Skrb deželnega odbora za neinške otroke. Občinam svetokriškim poleg Slatine je došel od vis. dež. šolskega sveta sledeči dopis: Št. 188. Na vseh deset k sv. Križu všolanib občin! Z visokim ukazom z dne 28. sept. 1893 št. 5247 veleval je vis. c. kr. deželni šolski svet okrajnemu šolskemu svetu, da po natančnih določbah narodnosti otrok, ki so všolani k Sv. Križu pri Slatini, in po zaslišanju vseh činiteljev, kojim je vzdrževati šolo, primerno stopinji razsodi, kateri učni jezik je rabiti v tej šolski občini. Okrajni šolski svet je določil, da je na šoli Sv. Križ od šolb obiskovati dolžnih otrok, kojib število je znaSalo 1. 1891 dečkov 285 in 292 deklef, skupaj torej 577; 1. 1892 dečkov 308 in 309 deklet, toraj skupaj 617 ^n 1. 18^3 dečknv( H0.5 in 318 d^kjet^ toraj skupaj 623 in povprečno v treh letib 606, le 24 otrok izrečrto neraške narodnosti in uštevši po občevalnem jeziku v izpisku iz akta ljudskega štetja in po izvestjih šolskega vodstva le 37. Vsled tega je sklenil okrajni šolski svet v seji dne 19. oktobra 1893, da popraša činitelje, kojim je šolo vzdrževati, za mnenje o učnem jeziku na bodoči deSki in dekliški šoli Sv. Križ in pripomniti, da je sedaj.na vseh stopinjah te šole vpeljan slovenski učni jezik. Med tem pa, ko so se vse občine za to izrekle, da naj ostane ta učni jezik, predlagalje veleslavni štajarski deželni odbor ne malo važno premembo s tem, da naj se v najvišjem razredu (štrtem) uvede splošno nemščina kot učni jezik. Okrajnemu šolskemu svčtu zdi se, izvrševaje sklep iz seje dne 14. decembra 1893 i-n sicer na podlagi § 27. pika 6. zakona z dne 8. februvarija 1869, dež žak. št. 11. umestno razsoditi, da naj ostane na bodoči deški in dekliški šoli pri Sv. Križu na Slatini v vseh razredib in na vseh stopinjah slovenščina ueni jezik, da pa se bodo morali otroci nemškib starišev nemško podučevati. Povod k tej razsodbi ima okrajni šolski svet radi tega, ker je od vseh učencev komaj 6 odstotkov nemške narodnosti, je lorej to število očitno premalo proti številu vseh učencev, da bi bilo opravičeno. le deloma uvesti nemščino kot učni jezik in ker se lahko s podučevanjem teh otrok v neinščini zagotovi, da se je naučijo. Proti tej razsodbi sme se priziv na vis. c. kr. dež. Solski svet v 14 dneh, računši od dneva, ko se je dostavila, vložiti v tukajšnjem uradu. Okrajni šolski svet Rogatec, dne 2. maja 1894. Predsednik: Scberer. Iz te izjave je pač razvidno, kako skrb ima deželni odbor za svoje ljubčeke — Solarčke nemške krvi. Zavoljo 37 nemških otrok naj Irpi 569 slovenskih! To fe U je enakopravnost! Zloglasni nemški šulverein na tisoče slovenskih otrok podučuje v popolnoma slovenskih okrajih v zgolj nemškem jeziku ter jim krade drago materinščino, a deželni odbor molči k temu. Na tisoče slovenskih otrok po slov. mestih in trgib in ob nemški meji se potaplja v nemških valovib, deželni odbor pa zopet molči in še s svojimi ukpzi povspešuje to narodno krivico. Ako se pa le enemy nemškerhu otroku na korist stotini slovenskih zakrivf^kak nemški las, kriči-se, beči in vpije, kakor da bi » pogrezala cela Bismarkova dežela! Da bo\pa veleslavni dež. odbor miren radi slatinskib »nemškin«; otrok, naj blagovoli vedeti: 1. da so vsi ti »nemški« otroci, ker so jih rodile Slovenke, izjemši kakih petih, zmožni slovenščine, torej lahko sledijo slovenskemu poduku: 2. da se vsi resnično nemški otroci podučujejo v nemščini. Tako že jasna pamet velsfva,- du ae Qtit>k podučuje -v ¦liJblerinfift^jeaiku ; 3.•da je, kakor že iz navedenega sledi, število nemških otrok najmanj za dve tretjini pretirano.