\ 
SLEPE D O L I N E V SLOVENIJI 
I V A N G A M S 
/ 
P r o b l e m a t i k a 
O d k a r o b s t a j a k r a š k a g e o m o r f o l o g i j a , se v e n o m e r o b n a v l j a di-
s k u s i j a , k o l i k o so- s lepe do l ine , uva le , k r a š k a p o l j a in d r u g e v e č j e 
k r a š k e o b l i k e d e l o k o r o z i j s k i h in k o l i k o e r o z i j s k i h procesov. V n a j -
n o v e j š i j u g o s l o v a n s k i k r a š k i l i t e r a t u r i p r i p i s u j e J. Rogl ič p r e o b l i k o -
va lno sposobnost p r e d v s e m k o r o z i j i , 1 m e d t e m ko n a v a j a Melik 
a r g u m e n t e s s l ovenskega k r a s a za e r o z i j s k i p o s t a n e k dolov, k i se 
n a d a l j u j e j o in p r e h a j a j o v r a v n i k e . 2 Ti so t e d a j nas ta l i v p r e d k r a š k i 
f a z i ob p o v r š i n s k o t ekoč ih vodah . 
D o l g o t r a j n o s t d i s k u s i j e , k i ni d a l a za vse s p r e j e m l j i v i h rezu l -
t a tov , s ama p o sebi vab i , d a b i zače l i r e ševa t i p r o b l e m še z d r u g i m i 
m e t o d a m i . 
V t e m s e s t a v k u j e r az ložen p o s k u s , da b i v g e o m o r f o l o š k e na-
m e n e izvede l in i z rab i l b i d r o k e m i č n e m e r i t v e . Sloni n a p o s t a v k i , 
d a se da in tenz ivnos t k o r o z i j e določi t i z m e r j e n j e m t r d o t e in o d t o k a 
voda . 
S s lepo dol ino o z n a č u j e m o s e s t a v l j e n o k r a š k o obl iko , k i se 
j a v l j a na p r e h o d u n a d z e m e l j s k e g a h i d r o g r a f s k e g a ož i l j a v k r a š k e g a , 
p o d z e m e l j s k e g a . S e s t a v l j a j o f l uv i a t i l na , t a k o i m e n o v a n a n o r m a l n a 
do l ina s s t a l n i m p o t o k o m , ki p o n i k a n a a p n e n c u , k j e r se do l ina ne 
r azš i r i v g lobe l t a k e g a obsega , da b i zas luž i l a o z n a k o k r a š k e g a p o l j a . 
Že p o o b l i k i sodeč j e s l epa d o l i n a p r e h o d n a s t o p n j a m e d n a v a d n o 
r e č n o do l ino in u v a l o t e r k r a š k i m p o l j e m . Mnogi so jo za to sma t r a l i 
za p r e d h o d n i c o k r a š k e g a p o l j a (o t em A. Melik 3) a l i so to možnos t 
o d k l a n j a l i (kot p r i nas na p r i m e r Polak 4 ) . V smislu t e o r i j e o na-
s t a j a n j u r o b n i h k r a š k i h p o l j i n » robn ih r a v n i k o v « p a j e s l epa do l ina 
ne le zače t ek k r a š k e g a p o l j a , a m p a k tud i r a v n i k o v vobče 5 . V tem 
1 J. Roglič: Zaravni na vapnenciina. Geografski Glasnik XIX, Za-
greb 1958 in drugo. 
2 A. Melik: Fluvialni elementi v Krasu. Geografski zbornik, SAZU, In-
štitut za geografijo, VI, L jubl jana 1961. 
3 A. Melik: F luv ia ln i . . . , o. c., str. 346. 
4 J. Polak: Je li kraška uvala prijelazan oblik izmedu ponikve i kra-
škog polja? Geografski Glasnik, št. 13. Zagreb 1951. 
5 O tem tudi H. Louis: Die Entstehung der Poljen und ihre Stellung in 
der Karstabtragung. Erdkunde X, zv. 1, 1956. 
Tabela I 
> s Dolžina doline v k m 
Ime slepe doline 
S 
c 
o 
a. 
•a 
o 
a 
•3 
s 
O 
C3> 3 
ta S a « 
>w e 
- o. 
> es 
t f C 
-3 » S E 
• 
41 
ES 
•a m 
i 
Z £ EC £ = C 
1 2 3 4 5 1, 7 8 
Ponikva . . . ca. 585 ca. 664 79 100 4 0.2 20 1 
Temenica . . . 263 308 45 75 21 2 10,5 1 
Lokva . . . . ca. 483 540 57 50 2 0.2 10 1 
Notranjska Reka 317 ca. 400 83 35 5,5 6.4 1 
Brezovica . . . 505 548 33 50 3 1,1 2,7 1 
Odolina . . . 485 548 63 70 3 1 3 1 
Hotičina . . . 529 562 33 20 2 0,6 3,3 1 
Mrzlice . . . . 545 570 35 30 1,1 0,9 1,2 1 
Vel. Loče . . . 528 572 44 40 2.1 0.5 4,2 1 
Jezerina . . . 496 570 74 10 5 1 5 1 
Male Loče . . 496 550 54 60 5 0,7 7,1 1 
Hrušiške Potoke 498 525 27 25 1 : 1 0,4 2,7 1 
Danica . . . . 476 521 45 1 0.9 11 1 
Račiška Dana 475 550 75 200 2,3 0,5 4,6 1 
Brdanska Dana 495 590 95 110 2 1,2 1,7 1 
Brusan . . . . 415 425 10 2 1 2 1 
Novokračine 485 540 55 5 1.2 4,2 1 
1. Ime je povzeto po l judsk i govorici, nase l ju ali potoku. 
2. Ti in vsi drugi podatki v t e j tabeli so or ien tac i j skega znača j a , uporabni bo l j za 
š t u d i j s k e kot za tehniške namene. Nadmorske višine ponikev in n a j n i ž j e g a oboda so povzete 
po topografski kar t i v meri lu 1 : 25.000, ki d o v o l j u j e ponekod bol jšo , drugod slabšo točnost 
pri do ločevanju zažel jenih višin. 
5. Dolžine dolin so m e r j e n e z kurv imet rom od povi r ja n a j d a l j š e doline na vododržnih 
kamen inah do zgorn jega roba slepe doline na apnencih, 
4. Prodniki , ka ter ih n a j d a l j š i p r emer j e p r ikazan , so v s t rugi potokov pred ponikvi jo 
ali p r e j . 
5. Pros tornine so računane z m e r j e n j e m površ ine dna, ve r t ika lne oddal jenos t i tega od 
višine pre l iva , to j e na jn i ž j ega mesta na dolinskem razvod ju ali na robu k r a š k e ko t an j e , 
ter površ ine globeli v višini prel iva . Vse po ka r t i 1 : 25.000. 
smislu so b i le t o lmačene t u d i s lepe d o l i n e pod Brk in i . 6 Na na -
p l a v i n a h , k i j i h o d l a g a j o n a r o b n e m a p n e n c u p o v r š i n s k i do tok i 
z \ o d o n e p r o p u s t n i h sed imen tov , se po d o s e d a n j i h t r d i t v a h 7 z a rad i 
n e p r o p u s t n o s t i p o d a l j š a p o v r š i n s k o p r e t a k a n j e do n a s p r o t n e g a 
b r e g a , k j e r ob p o n i k v a h ž i v a h n o k o r o d i r a . T o d a p r i p r o u č e v a n j u 
k r a š k e g a p o l j a G lobodo la se j e i zkaza la debe l a n a p l a v i n a na d n u 
p o l j a za vodopropus tno . T a k o j e še na r a z n i h s lovensk ih p o l j i h . 
Zas tav i lo se j e v p r a š a n j e , k a k o j e sploh moglo p r i t i do v e č j e po-
g lob i tve na a p n e n c u , če b i t ega šč i t i le v o d o d r ž n e nap l av ine . 8 V p r a -
6 J.Roglic: o. c., str. 121—127. 
7 H. Louis: Die Ents tehung . . . . o. c. J.Roglic: Za ravn i . . . , o. c. 
8 I. Gams: H geomorfologiji kraškega polja Globodola in okolice. Aeta 
carsologica, II.. SAZU, Ljubl jana 1959. 
3; = Prostornina globeli v milj m
3 
j s 2 1 s i l 
D
o
lž
in
a
 
na
jt
i«
] 
n
e
ap
n
e
n
. 
p
ro
d
n
ik
o
v 
v 
r 
TO — s 
.2 B 
a = 
v 
vo
d
od
rž
ni
h 
ka
m
e
n
in
a
h
 
na
 a
p
n
e
n
cu
 
ra
zm
er
je
 
P
ov
od
je
 
na
 
vo
d
od
rž
n
i 
se
d
im
e
n
li
h
 v
 
Le
tn
e 
pa
da
vi
ni
 
v 
m
m
 
Sr
e
d
n
ji
 k
oe
li
r:
 
od
to
ka
 
Sr
e
d
n
ji
 l
e
tn
i 
od
to
k 
v 
m
il
j.
 
Sr
e
d
n
ja
 c
el
ok
i 
tr
do
ta
 p
ot
ok
a 
na
 
pr
es
to
pu
 
na
 a
p
ne
ne
c 
| 
m
e
rj
e
n
ji
h
 I
. 
(t
ab
el
a 
la
|,
 m
 
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 
8 5,5 33 2,3 15: 1 7,5 1250 0,6 5.6 117 
8 296 34,1 8,7: 1 84 1200 0.6 60,5 156 
15 9 45 6,2 7,4: 1 4,6 1900 0.65 5,7 62 
10 — 166.6 242,4 1 : 1,45 339 1500 0.7 355,9 101 
28 — 2,5 12,2 1 : 4,9 4,7 1350 0,7 4,4 52 
42 8 8,5 25 1 : 2,9 4,5 1350 0,7 4,3 59 
35 15 0,3 2 1 : 6,7 1,6 1400 0,7 1,6 82 ? 
40 10 0,5 4,6 1 : 9 0,9 1400 0,7 0.8 113 ? 
10 — 17 11,5 1,5 : 1 2,7 1400 •0,7 2,5 61 
20 13 171 33 5,2: 1 13,4 1450 0,7 13,6 61 
\ _ 58 23 2,5: 1 8,9 1450 0,7 9,0 51 
32 6 0,7 1,3 1 : 1,8 0,9 1500 0,7 0,9 62 
13 15 1,5 1,7 1 : 1,1 0 1500 0,7 77 
22 10 62 5,9 10,5 : 1 3,2 1500 0,7 3,4 87 
5 — 39,7 55,7 1 : 1,6 2,8 1550 0,7 3,0 65 
26 — 0 0,3 2,7 1600 0,7 3,0 64 
45 18 76 30 2,5: 1 10,8 1800 0,7 13,6 75 
6. Povodje j e iz računano s p l a n i m e t r i r a n j e m po ka r t i 1 : 25.000. Pri No t r an j sk i Reki do 
Cerkven ikovega mlina j e povzeto po: F. Bidovec, Pr i spevek N o t r a n j s k e reke k vodnim mno-
žinam krašk ih izvirov v povodju Timava. 10 let Hidrometeorološke službe, Hidrometeorološki 
zavod LRS, L j u b l j a n a 1957, s t r . 35. 
7. Letne padavine so povzete za No t r an j sko Reko po ci t i rani F. Bidovčevi razpravi , 
drugod pa večinoma po izohietni ka r t i (I), v pri logi kn j i ge Vodne snage Jugoslavi je , I, 
Beograd 1956. 
8. S redn j i koef ic ient i so povzeti po »kart i po reč i j s s r edn j imi koeficient i odtoka« (II) 
v prilogi k n j i g e »Vodne snage Jugoslavije«, II . o. c. 
9. Celokupna t rdota j e m e r j e n a z raztopino Ti t r ip lex na 0,1" NT (nemških t rdotnih 
s topenj) natančnost i . 
š a n j u p r o p u s t n o s t i n a p l a v i n e j e posvečena v t e m p r e g l e d u s lovensk ih 
s lep ih dol in še posebna p a ž n j a . 
P o M e l i k o v i h ugo tov i t vah 9 i zv i ra o d k l a d n i n a v s lovensk ih k r a -
šk ih p o l j i h in v n e k a t e r i h s lep ih do l i nah , k i j i h o b r a v n a v a ta 
e l a b o r a t , iz p l e i s t ocenske h l a d n e k l ime , k o so b i l i močni d e n u d a c i j s k i 
procesi . A k u m u l a c i j a k las t ič i i ega g r a d i v a p o m e n i M e l i k u f I u viat i hi o 
i n i e r f e r e n c o v r a z v o j u k r a š k e k o t a n j e in p r e s t a v l j a n j a v o d n e g a 
p r e t a k a n j a s p o v r š j a v k r a š k o n o t r a n j o s t , k i se j e p r i če lo po top le j š i 
neogen i k l imi . V n a s p r o t j u s t e m i Me l ikov imi d o g n a n j i so t r d i t ve , 
d o b l j e n e ob š t u d i j i L u ž i č k i h izv i rov v S r b i j i , da j e na s top i lo s p l e i -
B A. Melik: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela SAZU, Inštituta 
za geografijo, št. 3. L jubl jana 1955. 
s tocenom, k o po tok i niso več p lav i l i ob i lo r d e č e prs t i , v e r t i k a l n o 
p r e t a k a n j e . 1 0 
P r i m e r j a v a s lovensk ih s l ep ih doliin j e i zvedena p r e d v s e m z a r a d i 
t eh p r o b l e m o v , pa tud i iz g o s p o d a r s k i h mot ivov . Z d a j , k o j e p o t r e b a 
po vedno v e č j e m š tev i lu a k u m u l a c i j s k i h v o d n i h bazenov , iz k a t e r i h 
se o d t e k a voda na t u r b i n e h i d r o e l e k t r a r n , v n a m a k a l n e k a n a l e , 
v v o d o v o d n e cevi, a l i j o a k u m u l i r a j o z a r a d i t u r i z m a in p o ž a r n e 
va rnos t i , se n a m s l epe do l ine še posebno p o n u j a j o v p r e t r e s . S a j 
i m a j o p r e d k r a š k i m i p o l j i t o p r e d n o s t , da j e del k o t a n j e na vodo-
d r ž n i h s e d i m e n t i h in i m a j o s t a ln i vodn i do tok . D a j i h d o s l e j n i smo 
izrabi l i , j e v z r o k v d v o m l j i v i vododržnos t i n a p l a v i n e in a p n e n i š k i h 
b r e g o v . Ko bo t ehn ičn i r a z v o j s p r i m e r n i m i s r eds tv i ods t r an i l to 
n e z n a n k o , bo n e d v o m n o p r i š lo do v e č j e i z r a b e t e h n a r a v n i h k r a š k i h 
k o t a n j . T u d i v t a n a m e n so v t a b e l o I v k l j u č e n i p o d a t k i o p ros to r -
n i n a h s lepih dol in . R a č u n a n e so od p o n i k e v do t j a v viš ino, k j e r j e 
na o b o d u n a j n i ž j i p r e h o d , k i b i se ob zapo ln i tv i z vodo s p r e m e n i l 
v p r e l i v iz a k u m u l a c i j s k e g a j e z e r a . 
S lep ih do l in r azn ih ob l ik in ve l ikos t i j e na p r e h o d u v k r a s obi lo . 
T u so z a j e t e le n a j v e č j e in n a j b o l j znač i lne v S l o v e n i j i in e n a na 
H r v a t s k e m t e r i t o r i j u (Brusan) . 
O p i s p o s a m e z n i h s lepih do l in 
Ponikva 
j e n a j v e č j a s lepa d o l i n a n a n a š e m Š t a j e r s k e m . Ime ima po p o t o k u 
P o n i k v i , p r i t o k u P a k e - S a v i n j e . J e v Vzhodn ih K a r a v a n k a h v k r a j u 
Z a v r š j e . R a z v o d n a s l e m e n a i m a j o v iš ine 700—900 m in so večidel iz 
o l igocensk ih so tešk ih k o n g l o m e r a t o v , k i v l a d a j o med a p n e n i š k o - d o -
l o m i t n i m i m a s i v i U r š l j e g o r e in P a š k e g a K o z j a k a . Le na j u g o v z h o d u 
sega r a z v o d j e v a p n e n e c S m o d i v n i k a . D o l i n a se na v z h o d u s lepo 
k o n č u j e ob a p n e n i š k e m s l e m e n u T i s n i k a (876 m), ob k a t e r e m j e , p r i 
A b e r š k o v e m k r i ž u , n a j n i ž j i obod (664m). Pod n j i m j e do l ina g loboka 
le 97 m, d r u g o d pa do 200 m. 
P o n i k v a j e nas l edn ica r e k e , ki j e t e k l a v p l iocenu iz K a r a v a n k 
p o D o l i š k e m u p o d o l j u p r o t i D r a v i n j s k i m gor i cam. S s o s e d n j o Ve-
luno v r e d j e o b d r ž a l a v z h o d n o s m e r . P r i p o g l a b l j a n j u do l ine in 
p r e s t a v l j a n j u vodnega p r e t o k a skozi t r i a d n o a p n e n i š k i T i sn ik j e iiz-
vo t l i l a j a m i P i l en ico in Š p e h o v k o te r z d a j doseže P a k o , ko t eče 
skozi j a m o H u d o l u k n j o . 1 1 V a n j o p r i h a j a skozi s t rmo vot l ino, k i se 
r azš i r i v v o d o r a v n o d v o r a n o . Ta j e na s t a l a ob p r e p o k i , k i p o t e k a , 
kot j e v ide t i v s k a l o v j u p r i v h o d u v j a m o , poševno od s e v e r n e 
j a m s k e s t ene navzgo r . 
10 Č. Milic: Lužnička vrela. Prilog kl imatskoj morfologiji krasa. Zbor-
nik raclova, LXXII, Dela Geografskega instituta SAN. knjiga 17. Beograd 1960. 
11 I. Gams: Pohorsko Podravje. Slovenska akademija znanosti in umet-
nosti, Dela Inštituta za geografijo, V, L jubl jana 1959, str. 48—50. 
Vzorec oligocenskega konglomera ta z Graške gore, k j e r j e po-
v i r j e potoka , j e vseboval 56 % dolomitnih, 26,5 kremenovih , 7 % 
skr i lav ih in 10 % apnenišk ih p rodn ih zrn. Bila so dobro zaobl jena , 
po Cai l leuxovi formuli j e imelo n a j v e č zrtn zaobl jenost 200—250, 
k a r priča o prenosu p rodn ikov z več deset ali s to k i lometrov od-
da l j enega k r a j a . Enak dobro zaob l j en ' p rod j e tudi v sedanj i s t rugi 
in v dnu j a m e Hude l u k n j e . Ker j e dobro zaobl jen, e roz i j ska spo-
Sl. 1. Konec slepe doline Ponikve. Potok ponika pod razgaljenim 
apneniškim pobočjem hriba Tisnika pod cestnim vsekom 
sobnost potoka ne more bi t i vel ika. Ce lokupna t rdota voda j e bila 
12. decembra 1961. leta 11,7 nemških t rdotnih s topen j (NT). 
Po silovitem n e u r j u v drugi polovici j u l i j a 1961 iin sledeči po-
plavi j e Ponikva odnesla s k o r a j vse mline in žage ter j e razširi la 
in ponekod pres tavi la s t rugo ter r azkr i l a sveže golice. V n j i h j e bilo 
videti že s redi dol ine os tanke p rodne akumulac i j e , ki j e segala okoli 
5—6 m nad s trugo. Vendar t u k a j še ni os tankov teras, k i se p o j a v i j o 
šele p red ponikvami. T a k o j po p rehodu na apnenec izginja del vode 
v rokavu, k i se k o n č u j e v apneniškiih ska lah , n a v a l j e n i h z višje nove 
ceste pod Tisnikom. Preos ta la voda teče še dobr ih deset met rov po 
flišni nap lav in i do votl ine pod nizko peč jo . T r e t j i poži ra ln ik j e 
okoli 5,5 m nad s r e d n j o vodo na robu p rodne terase. Voda ga doseže 
le ob zelo vel ikih povodnj ih , k a k r š n a j e bi la j u l i j a 1961, ko j e stala 
še dva met ra nad tem požira lnikom. T e d a j j e znašala globina vode 
okoli 7—8 m. 
Tabela I a. Trdote voda v slepih dolinah ob merjenju leta 1961 
IN2 •1 o 
K r a j z a j e t j a 
Ponikva pri ponikvi 
Ponikva v Hudi l u k n j i j 
Temenica pri Gor. Ponikvah | 
Temenica, izvir v Zi ja lu 
Lokva pred j amo j 
N o t r a n j s k a Reka, D. Vreme 
N o t r a n j s k a Reka, Škoc. j ame 
N o t r a n j s k a Reka, D. Vreme 
N o t r a n j s k a Reka, Škoc. j ame 
Kapnica v Škoc j ansk ih j amah — Tominčeva dvorana . . 
( 
Brezovica, pr i mostu, potok | 
Brašnica pri mostu, Odol ina { 
Brašnica pred jamo, Odolina 
Brašnica pri mostu , Odolina 
Hotiški potok pred jamo j 
Dan 
12. VII. 
12. VII. 
23. XII. 
23. II. 
1. VII. 
23. II. 
5. VIII. 
22. XI. 
3. VIII. 
3. VIII. 
21. XI. 
21. XI. 
21. XI. 
3. VIII. 
21. XI. 
10. III . 
3. VIII. 
3. VIII. 
22. XI. 
4. VIII. 
22. XI. 
T e m p e r a t u r a 
zraka vode 
Celokupna 
Vodno t rdota 
s t an je v mg/l 
s r edn ja v. 
—5,0 1,0 » 
6,7 6,2 » 
23,7 10,0 „ 
7,2 6,4 „ 
16,0 „ 
—2,5 1,2 „ 
15,6 
16,1 „ 
7,2 5,4 » 
1,6 5,1 „ 
5,7 5,9 „ 
22,5 „ 
5,9 4,9 » 
12,5 3,8 » 
17,5 „ 
17,4 „ 
— 11,0 0,0 » 
15,4 „ 
— 11,2 0,0 » 
117 
117 
112 
162 
151 
154 
64 
60 
103 
103 
100 
100 
118 
52 
42 
59 
58 
58 
47 
107 ? 
58 
Mrzlice, pred aluv. ponorom 
Vel. Loče, pred j amo 
Jezerina, Perilo pred j amo 
Jezer ina , Brikince 
Male Loče, potok pri mostu 
[o •i 
Hruš iške potoke, pred j amo 
Danica, potok pred ».Ponikvo 
Račiška Dana, pred Ponikvo 
Račiška Dana, kapnica v jami 
Brdanska Dana , glavni potok pred ponikvo 
Brdanska Dana , s t ranski potok 
Brusan, potok pri mostu 
Novokračine, potok pri mostu 
4. VIII. 16,0 „ 139 ? 
m . x i . 2,0 2,0 „ 87 
10. III. 7,0 „ 64 
3. VIII. 13,4 „ 78 
21. XI. 5,9 4,9 „ 42 
4. VIII . 17,6 „ 58 
22. XI. —5,3 0,0 „ 53 
10. III . 14,5 9,8 „ 49 
4. VIII. 17,5 „ 58 
22. XI. — 0,1 „ 48 
4. VIL 19,1 „ 68 
22. XI. 4,0 0,4 „ 55 
5. VIII . 11,0 „ 62 
22. XI. 4,0 0,0 „ 56 
5. VIII. 11,7 „ 77 
5. VIII. 14,0 „ 87 
3. VIII . 73 
5. VIII. 18,3 „ 65 
5. VIII. 19,7 „ 24 
5. VIII. 18,3 „ 65 
22. XI. 5,2 5,0 „ 63 
5. VIII. 24,8 „ 75 
22. XI. —2.2 0.0 „ 66 
Značilno za Pon ikvo je , da se t a k o j ob s t iku z apnencem dol ina 
konča in da nima v vzhodnem obodu nobenega dola, ki bi kaza l na 
n e k d a n j i površ inski odtok. Ker j e s k o r a j vsa v vodoržnih sedi-
nientih in pod gozdom, se toliko b o l j p o n u j a za izrabo za vodno 
akumulac i jo . 
Temenica 
Na prehodu Posavskih gub v- do len j sk i Kras, j e med L j u b l j a n -
skim b a r j e m in Krško kot l ino vrsta ponikalnic , ob ka te r ih so k r a š k a 
p o l j a (Grosupel jsko) , uvale (pri Žalni, Dobu) in m a n j š e slepe doline, 
od ka te r ih j e daleč n a j v e č j a Temenica.1 2 
Po Melikovih prouči tvah j e spadala Temenica prvotno v poreč je 
Mirne, dokler j e nista obglavi la d v a k r š k a pr i toka . Višnj ica in 
Prečna.1 3 
Temenica ima p o v i r j e v s r edn je in zgorn je t r i adn ih dolomitih, 
med ka ter imi so k r p e ju r sk ih , svetlih ladinskih apnencev in b reč 
ter nepomembni os tanki s tare jš ih kamenin.1 4 Na desnem bregu za-
vlada apnenec ob T r e b a n j s k e m vrhu, v obsegu vse doline pa šele pri 
Dol. Nemški vasi, k j e r se od struge cepi suha s t ruga do ponorov. 
Strugo pa so m l i n a r j i zagradil i , da ne b i Temenica izgubila vode, po-
novno leta 1952.13 Č e p r a v j e apniški , desni b reg pod T r e b a n j s k i m 
vrhom ne požira vode; v izviru pr i Odrg i j užno od T r e b n j e g a j o 
celo odda ja . P r i Gor. Ponikvah se v n a s p r o t j u z večino k a s n e j e 
opisanih slepih dolin Temeniška dolina občutno zoži in se razšir i 
šele vzhodno od Dol. Ponikev pod gričem Sv. Ane. Pod tem gričem 
j e v nadmorsk i višini 360 m n a j n i ž j i p rehod na obrob ju , k i se na-
d a l j u j e »V dulah« prot i Zijalu, k j e r ponovno izvira Temenica, k i j e 
ponikni la pr i D. Ponikvah . 
Temeniško dolino o d l i k u j e j o zelo položna pobočja, k i so na 
desni s t ran i nekol iko b o l j strma. V dnu j e š i roka poplavna ravnica 
iz ilovice in peska. P red mlini in žagami j e s t ruga potoka v iš ja od 
ravnice, k i j e zato močvirna, z a k a j lena voda odlaga p lav je , k i ga 
meče jo na breg. 
V Gor. P r ap rečah se j e cesta v k lancu za jed la v neizrazito teraso 
in v n j e j razkr i la s ivkas to peščeno ilovico, na ka te ro j e nas lon jen 
nasip do 4 m debele rdečkas te ilovice. Sodeč po sestavi in po ostan-
12 I. Gams: Geografske osobine predjela kojim prolazi autoput. Geo-
grafski horizont, 3, Zagreb 1958, karta 
13 A. Melik: Hidrografski in morfološki razvoj na srednjem Dolenj-
skem. Geografski vestnik VIf, Ljubljana 1931. 
14 C. Germovšek: O geoloških razmerah na prehodu Posavskih gub v 
Dolenjski kras med Stično in Šentrupertom, Geologija 3, Ljubljana 1955. 
15 Ing. A. Hrovat: Kraška ilovica, njene značilnosti in vpliv na gradbe. 
Ljubljana 1953, str. 44. 
kih dolomitnega kamen ja , ki tudi gradi pobočje, j e denudaci jskega 
postanka, medtem ko j e siva ilovica domnevno rečna odkladnina. 
Na enakem zelo položnem terasnem pomolu so v Dol. Praprečah raz-
kr i te podobne sive ilovice z n e k a j dolomitnega proda z zrni do 2 cm 
premera. So dokazi, da j e segal nasip vsa j 8—10 m visoko. Tako 
visoko je nasprotno pobočje strmo zglajeno in izpodkopano. V višj i 
breg p r eha j a v pregibu, ki ga j e zaslediti v vsej dolini Temenice do 
ponikev. Izraža domnevno višino pleistocenske akumulac i je in sle-
deče erozije. 
Akumulaci jska terasa 8—10 m nad Temenico se jav i šele med 
Kamno gorico in D. nemško vasjo na koncu suhe doline, ki se odpira 
s severa na mej i med dolomitom in apnencem. Ponovno jo zasledimo 
okoli Brega in JV od G. Ponikev. Povsod so na n j e j n j ive in nasel ja . 
Okoli ponikev ima nad. v. 265—268 m. V enaki višini je v mirnopeški 
okolici obsežna rahlo valovita terasa med Mirno- pečjo, Biško vasjo 
in železniško postajo. Skora j n ik j e r ni na n j en i površini na j t i skale, 
niti v več metrov visokih golicah, ki r azkazu je jo rdeče do rumeno-
r j ave drobl j ive ilovice. Vse kaže tedaj , da j e bila v pleistocenu tudi 
v Temeniški dolini akumulac i j ska faza in da temu niso bili kr ivi 
morebiti zamašeni podzemeljski pretoki med Ponikvami in Mirno-
peško kotanjo , ampak med to in izvirom Prečne, ali pa povečanje 
strmca podolžnega profila. 
Celokupna trdota, sodeč po dveh m e r j e n j i h 23. f e b r u a r j a in 1. ju-
l i j a 1961 (glej tabelo II), vzdolž potoka pada. Na jveč jo trdoto imajo 
izviri in potoki na dolomitu (17—19° NT) in so znatno trši od teh, ki 
p r i h a j a j o iz apnencev (studenec izpod hriba Sv. Ane, Biški studenec). 
Padec trdote v spodnjem toku si moramo zato razlagati s povečanim 
dotokom z apnenca. Podoben pr imer j e tudi v zgornj i Krški dolini.16 
Ker Temenica med podzemeljskim tokom med Ponikvami in Zijalom 
spremin ja trdoto- (s 16,2 na 15,0 in s 14,6 na 15,0 pozimi in s 15,1 na 
14.4° NT poleti 1961), moramo računati s pri tokom iz apneniške notra-
njosti, na katerega kaže tudi povečana pretočna količina. Podobno se 
doga j a na podzemeljski pot i med mirnopeško ko tan jo in izvirom 
Prečne, k j e r spre jema k ra ško Globodolsko vodo17 (tabela II). Izvir 
je večkrat kalen tudi tedaj , ko j e Temenica že čista. Kalci jeva trdota 
in tempera tura s tudenca vzhodno od r ibnika v L u k n j i kažeta na 
di rektnejše zveze s Temenico kot j ih ima glavni izvir pri jezu. 
18 I. Gams: Nekatere značilnosti Krke in n j en ih pritokov. Dolenjsk i 
geografski zbornik. V tisku. 
17 C. Slebinger: Geoelektr ična m e r j e n j a v Luknj i . Tipkopis v arhivu 
Društva za raz iskovanje j am Slovenije iz le ta 1934. 
18 Geografsk i zbornik 273 
IO 
Tabe la II. Meritve na Temenici-Prečni v letu 1961 
Temp. v °C Trdo ta v nemš. stop. 
Temen ica pred sotočjem z Bukovnico 
Bukovnica pred so toč jem s Temenico 
Izvir »Pod bregom« v vasi Temenic i 
T e m e n ca po so toč ju z Bukovnico . 
Temen ica v S t r a n j a h 
Kamen. 
sestav 
Temenica v P r a p r o č a h 
uas 
zraka vode celokup. karbon. kalcij. porečja 
23. II. 4,0 6,2 18,0 — — 
1. VIL 16,1 12,0 19,1 — — J dolomit 
13. XII. 0,0 6,3 — — — 
23. I I . 4,6 6,2 16,2 — — 
1. VII. 14,5 12,0 16,7 — — l dolomit 
1". XII. 0.0 5,3 16,8 — — 
23. II . • 4,0 7,3 18,0 — — 
1. VII. 13,6 12,8 19,7 — — i dolomit 
13. XII . 0.0 10,6 19,8 — — 
23. 11. 6.1 6,2 17,6 — — 
1. VII . 14,7 12,0 17,8 — — ; dolomit 
13. XII . 1,0 6,0 17,S 16,0 8,8 
23. 11. 7,0 7,0 16,4 — — dolomit 
1. VII. 
13 XII . 
17,0 
4,2 
13,0 
5,8 
17,8 
15,4? — — 
J oazno 
a p n e n e c 
23. II . 6,2 7,0 16,6 — — dolomit 
1. VII . 
13. XII . 
20,0 
2,9 
13,7 
5,5 
17,3 
15,3 
} delno 
apnenec 
( 23. II. 6,3 6,3 16,4 — 
Temenica pri Kamnem potoku 1. VIL 21,0 17,4 16,6 — 
1 13. XII. 3,7 3,4 15,6 — — 
1 23. II. 6,7 6,2 16,2 
Temenica v Gor. Ponikvah . . . . . . . 1. VII. 23,7 20,0 15,1 — — 
{ 13. XII. 4,0 5,1 14,6 14,3 9,3 
( 23. II. 7,2 6,4 15,4 
Izvir Temenice v Zijalu 1. VIL 15,1 17,0 14,4 — — 
1 13. XII. 5,0 6,2 15,0 14.4 9,7 
f 23. TI. 7,2 8,1 14,0 — • 
Studenec izpod hriba sv. Ane v Vrhpeči . . 1. VII. 25,4 12,2 14,3 — — 
{ 13. XII. 4,9 9,7 12,9 — — 
Studenec v Biški vasi / 23. II. 
\ 1. VII. 
7,2 
25,6 
10,0 
11,3 
10,0 
10, t 
— 
( 23. II. 6,6 6,2 15,4 — 
Temenica pri mostu pod Goriško vas jo . . 1. VIL 26,1 19,5 13,8 — — . 
l 13. XII. 6,0 5,9 14,0 — — 
Prečna v L u k n j i pri jezu . . . . . . . / 1. VIL 
' l 13. XII. 
15,0 
1,6 
12,4 
10,0 
13,9 
13,2 12,9 10,8 
Izvir V od r ibnika v Lukn j i . 13. XII. 1,6 8,0 13,0 12,9 9,8 
Prečna v vasi Prečna f 23. II. 
' l 1. VII. 
6,6 
26,2 
9,4 
14,2 
14,0 
13.9 
— — 
dolomit 
delno 
apnenec 
dolomit 
delno 
apnenec 
dolomit 
delno 
apnenec 
apnenec 
j apnenec r 
dolomit in 
j apnenec 
1 dolopiit iu 
f apnenec 
apnen., dulom. 
} dolomit in apnenec 
Pred 25. f e b r u a r j e m tr i tedne ni bilo nobenih padavin . Sneg j e skopne l pred dvema tednoma. Nizka s r e d n j a voda. 
Pred 1. j u l i j e m ni bilo več tednov padavin . Nizka s r e d n j a voda. 
Dva dni pred m e r j e n j e m 13. decembra j e bil nal iv, nato j e zapadel sneg, ki ga j e bilo 13. decembra še 3—8 cm. Visoka s r e d n j a voda. 
O b m e r j e n j i h Temenica ni bi la ka lna . D n e 13. decembra pa je bil ka len izvir Prečne . M e r j e n j e ob sončnem vremenu, 23. f e b r u a r j a 
m 13. decembra v dolinah z j u t r a j megla. 
Loko a 
Na stiku fliša in dolomitno-apneniškega masiva Nanosa j e v 
severozahodnem koncu Postojnske kot l ine ob ponikvah vrsta slepih 
dolinic, med katerimi sta na jveč j i dolini Belce in Lokve. Smer teh 
ponikalnic kaže po Meliku na prvotno površinsko od tekan je proti SZ 
v Not ran jsko podal je.18 Flišno razvodno sleme Lokve ima pri Br in ju 
enakomerne višine okoli 550 m, JV od Bukovja pa okoli 590—600 m, 
to j e sko ra j toliko, kot znaša višina kraškega ravnika izza Pred jame, 
k j e r Lokva panika. 
K skupnim pomikvam v P r e d j a m i se združu je več flišnih dolin, 
od kater ih sta dve večji, ena od JV. druga ob kontaktu med flišem 
in karbonat i . 
Kot pri večini drugih flišnih dolin j e tudi pri Lokvi v dnu 
razmeroma široko nasuto dno iz peska in proda, ki počasi, ob ne-
izraziti krivini p r eha j a v dolinsko pobočje. V strugi p rev ladu je 
flišni, to j e peščenjakov prod, k i se pred gradom meša z apneniškimi 
skalami. Flišni pesek in prod pr inaša Lokva tudi v jamo. Tu j e meril 
njegovo sploščenost in indeks zaobljenosti J. Corbel.19 Po njegovih 
meritvah n a j bi v j ami flišni prodniki vzdolž potoka razmeroma 
hitro izgubljali na zaobljenosti, zelo malo pa dolomit (str. 309 in 311), 
kar n a j bi bila posledica korozije. 
Sledovi pleistocenske akumulac i je niso izraziti. V Pristavi je pod 
hišo št. 8 (»Toinčni«) zelo položno pobočje z n j ivami kakih 10 m nad 
potokom. Na nj ivah j e flišni drobir . P rev ladu je grušč, vmes pa j e 
tudi neka j proda. Pod nj ivami, ob Lokvi, moli jo iz ruše apneniške 
skale, ki so razgal jene tudi pr i domačiji. Ker j e v sosedstvu navadno 
apnenec marin jen na fliš in ne obratno in ker so na n j ivah 1 udi prod-
niki, moramo smatra t i položno pobočje pod Pristavo za ostanek 
akumulac i j ske terase, ki j o bo t reba vzporejati z etažami v jami. 
Trdota vode v potoku sicer ni velika (6,4 oziroma 6,0° NT), ven-
dar Lokva ne kaže izrazite morfogenetske dejavnosti na karbonatni 
skali, z aka j dolina se sna n j e j nič ne razširi m ni dolga, le okoli 250 m. 
Notranjska Reka 
Njena dolina j e sestavljena iz morfološko različnih delov. V oko-
lici Il irske Bistrice ima kotlinski značaj, od tu do prehoda na apne-
nec pred G. Vremami j e ozka, v nada l j evan ju do Škocjana pa se na 
apnencu zoži samo v dnu, k j e r ima mestoma kanjonsk i značaj , med-
tem ko se v višjih legah malce razširi. To j e Vremska dolina, ki j e 
dobro poseljena in kultivirana.2 0 Ima značaj slabo razčlenjenega 
18 A. Melik: Slovensko Pr imor je . L j u b l j a n a 1960, str. 300. 
19 J. Corbel : Le Karst proprement dit. Etude morphologique. Revue de 
Geographie de Lyon. Vol. XXXI, Lyon 1956, št. 4. 
-« A. Melik: Slovensko Pr imor je , L jub l j ana 1960, str. 290—292. 
ravn ika v več s topnjah , ki se prot i . Škoc janu zv i šu je jo . N a j n i ž j a 
s topn ja j e nad k r a j e m Škof i j e n a u s t j u b rk inskega potoka Sušice in 
j e n a j b r ž e n j egova tvorba . Med G. in D. Vremami j e v ftadm. v. 
okoli 365 m, pred koncem dol ine pr i Škocjanu, k i vlada na ostanku 
n ivo ja okoli 410—420 m, p a j e Vremska dolina u r a v n a n a v n. v. okoli 
400 m. K a n j o n Reke pos t a j a v smer i pro t i Škoc janu vedno globlj i . 
P red G. Vremami so n jegove s tene visoke še pod 30 m, pred presto-
pom R e k e v Škoc janske j a m e pa že okoli lOOm. 
SI. 2. Kanjon Notranjske Reke pred Škocjanskimi jamami. 
Obakraj se razteza ravnik Vremske doline 
Medtem ko> j e pri nas tanku I l i rskobis t r iške kot l ine močno sode-
lovalo tektonsko g r e z a n j e ali z a s t a j a n j e pr i dv igan ju , j e k izobliko-
v a n j u s redn j e dol ine pr ipomogla tektonska prelomnica.2 1 ' 22 Vremska 
dolina j e po Meliku (o. c., str. 291) ravnik pl iocenske Reke. p reden se 
j e začela p res tav l j a t i pod površ je . To bi p o t r j e v a l i tudi flišni prod-
niki, k i sem j i h našel n a n j i v a h p r i na se l ju Sp. Vreme ter SV od vasi 
Faml j e . Po navedbah J. Corbe la n a j bi količine p renašanega gradiva 
v T imavu in odnesenega g rad iva v dolini Škoc janske Reke govorile 
za to, da j e Reka začela ponika t i v j a m e šele v giinški, n a j k a s n e j e 
mindelski ledeni dobi.23 
21 F. Kossmat: Die morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo 
und oberem Savegebiet. Z. Ges. Erd. Berlin 1916. 
22 A. Melik: Slovensko Primorje, Ljubljana 1960, str. 286. 
23 J. Corbel, o. c., str. 310. 
Novejše raziskovanje kvar ta rn ih sedimentov j e našlo pretežno 
prodno teraso samo v območju Ilirskoibistriške kotline. Med k r a j e m 
Žabiče in Trpčane je oh ran jena terasa, katere relativna višina se ob 
potoku navzdol zniža od 8—10 do 1—2 m.24 Na jveč skalnega drobi r ja 
j e pod gorskim maisivom Notranjskega Snežnika, ki je imel znatno 
pleistoeensko poledenitev.25 V s redn jem in spodnjem delu doline, k j e r 
j e na dnu prodna travnata, ob visoki vodi še vedno poplavl jena rav-
nica, nisem našel ostankov pleistocenskih teras, ampak le v rša je iz 
s transkih g rap in dolinic. 
V območju Ilirskobistriške kotl ine dobiva Reka močne pritoke 
iz pretežno apneniškega masiva Notranjskega Snežnika. Vkl jub šte-
vilnim pri tokom iz Brkinov ima že pri Ribnici znatno trdoto (3. avgu-
sta 1961 10,7° NT, 21. novembra 1961 10° NT). Prevladujoč i flišni do-
toki n jeno trdoto do prestopa na apnenec zmanjša jo (3. avgusta 1961 
na 10,3° NT, pr i temperatur i 15,6° C). Na dan meri tve se pr i s rednj i 
vodi od tu da l je med tekom v 6 km dolgem kan jonu in v Škocjanskih 
j amah trdota ni spremenila. Istega dne j e znašala trdota kapnice v 
Tominčevi jami 9,8° NT pr i temperatur i 14,8° C, 21. novembra 1961 
pa 11,8° NT. 
Slepe doline na južni strani Brkinov 
Hribi Brkini, k i se v glavnem zn ižu je jo od okoli 800 m na seve-
zahodnem k r a j u v smeri proti jugovzhodu, so sestavl jeni iz eocen-
skega fliša, ki j e na južni s trani razvit pretežno v peščeni, peščenja-
kovi, glinenčevi in skri lavi formacij i . Na jugu p r e h a j a fliš v ozka 
pasova srednjeeocenskih numuli tnih in alveolmskih apnencev in ko-
zinskih skladov.26 V n j i h se flišne doline slepo končajo na robu kra-
škega Podgrajskega podolja in Brgudskega podolja, ki sta pretežno 
iz k rednih apnencev. Ker fliš v hribih Brkinov laže razpada kot 
kompaktni apnenec v nižjem podolju, si s stališča današnj ih morfo-
genetskih procesov težko razložimo višinske razlike med podoljem 
in hribi. 
Po dosedanjih proučitvah sta tekli v pliocenu pod Brkini dve 
reki z razvodjem pri Starodu, prot i J V po Brgudskem in proti SZ 
po Podgra jskem podolju, k i še zda j visi t j aka j . 2 ' ' 2 8 T e d a j so bili 
brkinski potoki površinski pri toki omenjenih rek. 
54 M. Šifrer : Prod v okolici Il irske Bistrice. Tipkopis. Inštitut za geo-
gra f i jo SAZU in Sklad Borisa Kidriča. L jub l j ana 1160. 
25 M. Ši f rer : Obseg pleistocenske poledenitve na Not ran jskem Snež-
niku. Geografski zbornik V, L j u b l j a n a 1959. 
26 M. Pleničar : Obvestilo o geološkem ka r t i r au ju lista Vrhnika 3 in 4. 
Geologija, 1, L jub l j ana 1953, str. 298. 
27 W. Maucci: Inghiottitoi fossili e Paleoidrografia epigea del Solco di 
Auris ina (Carso triestino). Premier Congres internat ional de Speleologie, 
Pariš 1953, zv. II, sekcija 1. 
: s A. Melik: Slovensko Pr imor je , o. c., str. 254. 
Brkinske slepe doline, ki so' prepoglobl jene flišne doline na robu 
krasa, so izredno zanimive s stališča k raške geomorfologije. Melik 
predvideva v n j ih os tanke pleistocenskih zajezitvenih jezer.29 Na 
flišni naplavini v končnem delu doline so povsod pol ja , v širših 
dolinah, navadno nad pol jem, pa tudi vasi. V času, ko so iz Pod-
gra j skega podolja še vozili led v tržaško luko, so brkinsko vodo 
zajezil i v vodne bazene, k j e r se j e pozimi tvoril led, blizu katerih 
so imeli ledenice za shrambo. O n j ih so mi pripovedovali v Brezovici, 
Vel. Ločah in v Slivju. 
B r e z o v i c a 
Več dolinic, k i so razbrazdale na jv i š j e Brkine okoli Artviž 
(800 m), se zdruzi v podnožju v glavno dolino, ki se na apnencu raz-
širi tako, da meri v dnu 500—600 m v širino in okoli 1 km v dolžino. 
SI. 3. Slepa dolina z vasjo Brezovica, fotografirana od juga. 
Levo spodaj najnižji prehod d vrtačastem, dolu 
Na JJZ strani p r iha ja do gornjega roba slepe doline ravnik v višini 
okoli 550m, k i j e na na j j užne j šem delu doline znižan z nizom vrtač 
blizu cerkvice sv. Duha. Na jbrže j e ostanek suhega dola, z a k a j v dnu 
vrtač j e mogoče na j t i flišni drobir v taki količini, da ni verjetno, da 
bi ga vsega navozili kme t j e med gnojem. Globoke vrtače se nadal ju-
j e j o v JJZ smeri. Na južni strani asfal t i rane ceste j e JV od velike 
58 A. Melik: Kraška pol ja S loven i j e . . . , str. 146. 
koliševke pod Tub lj a mi okoli 300 m dolga, 4—7 m globoka in okoli 
20 m široka suha dolina v smeri proti zahodu. Izgubi se med nižjim 
vrtačastim svetom in v n j e j še očitno nastopa po zelo dolgem deževju 
voda, z a k a j aluvialno' dino doline j e le tu in tam že izgubilo enoten 
strmec. Po nadmorski višini sodeč j e le malo ver je tno, da teče po 
n j e j voda Brezoviškega potoka. 
Kvar ta rna naplavina v Brezovici in v drugih brkinskih slepih 
dolinah je bila sistematično pregledana.30 Naplavino v apneniški ko-
Sl. 4. Apneniški obod brezovške slepe doline je najbolj strm, mestoma 
prepaden nad robnimi ponikvami med naplavnim dnom in skalo pod 
ruševinami fevdalne stavbe in kapelice 
t an j i sestavlja flišni pesek, prod in ilovica neznane debeline. Pred-
s tavl ja ravnico', k i j e zvišana n a treh k ra j ih , v vasi Gorn j a Brezovica, 
ki j e na v r ša ju na koncu ma jhne dolinice z vzhoda, od koder pr i teka 
potoček, na koncu doline izpod Svetega hriba (671 m), k j e r j e denu-
daci jsko gradivo, ter na na j j užne j š em koncu slepe doline pod n a j -
niž j im obodom. Tu gre domnevno za ostanek n e k a j metrov visoke 
akumulac i j ske terase. 
Struga glavnega potoka j e pod Brezovico umetno preložena pod 
zahodni breg na rob aluvialne ravnine in ima višje, umetno nare jene 
bregove. Stara struga j e bila vzhodneje, k j e r j e 1—2 m nižj i svet, ki 
ga potok ob poplavi zapolni ter zamočviri. Ob suši ponika potok v 
30 I. Gams: Poročilo o raz iskovanju ilovic v slepih dolinah pod Brkini. 
Tipkopis. Inšti tut za geograf i jo SAZU in Sklad Borisa Kidriča. L jub-
l j a n a 1960. 
f l i šno n a p l a v i n o k m a l u pod vas jo , ob s r e d n j i v i sok i vod i p a d o s e ž e 
n a t r a v n i k i h »V dnu« J J V s k a l n o p o b o č j e in t a m k a j i z g i n j a v a lu -
v ia lne p o n o r e . Speleoiloško r a z i s k o v a n j e j e naš lo l e n e p o m e m b n e vot-
l ine.3 1 N a d p o n i k v a m i j e s k a l n i b r e g še p o s e b n o s t r m , s t e n e so i z p o d -
k o p a n e in m e s t o m a p r i h a j a do u d o r o v skal . 
P o l j u d s k e m m n e n j u s e t e r e n V d n u z v i š u j e , k a r p o t r j u j e t ud i 
r e c e n t n a n a p l a v i n a , k i m o r e b i t i pos led ica u m e t n e p r e l o ž i t v e s t r u g e 
al i p a še vedno t r a j a j o č e n a r a v n e a k u m u l a c i j e . D a j e f l i šna u sed l ina 
»~V d n u « -prece j vodonepropuis tna , p r i č a j o j a m e , v k a t e r i h se ob moči 
z a d r ž u j e voda . P o s e b n o pogos t i u g r e z i so na p o l j u na s t i k u f l iša z 
a p n e n c e m , k i g r e v d i n a r s k i smer i JV od G o r n j e Brezov ice . 
O d o l i n a 3 2 
j e o d d a l j e n a v JV smer i le d o b e r k i l o m e t e r od b r e z o v i š k e s l e p e 
do l ine in j i j e p o d o b n a po d i m e n z i j a h in po- ob l ik i , le da ima še b o l j 
o s t r o z a č r t a n e in v i š j e s k a l n e b r e g o v e . D o l i n a p o t o k a Brašn ice se p r i 
k m e t i j s k e m poses tvu , n e k d a n j i g ra šč in i O d o l i n i o d p r e n a p r e h o d u 
na a p n e n e c v k o t a n j o , k a t e r e d n o j e oko l i 1 k m dolgo, do 370 m š i roko 
SI. 5. Odolina s pobočja Brkinov, to je od severa. Onstran kmetijskega 
posestva, ki je na petrografski meji med flišem in apnencem, je vidna 
akumulacijska terasa s poljem. V ozadju pogorje Slavnika 
Foto V. Vivod 
31 W. Maucci, o. c., str. 167. 
32 Dialektično odol(i)na, adolinski. Po Meliku je ime istega izvora ko t 
Andol(i)na. (Melik: Kraška p o l j a . . . , o. c., str. 106.) 
in 60—70 m globoko. Tudi do njenega južnega konca sega apneniški 
ravnik v višini okoli 550 m. 
Dno polja predstavl ja teraso, ki j o sestavl ja pesek, prod in me-
stoma ilovica. Da j e rečna naplavina, p r iča jo ostanki v ozki dolini 
Brašnice, v flišu severno od Odoline. V teraso j e potok poglobil 
okoli 5 m globoko dolino z aluvialno ravnico na dnu. Ta pa izgine, 
brž ko preide Brašnica 2—300 m pred ponikvami v apneniški kanjon , 
ki j e sk ra j a ozek, medtem ko se proti koncu stene odmakne. V ka-
n jonu je vidno, da je že omen jena terasa na južnem koncu zgrajena 
iz apnenca, katerega neravno površ je j e izravnala flišna naplavina. 
Je ostanek zakrasele skalne police oziroma nekdanjega skalnega dna 
slepe doline. Brašnica ponika pod južnim skalnim pobočjem v brezno, 
ki so ga raziskali do 140m globine.33 Nedaleč vstran sta v skalni 
terasi dve globoki vrtači z ilovico na dnu. 
Brašnica izgublja vodo v naplavino od izpod kmet i jskega po-
sestva dal je , vendar še ob s redn j i vodi doseže glavno brezno. Celo-
kupna trdota vode se med površinskim tokom le malo spremeni. 
Dne 10. marca 1961 j e imela v zgornji dolini v n. v. 550 m 5,8° NT, pod 
mostom JZ od posestva pa 5,9° NT (pri temperatur i 6,5 oziroma 7,0° C). 
Dne 8. avgusta 1961 j e znašala n j ena celokupna trdota pod mostom 
5,85° NT (17,5° C) itn se ni spremenila do brezna, čeprav j e počasi 
tekla po dnu kan jona , k j e r je v okoli 200 m dolgi strugi sk ra ja 
flišni, nato pa apneniški prod in prot i koncu gola apneniška skala. 
H o t i č i n a 
ima mnogo m a n j izrazito končno kotanjo in položnejše pobočje kot 
p re j šn j i dve slepi dolini. Globel na apnencu ni raztegnjena proti 
jugu, kot pri p re j šn j ih dveh, j e nepravilne oblike in razvlečena proti 
JZ, k a r more biti posledica nekdan j ih ponorov, tektonike ali v to 
smer usmerjenega odtoka iz pol ja , katerega sled bi utegnila biti 
znižan skalni obod. Na jn iž j i prehod pa j e na južnem koncu, pod 
glavno cesto, v dolu, k i ima s k r a j a enoten strmec dna, dokler se ne 
porazgubi v nizu vrtač. L judsko izročilo ve povedati, da so se nekoč 
v preteklosti zatrpale ponikve in da j e voda preplavi la kotan jo in 
tekla iz n j e po omenjenem suhem dolu. V njeni je res na n j ivah 
flišni drobir, ki pa ga j e mogoče na j t i tudi na apneniškem bregu 
znot ra j ko tan je še visoko iznad dna. 
Dno ko tan je j e iz naplavi j enega flišnega proda in peska ter ni 
ravno in ne izrazito trasirano. Od poplavne ravnice ob potoku se 
dvigne v teraso, po ka ter i teče cesta. Po zahodnem bregu se vzpenja 
flišna naplavina neenakomerno visoko. 
Tudi t u k a j glavni potok, k i še v vasi Hotičini sprejema pr i tok , 
izgublja vodo- v lastno, pretežno prodnato naplavino, vendar še ob 
s redn j i vodi doseže ponikve. Ko prestopi na apnenec, preide v grapo. 
33 W. Maucci: o. c„ str. 167. 
po kater i zavi je v levo pod strmo skalno pobočje. Jamo so raziskali 
do 204 m globine in okoli 302 m dolžine.34 Tudi pri Hotičini j e južni 
konec terase v osnovi apneniški ravnik, ki mu je površje izravnala 
flišna naplavina. 
M r z l i c e p r i S l i v j u 
j e man j ša slepa dolina pod vasjo Slivje. Ime j e dobila po hladu, ki 
se zaradi temperaturnega obrata zadržu je v dnu. Je v nižj i legi raz-
meroma ozka dolina, ki se ne razširi niti na apnencu. Ta sega v dnu 
SI. 6. Slepa dolina Mrzlice pod vasjo Slivje (desno). V ospredju je skalna 
terasa, staro dno doline, sredi levo med drevjem so sedanje ponikve na 
koncu ožje doline. V ozadju Brkini 
doline znatno dal je proti severu kot više v pobočju, posebno na 
desni strani. Še v Hišnem delu so ob potoku neizraziti ostanki akumu-
lacijske terase 8—10 m relativne višine, ki izza ponikve preide v 
apneniško teraso. Na n j ivah v dnu vrtač lahko na jdemo flišne prod-
nike. Teraso obrobl ja 10—15 ni visok položni breg, pod kater im je 
ponikal Slivniški potok, ko j e tekel še v večji višini. Danes ponika 
pod 500 m n. v. v jamo, ki so j o raziskali neka j čez 300 m globine.35 
Jamo pa doseže le ob višji s rednj i vodi, medtem ko se ob suši presuši 
že pred prehodom na apnenec. 
34 W. Maucci: o. c., str. 168. 
35 W. Maucci: o. c., str. 168. 
V e l i k e L o č e 3 6 
so pr imer dvojne slepe doline, pr i ka te r i pa j e glavna dolina močno 
poudar jena . Je pod vas jo (Vele) Loče, k i so na bregu na s t iku fliša z 
apnencem, in j e široka okoli 800 ter dolga dobrih 250 m. Apniško po-
bočje v splošnem ni strmo. Prepadno j e le na dveh k r a j i h in to nad 
jamama, k j e r na robu dan je ravnice pomika voda. Zda j požira 
glavne vode zahodna ponikva. V n jo pr i teka večji potok od vzhoda, 
SI. 7. Slepa dolina pod vasjo Velike Loče (levo zgoraj). Tri dotoke 
v ponikvo pod desnim pobočjem zaznamuje v pokrajini vrsta dreves 
Foto V. Vivod 
ki pred ponikvo sprejme potoček od SZ. Oba tečeta v slepi dolini po 
umetnem, izgonskem kori tu. Ob s rednj i in nizki vodi ponika voda 
kakih deset metrov pred j amo v skalne razpoke. Ob višj i vodi pri-
teka semka j še potok, ki izvira v stalnem studencu pod vasjo Velike 
Loče. P rav i jo mu Čudar. Ob zelo visoki vodi voda pred ponikvo za-
s ta ja , zavi je na ravnico v levo k sosednji, vzhodnejši j ami v pod-
nožju apneniškega pobočja. K t e j j ami j e spel jana umetna struga, 
k i pa j e navadno suha. Tik pred j a m o so vglobljeni v peščene ilovice 
2—3 m globoki ja rk i . Po pr ipovedovanju domačinov je n e k d a j odtok 
zastal in slepo dolino j e zalila voda do prv ih hiš v vasi, kar j e do-
brih 10 m visoko. 
:l(i V zračni razdal j i 5 km sta vasi Velike in Male Loče. Medtem ko v 
Malih Ločah še prav i jo »loče« in »mlače« ter podobno, govorijo danes v 
Velikih Ločah že »loke« in »mlake«. Lokam pod vasjo prav i jo Loke. 
V slepi dolini so ostal i razmeroma p r e c e j š n j i os tanki n e k d a n j e 
pretežno i lovnate zapolnitve. Več je terase, 5—5 m visoke, so pod 
vas jo na obeh s traneh Č u d a r j a in vzhodno od vzhodne ponikvenske 
j ame . Večj ih golic v t e rasah sicer ni. Na površ ju j e n a j t i prodno 
ilovico. 
Zahodno od Velikih Loč j e zametek slepe doline, ki j o dolinica 
že omen jenega potoka izpod S l iv ja povezu je z lokami pod Ločami. 
Naplav ine j e v n j e n e m d n u m a n j , več pa vrtač, k i so posebno raz-
sežne vzdolž pe t rogra f skega kon tak ta , ki povezu je južno s t ran slepe 
doline Mrzlice in »Loke«. Vzdolž tega kon t ak t a so n a j n i ž j i prehodi 
iz Mrzlice v Velike Loče. 
Slepa dolina pr i Velikih Ločah ima za š tud i j koroz i j e to ugod-
nost, da se n j e n e vode s fl iša spet po j av i jo v zračni r azda l j i enega 
k i lometra v j a m i Dimnici , venda r ta vodna zveza še n i dokazana z 
b a r v a n j e m . D a večina potočne vode v Dimnici p r i h a j a s fliša, pr iča 
flišni prod, k i j e do 5 cm dolg. 
Po Perkov ih navedbah ima potok v Dimnici n. v. 417 m, n j egov 
končni s i fon pa 355,5 m,38a med tem k o n a j bi bi le po n j e g o v e m po-
nikve pod Velikimi Ločami v 11. v. 556 m. Po i t a l i j ansk i topografski 
ka r t i so te pon ikve niže; bl izu n j i h j e ko ta 528 m. Po t ržaških jamo-
slovnih navedbah 3 7 so j a m a r j i v b reznu , v ka te rega pod Vel. Ločami 
ponika voda, dosegli 140 m globine. Vse kaže , da ena od teh navedb 
ni točna. Morda j e to n a v e d b a o globini pon ikvenskega brezna pod 
Velikimi Ločami. Z a k a j podobne p r e t i r ane navedbe o globini brezna 
so novejša r az i skovan ja popravi la tudi drugod.3 8 b Mogoče so to glo-
bino dosegli v vzhodni, večidel suhi ponikvi . Potok v Dimnici , k i so 
ga v prv ih letih p o osvoboditvi i z rab l ja l i za vodovod, teče bl izu 
severnega apnen i škega roba in j e tol ikšen (ob s r e d n j i vodi po oceni 
10—201/sek), da moramo že s tega gledišča p redv ideva t i izvor vode 
na b r k i n s k e m flišu. Severno pon ika še potok v Mrzlicah pr i Sl ivju , 
k j e r pa n a j b i t ržašk i j a m a r j i dosegli v b r eznu celo nad 300 m glo-
bine.37 ' s tr-168 Ker se j a m a Dimnice v višj i z akapan i etaži nad potokom 
n a d a l j u j e v vzhodni smeri, to j e p ro t i slepi dol ini pod Velikimi Lo-
čami, j e ve r je tno , d a p r i h a j a voda od tam. D a pa p r i t e k a tudi od 
drugod, moramo sklepat i po večj i pre točni količini po toka v Dim-
nicah ko t j o ima po oceni potok p r e d pon ikv i jo v Velikih Ločah. 
Vsekakor so tu n u j n o pot rebna b a r v a n j a . 
37 W. Maucci: o. c., str. 169. 
38a G. A. Perko: Die Tropfstein- und Wasserhohle »Dimnice« (Rauch-
grotte) bei Markovsina in Istrien (Osterreich). Mitt. geogr. Ges. in Wien, 
52, 1909, str. 254. 
38b F. Habe, F. Hribar, P. Stefančič: Habečkov brezen. SAZU, Poročilo 
Inštituta za raziskovanje krasa, I, Ljubljana 1955. 
J e z e r i n a 
j e na koncu dveh brkinskih potokov Perilo in Bikince, kater ih dolini 
se na prehodu s fliša na apnenec združita v 1 k m dolgo in 320—350 m 
široko ko tan jo z okoli 100 m visokimi strmimi apneniškimi stenami 
severno od k r a j a Obrov. Apneniški obod ni uravnan in je na jn i ž j i 
v južnem koncu kotanje , k j e r j e v n. v. okoli 570 m spel jana avto-
mobilska cesta do opekarne v Jezerini (Jezeru, kot p rav i jo starejši 
domačini). 
SI. 8. Jezerina od vzhoda. Sredi levo so nove stavbe opekarne. Pod levim 
pobočjem je vrezana struga potoka Perilo, iznad katere se širi akumu-
lacijska terasa 
Dno j e v ko tan j i ravno iin ga ses tavl ja jo ilovice in gline, ki so 
j ih pred izdelavo pro jek ta opekarne vrtali povprečno do 10 m glo-
bine.380 Pod krovni no so s ivkastor jave do svet lor jave peščene gline, 
sledijo sive do modrosive plastične gline, nato zelenkaste sive pla-
stične gline. Ugotovili so sko ra j 2 mil i jardi m3 opeka rniške gline. 
Na skalo ni zadela nit i poskusna vrt ina pr i 17 m globine, čeprav j e 
v dveh ko tan jah sredi pol ja okoli požiralnikov že n e k a j metrov pod 
površjem razkri ta apneniška skala. Skalna podlaga pod naplavino 
t eda j ni ravna. 
Potok Peri lo j e v teraso poglobil okoli 10 m globoko korito, sna 
koncu katerega ponika v pretežno vodoravno jamo, ki so jo raziskali 
"8e Analiza sirovinske baze in preiskava gline Opekarne Obrov. Tip- , 
kopis. Zavod za raziskavo mater ia la in kons t rukci j LRS. L jub l j ana 1955. 
2—300 m daleč . D r u g i p o t o k m e d d o m a č i n i n i m a p o s e b n e g a imena . 
N a k a r t i 1 : 25.000 j e v p i s a n o Bik ince . T u d i B ik ince j e n a p r a v i l do-
l ino med t e r a s o in s e v e r n i m s k a l n i m p o b o č j e m s lepe do l ine in v 
n j e j ipoiiika v p r e t e ž n o a l u v i a l n i h ponor ih . N j e g o v tok se p o d a l j š u j e 
s k l a d n o z v o d n i m p r e t o k o m , v e n d a r ne seže n i k o l i več do n e k o l i k o 
n i ž j e g a v r t a č a s t e g a s v e t a n a z a h o d n e m r o b u d n a , k i j e nas t a l do-
m n e v n o v d n u o p u š č e n e s u h e dol ine . G r a d n j a nove ces te j e o d k r i l a 
na b r e g u n a d fos i ln imi p o ž i r a l n i k i fos i lna mel i šča . 
SI. 9. Eden od aluvialnih ponorov, ki se odpirajo, spreminjajo in prestav-
ljajo v območju ponikev. Ta na fotografiji je tako mlada ugreznina, da si 
voda iz potoka, ki prihaja od severovzhoda v Jezerino, še ni utegnila vrezati 
globljo strugo, po kateri bi uhajala iz glavnega korita (spredaj). Foto-
grafirano 22. novembra 1961 
V kor i t i h obeh p r i t o k o v so f l i šn i p r o d n i k i , do lg i do 15—20 cm. 
Spr ičo t ega m o r a m o v s a j s p o d n j e g l i nene p las t i s m a t r a t i za s ed imen t 
v t r a j n o s to j eč i , z a j e z e n i vodi . 
P o d o b n o ko t p r i p o t o k i h v O d o l i n i in Ve l ik ih Ločah so tud i na 
p o t o k u B ik ince z i m s k a m e r j e n j a naš la m a n j š o t r d o t o kot p o l e t n a 
(g le j t abe lo I a). 
M a l e L o č e 
so o b l i k o v n o p o d o b n e Vel. Ločam v tem, da i m a s l epa d o l i n a d v o j n o 
k o n č n o k o t a n j o . V g lavno , v k a t e r i j e vas Ma le Loče, p r i t e k a t a od se-
v e r a dva p o t o k a . Vzhodni se r az l iva p o m o č v i r n i h H r u š k i h mlačah , k i 
so v d n u do l ine t am, k j e po tok z a v i j e p r o t i z a h o d u . Po so toč ju s poto-
k o m Osl ico dobi že na f l i šu š i r o k a do l ina s m e r JJZ. P o t o k teče ob 
v z h o d n i s t r a n i r a v n i n e d o j u ž n e g a k o n c a , k j e r s i pod p o b o č j e m s l e d i j o 
a l u v i a l n i p o n o r i od b l i zu p r v i h hiš vasi . Čim v i š j a j e voda , t em več j i h 
pož i ra . N a d temi p o n o r i j e a p n e n i š k o p o b o č j e n a j b o l j s t rmo . V vasi 
se k o t a n ja o d p i r a n a izahod, o d k o d e r p r i t e k a p r o t i j u ž n e m u p o b o č j u 
p o t o k izpod vas i J a v o r j e . O b v i š j i vodi d o s e ž e po r e g u l i r a n i s t r u g i 
več m e t r o v g loboke a l u v i a l n e p o n o r e z v e d n o svež imi u d o r i pod 
s k a l n i m p o b o č j e m , s ice r pa p o n i k a že v i soko v dol in i v s v o j o n a p l a -
Sl. 10. Slepa dolina pri Malih Ločah od juga. V ozadju Brkini 
vino. Zahodno od n j e g o v e g a n a p l a v n e g a p o l j a j e š i r ša k o t a n j a z 
o s t r o i zob l ikovan im s k a l n i m b r e g o m na j u ž n i s t r an i . N j e n o k r a š k o 
r a z g i b a n o d n o j e v n. v. oko l i 540 m, to j e za d o b r i h 40 m v i š j e k o t 
j e a l u v i a l n a r a v n i c a na L o š k i h Mlačah . S e v e r n o f l i šno p o b o č j e se 
t u k a j počas i v z p e n j a v b r e g , p o d n j i m pa j e na a p n i š k i p o d l a g i n e k a j 
f l i šne n a p l a v i n e , č e p r a v d a n e s ne p r i t e k a od s e v e r a n o b e n po tok . 
V Lošk ih M l a č a h j e p r e t e ž n o i l o v n a t a v o d o d r ž n a n a p l a v i n a ne-
z n a n e debe l i ne . Ko so k o p a l i o d t o č n e j a r k e , so r a z k r i l i sve t los ive 
i lovice. V e n d a r j e n a j t i v s t r u g i p o t o k a n e k a j d r o b n e j š e g a f l i šnega 
p r o d a . 
H r u š i š k e P o t o k e 
so o b l i k o v n o in po d i m e n z i j a h p o d o b n e M r z l i c a m p r i S l i v j u . G r e za 
e n o s a m o do l ino izpod B r k i n o v , k i se n a a p n e n c u v n i ž j i h l egah ne 
r a z š i r i bistveno-. P o t o k p o n i k n e k m a l u po p r i h o d u na a p n e n e c v 
brezno, k i j e bilo raz i skano do 52 m globine.39 P r i ponikvi je 6—8 m 
visoka ježa, v ka te r i j e mestoma razkr i t apnenec. Izza n j e j e d o k a j 
r avna terasa, k i j e vsa v n j ivah , na ka te r ih j e flišna i lovnato-prod-
nata nap lav ina . O b d a j a j o apneniško pobočje, k i j e n a j b o l j s t rmo 
na južn i s t r an i ob griču s koto 576 m. T u so v podnož ju na robu 
te rase g lob l je vrtače, v ka t e r ih ob zelo dolgem dežev ju še nastopi 
voda. N a j n i ž j i prehod iz k o t a n j e , k j e r i m a j o po l j e k m e t j e iz H r u -
čice, j e na jugozahodu, k j e r se površ j e počasi dv igu j e proti asfal t i rani 
cesti. Vzhodno sleme, k i r a z d v a j a Hruš iške in P o d g r a j s k e Potoke, j e 
povsod nad 80 m visoko. 
P o d g r a j s k e Potoke n e moremo šteti med slepe doline, čeprav 
i m a j o us t rezne hidrološke razmere. Na koncu k r a j š e g a b rk inskega 
po toka se širi naplavi la ravnica, n a ka t e ro p r i t eka ob d e ž e v j u potok 
še iz vzhoda, z Grmade . Oba potočka že p red apnencem ob suši po-
nikneta , ob zelo visoki vodi pa še p rep lav i t a a luvialno ravnico in se 
združi ta na JZ koncu okoli a luvia lnih ponorov. Na ravnici nobeden 
od po tokov n i m a s t ruge . Struga glavnega potoka p re ide na koncu 
b rk in ske doline v niz a luvia lnih vrtač, k i so na robu ravnine pod 
zahodnim apnenišk im bregom. 
P o d g r a j s k e Po toke niso slepa dolina, ke r a luvia lna ravnica, ki jo 
ses tav l ja fl išna i lovnato-prodna naplavina, ni v ko t an j i . Apneniško 
j u ž n o o b r o b j e j e le k a k me te r v i š je in ima obliko valovite vr tačaste 
ravnine, iz k a t e r e se pov r š j e počasi d v i g u j e prot i as fa l t i ran i cesti. 
Domnevat i smemo, da j e bi la tu n e k d a j d v o j n a p l i tve jša ko tan ja , 
k a k r š n a j e n. p r p r i Ločah na u s t j u dveh potokov, ki se na apnencu 
s tekata . Razvi la se j e domnevno v dveh s topn jah , od ka t e r ih j e ostala 
odkr i t a samo zgorn ja , pli tva, k i tvor i z d a j južno apneniško obrobje , 
medtem ko j e n iž jo do vrha zasula flišna naplavina . Sodeč po prod-
nikih, ki so v s t rugi po toka do 32 cm dolgi, j e naplav ina vodopro-
pus tna , o čemer govore tudi a luvia lni grezi. 
D n e 5. avgus ta 1961 j e imela potočna voda ob 7h z j u t r a j pr i 
t empera tu r i 11,0° 6,2° NT. 
Na a luvia lni ravnici so v n iž j ih legah t ravnik i , v viš j ih pa n j ive , 
ki so v lasti kmetov iz Podgrada . Ti so imeli n e k d a j po l j e tudi v 
Hruš išk ih Potokih, pa so ga prodal i Hrušici . 
D a n i c a 
Ker se j e pr i tok N o t r a n j s k e R e k e Klivnik od severa daleč za-
j ede l v Brkine , so na južn i s t ran i med Malimi Ločami in Račicami le 
m a j h n i potoki in na koncu n j i h m a j h n e slepe doline. Razvod je j e 
n a j n i ž j e med Podgradom in Ha r i j ami , k j e r p rež re griče dolina, ki se 
j e pos lužu j e avtomobilska cesta. Č e p r a v se ta dvigne n a j v i š j e na 
koncu doline t ik ob P o d g r a j s k e m podol ju na cestnem križišču pr i 
Podgradu, ima dolina raznosmerni strmec. Z a k a j na j u g od cestnega 
39 W. Maucci: o. c., str. 1?0. 
19 Geografsk i zbornik 289 
predora, ki prevr ta sleme v n. v. 521 m, se j e ohranil na flišu potoček, 
ki pa k o j po prestopu na južni apnenec ponikne. Njegova dolinica je 
na flišu ozka, brez običajne aluvialne ravnice, in se ne razširi niti 
na prehodu na apnenec. Izza ponikev pa j e kak ih 15 m višja skalna 
polica, na kateri je ravnica, ki j e dala slepi dolinici ime.40 Na polju, 
k i j e v lasti Podgrada, j e mešanica r j a v e kraške in s ivor jave flišne 
prsti ter apneniških in flišnih kamenitih drobcev, ki so nekateri za-
obljeni . Južno od tod j e v dvigajočem se dolinskem dnu še ena skalna 
polica, ki pa j e močno zakrasela, čeprav je na n j e j še polje. 
Danica j e edini pr imer slepe doline, ki j e na apnencu mnogo 
dal jša kot na flišu. Vzrok za to moremo iskati v pretočitvi potoka, 
ki j e bil p r e j večji, da j e lahko izoblikoval 1 kilometer dolgo dolino 
na apnencu. Pritok Klivnik, ki j e to storil, ima v poviiMii dolini z 
močvirnim dnom majhen strmec; njegov prvi pritok izpod Grmade 
j e še obdržal zavoj proti jugovzhodu, proti Danici. 
SI. 11. V Račiških Danali je potok, ki o ozadju slike teče o jamo Ponikvo, 
razgalil prodnate ilovice. Fotografirano 5. avgusta 1961 
Dan(i)ca je ma jhna dan ja ravnica, diminutiv od Dana. 
R a č i š k a D a n a 
so v posesti kmetov iz vasi Račice, čeprav so oddal jene od n je uro 
hoda. Leže pod vasjo Sobo nje. Flišno sleme, na katerem je ta vas, je 
ohranilo v širokem polkrogu od Sv. Štefana do nasel ja Pavlice nivo 
v višini 580—600m, ka r j e niže, kot j e južni obod slepe doline, ki se 
dvigne na jv i š j e v Bukovimi (774 111). S polk rožnega flišnega slemena 
pr i teka joče vode se združi jo v potok, ki pa že po dobrih sto metrih 
teka po apnencu ponikne pod 15—20 ni visoko steno v vodoravno 
jamo, ki so jo raziskali 500m daleč." Izza Ponikve se n a d a l j u j e suhi 
dol, kil se v pobočjih hriba Bukovne razvej i in izgubi. 
11 o v nato -prod na terasa z okoli 10 ni relativne višine je ostala na 
flišni in apneniški podlagi, predvsem na koncu stranskih dolin. Na 
desni strani pred ponikvi jo so na n j e j vedno sveži sledovi ugrezov. 
Na teh terasah je največ polja, medtem ko so na aluvialni ravnici 
t ravniki . 
Potok, ki vselej dosega jamo, ima večjo celokupno trdoto kot 
kapnica v jami. Dne 14. avgusta 1961 je imela potočna voda pri tem-
pera tur i 14,0° C 8,65" NT, kapnica v jami pa 7,3" NT. Visoka trdota 
potočne vode izvira iz lapornatih flišev, ki so posebno lepo razkriti 
v cesti iz Raeič v dolino. Ses tavl ja jo j ih skrilavci, ki živahno reagi-
r a jo na HOl. 
B r d a n s k a D a n a 
so na jveč ja in na jbo l j tipična slepa dolina v Brkinih. Čeprav pel je 
mimo n j i h — na nekem mestu celo po nasipu ob zgornjem apneni-
šikem robu — cesta Herpel je—Rupa, je ta izredni kraški pojav slabo 
poznan. 
Vanje se s t eka jo vode s flišnega slemena, na katerem j e naselje 
Velo Brdo (641 m), ki mu pr ipada pol je v dnu doline. Vsa globel je 
izoblikovana v nivoju okoli 600 m. Na flišnem slemenu p rev ladu je 
nivo 600—620m, apneniški obod, ki je nekoliko man j raven, pa je 
na JZ v enakomernih višinah 600—610, na jugu okoli 620—630 m. 
Flišna dolina p reha ja v 1 km dolgo in do 300 m široko kotanjo, ki je 
neka j nad sto metrov globoka. Glavni potok zavije na ravnici v 
levo, pr i čemer j e izdelal ježo v vršaj iz s t ranske doline, doseže 
vzhodno skalno pobočje in se pod n j im izgublja v aluvialnih ponorih. 
Nad nj imi j e breg posebno strm in mestoma ga pokr iva jo melišča. 
Semkaj pr i teka še manjš i potoček, ki izvira sredi pol ja v nižjem, 
mokrotnem travniškem svetu. V svoji s trugi je razkril dober meter 
debel flišni prod, 1.5 in debele r j ave plastovite ilovice, ki p r e h a j a j o 
navzdol ob ostri črti v modrikaste do zelenkaste gline, ki so podobne 
tem v Jezerini. Glavni potok prenaša danes pretežno prodno napla-
41 W. Maucci: o. c„ str. ITI. 
19* 291 
vino s prodniki do 5 cm premera. Gline so se t eda j sedimentirale v 
drugačnih hidroloških razmerah, v obdobno ali t r a j n o stoječi vodi. 
V vzorcu, k i j e bil vzet iz dna struge, n i bilo na j t i peloda, kot tudi ne 
v vzorcu, vizetem pr i opekarni Gbrov v Jezerini. 
Na glineno usedlino se j e iz stranske doline, k i j e na vzhodni 
strani na mej i med apnencem in flišem, razširil prodni vršaj , ki sega 
še v južno' polovico Dan. Dobrih 20m nad južnim k r a j e m ravnega 
dna j e vrtačasta skalna terasa. V kolovozu, ki pel je preko n j e v dno, 
SI. 12. Brdanska Dana so s srednjo globino 100 m globoke in karakteristična 
slepa dolina. V ozadju na slemenu vas Velo Brdo 
je kot fižol ali oreh debel belkast in r j avkas t prod. Mnogo prodnikov 
j e iz sileksa. Je močno zaobljen: p o Ceilleuxovi formuli znašajo in-
deksi okrog 700—800. Je raztresen po apneniškem površju, ki j e 
ostanek nekdanjega dna. Njegova geneza je odprto vprašanje . 
B r u s a n 
j e edina obravnavana slepa dolina na ter i tor i ju LR Hrvatske. Je v 
znižanih Brkinih, k j e r se prečnih dolin poslužujeta cesta in železnica 
iz Ilirske Bistrice za Reko. Brusan prečka malo pred postajo Šapjane 
železnica, ki poteka po vzhodnem bregu. 
Flišna dolina se na prehodu na apnenec nekoliko razširi, vendar 
tudi tu še obdrži dolinski značaj . Brusan j e bol j kot druge slepe 
doline odprt na jug v suhem dolu, v katerem se dvigne dno pičlih 
10 m iznad naplavne ravnice, nato pa se ispet spusti v niz globokih 
vrtač pod železniško pos ta jo Šapjane, k j e r j e v eni aluvialna ravnica 
in jo zaliva ob povodnji še voda. 
V Brusanu izjemoma ni ostankov višjih akumulaci jskih teras. 
Ravno dno je iz flišnega proda in peska. Potok teče po sredi ravnine 
in deli pol je vasi Šapjane od n j i v iz vasi Pas jak , pred južnim robom 
pa zavije v desno pod skalno pobočje, k j e r je neprehodna jama. Od 
ponikev se n a d a l j u j e proti j ugu niz aluvialnih robnih vrtač, pod ka-
terimi j e breg nekoliko bo l j strm. 
Potok skora j vedno doseže ponikve. Le ob dolgem deževju pre-
stopi bregove. Pred leti pa j e iz neznanih vzrokov po nepredolgem 
deževju voda globoko zalila vso dolino, o čemer je poročalo tudi 
dnevno časopisje. 
SI. 13. Slepa dolina Brusan od juga, kamor se nadaljuje nizek dol 
s kolooozom. Potok zaznamuje vrsta dreves 
N o v o- k r a č i n e 
Pri k r a j u Novokraoine se s tekajo številni potoki iz Brkinov, ki 
dosežejo tu okoli še skora j 700 m. Pod stikališčem j e kraški relief 
odmaknjen, začne se okoli pol km široka slepa dolina v apnencu, ki 
jo združeni potok prečka na severnem k r a j u , ko teče k ponikvam 
pod zahodnim pobočjem. Od ponorne jame, v kateri so prodrli kakih 
800 m daleč,42 se v krasu za ponikvam i zvrsti v d inarski smeri niz 
globokih vrtač in koliševk. Ob suši potok ponika v prodno naplavino 
že na vzhodnem k r a j u ali sredi polja. Južno od aluvialne ravnice, ki 
vlada v severnem k r a j u polja, se dvigne ježa okoli 15m visoke te-
rase. Na jn i ž j a j e na zahodnem k r a j u , k j e r j e ostala suha dolina 
potoka, ki j e tu tekel v višjem nivoju. Njegove ponikve so bile na 
južnem koncu slepe doline, k j e r j e pod apneniškim bregom niz glo-
bokih aluvialnih vrtač, V najg lobl j ih ob povoduj i še nastopi voda. 
42 W. Maucci: o. c., str. 172. 
Nad n j imi j e apneniški breg nizek, ka j t i tu se začne širok suhi dol 
v smeri Rupe, ki se ga pos lužu je cesta. 
Na terasi j e na n j i v a h prodnato- i lovnata prst. Poleti 1960 j e bila 
v cestnem vseku razkr i t a pod flišnim prodom plastovita in mangani-
zirana r j a v a do modr ikas ta ilovica, ki se j e spričo grobosti današ-
n jega potočnega t ranspor ta (prodnik do 45 cm dolžine) mogla usedati 
samo v mirni , da l j časa al i stalno s toječi vodi. Na robu novokra tsk ih 
polj j e n e k d a j izkoriščala ilovice po l j ska opekarna . 
SI. 14. Slepa dolina pri vasi Novokračine od juga. Na levi strani polja, 
ki je v senci na dnu doline, je vegasto staro korito potoka 
Slepe doline v medsebojni primerjavi in vprašanje geneze 
Po obliki lahko delimo slepe doline v nas ledn je skupine . 
1. Doline, ki se na p rehodu v apnenec razšir i jo . Po s topn j i tipič-
nosti s i s ledi jo v nas ledn jem vrs tnem redu. 
i 
Brdanska Dana 1,7 : 1 
Brezovica 3,7 : 1 
Odolina 3 : 1 
Jezerina 5 : 1 
Velike Loče 4,2 : 1 
O p o m b a : 1 — pomeni razmerje med dolžino doline v vododržnih 
kameninah in te v apnencu; 2 — razmerje v prostornini kotanje v vodo-
držnih kameninah in te v apnencu; 3 — srednja celokupna trdota vode na 
prehodu kotanje v apnence, merjeno v mg/l leta 1961. 
2 3 
1 : 1.6 65 
1 : 4,9 52 
1 : 2.9 59 
5,2 : 1 61 
1,5 : 1 61 
Male Loče 7,1 : 1 2,5 : 1 51 
Novokračine 4,2 : 1 2,5 : 1 75 
Brusan 2 : 1 1 : 6,7 6+ 
Hotičina 3,3 : 1 1 : 6,7 82 ? 
Srednje vrednosti . . . 3,7 : 1 1 : 3,1 63 
2. Doline, ki se na prehodu na apnenec zožijo. 
1 2 3 
Račiška Dana 4,6 : 1 10.5 : 1 87 
Ponikva 2 0 : 1 1 5 : 1 117 
Temnica 10,5 : 1 1 : 1,2 156 
Srednje vrednosti . . . 1 1 , 5 : 1 8 ,8 :1 120 
3. Sestavljene oblike in doline prehodnega značaja. 
Notranjska Reka 6,4 
Lokva 10 
Mrzlice pri Slivju 1,2 
Hrušiške Potoke 2,7 
Danica 1,1 
Srednja vrednost . . . 4,3 
2 
8,7: 1 
7,4 : 1 
1 : 9 
1 : 1.8 
1 : 1,1 
1 : 2.4 
101 
62 
113 ? 
62 
77 
83 
Pr imer java prvih dveh skupin d a j e nedvoumni zakl juček: potoki 
z mehkejšo vodo so izdelali na apnencih razmeroma večje ko tan je 
kot ti s tršo vodo. 
Oh tekočih vodah ne moremo na krasu kot n ik j e r drugod v na-
čelu odklanja t i korozi jo in erozijo kot morfogenetska fak tor ja . Gre 
le za nj ihovo učinkovitost in medsebojno razmerje . S tega stališča so 
v prvi skupini predvsem korozi jske tvorbe. 
Trdota kraških in tudi drugih voda se med letom ne spreminja 
bistveno. Podrobne meritve bavarskih studencev so ugotovile med 
letom povprečno spreminjanje za 2,9" NT. Na jveč ja trdota j e jeseni, 
na jmehke j ša spomladi ob top l jen ju snega,43 ko je pretok navadno 
največj i . Po lastnih meri tvah j e imela Ljubl jan ica v Ljubl jan i , pod 
Novim trgom, leta 1961 in 1962 vsakega prvega v mesecu naslednjo 
trdoto: 
i II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 
°NT . 10.6 12 ,0 11,5 12,0 11 ,0 10,8 11,5 11 ,0 12 ,4 13,1 11.4 10,3 
Temp. °C 4 , 4 4 , 2 7 ,0 9 ,0 10 ,4 12,3 16,0 13,3 17,1 15,0 10,8 8 , 7 
°NT . 12,8 11,2 11,6 11,0 11,8 
Temp. »C 7,0 4.1 6 ,7 8 ,2 10,6 
43 T. W. Wilhem: Physikalisch-ehemische Untersuchungen an Quellen 
i n den bayerischen Alpen und im Alpenvorland. Miinchner Geographische 
Hefte, zv. 10, Regensburg 1956, str. 76—78. 
Ob visoki vodi j e t rdota nižja. Po močnih padavinah prvega dne 
f e b r u a r j a j e padla trdota z 12,0 na 10.2° NT, po močnem deževju prve 
dni j a n u a r j a 1962 pa od 12,8, kolikor j e znašala 1. v mesecu, na 
8,9° NT 5. j a n u a r j a 1962. 
Dosedanja hidrokemična m e r j e n j a so tudi pokazala, da imajo 
posamezne vode svojstveno trdoto, ki j o določuje v poglavitni meri 
petrografska sestava zemljišča. V Sloveniji imajo nadpovprečno 
trdoto vode, k i se zbi ra jo v dolomitu. V poreč ju Ljubl jan ice n a v a j a j o 
za Cerkniščico, k i pr i teka z dolomita, 26,5, 25,25 in 21 francoskih 
trdotnih s topinj karbonatne trdote, za Logaščico 24.44 Na Višnjici in 
Žiru v poreč ju Krke, ki pr i teka z dolomita, so bile trdote 15,8 oziroma 
15,0° NT,45 dolomitne vode v poreč ju Temenice imajo okoli 18 do 
19°NT (glej tabelo II!). V poreč ju teh voda j e t eda j korozi ja na j in-
tenzivnejša, toda relief ni kraški , j e večinoma dolinast. Intenzivnost 
korozi je in oblika površ ja t e d a j nista v ozki medsebojni zvezi. K r a -
š k a r a z č l e n j e n o s t n i p o s l e d i c a i n t e n z i v n e j š e , a m p a k 
l o k a l n o b o l j r a z l i č n o i n t e n z i v n e k o r o z i j e . Do 
podobnih morfoloških zak l jučkov so prišli tudi že drugod.45a Prouče-
van je nas tanka večjih k rašk ih globeli, ki so produkt korozije, mora 
pojasniti zato vzroke za lokalno pospešeno korozijo. 
Vode v nižinskem apnencu ima jo v Sloveniji sicer različno trdoto, 
k i pa j e na jvečkra t med 8—12° NT. Kapnice ima jo v nižinah že po 
n e k a j desetih metrih pronicanja tolikšno relativno zasičenost, da v 
j amah navadno, če ne teko v večjem curku, odlagajo sigo.46 
Štajerska Ponikva pri teka s konglomeratov, ki so do polovice 
dolomitni in imajo apneno vezivo, dolenjska Temenica pa z dolomita. 
Obojni vodi na pretoku na apnenec v sedanjosti nista več korozi jsko 
aktivni. Ponikva j e imela p r i izvirih pod Metulovim vrhom 12. av-
gusta 1961 11,7, pri ponikvah 11,7 in pri iztoku iz j ame Hude lukn je 
p rav tako 11,7° NT. V Račiških Danih j e imel 5. avgusta potok trdoto 
8,65° NT, kapnica v j ami Ponikve pa 7,3° NT. T e j ugotovitvi us t rezajo 
ma jhne ko t an j e na apnencu, če j o primerjamo^ z dolžino doline na 
vododržnih kameninah. 
Fliš j e po sestavi močno različen, prav tako tudi t rdota njegovih 
voda, ki pa imajo v območju brkinskih slepih dolin na jvečkra t 6 
do 8° NT (glej tabelo I a), k a r j e razmeroma malo. Razlika med 
trdoto, ki j o padavine dobe ob pretoku po flišu, in trdoto, ki jo lahko 
pridobe pr i nada l j evan ju toka po apnencu, j e t eda j znatna, robna 
korozi ja intenzivna. 
44 H. Oer t ly : Karbonathar te von Karstgewassern. Stalactite, Zeitschrift 
der Schweizerischen Gesellschaft fiir Hohlenforshung, št. 4. Bern 1953. 
45 I. Gams: Nekatere značilnosti Krke in n j en ih pritokov. Dolenjski 
geografski zbornik, v tisku. 
45a A. Bogli: Kalklosung und Karrenbi ldung. Zeitschr. f. Geomorpholo-
gie, 1960, Suplementband 2, str. 15—16. 
46 I. Gams: Logarček in sosedne jame na severnem kra ju Planinskega 
polja. Acta carsologica, v tisku pri SAZU. 
Vode iz južnih Brkinov se od Brezovice do vkl jučno Jezerine pri 
Obrovu dokazano, drugod pa domnevno s tekajo v izvir Rižane.47 '48 
V dneh, ko je bila izmerjena trdota potokov v brkinskih slepih do-
linah (4. avgusta 1961), j e imela Rižana na izvirih pr i cerkvi Sv. Ma-
r i je trdoto 11,1° NT in temperaturo 11,7° C. Porečje Rižane j e sicer 
mnogo obsežnejše od južnih Brkinov in ipetrografsko pestro, vendar 
smemo sklepati, da pridobi vsak liter b rk inske vode na apnencih 
okoli 50 mg karbonatov. Ce bi se ugotovilo, da teče kak potok 
v Osapsko Reko, j e mogoče, da naraste trdota še bolj , ka j t i na n j e j , 
točneje, na njenih niž j ih izvirih, imenovanih Mišje rače, ki so pod 
cesto v Ospu, j e bila 4. avgusta 1961 trdota 16,8° NT in temperatura 
13,6° C. Ver je tno i m a j o vode, ki p r i t eka jo z nekarbonatnih kamenin, 
sposobnost, da nj ihova celokupna trdota naraste na apnencu neko-
liko čez trdoto, ki j o ima kapnica. Zaka j speleološiko proučevanje j e 
ugotovilo korozi jsko sposobnost tako imenovanih ponornic še glo-
boko v kraški notranjosti .4 9 
Za kraško geomorfologijo bi bi lo potrebno vedeti, kako hitro 
narašča v posameznih letnih časih trdota v podzemeljskem toku. Po 
mer j en j ih na potoku Brašnici (str. 282) voda pri površinskem toku 
ne pridobiva hitro na trdoti. Narast trdote pri podzemeljskem pre-
t akan ju osvetli p r imer j ava med ponikalnico pod Velikimi Ločami in 
potokom v bl ižnj i jami Dimnici pr i Markovščini. Razlike so na-
slednje. 
* Teinper. Celokupna 
vode t rdota "NT Razlika 
Ponikva pod V. Ločami 10. III. 1961, 13«h 7,0 6,45 
Potok v Dimnici . . . . 10. I I I . 1961 , 1220h 5,2 10,25 
Ponikva pod V. Ločami 3. VIII. 1961, 17<5h 13,4 7,8 
Potok v Dimnici . . . . 3. VIII. 1961, 18'°h u . o 12,7 
Kapnica v Dimnici . . . 3. VIII. 1961, 184011 9,8 10,4 
Ponikva pod V. Ločami 21 XI. 1961, 1511 4,5 6,22 
Potok v Dimnici . . . . 21. XI. 1061, 171' 9,1 12,9 
Kapnica v Dimnici . . . 21. XI. 1961, 17 oh 4,8 10,3 
4,2° 
9° 
6,7° 
Flišne vode t eda j na jh i t r e j e pr idobivajo na t rdot i pri prvih sto 
in tisoč metr ih od nosno p r i prvih urah podzemeljskega toka. 
To j e v skladu z eksperimenti,5 0 '5 1 k i so pokazali, kako j e koro-
47 A. Serko: Barvan je ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik, 1946. 
48 F. Bidovec: Pr ispevek Not ran j ske Reke k vodnim množinam kraških 
izvirov v povodju Timava. 10 let Hidrometeorološke službe. L jub l j ana 1957, 
slika 1 na str. 31. 
4U I. Gams: Logarček . . . , o. c. 
50 H. Bogli: Der Chemismus der Losungsprozesse und der Einfluss der 
Gesteinsbeschafenheit auf die Entwicklung des Karstes. Report of the Kom-
mission on Karsts Phenomena, IGU, IX'h general Assemblv, Rio de Ja-
neiro 1956. 
51 T. W. Wilhelm: Physiche . . . , o. c., str. 62—67. 
z i ja vodnih tokov tudi f u n k c i j a časa. V t e j luči pospešu je jo lokalno 
koroz i jo f ak to r j i , ki z a d r ž u j e j o vodni pre tok. Tak fak to r j e v b rk in -
skih slepih dolinah predvsem fl išna naplavina in usedlina na apnen-
cih na koncu slepe doline. T i k las t ični sedimenti so vododržni samo 
v Jezer ini in v Brdanskih Danih , v znatni meri tudi v Malih Ločah, 
k j e r teče potok po naplavini vsele j do skalnega brega. Povsod tod so 
skalni bregovi s t rmi in pod a luvia ln imi ponikvami izpodkopani . k a r 
vse pr iča o intenzivni rohni korozi j i . K o r o d i r a j o p a ne samo glavni 
potoki, ampak tudi talna voda, k i iz plastovit ih glin p r i t eka na robu 
ravnine in morda tudi pod klas t ičnimi sediment i na apnence, k i so 
stalno ovlaženi. Talna voda iz fl išne nap lav ine j e mehka . Glavni po-
tok v Brdanskih Danih j e imel 5. avgusta 1961 t rdoto 6,1° NT, po-
toček, ki teče po s redi ravn ine in dobiva vodo iz talnih glin, pa 
2.4° NT'! 
V večini ostalih b rk insk ih dolin pa j e nap lav ina v od opropustna, 
ob suši tako, da i zg in ja v n j i ves g lavni potok. N j e g o v a voda se v 
s ipkem grad ivu razleze in u s t v a r j a na me j i med n j i m in apnencem 
š i roko področ je vlažnega kontak ta , k j e r se voda d a l j časa zadržu je , 
preden ne preide v apneniške zbirne kanale . Ne more bit i dvoma, da 
j e to področ je n a j in tenzivnejše koroz i je , k i pog lab l j a skalno ko-
tan jo . Vododržnim klast ičnim sedimentom ustreza pospešena bočna 
od nosno robna korozi ja , vodopropustnim sedimentom pa pospešena 
ta lna koroz i ja . Obe vrst i sta, po opisanih morfoloških sledovih sodeč, 
v slepih b rk insk ih dol inah s ta lno akt ivni , ta lna posebno pri nizkih 
vodah, bočna ob visokih vodah. ko< g re vel ika glavnina vodnega pre-
toka po vrhu klast ičnih sedimentov v d n u dol ine do skalnih brezen 
na robu. 
Podatki te š tud i j e kažejo-, da ni upravičeno, govorit i na splošno 
o robni (bočni) koroz i j i površ inskih po tokov na robu krasa . Nekater i 
n ima jo osnovnega pogoja za to dejavnost , to j e nezasičenost s ka r -
bonati . Tak pr imer j e dolen jska Temenica, Ponikva in v s a j pri sred-
nj i vodi tudi No t r an j ska Beka ter Račiška Dana . N a j b r ž nekater i 
robni apnenci niso taki , da bi v n j i h lahko nastale slepe doline. To 
j e soditi po Lokvišču, edinem večjem po toku iz fl išnega pasu 
Brkinov na južn i s t rani , k i ni izdelal na robnih apnencih slepe doline. 
Ko pr i teče na robni apnenec pod vas jo Dolenje , se dol ina v n iž j i legi 
razširi. Na fl išni naplavini i m a j o vaščani obsežno pol je . Ob nizkih 
in s r edn j ih vodah potok t u k a j sicer p a n i k a v f l išno naplav ino v tleh 
izgonske struge. Ob visoki vodi p a si podal j ša tok za več ki lometrov, 
teče pod cesto Rupa—Herpe l j e blizu vasi Š a p j a n e in na to ponika v 
neprehodno brezno, onstran ka te rega se površ j e še n a d a l j e spušča 
v Brgudsko pod ol je . Potok na apnencu nima sk l en j enega strmca. 
O b a k r a j se m e n j a v a p o l j e s f l išno pre težno p rodna to naplavino in 
vegasto k raško goličevje. Ker ni izrazitih pobočij , depres i j a nima 
znača j a doline. 
K j e so vzroki, da potok ni izdelal slepe doline? Potok s fliša ima 
navadno mehko vodo (22. novembra 1961 54 mg/l ce lokupne trdote). 
pri temperatur i 0,2° C. Voda t eda j ne more biti zasičena s karbonat i . 
Mer j en j e 5. avgusta 1961 j e sicer našlo pri vodni temperaturi 21,5° C 
trdoto 162 mg/l , toda v enem od tolmunov, ki po upadu vode os ta ja jo 
v apneniški strugi. Ko j e bila 22. novembra 1961 trdota v potoku na 
prehodu na apnenec 43 mg/l, j e bila v tolmunu 2 km južne je 66 mg/l . 
V tolmunih zas ta ja joča voda pri upadan ju ima tedaj znatno trdoto. 
V te j luči si lahko razložimo razmeroma visoko trdoto ,ki jo j e našlo 
m e r j e n j e 5. avgusta 1961 v Mrzlicah in Hotiškem potoku v končnih 
curkih med aluvialnimi poniikvami (glej tabelo I a). 
Robni apnenci pri Lokvišču so edini južno od Brkinov, ki slabo 
propuščajo vodo. Ob visoki vodi p r i h a j a v strugo« celo n e k a j vode iz 
apnencev samih. Ali j e kr iva slaba vodopropustnost ali pa morda 
posebni kemični sestav teh apnencev, da ni slepe doline, bo moglo 
ugotoviti šele n a d a l j n j e raziskovanje. Tudi s fliša p r iha ja joča mehka 
voda Lokve pri P red jami ni naredila v neskladovitih apnencih večje 
slepe doline. 
Temenica je t eda j oblikovno nekoliko podobna dolinam, ki so 
uvrščene v skupino »doline prehodnega značaja in sestavljene 
oblike«, predvsem Notranjski Reki. Tudi pr i te j se dolina na apnencu 
zoži samo v spodnji legi, v kan jonu v Vremski dolini. V geološki 
sedanjosti tu Reka ne korodira (glej str. 278), ker ima pri vstopu na 
apnenec večjo' trdoto kot jo ima kapnica v jami1. V strugi so zinaki 
intenzivne erozi je v erozijskih kotlih, ki so naj lepše izoblikovani pri 
vhodu reke v Škocjanske j ame in v Mahoreičevi dvorani. Tu v jami 
pride do večjega e rodi ran ja s pomočjo prenašanega proda na jbrž zato, 
ker postane tek vedno b o l j turbulenten in močni tokovi ob povodnji 
na jb rže ne e rodi ra jo samo tal, ampak tudi stene.52 Če lahko po teh 
znakih označimo k a n j o n Reke za pretežno erozijsko tvorbo, ni tako 
očiten nastanek terase Vremske doline, ki j e tako široka kot j e v istih 
višinah dolina Not ran j ske Reke. Pri n jen i izoblikovanosti j e ver-
je tno močno sodelovala korozi ja in to ob drugačnih klimatskih 
razmerah, s a j ima dolina značaj mladega kraškega ravnika, ki ga 
vrtače še niso tako razbrazdale kot v višjem sosedstvu. 
Podobne razmere so v slepi dolini Mrzlice pr i Slivju in pri 
Hrušiških Potokah, k j e r se v nižj i legi dolina na apnencu ne razširi 
bistveno«, pač pa v območju višje, deloma skalne, deloma naplavne 
terase. V oblikovno podobnih dolinah pa so* današn je trdote potoka 
močno različne, 13.9° NT pri Mrzlicah in 6,2° NT pr i Hrušiških 
Potokah. Podobno kot pri <teh dveh dolinah odpove metoda, k i j e 
osnovana na sedanj ih trdotah voda, pri Predjamski Lokvi, ki ima, 
čeprav j e potočna voda mehka, m a j h n o ko tan jo v apnencih. Kateri 
činitelj i so bili odločilni pri tvorbi teh slepih dolin, bo moglo raz-
jasnit i šele podrobnejše raziskovanje. »Anomalija« v naših skupinah 
52 I. Gams: Visoka voda v Škocjanskih jamah 24 decembra 1958. Pro-
teus XXI, 1958/59, str. 188. 
j e Danica. Vzrok za to j e nedvomno mlada pretočitev potoka, ki j e 
pustila za sabo razmeroma obsežno ko t an jo na apnencu. 
Stopnje poglab l jan ja ko tan je , ki na jb rž odgovar j a jo izmenja-
v a n j u prevladujoče bočne in talne korozi je ali so pri erozijskih 
tvorbah navadne skalne terase, so ohranjene, ponekod prekr i te z 
domnevno kvar tarno naplavino, v Brezoviški dolini, v Odolini, pri 
Hotičini, v Mrzlicah, v zahodni k o t a n j i pri Velikih Ločah, v zahodni 
ko tan j i pri Malih Ločah, v Hrušiških Potokah, v Danici, v Račiških 
Danih, v Brdanskih Danih in pr i Novokračinah. Semkaj štejemo še 
Vremsko dolino. 
Na starost slepih dolin bi mogli sklepati po klastičnih sedimentih. 
Po Melikovih ugotovitvah53 so iz pleistocenske dobe, ko j e bilo v 
hladnejš ih razdobjih večje s p i r a n j e s pobočij. Sodeč po površinskih 
razmerah gre v brkinskih slepih dolinah za rečno naplavino, ki j e 
n a j b o l j debel o zrnata tam, k j e r so v porečju potoka n a j b o l j strma 
flišna pobočja (Odolina, Novokračine, Hrušiške Potoke, glej rubr iko 
o dolžini na jda l j š i h prodnikov v tabeli št. I), n a j b o l j finozrnata 
pa tam, k j e r se dolina že pred prehodom na apnenec odpre in se tam 
lahko odloži grobo p lav je potokov, medtem ko odlaga voda na 
apnenec le pesek in ilovico (Male Loče, Velike Loče). V Jezerini in 
v Brdanskih Danih pa g re domnevno za jezerske sedimente. Ostanke 
f inejš ih glin j e bilo mogoče ugotoviti tudi na Novokratskem polju. 
Starost vseh teh sedimentov pa žal še ni bila točneje določevana. 
Kvanti tat ivna metoda, k i j e uporabl jena v tem elaboratu, odpove 
pr i določevanju starosti ko tan j , k e r ne moremo točneje ugotoviti, 
v koliko naras te t rdota voda že v območju slepe doline. V tabeli 
št. I razvidimo, da j e velikost ko tan je v apnencih na jvečkra t v 
r azmer ju z odtočnimi količinami. Samo za orientaci jo vzemimo, da 
naraste t rdota za 2,5° NT, to je za 25 mg v vsakem litru. Pr i tem 
izločimo slepe doline, k j e r rob močno znižuje suha dolina (Brusan, 
Brezovica), tako da so številke o prostornini globeli za naše namene 
občutno prenizke. Ce računamo letni vodni odtok in prostornino 
ko tan je v apnencu, bi bila v prvi, korozi jski skupini starost: 
Brdanska Dana (,950.943 let, Odolina 604.653, Jezerine 260.000 Velike 
Loče 482.261, Male Loče 255.555 in Novokračine 144.439 let. 
Iz razloženih teoretskih zakl jučkov o bočni in talni erozij i sledi, 
da se j e poglab l jan je slepe doline v robne apnence začelo z inten-
zivnim nap lav l j an jem debelozrnatega gradiva, ka r moremo staviti 
v začetek hladne pleistocenske klime. Za p r e j obs ta ja jo teoretske 
možnosti, da se površje ob ponikvah ni zniževalo h i t re je ali da j e 
f inejša naplavina vzdrževala vodni pre tok na površ ju tudi na robnih 
apnencih, po kater ih sta odtekali izpod Brkinov Podgra j ska reka, 
Brgudska reka in Not ran j ska Reka. Vododržnost pliocenskih na-
plavnih ilovic ni dokazana. Če j e res obstojala, potem so se po n j i h 
vi jugale omenjene reke približno tako kot kažejo danes fotograf i je 
53 A. Melik: Kraška p o l j a . . . , o. c. 
f 
iz tropskega krasa, k j e r tokovi bočno razš i r j a jo vmesne strme apne-
niške koline in navadno ne ponika j o v notranjost , k e r voda doseže 
že na površ ju relativne zasičenosti in ne us tva r j a večjih jamskih 
prostorov. Samo v taki' klimi bi bile »normalne« reliefne razmere 
v Brkinih, ki so, čeprav iz laže spirl j i vega gradiva, hr ibi sredi n iž je 
kraške okolice, ki jo j e znižala pliocenska korozi ja in morebiti 
erozija. V razmerah hladne kvar ta rne dobe si j ih težko raztolma-
čimo, če prezremo tektoniiko. 
Zaključki 
Spričo možnosti, ugotavljati korozijo s hidrokemičnimi meritvami, so 
posplošene trditve o korozi jskem ali erozi jskem nastanku slepili dolin ne-
osnovane in bo l j škodi jo kraški geomorfologiji kot j i korist i jo. Isto ve l ja 
o robni-bočni koroziji apnencev, na ka te re p r i t eka jo potoki z vododržnih 
kamenin. 
Nekatere od proučevanih slepih dolin je, sodeč po uporab l jen ih kvan-
ti tativnih metodah, izoblikovala predvsem erozija, na jveč pa predvsem 
korozija . Vsak proces j e t reba določevati individualno. 
V sedanjost i p rev ladu je bočna korozi ja v tistih slepih dolinah, v 
kater ih so vododržni klastični sedimenti, in talna korozi ja tam, k j e r je 
naplavina grohozrnata in zato vodopropustna. Prv i pospešuje jo aplanaci jo 
reliefa, drugi kraško razčlenitev. Ker je grobost naplavine navadno odvisna 
od klime, pomenijo hladna obdobja povečano talno in topla obdobja po-
večano bočno korozijo. Menjavo obeh izkazuje jo domnevano skalne police 
zno t ra j slepih dolin. 
Nakazano podobo more zabrisati za t rpan je ponikevskih jam, ki se 
dogaja morda še danes, ko domačini vedo v nenadnih velikih poplavah na 
Hotiškem pol ju, v Velikih Ločah, v Brusanu in pri P red jamsk i Lokvi. 
Ker je pospešena talna korozi ja posledica grobozrnatega klastičnega 
gradiva, nanešenega na apnenec, današn je slepe doline ne moremo imeti za 
začetek rasti novega, nižjega »robnega ravnika« (Randebene) pod Brkini. 
Aplanaci jo robnega krasa so mogli vršiti brkinski potoki v toplejši dobi, 
ko so prenašal i drobnozrnato plavje-ilovico, na kater i so, tudi spričo one-
mogle korozi je v krašk i notranjost i , ki je značilna za tropski kras, lahko 
podaljšal i nadzemel jske tokove. 
BLIND VALLEYS IN SLOVENIA 
S u m m a r y 
With the denomination of »blind« valley we mean a composed de-
pression shape, consisting of a common valley with a permanent stream 
on impervious sediments and its continuation 011 pervious stones where 
the valley ends in the s tream sinking area. Blind valleys of various extents 
are a common relief shape in the transit ion f rom the non-karst ic to the 
kars t ic water circulation in Slovenia as well. The elaboration only includes 
seventeen majo r and most characterist ic blind vallevs, one of them situated 
in the Croat ian boundary terr i tory. Outside of the Dinar ic Karst they 
only occur isolated, but be!ow the flysh Brkini Hills they are to be found 
in a series f rom Brezovica to Novokračine. 
Blind valleys as depression shapes being very suitable to the exp!oita-
tion of water aceumulation for purposes of irrigation, tourism and energe-
tics, it is for this reason too that various topographic data have been col-
lected and presented in Table 1 on page 266—267. In column 1 the names of 
the blind valleys are given, in colum 2 the alt i tude (a. s. 1.) of the sinking 
stream at the lowest bottom, in col. 3 the lowest circuit where water would 
begin to overflow if the subter ranean flows were dammed up, in col. 4 the 
differences between the bottom and the lowest circuit, in col. 5 the mean 
depth of the blind valley in limestone, in col. 6 the length of the blind 
valley in impervious sediments. in col. 7 the same on limestone, in col. 8 
the relation betvveen the lengths of the valley before and on limestone. 
Col. 9 shows the length of the longest non-limestone boulders (cobblestones, 
pebbles), col. 10 the relat ive height of accumulation terraces, col 11 the volu-
mes of the valley in millious cubic meters in impervious stones, and col. 12 
the volumes of the valleys on limestone. In col. 13 we give their relation 
to each other, in col. 14 the water area on impervious sediments is given 
in scjuare kilometers. in col. 15 the annual precipitations in millimeters, in 
col. 16 the mean coefficient of the discharge, in col. 17 the mean annual 
flow in millions of cubic meters. In the Tabele I a are represented the date 
of the time of the measuring, the aer and the water t empera ture of the 
river in the transition to limestone, the total hardness of the water . 
Follows the description of each of the blind valleys and in par t icular 
of the deposit, brought by the streams on limestone. The composition of the 
bottom (floor) may also be seen in Map f. Below Brkini the deposit is 
usually represented by clay, sand and gravel, in the Jezerina blind valley 
near Obrovo by clay. On t ry ing to establish its thickness, in order to erect 
br ickworks there, 10 metre-long borers stopped in clay, and the ročk base 
was not reached even with a 17 meter-long borer. So far no pollen has 
been found in it. Because of the fact that today both the streams only br ing 
sand and gravel, the author thinks that the lower grey-blue to greenish 
plastic argils are of lake origin. This confirms Melik's hvpothesis that in 
glacial quar te rnary periods lakes had been formed in some blind valleys 
and karst ic fields. Similar clay is also to be found at the bottom of the 
valley Brdanska Dana. which with its mean depth of about 100 meters 
represents the deepest blind valley in Brkini Hills. These argils are water-
tight as well, and so are, to a great extent, those of Male Loče. In them the 
streams permanent ly reach the opposite limestone slope, which they shove 
fo rward by marginal (border) corrosion. In other blind valleys, however, 
par t of water gets lost in the deposit, so that in longer d ry periods the 
streams do not reach the sinking area at the ročk slope where caves and 
chasms, several hundreds of meters deep, are to be found. 
Great attention is paid to the total hardness of the streams. Along the 
s tream the hardness changes considerably especially in Temenica Valley 
(Table II), where it decreases downwards, as it does in the nearby R. Krka 
(Gams). In both rivers harder water comes f rom dolomite, and softer 
water f rom limestone; as in their lower parts limestone predominates, t he 
hardness of the streams decreases. In R. Ponikva, having its source in half 
dolomitic conglomerate, the water hardness exceeds the average one as 
well. As the measurements proved exceedingly hard water f rom dolomite 
also in other parts of Slovenia (Oertly), it may be supposed that in Slo-
venia corrosion is more intensive on dolomites than on limestones, in spi te 
of the less karstic, valley relief dominating in them. On limestones, 
consequently, local differences in the corrosion intensity are more accen-
tuated, and this is the reason of the more agitated karst ic relief. It is in 
this light in par t icular that, in searching for the genesis of these shapes. 
the causes of locally more intensive corrosion are to be found out. 
The seventeen blind valley are divided according to their shapes into 
three groups. In the first group the blind valleys get wider on limestones. 
Such are those of Brdanska Dana, Brezovica, Odolina, Jezerine, Velike 
Loče, Male Loče, Novokračine. Brusan, and Hotičine, i. e. the ma.jority of 
the Brkini blind valleys. In the second group the valleys get na r rower 
af te r passing on limestones; such a re those of Račiška Dana. Ponikve, antl 
Temenica. The third group ineludes combined shapes and not clear 
examples [Notranjska (inner-Carniola) Reka, the largest blind valley. 
Lokva, Mrzlica, Hrušiški Potoki, and Danica]. 
For the purposes of establishing the genesis, the follovving mean valnes 
are given for these three groups: in column 1 the relation between the 
length of the valley in impervious stones and its continnation on limestone, 
in col. 2 the relation betvveen the volume of the valley in impervious and 
that in pervious stones, in col. 3 the total hardness in the transition of the 
stream to limestone in the summer 1961. 
Group 1 2 3 
I 3,7 1 : 3,1 61 mg/l 
I I • . 11,5:1 8 ,8 :1 120 mg/l 
111 4,3 : 1 1 : 2,4 83 mg/l 
A coinparison of the values for the first and second group reveals 
a relation betvveen the total water hardness and the shape, as well as the 
relative extent of the valley. Softer waters have shaped relativelv larger 
and longer valleys on border ing limestones than harder waters. This 
established relation betvveen the present hydrochemical conditions and the 
shape of the valley, created in climatically di f ferent geologic periods. 
justif ies ns to rely upon today's state for establishing the genesis of the 
blind valley. Changes in the past are possible and likely, but they may 
be supposed to have gone in the same direetion so as to preserve the 
mutual relation. 
The total hardness of the streams vvas measured once, tvvice, or three 
times only. But from similar vvhole year measurements elsevvhere (T. 
W. Wilchelm and others), we know that the annual oscillation is relat ivelv 
small. With this slight oscillation also agree our ovvn measurements, 
occurring every first day of the month in R.Ljubl janica (Table on page 295. 
vvhere the limit values are 10, 8 and 13, 1 °GH) and clearly shovving that 
high vvaters are the softest. 
The Brkini streams, sinking in the blind valleys on the southern bor-
dering limestone, spring again af te r a 10 kilometer — long beeline distance 
in the sources of R. Rižana. From the mean total hardness of 60—70 mg/l 
of the sinking stream, the hardness amounts to about 110mg/l, as demon-
strated by the measurements in the sources of R. Rižana in August 1961. 
Betvveen, it vvas only possible to measure an augmentat ion of vvater 
hardness in the stream sinking in the blind valley near Velike Loče and 
appear ing again at the bottom of Dimnica Cave af te r a 1 kilometer-long 
beeline distance. The total hardness in the cave vvas in March 1961 bv 42 
and in August 1961 bv 49 mg/l higher. Corrosion seems to be the strongest 
on the bordering karst . But for the river Brašnica, flovving along the bot-
tom of Odolina blind valley, it vvas not possible to ascertain any augmen-
tation of vvater hardness in the course of its about 250 meter-long and 
unin ter rupted flovv in the limestone canon. The eanon continues into a 
chasm about 300 meters deep. Evacuation spaces in the caijon and in the 
chasm are relatively small vvhen compared with the vvhole valley. These 
conditions. as vvell as the measurements make us believe that the streams 
do not only corrode the bordering limestone slopes of the blind valley, 
but also, and this to yet greater extent, the limestone base under the 
deposit that is par t lv pervious to vvater. When penetrat ing the humus 
deposit, vvater inereases its aggressiveness and reaches the rocky bottom 
on a large plain. At the same time the vvater flovv is slovved dovvn. the 
ročk is permanent ly slightly moist, and this is the second factor of the 
inereased corrosion. Against the geomorphologists, only speaking of the 
border ing corrosion brought about by the s treams coming f rom the non-
karst , the author presumes the increased floor. depth corrosion to be the 
basic condition for the beginning of the depression being formed at ali. 
The blind valleys of the first group are considered by the author to 
be preponderant ly corrosion formations. 
In the blind valleys of the second group, Temenica, Ponikva and Ra-
čiška Dana, even in the course of the underground flow no augmentat ion 
of vvater hardness could be found out. These valleys are short and nar row 
on limestone, and the s treams sinking in them have high vvater hardness 
a l ready when passing on limestone. For this reason they inust be considered 
to be preponderant ly erosion-denudation formations. They look conside-
rably older than the valleys due to corrosion. 
According to its present hydrologic conditions, the largest blind valley 
in Slovenia, that of the Inner-Carniola R. Reka, vvould also belong to the 
second group, because in the course of its several ki lometers long flow in 
the limestone canon in Vremska Valley and in the initial par ts of Škocjan 
Caves it does not increase its hardness. Its erosion is demonstrated by the 
erosion pots at the beginning of Škocjan Caves. Its gravel could a l readv be 
measured (Gams). But above the canon dominates the karst ic peneplain, 
result ing f rom other, applanat ion t ransforming processes. At that time, 
presumably in Pliocene, R. Reka had a surface flow across the Karst of 
Trieste and the southern Brkini r ivers across the valleys of Inner Carniola 
and Brgud (Marussi, Melik). The blind valleys, vvhere changes of the prin-
cipal t ransformation processes can be noticed and for this reason being 
composed or non-characterist ic in their shapes, are included in the third 
group. 
When studying the reasons of the depth (floor) corrosion and erosion 
prevail ing against the lateral , applanat ion corrosion, vvhose remanants a re 
represented by the peneplains round the blind valleys, the author empha-
sizes the part played by the alluvium. Its perviousness is conditioned by 
the granulat ion vvhich again depends on the climate. In the vvarmer Plio-
cene climate the more f ine-granulated alluvium vvas less pervious to vvater. 
Even on the bordering karst it maintained the streams f rom the non-karst 
on the surface, vvhere the lateral corrosion vvas par t icu lar ly at tacking the 
small inter lying limestone elevations and levelling the relief in the sense 
of the t ransformation processes dominating in the Kegelkarst . The cooler 
qua r t ena ry climate, glacial periods in part icular , mean at this light greater 
perviousness of the rougher al luvium and for this reason increased depth, 
floor corrosion, and thus the beginning of creating the blind valleys. That 
a colder period represents a disintegration stage of the karst ic surface has 
also been demonstrated by other investigations in the Dinar ic Karst (Milič). 
SEZNAM ILUSTRACIJ 
Karti 
Karta I — Porečje, ki se odteka v slepo dolino in njena oblika na apnencu. 
V prilogi. 
Karta II — Konci slepih dolin na apnencih. V prilogi. 
Tabele 
Tabela I — Merski podatki o slepih dolinah 266—267 
Tabela I a — Trdote voda v slepih dolinah ob merjenju leta 1961 270—271 
Tabela II — Meritve na Temenici-Prečni v letu 1961 274—275 
Slike 
SI. 1 — Konec Ponikve 269 
SI. 2 — Kanjon Notranjske Reke pred Škocjanskimi jamami 277 
SI. 3 — Slepa dolina z vasjo Brezovico 279 
SI. 4 — Apneniški obod brezoviške slepe doline 280 
SI. 5 — Odolina s pobočja Brkinov 281 
SI. 6 — Slepa dolina Mrzlice pod vasjo Slivje 283 
SI. 7 — Slepa dolina pod vasjo Velike Loče 284 
SI. 8 — Jezerina 286 
SI. 9 — Aluvialni ponor v Jezerini 287 
SI. 10 — Slepa dolina pri Malih Ločah 288 
SI. 11 — Prodne ilovice na koncu Račiškili Dan 290 
SI. 12 — Brdanska Dana 292 
SI. 13 — Slepa dolina Brusan 293 
SI. 14 — Slepa dolina vasi Novokračine 294 
20 Geografski zbornik 3 0 5 
KAZALO 
Problematika 265 
Opis posameznih slepih dolin 268 
Slepe doline v medsebojni primerjavi in vprašanje geneze 294 
Summary — Blind Valleys in Slovenia 301 
\ 

KONCI SLEPIH DOLIN NA APNENCIH 
skalni breg 
rob nasute ravnine 
—— meja vodopropus/mh kamenin 
V zgornji skalni obod 
o o m aluvialne vrtače 
»j>sl struga s požiralniki 
v naplavini 
0 jama 
+• + / . 
ilovica in pesek 
O O O / o e o prod 
•P-n* ilovica,pesek in prod 
ježa v terasi 
skalna terasa 
A najdba /lišnih prodnikov 
na krasu 
0,5 
AVUf ZOCf 
HOTtCtNA MRZLICE VELIKE LOČE JEZE RINE 
HRUStSKE 
POTOKE 
LOKVA PONIKVA 
BRDANSKA DANA 
V 
NOVOKRACINE 
NOTRANJSKA REKA 
TEMENICA 
RAČ/SKA DANA DAN/CA BRUSAN 
Kar ta II