Fr. Wernig, okr. ekonom. Ptlisti bilizei žiiiie v spomlidl. Mnogovrstne so nesreče, ki zadenejo kmelovalca ot» vsakem letnem času pri gospodarstvu in pri živini. Posebno pogoste so nesreče pri živini v spomladanskem času ob prehodu od suhe na zeleno krmo. In marsikatero živinče zgubimo samo vsled tega, ker ne vemo, kako pomagati v posameznih, nenadnih bolezenskih slučajih. Predvsem pride lu v poštev hitro napcnjanje govejfe^živine. Kaj je vzrok tej opasni in pogosti bolezni? Vzroko^! te bolezni je mnogo in sicer: ' 1. Faša na travniku, pašnfku in strnišču z rosno, mrzlo, mlado dcteljo ali z deteljo pomešano traro. 2. Pokladanje prevelike množine mokre, mrzle ali v kupu segrete in sparjene krme, ki povzroča napihovanje, na primer detelja, mlada trava, gorčica itd. 3. Krmljenje s temi krmili na tešče. 4. Takojšnje napajanje po krmljenju v navedenimi krmili. 5. V požiralniku zaostali tuji predmeli, katerih žival ne more pogoltniti, na primer krompir, jabolka itd. 6. Vsled tuberkuloze povečane žleze, ki pritiskajo na požiralnik in ga zapirajo. Neposredni vzrok vsakcmu hiiremu napenjanju pa je prevelika množina plinov, ki ne morejo oditi iz vampa. Pri zdravem govedu odhajajo plini, ki se tvorijo pri vsakem prebavljanje krme — po požiralniku vsled riganja. Ako pa zavžije žival navedena krmila v neprimerni obliki, oslabi želodčno mišičevje in želodčno sluznico in običajno riganje izostane. Nabirajo se* v vampu z veliko naglico plini, ki lahko povzročijo pogin živali v četrt uri. Hitra pomoa je torcj nujno potrebna. [K^y Ako opazimo, da je vamp na levi strani trupla močno napet, da žival noče več žrcti, da težko diha in nemirno stopica, nikakor ne smemo odlašati s pomočjo. če bolez«n še ni močno napredovala, skušajmo najprej žiral rešiti z notranjimi sredstvi. Dajmo ji piti, oz. zalijmo ji apneno vodo (2 žlici živega apna v 1 I vode). Dobro se navadno obnesejo ludi gnila jajca, oa. žlopotci, katera skušajmo živali spraviti v ičelodec. Nikakor pa ni priporočljivo, zalivati petrolej, terpentin im gnojnico — kakor je to ponekod še v navadi; te tekočin« dajo mesu namreč tako zoprn dub, da živali ne ffi mogli uporabiti, ako bi jo pozneje le morali zaklati. Potem odprarljamo pline na ta način, da oživim* in pospešimo riganje. V lo svrho obrzdamo žival 9 povreslom iz slame, katero namažemo s kolomazom ali z milnico. Kolomaz in mlinica povzročita silen stud, ¦ prisili žival k riganju. Istočasno močno pritiskamo % obema rokama na vamp ob levi lakotnici. Tudi polivanje z mrzlo' vodo po hrbtu pospeši odstraniteT plinov. Ako vsa ta sredslva ne izdajo, se večinoma lahko reši žival z uporabo posebne gumijaste, takozv. požiralnikove cevi. To jc preko 1 m dolga cev, katero porinemo skozi požiralnik v vamp in po kateri odbežijo v vampu nabrani plini. Napihnjene živali pa ne smeje stati vodoravno, ampak morajo spredej stati vedno precej višje; Sicer obstoja nevarnost, da vtaknemo cev * vampu se nahajajoče gosto krmo in plini ne morejo odbežati po požiralnikovi ccvi. To zelo potrebno cev, od katere bi raoralo t vsaki hiši bili vsaj po en komad, dobimo za govedo, kakor ovce po primerni ceni pri Kmelijski družbi v Ljubljani. Uporabimo jo lahko tudi v to srrho, da porinemo ž njo v požiralniku zaoslalc tuj« prcdmetc v želodec. Vcndar moramo v tein slučaju bifi praT preTidni, kcr se požiralnik lahko rani in poči. Ako je nap-ttost Tampa kt tolika, da je nevarnost, da se žital rsak čas zaduši in da ne moremo veŁ uporabiti požiralnikove cevi, nani ne preostane druzega, kot naprariti na najbolj napetem lnestu leve lakotnice ˇbod s trokarjem. Po trokarjevi nožniti odbežijo plini in žival je ˇ večini slučajcv rcšena. Rana, ki jo napravimo z tbodom ˇ vamp ni nevarna. Namažimo jo z lizolovo raztopino. Tudi je par dni po uporabi trokarja krraiti živali bolj zm«rno. če niraamo Irokarja pri roki in je nevarnost velika, uapravinio y sili vbod lahko tudi z navadnim žepnim nožem. V tem slučaju pa se priporoča pozvati pozneje živinozdravnika, da rano zašije. — V vsakem slučaju j>a je napraviti vbod na levi stiani vampa, predno bi morala žival vsled napenjanja poginiti. Bolje in mnogo lažje kot zdravljenje je odvračanje bolezni. To velja tudi za hitro napenjanje. Radi tega se *;zogiba,.mo vsem okolščinam, kl povzročajo hitro napihovanje. Skrbimo, da se bo prehod od sube na zeleno krmo izvršil polagoma, v dobi 8 do 14 dni. Bodimo nrevidni pri paši na sočnih travnikih in deleljiščih, predvsem v spomladi, ko je paša, oz. krma šc zelo rosna in nirzla. In ko gredo živali na pašo, dajmo jim prve tini vsako julro nekoliko suhe krme in jih napojimo! 'V slučaju pa, da moramo pokrmiti tudi mokro ali sparieno deteljo, pomešajmo jo pred krmljenjem s suho krmo in ne bo se naiii bati, da bi se pojavilo opasno in tolikokrat usodno napenjanje živine. O drugih nezgodah v gospodarslvu in pri živini ob tirugi priliki!