljalo trideset milijonov dolarjev. V poslopju bo več velikih koncertnih, gledaliških in razstavnih dvoran. Dograjeno bo do pričetka 1968. leta.
© Znana sopranistka Elisabeth Schwarzkopf namerava skupaj s svojim možem Waitherjem Leggejem (ravnateljem gramofonske družbe His Ma-ster’s Voice) ustanoviti šolo za pevce v Švici.
Spremembe v mašnem obredu
S prvo postno nedeljo bodo stop’: i e v veljavo nekatere manjše spremembe v mašnem obredu, kakor je sklenil vesoljni cerkveni zbor. Posebni odbor strokovnjakov, bogoslovnih učenjakov in škofov pripravlja obnovo celotnega mašnega obreda. Da bo to delo izvršeno, bo treba še nekaj časa.
Po tretjem zasedanju vatikanskega koncila
O čem so pravzaprav škofje na tem zadnjem zasedanju razpravljali?
O razniiih in važnih zadevah. Glavni predmet prve razprave so bili nekateri pogledi na Cerkev; nadaljevali so in končali razgovor o škofijskih dušnopasbirskih dolžnostih; nadalje so prišla na vrsto: verska svobodo; zadeva judov in nekristjanov, božje razodetje, apostolat laikov, duhovniki in njihova dušnopastirska skrb, vzhodne katoliške cerkve, Cerkev v današnjem svetu (12 dmi), misijonska dejavnost Cerkve, prenovitev redovniškega življenja, duhovništvo, krščanska vzgoja, zakrament sv. zakona.
Zaključek vsega tega? Škofje so odobrili Konstitucijo o Cerkvi, Dekreta o ekumenizmu in vzhodnih katoliških cerkvah. Za četrto zasedanje, ki se bo pričelo letos 14. septembra, so ostale druge zadeve, ki jih imajo sedaj v pretresu razne komis je, kakor so to že delale v teku zasedanja. Komisije morajo namreč pregledati vse predloge, jih preučiti, popraviti ali celo predelati že predložne načrte in sheme, o katerih so škofje že govorili, in pripraviti potrebna poročila za uvod in pojasnilo.
Konstitucija o Cerkvi je zelo važna. Kaže Cerkev v novi in modernejši luči. Po dolgih teoloških debatah, katerih odmev je hilo slišati pri koncilskih razpravah, so v Konstituciji sprejeti razni teološki nauki m gledanja, o katerih se je veliko govorilo v zadnjih desetletjih. Konstitucija ima o~ sem poglavij. Prvo govori o skrivnosti Cer-fcve, drugo o božjem ljudstvu, tretje o hierarhičnem ustroju Cerkve in o ško lovstvu, četrto o laikih, peto o svetosti v Cerkvi, n kateri so vsi poklicani, šesto o redevnikih, sedmo o eshatološkem značaju Cerkve in njeni povezavi z nebeškim kraljestvom, osmo o Materi božji in njenem mestu ob Kristusu in v Cerkvi.
Dekret o ekumenizmu daje navodila za dalo za zbližanje z nekatoličani in za zedinjenje. Tretje poglavje dekreta govori o cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so ločene od rimske (pravoslavne cerkve, pro-
testanske cerkvene skupnosti). Dekret o vzhodn-ih katoliških cerkvah je dopolnilo k dekretu o ekumenizmu in daje navodila, kako naj se katoličani vzhodnega obreda zadržijo do pravoslavnih, čeprav je ta dekret kratek, vendar predstavlja važen korak do večjega zbližanja s pravoslavnimi im do zedinjenja.
Konstitucijo in oba dekreta v latinščini je vatikanski list že objavil. Pred kratkim tudi italijanski prevod. Upamo, da nam bo kdo preskrbel tudi slovenski prevod.
Nekaj drobtinic
Pri koncilskem zasedanju je bilo podanih 54 poročil. Med drugimi sta podala poročila tudi dva jugoslovanska škofa: dve splitski škof Franič, ki je član teološke komisije, dve beograjski nadškof Bukatko o pripravi in ciljih dekreta o vzhodnih katoliških cerkvah.
Intervencij ali govorov (deset minut) je bilo 659. Največ pri razpravi o Cerkvi v današnjem svetu: 169. Govoril je tudi ljubljanski nadškof Pogačnik, ki je med drugim poudaril, da je nepravilno ravnanje z narodnimi manjšinami v škodo Cerkvi. (Ker niso mogli vsi škofje govoriti, so nekateri predložili svoje opazke, predloge, popravke itd. pismeno. Takih pisanih vlog je bilo 1586). Pri koncilu so govorili en župnik in trije laiki.
Vse intervencije in govore so registrirali na magnetofonski trak. Porabili so 76.800 metrov traka.
Vseh glasovanj z glasovnicami je bilo 148
Vsako dnevno zasedanje se je začelo s .sveto mašo. Vseh maš je bilo 51: dvakrat je koncelebriral sveti oče sam, dvakrat dva druga škofa; svetih maš v rimskem obredu je bito 37, v drugih obredih pa deset.
Med zasedanjem so objavili smrt 14 škofov. Eden je umrl zadnji dan tretjega zasedanja, eden pa pri nesreči na letališču Fiiumioino, ko se je vkrcal, da se po končanem zasedanju vrne v Ameriko.
L. Sk.
Vendar nekatere reči so že končno določene in se lahko začno izvajati.
V pristopnih molitvah mašnlk ne bo več mofl.il psalma 42 in se bo vsaka maša vršila tako, kot je sedaj pri črnih mašah, kjer tega psalma ni. Zgodovinarji pravijo, da se je ta psalm uvedel v 11. stoletju in sicer so ga najprej peli, ko je mašnik šel iz zakristije proti oltarju. Zaradi tega je pozneje postal del pristopnih molitev.
Doslej je pri slovesnih mašah držal sub-diaikon pateno v rokah, ko je asistira1 maš-nifcu. Odslej bo ostala paitana na oltarju.
Tiha molitev ali kakor pravimo z nekdanjim rimskim izrazom sedaj „prošnja nad darovi” ne bo več tiha. Mašnik jo bo molil na glas ali pa pel (pri petih mašah).
Po povzdigovanju pride molitev „Per iipsum et cum ipso...” Te besede bodo odslej glasne in mašnik ne bo več delal ob tej pril liki križev s hostijo nad kelihom. Med tem sklepnim slavospevom bo hostijo s kelihom samo nekoliko dvignil.
Tudi besedilo „Libera nos” po čenašu bo sedaj na glas.
Ko bo delil sveto obhajilo vernikom in bo izgovarjal besede ,,Kristusovo telo”, mašnik ne bo več dolžan narediti križa s hostijo.
Sveta maša se bo končala z mašrikovim blagoslovom. Torej odpade branje zadnjega evangelija. Ta evangelij tudi ni v prvotnem mašnem obredu. Začeli so ga moliti v srednjem veku v Franciji, torej v galikanskem obredu in so ga pozneje prevzeli v rimski obred. Po svojem blagoslovu se bo odslej mašnik obrn'l k oltarju, vzel kelih in odšel v zakristijo. Ljudstvo bo verjetno tedaj zapelo primemo pesem.
Tako je povsem pametno, da se potem ne opravi več še blagoslov z Najsvetojšim, kot je ponekod pri nas še v navadi. Drugod so ga večinoma že opustili, Blagoslov z Najsvetejšim je primeren za cerkvene pobožnosti izven svete maše, na primer popoldne pri litanijah ali blagoslovu, kot rečemo.
Po mašah se tudi ne bodo več molile tri zdravamarije. Te molitve po maši je vpeljal papež Leon XIII. s posebnim namenom, da bi prosili Mater božjo in sv. Mihaela nadangela za pomoč v boju z zlim duhom. Leon XIII. je namreč imel nekoč videnje, kako je bil za dolgo dobo satan izpuščen z verige. Zrl je pred seboj strašna pohujšanja in rovarjenje zlega duha med ljudmi. Zato se je odločil, da vpelje te molitve po
maši. Škofje s papežem so sedaj sklenili, da jih opuste, ker ne spadajo v maša: obred po zamisli vesoljnega cerkvenega zbora.
Odslej bo smel tudi škof maševati po obredu navadnega duhovnika. Doslej je bila škofova maša, če je bila peta, vedno nekaj posebnega.
Mašnik sme stalne dele odslej moliti oziroma peti skupno z ljudstvom ali pevci. Spremenljive dele, ki bi jih ljudstvo molilo ali peto, pa ni dolžan sam zase brati, če jih ljudstvo moli ali poje po odobrenem liturgičnem besedilu.
Pri mašah naj bi duhovnik skupno z ljudstvom molil tudi za „vse potrebe”, tako kot je v litanijah vseh svetnikov. Kar je dovoljeno za povečanje sodelovanja vernikov pri maši, se bo uvajalo krajevnim razmeram primemo. Najlepša služba božja je tista, pri kateri ljudstvo z mašnikom vred poje liturgično besedilo po posebnih odobrenih mašnih melodijah, z njim vsaj nekaj moli in tako res kot skupnost opravlja božjo službo. Lepe nabožni pesmi, ki jih imamo toliko različnih, bodo še vedno lepšale našo službo božjo. Priporoča se pa seveda še vedno tudi peta latinska sveta maša.
Nadaljevanje koncila
14. septembra se bo začelo 4. nadaljevanje II. vatikanskega koncila. Vrhovna komisija za vzporeditev koncilsko zasedanj
se je že sestala pod predsedstvom kardinala Tisseranta. Koncilski očetje boao morali pretresati še štiri dolge člene, ki niso bili do sedaj obdelani. Predlogi na sporedu se tičejo: verske svobode, Cerkve v modernem svetu, misijonskega delovanja in duhovniške službe. Dva predloga, in sicer teološki ter o katoliškem laikatu čakata samo še na izglasovanje. Pet predlogov, med temi tudi o krščanski vzgoji, bodo morali konclsikii očetje še predelati.
čaka jlih torej še veliko dela. V vatikanskih krogih pa zatrjujejo, da se bo s prihodnjimi sejami končal II. vatikansk. zbor.
Zaradi teh nujnosti je moral papež odkloniti vabilo prirediteljev svetovne razstave v New Yorku. Skoro gotovo bo pa letos v marcu obiskal Filipine ob 400-letnici po-kmiistjjainjeuja tega otočja.
© V glavnem mestu Gradiščanske Zeljez-nem so ustanovili pred kraitkim komorni orkester „Joseph Haydn“. Glasbeno vodstvo je prevzel Eduard Ehrenreich.
Naše prireditve
VOGRČE
Farna mladina v Vogrčah priredi v nede-ijo, 21. februarja, ob pol osmih zvečer veseloigro v 4 dejanjih
„ R E P O S T E V “ v farni dvorani v Vogrčah.
Prisrčno vabljeni!
n ms i
2VABEK
Farna mladina is Vogrč gosttnje v nedeljo, 21. februarja, ob poti treh popoldne z veseloigro v 4 dajanjih
„ R E P O 5 T E V “
v farni dvorani v 2vabeku.
Vabimo vas na isaneh in vasetljje!
„Oder mladje“ — skupina študentov vabi na veselo prireditev, ki bo v nedeljo, dne 21. februarja, ob pol treh popoldne na Djek-šali pri Gotschmarju in ob pol 8. uri zvečer pri Puschniku v Grabalji vesi.
Na sporedu je komedija znanega francoskega pisatelja J. B. Moliera:
„SCAPINOVE ZVIJAČE«.
V odmoru glasbena zabava.
Študentje vas pričakujemo!
LIPICA pri RAD1SAH (Martinov oče je praznoval 95-letnico)
V torek, dne 9. februarja, je dopolnil naš naj starejši faran in občan Martinov oče £5 let.
Hribovit je kraj naše vasice. Ob bregovih slonijo majhni domovi in trdo je bilo že od nekdaj življenje na njih, tako tudi na Martinovem domu. Nikdar ni bilo v hlevu na Martinovem domu več kot dve do tri (kravice, v hiši pa kup otrok, kar devet otročičev. Treba je bilo zares veliko truda dn poguma, da si mogel pred 65 leti preživljati — kot oče — v tistih težkih gospodarskih razmerah tako številno družino.
A naš slavljenec Martinov oče je bi/l pridnih rok in bistre glave, česar se je lotil, vse mu je uspelo. Z eno besedo — znal je vse. Lotil se je tesarskih del, zlasti je bil mojster v izdelavi in popravljanju lesenih črpalk, z ljudskim litarazom „plunkovci“; (ker so s to preprosto skoraj čisto leseno napravo iplumkalu vodo iz večkrat do 20 metrov globokih studencev. Tem starodavnim napravam je napravila konec šele v novejšem času elektrika. Tudi zidarskih del se je lotil Zlasti je postavljal in popravljal stare kmečke peči za peko kruha. Pozimi so pa služile te peči, da se je zbirala družina Okrog njih. Pečal se je tudi z izdela-
vo lestev (lojter) in jih prodajal v Celovec. Zadnjo lestev je izdelali, ko je bil star 92 let. Tako mu je bil dolgi življenjski dan izpolnjen s prodnim delom za dem in družino.
A spomin mu je svež, četudi telesne moči pojemajo. Polno pa se zaveda svojih dolžnosti do naroda, vere in cerkve. 6 otrok mu je še živih. Žena Neža mu je umrla pred 20 leti, četudi je bila enajst let mlajša od njega. Ko ga je na njegov god, na dan sv. Valentina, urednik „Na-šega tednika" obiskal, je izrazil željo in prošnjo, da bi se rad zahvalil v našem listu vsem, ki so ga počastili ob njegovem rojstne in godovnem prazniku.
Martinov oče se zahvaljuje
»Zahvaljujem se vsem, ki ste se me ob mojem rojstnem i.n godovnem dnevu spomnili. Predvsem se moram zahvaliti našemu županu Nužiju W i e s e r j u za oseben obisk in zato, da je pripeljal s seboj tudi našega občinskega tajnika in naše domače pevce pod vodstvom našega neumornega pevovodjo g. Šimama Wntl'ioha, ki so z lepim petjem domačih pesmi Olepšali ta moj spominski dan. Zahvaljujem se za lepo darilo Občine in tudi za vse druge mi naklonjene darove in obiske. Tega nisem pričakoval, da ste me poleg mo::h otrok in vnukov še drugi tako počastili in seveda tudi razveselili.
Zahvaljujem se tudi onim, ki so me obiskali. Dalje se • zahvaljujem domačemu g. župniku, ki so se me spomnili javno v cerkvi. Seve se zahvaljujem tudi svojemu sinu In zlasti njegovi ženi Mojciji za potrpežljivo postrežbo, s katero mi že 25 let pomaga nositi breme starosti in večkrat tudi bolezni. Bog plačaj vsem!"
Temu poročilu moramo dodati, da sta v istem tednu in sicer 11. februarja, obhajala zgoraj imenovana sin Nanti in njegova žena Mojci svoj srebrni poročni jubilej. Iz srca jima želimo, da bi se jima povrnilo zrahljano zdravje in da bi mogla dočakati še zlati poročni jubilej!
Tudi uredništvo Našega tednika se pridružuje tem čestitkam in se zahvaljuje Martinovi družini za dolgoletno zvestobo Mohorjevim knjigarn, našim listom ter zvestobo slovenstvu.
Iz vasice Lipica ‘pri Radišah prinašamo še žalostno novico, da smo spremili na farno pokopališče zadnjega januarja 83-letno blago itn vemo Pongračevo mater k večnemu počitku. Rajna je bila skozi 47 let občinska babica, ki je bila — kakor so g. župnik v pogrebnem govoru omenili, v 387 slučajih materam v pomoč. Dolga je pot od Pongračeve hiše v farno cerkev in redno je prihajala skoraj do zadnje jeseni k službi božji, četudi je rabila uro in četrt do cerkve, nikoli ni zamudila božje službe.
Lepa udeležba pri pogrebu je pričala, da je bila pokojna vsepovsod spoštovana in
priljubljena. Težka je bila njena življenjska pet. V zadnji vojni je zgubila dva sina in leta 1943 /tudi moža. Ostala ji je samo ena hčerka, zato je bila z vso ljubeznijo navezana tudi na vse vnuke im pravnuke ter jim pomagala skoro do zadnjega. Hudo je trpela v zadnjih tednih, ko jo je zadela kap in si pri padcu zlomila nogo v boku
Skoraj pri polni zavesti do zadnjega je pcitrpežiijlvo prenašala svojo bolezen. Domači g. župnik pa so ji med boleznijo od časa do časa prinašali Najsvetejše. Zmerom se ije zahvaljevala vsem, ki so ji potrpežljivo stregli. Posebno je bila hvaležna Pongiraičevi mladi družini in njeni edini hčerki Marbiniki za njih skrb in obiske.
Bog naj ji bo plačnik za 'njeno lepo vzgle-dno življenje.
PRIBLA VES
(Bridka usoda — Smrt Marjete Miklau)
Nemila usoda se je naselila v ugledni Lužnikov! družini. Oče Anton je težko zbolel tik pred božičnimi prazniki. Njegova ljubljena žena ga je morala samega pustiti na bolniški postelji, ker je tudi sama zbolela in je morala iskati zdravja v deželni bolnici v Celovcu. Tu je morala prestati težko operacijo.
Da pa bi bila nesreča še popolnejša, mu je nenadoma zbolela 10. januarja še njegova sestra Marjeta Miklau, ki je bolnega brata obiskovala vsjak dan. Na praznik sv. Družine je hotela iti k večerni službi božji v vaško podružno cerkev. Toda komaj ije b')Ia nekaj korakov od svojega doma, so ijd odpovedale moči. Hitro se je vrnila in se Vlegla v bolniško posteljo, ki pa jo reva ni več zapustila.
Sprevidena s svetimi zakramenti se je podala v bolnico, da bi tam našla pomoči in zdravja. A Vsemogočni je odločil drugače in jo poklical k sebi v nebesa. Še istega dne pred smrtjo sta jo obiskala v bolnici njen brat in njen svak. Tedaj jima je še rekla, da se počuti bolje. Toda komaj sta prišla domov, je že prišlo sporočilo iz bol-
Športno društvo Št. Janž v Rožu priredi v nedeljo, dne 21. februarja, na Šent-janških Rutah svoje društveno prvenstvo v smučanju. Začetek bo ob pol dveh popoldne. Vsi člani naj se pravočasno javijo pri Tišlerju.
Vabljeni.
niče, da je Marjeta umrla. V začetku še verjeti nista hotela, a sta se morala z žalostno novico le sprijazniti. V sporočilu je bilo še tudi rečeno, da jo je zadela možganska kap.
Ko je rajna Marjeta Miklau odhajala v bolnico, je še svoje drage domače prosila: »Veste, če umrjem, potem bi na vsak način rada ležala doma na domačem pokopališču, zraven mojih staršev v Dobri: vesi." Sedaj se ji je izpolnila zadnja njena velika želja.
Dne desetega februarja — natančno mesec dni, ko je zbolela — so jo spremili sorodniki in velika množica prijateljev in znancev na njeni zadnji poti na vaško pokopališče v Dobrli vesi.
Pogrebne obrede so opravili g. kaplan Kašelj, ki so imeli na grobu v srce segajoč govor. G. Kašelj so v svojem jedrnatem govoru našteli pota njenega življenja, ki pa ni bilo zmeraj rožnato. Vendar je globoko-vema Marjeta Miklau vse prestala. Kot dekle je bila rajna članica Marijine družbe v Kazazah. Ko je bila stara dvajset let, ji je umrla njena mati. Kot najstarejša hči je morala prevzeti skrb materinstva svojega komaj petletnega brata. Še več, m :ala je prevzeti gospodinjstvo na svoje rame in ga vodila s svojim očetom dolgih 24 let, dokler ga ni prevzel njen najstarejši brat. Le za kratek čas se je oddahnila, pa je šla zopet gospodinjit. Tokrat pa v župnišče v Kazaze, kjer je opravljala gospodinjsko delo do svoje upokojitve.
Toda na žalost te pokojnine ni dolgo uživala, ker jo je neskočni Bog prej poklical v nebesa po plačilo. Pokojna Marjeta — kot 71-letna še dekle — je veliko molila. Poleg že prej omenjene Marijine družbe
Volilni sestanki po naših občinah
Slovenci pozdravljajo vsepovsod nastop »Koroške volilne skupnosti." — Naši zaupniki na delu.
Termini za krajevne sestanke
Torek, 16. februarja:
ŠT. JANŽ V ROŽU
LEDINCE
ROŽEK
Sreda, 17. februarja:
PODKLOŠTER
BRNCA
SLOVENJI PLAJBERK ŠMARJETA V ROŽU
Četrtek, 13. februarja:
SELE
GALICIJA (sestanek v Apačah ŠT. JAKOB V ROŽU DOBRLA VES ŠKOCIJAN
Petek, 19. februarja:
2ITARA VES LOGA VES PLIBERK
Sobota, 20. februarja:
3ILČ0VS
Nedelja, 21. februarja:
RADIŠE
GLOBASNICA
ŽELEZNA KAPLA (OBIRSKO) BISTRICA V ROŽU BISTRICA V PODJUNI HODIŠE
Ponedeljek, 22. februarja:
ŽVABEK (SUHA)
ŠT. PRIMOŽ — ŠT. VID Torek, 23. februarja:
ŠKOFIČE
Sreda, 24. februarja:
KOTMARA VES
Poleg tega bodo v piiberški občini še sestanki v Vogrčah, Dobu, Libučah, sestanek pa je predviden tudi v Kazazah v Podjuni.
Kraj in začetek sestankov je razviden iz vabil, ki jih delijo po občinah krajevni zaupniki.
je bila tudi deset let članica Živega rožnega venca. Rajna Marjeta je veliko darovala v dobre namene in storila mnogo za širjenje žive sv. vere. Osebno je pogosto prejemala svojega Odrešenika v presvetem zakramentu, ter prečula cele noči pri nočnemu češčenju.
Njena gesla so bila: delo, molitev, vera, upanje in ljubezen.
Cerkveni pevci so ji zapeli v cerkvi in ob grobu v srce segajoče žalostimke. Počivaj v miru in Bog ti naj ‘bo obilen plačnik.
Žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše
prisrčno soža.je.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 22. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Žena in dom. Športni obzornik, piše in govori Mirko Bogataj. — TOREK, 23. 2.: 14.15 Poročila, objave. Slovenske pesmi. Pojeta moški in mešani zbor z Radiš. Zdravnikova beležnica. Obrambni ukrepi proti prehladu 'in gripi. Manuskripfc dr. Jožef Glamonik. — SREDA, 24. 2.j 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 25. 2.: 14.15 Poročila, objave, Pri pevcih Okoli Baškega jezera. Poje moški zbor »Baško jezero". — PETEK, 26. 2.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Jaka Špicar: Na Verde. Narodopisna zvočna Slika. Arnold Gallhuber: Mala davčna abeceda. (11.) — SOBOTA, 27. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — NEDELJA, 28. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo im glasbo pozdravljamo in voščimo. 1
1
Za vezavo lista „Naš tednik — Kronika« potrebujemo sledeče številke: 23, 48 in 48.
Če jih kdo od naročnikov more pogrešati, prosimo, da jih odda ali pošlje upravi lista.
ZAHVALA
Ker se nam je nemogeče vsakemu posebej osebno zahvaliti za sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki bridke izgube naše nadvse ljubljene sestre, tete. botre, gospe
Marjete Miklau
szrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Zahvala pa še posebej' sosedom, ki so nas tolažili v tej bridki uri in rajno obiskovali v njeni bolezni na domu in v bolnici.
Posebna zahvala pa velja č. g. kaplanu Kašlju za njih v srce segajoči nagrobni nagovor in cerkvenim pevcem za žalostinke. Prisrčna hvala še vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da so jo spremljali na n;eni zadnji poti. Posebna zahvala še prevozniku Sienčniku za vožnjo iz njene rodne vasi in nazaj.
Vsem skupaj obilen Bog plačaj!
/
Pribla ves — Sinča ves, 11. II. 1965.
Žalujoči ostali
			
- Seljak, Ce.ber.acre 6 Lastn.k: HAM2EJ KOv/AČIČ	r OD -	1. FEBRUARJA DO 5. MARCA	Tolste sobe - izredna akcija g t 5-delne, iz različnega lesa in raznih modelov	, ko< tudi veika razstava oishzinienega pohištva!	2680.°
______Pri nas na Koroškem ________________________
Kot Slovenci so nastopili
V deželni zbor sta takrat kandidirala in bila izvoljena župnik Janez Starc in zdravnik dr. Petek. — Naši starši so voli i domalo „Koroško slovensko stranko44. —
Volilni boj pri nas pred 35 leti.
Iz zadnjega „Našega tednika" sem zvedel, da so sklenili naši ljudje iz vseh juž-nakoroških dolin postaviti za deželni zbor svo o listo, iako je prav! Kdo oa ho ‘bolje zastopal našega človeka kot tisti, ki je domačin in ki je naše gore list? Nimam nič proti velikim vsedržavnim strankam. Toda demokratično in naravno je, da mi južni Korošci nastopimo na svoji listi in da volimo naše može.
Tako so dekli naši starši in naš: predniki. Pot samostojne liste je pravilna in trezen, pošten in zaveden naš človek bo oddal svoj glas zanjo, če bo velikim strankam zaradi tega nekaj glasov odpadlo, ne bodo veliko oškodovane. Glas, dan naši do-mači volilni skupnosti, pa bo naredil veliko dobrega. Zato podprimo našo listo. Sedaj kandidira naš domači, kmečki človek in vsi kmečki in delavski ljudje naših dolin morajo potegniti z njim.
Jaz imam doma nekaj starih letnikov ,,Koroškega Slovenca", lista naših ljudi med obema vojnama. Izhajal) je vsak teden. Tiskali so ga nam na Dunaju, ker ga v Celovcu nismo mogli. Takrat je bilo za Slovence mnogo hujše kot danes. Delavnosti in odločnosti ter idealnosti pa je bilo takrat med našimi veliko več.
Iz tega „Koroškega Slovenca" vidim, kako je bilo ob volitvah v deželni zbor leta 1930. Tedaj je nastopilo sedem list. Istočasno 'so se vršile tudi volitve v državni zbor. Bile so razpisane kar na hitro. 15. Oktobra 1930 je zapisal uvodnik „K'jroške-ga Slovenca": „Naš boj je pravičen in svet k°j. ki naj dokaže, da je tukaj lojalna slovenska manjšina, ki tudi hoče sodelovati v dobrobit avstrijske države, a zahteva svoje manjšinske pravice. Da smo enakopravni, smo slišali trditi doslej vedno od naših dn drugih Nemcev, da zakrijejo ravnaje nasproti nam."
Dne 22. oktobra 1930 je izšla volivna številka ..Koroškega Slovenca". Na prvi strani poziva vse naše ljudi po Koroškem: »Najboljše orožje v boju za našo staro pravdo je voiivni listek. Tega orožja se bomo populili z vso ljubeznijo in z vsem navdušenjem. Naš narod živi in boj za pravice nas vedno utrjuje. Z nami se bori pravica. Pravico hočemo za naše Slovence: pravico v cerkvi, pravico v šoli, pravico v javnosti in pravico v gospodarstvu.44
Ista list nadaljuje: »Glasovi za deželni zbor pokažejo našo moč in edinost.44
Dne 12. novembra 1930 poroča list, da je volilni boj končan. »Nas koroške Slovence so snubile vse stranke. Mislile so, da se da nekaj pridobiti samo še med Slovenci. Kadar gre za naše najosnovnejše pravice, so vse proti nam. Ko pa gre za volitve, so jim naši glasovi dobri. Razen krščanskih so-cialcev so vse stranke razpečavale tudi slovenske letake in obljubljale volivc-rm nebesa na zemlji. Koroški Slovenci pa so politično zrel narod, ki ni nasedal sladkim vabam in ostal zvest svojim idealom. Strance so pošiljale v naše kraje govornike, ki obvladajo naš jezik. Delale so med Slovenci s podkupovanjem, grožnjami, strahovanjem, obljubami itd., kakor je pač najboljše kazalo, da se doseže viden uspeh. — Naš narod je pokazal, da noče stati ob strani In da hoče spravo na vasi. Meščanske stranke so se namreč obmetavale z najgršim blatom...“
Naslednja teden »Koroška Slovenec" po-toča podrobno o izidu. Za koroški deželni zbor je volilo 175.114 volivcev. Izbrali so 36 mandatarjev. Koroški Slovenci so dobili 9205 glasov in dobili 2 mandatarja. Social-damokratje so dobili tudi deželnega glavarja kot najanočnejša stranka. 26. novembra zaključuje listov uvodnik s temi mislimi: »Kratek, a zelo važen boj je za nami. Sedaj lahko povemo, da smo šli v zadnje volitve z upravičenim strahom. Tik ■Pred volitvami je bila desetletnica plebiscita. Marsikje je staro sovraštvo nanovo oživelo. Nova stranka »Heimatblock" je va-
bil tudi Slovence v »zvezo vseh, ki ljubijo svoj dom, ki Ljubijo svojo družimo, ki verujejo krščanski cerkvi", a ni povedal, da ima na svoji listi brezverce in celo odpadnika... Veseli nas lepi napredek v najbolj ogroženih občinah in v Ziljski dolini... Sedaj je vrsta na Nemcih, da pokažejo svojo ljubezen do manjšin s tem, da nam dajo, kar zahtevajo za svoje rojake v inozemstvu. Če naj za te veljajo pravice materinega jezika, vzgoje do zvestobe lastnemu narodu (Volikstreue), potem morajo veljati tudi za nas ... Vsaka nadaljna nemoralna raznarodovalna vzgoja našega ljudstva bo
upravičeno padla na Nemce nazaj...“ Uvodnik je podpisal Janez Starc, deželni poslanec.
Tako je bilo pred 35 leti. Potem je prišla priključitev Avstrije Rajhu. Potem smo slišali o več in o manj vrednih rasah in o tisočletnem Rajhu. Potem so nas poklicali, da smo krvaveli na frontah po Franciji, Rusiji, Afriki in nazadnje tisti, ki smo ostali živi, doživeli propast tega Rajha. Potem se je začela Avstrija organizirati demokratično in ravno pred desetimi leti, ob odhodu zaveznikov, je avstrijska državna pogodba zapisa'a naše svete pravice z imenom in naštevanjem naših pravic. Toda treba je časa, da te' pravice pridejo do žlvije-mja.
Jaz mislim, da moramo sedaj z glasovanjem za našo listo javno povedati in potrditi, da smo za državno pogodbo, cflo pogodbo, tako, kot so jo slovesno na Dunaju podrsali. Vsem Slovencem kipom: »Volite Koroško volilno skupnost!44 Delajte zanjo med sosedi in poznanimi! — V. T.
Gripa povzroča največ škode
Navadno gripo im prehlad naleze vsak človek najmanj 3 do 4 krat na leto. Pravijo celo, da je proti njej tudi zdravniška nega brez moči, ker jii je potrebno 3 dni, da pride, 3 dni, da ostane in 3 dni, da zopet gre. V resnici pa je to bolezen, ki zahteva največ izostankov z dela in povzroči državi im posamezniku ogromno škodo.
Zdravniki svetujejo, da bi vsaj ob epidemijah dihali skozi nos. Zakaj?
— Ker se zrak pri dihanju skozi nos segreva in se v dotiku s sluznico razkuži. Sluznica in dlačice zadržujejo prah An viruse. Pri izdihavanju se zrak, ki se zopet vrača skozi nos, vsaj delno zopet očisti. Dobro bi bilo, če bi na dihanje skozi nos večkrat cpozoriiM otroke.
Nekateri ljudje so skoraj vedno prehlajeni, drugi pa nikoli. Kaj je temu vzrok?
— V centru za raziskovanje gripe v Angliji so ugotovili, da so nekateri ljudje že po naravi odporni proti njej. Leta 1960 so tisoče prastovljcev okužili z virusi gripe -— obolela pa je samo polovica okuženih.
Kako bi obvarovali otroke?
— Otroci ponavadi sede ure im ure v toplih prostorih, doma ali v šoli — nato pa stečejo na mrzli zrak in se oznojijo. Posebno v mesitih, kjer prideljo v stik z večjim številom ljudi, prej obolijo za gripo, kot otroci, ki hodijo v šolo sami in po čistem zraku. Otroke bi morali postopno navajati na hladnejši zrak, na hladnejše prostore, na lažjo obleko in jih vzpodbujati k telovadbi in umivanju v hladni vodi.
Ali oboleli lahko prepreči, da ne bi oku-
ževal svoje okolice?
— Predvsem mora paziti mati malega otroka. Preden gre k otroku, naj si obvezno zaveže čez nos in usta ruto im gaze. Potem, ko si brišemo nos, si moramo obvezno umiti roke z milom.
Kako bi se usekovali?
— Slaba je navada, če se usekujemo iz obeh nosnic hkrati. Bolje je, če se usekujemo najprej iz, ene, nato še iz druge nosnice. Dobro 'je, če si kdaj pa kdaj sčistimo nos tudi takrat, kadar nimamo nahoda.
Kako naj zdravimo gripo pri odraslih?
— Najpametneje je, če ostanemo v postelji ali vsaj v topli sobi dan ali dva. Soba naj bo čimbolj enakomerno ogrevana. Večina načinov zdravljenja več škoduje kot koristi. Vdihavanje pare slane vode (na 1 ‘liter vode damo žlico soli) itn topli Obkla-
dek, namočen v slani vodi, še najbolj pomaga. Zvečer vzamemo s čajem aspirin, čez dan še nekaj tablet vitamina C, če hočemo vsaj nekoliko skrajšati .in omiliti potek gripe.
Ali se gripa lahko zaustavi?
— Gripa se lahko zaustavi, toda če razkužimo sluznico preveč »na hitro", se vnetje potuhne in lahko kasneje izbruhne v mnogo hujši obliki, kot je vnetje obnosnih votlin An vnetje srednjega ušesa.
Ali lahko gripo prehitimo in preprečimo?
— Vemo, da človek, ki ni odporen, prej naleze gripo An druge bolezni. Zato bi morala biti naša prehrana pred začetkom zime čimbolj bogata z vitaminom C. Kislo zelje, feldla repa, sveže sadje in solata naj bodo čumvečlkrait na naši mizi.
Za Dunajsko drsalno revijo prodanih že 35.131 vstopnic
Sejmsiki predsednik, podžupan Novak je na zadnji: seji celovškega mastnega sveta 16. februarja poročal, da so do sedaj prodali že 35.131 vstopnic za prireditve Du-nafdke drsalne revije, pod imenom »PLEŠOČI SVET".
Od tega števila odpade samo na jugoslovanske obiskovalce 23.996 vstopnic, .n sicer je naročil »Kompas" 16.156, »Izletnik Putnik" pa 7840 vstopnic. Vsak obiskovalec iz Jugoslavije bo lahko prinesel s seboj — kakor poroča sejmeka uprava — 5000 dinarjev. Dalije pravijo pri sejmski upravi, da bo verjetno obiskalo Dunajsko drsafno revijo tudi še 1000 jugoslovanskih otrok, .ki bodo .prišli s posebnim Vlakom.
V Italijo (Furlanija An Benečija) pa je bilo prodamh doslej 4200 vstopnic. Vendar uradno tukaj ni možno določiti natančnega števifa, ker bo gotovo prišlo mnogo Italijanov privatno. Isto velja tudi za obiskovalce iz Avstrije, vendar javljajo domači tujisko-promeitni uradi, da so do sedaj prodali že 6.935 vstopnic, in sicer iz štajerske 4510, iz Koroške 1650, iz Vzhodne Ti-rcCiske 564 in iz Salzburga 211.
Mastno halo so že preuredili, tako da je sedaj za premiero Dunajske drsalne revije »Plešoč: svet" že vse nared. Ansambel drsalne revije — 60 oseb — bo prispel iz Munchna že 22. februarja in pripeljal s seboj 4 vagone stvari, ki so potrebne pri prireditvah. Pri vsaki predstavi (25 po številu) bo zaposlenih 190 ljudi. Premiero bo obiskalo 120 novinarjev im izvedencev potovalnih uradov dz Italije in Jugoslavije. V obeh imenovanih deželah delajo izdatno reklamo za drsalno revijo časopisi, radio in televizija.
Gospodarski pomen gostovanja Dunajske drsalne revije je za Celovec izredne važnosti. Tako bo letošnje gostovanje še v večji meri kot do sedaj dvignilo 'zimsko tujsko-prometno sezono mesta Celovca.
Petje »»svečntce1
Na večer svečnice smo v poznih urah prisiluhnlili lepemu petju nekega moškega zbora. Le kje so radio postavili na odprto okno — ? smo se vprašali — toda, ne — pri sosedu se je vžgala luč na dvorišču in razločno se je razlegala lepa starodavna pesem: »To sveto jutro svečnica, ko je Marija v c'e:kov šva — o Marija, k’ si nam rodiva Jezusa ...“
Poslušali smo in milo se je nam storilo pri srcu, ker te pesmi v Libučah nismo več slišali vse od onih starih časov, ko je pri nas v Libučah »svečnico pel" neki stari bradati mehač. Rada jo je zapela tudi pred leti umrla Gosakova Majčka iz Borovja (po svoji majhni .postavi) imenovana tudi »Pišita". Otroci smo jo radi imeli in jo vselej, ko je prišla s svojim »puntelcem44 prasHi, naj nam »svečnico" zapoje.
Po dolgih letih pa na sam večer svečnice začujemo petje »svečnice", ubrano petje moškega zbora. Ugibali smo, od kod prihaja številni moški zbor, saj pliberški cerkveni moški zbor, na žalost, že dolgo molči, le na podružnicah se ob žegnanjih še oglasi in nas razveseli.
Sosedje smo torej prižigali! luči še na dvoriščih in lopah in čakali. Res je zadonela ubrana pesem po naših dvoriščih in ko so pevci stopili v hišo, smo čudom gledali — same domače fante dn može — iz Doba, Nonče vesi in Libuč.
Mala lesena cerkvica je bila z njimi, non-čeveško Marijino svetišče, ki je prosilo za
milodar za-popravo te stare romarske cerkve.
Hvala vam, možje in fantje za vašo dobrohotno božjo pot, ki vas je vodila v naše hiše. Prinesli ste nam pozdrav Marijinega svetišča in z njim blagoslov, pa še bratski pozdrav in nadvse lepi zgled skupnosti treh podružnic — simbol naših treh dolin — saj smo vsi bratje in sestre in se dobro zavedamo, da moramo spoštovati in zvesto čuvati naše tri svetinje: vero, domačo besedo in naš stan.
Prosimo vas, pridite vsako leto!
\	Mi — pod Peco.
Vse Joica izdelke In oprema tudi za tujske sebe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje ROTAR & Go.
Dobr-la ves-Eberndorf
tel. 04236-281
.T -	~
:r-; Jv..; p:

FREMDENZIMMER-AUSSTELLUNG
KLAGENFURT THEATERG. 4

Rajanja in ljudski plesi
Prav gotovo je rajanje ali ples tesno povezan z ljudskim življenjem. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je že najstarejša človek poznal ples im ga najdemo tudi pri najbolj primitivnih narodih sredi Afrike, kot poročajo raziskovalci ondotnih dežel. Saj je rajanje nek način Izražanja ljudskega dogajanja in ljudskega čustvovanja. Ker pa je to ljudsko doživljanje pri različnih narodih različno, zato vlada med temi ljudskimi plesi zelo velika mnogoličnost. Kakor zato govorimo o aziatskih ali indijanskih plesih, nadalje o romanskih ali slovanskih plesih, tako moremo govoriti tudi o verskih ali zgolj posvetnih plesih.
Glede moralne vrednosti teh ljudskih plesov je težko izreči splošno sodbo. V splošnem so gotovo manj nevarni in dostajnej-ši kot pa modemi in izumetničeni plesi. Saj se navadno izvajajo v vse dostojnejših okoliščinah in tudi ne predstavljajo neposredne nevarnosti za nemoralno podžiga-nje strasti. Seveda pa nimamo nikjer garancije v tern, če gre za razne orientalske skupinske plese po nočnih lokalih, kjer plešejo razna kola do onemoglosti. Znano je tudi, da zlasti 'indijanski plesi, s katerimi častijo Indijanci svoja božanstva, namerno dražijo počutnost im zato redno moralno zelo kvarno vplivajo.
Kot ugotavljajo zbiratelji narodnega blaga med slovenskim ljudstvom, je tudi pri nas bito nekoč mnogo ljudskih plesov in skupinskih rajanj. Zal jih je mnogo šlo v pozabo. Le nekaj se jih je še ohranilo v 'tržaški okolici, v Beli krajini, v Prlekiji in v Ziljski dolimi. Starejši ljudje še vedo Sicer tudi drugod povedati o takih ljudskih rajanjih, da so jih še sami videli ali vsaj o njih slišali pripovedovati. Na osnovi teh pomanjkljivih in negotovih opisov skušajo zlasti v Sloveniji nekako rekonstruirati nekdanje ljudske plese in jih zopet vpeljati v praktično izvajanje. Te hvalevredne pobude ©mo bili že tudi tukaj v majhni meri deležni, ko je neka udeleženka take plesne šole naučila tudi mladino iz Sel več teh obnovljenih ljudskih plesnih šeg iz posameznih pokrajin slovenskega ljudstva.
2e v času mladinskega gibanja po prvi svetovni vojni je bilo močno teženje, da bi ‘katoliška mladina čimbolj zopet poživila ljudsko rajanje. Pri nekdanjih orlovskih taborih in manjših akademijah je bito slkoro redno na sporedu več rajanj ali simboličnih vaj — kot so take plese imenovali. S temi rajanji, ki so bila v resnici nekako prikrojena po nekdanjih ljudskih plesih oz. po hrvaškem kolu, so tako hoteli dati mladini nadomestilo za modeme gostilniške plese; obenem pa s takimi plesi prinesti v društveno življenje čimveč zdrave in povezujoče družabnosti. Isti nagibi vodijo tudi še danes katoliške organizacije, da bi s takimi skupinskimi plesi poživljali društveno življenje, obenem so pa to zelo hvaležne točke na raznih prireditvah na naših odrih.
Kot je treba v vseh področjih kulturne-
Afro-azijski študentje

U&Ucek
Med najvažnejša vprašanja dežel „v razvoju" Azije in Afrike spada zadeva izobrazbe tamošnje mladine. Saj vemo, da je postal svet vpričo silnega razvoja moderne tehnike, katere so deležni tudi narodi, M so bili včeraj še v „temi nevednosti", silno majhen. Vedno večje število študirajoče mladine iz teh dežel prihaja v ..Cmlliizirani" svet, kjer obiskuje visoke šole ali pa kličejo te države „ strokovnjake" evropske civilizacije v njih dežele, v kolikor že le-tli sami niso prišli tjakaj. Še vse bolj kot v deželah „starega" sveta se bije boj za mladino v deželah, ki so v razvoju. Tudi na tem področju se komuniiisti skušajo od-točilno uveljavljati in ne štedijo z materialnimi sredstvi. Na široko odpirajo svoje visoke šole mladini iz afro-azijisikih dežel in tudi lepe štipendije so jim zagotovljene.
Gotovo nas bo zanimalo, kakšne uspehe imajo marksisti v tem prizadevanju. Iz uradnih statistik moremo razbrati, da je v lanskem študijskem letu študiralo na vseh univerzah vzhodnega komunističnega bloka nekaj nad 20.000 študentov iz afro-azij-
sfeSh držav. Največ teh študentov je bilo vpisanih na univerzah Sovjetske zveze, kjer rujih število ne presega 10.000; od teh je 4397 Azijcev in 1353 Afriikancev, ostali pa so iz drugih držav sveta. Število teh študentov niti ni tako veliko, če pomislimo, da samo v majhni Avstriji študira več kot 10.000 tujih študentov. Toda pomisliti moramo, da na komunističnih visokih šolah ne predavajo čiste znanosti, marveč so njih univerze pogosto vse bolj visoke šole komunistične ideologije kot znanosti. V potrdilo temu so nam izstopi večjega števila afro-azijskih študentov iz univerz vzhodnih držav v zadnjih letih.
Tudi na univerzah Kitajske je vpisanih 2880 študentov, večji del iz Azije. Nato pa slednjo univerze držav: Čehoslovaška z 2270 (530 iz Afrike, 233 iz Azije) študentov, Poljska s 1390 (977 iz Afrike), Bolgarija z 880 (400 iz Afrike), Madžarska z 870 in Romunija z 840 študenti. Tudi na Kubi je vpisanih 350 tujih študentov, v ostalih komunističnih državah pa še okrog 700 Afro-azijcev.
Pravi olimpijski duh
Bilo je na znamenitih olimpijskih igrah, katerih se je udeležilo ogromno ljudi, starih in mladih, navdušenih za šport, prežeti olimpijskega duha, toda ne vsi v enaki meri...
skanjem nagradila mlade in plemenite La-kedemonce.
Starček pa je bil žalosten. Mislil si je: „Vsi vedo, kaj je plemenito, toda . ,
Razvalina Starega gradu -
Alt-Finksnstsin
Razvaline tega nekdaj znamenitega koroškega gradu ležijo na južni strani Baškega jezera. Do njih pridemo od postaje Bače ob jezeru (Faak am See) skozi vas Podgorje (Pogoriach) ali pa iz Loč (Latschach) v kake tričetrt ure hoda po lepi gozdni poti. Obisk teh razvalin se'vsakomur izplača, ker se nam nudi z njih izredno lep razgled po vsej okolici.
Grad je bil sezidan v 12. stoletju na mogočni sikali ob vnožju Karavank. Dostopen je bil samo od vzhoda. Z vseh drugih strani je bil zavarovan z globokimi prepadi proti sovražniku. V grad so vodila dvojna težka vrata. Nad prvimi je videti še danes grb Ditrichsteinov, nekdanjih posestnikov gradu; grb sestavljata dva noža za obrezovanje vinske trte (Rebenmesser).
Stari grad ali bakštajnsfci grad (Finken-istein), kakor se po prvih graščakih imenuje, je užival med koroškimi gradovi velik sloves. Posebno je postal znamenit za radi tega, ker so leta 1469 poslali cesarjevega sina Maksimilijana (poznejšega cesar ja Maksimilijana L, 1493—1519) kot deset letnega dečka na ta grad, da ga zavarujejo pred Turki.
3-z (Umskega sneta
Med gledalce se je uvrstil tudi starec, nekdaj dober športnik. Toda sedeža ni več dobil, ker je bilo že vse zasedeno. Prerival se je in se oziral, kje bi še našel skromen kotiček, saj ga njegove stare noge ne bodo vzdržale ure in ure dolgo. Na sedežih je sedela večji del mladina, ki pa se je iz starca še norčevala češ, doma bi ostal.
Ko starček išče prostor, pride do skupine mladih fantov, ki so takoj vstal: in ponujali sedež. Vidno presunjen starček povpraša, odkod so ti fantje. ..Laaenemon-ci“ smo," je bil njih ponosen odgovor.
Vse naokrog se je zganilo in glasno pohvalo je bilo slišati od vseh strani. Navdušeni nad tem lepim dejanjem mladih Lake-demoncev so mnogi začeli ploskati. Kmalu je vsa množica s klici in gromovitim plo-
ga udejstvovanja stremeti za čim večjim izpopolnjevanjem, tako je hvalevredno, da se tudi v tej panogi skušamo obogatiti, z izsledki naših plesnih institutov, ki skušajo bogato plesno kulturo naših prednikov posredovati tudi mlademu rodu.
»PREBUJENA NEMČIJA"
V DOKUMENTIH
Že znana nemška filmska agencija »Atlas" pripravlja nov dokumentarni film o Nemčiji izza nacistične ere. Film bo nosil naslov »Prebujena Nemčija" in bo trajal skoraj dve uri. V glavnem bo posti el najvažnejše dosedanje filmske fragmente, ki prikazujejo dogajanja v »Tretjem rajhu".
.Vr
BILANCA AVSTRIJSKEGA FILMA
Število obiskovalcev avstrijskih kino-predstav je bilo v letu 1958 122 milijonov, pet let pozneje pa je število teh padlo na 84 milijonov ali za 31 odstotkov. Lansko leto pa je število obiskovalcev že spet občutno padlo. Kot smo že poročali, je bilo zato do lani nad 100 kino-dvoran zaprtih. Pa tudi večina ostalih kimo-podjeitij toži zaradi slabih dohodkov in so prisiljeni, da krijejo deficit z izkupički pri slaščičarnah, bii-
fejiskilh 'in tobačnih prodajailnticah ali pa iz izpoisojevalnine dvoran v druge namene.
Lastniki kino-dvoran obdolžujejo finančne oblasti, da so preveč obdavčeni (čeprav je »kulturni groš" letos odpravljen), nadalje televizijo in motorizacijo. Vendar pa ugotalja Kat. komisija, da filmi z dobrimi predikati, zlasti pa v akciji »Dobrega filma" daleč niso tako pasivni (ca 2 odst.) kot ostali filmi.
POSLEDICE FILMSKE KRIZE
Med državami, ki zadnja leta najbolj čutijo filmsko krizo, je Italija. Za informaciio in reklamo izdajajo filmske družbe poseb ne filmske publikacije, kjer obveščajo filmske prijatelje o vsem, kar se dogaja v mednarodnem filmskem svetu. Teh revij je cela vrsta v vsaki državi, v Italiji pa je tega tiska še posebno veliko. Toda zaradi filmske krize so morali kar pet takih filmskih revij ustaviti.
KRiMSNALNj ROMAN
Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
22. NADALJEVANJE
SKRIVNOST
&
tu-
S A X ROHMER
\r e

»Tisti možak, ki je bil z vami," je nenadoma dejal Smith, obmdvši se proti njej, »je M še do nedavnega v Burmi. Umoril je nekega ribiča kakih trideset milj nad Promeom kak mesec prej, preden sem jaz odšel. Policija je razpisala tisoč rupij na njegovo glavo. Imam prav?" Dekle je skomignilo z rameni.
»Vzemimo — kaj potem?" je vprašala.
»Vzemimo, da vas izročim. policiji?" je dejal Smith. Toda govoril je brez prepričanja, saj sva ji še pred kratkim dolgovala najino Življenje.
»Kakor želite," je odvrnila. »Policija ne bi izvedela ničesar."
»Vi ne spadate na daljni vzhod," je zdajci dejal prijatelj. »Vi imate morda vzhodnjaško kri vi žilah, toda niste sorodnica Eu- Mančuja."
»To je res," je priitndilla hi otmila pepel s cigarete.
»Ali mi hočete povedati, kje najdem Fu-Mančuja?"
Spet je skomignila z rameni in zgovorno pogledala mene. Smith je šel k vratom.
»Jaz moram napraviti svoje poročilo, Petrie," je dajal. »Pazi ti na jatoico!"
Ko so se vrata za njim tiho zaprla, sem
vedel, kaj pričakuje od mene; toda, na moje poštenje, rad bi se ognil tej odgovornosti. Kako naj se obnačam? Kako naj se lotim svoje kočljive naloge? V zagati sem gledal dekle, M so jo nanavdne prilike napravile za j e tono v mojem stanovanju. »Vi menda ne mislite, da vam storiva kaj žalega?" sem nerodno pričel. »Nič hudega vam ne storiva. Zakaj nama ne zaupate?"
Dvignila je svoje sijoče oči. »Kakšno korist so imeli od vaše zaščite vsi tisti," je dejala, »tisti, ki jih je on iskal?"
Žal, prav nobene, in vedel sem to dobro. Mislil sem, da sem razumel, kam meri.
»Vi menite, da, če govorite, bo Fu-Man-ču našel kako sredstvo, da vas umori."
»Da, mene umori!" je zaničljivo odgovorila. »Ali sem videti taka, da se bojim zase?"
»Česa se torej bojite?" sem vprašal presenečeno. Čudno me je pogledala.
»Ko so me ugrabili in prodali za sužnjo," je odgovorila, »so mojo sestro tudi ugrabili in tudi brata-dete." Zadnji glas je izgovorila z nežnim poudarkom in njen tuji naglas je še bolj omehčal te besede »Moja sestra je umrla v puščavi. Moj brat je živel. Bolje, mnogo bolje bi bilo, da bi
bil tudi on umrl." Njene besede so me silno prevzele.
»O čem govorite?" sem vprašal. »Govorite o puščavi in ugrabitvah. Kje se je to zgodilo? Iz katere dežele ste?"
Ali je to važno?" je vprašala namesto odgovora. »Iz katere dežele sem? Suženj nima ne dežele ne imena."
»Nima imena!" sem zavpil.
»Lahko me imenujete Karamaneh." je dejala. »Kot Karamaneh sem bila prodana Fu-Mančujiu, ki je kupil tudi mojega brata. Cena, ki jo je plačal, je bila nizka." Na kratko 'in divje se je zasmejala.
»Toda potrošil je mnogo denarja, da me je vzgojil. Moj brat je edino na svetu, kar mi je ostalo in kar lahko ljubim, in on je v rokah dr. Fu-Mančuja. Ali razumete? Na njega bo padel udar. želite, da se borim proti Fu-Mančuju. Govorite o zaščiti. Ali je vaša zaščita rešila sira Crichtona Da-veya?“ — Žalostno sem odkimal.
»Zdaj razumete, zakaj ne morem pustiti v nemar povelj svojega mojstra — in tudi če bi ga hotela, ga ne upam izdati."
Stopil sem k oknu in 'pogledal ven. Kako naj odgovorim na rajana 'Uitemljevanja? Kaj naj rečem? Slišal sem šumljanje njenih razcapanih kril in ta, ki se je imenovala Karamaneh, je stala zraven mene. Roko mi je položila na leht.
»Pustite me, da odidem," ije moledovala. »On ga bo ubil! On ga .bo ubil!" — Njen glas je v čustvovanju drhtel.
»Saj se ne more maščevati nad vašim bratom, če vas ne more v nobenem oziru kriviti," sem ji odgovoril jezno. »Midva
sva vas ujela in potemtakem niste tu pro ©tovoljno."
Naglo je vzdihnila in stisnila mojo leht v njenih očeh pa sem mogel čitati, da se je odločila za težaven sklep. »Poslušajte!" je govorila hitro in živčno. »Ako vam po magam dobiti dr. Fu-Mančuja — da vam povem, kje ga morete dobiti samega — ali, mi hočete obljubiti, svečano obljubiti, da boste neutegoma šli tja, kamor vas bom vodila, in osvobodili mojega brata, in da naju potem oba Izpustite?"
„Bam,“ sem izjavil brez obotavljanja. „V tem pogledu ste lahko pomirjeni."
»Toda en pogoj postavim," je dodala.
»Kakšen je?"
»Ko vam povem, kje ga lahko ujamete, me morate 'izpustiti."
Malo sem pomišljal. Smith me je že več krat dolžil slabotnosti, kadar je šlo za to dekle. Kaj je zdaj bila moja dolžnost? Dobro sem se zavedal, da se bo pod kakršnimi koli okoliščinami branila govoriti, ako se 'bo njej zahotelo, če bi govorila resnico, bi v tej kupčiji, ki jo je predlagala, ne bilo nikakih osebnih misli; njeno ponašanje sem zdaj gledal v novi Luči. Ljubezen do bližnjega kakor tudi vljudnost ©ta mi narekovali, da sprejmem njen predlog.
»Pristanem," sam rekel in ji pogledal v oči, ki so ji od ginjenja žarele, čemur je bil vzrok .pričakovanje nečesa, morda bojazni.
Položila je roki na moja ramena.
»Ali boste previdni?" je vprašata .proseče.
»Zaradi vas bom," sem odgovoril
PocjocSooA-N^O B - R - /\ 00 NI 00 J “ E
DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA ŽUPNIKA V DOBI NACIZMA	2. nadaljevanje
Verouk samo v nemščini
V začetku leta 1939 so nam vzeli matične knjige. Na olbčini so začeli prepisovati krstne, ponočne in mrliške knjige. Pa niso prišli daleč, kajti dela so imeli toliko, da niso vsega zmogli.
Že leta 1938 me je orožnik opomnil, da si mora župnišče nabaviti rdečo za.-tavo s kljukastim križem. Ker tega nisem storil, je prišel po novem letu ponovno. Tedaj sem mu odgovoril: ..Zastave si ne morem nabaviti, ker imamo že deset let dolg pri cerkvi. Do sedaj še nisem kazal nobene zastave." In končno nam ni vseeno, če se nam odvzame Marijan išče, bogoslovje in naše tiskarne". Nato je pozdravil in odšel.
3. 1. je prišla k nam Milka Hartmanova im pričela z gospodinjskim tečajem. Toda ta je trajal samo tri dni. Več ni bilo mogoče, sovražniki so razbili nekaj šip in ji tudi zagrozili, da ji bodo zastrupili živila. Tedaj edini znani trgovec v kraju pa žviila sploh ni hotel več prodajati. Tako je moral tečaj po kratkem začetku žalostno prenehati.
V tistem času je imel govor tudi ,'l uhrer’, v katerem nam je nastavljal tudi zanke in iimance, tako n. pr.: PragreSki zoper celibat državo nič ne brigajo. Računal je z nezvestobo in odpadom duhovnikov. Vendar je pri nas povzročil še večjo pozornost in duhovni odpor. Grozil je Judom s pogromom. „Pg", ki so od vere odpadli, so peli: „Jude in farje je treba postaviti oh steno!"
Nadučitelj je čez celo steno v razredu napisal z velikimi črkami: „Strahopetnost je edini greh." Je pač po svojih čevljih mero jemal — versko lin narodno. In v tem duhu je vzgajal tudi otroke. Začeli so se vesti tako izzivajoče, da je postal verouk ponovno nemogoč. Po kratkem pouku sem moral razred na hitrico zapustiti.
Naslednje dni je prišel odlok, po katerem •se mora odslej verouk poučevati samo v nemščini. Če veroučitelj noče upoštevati tega odloka, naj poučuje verouk kak drug duhovnik ali učitelj, ki ima voljo za to.
Naj orišem 'Sličico iz šolskega življenja zadnjega časa: ..Ko sem stopil v razred, so me učeno! sprejeli z vpitjem in ropotanjem. Molitev zasmehujejo. Duhovnika sramote. Takoj sem spoznal, da so otroci naščuvani. Točneje rečeno — šolarji so dobro poučeni, kako se morajo obnašati, da bo verouk onemogočen. V razredu sem zdržal komaj pol ure. In ko je nadučitelj potem razred poslal domov, so ti prosti učenci motili pouk še v 3. razredu, kjer sem pravkar imel verouk, tako da sem mora! še tu s poukom prekiniti.
Ko sem poslal škofijstvu poročilo o razmerah na šoli, me je mogočni nadučitelj nahrulil vpričo 3. razreda in mi pretil še z ,,'Gestapam". V protest na to sem mu poslal pismo, v katerem sem ostro protestiral proti stalnemu rovarjenju učiteljstva
„Ne zaradi mane!"
„Torej zaradi vašega brata."
„Ne!“ Njen glas se je spremenil v šepet. ..Zaradi samega sebe!"
Ladijski trup
Hladen veter je pihal od Temze. Daleč za nama so migljale motne luči zadnjih rednih bivališč, ki so mejila na močvirje. Med nama in tistimi kočami se je razprostiralo pol milje rodovitne zemlje, po ka-teri je v tem letnem času vodilo mnogo suhih stez. Pred nama pa se je v mesečini raztezala dolgočasna, enolična ravnma. Bilo je zelo tiho. Samo glasovi najinih sto-pimj, ko sva ,s Smithom šla proti cilju, so motili tišino tega samotnega kraja.
že večkrat sem si zadnji čas mislil, da sva se odpravila na slabo pot, ker sva se Podala sama, da ujameva strašnega kitajskega doktorja; vendar sva se ravnala po .najinem dogovoru s Karamaneh; m eden njenih pogojev je bil, da policija ne sme zvedeti za njeno sodelovanje pri tej stvari. Daleč pred nama se je zdajci pojavila luč.
„To bo luč, Petrie," je povzel Smith.
A ko se drži va natanko te smeri, bova po-. tem, kakor sva cula, naletela na trup."
'Oprijel sem revolver v svojem žepu in navzočnost malega orožja me je čudovito i Pomirila, Prizadeval sem si, morda, da ublažim lastno bojazen, najti razlago, kako je okrog dr. Fu-Mančuja vladalo neko ozračje edinstvene in nenavadne groze. On ni bil 'takšen, jko drugi ljudje. Strah, s kate-fita je navdajal vsakogar, s katerim je pri-
zoper našo vero in vedenju nasproti meni. Na koncu pisma sem še 'povedal, da naj šolsko vodstvo vzame na znanje, da bom zadevo naše šole javil „Gestapu“, kajti razmere za mene so postajale zmerom ne-znconejiše. Daleč naokoli ni kaj 'podobnega. V krajši obliki bom stvar razglasil faranom. Starši morajo biti na tekočem. To je bilo 2. 4. 1939.
Kmalu potem sera debil povabilo, naj se zglasim pri „Gestapu“. Orisal sem razmere na naši šoli. Službujoči uradnik R. R. We'hmann je po tem razgovoru dejal, da bo zadevo prepustil okrajnemu šolskemu odboru.
6. 5. me je povabil okrajni šolski svetnik Pavel St., ki si je zabeležil moj zagovor. Pri tem je bil tako razburjen, da sem mu moral pomagati pri sestavljanju stavkov. Nato som ga prosil, naj bi dovolil vsaj v 1. in 2. razredu poučevati verouk slovensko in nemško. Ko sem mu prepovedovali, da ščuva nadučitelj otroke proti veri in mani, ni maral tega priznati. Nazadnje me je odpustil jezen, s stisnjenimi ustnicami je kričal in ponavljal: ..Nadučitelj je vaš predstojnik." Kaj sem hotel, molče sem odšel.
Po .poletno toplem februarju In marcu je •sledil zimsko mrzel april in skoraj ves maij-nlk je deževalo. Zaradi tega je odpadlo skoraj vse cvetje, žalosten, skrajno žalosten je bil pogled na mladostni maj. Kakšna bo bodočnost? Še dandanes so ti časi zapustili posledice na teh letnikih. 80 otrok je izostalo od otroškega obhajila, to je skoraj polovico. Tedaj sem v spominsko knjigo zapisal: ..Antikrist maršira. Veliko faranov, četudi del samo navidezno, je zraven. To so žrtve modernega malika... Le dobro, da pri preiskavah niso segli po moji spominski knjigi!"
Svet se je v tem času razdelil v dva tabora: 150 milijonov zoper ves ostali svobodoljubni svet.
Na praznik sv. Trojice je bilo zborovanje pred šolo. Klicali so letnike 1921 do 1929. Šolski otroci so tekali v trikojih naokoli in peli vojaške pesmi. Po zborovanju sem dobil od nadučitelja obvestilo, da sem kot katehet razrešen. Dejal mi je: Vi ste še edini, ki 'poučujete verouk v slovenščini.
Slovenski napis na cerkvi so izbrisali. Najbrže so dobili kje za en glažek omahljivca, da je potem ponoči napis na cerkvenih vratih, ki se je glasil:
šel v dotiko, .grozote, s katerimi je razpolagal, '»o vsakomur zapirale pot do njenega in ga napravile skrajno nedostopnega. Žal v tem svojem poročilu ne morem opisati o tem človeku drugega ko njegove zle sile. Smith se je nenadoma ustavil in me prijel za lebt. Obstala sva in poslušala.
„Kaj?“ sem vprašal..
„Nisd čul ničesar?"
Odkimal sem.
Smith se je s svojim nenavadno prožnim telesom ozrl nazaj čez močvirje. Obrnil se je pirati meni in lice mu je kazalo poseben izraz. „Pa ne misliš, da je to past?" je dejal. ..Midva sva ji slepo zaupala."
Nemara se bo zdelo čudno, toda nekaj v meni se j,e takoj uprlo takemu namiga-vanju. „Jaz ne," sem rekel na kratko.
Pokima! je. Hitela sva dalje.
Deset minut nepretrgane hoje naju je prineslo tako daleč, da sva ugledala Temzo. Smith in jaz sva opazila, da so se Fu-Man-čujeva udejstvovanja venomer osredotočala ob tej reki. Brez dvoma je ta bila njegova poglavitna cesta in pot, po kateri je premikal svoje skrivnostne sile. Opijska bez-nica pod Shadweil Highwayjem; tista gosposka hiša ob zgornjem toku reke, ki je ta čas bila le še kadeče se pogorišče; zdaj pa trup onstran močvirja. Zmerom si je glavne stane gradil ob reki. Bilo je zelo značilno; im tudi če bi se najina nocojšnja odprava izjalovila, nam bo vendarle ključ za bodoče ravnanje.
„Drži se desno," je Svetoval Smith. „Naj-prej morava svet pregledati, preden preideva v napad."
„Hiša božja je ta kraj, vrata vsem v nebeški raj!"
izginil.
Tega napisa potem nismo več obnovili. Na tem mestu je sedaj freska: božje oko v trikotu in dva angela, ki molita. Zares, ta urejuje vse, tudi našo župnijo. Kaj zmore človek-črviček.
Zatem so hoteli zapreti še cerkev. Nenadoma so si izmislili, da razsaja v vasi slinavka in parkljevka. Ko sem šel zjutraj izjemoma pri glavnih vratih v cerkev, sem našel preko cerkvenih duri razpet plakat z napisom: ..Zaraida slinavke in parkljevke je cerkev zaprta." Lepo tiskana naduči-teljeva pisava, toda brez podpisa. Pogledam okoli sebe, če me nihče ne vidi in ostramim plakat.
Pred cerkev so postavili tujega orožnika. Bila je nedelja. Orožnik je prepovedal celo zvonjenje. Otroke je mogočnež zapisoval, ki so prihajala v cerkev. Naenkrat zagledam strežnika, ki se je prijokal v zakristijo. Na vprašanje, kaj mu je, mi je odgovoril, da mu je orožnik zapretil, da bo že kaznovan. Nato so odstranili vernike iz cerkve. Toda ti so ostali pri cerkvi in prisostvovali kljub temu službi božji. Da jim je bila bolezen slinavka in parkljevka le pretveza, so jasno govorila dejstva, kajti ljudje so lahko hodili na občino, v gostilno in otroci v otroška vrtec. Tujci so se lahko neovirano gibali. Orožniki pa so grozil! z denarnimi globami in zapornimi kaznimi. Toda ljudje se tega niso ustrašila in so klečali okrog cerkve v zmerom večjem številu. Spoznali so, kam pes taco moli! Tako smo obhajali in praznovali naše nedelje.
Odstranitev prvega plakata je bil seve zopet povod, da so me klicali na ,,Gesta-po“. Imel sem lep izgovor. Dejal sem, da je bil plakat brez uradnega podpisa, dalje sem se izgovarjal na občino, gostilne in otroški vrtec in na tujce. Tako so morali priznati, da imam prav, kljub temu pa sem moral podpisati reverz, da me bodo ob ponovitvi kaj takega zaprli. Spoznal sem, da iščejo samo priložnosti.
Nadučitelj si je že začrtal svoj cilj: „Žup-mik mora iz šole in cerkve. Kakor banditi so se spravili name. Nekega večera so prišli občinski tajn'k in še dva druga falota nad župnišče. Pristavili so 4 metre dolgo lestev na župnijski zid. Eden teh je stal na oglu župnišča, drugi je splezal po lestvi do Okna, tretji pa je poslušal pri durih žup-
Ubrala sva pot, ki je držala naravnost proti obrežju reke. Pred nama je ležala raz-sežna sivina vode, po kateri se vrši živahen ladijski promet velikega trgovskega mesta. Toda nič takega življenja ni bilo zdaj na reki. Samotni kraj, kjer sva stala, ni kazal prav mkakega človeškega življenja. Vsa puščoba, ki jo je razsvetljeval svetili mesec, je bila ko nalašč ustvarjena za dejanje drame, v kateri sva igrala svoji vlogi. Nemo je Smith zrl na oddaljene premikajoče se luči.
„Karamaneh je le sužnja," je dejal brez potrebe. Nič nisem pripomnil. Nabrežje, na katerem sva stala, je z blatnim pobočjem prešlo v vodo. Proti morju se je nekoliko dvignilo, pri ozkem dotoku pa se je pokazal 'Surov nasip za pristajanje. Pod njim je bila, kakor sva v mesečini videla, temna gmota. Le ena motna lučka je bila videti sredi te teme.
»Tisto bo kabina," je rekel Smith.
Po dogovorjenem načrtu sva se obrnila in odišla na mesto nad ladijskim trupom. Lesena lestev je držala dol na krov in je bila le rahlo privezana na obroč pristajal-nega stebra. Z vsakim gibom dviganja in padanja vode se je dvigala in nižala tudi lestev, pri čemer se je škripaje drgnila ob •ladijski ogradbi.
»Kako naj prideva dol, da naju ne bo nihče opazil," je zašepetal Smith.
»Morava pač tvegati," sem srdito dejal. Brez drug:h besedi je prijatelj splezal, okoli in na lestev ter po njej pričel stopati na-
rašča. Hoteli so se namreč prepričati kakšno radijsko postajo poslušam. Ko sem odklopim, se nenadoma začuje surovo butanje na duri: »Aufmachen!" Vderejo v urad. »Poslušali Ste tujo postajo?" Pokažem na rido. Priključijo, toda radio ne da nobenega glasu. Obenem ugasne tudi luč. Eden od njih se obme k mani, kajti menil je, da sem storil to jaz. Pokaže mi izkaznico »Gestapa" in potem so odnesli radio na občino.
Po tem pripetljaju sem na hitro zaključil račune in obvestil sosednje župnike, kajti že naslednjega dne ob treh popoldne me je že odvedel »Gestapo" v zapor. Na hodniku zapora so mi odvzeli vse, kar sem nosi! s seboj. Potem so me vtafcridli v drugo nadetrepje ječe. Jetnišiki stražnik ms je od-kazal zasebno celico številka 15. Za menoj so se zaprla težka jetniška vrata.
Prvo, kar sem storil v ječi, je bilo, da sem poklekni! in prisrčno molil sredi celice. Nato sam bil popolnoma umirjen. V prostoru sem napravil red. Pri tem me je paznik skozi lino celice opazoval. Ko je stražnik zapri okence celice, je zaklical stražniku na spodnjem delu hodnika: »Meni se zdi, da tale tu noto! ni stori! nič hudega." V jetniški celici sem našel vojaško skledo in žlico. Hrana je bila za tiste razmere kar izvrstna. Brevir so mi vrnili in tako sem lahko zopet molil iz njega. Popoldne istega dne, ko so me prignali v zapor sem se povzpel na en in po’ metra visoko okno, se oprijel mreže in gledal na dvorišče. Naenkrat zaslišim čak, čak in vrata se odpro: »Ali ne veste, da je to prepovedano!"
Zatem opravim zopet brevir in rožni venec. Drugega dne me je obiskal policijski major Wunsch, ki mi je povedal, da so moji sojetniki: Paulitsch, Zigeuner in Mobius. Kadar so se me lotevale težke misli, sem si zapel.
Naslednjo nedeljo sem že ob 10. uri ponoči spal, kar me nenadoma prebude: „A1-les mlitnehmen und heraus!" Nato sem moral prepustiti celico neki pijani ženski. Potem me je stražnik odpeljal v celico 6, v prvem nadstropju, v kateri so bili št štirje jetniki. Med njimi je bil tudi nek krojač, ki se ni mogel potolažiti. Dajal sem mu nasvete, da bi laže prenašal težke dm, toda zaman. Zato sem ga skušal še s petjem potolažiti. Pel sem kar naprej: »Sirota jaz", »Le enkrat bi videl", »Gozdič je že zelen". Končno mi je uspelo, da je pričel peti z menoj. Pri tem sem prepeval tudi nemške pesmi: Schubertovo mašo", dalje »Nach der Heimat", »Nach dem Sturm fahren wir“. Pel sem tudi češke, ruske, in italijanske pesmi — vse po vrsti, ki sem jih že pel v prvi svetovni vojni.
Tako je počasi lezel čas. 19. 9. me je jetniški stražnik poklical, češ da moram na
(Dalije na naslednji strani)
vzdol. Počakal sem le toliko, da je bila glava pod menoj, nakar sem se precej okorno pripravil, da grem za njim. Ladijski trup se je 'ta trenutek nenavadno močno dvignil, zaradi česar sem se .spotaknil in za hip brez sape zrl dol na bleščečo gladino. Noga mi je spodrsnila in da se nisem krepko držal za gornji klin, bi se najbrž tisti hip nehalo moje sodelovanje v borbi proti Fu-Mančuju. Tako sem le za las ušel smrti. Čutil sem, da je nekaj zdrknilo iz mojega bočnega žepa, toda čudno škripanje lestve, ječanje premikajočega se trupa in valovanje vode so utopili šum pljuska, ko je moj revolver padel v reko. Precej pobledel — se mi zdi — sem prišel do Smitha, ki je že •stal na krovu. Videl je mojo nezgodo, toda...
»Morava tvegati," mi je šepnil v uho. »Zdaj se ne smeva vrniti." Utoni! je v poltemo proti kabini, jaz pa seveda za njim.
Ob vznožju lestve sva prišla v polno svetlobo, ki je sevala iz edinega prostora ob vhodu, kjer sva se znašla. Bil je urejen kot delavnica. Nagel pogled mi je pokazal police, obložene z vrči in steklenicami, nrzo, polno razne znanstvene ropotije, re-tort, čudno oblikovanih cevi — nekaterih izmed njih nisem poznal. Prav tako seih videl, da so bila tla potresena s knjigami, papirji in 'zvitki. Potem je Smithov glas prevpil šum, ki naju je obdajal, in ostro ukazujoče je dejal:
»Dr. Fu-Manču, imam vas!"
Zakaj pri mizi je sedel Fu-Manču.
(Dalje prihodnjič)
Verouk samo v nemščini
,	(Nadaljevanje s 7. strani)
zaslišanje. Poprej pa se moram še obriti. Toda, o joj, koder sem nastavil brivski aparat, sem začel krvaveti. Ni čuda, aparat je bil pokvarjen. Sedaj sem dobil čisto rdečo brado od krvi. V predsobi so mi potem bato prilepili na krvaveče lice in brado. Meni se je zdelo to kar prav. Zasliševanje je trajalo tri ure: osebni podatki, življenjepis, vse to sem moral povedati, nato pa so me še fotografirali od treh strani. To so morale biti lepe slike? Potem so napravili še odtise prstov.
Po zaslišanju so me gnali nazaj v zapor. Po nekaj dnevih mi je vodja sporočil, da me bodo kmalu izpustili iz zapora. V tem času so me obiskali: oče, cerkveni ključar in sosednji župnik, a jih niso pustili k meni. Jetniki so se pogovarjati navadno le o zelenem henriku, „Gestapu“ in o Dachauu. Nekega dne so privedli v našo ječo močnega starca, ki je ubil svojo ženo. Ta je čisto mirno pripovedoval, kako je to storil. In jaz sem moral zraven njega ležati. Pri tem sem si pa mislil: „Temu je treba samo svojo orjaško roko name položiti". Kakor da bi bral moje misli, je dejal: „Ne boj se, tebi ne bom storil nič žalega."
23. 9. so me ponovno odpeljali na vlado. Tam sem moral podpisati reverz in potem so me izpustili. Verniki v. vasi so bik neizmerno veseli mojega prihoda. V cerkvi je bilo celo dopoldne vse polno vernikov. Spovednico pa so oblegali, da sem komaj zmagoval.
1. 11. mi je država ustavila plačo, ki je bila itak že majhna, 98 RM. Mislil sem si: „Nič ne de, saj se itak skoraj nič več ni dobilo; vse na karte. Tudi med „Pg“ je pričelo pokati. Ilegalci so se začeli upirati. Napravili so celo pritožibo zoper nadučitelja. Sredi novembra so omejili tudi zvonjenje: od 18. do 8. ure zjutraj je bilo prepovedano zvoniti. Zvonjenje pa je bilo omejeno samo na tri minute. Ob delavnikih smo smeli zvoniti samo enkrat, ravno tako ob pogrebih. Zatem so prišle na vrsto še sveče. Ob
nedeljah in praznikih so smele goreti samo do 4'sveče, ob delavnikih pa samo dve. Godilo se je tako kot nekdaj za časa Jožefa II.
(Dalje prihodnjič)
ZNAMKA ZAUPANJA
mmmm
Klagenfuri - Celovec
Wtenergasse 10 (Promenad a cona)
PERILO in razno BLAGO, preostalo od ZIMSKE RAZPRODAJE, sedaj še posebno, poceni!
£. Maihez
KLAGENFURT -- CELOVEC Alter Platz
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-inopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan lomšek
TIHOJA, P. Dobrla ves — Ebemdorf Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
Obroki. — Sodnik: „Tožite!j trdi, da ste mu prisollili pet zaušnic!" — Toženec: „Ni res! Dal sem mu samo eno! Toda ker je bolj slaboten, sem mu jo dol v obrokih!"
nMU.-r-.«,ia/rMCU »MMtSUn
Ure, nakit in drago pri urarskem mojstru
GotSfrfed gnntlier
Klagenftirt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strlo zlato).
DOBROPIS
93.102
Brezplačno presenečenje za vse. k: hočejo dobro in poteni kupiti!
7 nekaj 3neK ^ahko dobile brezplačno m neobvezno ® iajvečji avstrijski blagovni katalog z okoli 8000 ponud- * >ami, če nam po dopisnici pošljete Vaš naslov. Nalepitt I I ra dobropis na c epi mit. o, katero čimprej pošljite n. 1 [ naslov;
Eatcraotiondfs Grossversaodhaia
*	ms
Optasu}
v naleni listu
I
Že nad 100 let pomeni Pfaff izredno kvaliteto in storilnost, zato tudi vi zaupajte v Pfaff 0 Pri nas dobite brezpt&cne nasvete © 1 riiejamo brezplačne šivalne tečaje © Najboljša oskrbovalna služba © Velika zaloga nadomestnih delov © Rabljeni šivalni stroji vecmo naprodaj!
VAŠA PPAIT-STROKOVNA TRGOVuSA
Jesef Mondre
Kiagenlurf - Celovec, I0.-Oktober-Slral3e 22
Tel. 7i-l 87
z veseljem priča1 uje vaš obisk @ Dajte nam svoj naslov in vam bomo sporočili, kdaj m kje bo najbližji Piaff-šivalni tečaj.
6. (josfomin je
rDuuaf$ke Moljt sta Ledu
MESTNA HALA, CELOVEC
(Val.- Leitgeb- Str. 11)
od 24. februarja do 9. marca 1965 dnevno ob 15. in 20. uri z novim programom
„&(Mt a pJLeMLu
POJASNILA: Ravnateljstvo velesejma in umetnega drsališča
Celovec, Valentin-Leitgeb-Strafie 11 telefon: 31-79, 66-80, 66-20
OSREDNJA PREDPRODAJA VSTOPNIC za Koroško, Štajersko, Salzburško, Vzhodno Tirolsko, Jugoslavijo in Italijo:
Koroški deželni potovalni urad (Karntner Landesreisebiiro), Celovec, Novi trg 2, in vse njegove podružnice.
Telefon: 43-21 Telex: 04 465
Vlas tednik ICutoika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80,— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. šterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni'svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tlaka Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26,