Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XVII. št. 1-2 Ljubljana 1994 UDK <110.25 (4<)7. ¡2) (05) UDC 930.25 (4*>7. ¡2) (05) ISSN 03M-2S35 Aivhivi GIusiio 4rltt\ .v/t egn društva m iirhtmv S i o ven;je Zeitsf.kr4.ft (les AvchivvMums nad dcr Areluve Sloweitiens Izthtltt itt r."la'i!u 4 rit trnku tint št vi t Shtvcttijc I rrilt"'" t iiflftfir: tir .It de /jtutur (gittvtti urednik), Matevž K «str (iiiigiirttrtti ttrctluik). Jnčc Suhtuluhiik (tehnični ttretittik), Matiju !!< t'itfit-\l(tsU'ttl tIt I'eter I'. Klttsiuc, de. Rttgtltttt Kalite, II ta Irrtat Me -l, -litrij Rast t, tttttg Ijjz '/ št tu, ¡Mttrttštt 'M grmi«! k, tt i ttg 1 vnuka '/ujc-Cizelj Yjt .strukuvuusl /tcis/trvkuv utlguvttcjuju avturji. MiiB rhtttkttv itt slik jt ttt<'gttr sat ttt' z tltiviti 'ttjettt tiifiliiišlrn i« ttttvctlhtt vira. Rrthikriju jr m t zaključena M. jttttttttrjtt 1995. Itthtjutrh^-t svet: tir Tinte Terene, ¡'ritnic Httitt:, tir. ¡'eter fntlu/tivec /'reviii!t: Indiju licrtlctt ¡angleščina, ttrttt.s ~itta), 1'crtt Celcer (ilnlijausčittu) l.ektur: Mijtt M ttt \ [ju UDU: Mi 11 rt trru litji t \ c Ota iiivitttj, ■ .htir Sttliftfiu/uik InMutn/s Ktt tleltt / i r.t le It t vit fu tu lita v: Darinka Mhttietttivič, Dragica Ki tka Ij i ert t lic/tur I 'rei!fti\tvit: Arhiv Ue/itthltke S h t vrt ti je, /vtmdarska 1, p.p. 70, ti 1000 l.jtthljutttt. SLO. te!.: (Viti) 1251-222. I25l-2f<(t /.itn račun: Arhivski t društvu Slavettiji , 50100- Ct7S-45M)9 Izlitja sa umif^irmli1 Miitislrsiva : it zututust itt tehuala^i/a, Mitiisftslvu :u kuham iti Arlti ;ku tiru hvtt Sluvcui/ 1 Rartutuhtiski ¡treluttt: MUDIT tl.u ti.. Nutriuije (¡urice Tipk: M O HO ! \'TliR,\'A TI ONA L ,1 tu, Suklatlu ■ 500 i. vittlav i\'a ¡uttlhigi mnenji t Ministrstva rit kultura RS štev. 415- 22S/92 Z tiar 20. .i. 199? gre zri /inrizviit/. m! kuteregii 4 (Hci^ctan kol.ir) .................... 165 Jen VodnSek- Star.č, Dosje Mačkovšek Arhivsko društvi Slovenije, Viri Si. 7, Ljubljana 1994 (Lc.jz Trian)............................................................................................................Ifi6 Šolska kronika, Zbnmik za zgodovino Šolstva in vzgoje XXVII, št. 3, Ljubljana 1994 (Ži^ii Z^ltznik) 1 67 Zgodovina za vse, Vse za zgodovino, leto 1, št. 2, Celje 1994 (Ivuiiku Cizclj-/,iijc) .......................... I(i8 Ormož skozi stoktja IV, Ormož 1994 (Irena Liičcn-llcncdieič) I(i9 t U II ČASOPISI IN RIŠVI.1K Vjesnik Povijecnog arhiva Rijeka zvezek 33-34, Rijckn 1993 (Vhisti Tul) .. 170 La gazette des Arclnves. 51. 129, drugo četrtletje 1985 (Ivan Ntnianič) . ... 170 Archiva Lcclesiac, Hollctino deirAssL)cin>;ione Arenivi.it iea Ikclesiastica 78- 37, Citta del Vaticann 1985-1994 [Bci»iljnS Kcilar)..............,17?. The American Arcluvist, Chicago IlinoisZDA, letnik 50 do 52, 1987-1989 (Milica Trebif-Stnlfaj ... 174 RAZSTA.V1' ohka praznovanja skazi čas, Pokrajinski arhiv v Novi Goi, ;i Nova Gorica 1994 (Aleksandra PiivSič-Milost)..............................................................................................18! Sto let dolenjske železnice (Milan Markelj) .. 1S1 Slovenija in Dunaj razstava m katalog Zgodovinskega arhiva Ljrbljiina i Dunajskega mestnega m deželnega arhiva ((Tura zel Starih»)............"82 VI.OSKIlNEVliSTI dr. Btžo Ourcpcc sedemdesetletnik (Fma Umek) ... ............>4 Bibliografija prof. di Hoža Otorcpca (Nataša Stcrfinr) . ....................................IK5 Vil NOVfc PRIDOBITVE ARIMVCV ....................'K7 Vili. IHIfUOGItAri.lA ARHIVSKIH »KLAVCKV IX SINOPSISI 197 ARHTVT I.ETNIKXVII LETO (994, 3TKVILKA ■-? AAIIIVI XVII INHALTSVERZEICHNIS INDICE I. AUFSÄTZE UND ABHANDLt INGEN I. ARTKOUL TRATTATi Irena Mrv.d, Entwicklung und Tätigkeit di:s Archivs in Orftan_:n für innere Angelegenheiten der Republik Slowenien .............................................. I Svilltippo c fu uzioiic dcÜ'urcliivio ncgli orguiii rfegh uffuri inlcnii ilclln RcpvbhUcn r!i Slcvciim Mar a Oblak-fami, Internationale di" Übertragung der Archive be'rcffendi; Dokumente und di Nachfolge der SFKJ-Arcl'ivü 6 Doiiimciili iiitcniuzionrli snl trasferimeuto dcgli archivi c xHCCC.monc ilcgli it\ cll\v\ ilclln RSFJ. Zarko Lazarevii, Oenos.senschaftswesen In Slowenien im Zeitalter des Kapiialismus ... 12 Coopcri:tivismn in Siovc\iiu \ icl periodo di cupihdismo Otifried Daseher Wirti.chaftsarcnivc in Europa . ..........................................19 Archiv ccoiiomici\n Europa FrantiSek iuehma, Wirtschaftsbcstände und Untemehmungsarchive in der Ttxhechisrhen Republik iri Zeitäier der Wittschap liehen Transformntion nndder Uniernehmungsprivuisiening ........ ............... 22 Fondi ccoiicmici cd urchivi dcllc impres^ ncltfi Rcpiibblicn Cccn uc! periodo dclbi trusfm tttuzionc cconoiiucn c dclln pnvatizzuzionc deite imprese Jozciontar Wirtschaftsarchive im neuen slowenischen Archivgesetzesentwrirf ... .. 26 Are h\ vi ccoiiomici ncl präg't!o dcllti niivn Irgislazionc s!ovc\m s\igt\ urchivi Vladimir Zumcr, Bewertung de: Sehriftguies der Wirtschaft sunternchmnngcn mit Betonung auf den Tompulennfonnaiionsirägern in Slowenien 29 Lii vidorizzii-iouc dcllti dociuiiciituzinnc dcllc nzianic ccouantichc nedn Slovcniii, coli l'iicccnto idlc iiiforiiiiizioui Irusiiinmicssc did compiilcr V'adimir 2umer, Inhaltsgliedcnjng de:. Aichivgutcs der Wirtsehpftsuniemehni ingen auFgnind der Geschäfts- und ProzeÜfunktioncn .......... ......................................39 Ctti.rsificu iciimlicii rlcl malcriulc urcbivialico dcllc uuprcic ccoiiomiche in bn.se i!c!lcfiiiizio\i\ co\\\iiw\v\iili cpvoccssuuti Jelk. Melik, Matenellci Sirafrerht in Slowenien 1930-'941 .... ............43 Dirittii pcutilc iiuilcrinlc uc! Icrrilorin shveno iicgli mini ¡869-1941 Brane Koüina, Zarkc Biziak, Organisiert mg der ordentlichen Gerichte in Slowenien nach dem Jahre 1?45 46 Qrgiiii\zzuz\»i\c dei 1ribu\wt\ icgoltiri in Slovcniii dopo iV i945 Ivanka Zajc-Cizelj, Sehnlräie und ausschiiße in den Jahren 1869-1941 ........................69 Cotixtgli c comihili scolnstici ncgli mini 1869-1941 Saäa Serie, Hevollmächtigte Zivilingenicurc in Krain (b;; zum Jahre 1918) . .. 74 higtgiicri civdimilorizznli in Ciiriiioin (fmoid ¡918) Vladimir Suntii, Fortbildung am Stage Tichniquc intcrnaibnal des Archive; m Paris . 77 fslriizionc idic Singe Icctmiijiic uncrmitioiitd dc~ Archivcs n Fang, Jidert Vodcp vee, Restaurierung des Kraincr Antiphonar; 54 Rcstuiiriizioiic dcll'Awlifoim rio ciirniulo ARHIVI, LETNIK XVII, LETO 1994, ŠTEVILKA U2 1!. AUS DER PRAXIS FOR DIE PPAX1S II. DA! LA PR/SSI PER U PRASSI Irena LaČen-B':ned:£iČ, NitaSa B"dna, instand drs Archivpuier dcrCicnossen:,chaficn jiti Archiv de- ReptibJik Slowenien nnd im Historischen Archiv L'ubljana, und seine Verwendung ... .... 90 S/iiio dcl vwtcriiilc nreliivistico dcllc coapcrutivc nc'd'Archmo dcilu ftiput/blicii i Ii Shranili c vctVArchWio storico di Ljvbljiina cd il suo nso Aleksandra Paväi£. Milos* Das -"'bcmchmcn ^cs Archivguicj der di; Wirl;chafi:organisationcn betreffe ndrn Problematik 93 Pi obicimiticii couccmcute In eonscgiiii dctiniilcnidc nrcbivistico d eile r>rgiiiiiz?osciuicitfi idl' occuxioiic ;/c//;i (¡ivininlesiiini rienrrciizii dcll'As:ociiizionc iirchivisticn di Slovcuin, u Ljitbljiiiin il 22 diccnibrc I9n4 Beucht iibcrdic Tätigkeit de: Archivvercins Sloweniens im Jahre \99- (Gasper Sinid. Lojz Trian) . 130 Azicuc (,'cll'Aiieicinziatic urcbiristicii di Sic venia n cl ¡994 16. Beratung des Archi wcrtins Sloweniens, R.'.dcnu 10-11. neember 1994 (LojzTr£«n).. .131 16. cainvgi.o dcli'Associiiziove «ic/iimiifii di Slovciiiu, Rndcuei 10-11 iiovciubrc 1994 ARHIVI LETNIK'XVU fcETO 199^ ŽJEVILKA.1-2 Hinigc Meinungen über diu B :ra"ing in Radcncc (Irena L.iicn-HcnctliiiC, NaiaSa Budni) ... ............. 132 Aucoru xid l(i. coiii'i'^no dell'Ariociiiziimc iircliivislicn ili Slaeeuiu u Riidcnci Vienc europäische Archivkoniercnz Lancashire '94, Lnncnster 13 - 16. September 19^4 (Nina Zupančič, Darinka Drnoväck) .. 133 Qaurlii roiifcreiiiu nre!iivis\icn curnpci, Limciixjm-c '94, i.iuici ister I 16 seUembre ¡99-} XXX. Internationale K onferenz des Rundiischcs der Are' ive, Solun 12 15. Oktober 1994 (Jože Zoniar . 134 XX. co\\fci'ciMti uitcntiiiiiiiiulc Tm olc riihiut/c drgli mchivi, Snloiiiccn, 12■ /5 ullobic 1094 Internati mate Konferenz über Arclii"zusammenarbeit in Furnpa, Strasbourg 21,-22. November 1994 (JoicZontar) ... ......................136 Coi\fcYC\\in ¡ntcntnzioiiiilc salin ciiojicni-ione urchiviition in fäini/m, Sliinhoiiig, 2i 22 noeeiiilirc ¡994 [niemaiionale Konferenz iibo1- di; Arclrvgutzugänglichkcit, Bcllapio 23. Februar - 4. März 1994 (Jeie Zontar).....................!........V... ' ..............................137 Conltrcnza inicmazionalc suH'accessibüiia del materiale aiehivisiico, ßelln^io 2S febhruw 4 mann ¡994 Symposium iiber die Folgen poli.ischer Änderungen im Ost- nnd Mitteleuropa auf die ArchivausbiMung, Ljubljana 26.-29. Oktober 1994 (Brane Kozina) ................................................................................................................ 138 Si i upe.sin sulic cnuscgiicul-: ilci aiiiibiiiiuciiti polina iicH'Eiir-ii/in iinriiliilc c •ciitnilc snll'istrnziiiiic iirrhn'iincii [.jiihljiiiiii 2C 29 ottuhre 1994 Besuch inj Siaaisarchiv in Luzern (Janez Kjpac) ................................119 Fuiiii i!cl!'A\ cliivin ili .Srnin n Luzcnio Beralung Ober Hie Archivorgani iation in Europa am Beispiel der Schweiz Bern 1.- 4. November 1994 (Maie vž Košir) .......................................................................................................................141 Cmncgiio siiH'ur&itirizziiziotic dcgli nrchiei in Em -ipii till'rsevi/iio tli Svizzcvu. Heyn i-4 un vciuhi c ¡994 Internationaler .Seminar über ArchivverzeichnunftsstandarJe in europäischen Archiven Erfahrungen und Vorschläge, San Miniato, 31. Avgust - 2. September 1994 (Sriin Serie) ... I¿2 ,S'¿nriumiii iiilcwiiliontdc .titgli stniiihiri! oa" l'rlcuai iivcliiii.t'tcii nc&li mcliifi cura/ici: Espaicuic c pvo/unlc Sit u Mini nI o .11 n^otto - 9 .tcllcmlirc 19') 4 Sommerkurs fiir osteuropäische Archivisien Archivschnlc Marbfir^ 29. Avgust. 9. Scptcmocr 1994 (Vcina Gotovina) ..... ., |43 Cursii tunVii per gl i mcliii'isli dcWEiiiopii Orientale Aicliivsclmlc Marburg 29 n^rwi« - 9 scllcttibrc 1994 Kurs der Pakngraphic nnd Aktcnknndc, Archivschulc Marburg 4.-8. Juli 1994 (Maicvž Ko;ir) 145 Cor m ilclln piilcii^iiifui c ilclln f den in sugli fiffi Areliivsdudr A i ur h ur g 4-H higlio i994 Arcl.vtag der deutschen Archivare, Dresden, 4.-(i 10. 1994 (Marija I lemja-Maslen) , 145 Riimiiiiic ih'^b m eh in*ti iedezdti. Dresden. 4-H ottohrc PJ94 Die Tage des Siunimfilnis Poracnurc R 14. Okiobcr [994 'Vladimir Sunčit) .147 Cinrni del durum mulo, Porilcnniic 8-14 »ttnbre 1994 F 'uleniiemng slowenischer .Studenten im Arcliiv der Technischen Hochschule in Pr?g (Hrane Kozina Brank" Radulovič)..........................148 l-nviciizii ilrgli xluilciili ihiiciii ne!!' tiie!ii\it> ilcllr S'c;ii;/;i Irciucit sa/irviiivr ;i /T;i£fi Arbciisbesiich in Kunada, 20. Novenber -12. Dcccmhcr 1993. und 15. November-3. Deccmhcr 1994 (Milica Trebse ■Itolfa) ...., .151 1'isitn di lin-oni iii Cmiiidii. ¡¡nI ?0 uoicuihrc al 12 dicciiihrc 109.1 c dni 15 unecinhrc al 3 ilicruihi e 1994 Beri :ht (i her die Besichiigung zcniriler spanischen Archive auf der ■ lixki'rsion durch Spanien (Mojca Grabnar) .. ....... ..............152 Rapport» jiilhi ['/.rili' ilcgli urchiei spugnoli ccntndi iill'ocais\a\ic ilcll'cscvrswwe professionale m Spugnn 2' Versammlung slowenischer Historiker Ljubljana, 29 30, Sepie.nber 1994 [Miran Kafoi) .... ,154 27. Ljtthljimii 29-i0settcmhrc 1994 ARHIVI LFfNIK XVII. LETO 1994, STFVILKA U2 V BF WERTUNG lif' UND OERICIITE ÜBER PUHÜKATIONUN UND AUSSTELLUNGEN D VALUTA/JONI H E RAPPORT! SULI.E PUB 8 LI CA '/ION! ti S LILLE RASSEGNt ANDFRE PUBLIKATIONEN ALTRE PUBBLICAZION! ISAD(G): General International Standard Archival Dci eriptinn; final 1CA .ip pro ved version, Oimva 1194 (Jo?e ¿omar) , . 156 l,SAD (G): Genevnl hileviailnmul Sliuvlunl ArchivulDcscriptiim, final ICA up/ti-ovci! rir.vioii. Ottilien 1994 La Praliqi;c Archivisliqiie l'rancaisc, Paris 1993 (Vladimir Snnčič) 157 /.» Prutiquc Archinstiquc Fiiiiiciii.se, I'nris 1993 Peier Pavel K'asinc: Ma'cricIIe Sicherung klassischer und moderner Information i träger in Archi.en, Maribo" 1992 (Anioša Leskovcc)................ ... . ... ......................................57 Tutrhi mu Ii'rillte i!e; purtiiton chi.tsici e huumi ilcllc in/(vn;l;lzi;Jlh lR't|/i ;i tchii'i, Maribor 1992 Slowenisches Ucbicl auf der Militärkarte ans de zweiten Hälfte des IS.lahrhnndcrts, Sektionen 201-205,212-215, Ljubljana 1994 (Mojca Grabnar)., ...................... ,. 159 Tvrritorir sloeeuo mila ciirln ]t tili Iure velln sccoinlii pnrtc ilc! iliciotlcsimo sccoto. Scria* 101 2Ü.\ 212-215, ¡.jnhljuim 19)4 Majda Smole. Viz;domkanz1ci ¡n fvrait,, 13, Jahrhundert - 1747,4. Teil Kirehcnangelcgenhciten, Lit I. Ljubljana 1994 (Frrnec M. Oolinar) '60 Uf/ir'o de! eicctlmmuo in Caruiola, leeilicc.i'ino .iecn!o - ¡747, 4. /iiirte; Affan ccclc.r.astiei, lit. L, L/uhljitim 1994 Milko Niikola: Archivgnt über Indnstrieiiiitcmchmnngcn im Gebiet von Celje bis 1945 in den Befänden und Sammlungen des Historischen Archivs in Cclic, Ct Ijc 1993 (Antosa Lcskovec) 161 Mmcri-4c urchieistire> sullc ituprese iud'istrinli ttclln regioue tfi Ccljcßiio :i/1945 t\e\ fondi c ruccoltc ilell'Aicliiriii stovioi t Ii Celje, Celje ¡99, T Ivan Nema nič: l:ilinc von Mc.od und Milka Scfjiwi 1920-69, Ljubljana 1«94 tAlja LjnbiČI 162 / film ili Meto, U Milkii Bati jura 1926-69, Ljnldiunu 1094 D'1: Bcr' :hlc der Fastoralvisitationcn in den Archidukonatcn Gör?, Tolmin und D'minc de ti^diörcsc Gc,-z 1750-1759 (Die Berichte der Pastoralvisnaiioncn, Carlo Michclc d'Aiicms 1752-1774, Hell I), Gurizia 1994 (France M. Doiinar) ............................................................................................................................163 Am ilc Ilc vuite ¡uishiridi n cgli nrchitlmrawuU ili Goriztit, Tuhuino e Dnino deU'urcldiocesi di Gonzm 1750-1759 (Alti itcllc rišite ¡inatiiruH 4\ Curla Michclc d'Attcius urcirercnvii tli Geriziu 17$2-¡774 ipiiulcnio 1), Goviritt 1994 Slowenische Archivzcitschrifi. Zcilsclirilt für Archivwi»sensehaft nnci aktuelle Fr?pen, Jahr 1994 Jahrgang I.Nnin. 1-4 (Ivanka Zajc-Cizslj) .. .... ............165 Giortuilc mcliiei.stico slu en m, giorimlc pc,~ Direhirislicii c le tptesliottt utliiidi, nuno ¡994, iiiiiintii 1 uiimcro 1-4 lJoki:mcntcn des Slowencniimis, Ljubljana 1994 (Bogdan Kclar) . .... .. 165 Doriuiieuh ilelln xlorenitn, Ljunljmm 1994 Jem Vodušck Sinrif Dorsicr Mačkovick, (JiKlIcn Nnm.7, Ljiibljana 1994 (LojzTrSanj . 166 Diei.sicr Maekaejek. /mili viiiacen 7, l.jiihljnvu 1994 Seliukhroiik, Sainmclband für die Geschichie des Schulwesens i.nd der Erziehung XXVII, Nummer 3, I,j-ibljana 1934 (Žiga ŽHczniK) ... ... ..........................................167 Crtjiiitcit sraln.tticii Rnccoltu pev In storiti d'inxcgauiiieiui) nI eiluaizieuic XXYH, iimira o I l.jvhljim;i 1994 ücschichte (Tir alle, alles fiir Geschichte Ni-m.2, Jahr 1, 1994 (Ivanka Zajc-Cizclj) . 168 Starin per tuliti, tulili per hi storiti, umni I, uvmero ?, Crljr 199A Ormož durch JahrhnndcrtP IV, Orno? 1194 flrcna Lačcn-Ucn;dičii) ........... 169 Ormož ii IIrnecvsa f secnli ¡V, Onimi ¡994 aRiIIVI, LITTNUK XvnjjrrO 1994 ^TJiVfLKA \-2 FRl-MDF ZEITUNGEN UND REVUEN GÎORNAU E RI VISTE STR, i NIE RI Vjcsnik Povijcsnog arhiva Rreka. lieft 33-34. Rijcka 1993 (Vlaita Till) . ... .... .............170 Vjczuut Povijcsnog arhiva Rij"ku, t/iiai/cruo 33 34, Fittmc I993 La Gazette der- Archivcs, Nam. 129, zweites Viertel 1985 (Ivan Nemanič) .... 170 Ln gažcttc des Archivcs, immer'} /29, sccoudc lriiiieslrc/985 Archivj Ectlesiae, Bolleltino dcll'Afsociazione Archivistica ncclcsiastica 28-37, Gitta del Valicano 1985-1994 (Bogdan Kolar)...................................................................................................................172 Archiv« Eficlcsiac, BoUcttino dcllAssocuiZiOiic Arehmxtiro Ecc/csiiisticii 18 37, Cillu de! Vnlicnnc ¡985-1994 The American Archivist, Chicago, IlirTois USA, Jahrgang 50-52, 1987-1989 (Milica Trcbšc-Stolfa) 174 The unicriciiii iirchivisl, Chicago, llinois USA, immun 50-52, 1987-1989 AUSSTELLUNGEN Es POS 1Z ION 1 Schulfccm durch die Zeit, Rcgionalarchiv m Novj Gorica, Nova Gorica 1994, Katalog (Aleksanclara Pauiit-Milost) .. ............,.181 Ce/cbriizioniscohstichc allrnvcrso i/Icupo, Archh ¡o rcgioiitilc a Niiov« Goriziti. Nvovu Gorizin 1994 Hundert Jahre der Untcrkralncrischcn Eisenbahn (Milan Mirkclj) ..181 Cent o Mini de Hu (errov i a d> Dolcnjzka Slowenien und Wien Die Ausstellung des Historischen Archivs Ljubljana 'md des Wiener Ijtadl- und Landeiarchivs (Gora?d Starihaj 182 Stovcnia c Vicrtna - mestra c cal»loso dcll'Archtvto xtorico di ¡.jubl/ana c JcH'Archivio cilludino c regionale VJ. PERSÖNLICHE NACHRICHTEN VI. NOT/Z/E PERSONAL! Di. Boio Otorcpei": - Siebziger (Erna 'Jmck) .... .184 Doli Boio Otorcpc5- scliiKigciuirio Bibliographie (Nalaïa Stcrgar) ...........................................................................................................................................185 Bibtiografia VII. NEUIGKEITEN IN ARCHIVEN.................................................................................................................................187 VI! NOV/VA ARC HIVIST/CI/E VIII. BIBLIOGRAPHIE DER ARC1IIVARBEITER..........................................................................................................190 V/U. B/Bl IOGRAFIA DEGLIIMP1ECAT! ARCIUV/ST1C1 IX. SYNOPSEN /X S/NOSS/ 197 ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 1 Članki n razprave Razvop in delovan e arhiva za notran e zadeve Republike Slovcni e IRENA MRVIČ Arhiv MNZ je bil Kot posebna organizacijska enota ustanovljen apnla 1991. Kot popolnoma samostojr a drlovna enota je podrejen neposredno ir i bistril Ministrstva /a notranje zadeve in nadaljnji, delo, ki so ga v RSNZ-MNZ pred tem opravljali na različne načine od konca druge svetovne vojne. Po u sia novi It v samostojne organizacij ike enote leta 1991 smo :ii pr zadevali pridobiti vse t:sto arhivsko gradivo, ki se ga razliunc službe resorja za notranje zadeve hranile in je glede na namembnost prenehalo biti delovno gradi/o ž.e pred daljši n časom. Znano je, da smo arhivsko gradivo organov za notranje zadeve v republiki Sloveni:: po končani drugi svetovni vojn pričeli sistematično urejati K-ia 1949. Takrat so pri Ministrstvu za znanost in kulturo ter pri Arhivu Slovenije pripravili Navodila o iireianju iirluva po katerih so sc tndi v ONZ v republiki lotili pregleda ohnin,cnega dokumentarnega gradiva i/ obdobja 1944-1949 in ga začeli urejal, v tri skupine Hkrati je zvezno notranje ministrstvo i/. Beograda poslalo natan čno navodilo o čiščenju "i urejanju arhiva (diku-iiieiitacijc) V njeni je Aick^inder Rankovič1 zelo natančno d p rede j "J odnos do arhivskega gradiva in vrst gradiva, k' so ga zbrali v siužtih resorja za notranje nadeve, i določil protokol obnašanj;- Nekaj di, pozneje ¡c šef oddelka za administrativno kontrolo Iregjg Rebemjak v aiienu vladi* republike Slovenijo naložil vsem imn.stijtvoni, komitejem in ¡komisijam vlsde, naj zmerijo količine oliranjenega gre iva posamez-iiii. skupi.i, ga vsebinsko ovrednoti^ ir opišejo dotedanjo ureditev. Do marca 1950 so pcipcšeno pregledovali ohnmjeno dokumentarno gradivo in ga urejali v hladil z dobljenimi navo "ili, Dva ohranjena dokumenta navajata obseg in okvirno vsebino gradiva, določenega za uničenje ter popis trajnega gradiva v dveh kazensko-poboljševahiih zavodih (Ljubljana in Maribor).2 Min.strsivo unulraSnjih poslovil i'NHJ Ministrslvu umilraSnjili poslova svima.fi. 12. 194"). hrani arhiv MN7 Odločba ninisira tlorisa Kraigherja t. dne ¡8. 1950 o iini-čenjn gradiv, hrani arhiv MNZ.; Poročilu ministrstvu za .lolra. Konec februarja 1951 je1 Ministrstvo za notranje zadeve vsem načelni-iom uprav .n oddel kov razposlalo strogo zaupno navodilo z navodili za bodočo ureditev in kategorizacijo arhiva (t) skvipin). Na 9 straneh je pomočnik ministra Peter Zorko natančno opredelil pisarniško poslovanje vseh sluib mniitrstva ter ravnanje z gradivom od leta 1^45 raprei Podobno navadilo ¡e svojim enotam posredovala IJDBA za Slovcrijo, le da so enote svoje gradivo razvrstile v gtiri skupine .n iih označile s črkami A, 13, C in D. Jannatjr 1952 so v Sloveniji pripravili osnutek Zakona o varstvi: arhivskega gradiva in arhivi!. ter v n; :m obravnavali tudi vprašanja posebnih arhivov nckalerin državnih ustanov Zaradi večje količine arhivskega gradila so v komisijo Sveta za zakonodajo in izgr^dnp ljudske oblast, vključil t id predstavnika MNZ, ki seje dela komisij'' rcono udeleževal 111 o njem sproti obveščal pomočnika mi h istra, enkrat pa tudi sekretarji UDV /.? Slovenijo. V nasledkih letih so pri državnem sekretariatu za noiranj' zadeve, kot se jr incnovalo vodstvo res o rji. v obiobju od 1950 do ustanovili komisijo za pregled ar hivskega materialu 01° Z v sestavi: Bogomir Pcr-Sič, predsednik, Zdenko Roter, Marjan Prijatelj, Fianc Kolar in Janez Zemljarič, ¿lar:. Vse c uporab arhivskega gradiva ONZ pa ic podrobno do'očil zvezni sekretar MNZ v posebnem navodilu vsem republ.škim ministrstvom. V beležki, poslan, hkrati z navodilom, je na začetku zapihano, da sc navodilo nanaša na celoten resor za NZ, vključno s kriminalistične službo Zato ?o tako zvezna kot republiške komrsiic v svoj sestav vključevale tudi uslužbenec UDBE in krimina-listiJne službe. Leta 11>57 komishi za ureditev arhivske službe po temeljnem pre^icdu stanja na področju not i ar egu resotja poročala državnemu sekretarju o svojih ugotovitvah Najprej '-c navedla spre ete predpise o administrativnem poslovanju, kategorizaciji in hrambi arhivskega gradiva. V nad ijevanju pa je dokaj kritično opozorila: "... vsaka služba na PSNZ nje zailcvc FrJiiJ o nrcilil\i arhiva z dne 23. .1. 1950. hrani arhiv MNZ. -1 1'icdlo^ za ureditev arhivske stnibc DSNZ. LRS. 2*5. 4. 1957. hrani arhiv MNZ. 1 Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 LRS si jc ustvarila svoj način arhiviranja. O urejeni arhivski služb' lahko govorimo le pii obeh operativnih službah: UDV arhivira spise po svo-iih načelih in zato skrbi njen eelotni IV. oddelek, .rlniinalistična služba ima operat;vno razvid-m:o, vse ostale administrativne službe od izvr-šcvn pa kazni upravnih zadev do l'LZ pa bi mora t: urediti arhiviranje v skladu z navodilom, ki ga ic pr pooblastilu ministra za NZ izdal 1949 tovariš Zorko ..." Komisija jc nato predlagala, nai imenujejo arhivarji, ki bi uskladil vse dosedanje predp.se za arhiviranje, prcdiožil enotne navodila za arhiv ranic, rešil vprašanje starega a/h.vy, ured'1 način arhiviranja po sodobnih načel i'i -n hkra.r ustregel zahtevam vojaskin oblas i. Ko bi bila dana možnost '/a pi^obitcv ustreznih prostorov, pa bi združil arhive vseh administrativnih služb (kot jc z načrtom v novi stavbi predvideno), tudi lislo gradivo operativnih služb (UDV. knminal), k sc direktno ne nanaša na operativno problematiko Za arhivarja so predlagali Metoda Gašperšiča ali Lojzeta Doli narji, uslužbenca UDV, 'zngjra po natančnosti in dovolj razgledana za taksno delo. Leta 1958 je vodja oddelka za splošne zadeve DSN7 ; posebnim dopisom pohval vse enote resorja, naj oddajo vse gradivo iz obdobia 1945-f 951, ki ga še liranijc, v centralni arhiv, da ga tam uredijo in shranijo. Prav tako naj do konca leta uredijo gradivo za leti 1952 .n 1953 in ga prav tako z vsemi delovodniki oddajo v arinv Leta 1953 jc bila'imenovana komi.-jja republiškega sekretariata za NZ SRS v sestavi Janke Artač, Bogo Krenčič, Jože Kragulj Bogomil Blažko in Zdenka Lenarčič za izločanje gradiva iz arhr/a državne '/amost SNZ SRS z zadolži! vijJL da odloča, katero gradivo naj uničijo, katerega pa ločijo in d:jo na razpolago korc isiji, ki odloča o odstopanju gradiva dnr^im ustanovam. Pr MNZ in OZNI za Slovenijo seje po koncu druge svetovne voine zbralo ogromno arhivskega gradiva, k: sta ga v Sloveniji zapustiia italijanski nI nemški okupator oz predstavni Sivi NOllt ki sta v času druge svetovne vejne delovali v Sloveniji. Ker so v letih 1945 in I94(> potekali sle vi liv sodni por. tepk i proti posamezni kuni zaradi vojnega sodelovanja z okupatorjenr jc bilo ohranjeno grarlivo i/redno pomembno in ga jc bilo potrebno v ccloti prcgicdati Zato so za(, cnjenc arhive centralizira pri IIDB1 za S loven' o ter ok*obra 194(1 določili skupino lj]uli r ji naložili, naj gradivo pregleda, gf razvrsti 'n obdela. Lki;ia ni b la stalna, štela jc od 4 do 10 ljudi. Bili so na novo zaposleni delavci UDBE ali p? so čakali na premerite v v novo enoto, morali pa so vsaj del no obvladat. nemški in italijanski jezik Pričeli so globalno razvrščanje gradiva v tri skupine (slovensko. nemško in talijfnsko) in delo v grobem končali do konca leta 1947, V lem letu so z obdelavo gradiva izdelali dvesto problemskih referatov, ki so j«h nameni i. op^nuivium organom in odsekom za uporabo. Istočasno jc potekalo registru ar : in karlotečenic gradila. Na osnovi dela gradila :n pridobljene pogojne dokumentacije je IV Lxl(iclek IJDBP z.a Sloveniji že od leta 194o zdeloval inlonnativno kartoteko (vanjo so vklnicili tir.1 i med vojno kartoteko OZNIi). Po temeljitih pregledih so del kartoteke ločili, naj so ugotovili, da so v nicj registrirne mnoge osebe brez vsake osnove. Ozn. kc kartoteke so bile1 2 so b li zaprti takoj po osvoboditvi ter bili pozneje amne-slirani , i izpuščeni. Vanjo so vnašal vse podatke o priprtih, zaprtih in laboriščih, kjer so bih zapornik. Poleg naštetih evidenc so nastale .šc cvi dence 1. odseka (2 x, 2 y, 2 z in 2 \v). Posebej so nastale kartoteke o.i;cb, ki so pobegnile, ki so Vlc repa trii rane in .z.scl jenih oseb. Medtem ko so prvo kartoteko s težavo oblikovali, saj so bili seznami! ki .so prihajali s terena, zelo nenatančni in nepopolni, so vdnigL že leia 1^45 uspeli zbrati podatke o 95.000 osebah (urejena jc bila po abcccili kot z.ipis na polovici I sta A4 z vpisom osebnih poualko" ,n podat k. o zaslišanju). V tretjo kartoteko so začel' ureja . podatke o okrog 5 000 izseljenih osebah Velik d d zgodovinskega gradiva iz predvoj nega in vojnega časa (slovensko, itali«anska n nemško) so po opravljenem popisu v leti!. 19fiX-1976 odstopili Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja oz C K Z K S, kicr sc ga začeli podrobno popisovati. V letih MX>8 1970 jc odsek za izvrševanje kaznovalne politike prešel v sestavo rc publiškega sekrcta.iala za pravosodje. Z iiiim pa so oddali (udi obsežno arhivsko gradivo. Del tega gradiva je bil leta 1981 vrnjen arhi.ti RSNZ SRS ir jc bil leta 1992 oddan arhivu MNZ RS. Do leta J 976 so precejšen del preostalega zgodovinskega gradiva dokončno uredili in za nekatere slovenske muzeje in Vojnoistori ski institut v Beogradu izdelaii veliko število fotokopij (za zadnjega 30.000). Inštitutu za narodnostna vprašaja tu Arhivu Slovenije so oddali originalno gnidivo, prvemu o zamejski problema i ki Slovencev in drugemu celotcn ¡irhjJ Komisije za ugotavljanje vojn'h zločinov v Slovenji ter številne izjave posameznikov, k" sc iz Lji' .Ijan ske pnkri «iue eir.rjrirali v Nemčijo Ob izaelavi Zakona o arhi /ih. arhivskem gradivu in arhivskem .svetu Slovenije leta 196* so osnutek pregled?li v službah za operativne cvi dence in ^dirsinistraeijc in oddelku za upravno-polidične posle Deveti člen arhivskega zakona je določil "... republiški sekretariat za obrambo, rcpublišk! sckictariat za notranje zadeve in C K ZKS po zakonu samostojno opravljajo na ozem-.ju Slovenije službo varstva arhivskega gradiva za svoj delokrog". Leta 1971 ]C bil za hranjenic in urejanje gradiva v arhivu RSNZ izdelan klasifikacijsk1 načrt, ki jc gradivo razdeliJ v kalegori|c A, B, C in D. V arhivi rn 1994 Članki in razprave 3 letih 197G-1979 jc posebna komisija izdelala pra-vilii za ponovno kategorizacije arhiva in določila navodilo za uporabo. Od takrat jc bilo arhivsko gradivo hranjene v dveh deliti kot arhiv javne varnosti m arhiv državne varnosti. Njegovo urejanje in vre ostalo v zvezi z nj m pa jc opravljal V oddelek USD\ kar je veljalo do ustanovitve samostojne arhivske enote - arhiva MNZ anrila igan Oh ustanovitvi arhiva MN7 je v njegov sestav avtomatično prešel ves arhiv iavne varnosti Tega gradiva jc okrog 20 tekočih metrov in jc zc zgodovinsko. Gradivo smo podrobno popisali m ga urejamo v ustrezne sklope (normati/i, niiica, knmmalisticnii službe, matične zadeve - držav Ijanstva, letna poročila . ). O samoupravljanju v MN7 od njegove uveljavitve do leta i990 jc 5 tm gradiva. Začeli pa smo izdelovat; tudi podroben popis 12 tm gradila o emigrantih, k vsebuje 77.268 posamičnih osebnih dosiejev. !. i ti j Uk lik* ■ jll Ji lil» Jmri r- jr» t* ■ f »ei imi "T"1 ■■ rnkr:» vn "m iriii .it, I illl prtu I, n il v -tvb H IMfkHJ*! ' utlTI /SUilurl 11 al rr*J it.) . , TU «rop. t •<■ ">• Iv.jlji ,ir»' t•, kiji iMji liriiif{ irklHK«! uifiji ... rrid, I* 1 ■■ 1 ■■ «m biti y I- ilu' M sr n-iui utrrMif ilil li fhi hir1 «iki ■ tr m "flu Hiti l.UUlUil tllll i IN lil" flll'll 1] 1 .JIM ]• <»>»•- ijlbi 1u Itriljla. MlA iJ1< pPIJHtI f pltuj« trliil,ravb^ «vi. kiji ic biti nttvMlH knliiji, , ^lUk» pritrdi irkln u kuri&t-p.pra^l-j dnivlii, Vsilil.li ii ■ r» 1-r fviriut* u tir. m p* -. C C ptm itl^u nilitr prit iti, kiji n U ir«<. ■ u mi ^rititn lj«;i I IIl i n U nt .[• ar t» ir. i-itiki i biuilc 1 ii u tioi ti 1 itrimVi - m divii ll lilH, L..pM4L 1 'pi lllll ' Ui vkl II 1 | "UdJIiU I, ' i-niai kat-jiptl 1 o'1 iu lip L iv ju vrtdiDi;, t/ . ' -ru '«I- «'"i - prid »ti, k JI ln od viti i riliiji muatl 1 ul Ml imJu tri Ju vrtdioiti hnllll Jrtjllll, u dipuitju ultm-iiilmi, I' 1HI 1 • «••.ItlJllUOS "jI IVID^., 1 MltUfltl II litvinvju i »ni"tlLJ li ;nn lil ■ - H - MM< • -.-•rut ■ i kirtJtiki iitlnr knJLf iiudj.B'ki ftd rtu irkln ♦ r. ti i vi rr« i^ t*(1Ji djIi ii it rili *vo M •• p vrSiovi irjdJlTinJo 1 MfttmjM irblvi i« iMd * I,d, c. ■ orom di.ilitiritn dntirltl lvvt'tij ikri L *• *tir:t • rl l-i u Km »itiii eti ir iln Ji I ni i Lil Ji buriti -Dri ri »redili i te tiki i il prta» 't iil n prit t( iriivljiD«tri(rirlnriil ■ Fil 'i u; .tutri j.t ,il*Jlr u hiirbaTe fnolkuli-.. i a> ndci c brjji M?' bi i pcil» m. ir prlilur>Ul Jnk, ibvrfili * li ii-I-Jii. i let m, 1 ris «Mlitiruvu judeiti iivi. nj ir It-J-UM «•i*.•. UTrr HtliL'. - Cl<0; tU KJ 33J| [.ra jr Vit! i rrrijcir* ikuj fluindar Hi.u.ri./ Del naroČila o ureditvi ¡n ciSčcnju ariuva, ki ga jc Ministrstvo za nolnnjc zadeve F MU posredovalo dne 6. 12 1949 vsem republiškim ministrstvom Arhiv Ministrstvu zo not n tuje zadeve Republike Slovenije 4 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 Po ustanovitvi samostojne organ zncijske enote Icia 1991 smo si prizadCTafi piidobiti vso tiste arhivsko gradivo ki so ga nekatere službe RliNZ RS hmiiilc v pietcklo.sti: sodi pa mnd zgodovinsko arhivske grr.divo. Tako sme od Uprave vamostnoinformntivne službe (VIS) po natančnem dogovoru fki gn ja kolegij MNZ opre-dciii oktobra 1991) zate sprejemati /.gidovin-sko grr:divc bivse USDV. V dobrih dveh let:h smo tako prcvzcii t,i|ijarffikp in nemško gradi\o iz časa prod in med dmgo svetovno vojno (približno 15 !m). gradivo mcsčiinskih stmnk ir, raz nih združenj iz. Čas« prve lUgonUvije ;n z časa druge svetovne vojne (4 5 tm), gradijo Kultur bunda (2.S? tm), grridivo o informbiroju. povojnih oboroženih lcg;ilrih skupinah, povojnih pi■ pomikih C4,1 tm) različno grr.divo VOS. OZNF, NZ in OS (15.8 tml, gradivo o povojn.h sod: ih procesih (9.9 tin). Zaduj" takino graJivc smo prevzel.' poletl 1994. Vscg;i gradiv,t jc nekni čez. nm UUHU it u tiovnu. MMtll <0 It lotum 1IIIVI P» C flraa' ■ » « ■ ° - " a y. ,»iiic.kr} ■ d j 1H' u ift-Mlii [.ril'va* /e, ;bllr iln t-lnlotr-1' v a. nolr,.- n; a.vuvit ta * J i ■ j* i ri uav «av iUUUL* . 1 1. E s 1 t" J « 1> i.oliJnJl aj Pl,Jt JIH J. lalaStln, konlalll • i. mil trr rn.*i 1 j, ijrlairotv*,.oyt.-.vJ ;,yn * jdia^to V."t. li>J7 a dne in1 ■ h 1» T h V v BlnlatrttVL »: Astri.«*« m-Atvm L*i!".| . I ■/ aplal Jt »blv>, lat.- l! K ).. II rr*i]*n VII .«Malim • (. It o 111. I ¡.riiCJnmi iioum« J, i tu jo. -i yi ttrh.il, i/ i lat la ««jatiA .irja»/ t. loto l'j4i< ti it ari.lv> V:I.aJdalkn au lata M .a ;rl:i uio ' ei ta0' iai;jJ0> oo 07 atiunl, a' »71 al la u»iip»«iu arh. «>• a 1 t IM7 a It o j.lfh rhlv t umr;lh o 41 11 o , fl t'..:tn itinv tCaaba«, K L, Ijflel L a ur.iiTDv v^jh vMalftav Afl 1 tti 114 vo i'rl] ='nnuu an-IU- t!,Dkic„_. .Jc. 130 tr il ( f »1 a' i» i ...1 XJul 1 Jon. a« lat* i 14. Jo 134J j.o . rilo)-o« a» inttu V1 t* r.. ., ia «ril», j.i-j'. i.jriVo» «n l t» 194> i« l«a i>0 j:rllo*anai jtu .,flbO< ___Jn*M 50 rftl- > ■ urhl*j |JU nnjhankur ai. li tu ,94t Ji 10 }' rllQl(*fitr aetaur.^i T, 37 atL.mlt -.... . . ! Jctt1 "m linJVa okar«l-tn let «j 1^47. . ---- . f Jii • t " lna. a LrajiuuK, »irLoino a i -' 114) «a l'M7a Tj .avoinlk.KirtotakB Id Btlal bl»f« ». 1JI ttivrtvnn^akn lilil- ' a: la. In lOtiu 4av lllalo o j tu l in ,o t no dorulJan^b, oAAi i aa .ni ti 'i - ■ ?/ ,0b.lbjb lu doyoljon;r- r >ti;j»orc s >«,aiJanol 1» lat 194* In . 10/ jrhlv i- sita i. rojap ^Jat. mi. 11 talftanji. to -a on'*u .m . *rM tanj^tjan » r^l>n>lal. Kllit i;a L»«da a»«ri (.leniona ko-lalj» *1 i rlaai iimli r-»«t» in ir,-■liilvijt. ta/ ivr.'.. Aat*a v 1*., it> ic,ulin,;o jn::;.nj* «■ jt J :alJ it. i tih 'ali nI', »j.d r. in airM an to.«o a ,n .jSJ ifo) ul «tat 1« JU ti o tglr ' ali v;a;l«lu ngtjm Qn in. n «I ln i>n^li«4:iJaK* >inl-6'Jlj. Za taiaa lzvrtltcv *arr nalofu a< Eli il Kailplja a i»tv, aa^ovLTtt* Odločba ministrr. Borisa Kraigherja z dne 18 3 1950 o uničenju dela dokumcntac ic Ministrstva 7.n notranie zadeve LRS Arhiv A}inix>r.s!vn za notranje zadeve Repub'ika Slovenije ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 5 inO trn, je primerno urejeno v vsebinske sklope, clc'no so označene strani. Gradivo jc shranjeno v faseiklih, mipah in ovitkih in jc iistrc/.ne za strokovno obdelavo. Več-* del gradiva je starega od 40 do <¡0 lil J I c nekaj je irJafscga (gre za nekai oper? 11 vn i h akcij, programe dela, leina poročila in nekatere dokumente v procesnih gradi . ¡hI. Zanj velja običajna časovna zapora .n opc-zor'lo, ki nain gaji določil uslva.jalei ir, ga pri delu s strankam, absolutno upoštevamo. Večji del gradiva jc tudi mkrotilman, tako da ga v obliki film Kih /cpkov lahko uporabljamo pri vsakodnevp h opravil"'i, medtem ko si raziskovalci raje ogledujejo originalno gradivo. Za delo s strankami smo uredili čilnfnieo. stranke pa imajo lud i možnost reprodui.iraiija dokumentov. Gradivo, ki sme ga prevzeli, dokončno nrc lujciTiO,' popisujemo, razen tega r.n.o delti gradiva zaradi izrabljenosti morali zamenjati zaščitne mape in ovoje. Z nalančmm popisi gradivo pripravljamo za vnos v računalnik, kar pa terja boljšo opremljenost z računalniško opremo, kot jO premoremo sedai. Tako kot vsi dnipi arhivi v Slovenlü, smo morali v letih 1992, 1093 in 1994 velik del svoje delovne cnerfijc pc;veti i iska.iju podatkov za različne stranke Te so v skladu z novostmi zako- nodaje urejale in urejajo državljanske t z. dena-cionalizaeijskc zadeve, vodijo rehabilitacn ;kc postopke oz. poizveduj,rjo za v in po drug svetovni vojn: ifJjRilnrii svoici. Razen tega smo v teh treh letih opravili vdjko dela z raziskovalci. Število raziskovalcev leta 1992 82 oseb. leta 1^93 106 oseb tndi lcios bo ta številka preko 100. ZUSAMMLNFASSltNG ENTWICKLUNG UND WIRKUNG DES APCHIVS DER ORGANE EUR INNERE ANGELEGENHEITEN OER REPUBLIK SLOWENIEN IRENA MRVlC Im Bei traf; wurde die Entwicklung und Wirkung des Archivdicnstcs im Minir.icriim für innere An gelegen heilen bxw. ml Repnbliksckietariat lilr innere Angel igenheiten Sloweniens im Zeltabschnilt 1945-191*4 vorgestellt. Es wurden die Antn des aufbewahrten Areh'vgmes, die Weise der Bearbeitung dieser Arthivgutarten sowie auch ihre Ordnnng beschrieben. Iis werden auch die den Umfang des Archivgntes nnd ihre Benutzung seitens der Forscher in d;n lelzten drei Jahren bei reffend: Daten mit eingeschlossen. b Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 Mednarodr* dokument, o prenosu art vvov n nasledstvo arhivov SBRJ MARIJA OBLAK-ČAR*1! Arhivi nekdanje uguslcvanske države so vir za preučevanje ni one zgodovine in sc obenem nuino potrebni za funkcioniranje no von a stalil', držav, njenih naslednic. Arhivi so zato, tako kol ostalo premoženja in dolgovi, predmet sukce.iijc in o njih že nekaj žasa potekajo pogaianja v skupin- za snkec^iisk-i vprašanj" Mednarodne konfe renee o bivši Jugoslavijr (MKBJ). Do arhivov razpadle dr/ave imajo vse države naslednice ena-kc pravice. Kako arfrvc razdelili? O nasledstvu arlvvov obstaji.jr v mednarodnem ži/ljeniu Številne .zkušnje Že davno seje uveljavita praksa, da spremembo dr/avnega ozemlja spremlja vselej tudi prenos arhivov. Doslej jc znanih prek 200 meddržavnih pogodb, k' urciajo ta vprašanj Zadnja desetletja sta o problematik' dosti razpravliala mednarodna nevladna organ'zacna Mednarodni arhivski svet (MAS) in Organizacija Združenih narodov za prosvelo, znanost in kullnro UNESCO. Želeli sta pn pravi ti sploi.ni mednarodni dokument, ki bi načelno ure il prenos ariji viilij MAG jc načel to vprašanje na VIJ medr.amdni konferenci Okrogle mize firhi vov 'MK. OMA) lela 1961 v VirSavi, ko jc ob ravnava! temo Arhivi v mednarodnem življenju.1 Pn i korak v UNESCO pa je naredila b vsa Jugoilavija, ko je na XVIII. generalni konferenci UNESCO predlogih resolueijc o vračanju arhivskega gradiva, ki so ga bivše metropole ali oku ■ patorske sile. prent sle na ,svoic ozemlje . v dr žave, kjer je nastalo. Dokument ^c bn -1 številnih amandmajih ¿prc,et kot Reso I uri ta štev 4.212.' Pomembno je, da ¡e na podiagi točke 2 te resolucije UNESCO v sodelovanju z MAS lista novil posvetovalno sKUpino, ki jt prcuči'a mož nost; tmnsfcra arhivov in poročilo predložila ge-ncralnemn direktorju. Medtem p^ je po dogovoru med obema organizaci-ama izvršni sekretar MAS Ch. Kce.skemcti izdelal Preliminarno študijo o možnosti lian sfera dokumentov i/ arhiv jv, ustanovljenih na icritoriiih drugih držav.3 Študija jc Šesta Mcdjunarodria konfcrcnc ¡p "Okmglog slol.i arhiva". Ar-hivisi lieottrad 1961 X. 7v. 2, sir. 115 si. Vran h lliljan, UNEISCO MAS i rcslilucija arhivske gniljc (kronološka skica), Vjcsnik Ilisjnnjskitr arhiva u Rijcki i 1'a/mu, 1'aa'n-Rijcka 1988, 7v. XXX , sir. 30325 (V iJo-dalku so R-solue ia 4. 212, Rcsolucija XVII. M K UMA ir Dok. 20c.'l02 objavljeni v hrvaikem prevodu); I) Siniti, Arhivska bali na u novoj jkeji FJNISKfl. l.-danjc Itisl, arhiva u Spliiu, .Split 1977, 7v. 9 str. 253 do 294. Franp Uiljan, nai delo, sir. 3IS. ^lud,i?> Ch. Kccskemclija Arhivske Ta hleve (Archiva! Claims), regijlnrana kol d«ki imeni UNliSCO P(f 77AVS/I, Arhiv Slovenije. Komisije /a irhiv skespora7umc (odslej AS Arhivski sporazumi). bila kot dokument UNESCA razposlana skupaj z omenjeno Resolucijo 4. 212. Zelo pomembna ie XVII MKOMMcta 1977 v Cagli,irijii-ki jc pr,d naslovom Oblikovanje in rekmistjtikeiia naci onalnih arhiv ¡k i h dediščin ponovno pretresla vprašanje prenosa arhivaiij.4 V resoluciji te konference so podana strokovna izhodišča za poro čilo generalnega direktorja A M M"iowa XX Gencrahji kon crenci UNESCO lela 197J4 1o Poročilo o preučifi problemov, ki so povezani s prenosom dokumentov iz arhivov na ozemlju določene dežele v deželo niiiiovcgn iz vera (dokument SOC/^)' na XX. generalni konferenci UNF.SCO jc generalu1 direkor razdelil v 17 točk cz pet poglavij (I. Uvod, 11. Arl~.i i m kulturne dobrine, lil. Glavni aspekt' problema, IV. Naprtila ,n načela glede arhivov, V Akci sk- načrt). Po razpravi s tem dokumentu j: koi.lerenea sprejela resolucijo 5/10.1/1/' v i ateri sc 111. del nanaia na arnivc. Generalni direktor pa ic resolucij, priključ i a neki: Napotila in načela glede arhivov (t. 18-27) iz. dokumenta 20C/1O2. V njih jf razloženo, da je niihov cilj olajiiati pogajanja za sklepanje bilateralnih in multilateralnih sporazumov o reševanju arhivskih sporov (točka 18). Glede na to, da so problemi lastništva in preneha ari) i vov bistveno pravne narave, se morajo reševati s pogajam1 ali s sporazumi za interesi ran i h držav (t 19), Pri tcin se je treba naslanjali na principe mednarodnega prava (t, 20). Posebej je treba pa/iti na definiram«: in status arhivov v zakonih in Ipredpi.suj zainteresiranih d rta v v času, ko so hili arhivi prenesen! (t. 21), m retroaktivno razširi v, pravm status nov'h držav na čas, preden so postale neodvisne (t. 22) V vseli predvidenih prenosih naj se, kjer je to le mogoče, upošteva arhi"ist:čni prinnp provcnicncc ili spoštovanja integritete arhivskih fondov, zaradi ohranitve ccloviiostj in vrednosti tako tirttiva kot dokumentov, dokazil in pričevanj, k sr istočasno p ni vnega in zgodovinskega značaja (t. 23). Edina pomembna izicma, k' jo dopušča, jc uporaba principa funkcionalne pcrtuicncc (pripadnosti) arhivov. Prenos pooblastil, odgovornosti ii pristojnosti na novo drŽavo namreč nujno spremlja prenos dokumentov, do- F. lliljan in M. Miloicvič Uposiavljanjc nacionalnih arhivskih haSlina i mognče Bmjtac u njihovimi pnrciku (XVII Med-ju narodni sa lanak 'Okm^log slola" Kili ari S K oklobar 1V771 Arhivisi, 1978, 1 2. sir. 166.17f,. V t, od al kti je besedilo Resolucije rz Cdgl¡arija v srbohrvaškem prevodu. AS Arhivski sporazumi glej op. 3 6 Isto. AKHtVI KVtt 1994 Članki in razprave 7 kazi j n informacij, k omogočajo njihovo izvršitev. 1'reuest' je treba tudi arnivc, k: so potrebni /.a fdiikeioi ii"anie (1'unkcimialno upravičeni), tako da lahko vse zainteresirane .strani zagotovijo svoro administrativno komimiitclo. Ta prfllcfl omogoča tudi določanje pripadnosti fondov, ki so jih ustvarile uprave, zadolžene izključno za Bpr«Wj;1ffl(j poslov za določeno politično celoto, Ne glede na to, če so delovale znotraj te celote ;ili ne, so niiliov arhivski toniti sestavili del arhivske dediščino te telóte (t. 24). V primerili, ko a rli i vsi. i fond predstavlja nacionalno dediščino dveh nji več držav in ga ni mogoče deliti, ne dfi b bila JmieetHPi njegova pravna, uoravna n zgodovinska vrednost, pa dokument predvideva !V'i liffi črni rešitev, to je dogovor o skupni dediščini. To pomen!, da ostane fond fizične nedotaknjen v eni od zainteresiranih držav, kjer se smatra zn sostavn: del njene nacionalne ar ivske dediščine. Ta dr/ava nosi vso odgovornost /a varnost in obdelavo kot lastnik in kot čuvar teli irhi 'ov Državi (oz. državam). k' deli (jo) dediščino, p.-> je treba dati i.stc pravice, kot jih uživa država, kf zagotavlja njeno varstvo (t. 25). Dokument opozarja, da ima vsaka nacionalna skupnost praviro do svoje identitete, l;i ,oje oblikovala v časti svoje /gofflrinc. Solidarnost ined ljudmi pa viihtcva, da si nacionalno skupnosti pomagajo pri iskanji i zgodovinske resn icc in identitete Za 'skiinj'; in od! ¡kovanje narodove identitete je nuj r.o poircben dostop do arhivov (t. 26). Na koncu je generalni direktor opozoril, da bo prenos arhivov uspešno rešen le, če se bo dogovarjale odvijalo v duhu mednarodnega sodelovanja .n čc bodo zainteresirane države sprqclc določene ob-vezr.osti m določena moralna načela. Zaključil je s pr.poroči lom, da je "v temi pogajanj m .sklepanja sporazumov treba imeti v v,du veliko vlogo, ki jo ima dostopnost arhiva! ii v arhivih nri splošnem napredku v svetu" (t. 27).'' O vpmšar.ju arhivov je v tem času razpravljala mdi komisija za mednarodno pravo Organizan -jc zdniženih narodov, b je pripravila Konvencij o sukecsiji držav glede dr/iivnega premoženja, arhivov in dolgov, podpisano na Dunaju lela I98?.R Dtma-ska konvencija (DK) obravnava arhive v po'_>!;iviri 111. Državni arhiv (čl. 19-31). V prvem delu podajr. definicijo poj ma državni arhiv države pred h od i icc Oprcdel. ga kot "vse vrste dokumentov, ki o ,\X. Generalni konferenci sklenjen mtd IJNIiSCO m MAS i^ovor c i/delavi jimjekta modelov .,pnra:'iininv in konvencij bi]atcflnih in multilateralnih 11 premisli EhtakeM gradiva lipov). .Š111 -'ijn v nasliivoin Modeli bilateralnih ¡11 multilateralnih spina......o v in konvencij 11 iransfcni arhivov, 4. maj 1981 PG NIAVS/3 sta napisala Cli. Kccskcincti in Nvcr Van l.aar AS Arhivski sporazumi Ji i^nsla verska revija za medjiinarotlro prai-o, Pcoprad. I0S4, ii. 1-3. Dokumentacij» sir. 204-24K (C1. 26. jc v obiavi i/piiiien!): AS. Arhivski spora/umi. Ijarjyi svojih funkcij izdelala aii prejela država predhodnica ki so v trenutku suksesije pripadali uržavi predhodnici v skladu z njem m notranjim pravom in ki jih je zaradi raznih potreb hranila neposredno c i pod :;voju kontrolo" (čl. 20). Datum siikecsije nit bi bil tudi datum prehoda arhiva k državi (oz. državam) naslednici (oz. naslednicam) (čl. 22.). fcn prenosu naj se upošteva načelo ohranitve integritete arhivskih fondov (čl. 25). Država pn;dhodn'"a pa jc dolžna zagotoviti zavarovanje državnega arh:va (čl. 26). V drugem delu so obdelane razne kategorije sukccsije glede na oblike sprememb državnega ozemlja: odctop delu državnega ozemlja dri ¿i držav: (čl. 27), osamosvojitev države v procesu dckoioni^acijc (čl. 28), združitev držav (čl 29). loc:tev dela ali thlov državnega ozemlja ui združitev z drugo dr/,ivo (čl. 30) in razpad države (či 31). Člen 31, ki govori o razpadu države, predvideva, da se države naslednice dogovore o nasledstvu arhivov (tč. 1). (Je sc ne dogovore drugače, pa v-.aka od njih prevzame del državnega arhiva, k: ga potrebuje za normalno upravljanje svoicga ozemlja (a) in del, ki se neposredno nanaša na nieno ozemlje (b), ostali del si prav.eno razdelijo (tč. 2). Določeno jc še, pit s" .si države naslednice dolžne dajati informacije iz dela drživnega arb;va ki sc ga prevzele (tč. 3), sklcniu morajo sporazum v zvezi z arnivom države pred,,odnicc, "da sc nn b! krnile pravice narodov teh držav do razvaja in abveščenosli o lastni zgodovini in kulturni dediščini" (tč 4) m dolžne so druga drug: d< iaîi kopije iz rvojega dela državnega arhiva (tč, 5). Enaka jc vsebina člena 30, le da ta nima določila o pravični razde] itvi arhivov (tč. 2). Nekdanja Jugoslavija pc bila ena od štirih držav, ki so ieta 1983 konvencijo podpisnic, ni p;i prišlo do ratilikaeijc.tJ Kljub lemu je konvencijo mogoče uporabila t i kot osnovo na pogajanjih, saj večina njenih določb temelji na običajni pogodbeni pnik.;i držav W Tudi udclcžanci MKliJ so sc dogovorili, da bodo pogajanja v okviru kontcrcncc potekala na njeni osnovi Pomembno j.:, da je poglavje UI. Državni arhiv pregledala skupina strokovnjakov, ki jih jc imenoval M\S. Preučila jc ti:di vso dokumentacijo, ki je nastala med konferenco, da b! occ-n i la, bi i bi konvcnc'ja dejavno prispevala k urc- IlOjJiia Ccme, Pripravljalno delo Komis.je za m :dnar,x1no pravo pii konveciji o stikcesiji ilriav ¡jede drživncga premoženja arhivov in dol^cv <; posebnim oziram na pnblemaiiko sukccsijc pičile državnih arhivov biSe SFRj Diplomska naloga na Kaledri /a mednarodnopravne /nanesti Pravne fakultete v Ljubljani Mentor jnof. dr Horut Einhic. Aii. Knjiiiiica. Primerjaj: Ailrivski sporazum med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slov.neev in Republiko Avstrijo iz lela 1923 ( SiuJbeue iiovine Kraljevine SMS Vl'54 7. III. 1924, slovelnk: leksi: Uradni liii ljubljanske in mariborske ohladi, VI. Si. 21, 1 S. 1111924; Hundesyesi/blatl fiir die Republik Osterrcch M. ItS 15. XII. 1923). slasti fleua VI. VII. 8 Članki in razprav t ARHIVI XVII 1904 a;,vi obstoječih ali potcnci al r,i h zahtev arhivov glede sukcesijc držav in ali ho določila kon vcncijc združljiv;? z mednarodno sprejetimi principi in prakso arhivskega upravljanja. Strokov njaki so izdelali elaborat Strokovno napotilo k Dunaiski konvcnei |i o stikeesijf dr/av glede državnega premoženja, arhivov in dolgov, dc! III. Državn arhiv (čl 19 do 11).'1 Po ni¡1 ovem mnenji! bi morala konvencija v mednarodno prakso vpeljati obvezo, da mora bit nasledstvo dr/av na področju arhivov urejeno s sklenitvijo sporazuma med vpleten, m i stranmi v njej pnEji bili določen: lc pririeipi in kriten ji /a sporazum. Po obstoj cčiii nacionalnih zakomn nc more bjti nobenega prenosa lastnine državnih arhivov brez posehnega pravnega instrumenta, odobrenega od pri stoj mu oblasti vpleten i h drŽav in nc brez podrobnega seznam? gradi /a, ki bo preneseno. Strokovnjaki so prcueilj definicije treh kategorij gradila, ki iih vsebuje konvenena, ? vidika, če hj pripomogle k pospesih-i takih pugajai . Po njihovem mneniu je prva Kategorija "uc državnega arh'va države predhodnice, ki bi za normalno upravljanje ozemlja, na katerega se nanaša stikccsija, moral biti na tem ozemlju" (v členili 27, 2fi, 30 i:i 31 DK) dobre definirana. Defirieija e združljiva / mednarodno pi jzn?n'mi načeli in arhiv istično prakso in se tako nanjo da sklice vat j v podajanj in za sporazum. Druga kategorija "del državnega arhiva države predhodnice, ki sc nanaša izklfiič-no ali pretežno na ozemlje, kj ic predmet sukcesijc' (v členili 27, 28 10 |n 11 DKJ pa po njihovem mnepju izraža načelo teritorialne perti-nencc, ki so ga študije pod pokiuvitcljsivom UNESCO zavrnile kot nezdružljivega s principom provenicnec. Menili so, da bi sc morala ta definicija gla.-iiu: " tleli državnih arhivov države predhodnice, nastali v delovanju upravnih in dragih institucij, odgovornih izKjučno al' pretežno za zadeve ozemlja, na katerega se nanaša slik cesija držav" Tretja katcgoiija je navedena Ic v členil 28 m v rajnim nasledstva arhivov nekda-mc Jugoslavije nc pride v poste v. O datumu s:ik-ccsiic no strokovnjak: menrl', dr. bi moral b;ti dogovorjen v pogodbi. Glede spoštovanja pi ncjpa provcnicpcc pa so menil da bi moralo bi'i besedilo člena 25, kf to ureja, dopolnicno in hi se moralo glasiti:"Pr iircjdhjfl sukeesiie državnega arhiva morala država predhodni ca in država naslednica. kolikor ,se Ic da, upošteva' načelo inte gritete fondov.' Pri tem členu bi bilo treba v konvencij o vpeli al i pojem "sknpna dediščina", ki ga jc že sprejela generalna skupščina UNESCO. O razglaritvi sknpnc dediščine je treba skleniti pci- Profcssional Advicc nn ihc Wicnra Convention on siicccsion of slal-s in respccl of slalc property, archives »ml ilciits, pari tli. Stair Archives (art. 19 lo 31) /198.1/. (AS Arhivski sporazum.) Dokument ni bil objavljui. liil je It ra/pnslau illanom MAS kategorije. A in I). Direkiur MAS fci je pusta! ludi ¡¡en. sekrciarju ZN in ^cn. ilir^k'orju UNHSCO. ¡'riključeu je fradivu XXXI M K GMA v Sni umi. sehen 'iporaztim, ki ureja tudi pravice m odgovornosti udeleženk, povezane v varstvom in dostopom do sknpnc dediščine. Strokovnjaka sc niso dotaknili vprašanja kje niij sc dediščina hrani. Na splošno so rrcn-li d;, so načeli in uicditcv v členih 21, 23, 34, 26 jz prvega dela-konvcncijc in za nas rclcvanlcn člen 31 idrugega dela primerni v njihovem sedanjem besedilu. Lc definicija "državn; arhiv" (v členu 20) nc jzključujc različnih interpretac", vendar sc jc "bona fidc" stran, v pogajaniih lahko po služijo, saj ,c nj ^n namen dovolj jasen. Besedilo ostalih členov po mnenju strokovniakov ni primemo. Pomanjkljivostim bi sc pripravljaki konvencije lahko it ognili, če b med pripravami pridobili strokovno arlii '¡stično mnenje. Skup:naje inpolda države, ki rešujejo take probleme da sc med b;iateral-nimi in mullilalcralr nr.i pogaujanji sklicujcjo na doki i men t 20C/102, za katerega ic bilo na Gene ralni konferenci UNFSCO doseženo soglasje V zadnjem času jc XXXI. MK OMA - Solunu, 12. do 15. oktobra 1994, k: je obravnavala temo Soodv'most arhivov v informacijski dobi med drugim ponovno obravnavala vprašanja prenosa arhivov in sporne arhivske zahteve. Referenti, med katerimi ,;ta bila tudi Frank H. livans12 in C h. Keeskcmctr, so poudarili, naj sc držaje v pogajanjih sklicujejo na dokument 20C/102 in na zgoraj omenicno Profesionalno napotilo.'1 Nekdanja Jugoslavija jc s pobudami, v razpravi in pri pripravi dokumentov o prenosu arhivov v mednarotljiih organizacijah aktiMio sodelovala. Seda i, po njenem razpadu, so nicnc naslcd:i.cc na preizkušnji, kaiio bodo mednarodno sprejeta načela uresničile v praksi. Posebna delovna skupina za sukecsijskc za deve Mednarodne konf:rcncc o neiidanji Jr-o-slaviji je na zasedanji! marca 1993 v /xncvi '7ii, Cirailivn XXXi MK OMA. AS Arhivski sporizumr (Ob- javljcmi bo v posebni Slev. revije Janus). 7a delnvua sknpinajc /c na predhodnem Msedanju jan. 1993 v Hjiisljn, kjcr si) bile prisiiinc vse ticlcgacijc dr/av naslednic biv. SMRJ. diilniila pnillagc va ra/pravo o arhivih, marca 1993 v ?.micvi. '' llrafl report nT the working (;roup nn succession ;sscics. Succession nf ihc t i-Yugoslav slates in respc;t of slate archive: fciicvc, II). Mirch 199.1. AS Arliivski spnra/umi. AtilltVI XVtl t094 Članki in razprave 9 cesiji držav glede premoženja, arhivov m dolgov i/ letu 19X3, s tem tla jo nadgrvije z mednarodno sprcic/mi strokovnimi načeli in pripo-roč.ji. V njem sc izpeljana vsa strokovna r.ačcla o prenosu arhivov, sprejela v /gora' omenjenih dokumentih N/HS in UNESCO. V uvodnem delu pa st naslanja tudi na dokumenlc o SFR Jugoslaviji ki so bili sprejeti v okviru MKBJ jn v drugih mednarodnih organizacijah. Dokument ie razdeljen na sedem poglavij. V prvih .šestih .so sploi.na določila, sedme pa vsebuje deset obveznih pravil delitve V prvem poglavju ¡c oprecicijcn pojem državni arhiv. Definicija je prevzeti? iz 20 člena Dunajske konven-cut.1 V drugem je ugolovilev, da država pred hodmeii ne obstaja več in da so nove države enakopravne naslednice na podhg. mnenj štev. 8 m štev, tO Arbilražnc komisij' in Resoluciji; 7*?7 Varnostnega sveta Organlzaetjc Združenih narodov lela 1992.18 Na podlagi te ugotovitve je v tretjem poglavju rečeno, du je tr. >;i kot pravni temelj zl nasledstvo uporabi m člen "il Dunajske konveneiic iz leta 1 ^>83, ki govori o nasledstvu arhivov v primeru r?7pada drŽave Pri uporabi teh načel pa morajo biti vodile dokumenti MAS in sprijen arhivski standardi.19 V četrtem poglavju so opredeljeni kol predmet de'j t ve centralni oz. Iederiiln; arhivi. Peto poglavje je s^rša razlaga četrtega. V šestem pa je cfiniran izraz ' dokument". V drugem delu v smislu navedenih poglavij pravila A do J določajo, da je treba državam nasledi icairi izroč'ti dele državnega arhiva (iil-mtnistra'ivno, tekoče i» arhivsko gradivo),2" ki ga potrebujejo za nemoteno upravljan c svojega ozemlja (A) ' tlele državnega arhiva, ki sc nepo- M. Skrk, Osnova vcndailc v n-zpaJu iliJave. Badinierjevo mnenje o ildilvi p.cmoicnja bivSc Jugoslavije, Delo 35/223 (25, 9 1993) sir. 31. Sabo t n j prilog. Ilunnjskn konvencija glej zgoiaj sti. 2. K i-ncj c ro hiii prt-i.ii Se novi ilukuincnli, ki si) i ugotovitve ich potnlili, C>lcj *mt» 16. ' Dokiillieiili MAS i'ii IJNliSCO o niliivili glej zgoraj. Ailiivskn kladivi) je po naii :akonodaji giailivo, kije odbiano "aiaili ivoje znanstvene, kuliuiiic, zgodovinske ali ilnigc vied. nnsti in sc n adu i ic hrani v arhivu. Dokumentarno giadivo (cnriciil lecimK aclivc rccords, rcpsllaliillin giadju, papicis de 1'adiniltislralion) pa je vse gradivo, ki nastaja pli poslovan;u nstilucije, i/ krlcio;» £c ni odbi ano aihnsko gradivo. Idcn- ii.ni sla ilcfiniciji v Zakom; o arhivskem gradivu Fcdciacijc, IJi H SIMiJ, 11/86,7. 3. 5. 21 ■ Nncclu vniilvc giadi j, potrebnega vn nadaljevanje uprav. Ijanjn (naieli) funkcionalni; pcitincncc) je spicjctn v DK in je iibSiino Iibilciiliii v iliikiimcntih MAS i» IJNIvSCO, haksa pa je dosli siaiejia. Avslrija jc upi. iliiavam naslednicam, 'udi Kialjcvini SI IS, po prvi svetovni vojni Se preil poilpisom Aihivsk-ga iporazun).i izročila spise za pon-cbe iipr*vljanja inotianjc zadeve, Jelc/nice. rudniki poSla ipd.). I: naleti jc Italija po ilnigi svetovni vojni izročila giadivo potrebno za upravljanje ozemlja, ki jc pi.padlo Jugoslaviji. Slovenija iz 7 ve 7ii i h aiWov nujno polrebnjc gladko, ki sc nanaSa na medili/avni. odnose, meje, dolgove, paienk i podobno. sredno nanašijo na njihovo ozemlje in gradivo, ki je nastalo hI i biio prejeto na njihovem ozemliu fB),72 ter gradivo na podlagi mednarodnih sporazumov, vmjeno od tretj;h držav, k. sc nanje nanaša (C). Države naslednice sc morajo med seboj dogovoriti, kateri pnpadajo originali, dni^c dobe kopije (D) Ostale centralne oz. zvezne arhive naj sc pmvično razdeli; lahko pf. sc države nasledil iet doi.ovorc o nicgovcm skupnem varstvu (skupili dediščini) (H). Vsaka država ima pravico kopirati gntdivo pod L (F). Gradivo, nastalo r,a ravni republik n predme; delitve. Gradivo, odvzete republikam ah privatnim osebam, je potrebno v .skladu z načelom provcmencc vrniti (G).'3 Pravic* in obveznosti iz mednarodnih pogodb med bivšo SFRJ in sosedni i m j državami, zadevajoče vit;tov arhivskega gradiva, ki Sc mso bile v celoti izpolnjene, st prenesejo na novonaslftlc države naslcdniec; kolikor sc nanje nanašiijo (11), Lastnih originalov, k. se bodo delili, lahko zase ir, na svoje slroškc izdelajo kopije teh dokumentov (1) Dr/ave, k imajo pravico do kopij nosijo stroške knpiranja, p rev tako države, ki po pogodbi prcvzameio originalno gnidivo, no sij» stroške transporta tegt gradiva. DrŽava, ki .ina ali odstopa originalno gradi1'o, poskrbi da so stroški ".i m manjš (J). Prnvila dajejo smcrntcc za delo mešanih skupi.. ekspertov, ki jih bo treba ustanoviti,24 da bodo na podlagi vpogleda v arhive pripravile popise arhivov m predloge za delo meddržavnih kotr.isii. Pri tem je treba pouda it-, da so dokument sprejele štiri države naslcdniec. Slovenija, Hrv:.ška Bosna in Hercegovina in Makcdon a. Dclcgaciia Srbi|t in Črne gjrc pa ga ic odklonila Zanjo 'c bila sporna že definicija pojma državni arhiv. Po njenem mnenju bi morali biti predmet siikccsijc nc Ic federalni, ampak tudi npublisk, fin regionalni, oz. občinski) arhivi. Vendar za tako trditev 11 mogoče najl utemeljitve. Or^ani- " V piavilu 11 sc skladno s Piofesionahiim i.apolilom ra/nmc predvsem nadivo ustvarjalcev, k. so opiavljali funkcije, ili loktno pnvc7ane /. orcmljcm doIoCene republiki npr. Mir,.sir stvo za Slovenijo, ali giadivo Ic v regijtraturi uicjcno pt> lciilorialni pripadnosti in Ivori posebne arhivske enole npr. Maiiborska obl si. Ljubljana, ild. Zrjeto jc ludi giadivc,, ki jc nasialo na ozemlju določene republike in je bilo zaredi jenir; listifnu vodenega gospodarstva in uprave od lan odncicno in vključeno v fonde tve7nih miliiut.., npr. podjcij rvi/nega pomena v fondu /ve/.iega minisiretva /a finance 1944. ">3 (Saluiiius), Konu.-iij!i SNOS 7? ugoliivljanjc zločinov okupa linjev in njihtivih pomagačevjc biia vključena v fnnd Driaviie komisije ipd. To pravilu zajema tudi g.adivo, ki jc bilo 7aradi •pieii :nib upiavc in iusiiiucij polciu 1918 s tcriloiija icpub.ik picncScno v cciilialnc 07. zv;zne instilncije Na piimer: z. ukinitvijo ljubljanske Vojnr oblasti leta I9S9 j c bilo iz Slovenije odncicno tudi gradivo. Ooneien je npi. fond Kaznilnice Maribo,. Pripravo .sirokf vnih podiay pogajanja ic lud' po mnenju MAS neba piepnsiiii nhivskim Jlrokcvn ikom. Glej Resolucijo XVII. MK OMA, priporočilo b. AS, Arhivski ¡pora. zumi. 10 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 /iici a arhivske službe v lakjjwij Jugos! a v i i je bila pri'agojcna federativni urcditv; 'iržave/5 V vseh ropuhliKiih so b:]i v letih 1945 del951 ustanovljeni republiški arhivi tako v Liuhliiml ?\\-grebuc Beogradu, Sarajevu, Skopju in aa Cetmjti. Ti so 7birali ir hr.in»h gradivo, k. je nastajalo na ravni republik Za Rrad'vo ustanov zveznega značaja pa j;: bi! na podlagi Zakona o državnih arhivih iz let? 1950 v Beogradu ustarovlicn zvezni državni arhiv (Arhiv Jugoslavije),26 ki j<: prevzel tudi arhivske fonde centralnih oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po letu 191 S oz. Kraljcinc Jugoslavije po letu 1920. Poicg Arhiva Jugoslavije so zbirali in hranili gradivo, nastalo na zvezni ravni Se Diplomatski arhiv zveznega sekretariata za zunanje zadeve, Arhi / zveznega sekretariati; za notramc zadeve, Arhiv oboroženih .il Jiiguslavije v oh 'iru Vojnoze-jelovinskega rrštituta, Arhiv Centralnega koinikcja Zveze komunistov Jugoslavije, ustanovljen leta 1^48, >n Arhiv Memorialnega centra Josip Broz. Tito. ustanovljen leta 1964 Pomembni arhiv so nastajali tudi p_i nekaterih zveznih institucijah, kot so Vojnogeogratški institut, Jugoslovanska kinoíeka, Ti'mske novosti itd Po letu 1971, po sprejetju ustavnih amandmajev, ko so bile prenesene nekatere pristojnosti iz fedcraefic na republike, .so preneha i ■ vel-ati splošr zakoni, tudi spi oš m zakon o arhivih. Odtlej so republike urejale sv^jc arhivske dejavnost popolnoma samostojno. Republiški zakoni se niso več naslanjali na zveznega. Zbiranje in varovanje gradiva, kije nastajalo na r.vezni ravni, je urejal /„akon o Arhivu Jugoslavije77 irj /« r.jim Zakon o arhivskem grrcivu federacije.28 Zbvale in hranile so ga zvezne arhivske institucij,, tcidi tistega, ki so ga ustvarile zvezne institiicje s sedeži po republikah, kot so bile r..pr. carinske postaje, razne zveze iti združenia Predmet sukeesiie je skladno z določili Dur.aiskc konvencije z leta 1983, ki na potuje na notrarje pravo,' lahko le arhivsko gradpvo fcdcrcci|c Rtoigamzaciia institucij k hranijo to gradivo, jj.vcdena po mzpadu države, ne more vpliva \ j/a pravice držav nasledn e do leg.i gradi va. Ob skupirji za sukecsijska vprašanja, k. resi tj c pravna vprašanja nasledstva, pa so bile formi rane še posebne delovne skupine za ocenitev premoženji, arhivov in dolgov nc g lede. na pni v ne in pol'tiene vidike sukcesijc Te skupine so delale v Unislju. Ker arhivov ni mogoče oceniti kot ostalo premoženje, je dclovn.i skupina pripravila oceno stroškov, ki bi ^ili potrebni, da bi naj i. 2t far. Arhivi v Jujjcslaviji. Arhivi, XII, I■ 2, I jubljana, 1989, sir. 7.16. ^ Glej Arhivski lundovi i zbirke u SFRJ. .Savezni arhivi, 1 let rad, 1980. 27 Uradni tisi.S!'RJ6/7.1 in 16/76. U/adni lisi SI KJ i 1/86. Zakon o arliivskem gradivu I:ederacije, Uradni lisi S1;RJ 11/8 (>. dragocenejše gradivo na celotnem | >dročjn nekdanje Jugoslavije zaščitno mikroPlmalt poškodovano gradivo konservirali oz, rcstavriral" in gradivo, ki ie ogroženo zar!idi vojne, pripeliaii na varno. Poleg seznama 'akega gradiva pa so bili pripravljeni tiuii seznami gradiva, k' po provc-tiicrici spada v republiške arhi/c; pa je bilo odneseno v zvezne institucije, ter sezn:;mi gradiva, ki ga nove države potrebujejo za nadaljevanje uprave na svojih ozemljih. Trenutno jc to vprašanja za dr/ave naslednice n^jholj nujno. Seznami, ki 'ih je Arhiv Repnhikc Slovesne priprnvj] skupaj z mi listrstvi ir. drugimi prizadetimi i.istitiif.ijami, izkazujejo, da nujne potrebujemo npr gradivo o državnih mej ali, o meti narodnih pogodbah, zlasti tistih, ki so t ile sklen ene med nekdanjo Jugoslavijo ir. državam , ki mejijo na Slovenijo, o meddržavnih pogodbah v zvezi s telckomiinika-ciiami, gradijo o temeljnih geodetskih mrežah za slovensko ozemlje, zračnih snemanjili v Sloveniji, gradivo Zveznega sodišča, Vrhovnega vojnega sodišča, Zveznega javnega tožilca, K NOJ, OZN L, Vojne uprave Jugoslovanske armade Svobodnega tržaškega ozemlja, Zveznega sekre-trriata za finance in razno drugo gradivo za prceizirnnie sukecsijskih zahtevkov i1 . V prvem preliminarnem seznamu ¡jc okrog 70 zahtevkov, večinoma sumarnih, ki bi ¿ih mora i i ckspcr'1 ob vpogledu v gradivo nreci/.irati o/ dopolniti, pripraviti sezname ter predloge za originale oz kopije. Ta skupina, ki jo, jc vodil dr. H. Mof mann, >e pripravila načrt opreme za mi krofi l-manjc in usposabljanje delavcev, ki bi gradi/o mikrofilma!:. Evropski: skupnost jc pu nekaterih i/javah popravljena ta načrt podpreti Pogajanja o sukccsiji v okvmi Mednarodne konference o bivii- Jugoslaviji zastajajo zaradi : espre|cmljivcga stališča delegacije Srbije in Črne gore, tla gre za odcepitev repni lik i-i nc za razpad države. Pi. tem imajo 0111 položai države predhodnice oz. so cdir.i upraviCcni pravni naslednik nekdanje Jugoslavije Poskus Arhiva Republike Slovenije da bi iz Arhiva Ju ^oslavije pridobi' vsaj nekatere podatke, ki j i Ji nujno potrebujemo, zaenkrat ni bil uspesen. Arhivi so zelo pomemben in občcitljiv (lel dediščine. Očitno jc, da nc bo šlo brez težav, vendar jc mogoče na podlagi mednarodno sprejc*ili stro kovnih načel s strpnim dogovarjanjem in sode lovanjcin ;irhi v-sicistrokovnjake)" vseh držav naslednic najt; zadovoljivo rešitev,10 Arhiv bivic Čcike in SlovaSkc 1'ederalivne Republike wt na podlag; mednarodnn sprcjelih naicl f.e ra/delili arlii Jski slrokovniiki obeh novih dr/av, Na XXXI. MK OMA v Solunu je it rim poročal P Karton, direktor Oddelka 7,1 arhive in rcgisl^liire Nolr. ministrstva SlovaSke republike. Vei y(cj: J. Spirilza. Deljmilaeia archivnyeli dokumenlttv slovenske j pr< venieneie a spisova roi.luka po janiku Čcskcj a Slo^cnskej 1'cderalivnej Rcpubliky. Slovenska archivislika, llralislava, XXIX, 1, 1994. Mr 3 37. ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 11 ZUSAMMENFASSUNG INTERNATIONALE DIL i'BERTF AGUNG DER ARCHIVE BETREFFENDE DOKUMENT!" UND DIE NACHFOLGE DER S1-K.1- ARCHIVE MARIJA OBI.AKCftRNI Dil die Übertragung der Archive betreffenden Probleme wurden in den letzten Jahrzehnten von der Nichi-re^iemngcorganisaiion Internationaler Archivrai (IAR] und UNESCO 1111t der Aosiehi diskutiert, um ein internationales Dokitnieni für grundsätzliche Lösung der Fri-gc der Archiven E>ertr3gnnB vorzubereiten, wenn es zu ternirrialen AiKlcninj.cn der Staaten bzw. zur Souvcreniliit im bestimmten Gebiet komm!. In der Resolution der Intcr-niiiionaicn Konferenz des Rundlisches der Archive ans dem Jahre '977 i>nd im auf der XX UNESCO-Generalkonferenz 197H vcrabschiedcnen Doknmcni 20c. 102 sind die bisher in der inicrnalionri'cn Prcxis gehaltene d.e Archive-¡ibcrtragnng belr:ffende Gnindsäfze gesammelt jnd ver-arbciiei. Die JNO Knmmiss'on fiir interna.iortales Rechtswesen bertiiete jedoch 1981 Wie» unicischr'.;bcnc Konvenlion betreffend de; Staalensnkzesrion im Hinblick auf das Staaiseigenliim, Archive und Schulden mit dem besonderen Kapitel über Archive fKapiiei III Uiaatsarchiv) vor. Zu dirsem Knpilcl arbeilclc jinc Gruppe der vom IAR ernannten Archivexperlen die Professionelle At Weisung ans, die auf den oben gcnannien IAR und UNESCO-Dokunienlen bcruhi. Die angegebenen Dokumeaie werden als Grundlage fiir die Verhandlungen über die Archivenachfolge, die im Ridimcn der Iniemiilionaicn Konteren? über das ehemalige Jugoslawien (IKEJ) verlaufen, in Rücksicht genommen. Hier wurde der Bericht (Drafi Report of ihe workmg gronp on snccejsion issres. Snccession of Ihe ex-Yngoslav States in respect of ihe Siatc archives. ücncve 10 1991) als die Ussis fiir die Arbeil der Experlgruppen vorbereitet. Udeležena simpozija o poslnd.jaii političnih spiuiicinn v Vzhodni in Srednji bvrnpi nn arhivsko i>olanie v čitalnici Arhiva Republike Slovenije lToIodokiui\cntacijii Arlnwi Rcptibükc Slownijc 12 Članki ii. ra/pravc ARHIVI XVII 1994 Zadru-:iiist\o v Sloveni i v dob kapitalizma (Sistem- in organ zac je) Žarko ¡azarevič Zadružništvo ic rpccifična obiika pridoNl-ni ikr;ga uocj.itvovania, zato moramo najprci opredeliti sam po cm, d.i bomo vedeli, s kakšno obliko gospodar: c organizacije imam o opravka ■n v čem sc razlikuje od drugih gospod arsko-p ravni h organizmov Avstrijska zakonodaji- je leta 1873 zadn.igo definirala kot osebno združbo nedoločnega štcvPa člane v z namenom, da pospešuje pridobivanje ali gospodarstvo članov s ponudbe krči i lov ali s skupnim poslovanjem Jugoslovanski zakon iz leta 1^37 pa Js zadrugo opredelil za združbo nedoločenega števila članov s spremenljivim številom poslovnih deležev, ki sc ic vsak član udeležuje neposredno Zadruge naj bi sc ustanavljale z namenom pospeševanja gospodarstva članov s skupnim opravijanicm po-.ilov po načelu vzajemne pomoči članslva. Umi! Čcfcrin je v komentarju teh določb poudaril. da ravne načeli neposredne udeležbe in vzajemne pomoči ločita zadruge od trgovskih n drugih družb.1 Po opredelitvi zadružništva ic moramo vpia sati tudi o nalogi oziroma njegovemu namenu v obravnavanem času. Odgovor je' mežno podati le, če si pred tem shematično ogledamo razmere, iz katerih sc je porodile zadru/r ištvo. Lc-to j. b*la reakcija na zrostrene gospodarske razmere, sprožene s komereialii.aeijo gospodarjenja, ki je povzročala ekonomsko prestrukturiranje in naglu socialno razšle : vanje v slovenskih kraji h.7 Po polr. prehod v denarno gospodarjenje, v današnji politični latovščini b temu rekli tranzicija, ic pr'zadel vse sloje, a najbolj najštevilnejšega, to je predstavnike drobnogospodarskega sektorja (krnete, obrJnikc, majhne trgovec), k se prevladovali v slovenski gospodarski strukturi/ Izhod '¿mil Čofcnn. i'rtnlcd zadniincga prava, zlasli o kmclijikiti zadrugah, v slo letih na stovcnsk:m ozemlju. Zbornik Rio lehi.iike lak^licic Univerze v l.jnbljani. Zvezek 24/197^, sir. 19-40. Več n gospodarskih razmerah v dnigi polovici 19 slolelja, ko sc ;c zad(uin"i1v(, pričelo razvijali, iiii pri Ferdo Gcsirin Vaj ti, Mclik, Slovenska /yodovina od kon:a 18. slolelja do I9tr Ljubljana1. Driavni /alnlha Slovenije, 1966: Trrdo GesJrin, Oris r->spodarsiva na slovenskem v prvem obdobju kapitalizma vdo leta I9I8J. Kionikn, SI. 3/1969, sir. 129-139; Nog? Gralenauer, Privrcdr. razviy od IR90-1918. tlnciklc-pedija Ju co sta vije, zve?.ek 7, geslo Slovenija. Zagreb: Jugo slovenski leksrkoi;ralsk za"od sir. 353 363: Ton.^sainl Hočevar. Tht Siruclnre nf ihe Slovenian licunomy 1848 '963. Sin dizSlovcnica V New York, I'XiS O n.inkih kometi al i/acijc yosfxiaarjetija v kmetijstvu glej Žarku l.azarevič, Podjelmilvo v stovenskjm kmclijs'vu. Pri s pevk i za noviJSo zgodovino, £1. I/IW4, sir. 45-46. ,z t^ga kroga lalnntno kri/.niti razmer je bil mogoč samo z. adaptiicho danemu ckonanskemu sistemu Da pa (a proecs It ne bi potekal sti hipsko, je h'lo ivijno litij (i pripomoček, ki bi omogoč 1 znatno olajšano prilagoditev kapita '■stični ekonomij- in z.ognncv vclik-m spremlja joči m socialnim pretresom. Prcmos, lev vr/eli kapitalističnega gospodari en i a oziroma komerci-aliza^ijv; bj na začetku zagolovila ekonomsko preživetje 'n nato tudi nadaljnji razmah drotno-gospodarskf'ga sektoria. Kot hujfii in tudi de j.inski odgovor se je ponujalo zadnižništvo, ki naj b na podlagi vzajemnosti, solidarnosti in samopomoči kol zaokrožen gospodarski sistem v oblik- proizvodnih, prodajnih in nabavnih za drug, omogočalo organizirano nastopanie na trgu, medtem ko bi kreditne zadruge to jbriza-devanje finančno podpirale.'1 Navedene delinifiic t 'deološko-gospodarske okoliščino so zadruge na splošno ločevali od drugih gospodarskih osebkov. K! iib enolni prav ni podlagi so sc zadruge med s^boj zelo razlikovale glede na namen uslsinovitve oziroma po dejavnostih. Erolno klasifikacijo zadružništva je zelo težko izdelati, vendar ga ifiliko razdelimo v dve veliki osnovp' ikupini. 10 je na denarno (kre-ditnoj in nedenanio zadnižmštvo kri kredmih zadniRali nada'jnja členitev, razen po organizacij iKem načelu, ni smotrna. V ok dni nedenarnih zadrug pa sc nam pouujn mavrica preplete lih m sesta ijnih zadnižnih oblik, saj so zakoni dovoljevali zadružno udcjstvovanje, v vseli pano gah narodnega gospodarstva. S posplošitvijo, pri čemer je v ospredju funkcijsko načelo, lahko opredelimo Iri osnovne tipe zadnig; proizvodne, nabavne (konzumne) m prodajne. Zadruge, ki bi natančno ustrezale tej delitvi, je bilo v čisti obliki le težko najli, ker so sc oblike velikokrat prepletale. Ločnica ni potekala samo po funk^nski vlogi, temveč sc je zadružništvo razlikovalo !udi glede organizacijskih načef Do jugoslovanskega zakona o zadružništvu i/ icla 1937 sc pri Slovencih obstai tli trije vellikp sistemi; Schulzc-Dclitschcv, Rinflcisenov n roehdalsk- zadružni sistem Razlike so nastopale zaradi različnih izhodišč in predvsem Jnižbcniii slojev, k i m je b.' posa- IJICincljilev pnlrebc zailminiSlva sla nalančno opredelila začetnika in velika * ?podbnjcvatcJ lep proresa na Slovenskem Josip VnSnjak ill Janez, livani.elisl Kiek. Več o Peni glej Žarko l.az.arcvie, Kmjčki dolgnvi na Slnvenskem. Socialno ekonomski vidiki zadnlienosli stnvcnskih kmetov 184K-lc.M8. l.ju-hljana: Znan.si veni) iti prhi idilično srtdiSec, ¡994,sir. 19 24. ARHIVI XVII 1!?94 Člank in ražipnive 13 mezcn sistem namenjen. Z določenimi pomisleki j z iiioč zapisali, da je pr" sistem povečini uporabljalo meščanstvo, drugega kmeiie in tretjega predvsem delavstvo Jasno je, da gre pri tej she-ipi za veliko posploševanje .n da trditve ne gre icmab povsem dobesedno, ker so se zadružne oblike pač prepletale in se prilagajale predvsem namenu * + * Dosedanja razjasnitev zadružnih pojmov nam že omogoča, da pre demo na primerjavo oziroma izpostavitev značilnost posameznih zadmžnih organzaeijskih načel. Ilcrmann Scluilzc-Del'tseh je želel s svojimi zadrugami pomagati predvsem mestnemu srednjemu sloju (obrtnikom in trgovcem, a tudi drugim drobrim posestnikom) v konkurenčnem boju z ekonomsko močnejšim* dejavniki. Kot vnet pristaš liberalne ideologije svojim zadregam, razen samopomoči, n. želel dajal drugega pomena. Njegove zadruge naj bi biic čisto trgovska podjetja, prilagojena obstoječemu ekonomskemu sistemu. Krr juj biki tlnanciranic gospodarske dejavnosti zelo pereče, seje njegov sistem uveljavil predvsem v kreditnem zadružništvu. Schulze-Deliisch ic želel ustvariti močne denarne zavode s čim več lastnega kapitala Kreditne zadruge naj hi bile prave banke, ki se ukvarjajo z vsemi bančnimi posli, razen spekulativnimi. Posojila se podeljujejo predvsem v poslovne namene in za krajši čas. običajno na osnovi menice. Njeg'.iva organizacija je slonela n;j dcccnlralfzaciji, vsaka zacffug« h morala hiti llnančno trdna, da bi 1 ali ko delovala tud sama, brc,, pomoči osrednje de.iar-ne ustanove. Zato pod ročic zadružnega delovanja in obsega poslovanja ni omejil samo na člane in ozko krajevno. Priporoča1 ic visoke deleže. k. so lastnikom dajali aktivne m pasivno glasovalno pravieo, in miliovo obrcstovanjc. Vodstvo zadruge je bilo za svoje delo nagrajevano, even-lnehii dobiček je bilo dovoljeno deliti. Ravno lako tud rezervni skli-d, če je bila i o vrstna odločitev sprejela na občnem zbori. Posledica takega ustroja ne bU;i nekoliko višja obrestna mera kot pn zadrugah Raiitcisciuivegn tipjk saj so tovrstne zadruge že /aradi svoje zasnove v prvi rst: zasledovale dobitek. Ta organza-'ijr:ka ob lika je rila prilagojena mestnemu okolju, k. je bilo iioli vajeno denarnega poslovanja. Sedeži tovrstnih ■iisiilueij so bili zato največkrat ali sko-nij izključno v mestih oziroma upravnili središčih. V nasprotju s temi določili je Fricdneh \Vil lielm liiiiffeisen, ki slovi kol "oče kmečkega za družilištva", i/rečno določil, d;j sme zadruga poslovali samo s svojimi člani. Cilji njegovega zadružnega udcjslvovanja so bili predvsem moralr in ne toliko gospodarsk1. Z zadružništvom je ^elel med ljudstvom uveljaviti duh enakosti, solidarnosti in liubczu do bližnjega. Zato so bili deleži m ¿ki m neobrestovani- en delež jc pomenil tud en glas, r.ihče m mogel posedovati več deležev. Poslov:,li cikolis "njegove" zadruge j: bil majhen, omejen ozko krajevno člani so Bili znanci in prijatelj . Kaili Ic v o/kem članskem krogu je bilo mogoče grad .1 medsebojno zaupanje in vzajemno pomoč ter ve deti, kdo ie česa potreben, in kar jc še pomembneje, tud' sposoben vn/l1 posojilo. Posojila se niso podeljevala na osnovi menic, le m več na podlagi obveznic,, tc jc zadolžnie. Kot jamstvo je služilo predvsem osebno poroštvo drugih zadružnikov, lahko tudi varni vrednostni papirji in vknjižbe na nepremičnine. V nasprotni s Sclinl zc-Delitschcvimi zadrugami, kjer se zadružniki jamčili samo z deieži, od tod tudi zahteva pa visoki li deležih, ic Rr.iftciscn določil neomejeno jamstvo, kar je zadružnike m vodstvo spodbujalo k smounicinu ji zanesljivemu poslovanju. Navkljub temu pa vodsivo, z izjemo blagajnika, ne bi smelo bit nagrajevano za svoje delo, kar bi lz zadrug odstranilo vse cloLičkaželjnc ljudi Izpostavljanje moralnih namesto profitriih vrednot jc izključevalo delitev dobička, ki so ga morali nujno uvrstiti v rezervni sklad. Značilnesl Rhif feisenovega sistema je izrazita centralizacija zlasti finančnega poslovanja, ker so majhne, največkrat llnančno ne dovolj utrjene, /adruge nujno potrebovale zaslombo v osrednji d ena m j centrali, ki jc obenem zagotavljala tudt večjo v,1 most vlog. Temelj tega sistema so btJe krt ditne zadruge, ki so imele univerzalen značaj. Lahko so s« namreč privrele tudi nabavno in prodajno fiinejjo, če so to narekovale razmere in potrebe članstva. Ker je kmetiistvo zelo široka gospodarska pinoga, ic R.iiifcjsen priporočal nidi nslanavljanje specializiranih zadn"",, npr mlekarskih, sadjirsk 1, živinorejskih, .stre< 11 i 1 Predstavljena orgamzaeiiska principa sta omogočala samopomoč mcščanskiii slojev in kmetov Kot podlago svoje zadružne organiziranosti ie delavstvo, vendar ne samo ono, upo rabdo t.i. "roehdahki 1 način, ki jc služil za snovanje potrošniških ali konzumnih zadrug. Lete so na osnovi samopomoči pomagale članom po nakupih vsakodnevni n potrebščin. Potrošniške zadruge naj bi povezale produccnla in kon zu 111 en ta ter pri tem izločile trgovca in njegovo maržo6 Osnovna načela so bila svobodno članstvo, demokratična uprava (vsak član en glas), povračilo v razmerju z nakupom, omejeno oh res lova nje kapitala, plačilo v goteviri m pospeševanje zadružne vzgoje. Eno stvenih načel naj bi bila tud' politična ',n veriki! nevtralnost, k. pa 11 j bila dosledno upoštevana. Milni Slibler. Zadrukniirvo. I. det. Ljublj.ni"' K indijski ihi 111-3». 19.11. sir. 21-37; Milan VitiC. Zadni/milvo. I. krijrp. Smeri /gntfavina in sistemi Hen^rjd, I'J 3 7,.sir IK2.IKK trinec Krcsal, Delavsko ¡jdn n ' Stvc na Sin venske m l'i sptvki /a /¡sidovinn delavskega pihanja, f'. 1-2/1970, sir. 70 ViNč, nav. delo, sli 150. 14 MHlkf in rrzpravc arhivi xvn 1994 Ta raznolikost zadnižne organ inranosti jo bila v veljavi do leta I9?7, ko je izšel jitgo-slovansk zadružni zakon. Lc-ta jC s svojimi do loebam', ki so prcdstavbale smiseln- pov/etek dotedanje avslrijske in srbske zadnižne z.ako nodaje, poenotil organizacijsko podlago zadružništva. Tako Anton Kruli v uvodu k samostojni slovenski knjižni izdaji lega zakona opozarja na zakonodajalčevo težnjo po zagotovitvi "socialnega značaja zadruge." Tc težnjo izpričujejo dončb' o dobičku, ki naj ga zadružnik: ne bi del i'i. Čc pa bi do tega žc prišlo, potem naj h uporabljali rochdalski nsčir: delitve dobička. To jc pomenuo, da se dobiček sme deliti le v sorazmerju pcslovarja člana z zadrugo, Obreslo-vanjc zadruznih deležev je bilo prepuščeno volji zadiUŽnikov, torej dopuščeno, vendar 0111 c)eno na največ 6%. Nadalje jc /akon določal, da naj člani upravnih 11 nadzornih odborov ne bi dobivali tantiem. Pomembno jc bilo tudi določilo, ki so ga doledaj največkrat kršile zadruge Schul zc-Delitschcvcga sistema, da rezervnega sklada ni moč delili med zadnižiuke. Zadruge so morale pc tem zakonu omejiti poslovanje samo na člane in biti ni-jno včlanjene v določeno revizijsko zvezo.® *** Po vseh teh teoretijno pravnih opozorilih jc mogoče preiti na koniircino slovenski) zadn:žno izkušnjo. Pri Slovencih so sc najpre- in najbolj razvile kreditne zadruge, k' so po pomenu turi i daleč presegale ostalo zadružništvo. Vzrok temu jc bil v pomembnost: vprašanja v'rov financiranja prestrukturiranja slovenske -ospodarske podobe. Zlasti zalo, ker je nila akumulalivna sposobnost d rob negospodarskega sektorja (kme uj:;tvo, mala obrt In drobna trgovina), ki jc prevladoval v gospodarsk- sinikturi Slovencev, zelo tu,:ka. Denarn vir pa so bili omejeni, saj obstoječa mreža d en umiti zavodov na Slovenskem n1 posamezni zasebni kreditjdajale. s ponudbo dragih posojil - visoka obrestna mera jc pač pričala o vel:k slopnj tvegarja zaradi nizko rentabilne proizvodnje ni mogla zadovoliil. potreb drobnogospiidarskega sektorja. Množici kmetov, obrtnikov in trgovcev je kronično pri mar.jkovalo obratnega kapitala. Individualni gospodarski Mibickti, predvsem kmclje, so denarno zadrego reševali, ker lastni prihranki niso zadostovali, zlasti z zadolževanjem pri zaseb nikih pa čeprav je tako poslovanje zaradi visokih obrestnih mer vodilo v preveliko odtujevanje mihovega premoženja.1'1 Zalo j c v sloven- Zakon o ¡i(^poda:skili /adniuah. Zakoni in medbe l.lll. zvezek. Pi c vedel 111 uvod ■ api r\l Anion Kralj. I.jobljnn.i: Merkur d.d., 19)7, O M do i ien osi i slovenski ti kmeliiv "'ej ie IniihiK) deli) v Ceini opombi. rousaaini lloiovar, Slovensko poilovno banitiiiivn kol ino- skih razmerah nerazvite mreže bančni'i in drugih finančnih institucij kreditno zadnižništvo predstavljalo pomemben irovncijsk dejavnik v gospodarskem udejstvovamu prevladujočega dela slovenske populacijc. Inovacijski deisvrik zato, ker je, čc si sposodimo besede 1 Hočevarja, vršilo vlogo finančnega posredništvu za potrebe drobnogospodarskega sektorja S svojim delovanjem, z uporabo večini Slovencev d > tedaj neznanih finančnih operacij m instrumentov, so slovenske kreditne zadnige z zhranhi kapitalom histveno pripoirugie k zni/anju obrestne mere. Vendar sc inovacij iKa, kuj.i ravno ti zavodi .sc izoblikovali osnovo slovenske strokovne finančne in bančniške termi-iiolcjuje.11 Kreditno zadnižništvo je bilo sposobno mobilizirati množico majhnih prihrankov in jih s poceni posoji'i plasuati med kmete ¡it obrbiikc Pr* krert.tni zadnigah so bila pop oj i Is cenejša zaradi dveh osnovnih ^ibal poslovanj i, samopomoči in vz.'i emnosti, k ni.da prenesL velike razlike med ¡ik*ivno iti pasivno obrestno mero. Obrestna marža pr. posojali je bila tolikšna, da je omogočala nokiitje reži;n nu I Mirt ichanci. Prva ddcvinc slovenskega Tadrulniilva. Slovtiici v desetič!ji 191 K-1928. Ljubljana: l.coniva dmíba, P28, sir. i .18. 1 Schauci. itfev. delo. sti. Í.M6. IX Scliauci, itav. delo, sli. 61-62 16 Članki in razprave A.RIIIVI XVI) 1994 Primorskem 9. Na Štajerskem st;i bila tddlj samo dva okraja brez slovenskih pcsojiimj, na Koroškem štiijc, ne K,ar,jskem pa celo 20. Zadružna pobuda i-; bila lorei še vedno omejena na SU jersko 15 Istočasno s širitvijo mrc/c krsilimili Zdd tig po slovenskem ozemlju sc jc odvijal tudi proces notranje krepitve zadružništva ni poenotenja poslovanja s pomočjo rc*iz'« kar 'c nujno zaradi primerljivosti uspešnost pri medsebojnem kreJil.ranju zadrug Sred! devetdesetih lei 19. stoletia sc pričenja druga doba slovenskega zadružništva, k. ga označuje zaključek celjskega prinjut» in prenos ležišča zadiužne ni ji ali ve iz Štaierskc na Kranj' sko Ta proces je i ovpadat z loč. t vi jo polinen h drbov na Slovenskem, kar j j našlo svoj odrti/, tiidi na zadružnem polju. Zadružništvo oziroma kar gospodarstvo v celofi jo postalo pomembna posiavka v političuiii bojih katoliškega in liberalnega tabora. Pn tem jc i*rtela več uspeha katoliška stran, k; ,e za razširjanje zadružništva angažirala duhovščino na podeželju. V drugem obd::biu sc jc uveljavil Raiffusenov princip, ki ga je na Slovensko vsadii Janez Pvangelist Krek.20 Pod njegovim vplivom so v katoliškem tabori1 namenil1 zadružništvu zelo veliko vlogo pr. reševanju gospodarskosocialnih tegob, kar je razvidno v/ razprav i it resolucij slovenskih kalo-iiškib shodov. Zadruge naj bi posle» služile "za sceialr preporod ir gospodarsko osamosvojit ;v zkorišeaiiih slojev."-' Snovanje zadrug Ra:ffcjsenovega tj fin jc v avstrijskih okvirih omogočil zakon ■/ leta 1X89, k. opredeljeval tako zadrugo ir, ugodnosti povezane s tem, če niso izplačevale dobička, ampak so ga uvrščale v rezerv* sklad. Zadruge ustanovljene na podlagi tega zakona, bodisi novoustanovljene ah stare s prednigačcrimi nravili so bile oproščene pri-lobninskega davka in jim je bila dovol'ena uporaba meničnega koleka pri zadolžnie::1), kar .so bile znatne olajšave. Vendar sc navkliub davčnim ugodnostim večina starejših zadrug Sehulze-Dol^sclievega solema ni ozirala na tn k ločila, temveč :,o 'zadržale svoj dotedanj,' ustroj. Sicer pa, zakaj h: utečen., pre.zkušcni in irdm zavod sprem1 njftli svoja pravila, ko davčne oprostitve n\o odtehtale svobodnejšega delovanja. širokega delokroga brc/, teritorialnih orne iitev in kar e bj|o naiodločilnojše, svobodne delitve dobička?22 Tendenca ust»n&lj«hjs malih kreditnih (po pulamo imenovanih r? fnjznovk) in dnigcvrstr.il". ?.adrug pod vplivom katoliškega tabor;» jej bila izjemne pledcita, saj so samo v času od 1X92. leta pa dc 1^05 leia ustanovili nic mam koi 481 Kralj, nav. delo. str. 518. Več o njihovih naborih t> radniiniilvu glej l,a/arcvi bi1 naklonjen zanisli o ecnlraf. za denarno 'zravnavo, je lo vprašanje vedno znova prilinjaju na dan, S spremembo strukture granidj tehtnea sc jc nag nila v piid majhnih zadrug: ti b!lo več mogoče preslišali žalitev po denarni centrali Tako so 1905. leta sklenili uslanoviti za denarno izrav- fualj, liav. delu sir. 541. O delovanju leti organizacij in ujunemo preraščanju v Za-ilniiiio /v;/o v l.joliljfihi t vseir.i vidiki njenega delovanja do lel» '91h preglcilno in nalanCuii razprav« Willcrja t.u-kana 7lic Second Phase nf Slnvene Coopcraiivism i 1K'J4-191 K). Slnvene Slbjr Journal of lehe Socicty for Slovene S:odtes,iil. 1-2/1WJ sli 2i l.okhii, uav. ii It.in Trč^k, Zve/a slovenskih z.ulnit. v I .ji ililja iib 30 tabiiei ZailmJni vhoruik. [.juhljana: Zve/a slovcnskin zadrug. 1017, sir. 89-92. 1 Kralj. nav. ilelo, sir. 54! 3" Kavno tam. zmanjšalo. V leni času jc bila pn siljenj ustaviti svoje delovanje najMarejSa slovenska zadnižna zvezo, to je Zadnižna zvezn iz Celja, ki jc žc pred prvo sveiovno vojno utrpela znatne irgubc nb bankrotu nekaterih ifj-cnill posojilnic. Te i/.-gube jc z velikimi napori vendarle i:spcla prebrodili. PoKončni udarec pa ji zadal polom Slavonske banke31 v letu 1926 oziroma zaključek stečajnega postopka v leln 1930, ko sc je ukazalo, da bo zvca dobila pogrnjene le petino vloženih sredstev, Ccljar; lako velike izgube niso h:li sposobni sami nadoknadili. Zalo so svnjo 7VC70 ukinili, njene članice pa so se nato povečini pridnižilc ljubljanski Zvezi slovenskih za-dnodclovanje regij ne glede na se danjc težave. Za to obstajajo pnnicn / /godo-vinsko tradicijo, tako v Nemčiji v trikotniku med Uaslom, Miinlhar.snom ril Krciburgom ali v ncmško-nizozcmski mejri regin. V vsakem primeru bodo rejijjc pr.doKlc pomen, če sc bo medreg.onalno sodelovanje okrepilo tudi preko meja. Te strategije, k so sc v gospodarstvu že ¿davnaj uresničile, imajo tudi posledice z;i gospodarske ariitve, s katerimi sc boni v nadaljevanju tudi ukvarial Svc' prispevek sem razdelil ua tri dele V prvem delu se ukvatjam z evropsko perspektivo, v drugem dcln razpravljam o arhi/skem izzivu, tretji del pa sc nanaša ua nemsk primer. I. livropa regij i i razlikovalna dejavnost Že leta lahko v zgodivinsk. vedi opažamo naraščajočo tendenco, da bi vprašanja, ki si li postavljamo, primerjalno formulira]t. Dosledno so vprašanja politike in ustave, gospodarstva in družbe v posameznih državah mnogo nrinj v ospredju zanimanja kot pa njihov razvoj v regijah ter mcdregionalna primerj.iva, V Nemčiji sc da to razločno razbriti z tem promocij, !;i so bil; podeljene, in iz novih težišč raziskovalne dejavnosti. Narašča število doklorantov - posebno :/. zahodnoevropski1! dežel - kj dffljo v nemških arhivih in si prinicrialno postavljajo vprašanja. V raziskovan u industrializacije, v gospodarski zgodovini Fvropc od angleške industrijske rcvnliicije v 18. stoletju dalje so sc tc regionalne težnje že dalj časa uveljavljale. Za novo usmeritev je značilno, da je manj v ospredju ¡n-dustri ilizaeija Anglije '-">t pa industrijska revolucija v Lancashirejn, manj industrializacija Nuncije kot zgodovina bombažne industrije r.a levem bregu Spodnjega Rena, rudar, kr industriia Por.trja ali gradnja ž -lezinc v Budim itd. Delajo sc prmierjave 1'osaria s severr.ofran-cosk.m: al: angleškim: prunognvnuni pulroeji. primerja sc razve j posameznih iMdnstrijskih mest kot Gcr.ta, Gronaua, Petcrsbnrga ir Lodža, kjer so nre delovali bombaž, primerja sc družbeni profil in mcntalilcta podjetnikov, novačenje in kvalifikacijski nvo dclavccv, razpoložljiva infra-struktiua regij, ovire in spc-db.idc za investiranje kot tudi okv rr.. državni pogjji. Primerjajo sc pugeji, poti katcMmi ;;o posamezne regre v tem induslriiskcm razvoju prehitevale druge nazadovale ali celo postajale agrarne, iščejo se vzroki in povodi za različne razvoje regi/. Óbstojijc mnenja, da bi bilo mogoče v vprašani» obvladovanja strukturnih sprememb v zgodovmsk. perspektivi v starih industrijskih rc^ij-ih Fvropc spoznati celo napoikc za ravnanje glede praktične strukturne in regionalne politike v sedanjosti. Ni težko ovrcci očitka, da naj bi bilo z regionalir:acio povezano tudi neko "razvrednotenje" zgodovine. Iz teorija izpcliana metoda pr merjave re^ij van.je dejansko pred zožcnicm načinov opazovanji pri vrednotenju virov in iormuüraniu pričevanj. Kcgionaln pristop oziroma regionalna primerjava je zato manj problematična z vr'ikíp znanosti, problematično je pre; vprašanje, katere vire pritegnemo in kako z "'ri tavnamo. Rrinhart Koselleek je nekoč dejal "'Strogo vzelo nam neki vir rikoli ne more povedati, kaj naj povemo, pač pa nam preprečuje, da bi navedli nekaj, česar na osnovi vira ne bi smeli. Vir- i.najo pravico veta. Prepovedujejo nam, tla bi posJijisiii ali doprstiii nekaj razložiti, kar bi sc moglo izkazat na podlag1' nekega podatka v vini cclo Zf. napačno ah nedopustno Napaini podatki, napačna zaporedja števil, napačne pojasn^ve mo> iivov, napačne analize zavesu: vse to in še mnogo več ic moč odkriti s pomočjo kritike virov." Kr.iKa virov predpostavlja trdi prost dostop do virov, predpostavlja prav varovarje virov iiidustriskega sveta. Ostaja pa vprašanj če so arhivi na to pripravljeni. U. Izziv za arliLve Nesporno je danes, da tradicionalni viri v državnih in mestnih arhivih za razumeva c zgodovine ko» procesa in .sprememb pri preučevanju posodabljanja Evrope od 18. stoletja dalje ne zadoščajo več. Viri potrebuje |c dopolnitve z arhivi s področja gospodarstva. To gledanje n-novo in začetki orgarnZ:rania gospodarskih arhivov segajo že v začetek našega stoletja. Vsaka dežela ú je prizadevala za rešitve, ki odgovaijajc njen.m zgodovirskim tradi, ijain in njenim mož nostim. Zaradi tendenc, ki sem iib opisül. pa sc kaže v Hvropi neka nova siluicija: raz.skovalna dejavnost bo pri svojih p1 urcjali-'h usmeritvah namreč zelo hitro nJctela na rej/ije, katerih viri, ki so sc nam ohranili, so relativno dobro obdelani, in ijk primerjala z regijami, v katerih doku mcntaciia o "klasičnih" področjih, ki so b:li /o 20 članki in razprave ARHIVI XVII 1994 dilni kot je bila tekstilna industrij železarski, in jeklarska :ndiislrin ter tudarstvo - da navedem le tri primere - 'zkaziije znatne primanjkljaje. Strukturne spremembe in z [ijmii povezana ogroženost dragocen i li arliivov so povsod v 12 v-ropi utrjevali prepričanje, da je potrebno u stvari t i ustanove, k bodo sprejemale ogroženo gospodarsko gradivo. Kot regionalni ali nacionalni 'ndustL jski muzeji, ki se trudijo za reševanje m ohranitev industrijskih spomenikov, potrebujemo regionalne gospodarske arhive, k. bi ohranjal; arhive industrije, trgovine in obrti kot kulturne dediščine za zanamce. V starih industrijskih deželah Angliji n Belgiji so to prav tako sprejeli kot javni r te res kot v Franciu, ostalih dr/avah Bcnclukpa, Švici, Skandinaviji Italiji in nedavno tud: v vzhodnoev ropskih državah. Znotraj regionalnih gospodarskih arhivov narašča potreba po sodelovanju, diskut''a se o mreži regionalnih arhivov, raziskovalni dejavnosti ,sc odpirajo povsem nove možnosti. V tem orisu pa zbujajo zdaj pozornost tiste dežele oziroma regije, k. so doslej podcci -nchcn in Zgornjo Bavarsko pri lndustrjski in trgovinsk zbornici v Miinchnii, 1991 pa jc bil v Bavaiskem parlamentu dosežen po raz um glede osrednjega bavarskega gospodarskega arhiva. Leta 1997 jc zaživela hcsscrtska ustanova v Wijsbaun», ki je sedaj v Darmstacltu. Trenutno potekajo razgovori na Sfirih nadaljnjih mesl:.h v razPino strukturi ranili zveznih deželah, kako Ir mogli financirati, organiziran n za znanstveno uporabe aktivirati gospodarske arhive Če bom v nadaljevanju nakazal naloge in delovne metode nekega regionalnega arhiva na dort-mundskem primeru, potem s tem ne želim pogosto navajanega dortmundskega p.imcra posta vili kot ec,;no možno rešitev. Bolj rri gre za to, da vam. na podlagi last.iih vee kot dvajsetletnih izkuScm z regionalnimi gospodarskimi arhivi posredujem konkretno stal šče in predvidljive rezultate. Dramatične strukturne spremembe v Porurju, mnogokrat citimo veliko zapnanjc rudnikov premoga so v !ctn i960 privedli do nslarnvitvc fondaciic WcsLlal.ski gospotlarsk1 arhiv v Dcrt-muudu. ki ga je finančno podprlo predvsem vseh osem wcsti'alsko-hppiSkih i.idnslrijskih in trgovinskih zbornic, dežela Nordrhcin-Westfalen kot todi Pokrajinska zveza Westfalen Lippe Ker nam ir: bilo do tega, da p-idejo v tem modeln do veljave tudi Jrtiivska načela, jc dežela Hessen na prošnjo dežele Nordrhcin-Westfalen leta 1970 začasno odstopila Wcstfalskcmu gospodarskemu arhivu kolega i;: Državnega arhiva Marburg in Arhivske šol.; Marburg, da bi pospešil teoretično in praktično delo. Potreben je b 1 arhivsk: odgovor na strukturno Krizo, ki sc seveda ni omejevala na spck:akcilarna dogajanje v Porurjc, ampak je žc vee let zajela ti. i vod'lnc panoge kot tekstilno industrijo, industrijo lobaka, rudarstvo in dele obrtnih dcjavnosiih. Povečan dotok starih spisov jc zahteval dosledno uporabo arhivskili načel pri vrednotenju in odbiranju, nteres raziskovalne dejavnosti pa pospešeno urejanje in popisovanje prevzeli h fondov. Westfalija je dežela s staro obrtno tradicijo; plavži v Sicgcrlandu, ko Vi tiska obrt v Sanerlandu v Markah, tekstilna obrt v Mindun-Ravcnsbcrgu, Teeklcnburgn n vzhodnem Münstcrlandu so ^c mednarodno uvel j tvili veliko pred industrializacijo 19. stoletja Žl na podlagi tc tradicije smo lahko pričakovali večje fonde hi dejanske ni minilo nobeno lelo brez dragoccnih prevzemov. Vsak fond je vseboval nove, do sedaj raziskovalni dejavnost: neznane ^ire. Tc dejavnosti jc spremljalo intenzivno delo za javnost, katerega rezultat j', b'lo več velikih razstav. Po vsej državi sta postali znani razstavi pogledov na firme v glavah pisem (19801 ter katalogov vzorcev 1984, ki ju jc bilo mogoče kot gostujoči razstavi videti tudi v Ber.'ini: in Munelinu Okrepljene so biie zveze v. univerzami. Od lela 1961 so se Univerzi v Miinstru piidružilc nove univc:7c v Boehnmn, Dortmundu, Bielc-fcldn, Padcrbornu, Siegenu in Hagcru, nazadnic še privatna univerza v Hcrdeckeju. Če je bila prej raziskovalna dejavnost skonccntrirana v Miinstru, so univerze v Bochumn in Bielcfcldu v zgodovinski znanosti zelo hitro pridobile mednarodni sloves, naraščalo jc - kot v vseh arhivih -število doktorantov z regionalnimi Icmam. S pomočjo svoie družbe za pospe,sevanje si jc arhiv ustvaril svojo drugo serijo publikacij, v kateri c bilo sedaj mogoče objaviti ragrajcnc disertacije, ki so bile izdcJanc na podlagi ondov arhiva Medtem so od zgodnjih osemdesetih let uspehi povzročili nove probleme Prevzemi .so presegli tradicionalne kapacitete in predvidevati je ari11v1 xv)] 1094 ' Ifinki in razpiavc 21 bilo Inib;1, da se bodo v dvajseti!) lclili fondi |iodcseterili. Količina 3 5 tekočih km, k jih arliv hram danes, so rc/.ullal rigoro/nega odbiranja n strokovne obdelave fondov ter vrednotenja ok. 30 tekočih km. 'iitcn/.ivno popisovanje je obvarovalo arhiv preti tem, da bi nalipav;;! ludi baiast ler svoje kapacitete predčasno izčrpal ■rabod na računalniško ohdelavo podatkov je omogočil še boli načrtno pnpravo za raziskovalno dejavnost olajšal ic dialog z držiivniir' arhiv iiVjt istočasno i/.kor sli! prednosti. ki se preko zbornične mreže ponujale li;di za regionalno gospodarstvo. Da t)i v ravninski deželi kot sta \Vcslfaliia in 1 ippc s preko X milijoni prebivalci enakomerno Sojcl vse njene dele, je seveda moral bili iirhiv brc/, javnih pristojnosti kol jt Wcsll'alski gospodarski Srljfl zainteresiran /a lo, da izkazuje svojo navzočnost tudi v man)šsk'di..ah pnliiicnih spremcinh v \/hnilni in Srednji liviopi nn arhivsko Šolanje v lioldn Lev, Ljubljana 26. iId 2'J. nklnbra 1994 ¡■oloiloklliitcuhicijtt Arhiva Republiki' Slo i vniji 22 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 Gospodarski fondi in arhivi podrtij v Češki republiki v obdobju tiansformac-je gospodarstva in privatizacije podjetij FR/ NTIŠEK ŠULHMA Tema pričujoče razprave jc v tesni zvezi s problemi, ki Sih morajo v današujt-m času rešiti tudi arhivarji na Češkem. Gre predvsem za pr kaz sprememb na gospodarskem področju in za njihovo obravnavo v ohvcz.nih nonnHi, po katerih sc bodo ravna!J shranievanje, obdelava in dostop do arhivalij. V Češki republiki v današn/cm času u natančno definiran pCj m "gospodarske arhivaiijc" oziroma "gospodarski arhiv". V bistvu sc za arhiv alije gospodarskega značaja štcjcjc vse arhivaiijc, ki so nastale v proizvodi ih podjetjih m pri njihovih vodstveni'i organih npr. pr: generalnih direkcijah a!i pri strokovnih vodstvih. Nadalje sodijo k tipu arhivali„ gospodarskega značaja arhivaiijc, ki izhajajo i/ dejavnosti organov v državni upravi iti sc nanašajo na vodenje, planiranje in statistiko gospodarskih subjnkiov v regijah, vključno z arhivalijami, nastalimi ob dejavnosti posameznih resornih ministrstev. Arhivaiijc, ki sc nasta.de v proizvodnih podjetjih in pr njihovih vodstvih, so duncs v pre težni večini shranjene v arhivih podjetij, v čcšL arhivski terminologiji imenovanih "podjetniški arhivi". Arhivaiijc gospodarskega značaja, ki so nastale ob delu državnih organov, so shranjene v državnih arhivih, pri čemer Osrednji državri arhiv v Pragi zbira -n omogoče dostop do ariiivab' centralnih organov državne uprave, vključno z nekaterimi fondi neposredne vodenih gospodarskih organizacij. Področn državni arh'vi pa zbirajo arhivaiijc posameznih gospodarskih nodjcdj v tistih primerih, ko jc podjetje prenehalo delovati, ali sedaj, v obdobju transfonnaeiit gospodarskih odnosov, ko novi lastnik lic kaže interesa za shranjevanje arhiva svojih predhodnikov Leta ] 990 ki ga jc nujno šteti za prelomnega nc lc na političnem in gospodarskem področju, je bilo v vsrj Češki repu iliki ustanov^ aiih ok. 800 arhivov podjetij, v katerih jc díIc shranjeno lOOCO fo ido/ :a gospodarsko zgodovino, v,ega skupaj 78000 tir. V državnih arhivih jc biio v ten času dostopnih 1400 fondov, v obsegu 400 tm arhivaiij. Ker jc bila v nekdanji Češkoslovaški i tj v nekdanji Jugo:dav i povoina siluac;ja deloma drtigae .a, jc potreben kratek ckskuiz v razvoj češke arhivske službe in arhivske zakonodaje v zvezi z organizacijskimi spremembami v češkoslovaškem državnem gospodarstvu. V obdobju med svetovnima vojnama ie bila češka arhivska služba zasnovana predvsem kot državna arnivska služba, ki naj b; skrhela za potrebe države in resornih ministrstev. Pii shra- njevanji' dokumentov o gospodarskem razvoju ie bila v tem času situacija na Češkem in M Dravskem prav zaradi prejšnje skupne pripadnosti k Avstriji enaka situaciji na Slovenskim Do drugačnega razvoji' jc prišlo žc v času vojne, /ia.Li na ozemlju Češke republike prak tič 10 ni prišlo do resnejših izgub gospodarskih dokumentov zaradi vojnih dogodkov Resnejše izgube sc nastaic šele po osvoboditvi, ko so bili v i inogih tovarnah uničeni vsi nemško pisani dokumenti. Predvsem v Sudctih je take prišlo do kompletnega iničenja eclotnih registmtur v mnogi1h podjetjih lz tovarn, vključenih v oboroževalni program tre^ega iajha, jc bil pretežni del t okumnntaeijc odpeljan kot vojni plen v ZSSR in bil vrnjen le nematen i;, ncp-imcr.ibcn ocl. Po letu 1jc prišlo ¡v Češkoslovaški repub-"ki d j temeljnih političnih in gospodarskih spre mcmb:i katerih pr 'i izrazitejši korak jc biia naei onaii/acija velitili podjetij in odvzem premo-žeijt Nemcem, kolabonntom in izdajaCetr W obdobja Protektorata. Začelo sc jc z. 'obnavljanjem r-.-oancga gospodarstva in prehajanjem na miniodcjro proizvodnjo. Proccs sprememb ki so ga vodili iz certra in ga nadzirali ccntralm ¡Gr-/avni organi je dobro dokumentiran v arhivskih fondi., tega času, spravljenih predvsem v podioe 11 ih državnih arhivi Pc letu 1948, ko jc ! „tela država po vzori- 7SSR obviauati vsa sredstv- n vse infir.nacijc, jc paradoksalno omogočila izvesti ref-irme v arhivski službi in vpeljala enotno ainiv>ko organu acij® Do potrebne pretffsdbe v zakonodaji jr prišlo leta 1954 z izdanim §ladiun BPlopm o arhivski službi Vodenje in strok >vni nadzoi vkhučno s splošnim nadzororr je bil > zl tipanc M ristrstvu za notranje /adeve ki ie k >t svoj strokovni organ ustanovilo Arhivsko tflrivo Ministrstva za notranje zadeve. Na osnovi vladnih odloKcv je /dajalo Ministrstvo za notranje zadc c lastne predpise in smernice, ki Surav i» vah delo v vseli pisarnah in arhivil- uradov in podjetij. Za področje gospodarske arhivske službe j c bil izdar pred p _ s Ministrstva za lot anjc zadeve o arhr/ih gospodarskih in praračuiskih organizacij st. 151 iz leUi 1956, ki |e ukazoval vseir. podict,em ustanovit" arhiva podjet i ->sre dotočiti vanje vse arhivaiijc, ki so nastah ob dejavnosti pod-etij in njihovih prcdliodnik >v določal postopke odbiranji: in nadzor organov M'-nistrstva za notranje z idcve nad cciotno arhi -o službo po.lje:i'. Hkrati so bile določene prstoi nost. držav.nh arhi-ov gica; arhivov in ar hvalit gospodarskih m proračunskih organizacij rnul A K111VI XVII 1904 Članki in ratpravc. 23 Za direktno vodenje, nadzor in strokovno delo v arli i v ill pod'eh- so bili v ok v i m varnostnega aparata ustanovi-eni "arliivsk. oddelki" pri okra jih iipmvah Ministrstva /a netranje zadeve Na t:j podlagi je bilo v vsej Češkoslovaški ustanovljenih več kot 1000 arhivov podjetij, ki so zbrali vse dostopne arhivalijc, v katcril; je dokumentiran razvoj mdustrhe in gospodarstva. Posamezna ministrstva pa so v scdclovarju z Arhivsko upravo Ministrstva /ti notranje zadeve pripravila in izdala lastne predpise, ki so urejali arhiviranje in pisam.ško poslovanj" njihovih rcsoijev Nad zorni in strokovni "pip Arhivske uprave m ariuvskih oddelkov ic bil okrepljen po letu 1958. ko ic prišlo do temeljne reorgan ¡zabije v državnem gospodarstvu, katere osnovna poteza je bilo nastajanje proizvodnih gospodarskih enot (koncemo") na Čelu z. geiWiliHW direkcijami. Čel o! n a rcorgamzacia v vodenju državnega gospodarstva p bila končana dc leta I9C5. Za pisarniško po.slovanic in arluviniric je bilo pomembno, da je cclotm sistem orgainzaeijc kon-ccmov omogočil izdelavo registrov za odbimic po panogah kot po koncemih, v katerih so bili zajeti oznaka spisov, znak (fcintnja m rok hranjenja. Tc normi1 sc bnc potem m zdelane vse do ravnr posameznih podictij in ostalih organi zaeijskih enot. V W»zi z novim sistemom vodenja sla bila rcopanizirana tu I i nadzor i strokovno vodenic arh vske slu?.hc podjetij s strani države, m sicer tako da so b li arh vski oddelki na dan 1.7. 1966 vključeni v državne arhive, na katere c bila tudi prenešena ni liova pravnomočnost. , državnih arhivih so b.ii -istancv jen. specializirali, oddelki ki naj bi v območju p-istojncga arhiva (v okraju) strokovno vodni i i nadzirali arhivsko službo podjetij, izvajali nadzor nad gradi-'oni ustvarjalcev ter obravnavali ■ n dajali odobritve k predlogom podjctii za odtiranjc pmd;va. llkniU je tu nastala možnost prevzemati v državne arhive arhivalijc, ki so jih štela podjetja za nepotrebna m jim tu;:o posvečala ustrezne pozornosti. Vrhovni vodstveni in strokovni organ pri vodenju arh« /ske službe na Češkoslovaškem ^ ostala Arhivska uprava Mi ii.strst a za Jiotninje zadeve, v posameznih okrajih na Češkem in Mora v; kc m pa j c bilo v celoti vzpostavljeno 7 dr/avm'i arhivov. Na Slovaškem jc bila že ob tem času arhivska služba organi rana na drugačnem teritorialnem pnnciri'. Do leta 1968, ko jc ¡bi IJ po sprejetju federalne ustave vodenje arhivske službe preneseno v obeli del. n države na državna (repi i Miška) ministrstva za notranje zadeve, jc bila organizacij» arhivske službe podjetij že dograjena. Celoti.i sistem je tcmcjil na arhivih podj:tjili, k so jih upravljala in vzdrževala po ekonomski in personal m plati podjetju, pc strokovni pa ji'i jc vodil priitojm državni arlvv Specializiral i oddelki državnih arh^ov so ustvarili osnovno cvifcnco arhivov ]vjd;ctij ter njihovih fondov, glede na prostorske možnosti pa tudi začeli s prcvzcman|cm arhiva] ij iz najbolj ogroženih prestorov. Prevzeti fondi so bili strokovne obdelam >n so dostopm za uporabo Glavna vloga Ari ivskc uprave na področju arhivske službe podjetij jc obstajala v keordi mranju dela okrajnih ar ivov, v neposrednem strokovnem vodeniu najpomembnejših arhivov podjetij v republiki in ne nazadnje v strokovni dciavnosti, ko jc sodelovala s posnmcznirri resornimi ministrstvi pri izdajanju resornih smernic za arhiviranje in pisarniško poslovanje, dajala lastne melodične pobude ter konzu.hirala in dajala odobritve k internim smernicam pod^cl o ari liviflnjil in p-samiskem poslovanju. Ker je bilo ticba po tcdcralizaciji države reagirat' na velike p obad. jc izdalo Ministrstvo za notranje zadeve Češke socialistične rcpubJikc leta 1972 razglas St 96 o arhivih podjetij ki jc ura vnaval dolžnosti ustvarjalcev nrhivalij S strokovnega Vidika pomeni ta predpis prcdstopn;o k arhivskemu zakor.u, k. ga ic sprejel Čcšk. narodn- svet leta 1974 in J bil objavljen pod številko 97/1974. in siccr kot zakon o arhiv-iki službi Zakon jc uredil polože arhivov podjetii, ki io jih bila dolžna ustanovil vsa podjetja in organizacij c (§ 23). Arhivska uprava jc v smislu zakona pripravila predpis Ministrstva za notranje zadeve Češke ioeiahsticne republike .It. 118 o arhivih podjetij. Ocenjevanje pisarniškega gradi-a kot urili vali j, odbiranju in postopke v odbiranju gradiva je ureja) predpir Mir istrstva za notranje zadeve Češke socialistične republike št. I18.'1974 Naslednji predpis Ministrstva za notranji zadeve so sc nanašali na varstvo nrhivalij in na način njihove uporabe. Sistem organi :acijt arhivske službe podjetij 111 liani navezujoči se sistem strokovnega voden d h nadzora sta sc izkazala v svoji ž.vljcnjskostr i,"! trajata praktično brez resnejših sprememb do današnjega časa. Ko je po novembru 1989 prišlo na Češkoslovaškem do popolne spremembe v poliučni in gospodarski orientacij., izkazani v spremembi totalitarnega sistema v pari amen tam sistem in po izdanih zakonih o transformaciji privatizacij1 ■n vrača mu podjetij, jc bilo trebi, upoštevati tc spremembe tirni pri zakomi p arhivih. Po nc-lahkih pogajanjih je sprejel Ccšk' narodni ,vct novelo k zakonu e arhivih, ki jc bila obj: vhcnn pod številke 348/19^2 Zbirk* zakonov Češke republike Za nadaljnje shranjevanje dokumentov gospodarskega značaja j: še nadalje temeljnega pomenil § 23 ki poudarja dolžnost" vseh p.-avr1 h in fizičnih oseb, ki razvijajo podjctnj.ško aktivnost, usiaiiiivljati arhive pod ctii. ^ukon je tudi prepustil ocenjevanje pri odbiranji 1,. pisarniškega gradiva v pravnomočnost pristojnih državnih arhivov Ministrstvo za notranje zadeve lahko določi rok, po preteku katerega je ticba oddau arhi 'alijc v hrambo dr/avncinu arhivu. 24 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 Na loge j ki jih mora v današnjem času izpolnjevati arhivska služba pri hranjenju gospodarskih fondov, je mogoče v splošnem označit1 takole: 1) Zagotovil fizično ohranitev vseh arhivskih fondov iz obdobja do pribiti '.aeijc. ki so shranjeni v posameznih arhivih podjetij. 2) Iznolnjcvati predvsem ij 23 zakona o arhivih je obveza vseli podjetni škln subjektov S tem je povezana predvsem strokovna i nadzorna dejavnost področnih državnih arlii 'ov m Arhivske uprave. 3) Izdelal nove koncepcijo arhivske službe podjetij v pogojih Ir/.nega gospodarstva, Pnpra vili in ¡zdelali nove predpise jn smernice 4) Sproti strokovno obdelati in pri pri m li za uporabo fonde, ki so bili prevzel: v državne arhive. Kot je bilo že navedeno, j^ bilo leta 19% na začetku transformacije gospodarskih odnosov (privatizacije) na ozemlju Češke republike ok. 8U0 arhivov podjetij, v katerih jc bilo zbrano 10000 fondov s ,kupaj 7SUKH) m, arhivalij. 'I a količina arhiva! ij jc hi'a na različni skipnj stre kovno obdelana, vendarje bde praktično mogoče dokumente uporabiti iako za potrebe ustvarjalcev kol strokovnjakov. Temeljno izhodišče za nadaljnje razmišljanje in za praktične korake pi zavarovanju arhivskih fondov gospodarskega značaja jc v Mališčn, tla se vse urluvalije, nastale na ozcmliu češke republike do trenutka dejanske privai-zac je - to pomeni arhivalijc iz obdobja pred nacionalizem) podjetij in .7 obdobja socialističnih podicti, - v lasti države k'jc dolžna zavarovati njihovo nadaljnje hranjenje i i uporabljanje. Izjema so le arhivalijc iz časa do naci jnnli/acne, ki so b le na osnovi rcsulucijskega zakona vrnicnc prejšnjim lastnikom Arhivska uprava jc zalo da a področnim državnim arhivom pobudo, da postopoma prevzamejo vse 1'ondc iz časa do privatizacije podjetij, Tn pobuda sc navezuje na prejšnje prevzemanje fondov iz časa do nacionalizacije. Izvajanje teh pobud pa jc seveda omejeno s proslor-:kfirii mo/.nostmi m tako nekateri podroen. dr-žavn: arh vi v današnjem času ne morejo zače i s prevzemanjem arhivjijij m sc morajo omejili 7go!j na strožje nadziranje. V mnogih pr.m:rlh nujno premagali odpor novih lasmi kov Eijljc nj, ki mislijo, da sc arhivalijc njihovih predhodnikov dobil; v svojo last hkrati z osta'imr prcmičn.nairi in nepremičninami. Menijo, da ;im zato pripada lud; prav. ca, da svobodno razpolagaj a z. ariiiva lijarri rn da niso vezan na temeljne arhivske predpise. Z v klik« nujnost oiirarjati arhivske fonde v nepoškodovanem plaiijii so najbolj ogroženi originali pravnih dokumentov, ki so bili predan! zasebnim pravnikom, k" zastopajo bodisi podjetje a1 i pa samo nekatere osebe j z podjetja. Pisarniško gradivo jc ponavadi iztrgano iz logičnih eclol in zvečine ostaja v ¿ascbir lasti pravnikov. Privatizirana podjetja v mnogih pri merili upravljalo fonde lirin, ki so bile pry nacionalizaciji vkl'.tecnc d z. razlogov analognega proizvodnega programa v n strežna državna podjetja. Vrstil teh firm *c bi i a vrricna lastnikom in IttsHiiki zahtevajo tudi vrnitev arhivalij, za katere iniiiio po zakonu o rcstilueiji vse pravice Današnja upravijaic! pa v nekaterih pri merili i>. ko'iktircneii'li razlogov postavljajo ti porabljanj ti in vračanj n lastnikom različne ovire. V mnogih primerih tudi ne želijo v državne arhive predali fondov, k: jiu upravljajo, ker pod vppvom povsem nestrokovne propagande novinarjev mislijo, da d raj »a ru sposobna ust v;i ril* pogojev za hranjcfjc artiivalii Na tem področju jc Ircba na podobne nazore kar naprej reagirati. Arhivalijc podjetij iz obdobja so;iali;:ma pa sc ob novih lastilikiu 'zvečine intenzivno uporab ijajo, posebno v tisi i h primerih ko p-idjeljc na daljujc pri »izvodili program. S tem v zvezi |C tudi njihovo intenzivno upora olianjc v sporih za proizvodno ali zaščitno znamko. Seseda sc najboij pogosto uporabljajo arlii val ije laslninskopravnc narave. V želji, da h: šli vštric z. upravičeni' :i zahtevami novih lastnikov, predvsem na laslninsko-pravnem ni proizvodnem področin in zaradi premagovanja vseh zgoraj navedenih problemov j; b:l ¡>:dclan sistem depozitu in sporazumov, ki nedvoumno določalo državo kol lasl.iika vseh arlii /aiij iz časa do pri/a'izacije, vendar omogočajo, da se oh ločno določenih pogojih arhiva I ije prepustno danasnj :mu upravljalen v ob iki depozita in tla jih upora ja za svoje potrebe. Sporazum med drugim določa način uporab Ijanja arlii val-1 pri upravljalen in s sira m razi.¡kova Ice v (sli, zak 143/(J2) ler čas, v okviru katerega bo gradi "o šc v arh'vit podjetni sedanjega upravlja lea. M'nisirslvo za notranje zatlcvc ozi.oma Arhivska uprava jc v sodelovanju s področnimi drž.avn;"ii jnJiivi izdelala vzorce ijpozilncga sporazuma, vendar vsa konkretna pogajanja z. upravljaici fondov (z. lastniki podjetij) o sporazumu in o sami skleni v sporazuma izvajajo posamezni področni državni arhivi povsem samostojno. Arhivska uprava samo evidentira in nadzira že sklenjene sporazume. Celotna akcija naj bi zavarovala vse arhivske fonde iz. časa do privatizacije, k> so v današnjem času shranjeni v arhivih podjeti iu predvsem opozarja d ¡maš nje upravijalce navedenih Ion do v na njihovo odgovornost in dolžnosi ravnali s fontl po veljavnih pravnih normah. Pri transformaciji gospodarskih razmerij pri haja v proccsu prva-.izacijc tud: do likvidacij neperspektivnih in konkurence nezmožnih državnih podjetij. Pred |iodroČninv državnimi arhivi sc je zato pojiiv.ia neposredna naloga, da prevza mejo od teli podjetij vsi. arhivalijc, tudi p.sarin ško gradivo, ki bo šele v procesu odbiranja priznano za arhivalje V začetni fa/i sc poka zalo tcmchio rczmmjc likvidatorjev, ki so z.ve- AtiittvtXVtt 1994 Članki m razprave 25 čine imdi arhiv podjetij za neproizvodno sesta-vuu) RiJ)'« tako, da je pn končni likvidaciji prišlo do miičSnjS cclili fondov. Glede na zapleteno prepletenost kompetciK pri posameznih m. nistrstvili sc jc h*[o zelo težko doseči izboljšavo. Šele zahvaljujoč temu, da so bilri v času trans-formiranja iikrnjeni posamezna minislrsiva s področja proizvodnje in trgovine in t njihove naloge prevzeio Ministrstvo za iuaiijgnjo '11 trgovino, jc pri si o 11 ¡1 pobudo arhivarke tega ministrstva 1.1 področnega drž:ivneg:i arlii rt\ v Pragi do izrazite spremenile. Ministrstvo jc izdelalo pobudo 'n sc poleni z. arhivskim, organi posvetovalo o lik":Jficijskem postopku, ki nedvoumno določi dolž:iost vsakemu likvidatorju, tir /«varuje vse pisarniško gradi"o likvidiranega podjetja ji izroči vse »mivajijg pristojnemu področnemu državnemu arlrvu. Ji rez pisnega potrdila področnega državnega Arhiv«, -s° biic arluvalijc izročene ni pisarniško gradivo zavarovano, iii mogoče pravno zaključiti likvidacijo podjetja. Pisarniško gradivo, k. nima dokumentarne vrednosti, da bi bilo pri '.liano za arhivalije, je pa vendar potrebno za čas velja vinu rokov lira njeni a predvsem državnim organom s področja financ in socialnega varstva (fakture, plačilne h ste mezd) /araoi potititkov, k. jili vsebuje, izročajo likvidatorji v liramcnjc na osnoi i gospodarskih sporazumov speci aiiz ranim finim m, ki so do te d. javnosti z. vidika gospodarskega poslovanja npra vičciie. Podmen: državni ari vi ti]kc frrmc cvi-tlentirajc in .zvajaji pri njili nadzor, vključno z dodatium postopki pri odbiranju gradiva. Zn pisarniško gradivo s konca socia I i stičnega obdobja, ki jc v današnjem času v pisarnah naslc.jstvcn:li jmvstizirsnm ali državnih podjeli" pripravljeno za odbiranje, jc iialclnna standardna ir.ctoda, Arhivska uprava pa jc izdala Tipski register zn odlvntnj>: pri po.'jct:jh, ki jc zajci vse skupine pisarnskega gradiva, nastalega v držav nem socialističnem podjetju, vkliučno z. oznako ni t o1* i hranjenja. Ker so se od znčctkii p/ivaiizacije m ntvegn načina vodenj,, podjetij v st'lu tržne dnizbe, ki ic bil kodificiran z izdanim trgovskim zakonikom, začeli pojavljati pt poslovanju novi tipi p sar-niškcga gradiva, ki j i i) v zgoraj omenjenem rc-g1 str it m bilo, so izdelal, strokovni referenti področnm državni!' arhivov ob sodelovani i z Arhivsko upravo tipske sezname pisarniškega gradiva, nastajajočega v dchiškiii družbah in v družbah z omejenim jamstvom, ki bo v postopku odbirania pi i zna no za arluvalu:. 7. ne povsem jzcrpni seznam omogoča, o temeljno orientat o deiavccm v pisarnah podjetij in so sproti Jo polnjnjcjo gicdc na ribovc rzkiisnjc. Bojj po drobno izdelan i tipski seznami «rhivalij - po oceni«vi dokumentarnega pomena vs.:li vrst pisarniškega gradiva, nastajajočega danes v gospod ¡i rs i t lan .so I a liku osnova /p zde lavo novih, žc specializiranih seznamov arli.vali,. Seznami bodo za vse gospodarske subjekte zavc- /.■■oci iti delfivcL državnih arl:'vov bodo nadzirali njihovo izvajanje. S tem sc tudi zognemo problemu, ki sc pojavlja v današnjem času, ko i m »j A na podlagi še vedno veljavnega prcdpLia Ministrstva za notranje zadeve Ccškc socialistične republike št. M7/it>74 uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, v tem primeru pod-ročniii držr.vnili arhivov, pravico vstopam v p: sanic in v postopku odbirania neposredno occniU v;,e pisarnisko gradivo, k' ntistalo v podjetju. Tu pogosto nalet ino na nenakio ijenost lastnikov alj vot.iliiin v pndjotju, k sc sklicujejo na evojf gospodarske zakone. Priprava navil] predpisov, k, bode v prihodnja določali in ugotavljaii dejavnost eelotne arhiv ske siužbc v ČcškL rcptibiii .i- poteka ob "edno pov h in dopolnjevan i h gospodarskih in upravnin zakonih ter predpisih Predlagatelj končne redaki ijc novih predpisov na področju arhivske službe je vedno Ministrstvo zn notranje zadeve - Arh'v>kfi uprava, ki ves proces priprave .11 obdelave koordinira. V pripravki jc vključen h prek znan si vernega arhivskega sveta na m.nislrslvu za notranje zadeve Češke republike in njihovih strokovnih sekcij na desetine arlvvarjev, strokovnjakov za razlLčna področja arhivske problematike. Noveliranje oziroma oblikovanje novega predpisa o arhivih podjetu sc v današnjem času nc kaže kot aktualno. V skladju z mnenjem vseh področii'n državni i arhivov dosedanji pred p -pt^/sem ustreza našim potrebam in ustvarjalci arhivahi ko ga, ra/en redkih izicm, voljni spre jeli. Menimo, da bo do spremembe moralo priti šele po oblikovanju in odobritvi novega zakona o arhivsk. službi. Prerod/a Afhinca Lipovec ZUSAMMENFASSUNG WIRTSOKAf-TSBKSTÄNDE UNO "NTERNIUIMUNGS-ARClllvr IN Mit TSCHECHISCHEN RKPUBL1K IM ZiUTALTEK DER \VIRTr.CHAFlT,ICHEN TRANSFORMATION UND DER UNTERNEHMUNGS-PlltVATIStllRUNG FKANTlSF.K SUCIIMA Die Abtundtimg bcliandctl die liniwiektung des tschechischer. Arcln vdicfsics und der Gcselzgcburig im Zusammenhang mil den Organisaiionsändcmn^cn m dei Ischeehostowaki sehen Slaalsw,rtsi:hafl nach dem zweiten WeltkricH. vor nrd nach der Siaatsloderalisicning. Dann wird iibrr die Folgen gesprochen, als es im November 19R° in der Tschechoslowakei zur vötligcn Änderung der pe tili sehen imd wirtschaftlichen Orientierung kain. Sic zeigen sieb auch in den nenen Aufgabe, die heule vom Arehwdiensi in seiner Sorr.c fiir die Wirlschaftsbciländt .'rtedigl werden müssen. Dii Abhandlung beschreib) noch besonders die Weisen, mit denen der Archivdicnst versucht, uas zu erreichen. 26 Članki in razprav t ARHIVI XVII 1904 Gospodarski arh v v predlogu nove slovenske arhivske zakonodaje JOŽE ¿O NT AR Na 4. mednarodnem kongresu arhivov v Stockholmu leta 1960 |c R. M?rquant, konservator Francoskega nacionalnega arhiva v referatu z naslovom Arh.v:1 ter sodobna cko nomska n družbeni raziskovanji-1 pii kazal uveljavljanje spoznanja o pomenu arhivskega gradiva s področja gospeda-skih dejavnosti. Že nekaj čaca sc govori v Zahodni Evropi o novih vzpodbudah ?.a gospodarske arhive.2 I*r. nLS jc b;.o X. zborovanje arliv:;kih delavcev Slovenije v Ankannu leta 1981 i/rrcno pc.vcčcnc arhivskemu gradil gospodarskih organizacij 3 V zadnjem času pa so WIi v zvcz_ z arhivskim g-adivom gospodarskih subjektov v ospredju p rob'c mi zaradi stečajev ter rcorganizacii nod- jetiJ-4 Klasična definicija opredehujt gospodarske dejavnosti kot proizvajanje, razdeljevanje In po trošn-o dobrin in storitev za zagotavljanje človeških potreb (za vrste gospodankih dejavnosti gl. Uredbe o uvedb, in uporabi standardne klasifikacijo dejavnosti, UradnL l.st RS, št. 34AM). Poznamo razne vrste gospodarskih subjektov, temeljni vir zn iircianjc njihovega statusa pri nas p? je Zakon o gospciarskih družbah (Uradr1 list RS, št. 30/93, 29/94), ki ga jc sprejel Državni zbor RS 27. maja 1993. S sprejetem tega zakona jc bil dokončno odpravljen social\v, ii sistem organiziranosti gospodarskih sub.ektov Ko jc stopil v veljavo, je prenehal veljat' tudi Zakon o podjetjih (Uradni lini SFRJ, št. 77/8», 40/89, 46/90, 61/90), ki je oblikoval vmesne pravne organi zacij.skc oblike, veljavne v obdobju dogovorne ekonomije. V po^opku oblikovanja nove g? slovenskega gospodarskega prava, so bili sprejet, še poccbrtj predpisi, ki urCj-ijo pravni položaj, organizacijo in opravljanje posamezni1! vrst gospodarskih dejavnosti (Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/92, 7,93, Zakon o bankah in A-chivim, X, I %0, sir. 127 146; v srbohrvaške m prevodu: Arhiv,si. IX, /.v. 3-4 Heryrad .060, str. 29-4C Prim. Maurice llamon l.cs enicrprises cl leurs archives: Ic t-mps des mutaiions, 1-a Gazette des Archives NS St. |4I 1988 str. 171 175. ■ Sylvie DessJin-Baitnann, l'archiviste d'enterpriisr: portrait d'un homme nouv-au, I .a Gaze tic des archives, NS ¿1. IS4. r991, str. 147-176. Arhivi, Glasilo Arhivskega duitva in arhivov Slovenije, IV it. 1-2 Ljubi; in a I S>R 1 Peter Pave! Klasiic, Usodi arhivskega in dokumentarneya yra !iva ob stečajih iu forg.mizacijati podjelij, St.dohui arhivi r9J Maribor 12, str. 16-21 isli. ReJevanic arhivskega in doku m'n.arncya gradiva ■! projektom iavnih de!. Sodobni arhivi '93, Maribor 1093. str. 23-30. hranilnicah, Uradni list RS- it. 1'91I, 38/92. 46/93, Obrtni zakon, Uradni hst RS, #t. 50/94. Zakon o zavarovalnicah, Uradni list RS, št. 64/94).5 Izhajajoč iz ustavne določbe, da je gospodarska pobuda svobodna (Ustava RS, 74. člen), je treba računati s tem, da bo po lastninskem preoblikovanju podicuj pretežna večina gospodarskega arhiv:,j cga gladiva naslajala v zascbr.i sferi da pr bo lud del podjetji, v katerih bo udeležba driavc al: lokalnin skupnosti na lastnini večinska. Ker pa v tem prmenj država oziroma lokalne skupnosti ne nastopajo v svo funkciji organa oblasti, takega arhivskega gra-d;va ne m«nmo imeti za javno arhivsko gra-.ivo m bodo zan veljcli predpisi kot za zasebno arhivsko gradivo. "io pa ne izključuje možnosti, da ga gospodarski subjekt izroči iavnemu arhivu, na kar ga navaja žc dt-jsivo, da je njegov lastnik (lahko samo vcčir.skij javna pravna oseba. V sodobni družbi so določene gospodarske dejavnosti nujne zarc.d zadovoljevanja drJžbc nih in gospodarskih potreb. Govorimo o tako-imenovani gospodarski infrastrukturi, v katero štejemo energetiko, promer in zveze, kominiamo in vodno gospodarstvo ter gospodarjenje z drugimi vrstami nr.ravnega bogastva. Sredstva gospodarske infrastrukturo sc opredeljuje.e kot avne dobrine s Številnimi spcciličncstir1, zlasti glede lastnine in polo/aia v pravnem prometu. Pravna ureditev javnih dobrin jc predmet upravnega prava. Za te dejavnosti uporablja slovenska z ikonodaja naziv gospodarske -avne službe, njihovo upravljanje pa je v pristojnosti države oziroma lokalnih skupnosti (Zakon c gospodarskih javnih službah Uradni list IiS, št. 32/<>3). Zato štejemo arhivsko gradivo gospodarskih iavnih služb med javno arhivsko grc 'ivo. V nadaljevanju pa bomo govorili o zasebnem dokumentarnem ;n arhivskem gradivu, k: nastaja pr. gospodarskih dejavnostih. V večini prmerov jc interes gospodarskih subjektov glede dokumentarnega gradiva zelo omejen. Predvsem sc nanaša na grad" o, ki se morebiti se potrebuje za pravne namene ter za poslovne ali tehnične informacije. Iz dnevne prakse vemo, da jc le malo gospodarskih sub-j:ktov, k. sc zaveda,o pomena dokumentarnega gradiva, ki nastaja pn njihovem poslovanju, za namene raziskovalne dejavnosti in kulture, pred Simc Ivanjko-Marijan Kocbek Pravo druïh. Staiusno ynsp-darsko pravo, Ljubljana 1994, 608 str, ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 27 vsem zgodovine 6 I ,c v zelo redkin primerih je lo zadostna osnova za ohrar.itcv in vzdrževanje arhivskega gradiva. Na tem področju čaka arliivc so pomembna naloga, da z, raznotero kulturno in izobraževalno dejavnostjo širiio spoznanje o pomoim arhivskega grad"'a in v tem oziru motivirajo odgovorne v podjetjih. Ne nazadnie p;i morajo to spoznanje uveljavljati ;udi z osebnimi kontak'i. Doječi bo treba nadalje aktivnejšo vlogo gospodarskih zborni o v tem pogicdu. Za vzgled s- ihko postavimo dejavnost leh zbornic v Nemčiji, k igrajo pomembno vlogo tudi pri izgradrij mrože gospodarskih arhivov Javni interes glede dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri pos ivarju gospodarskih subjektov, je dvojen Prvič je ta i .itères povezan z zago-tavl'uniem pravne varnosti. Zale Zakon o gos pedarkih družbah (62. člen) picdpisuje, da morajo družbe hranit' letna poročala v skladu z zakonom (lu n' mišljen Zakon o računovodstvu, ker se ne uporablja /a gospodarske družbe), hrambo kniigovodskili listin in drugih dokumentov pa določa ustrezni knjigovodski standard. V R^piib'iki Sloveni'i se npoiabljajo mednarodni računovodski standardi, k- jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde.8 Obstoj ij o tu (i dn.ig: vrste gradiva pri gospodarskih subjektih, za katere bi morala bitr pied-prara obvezna hramba (npr. dokumenti o delovni Jobi gradbena doku men laeijr ipd 1 in upajmo, da bo to s področno zakonodaji ustrezno urejeno. Ker Zakon o gospodarskm družbah |ii celovito uredil vprašanja hrambe dokumentarnega grad' ^a, I i mu v p ■ nieru pienchanja gospe < .«rskcgi subjekta niso preteki i roki obvezne hrambo, nima pa lastnost1 arhivskega gradiva, smo morali uredili to vprašanje v predlogu Zakona o arhivskem gradivu |n arh'vih (3. odstavek 23. člena; 393. člen Zakona o gospodarskih dniž-bali navaja !e poslovno knj'knjigovodsko dokumentacijo in dokumentacijo o likvidacijskem postopku, ki jo je treba v takem primeru hra n i i). S tem smo želel odpravi- nejasnosti: ki nastajajo v lakih primerih, predvsem pa prepre- 1'nm. Ilrniikn Jiadnltivič, Orj>i m racija gospodarskih aihivov v nefc Merili ;*ahoi lih dr'a vali. Arhivi, Glasilo Arhivskega dni' Siva in arhivov Slovenije, XVI, SI. 1-2. Ljubljana 1993, sir. C10- lil Anna Chrislina Ulfsparrc, The Management or llnsincss Rejords. ICA handbooks series. R, 1988, sir. 27-29, Isibelle Ciuíntl'E3rol, l.cs archives des cnlcrpriscs: onsciJs praliipics d'organisalion Archives naiionalcs. I9R9 (2. izd.), 88 sir. I'rim, Si.-ailichc Archive hcgriisscn limchlnng des Haycrisdicn Wirtschiflsairhivs, N.'.chnclilci) aus den Slwatliehcn Archiven lljycrns, Miinchcii, Ok;obcr 1994,su 9. 10. Zbirko 29 mcdniroJnih računovodskih standardov sta izdala SDK v Republiki Sloveniji in Zveza računovodij, finanCnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 199.1. Kot predlog Zakon,, o arhivskem gradivu in arhivih je mii. Ijcno besedilo, objavljeno v 1'orofcvaleu Državnega zbora RS, ii. 34,94. čiti nalaganje obveznosti arhivom gledt dokumentarnega grudi va; k nima lastnosti arhivskega gradiva v smislu zakonske opredelile. Drugič pa Ustava RS v 73. členu določa, daje vsakdo torej tudi gospodarski subjekt - dolžan v skladu z zakonom varovali naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Ker naj nastopi varstvo arhivskega griidi/a na podlagi zakona, se ja-min arh-vom s tem v zvezi postavlja naloga, d; seznanijo lastnike, katerih dokumentarno gradivo :mn lastnosti arhivskega gradiva, kako morajo varovali lo gradijo ter kaj jim s tem v zvezi laliko nudi arhiv Ustavna določba pa d'i e tuoi osnovo za moene-ie poseganje v za-si. >no arhivsko gradivo, seveda le 'v zelo utemeljenih primerih, določenih z zakonom (zato govori Ustava RS le o kulturnih spomenikih kot najvisj. kategorij, kulturne dediščine). Postopek varstva zasebnega arhivskega gradiva, ki jc bil v predlogu Zakona o arh.vskcm gradivu n arhi 'ih prcdvidcn v obliki razglašanja (usklajen jc bil 7 osnutkom Zakona o kulturni dediščini) po mnen i ekspertov Mednarodnega ari1 ivskega sveta, k* so v mesecu oktobru ]°c)4 obiskali slovenske arhive, ni primeren. Razglašanje ne i nore b'ti splošna osnova za "nastajanje zasebnega arhivskega gradiva", ker preveč posega v zasebno lastnino. Zato jc bilo treba v tem icfu zakon nslrczno dopolniti oziroma spremenili glede na to, da naj za lastnika arhivskega gradiva nirstop>jo nalogi, varstva pc samem zakonu. Obenem pr. je bilo treba dali 'ministru za kulturo možnost- da v n temelj enih primerih (kadar gre 7:a posebno pomembno arhivsko gradivo, zlasti če je ofiroženo) z odločbo naloži lastniku konkretne obveznosti v zvezi j hrambo uponbo, 'zvozom ah prodajo gradiva. Seveda se je treba zavedali, da pomeni nalaganje obveznost orrtcjc vanje lastnika, ki i:na za posledico odškodnino, do kalcie jc lahko upravičen lastnik arhivskega gra..ivi? Če žcMmo govor ¡i o "nasianku arhivskega gradiva", je to v vsakem pnmeni spoznanje oziroma ugotovitev, da ima določeno dokumentarno g/adivo lastnosti arhivskega gradiva. Pri stoj n arhiv pa mora uneu pravico in nidogo: da le ugotavlja. Lahko bi temu ugotavljanju rek i tudi evidentiranje ai h ivskega gradiva, čc želimo z criim pojmom zajeti vse, tudi' zasebno giadivo, le da .se to opravlja - glede na lastnine arhivskega gradiva nr, spccifične načine (npr.pri javnopravnih osebah s lem, dn j' da arhiv na/odilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega). Povezava "na stan k arhivskega grad-va odb raniem arhivskega gradiva" skriva v sebi vel ¡ko nevarnost. V tem primeru bi bilo namreč po Kazenskem zakoniku (Uradni li*t KS. št. 63/94) varovano le odbrano arhivsko gradivo, ne pa arhivsko gradivo, ki jc vsebovano v dokumentarnem gradivu, preden jc bilo odbrano, u pa obstoji tudi največja nevarnost za njegovo un čcnjc. 2fc Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 Ciliran. člen Ustave RS nadalje določa, da dr/av.i in lokalne skupnosti skrbijo z;i ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zakonska konkre-i.zaciji te določbe pa pomeni, da morajt imeti regionalni arhivi, k' so že doslej mel. lud ftmk ciio gospodarskih arhivov oddelek /a gospodarsko gradivo, v katere ga bodo sprejemal od-btano arhivsko gradivo li k vi d i ran >1' podjetij, podjetij, ki ne bodo vzdrzcvnli: lastnega SmivO '-)d Predlog zakona o arhivskem gradivu in arhiviii dopušča Indi liožncsl da arhiv prevzame privatno gospodarsko gradivo kal depozil ali pa da ga odkiif/ (16. eleii). Poudariti pa muramo, da je zakon naravnan na arhi 'sko grnti:vo. kot je opredeljeno v 2. Členu predloga, ker regionalni arhiv ne sme biti ustanova, k. bo reševala probleme hranjerja doki imeni arnega gradivi', podjetja Ne glede na to, ali bc imel gospodarski subjekt svoj arhiv ali pa bo arhivsko graoivo izročal reg;ona1nciriii, t.j. državnemu arhi /u mora arlvv razviti svetovalno službo tako glede hranjenja 'n vzdrževanja arhivskega gradiva gospodarskih subj :ktov ter odbranja in uspasabhania za uporabo. Zakon mora urejali pravne osnove varstva arhiv.ikega gradiva za naprej, ne sme pa zanemari i* trenulno aktualnih vpnišanj, povezanih z naslajanjem pravnega reda ¡¡prejelega z Ustavo RS. Za gospodarsko področje so zlast' pomembni predpisi o denacionalizaciji, o zadrugah ter o laslninskcm preoblikovanju pcdjjti; S temi za koni se odpravlja družbena lastrina, produk eijsko drugo premoženje, ki ic bilo v družbeni lastnini se ponovno vrača v slero zasebne lastnine. Vprašanja, povezana z arhivskim gradivom ob denacionalizaciji je uredi1 že Zakon o denacionalizaciji (Uradni lisi RS, št. 27/91), kije določil, da sc arhivsko gradivo, k' bilo podržavljeno (kot posledica zaplembe ali nacionalizacije premoženja) in je sestavni del zbirk arhiva upravičencem vrača v last, ne pa v posest (17. člen). Vpraša ij;; v zvezi z laslninsknn preoblikovanjem podjetij (Uradni lisi RS, Si 55/02, 4?/94; banke m zavarovalnice sc lastninijo po posebnih predpisih) ter v zvezi s privatizacijo zadružništvu (Zikon o zadrugah. Uradni Ufct RS, št IV92, 7'93) je bilo treba nrc Ji t i v predlogu Zakona o arhivskem gradivu in arh;vih Iz 64. in 65. člena predloga zakona izhaja, da arhivskega gradila, k, je n.istalo pri družbenem podjetju o?, dnižbeni zadrugi ti i mogoče privatiz-rat: in da gi* je Ircba v skladu z določbam' Zakona o naravni in kullurni dediščini (Uradni list SRS, št. J /K i, 42/86 in RS šl. ?6'92j izročil pr'slojncmii arhivu. Za zaključek naj pondar.n, da so v predlogu Zakona o arhivskem gradivu in arhivih upoštevane dosedanje izknšijc arhivov, da pa bo prilagoditev evropski zakonodaji terjala tudi spremembo nckriterih dosedanjih predstav o arhivski dejavnosti, in lo predvsem na področju zasebnega arhivskega gradila 1er arhivskega gradiva ■•jkalnib skupil osi ZUSAMMENFASSUNG DIE WIIU'SCIIAF TS ARCHIV IL IM N'FUEN SLOWENISCHEN ARCHIVGLSlUZESfllNTWURl JOZE ZONTAR In aer Einlciiimg bchandcli der Heitrag da- .Syslcm der Wirnchaflsorc-inificning aufgrund der neuen slowenischen Winschar:sj;eset7gebiing und dann die ein/elrcn mil dem Schri.t- und Archivgul vom Winschafiibcrcicli verbundenen Fragen. Es ¡jeht um das lnlerc:,sc der Wjrtschariliehen Subjckie hinsichtlich ihres eigenen Sclirifi-und Archivgntcs, sowie auch um die in diesem Zusammenhang den Arclrvcn gcsicllleii Aulgaben. Weiler wird i'!bcr das öffcntl'chc Inleressc im Zusammenhang mil dem bc der Geschäftsführung der wimchafllidicn Subjckie entstehenden Schrifignt gesprochen. Im Heilrag wird die größte Auimerksamkeii jedeeb -1er Fraye des offen Hieben Interesses hins'chllich des wirlscliaftlichen Archivgut-sichcning gewidmet, sowie auch den Lösungen, die im Archivgulgeseticicnlwiirf und in den Archiven in diesem Zusammenhang vorgesehen sird. ARlltVl XVII 1994 Članki in razprave 29 Valorizacija dokumentarnega grad .va gospodarskih podjeti s poudarkom na računalniških nosilcin iiformaci v Sloveni VLAD!h*IR ZUMER Posvetovanji; Arliivsk^;! društva Slovenije, Radenci H), do 12, iHiveinhni 1994 Slovenska arhivista France Škcrl in .lože Suni £t» lcla 1957 v jugoslovanskem glasilu Ar hivi ;t v članku "^'karliranje gosjiortarskih arhivov"1 imela na podlag; piakiičiiM ¡'.ktišepj pri strokovni obdelavi gospodarskih fondov namen ugutoviti, "kaj se mora oluanili iii kaj je treba Bničil-il od d oku meta m ega gradiva ki nastaja pri gospodarskih podjet h, bankah, rudnik!'.1!, želez-iiici m drug"!. Pri tem '¡rna je nezavedno uspelo, tla sta sc dotaknila tudi vseli tcmclinni izhotlisc valorizacije dokumentarnega gradiva nasploh, ki ne veljajo le za nekolike spccilieno gradivo s področja gospodarstva. Meti izhodišči valor zaeije gradiva (i/.ločanja) poudarjata poinen predhodnega jlohr'j^:i poznavnnjn preteklosti o/i rc m a zgodovine lodjctja, tovarne rudr.ika, trgovine, zavod.? ittl kol tudi splošne značilnosti ekonomskega razvoj,i, ker takšno pozna vanje omogoča boljši "uvid" v konkretno ar!.:vsko gradivo in pnn ilncjšo oceno njegove vrctlnosli, Pu leg poznavanja razvoja ust vasica ftinda je potrebno tlobro poznavanje »jezove organizacijske in šl posebej "iidniinlstnitiviu' strukture", k: je na področju gospodarstva v primerjav' z upravo ali sodstvom zelo različna. Organizacija n tudi administrativno poslovatne običajno teme1 i na poslovnih fnnkcjah (sektorjih) kot so bil: na primeru železarne \:> Raven nabava, prodaja, pcrsonala, osebi1' doJiodki m? lianika komunala, rociala, energetika, materialno kniigovodstvoc načrti slflislik* .ji cv lenec, kalkulacije kapitalna izgratlnjii, knvačnica, ekspe tlicija, cemmrri niagacji, ekoiuimiia iu si.itlikat. Vsak navedeni rektor vodi'svoj dclovodniK kar dokazuje, tla ath> ifstralivna struktura ujmfflji na organizacijski -¡tinkturi potljelia. Velik Icl članka sta avtor1 i namenila razlagi, kaj vse mora arhvist "znati in vedeti, preden začne škart.rati arhivsko gradivo" s področja gospodarstva, kar seveda spada mod na ¡'odgovornejše nalogo arhivske službe. l'ii :zločanjii arhiftst ne tleloča, kateri spisi so mogoče danes pcmcmbn- in katen nepomembni, ampak kater bodo lahko pomembni v prihodnosti. To tlolo Čani : po mnenju avtorjev n lahko, lako tla mi arluvslt žc prišl i tlo spoznanja, tla je mnt.go bone izločat, marj ktit preveč K leiiin, še dolgo časa tif čnemu stališču večine arhvislov (ki sc veči- F. Škerl, J. ftnrn, Škartiran.ic privrednih srliivn, Arliiviii, VII, /v. 1-2. Ik-o^rad 1957, str. 24 M). noma strokovno ukvarjajo z gradivom, nastalim pr:tl lcUim 1945), pa dodajala, dn na ta način težavnosti zločanja nc olajšamo, problem osla jajo šc mipRj isti in arhiv isti sc ph morajo zavedat . Na koncu članka avtorja vseeno ugotavljala, tla sc tla potegniti črto meti gradivom, ki sc ga nc sme mučiti, in gradivom, ki sc lahko izloči, icr navajala konkretne primere iz slovenske arhivske prakse (primer zločarja fonda Združene pipi; nicc Vevče, Gtiričanc, Medvode). Ohraniti sc morajo: "zap:s:iiki vseh yn«J to so zapisniki s,"' npravnih svelov, zapisn.b sci zvršnih odborov zapisniki sej delavskih svelov itd., plaeiln seznami, seznami cen, statistika, karleh,- sporazum' korespondenca z domačim in tuji i i finnami, korcspontlcnca z organ' oblast.' pogajanj» z delavci okon kolektivnih pogodb, razni zapisi o Knijkils ni podobne. Sem spadajo tudi podalk: o proizvodna, poročila o tlelti in uspešnosti podjetja ir podobno. Prav tako sc nc smejo škartirali načrt: ir. plani.„" Škartirati pa je treh.i: "račnne za stroške električne cnerpije iilj votle, če obsloje siimarn: popLi porabe za stalislične polrebe ali skupna poraba, preračunana na neko časovno enoto ("teden, mesce, leto), potrdila skladiščnikov, reverze za manjše slvari; dobavnice, reklamne spise brez vrednosti tovorne liste, prošnje za manjša darila, ;loslavpice, portirske knjige, račune in njihove kopije (če se vpivan v knj:"e, ki so olirar >enc), polne naloge, dnevu? poročila o proizvodnii, fak lurc, polrtlihi o prejemu materi ila, blagainiškc priloge, mesečne b!lanee, pomožjic krjtgc in ¡lično."- Razumljivo je, tla tako pc^itivri kot negativni seznam ni:;la popolna, sta pa v arhivski valo-rizacijsi pmksi 7 dopolnitvam' m spremembami upeiiibna šc tlanes Pri lom je značilno, da sc avtorja nc spuščala v problematiko določanja rokov nranjenja dokumenlrancga gratli/a za operativne oziroma prak^enc polrebe poslovanja, kar je v primerjavi z ostalo vig-oslovansko teorijo in praksa valorizacije ostala specilčnost vse do tlanes oziroma tio leta 1081, kc smo v Slovcmu uzakonili take imenovani pozitivni načm odbi-rani'i arhivskega gradiva. Sele leta 19811 so nastala prva tin^ka napodila za odbiranje arhivskega gradiva s potlroeia gospodarstva ter pr-: teoretični članki o valorizaciji graliva iii pozitivni metodi odbiranji, arhi/skega grtiliva s področja gospodarstva v povezavi z Opomba I,»C28-29. 30 Članki in razprave arhivi XVI) iim arhivsko raziskovalno nal igo Valorizacija gospodarskega rcgisiratnrnega gradiva Zgodovinskega arhiva Ljubljana v letih 1979 do 1981, ki je imela za edj pripravo "splošne pozitivne liste za odbiranje arhivskega gradiva gospodarstva" V ta namen so Hli preučeni dotedanji pot-amiču vnaprejšnji izločitven' sez-nam\ številne vrste dokumentarnega gradiva, na podLgi katerih je bil izdelan seznam dokumentarnega gradiva za področja splošnega, kad-rovsko-soci nega finančnega in komercialnega poslovanja. Preučeno je bilo tudi dnpliranie gradiva in določenih vrst podatkov (o kadrih, i nancah premoženju, i*d.) za gospodarstvo v fondih ustvarjalcev s področja uprave, pravosodja in samoupravnih interesnih skupnostih.3 Ker sc na področju gospodarstva pa tuai na področju družbenih dejavnost pr* valorizaciji gradiva irr izdelavi seznama arhivskega gradiva ni bilo mogoče naslon.ti na sistem razvrščanja dokumentarnega gradiva po vsebini aii celo na ločevanje stvarnin in osebnih zadev na podlaci klasifikacijskega načrta kot pri državui upravi in pravosodju, jc bilo potrebno za osnovo uporabiti razvrščanje gradiva na osnovi poslovna! funkcij, na katere jc mogoče razčleniti poslovanje oziroma dcjfvnost vsakega ustvarjalca, pa tudi njegovo dokumentarno giadiva V ta namen jc Martin Lorhar z Viajc upravne šole v Ljubliam leta 1980 i/delal več osnutkov klasifikacijskih načrtov za razvrščanje gradiva gospodarskih organizacij na podlagi poslovnih funkcij in njihovih vsebin.4 Lnotcn klasitikaciisk1 načrt za razvrščanje dokumentarnega gradiva s področja gospodarstva naj bi bil v pr. i vrsti osnov? novega pisarniškega poslovanja za to področji, in obenem tudi osnova za izdelavo seznama arhivskega gradiva za področje gospodarstva. V celoti sc _e uresničilo le drugo. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana tedaj v zvezi z :skanjcm ustreznih or;nov valorizacije gospodarskega gradiva tudi m uspel poskus nas'o-niti odbiramc odroma sezname arhivskega gradiva na tako .menovan: katalog zgodovinskih prohlcmov in vprašanj. k: jc bil po letu 1972 značilen za valcrizac ijo v obeh nemških državah, v Vzhodni Nemčiji na žalost pod vpl;vom po-li'ikc oziroma vladajoče ideologije Omenimo Na primer: Miran Kafol. 1'rcglcil pri sloj ni «i i ¡n opravil i>h-Činskih skupiiin in obvinskin uprav lih urjpuiov /a iiodroCji: grspodarslva. Arhivi. IV.St. I 7. l.iiibljana 198!. sir. 89 93. M.-niri i.orbir. Klasifikacijski njčrt in nbetedni register gesel Ii klasifikacijskemu načrtu. 3. osnutek 10 1 ¡980. razmnoženo pradivo Viijc unravne iole v l.jnbljani. I.jnbljana 198(1. Pri-in .rj« ludi: Miha Hrcje Vsebinski način razvrScanja gradiva v Ijospodarslvu. Sodob. arhivi 8.1. Maribor 1983. str. 41.50. Glej Theodore R. Scticllcnbirg. Diu lifwcrtiin(f modernen Vrrwal t unüs Schriftguts. übersetz I u.id herausgegeben von Angelika Menne- llaritz. Vcrüfrenllichimtfcii der Archiv.sehiilc Marburg. Nr. 17. Marburg '990. Iloilo Uli'. Ufr Wandel in naj le prizadevanja Janc/a Kopača in sodelavcev arhiva k> .«o leta 1980 pripravili skromen poskusni katalog z naslovom "Pomembnejša vprašanju pri proučevanju zgo doviuc delovnih organizacij v gospodarstvu ,6 v katerem so evidentirali glavna vprašanja in teme k b; na kakršenkoli način skušale zanimati zgodovinarje oziroma raziskovalce. Izbor tem, pri katerih raziskovalci sicer niso neposredno sodelovali, temelji na naslednjih glavnih skupinah vprašanj, 1. Splošno o delovni' organizaciji 2. Samoupravljanje 3. Kadrovske zadeve 4. Varstvo premoŽenja 5. Investicije 6. Proizvodnja 7. KonicrCiaiiL, nabava \r. predaja 8. Gospodarsko finanačno poslovanje 9. Drtubenopol-tičnc organizacije in društva lO.lniormnanje " podjetju Predlagan n sistematika raziskovalnih vprašanj" ie povnem podobna členitvi poslovanja gospo darskilli in drjgili orgamzaci' na poslovne tiink cijc, na kateri sloni klasifikacijski sistem za razvrščanje gospodarskega gradi/a M Lorharja, ki jc b;l nato tnd» sprcict kot izhodišče valorizacije oziroma kot osnova za določitev seznama arhivskega gradiva v na*'odi!ih za odbiranje gradiva s področji gospodarstva. Na seminarjih, ki sta jih v letih od 1980 do 1982 organizirala Višja upravna šoU in Zgodovinski arhiv Ljubljana je Vladimir Zuiner leta 1980 v razmnoženem predavanju "Odbiranje arhivskega gradiva v gospodarskih orgfini-t. a cij*a h "'naslonil problematiko odbiranja in sc znam arhivskega gradiva s področja gospo darstva na 3. osnutek kla: ifikiu ijskega načrta M. Lorbarja. Bnako sistematiko oziroma naslonitev na poslovne funkcije v seznamu gradiva za odVranjc s področja gospodarstva jc V. /.iinier uporabil tudi v releratu "Odbiranje arhivskega gradiva i/ pošlo "ne dokiinientaeije v delovnih organizacijah s področja gospodarstva na HI. posvetovanju o strokovnih ii1 tehničnih vprašanjih v Radencih leta 1981B ter v nekoliko dopolnjen' in spremenjeni obliki v seznamu tipskega navodila za odbiranje arhivskega gradiva tler archivisclir-n Hcwcrliing.siliskiisssiont l)er Archivar 43t 1990.z.v.4. str. 529-53R ■ Angcliks. Mcnric-1laril/. Anfnrilerungcn der licwertunjjs pnxis in die arcliivl.iehe Tlicrie, A.chivtnineilungeii 41. zv. 3/19911 sir. 101 108 Tinkopis v Zgodovinskem arhivu I.jnbljana. Vladimir tfnincr.Oilbirniijc arhi^skctia gradiva v gc spodai skih orjniiizac-ab; Univerza Hdvarda Kardelja v l.jnbljani Vifja upravna Šola. I.jiibljlna 1980. mzmniizcnr gudivo za seminar, dojMiIiijenii tel a 198! in 1982 Vladimir Žnmcr. Odbiranje artmskega gradiva i/ poslovne ilokinncniaeijc v delovnih organ izicijtfK r področja gospodarstva. Arnivi 81. Maribor J9Bltsi' 130-142. ARHIVI XV]] ]994 i latiki m razprave .Î] organizacij združenega dela v grudivn za seminar Vi._i* 11 p ru viiu iofl v Ljubi j ¡mi letu 1^82 (i*r v Pri rotili kn z;i s(ri)koviii) iispi»s:iblj;inje delavcev, ki tlcl:cjo '/ dokumentarnim grarti-\om I ut a 10R4.9 Zadnja ver/pjn seznama arhivskega gradiva tipski "i navodil za odbiranje gradiva na področju gnspodarslva v priročniku ima naslednje strukturne cnoic, ki večinoma temeljijo na poslovnih funkciiah H Splošno o orgiinizaciu 2. Samoupravni in drugi splošn. akt 3. Samoupravi'i a k i in pogodbe ki jih O/D sklene z drugimi orgai izaeijair i in skupnostmi 4. Volitve, referendumi 'n i.lično vanj a 5. Samoupravni organi, delcgacije, poslovodni organi, strokovni in drugi orgam upravljanja (zhpiSiiki sej z gradivom) 6. Statistika 7 Planiranje in analize 8. Delovna razmerja B. Investicij:, razvoj in tehnologija 10. t inanČim poslovanje 11 Komcr;ialno poslovante 12. Vzdrževanji* in zavarovanje premoženja 13. limžbcnopf liučne organi zariH in društva v O/,13 14.lnfr;rmaeiisko-dokiimonta ;ijska dejavnost Na (cm mestu moramo puuduriti splnînnst navodil v pri roiiiikn. ki so za n-il i tega uporabna pravzaprav pr valorizaciji in odbirarju arhivskega gradiva ne le vseli organizacij zt iiženega dela s področja gospodarstva (podjetij), temveč tudi družbami dejavnosti fjavnn zavodov in ustanov) ter pri delovnih i> upnostili upravnih organov, SIS, dnižbcnopolitiČLiih organizacij, pa tudi dmštcv seveda pn gradi u, ki nast. ija pn opravljanju določenin splošnih poslovnih funkcij, ki so znneilnc za vse družbene pravne osebe in društva (kot je na primer upniv janjc, samoupravljanje, kadrovska in finančna po. ovna funkcija, informacijska dejavnost ud,). V tem smislu so navodila za organizaciji* združenega dela v določer nie.i vsebovana v vseh osta'ih navodilih za posamezne dejavnosti Tipska navodila obsegajo predvsem sczniim ili)kumi'ii(arni*^» ¿jrinliva, ki ima lastno*! aLMjjkêiià gradivu predvsem glede na ugotovljen oziroma predviden pomen vsebine, po men ustvarjalca gradiva ter glede na dosedanja spoznanja iil potrebe znanosti oziroma zgodovinopisja. V manjši meri navodila poleg seznama g nui i va navajajo tudi miticlu in kriterij t z» «il lu milj e Nasploh velja ugotovitev, da so načela in kriteriji valorzacije slabo oziroma pomanjki'ivo obrazloženi, tako da o njihovi upo- hininik /a simkiwno usposabljanje iklavccv, ki dr lajn 7. dokumentarnim gradivom. Republiški k-miik ?a kulturo. Časopisni 7,1 «o se ppiaviio prvič ler ftklij ki so spccifičn za določeno organizacijo ali panogo dejavnosti. Sicer se samoupravni akti odNrajo le vzorčno za določimo časovno obdobje.10 2. Da sc ilnplininu gradivi» s področja upravljanju in sainui.|iravlj;iuj;i pravilom.! odmira v okviru gradiva za seje upravnih in samoupravnih organov, p: i kater j h jc gradivo nastaio, torej skupaj z vabili in zapisriiiii sei druž-benopolu enih, samoupravnih, poslovodr.ih, slro-kovnil' in dnigih organov ter '.Iclcgacij, če je na tak način gradivo ledi evidentirano, razvrščeno ■i odloženo v stalno zbirko dokumentarnega gradiva. Zu nekatere manj pomembne in pomožne organe (komisije odbori, sveti) upravljanja in samoupravljanja ler delegacij; za družbenopolitične .skupnost1 ir samoupravne skupnosti je predvideno le odbiranje zapisnikov sej hrez gradiva. Za uporabo različnih vzorčnih krilerijcv valorizacije in odbiranja arhivskega gradi' i glej: Pelix Hull, The Ose of sampling techniques in ihc relenlion oI" records, J RAMI' nludy wilh guidelines. UNESCO, Paris tO« 1 in Acles de la XXlIc Conference inlernalionale de la Table ronde dis Archives (Bral ¡slava 19B7), The archivist ami ihc inflation of o>n-lemporar^ records, Preliminary report Uckhart (> ¡'ran/, Paris 1983. 3 Da se s področja volitev, referendumov in imenovanj oilbirajo le dokumenti, ki razpisujejo, ugotavljajo in razglašajo rezultate volitev m refcrcndi.mov, 4. Da se pri vseh ust vari a le i h gradiva v celoti odliira gnnlivo n usianov.ivi, organizmianiu, konsliluiriinui, združitvah, pripojitvah, izločil-vah, razdeli'vali, liKv:;lacij., prenielianiii ler dm-gili slalusnili spremembah, gnidivo o ukrepih dnižbenega varslvii in vpis v sodili register, kljub tenm, da se "i ffineljnih sodiščih oziroma pred leni pri okrožnih gospodarski i sodisuh odbira gradivo registra organizacij vključno ■/ pripadajočo zbirko Jisti.i. V vsakem pri meni je tovrstno gradivo pr, ustvarjalcih popoiiujše v primerjavi z dupljranirji gradivom v zbirki 'istin pri temeljnih sodiščih. nI »k kriterij dvornega odbiranja velja Uiti i za odbiranje zemljiškoknjižnih zadev ji-rl ustvarjalcih na eni stran' ter v zemljiški knjigi z Sirke! listin na temeljnih ;:odišcih oziroma preti tem na okrajnih sodiščih, za tehnično ni tehnološko dokumentacijo (pn investitorjih in prr upravnih organu ler patentnih uradih), za pl;,nc in poročila, zap.srjike sej, zaključne račune gradivo s področja delovnih raz-gierij ler še za nekatere dnige vrste diipIVanega gradiv;]. 5. Da se s pedroe a ilclovnili razmerij pri vseh družb en ili pravi i It osebah od bi raj o pied-v.scm matične kniige 'n kartoteke zaposleni! delavcev in dnigo izvirno gradivo (letni kadrovski plani in poročila, granira o nesrečah p,< delu itd.) in da se v velik' meri računa na odbiranje dupiiramn oziroma koncentriran i h podatkov o delavcih v predpisanih 'zbirnih evidencah na področju tlela, ki jilj vodijo pr-slojni zavodi pokojninskega m invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zavodi za zaposlovanje p» je pri tehnični 111 tehnološki liuKiinicn-(acij ustvaijalcev s področja gospodarstva potrebno odbira ti le najbolj značilno lastno doku-inculai ijo, kar pomeni tehnično dokumentacijo (načrte in spisovno gradivo) lastnih objckiov, strojev in napriiv ter lastno ustvarjeno izvirno dokumentacijo tehnološkega procesa ;n prt izvodov (lako imenovano dokumenlaeiio o in-dustrijsk1 lastnini). Kol arhivsko strokovno pripombo moramo omeniti kršenj t p ro ven i'.'ličnega principa, ker navodila vsebrjejo tuili seznam arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizae-j in društev, ki delujejo v nkvnu al pri pifgtmizsciji zdniž.cncga deh. Kršitev načela pmvci,ienee |e zavestna, ker je gradivo leh organizacij in društev v praKsi večinoma v administrativnem snislu pri ki-učeno oziroma zdniž.enc /. gradivom podj:lja U primer gradivo sindikalne ii. mladinske organizacije, Športnega društva iul). Ta določba pa seveda ne pomeni, da se provenicnčni prireip ne bo upošteval po prevzemu gradiva v arhiv. ARHIVI XVII (994 la liki in razprave 3.1 Podrobneje jc seznam arhivskega gnnliva orgarizac'j zdnižencga dcia m krilerijt odmranjii obrazložil Vladimir /jimer na posvetovanji' v Radencih leta 1981 ter nato ponovno na zborovanju v Portorožu leti 1*187 v referatu "1'roti-leini valorizaciji' doku in cul arnera gradiva s področja gospodurstvn" V tem času jd bila v Sloveniji že v ecloti opravljena tudi sclckeija oziroma določitev dm/hcnih pmvnili ušel» s področja tti>4ra>-dnrstvu, katerih arhivsko gradivo ie bilo proglašeno za zgodovinski spomciuk. S tem je bil storjen prvi korak, k; bistveno vpliva na količino ■ti kakovost odbranega grailva. Od celotnega po letu 1976 izjemno povečanega števila v.sch registriranih TOZD, OZD, S O/D, POZI) in drugih pravnin oseh s hitlrocj» združenega dela jc him na območju ljubljanskega regionalnega iirliiva zbrano 14% ustvarjalcev, na območju celjskega 17%, novogoriskega 27%, ptii'skega 31 %, koprskega 42% ir. na območju mari borskega skoraj vsi. Postavlja se vprašanje, zakaj U-'iksno nesorazmerje, če pa so se arhivi na že timcnicnih posvetovanjih nii Ptuj'i leta 1980 lii v Ankaranu leta 1()81 dogovorili, da bodo upoštevali enotna načela 11 kriterije za scickciio ustvarjalcev. Alianza sclekeijc je poleg lega pokazala, da ni bilo dovolj upoštevano enakomerno zastopanje vseh gospodarskih panog, tako da so biiic nekatere celo izpuščene a[j p;j preslabo 'zastopane. V nekaterih primerih so b , izbrani povsem nepomembni ustvr.rjlíIci kol na primer razne 1 OŽI) s področja oddih? in prehrane, vzdrževanja m Krvi sijih dejavnosti, razne trgovske poslovalnice m enote. Povsem očitno na določitev nlso vplivali samo strokovni kriteriji, tem več tud' eksistenčna vprašanja regionalnih iirhi vov, miliove trenutne delovne zmogljivost' in prostorske kipacilcjl ler raí.lična programska usmcrjenosi. V. Zumer je predlagal, da b ob predvidenih, revizijah selekcije določili vsa gospodarska združenja in sknpnos'.i v SR Sloveniji ter vse SOZD. Najsirožja naj bi bila selekcija 1'OZD in siecr le v primerih, kadar ima 'IOZD specifičen prednici poslovanja, dolgoletno tra-di" jo, samostojno pisarniško poslovanje, ;.li ie dUocirnn od OZD ild. Glede ;ipskili pa tudi posamičnih na vod'1 za odbiranje arhivskega gradiva s področj:: gospodarstva avtor opozarja na premajhno nposle-vanje "dnpliranjii gradiva in infarnuicij v fondih, kjer se gradivo koiieentrira (id vseh itstviirjiilecv" s tega področja. Pri vsaki otlločLjvi glede zajemanja dupliranega gradiva je potrebno preučiti kje se gradivo duplira, kenko časa (od kdaj), čemu služi, koliko časa ima praktična pomen za poslovanje, kdaj gre za obvezno dnp-ranjc, urejeno z zakonodajo ild, Neracionalno je '' Vladimir Žtmicr. 1'roblcllli valorizacije (!okiinii;iit:iriii.'ya ura-divn s področja yc.spodarxtva. Alhivi, XI. it. I■ 2, l.jnhljan.-i fJKU.slr. 5ÍÍ-5H. namreč tako 7. viciika odbiranj;: arhivskega gra diva kot z vidika poslovama posameznih ustvar jalccv, da arhivi na primer ne določajo za prevzem splošnega gradila o organizaciji (registracije) v okviru registra in zbirke listiri pri temebnih sodiščih, zadev v zvezi z lastništvom družbene lastnine prt zemljišk kn.^i iemeljnih sodišč, giadi^o s področja delovnih odnosov od leta 1972 pri skupnostih pokojninskega ni invalidskega zavarovanja, zaključnih računov od lela 1%7 pri ekspoziturah službe družbenega knjigovodstva, investicijskih programov in tehnične dokumentacije pr- upravnih organih in pr< iek tanlskih organizacijah, graoivo o idustivsk. lastnini (izvirna tehnološka doktimenlaeija, tehnične .zboljšavc in iiiovaiiic) pri patentnih ura d in ild. Tipsko navodilo za od hiranje gradiva * področja gospodarstva poleg tega premalo upošteva tudi dnplirnnje gradiva v okviru enega fmidii. P; : tem jc mišljeno zlr.sli dokumentarno gradivo s področju samoupravljanju, sc ga še vedno odbira pievce. Predlagal ih rešitev je več: al napravili pn enem ustvanaleii selckcbo samoupravnih organov glede m pristojnosti in siopnio odločanja, ali odbira t. zapisnike sej z ali brez. gradiva za seje, ali odbirati samoupravno gradivo v celoti le pri vzorčnih organizacijah, itčfi Pomembna je zlasti od [oči te v za od h ira nje zapis-nikciv S'j z gnulivom za seje, saj jc v takem p/imeni zajeto zelo Številno gradivo, na primer vsi samoupravn in dnigi splošni akti, plani, poslovna poročila in itn, ■im, nvestieijski programi. podatk- o volitvah in referendumih . do prošenj i 1 pritožb posameznikov. Poleg lega so tipska navodila naravnana preveč na pisano m risano gradivo, premalo pr. upoštevajo nove vrste zapisov (n,ikro ilm, računalniški zapisi) Premalo sc tudi upošteva iiaeeln vzorčnega odbiranja vseh i jem no številnih različnih vrst masovnega dok'.imcnlamcga gradiva na področju gospodarstva. Na to nač< ;> so leta 1981 v specialnem članku "V seli i 11 s km a 11 ali za, valorizacija 111 evidence prispelih ničnim v • kategorije gradiva iz gospodarstvu, in sicer trgovine / vinnin na področju Ptuja na Jfili.u časovno razdulijc" posebej opozori t B-rane Oblak. Mariji! Hemja - Masten ir Krhtma Sam peri - P'irg. Dokazovali sc, da imdic onranjcin vinski računi od 19. stoletja do letn |y45 'zreden pomen kot zgodovinski viri za prcučcvaive vinske trgovine. Po tem leti: računi kot arhivsko gradivo izgubljajo pomen, ker jih nadomeščajo dn>gi viri. Kijnb (emu predlagajo vzGrčno oh ni nianic določenega števila računov, Ki bodo še bolj celostno dokumentirali in omogočali po- llianc Oblak Marija llcriija.Ma.sicn. Kristina S:mpci1' 1'urg, Vsebinska nnali/a, valorizacija ■ ■ r evidenci piSfW!K računn\ kaicjtnrijc gradiva iz grspodarMvp in sicci Irgovinc z vinom na področni l't'ijii na daljlc f jsovno razdobje, Arf,,,"i IV, i'. I■?. I.jnbljana !roški>j hanji specialno loii]i vrednntcnjii nuisovnegn gradiva s področja samoupravljanja, ki jo rnvnc v teli letih v nekdanji Jugoslaviji in seveda tudi v Sloverij doseglo zastrašujoč ubr.cg. Milic Petrovič v referatu "Vreli noten je nekaterih masovnih diikuineii-tu v, ki si1 <)<> /daj imeli značaj arhivskega gradivji'13 obravnava vrednotenje gr?uliv;i s pmlročja samoupravljanja (predvsem samoupravne splešne akte manj pa ostalo gradivo s tega področia). ptrsoititlne dnsjeje zapuskiiih delnveev ¡11 Študentske dosjeje V.-ic navedeno gradivo je do tedaj razen v Šlovenui. kjer so se že v začetku osemdesetih let hohlikovah kriteriji selekcije "samoupravnega gradi «t\ imelo značaj trajnega arhivskega gradiva. S 'aksno določitvijo so se šc poscbci ponašale vse liste dokumentarnega gradiva z roki hnnjcr.ja. Za ilustracijo masovnosti je M. Petrovič navedel, da je po analizi konce leta 198"* v vse Jiijjoslav 11 obstajalo preko 5 111 i h ionov veljavi ih samoupravnih spioš-nijj aktov (dražbe.nh dogovorov, samoupravnih sporazumov, statutov, prav ilnikov in poslovnikov), ob dejstvu, d kih oziroma "skupnih i nformaei juh," kot za muli i;, lii.i rano gradivo med različn mi fondi ter eiklosti/ano gradivo, ki ga ni dopnslno bro: upoštevam a nigih kriterijev že a priori izločat, ■zato, ker je cMosiirano. Poleg lega literatura ju periodika, če ni sestavni del arhivskga Ibnda, ni stvar valc-izncijc dokumet-irncga gradiva. Prav tako v članku, ki govori j izločanji' ni na mestn segmente rno opozarja me na nekatere dokumente at' le posamezne podatke in informacije, za katere se "prelahko odločamo, da jih škartiramo", kol so le na primer izd ar. i a" pnspeli računi ter malcr-alnc kartice in periodični obračnni, v kateriii jc "nesporno veliko informacij, ki jih iz ['eler Pavel Klasine, Arhivinosilci inform!,cij II.1. Načini hilrcga ik^niranja. Sodobni arhivi 90. Maribor I9;0, sir. 27 32. 18 Opomba 17 si r. 30. klasičnega opisa kategorije dokum:ntarnega gradiva sploh ne moremo spoznali" Viilarizacijii račuu.ilniskili nci.silccv infiiniiacij19 Kljub temu, da sc že več kot dve deset le tj v Slovenln srečujemo z različnimi vrstami računalniškega dokumentarnega gradiva (luknjane kartice uiknjar i tmkovi, magncini trakovi, diski diskete, opličr; diskil ter s še bolj različno strojno iij programsko računalniško opremo, se še nismo resno lotili njegove valorizacij. Viai praktično nc. To dejstvo ic že povzročile nepopravljivo škodo, saj smo že večkrat poudarili da je računalniško gradivo nujno potrebno valorizirali vnaprej, ob nastajanji! pli lakoj po njem Praktično je mogoče vrednotni računalniško ar-hjvsko gradivo Ic na pozitivni način, lo je z neposredno določilviio tisi J baz podatkov (d ilo-tek) in tiste programske opreme, ki omogoča njeno ohranitev, nadaljnjo kompatihilnost ■ .i s tem tudi uporabnost V Slcvcni'i -mamo pri podjetjih le redko ohranjene starejše daloleke oziroma baze po-daikov na magnetnih Irako /ih ir diskih ki bi bde ohni njene neokrnjene in v celoti uporabile, kot so na primer baze podatkov pofnsov prebivalstva za let;- 197], 198! in 1991 pri zavodu za statistiko a'1 nekatere druge baze podatkov pri upravnih organih. V tehnični naravi računalniških datotek, če so v uporabi, je namreč dejstvo, da so žive in da se 'lenchno dopolnjnicjo in spreminjajo glede na možnosti, k; jc omogoča programska oprema .a gicde na viiof, ažuriranj': in sortiranje podatkov i.t mlonnaei'. Tako se na primer računalniško voden register organov in organizacij pri zavodu za statistiko stalno spreminja in če nč bi bil kdaj pa kaaj natiskan tudi na ptipu ali izpisan v obliki mikrofilma (COM sistem), nikoli nc bi mogl! primerjal stanja registriranih cvga-nizScijj v do oecn,,i prejšnji» obdobjih, če ga seveda nc h. kdaj pa kdaj načrtno tudi kopirali na računalnike nosilce. Podobno je na primer tudi z. račiinata.ško vodenimi poslovnimi knjigami, lehnično dokumentacijo iid. ['omcmbiM-jSa slovenska in u9.1, str. 79- 85. 3S Članki in m/prave ARHIVI XVII 1994 Sklep: f c opoilevjmo dosedanjo domačo in liro strokovno literaturo, potem sc jc pr valorizautjr računalnikih zap*sov putrebno naslon' ti na arliivsk? strokovna frhodisča, to pa pomeni predvsem: - proučiti vrste r;icun:ibliskih obdelav podatkov po posjmeznih področjih dejavnost* in pri posameznih pravnih osebah. - ugotoviti obstoječe in predvsem tudi hoiloče ha: e podatkov in njihove ip.ira imišKt programu ter - jih valorizirati 11:1 podlimi splošnih načel in kriterijev valorizacijo klasičnega dokumentarnega gradivu, predvsem glede n;i pn-men vsebine podatkov in informacij. 2USAMM RNFASSUNG BEWERT'JNG DES SCHRIFTGTTES DER WIRTSCHAFTSl ibeitct sind abei nxihodologisehc Ausgangspunkte dieser Ueweiinng. die vorsieht: Durchsind i< ,en der Aren der Compntoi datenveraibeitiing nach einzelnen Taiigkeitsbereiclien nnd bei inzclnen Rechtspersonen, - l;cstciellnng der bestehenden und voi allem ancli künftigen Computeidateicn nnd ihrer Verwendiings-pmgiamme, sowie arch Bcweniing aufgnind ailgemcinei Gnindsätze und Kritcncn.voi allem mit llinbl.ck auf die Bedeutung dei Daten nnd Infounationen, ihiei IJispriiniilielikeit und Unwiederholiingskeil . z m " 'i ve, t: "«H*. .'T ryf t.( wu. AH J' **** A Adalbert G. Stiadal. načrt Palače Deželne vlade (Izvrini svet skupščine Republike Slovenije), IH95 Arhiv Republike Slovenije, Zbirka načrta". št. 29 ARHIVI XVII 1994 Članki in razprave 39 Vsebinsko razvrščanje gradiva gospodarskih putijet j na podlagi poslovnih in procesn-h funkc j VLADIMIR ŽUMER Prispevek k nkrogli ¡ni/j na posvetovanju Arhivskega društva Slovenije, Kailcnu 10, do 12, 11, 19l>4: Prispevek ima namen opozorili na nekatera slična podiočja arhivistike .n (eonjc organizacija (organizacijsko vede), k! so bila 'Jo sed;:j Srhi; vistik. manj poznana in skoraj niso bila proučevana, postajajo pa vse boli potrebna ne samo kot izhodišča za valorizacijo dokumentarnega gradiva s področja gospodarstva, ampak tnd kot osnova z.a sistematično vsebinski" rti/vrsta nje arhivskega gradiva gnspoilar.sklh in družili arhivskih fondov p: i popisovanju oziroma pn stroKovn; obdelavi, Pri tem iruslino predvsem na členitev poslovanja nodjet j na tako imenovane poslovne in proccsnc funkcije Pomembno stično področje arhivistike in teo rije organizacijo so vsekakor sistcmii poslovanja z ilnkiiiiicntiiiriiin gradil*«!!!, pn čemer je arhivistika predvsem zainteresirana za tako imenovani "sistem prvotne ureditve dukiiiiicntar-negu gradiva", v katerem so pomembni z.last' prvotni sistem razvrščanj;: oz roma klasifikacija gradiva ter obstoječe cvidcnec o gradivu. Arhivsko gradivo se valou/.irn n strokovno obdeluje po provenieučnem načelu v okviru arhivskih fondov in zbiik praviloma na podlagi urcdhvc, nastale pri nsivarilci! gradiva, p, i lem pa morajo bili arhivski fondi in zbirke razčlenjeni ¡ki vsc-bi.ii, fanke.jali oziroma nalogah ustvarjalcev, kol tloloča Pravilnik o strokovni obiiclavi in izdelavi pripomočkov z.a raziskave arhivskega gradiv;- i/ let.: mV Tudi čc se za fond pri strokovn obdelavi izbere nova nredilcv, se za sistem razčlenitve fonda ler za sislem razvrščanja m klasifikacije arhivskih enoi običajno uponifcric ž.( obstoječi načini, ki v hslvu pomenilo le dcpolr.itcv nli modifikacijo prvotnih sisicmov ureditve. Posebej za arhivske fonde s področja gospodarstva, deloma pa tnd: družbenih di*ia"nosti; je v arhivski .strokovni lilcnitun poi\, irjc~ie. da .sislem nretlilve dokumentarnega in iirnv.skega gradiva temelji na organizacijski sinikmri: "Zalo je pn njih za poznavanje sestave dokumentarnega gradiva posebnega pomena poznavanje njihove notranje organizacije. Spicmei., e notranje organizacije pa seveda Vplivajo tudi na sestavo gradiva. Zalo je pri podjetjih za poznavanje prvolne uredil ve gradiva bistvenega 2. in 3. ¿len ['r.ivilmka it Minkovni nbdetovi .ti /tleh vi pri potimčkov 7,i i.u.isknvc ni liivsKCj» gladiva (IJi.l. S RS, Si. 11/88). pomena poznavanje organi/.aeije podielja..", Irdil;: oba slovenska arhivska učbenika, ko obravnavala strokovno obdelavo fondov gospo darskega izvora Krcšimir V m :tn j t v Priročniki! iz arhivistike- v poglavju Gospodarski arhivi leta 1077 predlagal, da se za sistem razvrščanja ozi roma klasi Ikacijc arhivskega gradiva gospodarska fondov lahko uporab organizacijska struktura, če jc jasno izražena, siecr pa je najbolje, "da sc plan razvrščanji ra/dela po fmikcijuh pmljeljn, lo jc po vrstah njegove dejavnosfi.''^ Za osnovno razvrščanje grauiva s področju gosnod.irslva do začetka 19. stoletja predlaga le dve skupin korespondenca in računovodski spis., nato pa naj bi bila osnovna členitev po vrstah služb sledeča: 1. dokumentacija o ustanov Uvt gospodarske organizacije, 2 doknmcn-tacja organov upravljanja ir. uprave same, 3. dokumeniacua o nepremičninah, 4 proizvodna sredstva, 5. materialno knjigovodstvo, 6, finančna služba, 7. računovodostvo, 8. korespondenca, 9. pravna služba, 10. komercialni seklor, II. personalna služba in 12. šludijsko-analilična služba".5 Za r odobne gospodarske organizacije je Kre-Siinir Ntiiiclh predlagal Ladi klasifikacijski sislem za razvrščanje dokumentarne a gradiva na primeru trgovsko- industrijskega podjetja1 "0. Ustano"ilev ^dokumentacija o tisi a nov, i vi) 1. Upravljanje (dokumenlaeiia uprave) 2. Tovarna in stroji (doktimcnlac ja o nepre "nemim nj 3. Usliiibenc', in dclavei (pcrso.ialna dokumentacija) 4. Delo podjetja (dokumcntaeija o proizvodnji; 5. Poslovni odnosi (korespendenen) 6 liačunovodslvo 7. Odnos z oblastjo in organizacijam' 8. Javna dela 9. Karle, naerli plani, fotografije filmi plošče magnclogramsk: trakovi".6 Predloge Krcšimirja Ncmclha za razvrščanje oziroma klasifikacijo gospodarskih fondov čil- Stihij Vilfan in Joic Žfinlat Arhivistiki, Ljubljana 1973 sir. •46-47 m Jolc Žnntai, Arhivistika, DDL Univer/um, ljubljena I')H4,kii. 78-7'J. KreSimii Nemcih, l*rivrcJni arhivi, j*riroimk ¡7 pihivislike, ■Savez arhivskih radnika Ju gosi a vi Zagreb 1971 sir. 140149. 4 Opmnb," 3, sir. I<2. Opniiib.i 3. sir. Hi. 6 Opr.mha 3. sir. 148. 40 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 ramo v celoti. ker so cm od rcdKih v arhivsk, strokovni literaturi sploh in ker za osnovo klasifikacije uporabljajo organizacijsko strukturo in poslovne fimkcijc. Vprašanje je, kolika so praktično uporabni. Kljub temu, da avtor trdi da klasifikacije tcmcljiio na organizacijski 'trukinri oziroma na funkcijah podjelja, uporablja se druge elemente za razvrščanje, predvsem vrste dokumentarnega gradiva in zadeve. S sistemi razvrščanja dokumentarnega gradiva v gospodarskih in drugih pcdjeluh, zlasti z vscbtrsk n na Činom, so se v zadnni petnajstih k lili uk vari al i v glavnem le na Višji upravni šoli v Liutlj;m: 7. namenom, da se izboljša in posodobi pisarniško poslovanje oziroma dokumentarni podsistem v okviri? informacijskih sistemov gospodarskih podjeiu in sisteme bolj ali manj uspešno uvajali v praksi gospodarskih pod)cti Opaziti |e, da organizacij si i teorija šele v sedanjem časti posveča nekoliko večjo pozomosi projektiran in dokumentarcih pods*stemov, kar |c povezano z razvojem informacijske oziroma računalniške tehnologije.7 Poniuiihncjsi splošni model zsi razvrščanje hzirtmia khi.sifiki ciu> i]i>kiiiucnturii(i£!i j;r:i«Ji- vi i ^nspiKlarskih rfrft« n i/ ip ci ■ jc m/vil M ari in Ltirhiir z Vi.šic upn.vnc šole v L)itbljani leta 19fS(J,R ki so ga prevzela in prilagodila številna gospodarska pa tudi negospodarska podjetja. Avtor j c predlagal naslednje glavne skupine razvrščanja:1' (J. Organzacijt OZD l. DcloWi« razmerja (kadrovske in socialne zadeve, rckrcaeija) 2 Planiranje, 'nvcstic ie in razvoj 3. Proizvodnji, in storitve 4 Komer lalno poslovanje 5. Skladiščenje n transport 6. Upravljanje, vzdrževanje ir, zavarovanje premoženja 7. Računovodstvo m knjigovo.^tvo fi. ljudska obramba in samozaščita 9. Zadeve izven glavnih skupin Teoretično sc jc z načini razvrščanja gradiva v gospodarstvu v tem obdobja ukvarjalo več avtorjev. Miha Brejc jc podrobno obdelal način n postopek uvajanja vsebinskega načina razvrščanja dokumentarnega gradiva v gospodarskih podjetjih, opirajoč sc na spoznanja orgiriza-eijske teonir, Poudarja predvsem petrebo po proucitv o1 ,'ojecega dokumentarnega gradiva, Miha Hrcjj, Informae jska ichi.olojiija in iloki.menlarni pod- sisicm, Soitobni arhivi 90, XII. posvetovanje, Maribor ¡990, sir. 17- - Miha flrcjc, Urejanje doki imen ramena gradiv? s programskim pakclom ATP 1, Sodobni arhivi 'Rii Vlit. josvclovanje, Maribor I9?6, sir. 4V45. M.idin l.o'bar, Klasifikacijski načrt in pbcccdni register gesel li klasifikacijskemu iiairm, l.jnlkjana 1980. 3. osaulck 10. 12. 1980, raz milostno gradivu V.Sji. upravne n:nle v l.juhljani. l'olcy opombe 8 glej linli Vera Klnvora Ni.irln. L.irli.i., h.sar-11 i ^ k o piiilovanju I, 1)1)1 J IJniver/nm, l.jnoljana sli. 7 4. pomembnejših informacijskih tokov in delovnih postopkov v podjeliih kot osnovo za sistem vsebinskega razvrščanji1.10 Vzporedno jc zanimii tudi kompleksni teoretični pr ¡cktru pristop k ureditvi arhiva v organizaciji združenega dela Und vika Jcriič« leta 1981, ki za klasi likacijski ključ razvrščanja predlaga tri elemente:11 1 organizacijske enote OZD 2. poslovne iimkeije - razuelanc 3. vrste dokumentarnega gradiva Predlaga razvrščanje po naslednjih poslovnih fnnkei/ih. samoupravno odločanje poslovna, načrtovalna, organizac-pka, informacij Organisalionssuukim und die Arten des Archivynics der Wiiiscliafis-unicrnehiniingen anlehnend, stellen die Grundlage flir eine syslemaiisebe Gliederung des Arcliivgnles auch in den Aicbiven voi. In der Praxis wiesen .¿ich diejenigen Glicder:ingjsyL;lcnic als enlspiecheudci ans die auf den Getehafisfunklionen und ihrer weiteren A.]fglicdcmri> beiuhen und nichl auf der sich häufig ändernden Org.misalianssliuklui der Unlemchinungen. arhiv: xvi] ] k z.). Zakonodajalec jc bi namreč mnenja, da je lo humanejši in modcnicj.se kazenskj sredstvo otl .streljanja.6 Naj'ezj.. prostost na kazen je bila rohija, ki se jc odmerila dosmrtno ali za določen čas, otl enega do dvajset let (§37 k.z.) Ta kazen je bda pn I vi ¿ena za težka kazniva dejanja storjena i/, nečastnih nabibov.7 Za točen-e pros-tostna kazen, namenjena storilcem težk h kazni vili dejaiv, pi 1 kateri In sodišče n opazilo nečast nili nagibov, ni smelo b11 i krajše od ene 1 in ne daljše cd dv;> ;clili let (tf 18 it z). Strogi zapor, zagrožen za kazniva drianja, ki nii.o bila tako težka, tla bi zaslužila rabijo, a so bila prav tako storjena i 111 ce a sinih meti tov 11 zapor sta se odmerjala otl sedem dni do jiet let (i; 39 k.z.). Vse prostostne kazni, daljše otl enega leta., so obsojen'', i prestajali v posebnih kazenskih zavodih, krajše pa v «Kinih zaporih K Ra/en glavnih kazi ■ Menili IMcnc TolmaC li kiveiir.kemu zakoniku kraljevine Jnwstavijc, Ljubljana 1929, str 10(i l'rav lam, sir, 10K. I'rav lam, sir. 109 44 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 jc kazenski zakon poznal tudr dve tiranski ka/.-m 'Zgnbo častnih prav.e in /gubo službo (§ 15 k.z.\ Izguba čustnili pravic jc pomenila "zgubo pra vie do državne, :ti drvpc ir.vnc službe kol cer-kvcnc občinsko sreske, o 'astne slir/bc ali javnega poklica, kamor so Stok poklic odvetnika, notarja, zdravnika, lekarnarja, babice, ravnatelja m učilclja privatnih šol s pra icc javnosti. Pome n'la ic izgubo pravic do akademskih "dosto-lanslcv", odlikovani in drugih javnih "polastil"; glasovanja v javnih zadevah; z izgubo časlrih pravic so bile izgubljene pravice volili ali biti izvoljen in izvrševati druge pol i ličili pravice (§ 4? k z). Lc pr. smrlni obsodb- in obsodbi na robno, daljšo od pekih let, je izreklo .sodišče trn, no izgobo časi ni h pra' ic, v vseh drugih pume rili jc bila izguba lc začasna, m sicer jc trajala pr' obsodbi na rob:jo do pelib let od enega do petih let, pri obsodb na zatočenje /a čas prestajanja kazn in pn obsodbi na strogi zapor in ;e bilo to zahtevane v zakonu pa od enega do treh let. Razen tega jc moralo sodišče pri vsaki obsodbi nad šest mcseccv strogega zapora izreči izgubo državne ali druge 'avne službe, smelo pa je to storiti tudi v drugih primerih. Glavna kazen seje i/roka la samostojno, stranska pa le dodatno h glavni kazni.10 Razen kaznovanja jo poznal kazenski zakon tudi vn mostne odredhc, takrat imenovane očuvalne odredbe, Sodišče jc torej razen kazni lahko odredile varnostno sredstvo (očuvalno sredstvo), in sicer poleg kazni ali, kjer jc zakon lo posebej določal, samostojno, Pravna podlaga /a varnostne ukrepe je bihi storilčeva nevarnost za družbo, cilj pa njegovo poboljš.uijc.11 Ta sredstva ic zakon izrecno navedel v ij 50: "prnlr/ba pc presta ni kazni: uddaja v prisilno delavnico; odoaja v zavod za zdravljenje al za čuvanje, oddaja v zavod za zdravljenje pijancev, prepoved zahajati v krčmo; zaštitn» nadzor; izgon; prepoved izvrševati poklicali obrt in odvzem izvestmh predmetov". Zakon jc daf sodisču zelo široko pooblastilo, da stori'cu odmeri kazen (dede na stopnje njegove kazenske odgovornost., in jc navedel ic oko lrščinec ki nai jih sodišče pri določanju kazni posebej upošteva, ne dr. bi določil, katere 1ch okoliščin mora sodišče štet- za olajševalne in katere za obležcvalnc nevamcsl za družbeni red zaradi storilčeve hudodelske miselnosti forig. zločinske nagnjenosti); nagib, iz. katerega 5o Jo dejanje siorcno; namen dejanja; neposredni "podnel" k izvršiti i dejanja; prc;šnjc storilčevo živl|enje n njegove osebne in gospodarske razmere; mera uvidevnosti; posledica in Morilčevo obnašanje po storjenem dejanju 70 k.z). Zakon jc vseboval določbe za omilitev kužni (§§ 71,72 73 k.z.) in prav taki) z? pnostntev kn/iii. Poznal je Iri -ilop Pr«v lam. str. 118. 119. 10 Prav lam, str. 106. 11 Prav tam, str. lOii 122. nje omilitve. Kadar jc sodišče ugotovilo, da ob stoji ena ali več okoliščin, ziirudi katerih pe mogoče kazen Hit]iti, je lahko izrekle milejšo vrsto kazni, kot je bila zagrožena; kadar ga je zakon izrecno pooblastil 011 iiliti kazen "po svobodni oceni", jc lahko izrekle nižjo kazen od za grožene ali iiMcišo vrsto kazn*- v "posebno lahkili primerili" pa ie lahko storilca celo opre slilo kazni. Kadar ie zakon dovoljeval sodišču zbirali med več vrstami kaz .i, je na izrek strožic vplival nečasln: nagib ali hud lbni storilčev zna čaj fij 74 k.z) V "posebno težkih primerih", ki jili jc zakon izrecno določil, je lahko sodišče izteklo oslrcjso vrslo i:i mero ka^ni od pred-pNanc (i; 75 k.z.) Prav iako je b-l "povratek" h kaznivemu dcianju vzrok za strožje k j znova nje (t; 76 k.z.). Kadar je storilec prekrši, z enim d ijaiiiem več zakonskih prednisov ali večkrat i.sti predpis, se |c kazen odredila glede na niijstrožl predpis (idealni stok) (^ 6] k./). Kadar pa jc skrilee storil več kaznivih dejanj, ki so sodila skupaj (realni stek), pa sc jc kazen odmerila tako, da seje najtežja zagrožena kazen poostrila (i? 63 k,z.). Prnvica do pregona je zastarala nri zlo Činstvih, za katera je bila predpisana smrtna kazen al1 dosmrtna foBjjiJ v dvajsetih ietili po stopiv kaznivega dejanji, v petnajstih letih pr: zloČii'stvili, zti katera je predpisana p-ostoslna kazen do dvajset let, deset let pri ostalih zlo činstvih ter pet let pri težjih in dve leti pri lažjih prestopkih (ti 7fl k.z.). Pri že pravnomočno raz soj en1i h kaznivih dejanjih pa jc lahko zastarala pravica izvršitve kazni, in sicer r>ri smrtni k,izni iji dosmrtni rob i j i čez petindvajset Icl, pri robiji in za točenju nad deset let čez petnajst let; pod deset let čez petn.ijst ict; pn strogim zaporu m zaporu nad eno leto '".cz pet let ter v vseh, ostalih EriflErili čez dve leti (g 81 k.z.). Kazniv jc bil utdi poskus kaznivega dejanja in sicer Sri /loeinstvih vedno, pri prestopkih pdpo-inoe zločincem, Ki so na prostost/ (!} Ml k.z); 'podpomoč zaprt m zlo<"incun' (t= 142 k.z.) ali 'pri k i vanje stvari ali kazni 'i h dejanj" {'§ 33^ AltlMV] XV]] 1994 Članki ,n razprave 45 k./..). Kazenski zakon je uvedel tudi institut pogojne ulisodhu jfi;i; (i5-iJ8 k.z.). Pri iriiciših obsodbah (strerr zapor do šesl'h meseccv ali zapor do enega let» ali denarno kazen) ¡c lahko sodišče s suiilui odložilo izvršitev kaziii, kadar jc bl!o pričakovati ila se bo obsujcncc tudi brez izvršitve obsodbe vzdrževal .zvrše^anja kaznivih djjani. Obsojence torej ri hil kaznovan, če v pre-izkjEbi tlobi (1-5 let) n: storil novega kaznivega d' jama. Določbe o mladoletnih storilcih kaznivih dejani je zakon vseboval v i; 14 :n §§ 2fi-30. Otroci, ki Še niso izpolnil1 štirinajst let, niso lili kazensko odgovorni. Sodišče jih jc le izročilo staršem, varuhom, skrbnikom ali šolskemu oblaslvu v kaznovanje, skrbstvo i.i nadzor n v težjih pri merili, ko tu ni bilo pričaknva-i uspeha, za-vodn ali pnmerni rodbini. Zoper zrele mlajšo malo-letnike, k: so dopolni li štirinajst let, a še r.isc bili stari sedemnajst let, jc so-lišec izreklo, če ni bilo potrebno vzgajanj: ;;!i poboliševanjc, bodisi ukor bodisi "odpust na preskušnjo" za tlobo do enega leta. "Mlai.lih malolctnikov" se ni smelo kaznovati, če ni.su mogli razumeti narave ■ n pomena svojega dejanja ali pa niso imeli svoidi ravnanj v oblasti. Izročiti jih jc bilo staršem, varuhom, skrbnikom ili drugim v kaznovanje, nadzor in skrb "Starejši malulciniki". ki so žc imeli se demiiaj:;!, a še :ie enaindvajset let, so se kaznovali pc. nekoliko drugačnih pravilni kot odrasli. 7ar;:di kaznivega dejama, za katero je zak;in zagrozi smrtno kazen aii dosmrtno robi ¡o, sc je kaznoval v mliijo ¡'li /a točenje m najmanj sedmih let: za kaznivo dejanje, za katero je zakon predpisal kaierokolt prostostim kazen, sodišče na eni strani ni liilo vezano na spodnjo mejo zagrožene kazni za tisto kaznivo dejanje zagrožene kazni m na drugi strani ni smelo izreči več kot deset let rob-jC ali zatočenja. Radarje hj,o potrebno kazen oniuiti, jc smelo nodišec izreči namesto robijc aii zatočenja strogi zapor ali zapor. Kazenski zakon v posebnem delu vsebuje določbe za sedcmiia;sl skupili knznivili dejanj, ki jih bomo navedli k.ir v takratnem izrazoslovju s;j so tudi danes razitml,ivij 1. Kazniva dejanja zoper obsi^j tlržiive in njeno ureditev 91-12fi k.?.) 2, Kazniva dejania zop-,r državno oblastvo 127-134 k.z..) Kazniva dejanja zoper pravosodic ((;$ 135153 k.z,) 4. Kazniva dejanja zoper javni mir in red fifi; 154 Ififi k.z.) 5 Kazniva ¡dejanja zoper življenje in telo ({¡i; 1(17 18(1 k.z ) (1. Ka/niva dejanja zoper občno viirnost ljudi in imovine I k.z.) 7 Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila (§!; 2(M-213 k.z.) 8 Naprnvijanjc lažnih listin in mer ((;(; 214-233 k.z.) 9, Napravljanic lažnega (lenaril iiiS 234-241 k. ) ID.Kazniva dejama zoper osebno piostos: in viirnost 242-250 k.z.,) 1 l.Kršcnic tujih tajnosti 251-253 k.z ) 12.Kazn-va dejanja zoper občno zdravja (§(; 2542 (i 8 k.z.) H.Kazniva dejanja zoper |drucjij pa je obsegalo vse območje okraja. Področj,' okrožnega narodnega sodišča ^ obsegalo ibmoeje okrožja s sede/cm v kra'u kjer je bil sedež okrožnega narodneosvobo-uiln ga odbora. Sodne področje višjih narodnih sod. še j c odgovar-alo področjem pokrajin, na katere je bik v i, rajnem o/iru razdeljene območje loven je. Sodno področje vrhovnega naivnega iodišea pa je obsegalo vse ol ,noč je Sloveniji. Uredbi, -i začusni delni ustavitvi jioslovan -i sodišč z dne 15. mrja 1945 je prekinila vse tekoče sporne '¿drve m izvršbe Materialni in proc:suTln r0ni so bili prekinjeni, nove vloge pa sl niso odpirr.e. Uredbi .se n nanašala m s.odisca ki no bihi ustanovljena z odiokom z dne I '. septembra 1944 (Narodno okrožno sodišče Novo mesto ter narodna okrajna sodišča v Metliki Cmomljiv Kočevju, Ribni:i in Cerkno,] in so Jjjila organizirani ze na bivšem osvobmenerr ozemlju. Za izvrševanje uredbe so skrbeli dele gati rimislrstva za pravosodje pri posamezni), sodiscii, k, so bili določeni z IVdbarm o posia-itvi delegatov pri sodiščih4, k, -icer unc pr;.'ieo nadaljevati določene nep-a/-'-zadeve, glede kazenski" stvari pa je oilc do;o-čcno; da voj-.ška sodišča poslujejo lat kuzc.ska ■Odisej .Lici V civilnih ¡zadevali, v postopV j pred 'ojask.m kazenskim >odi*čcm jc veljal > nač :l| da jc sedba p -v-; stopnje takoj pravnomoči a' razen jinmcriB če jc šfo za smrtno kazen ili dol gol rim zapor V tem primeru jc s- d ho hloral potrditi se višje vojaško sodišče. Za ¡yse stvafi ki so bile v tek) do 15. maja 1945, se jc sma alo nc morej» :vor;ti podlage ,a nad-ilim no-siopek, pač pa c bilo treba vs-iko zadevo začeti znova. Predvidevalo seje namreč, da 1 ncka- Ur.Iist SNOS in NVS, ;i,5/31/ms. Ur.list SNOS in NVS, 51.5/32,33/:945. AliMIVI XVII 1994 • la:iki ii, razprave 47 lerc zadeve glede na spremenjene prilike poslale brezpredmetne, vendar se ic Indi pred: idevalo, da sodišče lahko nporab; že zbrano gradivo, o Icm pa, ali se bo le to nporab,;alo a'i ne, pa bo sodišče odločalo v vsakem kur krclncm primeru. Uredba o prevzemu sodnega poslovanja v Sloveniji'' z dne 14. septembra 1945 ic določala, da se tekoče eivilne zadeve nadaljui;jo oziroma o njih znova odloči sodišče prve stopmc, ki je zanje stvarno in krajevno pristojno. Zadeve, ki te čejo pred sodiščem višje stopnic, se vrnejo sodišču prve stopnje, k1 postopa v tekočih zadevah indi v prnicru, če ie sodišcc višje stopnje že iz-dafo odločbo. Kazenske zadeve, v postopku pri vojaških sodiščih iij kjer še n b.la izrečem' obsodba, so se odstopila pristojnim narodnim so diščem. Le-tu so prevzela tudi vse nepravdne zade",. Če se je .sedež sodišča menjal ah pa če se območia narodnih sodišč i'1 b.vših .iodišč m.so ujemala, so se nerešene zadeve oustonilc narodnemu sodiseu, v čigar območju leži kraj, ki je odločilen za določMcv pristojnosti. Ne samo v okviru iruiiis(rr.lva za pravosodje, pač pa na ravni vseh upravnih organov, so se v tem obdobju srečeval1 z vel;k.ni organizacij skimi. inianeniiri in strokovnimi problemi, zalo ;e bilo s sirani upravnih organov izdanih skoraj vsakodnevno ludi več navot.il, ki so urejala oziroma skušala urcial, poslovanje sociše in povečat: zagonsko moč. Ustava l;[,RJ6 z. dne 3]. lannarja 1946 je opredeljevala položil/ sodišč in na le; osnovi je bil dne 25. jnni a 194f> sprejet Z:ikor. o ureditvi 'jnd škili sod:šč', ki je potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o ureditvi narodiiiii sodišč8 z dne 26. avgusta l'M5. Zr.kon je v splošnih določbah določil, da sodno oblast izvajajo Vrhovno sodišče RJiJ, vrhovna sodisča leden lir h enot, okrožna 11 okrajna sodišča. Okrajna sodišča so bila pristoma pc tem zakonu odločati v kazenskih zadevah na prvi stopnji za kazniva dejanja zoper življenje, telo, pioslost, čast, i*io«-no zasebnikov, zdravje, javno moralo, zakon in rodbino. V civilnih stvareh so odlačala na prv, stopnji v sporih o imovinskopravnih zahtekih, ne glede na vrednost, razen če jc bil.i tožena stranka ustanova, podjcijc ali organizaciji! javnega značaja; v sporih iz razmeria med starši in zakonskimi in nezakonskimi otroki; v spori n o določitvi in popravi mej med nepremičninami; v -porih o slnžnostih; v sporih zaradi motenih posesti; v sporih iz zakupnih in najemiim pogodb; v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmeria ter v vseh nespornih m izvršilnih stvareh. ¿levilo okrajnih sodišč jc določal mi.iislcr za pravosodje ieticralnc enote. Ur.lisl SNOS iti NVS,SU5/2S3/1W. 0 Ur.lisll-l.liJ,il. 10'54/1946. 7 Ur.lisl 1-1. Uj, Si. 51/349/iiMi>. 8 Ur.lisl l)lfJ. it. G//G27/I945 Okrožna sodišča so nadzorovaia delo vseh pojr.jcnih okmjrih sodišč ter odločala na prv; slopnii v kazensk ¡1 Zfdcvah za kazniva dejanja zoper domovino, dižKvo in njeno ureditev, na rodno oblast, narodne imo1ino, pravosodje, splošno varnost ljudi, ;movmc in javnega piomcla ter zoper uradno dolžnost, ponarejanje mer in de narja. V civilnih zadevah so odločala v 'movm skoprav-uh sporih, v kaiciih je tožena stranka ustanovil, podjetje nli organizacija javnega značaja; v sporh, ki :zviraje iz vz.ijcmnega razmerja in se nc tičejo zgolj imov:nrkopravnih zahtevkov, v sporih o povrac'lu škode, k' jo storijo državljanom javrii tislužbcnc z nepravilnim opravlj.uij^m siužbc; v sporin o rodnišk'h in pomerski' stvareh. Okrožna sodišča so nadalje odločala o rednih pritožbah, viožc.rh zoper odločbe okraimh sodišč. Število okrožnih sodišč je določal minister z;' pravosodje federalne vlade. Vrhovno sodišče federalne enote ic nadziralo delovanje vseh okrožnin ir. ekrajrih sodišč na območin enote in jc bilo pristojno za sojenje tia pm stopi ji o kazenskih nj civilnih stvareh, ki so mi: b;lc dane v pristojnost s posebrin i /¡ikoni; odločalo o pri.ožbah, vloženih zoper odločbe okrožnih sodišč; odločalo o nadzorstvenih pri tožhali, vloženih z^per pravnomočne odločbe okrožnih m okrajnih sodišč; odločalo o sporih glede pristojnost med okrožnimi sodiiči ter med okrožnimi in okri jnini: sedišči, ki so na njihovem območju; odločalo o sporih glede pristojnosti med sodišči 11 drugimi oblastvi, ki so nn 11 ihovcm območju. Dajalo jc obvezna navo-di.a v vprašanih sodne prakse na področju zakonodaje', ki velja samo v tisti federalni enoti Ministrstvo za pravosodje jc sporazumno z Ministrstvom za socialno skrbstvo dne lfi septembra 1947 ,zdalo Navodilo o prenosu skrbstvenih zadev od sodišč na ljudske odbore1. Sodeča so morala izročiti ljudskim odborom vse spise o skrbništvib mliidnjclnikov in o skrbništ-vib oseb, k' juji Ji bih odvzeta opravilna sposobnost ter spise o posla/itvi skrbnikov za posebne primere. Izročili so morali tudi spise, ki so obravnavali nadzorstvo nad starši glede vzgoie ali uprave premoženja mladoletnikov, Navodilo je podrobno določalo tudi način popisa odstopljenega gradiva, način i/dciavc seznamov ter sezname spisov, ki še nadrdjc ostanejo na sodišču. Uslavr' zakon o temeljih družbene in politične ureditve1'1 z dne 13. januarja 1953 ustave iz leta 1946 na področju sodstva ni spremenil, je pa omogočil utrditev enotnega sistema pravosodja in položaj Vrhovnega sodišča FLRJ v novem zakonu, ki |C sledil Republiški odlok o razglasitvi zakona za izvršitev zakona o temeljih družbene in politične 9 IJr.list I.KS, it. 39/21V1947 10 Ur.list H.KJ, it. .V19/1953. 48 Članki in nrzpr.ivc AlilllVf XVIf 1994 ureditve in o organ h oblasti: 1 z dne !2. fcbruarj.i 1953 ic določil, da v.sc zadeve, ki o spadale v pristojnost Mini.itrstva za pravosodje preidejo na Drzavm sekrcl^ri it za pravosodno upravo (reorganizacija vlade). Zakon o sodiščih'2 z dne 21. julija 1954 je ločil redna, gospodarska n vojaška sodišča. Po tem ziikonu so bila redna sodišča okrajna sodeča, okrožna sodišča, republiško vrhovno sodišče ter zvezne vrhovno sodišče. Okrajno sodišče sč jc ustanov io za ohmočje enega okraja alf mesta, v večjih okra i ali mestih, pa za del 'okrajš ali del mesta. Okrajno sodišče jc odločalo na prvi stoprji v kazenskih, civilnih in drugih zadivah, za katere jc bilo pristojno. Okrožno sodišče se je ustanovilo za območje dve H aH več okrajnih sodišč Okrožna sodišča so odločala na prvi stopnji v kazenskih, civilnih in drugih zadevah, za kateri1 so tila pri sloj na, ter o pravnih sredstvih /oper odločbe bkrajnil sodišč na diugi stopnji. Okrožna sodišča so bila po tem zakonu dolžne tudi vodit, priskavc in opravljat, druge zadeve, b ;'h jc določal zakon. Vrhovne sodišče jc odločalo v kazenskih, civilnih in drugih z^Jcvah; o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter odločalo v upravi.'h sporih v primerih, ki ji't jc določal zakon. Vrhovno sodišče je odločalo tiicii o sporih o pristojnosti med sodiš-ii in republiškimi npravnmi organi ter med sodišči in ljudskimi odbori na območju republike. Zakon ji; podrobno določal tudi potek sej sodnih oddelkov m občnih sej vrhcviih sodišč, volitve predsednika .sodišča, sodn.kov in sodnikov porotnikov, poležai Ic teh, razrešitve, prenehanje službe in odstramkev predsednkov sodišč, sodnikov in sodnikov porotnikov, položaj strok dv-nui sodelavcev n pi;anršk;h uslužbencev in delo sodne uprave. Na podlagi Ustave SFRJ1-1 jc i išcl Temeljni zakon o splošnih sodiščih^ z dne 6 februarja 1965, ki jc določal pristojnost in organizacijo občinskih, okrožnih, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega sodišča SfRJ Občmska sodišča so odločala na prv. stopnj- v kazenskih in civiuiifi stvareh, za katera so bila pnstojr.a po zakonu. Okrožna sodišča so odločala na pn' stopnji v kazenskih in civilnih stvareh, za katera so bila pristojna po zakonu, odločala na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper odločbe občinskih .sodišč. Republiško vrhovno sodišče jc določalo načelna stališča ir pravna mnenia o vprašanjih, ki f;o imela pomen za enotno uporabo republiških zakonov, odločalo na prvi stopnji v upravnih .ipcrih. odločate o pravnih sredstvih zoper odločbe okrožnih sodišč, odločalo o izrednih prav- 11 Ur.lisi LRS, Si. 3/M'l953. 12 IJr.liM R.RJ. Št. 30/376/1554. Ur.lisiSKRJ it. M/209/1963. H Ur.lislSI-KJ.il.7/129/1%; nih sredstvih zoper pravnomočne odločhc sodišč, piedlagalc ustavnemu sodišču uvedbo postopka za presojo ustavnosti m zakonitosti. Zakon o sodiščih splošne piisiojnosu^ z dn<: 23. 6. I<>65, ki jc izšc na podlagi Ustave SRS,l(i |c po"zcl določbe zveznega zakona in podrobneje opredelil pristojnosti Vrhovnega sodišča Sli Sloveni|c. Ustavni položaj sodstva in njegove pristojnosti sta po iclo ¡'>74 določali Ustava SI RJi7 ir Ustava SRSlfi Na tci osnovi jc izšel lela 1977 Zakon o rednih sodiščih19, ki je hi.it ve no spre menil organizacijo 'n prstojnosti rednih sodišč v Slovemi. hinkcijo. rcdn.ihi sodišč so opravljala temeljna sodišča, višj;i sodišča in Vrhovno sodišče SRS (RS). Temeljna sodišča so bila pri -stoina v kazenskih zadevah, da sodijo na prv. stoprji in opravljajo preiskavo; v .civilnih zadc ■ vah, da sodijo oziroma odločajo na prvi stopmi v prcmoženjskopravmlv gospodarskih in odškodninskih sporih, v spori!1 iz rodbinskih razmerij v izvršilnih, dednih in drugih neprav za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo Okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja ter za opravljanje drugih zadev ki jih določa zakon. Vrhovno sodišče je pristoino za sojenje oziroma odločanje na prvi siopnj v upravnih in ra čuiisko- npraviiin sponri, razen v zadevah, za katere zakon dcioča pristojnost drugega sodišča pn/c stopnje; za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah z prejšnja točke Icr o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, /.a kaicrc take določa zakon; za sojenje na tretji stopnji o rednih pravivh sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje; za odločanje o izrednih pravnih sred stvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko jc za odločanje o izrednem ptavnem sredstvu pr.stojno dnigo sodišče; za odločanje v sporih o pr stoj n ost i med nižinu sodišči, razen v primerili. ko določa zak'in da jc za odločanje o takšnem sponi pristojne drugo sodišče; za odločale o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon, za opra"ljanjc drugih zndev. ki jih določa zakon. Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse n skrbi :ia njeno enot nest. SODIŠČA NA SLOVENSKEM Posledica sprejetja Zakona o uredilv! narod mh sodišč : z dne 26, avgusta 1945 in sprejema 20 Ur.lislRS.il. .11/1409/91. 21 "Jr.lisl RS. ¡51. 19/779/r 19-1. 22 Ur.lisl I »i it. 67/i."!2/l'J45, b Članki in razprave arhivi xvii 1994 Zakona o upravni razdelitvi federalne Slnvcnic23 7 dne 6. septembra 1945 bila izdana Uredba o ustanovitvi narodni! i in likvidaciji dosedanjih so-disč v Sloveniji^4. V fcdcraln' Slovcni i *;o po icj odredbi pravosodstvo izvajala Vrhovne .sodišče v Ljubljini. okrožna sodišča v Celju, Ljubljani, Mar'*~~ru, in Novem mestu ter oknjna sodišča: okrožni -Of/r.iču oknijiifi ,\oel\.ič/\ Cel i c Cctjc Gornji Grad Sbvcriskc Konjice ■Jmarjc pn Jelšah Sosl.mj Trbovlje Ljubljana Grosuplje Jesenice Kamnik Kranj Ljubljana kakek Škofja Laka Maribor Dotnja Lendava Ljutomer Maribor Minska S jboi P reva tj c Pinj Radgona Slovenska Bislriea Novo mesio Črmmelj Kočevje KrSk" Novo mcsio Trebnje Vsako okrožno sodišče je poslovalo za svoje okroije, okrožne sodišče v Ljubljani pa za okrožno mesto Ljubi¡ana in ljubljansko okrožje Vsako okrajno sodišče je poslov i,o za svoj okrai. Uredba je v 6. členu dc'očala, da arh v m vse spise dotedanjih sodi Je prevzamejo ustrezna narodna sodišča. Če se jc oko[,š dosedanjega sodišča razlikoval oz'"oma se ni ujemal z oko j i Sem narodnega sodišča, prev/ame arhi- :n spise t-sto narodno sodišče, v čigar okolišu jq kraj, ki je bil sedež Josedanjega okoliša. Vsako okrajno sodišče 'C prevzelo od dotedanjih okrajnih sodišč tudi zemljiške knjige in mape za katastrske občine svojega okoliša, če so b'lc ohranjene. Tudi zbirko listi o ic do nadaljnjega moralo hraniti pristojno okrajno sod'SČc. Arhiv, spise, centralnt Knj-ž.nico, ckonomai in računske posle bivšega apclaciiskcga sodisča je prevzelo ministrovo za pravosodje. Upravna razdelitev ozemlja Ljudske repub-'ikc Slovenije na okrožjr in okraje po Zakonu o npravni razdelitvi LRS z dne 3. aprila ]94fjjjffl veljala tudi za sodna okrožja in pkr«jcT. 21 Ur.tisl SNOS in NVS, 51. 33/231/I94S. 14 Ur.tisl .SNOS in NV«, !l.37/2(57/194 V Ur.l isll.RS.il. 119/26/1946. 26 'Jr.tisl I.RS, K. 40/3i/l04fi. Z Odredbo o uslanovitvi okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in o njegovi knijcvn pristojnost-27 jc bilo na območju okrožnega ; odisča v Mariboru ustanovlieno za okraj Slovenska liist riea okrajno sod šče. Okmjno sodišče v Mariboru je naprej poslovalo /a okraja Maribor-mesto in Mnribor-okolii.a. V okraju Moziric pa sla izvrševala do nadaljnjega sodno oblast Okrajno sodišče v Gornjem Gradu in okiajno sod-šče v Šoštanju (3. čici). Stanje sodišč pri Okrožnem sodišču Ma-riborje bilo tako nasledn.e. okrožno stidišče (ih ti ju ti sodišče Maribor Dolnja Lendava Ijiilonicr Maribor Murska Sobola Prcvatje Pluj ti.idgcna Slovenska llistnea Z uredbo o organizacij, pravosodja na ozemlju, priključenem federativni Ijtuhki republiki Jugoslaviji po mirovni pogodb' z iSjijt» kolikor pripade lo ozemlje Ljudsiii repuhik' Slovcni' z dne 21 oktobra 1947 so narodna sodišča na ozemlju, priključenem LRS in so ijih ustanovi1! organ] ljudske oblasti, poslali organ, pravosodja v LRS n so začeli poslovali kot ljudska sodišča Okrožno sodišče v Postojni seje pieimenovalo v Okrožno sodišče v Gori-i 'n je do nadaljnjega poslovalo v Postojni. Stanič sodišč na območju Okrožnega sodišča Go.*icn je b;lo naslednje ak\e:\io .sodišče okriij\\<> xatlixče Gorica (sedci v G o riea Postojni) Idrija Ilirska Bistrica 1'oslojiia Sežana Tolmin Okrajno sodišče v Gorici jc bilo naslednik okrajnega narodnega sodišča v Ajdovščini, Okrajno sodišče Sežana pa naslednik okrajnega narodnepa sodišča llrpcljc Kozina. Ukinjeno jc bilo Lišjč narodno sodišče v Postojni, katerega nedokončane zadeve so se odstopile v rešitev Vrhovnemu sodišču LRS. Le-to jc prevzelo trdi arhi^ n dokončno rešene spt.se. Uredba o številu okrožnih in okrajnih sodišč v LRS m njihovi krajevni ni:s;ojnost, 9 z dne 23. marca 1948 je določala naslednje stanje: 77 Ur.tisl I.RS, ii 35/140/194(. Ur.tisl LRS, SI. 279/^t/19.17 29 Ur.tislt.RS.it. 14/98/194K AliinVI XVII 1904 Članki in razprave 5] okrožno soil išče okraju t) sodišče Celje Celje Mozirje Poljčanc Troovljc Poslojna Gorica klfija IlirsKa Bistrica 1'oslojna Seiann Tolm',1 I pibljnna Grosuplje Jeseni:c fiamiik Krapj i jubljana ' Ljubljana - okolica Maribor Dolrja Lendava Dravograd Gornj.i Radgona Ljutomer Maribor Murska Sobola 1'luj Novo meslo frnoindi Kočcvic K-šfct> Novo meslo Trebil] c Krajevna pri stoj nosi okrožnih sodišč sc je razlczala na vse (ikraje} za katere so poslovala okrajna sodišča u|ihovcga območja, le okrajno sodišče v Ljubljani c poslovalo za Glavno meslo Ljubljana in oknu Ljubljana-okolica, okrajni sodišči v Cel|ii in Mariboru pa /a okraj Celje mesto in Celjc-okolica oz. Maribor meslo ut Ma i ibor okoiica. Na pcdlagi omcnjene utedbe je bila že 27. marca 1948 /.dana ociredba o prenehanju poslovanja okrajnih sodišč v Gornjem Grada, na .(a-keku, v Slovenskih Konjicah, Škoiji Loki iii Šmarju pri Jelšah ter o poslovanji., sod.šč p lede na novo'krajevno priskijnost30. Arhiv, zemljiške knjige in mape, zbirke lisi m Icr IckoČc spise so pre.zeli njihovi pravni nasledniki oz. Likraina sodišča, ki pokrivajo ¡;atasir.ske občine, ki 'cžc na njihovem območja. Če je hi hi katastrska občina deijcna, je prevzelo zemljiške knjige i:i m tipe „a te občino tisto sodišče, na kaleicga ozemlju je ležal večji del kalastrske občine Uredba o nslaiiovitvi Ukiajncg;; sodišča ✓ okra | Maribor - okolica in njegovi pri slej nosi 1 z d lic 22. marca 1949 je določala ustanovitev Okrajnega sodišča v Mariboru za okraj Maribor okolica. Dotedanje okrajno sodišče v Mariboru pa je nadalje poslovalo za okraj Maribor-mcsto. Novoustanovljeno sodišče je začelo poslovali L aprila 1949. Slanjc sodišč za Okrožno sodišče Ma.ibor ic bile. naslednje: ' Ur.list I.RS £1.14/100/1948. 31 t Jr. lisi I.RS, SI. 11/59/1949. okrožno sodišče okru ju o sodišče Mnribor Dolnja Lendava Dravograd Gomin Radgona Lintom;r Ma.ibor - meslo Maribor - okolica Murskn Sobola Piuj Z Uredbo o odpra"' okrožnih sodišč v Celju ni v Novem mestu in o sprememb, območja okrožnih soJišč v Ljubljen, in v Mariloru z dne 11 maja 194( sla bil; ukinicni akrožni sodišči v Celju in Novem mestu, pnstojnosii le 'ch pa prcvzanicla okrožni sodišči v Ljubljani m Mariboru. Gicdc na ZaKon o spremembah in dopolnitvah Za kov. a o upravni razdciilvj LRS z dne 20. junija ^iO-13 je prišlo tudi do spremembe Uredbe o šlevilu okrožnih in okrajni.i sod'šč v LRS in njihovi krajevn pri.,loj nosi i34 z dne 23. januarja 1951. Po 1 j Urcdt i so sodno poslovanje v Sloveniji od 30. januarja 1951 dalje poleg Vrhovncgr sodišča opravljala še okrožna sodišča v Gorici, Lj ubij a n i ui v M ari boni. V ob močjo omeni en i h »krožnih sodišč pa ¡c delovalo šc 29 okrajnih sodisč' okrnim? sodišče okru ¡ko sodišče Gorica Gorica Idrija Ilirska Ilisirica Poslojna S?žann Tolmin Ljubljana Brežice Celje Grosuplje Kamnik Koicvje Kranj Ljubljana Ljiiblj ina - okolica Mellika Novo meslo Radovljica Šoštanj Trbovlje Trebnje Mnribnr Dolnja Lendava Gornia Radgona Ljulonicr Maribor Maribor - okolica Murska Sobola Plnj Slovenj Gradcc Slovenska Bisirica ■r Dr.lisi I.RS, Si. 16/94/1948 V Ur.lisl I.RS. SI 20/1G7/1950. ]4 Ur.liM I.RS SI. 6/26/1951. 52 Člnnki ir. razprave AR111V1 XVII 1994 Glede ti h povečano vlogo, ki naj bi pripadala okrožnim sodiščem, je po skoraj dvoletni prekinitvi prišlo dne 1. julija 1951 ponovno do usta no"itvc okrožnih sodišč v Celju n Novem rrcstn35. Po tej odredbi sta okrožni .sodišči v Celju in Novem mestu prevzeli območja neka lerih okrajnih sodišč, kt so se izločil* iz območij okrožmh sodišč v Ljubljani in Mariboru, l.e-ti sla morali koneaf vse tekoče kazenske in civilne zadeve iz območij (istih okrajnih sodišč, ki so se .zločila iz njunega območ'a. Okroži ' sodišči v Ljubljani in Mariboru sta moral i vrnit tud: trgovske in zadružne registre okrožnima sodiščema v Celju ii Novem mestu Omenjenima sodiščema seje vrnil tudi arhiv in vpisniki, k. sta jih prevzeli sodišči v Liubijan. in Mariboru ob ukinitvi leta 1949 Oknijno sodišče Slovenska Bistriea sc -c irločilo i/, območja Okrožnega sodišča v Mariboru ostala okrajna sodišča z ob molja Okrožnega sodišča Celje pa so se izločila iz. območja Okrožnega sodišča Ljubljana. Vsa okrajna sodišča Okrožnega sodišči» Novo mesto so se izločila iz območja Okrožnega sodišča Ljubi ana. Stanje na območju okrožnih sodišč v Celju, Ljubljani, Mariboru iti Novem mestu- okrožno sodišče okrajno sodišče Celje Celje Slovenska Disiricn iioitanj Trbcvlje Ljubljana Grosuplje Kamnik Kranj Ljublj.irin Ljubljana ■ okoliea Radovljica Maribor Dolnja Lendava Gornja Radgona Ljutomer Maribor Maribcr okoliea Murska jobola Ptuj Nivo treslo Orežiec Kofcvje Metlika Ncvo mesto Trebnje Na podlaiii Uredbo o spremembi uredbe o številu okrožnih in okrvjnih sodišč v LRS in mihovi krajuvm pristojnosti z dne 26. maia 195216 je miriististvo za pravosodje dne 12 jumja 1952 izdalo Odredbo o prenosu ter o poslovanju okrožnih in okrajnih sodišč glede na novo km icvno pr.stoinost37. Sodišča, katerih krajevna pristojnost se jO g'cdc na novo upravno raz- delitev LRS spremenila, so morala zročit oz prevzeti zemljiške k':jige in mape ter tekoče sp.se v sk udu z nj hovo novo krajevno pr stojnestjo. Če se je katastrska občina dcliiia. jc prevzelo zemljiško knjigo in mape za to katastrsko občino tisto so(: šče v katerega nbnoejn jc ležal večji del katastrske občine. Okrožna in okrama sodišča, k: se jim je območje spremenilo, so morala kot scieišča prve stopnje obravnavat in dokončati vse kazenske ter Civilne sporne in nesporne zadeve '/. svoje dosedanje krajevne pristojnosti. Slanic sodišč so uredb, z dne 2(1. maja 1952: i)kriiii;:> .\r)dišce okru;fin sodišče Celje Cilje SoSianj Trbovlje Uonca Gorieii Idrija llirki Bislriea Poslojna Sci.ana Tolmin Ljubljana Grosnplie Kamnik Kranj Ljubljana 1 Ljubljana Ii Radovljica Maribcr Gornja Radgona Lendava IjiMoiiicr Maribor 1 Maribor 11 Murskr Sobota Pli tj ■Slovenska Hlstriefi S to v en i Gmdee Novo i nesle Breiiee Kočevje Metlika Novo mesto Trebnje S 1. novembrom 19^4 začne na podla Uredbe o ustanovitv' Okrajnega sodišča v Škoiji Loki in o njegovi krajevni pristojnosti38 poslovati Okrajno sodišče v Škofji '^oki, ki se izloči iz območja Okrainega sodišča Kranj Odlok o ustanovitv m o določitvi sedeža nekaterih okrožnih in okrajnih sodisč ter o kra jcvnrm območju okrožn 1: in okrajnih sodišč v LRS?t) z dne 8 deccnhra 1955 jc določil usta nevitev Okrožnega sodišča v Kopru in Okrajnega sodišča v Vidniu-Krškem. Okrajno sodišče I. v Ljubljani se preimenuje v Okrajno sodišče v l jubljeni, Okrajno sc išče I. v Mariboru pa v Okrajno sodišče v Mariboru. Odpravita p« sc Okraino sodišče 11. v 1 jnblian: ir Okrajno so 35 iJr.list I.KS, ji. 21/112/1951. 'Jr.list LHS, Si. 15/63/1952. 37 IJr.lisl Ui.Stii. 15/65/1952. lfi Ur.lisi l.KS. to.V4l\')i4. 39 Ur.liKlI.liS.Sl. 40/164/1955. ari JIVI xvii 1994 Članki ni razprave 53 tlišCc M. v Maribcni. Scdcz okrajnega sodišča se iz Metlike prenese v rmomcli. Po tem odloku so delala v Stovcnri okrožna sodišča v Celju, Kopni, Ljiihljini, Maribnni, Novi Gorici m Novem mestu. Krajevno območje okrožnih sodišč jc obsegalo območja več okrajnih sodišč. 1 c-lch je bilo po tem odloki: skepaj R3 ki so obsegala območje ene ali več občin. Stanje 1. novembra ffiSijjS bilo naslednic; ob'D'nn s<>i~"> WV:xče Celje Celje Šriarji": pri JcISali ^niHni Ljubljana ■ 1U ¡>1 ti 1IJ Grosuplje Kamnik Kranj Kočevje Ljubliana Rado 1; ic,i Rckck Škofja l.oka Trbovlje Novo nieslo lireiice Črnomelj Novo meslo Sevnica Trebnje Videm Kripko Z Ocircdbo c začetkr poslovanja Okrožnega sodišča v LjuHian: za območje Okrajnega sodišča v Trbovlj;, i in Okrožnega sodišča v Novem mcslu za območic Okrainega sodišča v Scvmci ter o dcincm prenos» Pmrivit od Okrajnega sodišča v Sevnki na Okrajno sodišče v Trbovljah50 z dne 19, jliija 19.58, jc bil določen način predaje in izročilvc rešenih in nerešenih zadev, kazenskih ooizvctlb in preiskav, .spi,sov, zemljiških knjig in ¡nap ter zbirk lwii.ii Odlok o iislano'i]v: Okrajnega sodišča v Aitlovšč.n ter o njegovem krajevnem območju*1 z dne 10 julija I95& je dokiči1 ustanovitev ,n krajevno območje novega okrajnega sodišča. Stanič na območju Okrožnega sodišča Nova Go-ica: okrožno sodišče o krojno sodišče Nova Gorica Ajdovščina Idrija Nova Gorica Tolmin Z odlokom o ustanovitvi in o krajevnem ob močju Okrožnega sodišča v Morsi:! Soboli^2 z dne 2. oklobra 1958 pa ic bilo uslanovljeno Okrožno sodišče v Murski Soooli in določeno krajevmi območje novega okrožnega sodišča. Stanje na območji" _ okrožni I" sodišč Maribor in Murska Sobota M) Ur.lisl l.ltS, il. 20/11WI958. 51 Ur.lisl LKS.št. 22/I.WI95R. 52 Ur.lisl I.RS,il. 34/I7I/I9.SS. /\RIIIVI XVII 1994 Članki in mzpravc 55 okr.riu o sodišče okrajno .'.odišče Maribor Maribor Orino:» Pluj Slovenj Gradec Slovcnsk," Bislrica Murska Sobola Gornji Radgona I.c.idava Ljutomer Minska Sobota Odlok o no^i določi Ivi kr.ijevii"i območji okrožnih in okrajnih sodišč v LRS51 z dnu 4. juniju 1959 ja potrdil oz določi1 naslcujija okrožna sod'sea: Celje, Koper, Ljublj.inn, Maribor, Murska Sobota Novo mesto in Nova Gorica. Kraievno območje teh okrožnih sodišč je obsegalo območje več okrajnih sodišč. Skupaj je bilo po leni odloku v Sloveniji .16 okrahih sodišč, katerih krajevno območje je obsegalo eno ml več občin. Slame: ukrniun sodišče okru j n o sodišče Celje G^ic Šmarje pri Jelšah ^ nCfn ni Koper i>U!((ii|iJ Ilirska Bislrica Koper Piran Postojna Sciana Ljubljana Grosuplje Kamnik Kičcvlc Kranj Lj ubij a na Radovljica Rakek! Skcfja t.oka Trbovlje Maribor Maribor ()n»o> Pitij Slovenj Gradec Slovenska Bislrica Murske Sobcita Gornja Radgona 1. en da v a Ljutomer Mitrskij Sobota Novo meslo Brciicc Mellika No 'o meslo Sevnica Trebnje Videm Kriko Nij vn Gori e a AjdovSiina Idrija Nova Gorica Tolmin 3 Ur.li: i LRS il 17/77/1959. /C Odredbo o prenosu spravil in o poslovanju okrožnih ni okniiiih sodišč glede na mihova krajevna območji. A z dne 4. junija 1059 pa se je reševala problematika izročitve in prevzema tekočih spi.ov ter zemljiških knjig in map v skladu z novimi knjcvnimi območji. Odlok o ustanovitvi Okrajnega sodišča v Domžalah55 7. dne X. oklobr,' 1359 je določil uslano"itev novega sodišCa, ki se izloči iz krajevnega območja Okrrincga sodišča v Kamniku. Krajevno območje novegn sodišča je spadalo v krajevno območje Okrožnega sodišča v Ljubljani Okrajno sodišče v Domžalah je začelo poslovat1 1. janii:irj.-: ■ ] 960 na podlagi Odredbe o začetku poslovanja Okrajnega sodišča v Dom Žalah56. Stanje na območju Okrožnega sodisča Ljubljana od L januarja 1960: nkrnžun soiiHče ok.njuo sodišče Ljubljana Grosuplje Domžale Kamnik Kočevje Kranj I jnbjjana Radovljica R ikek Skolja Loka Trbtvljc Odlok o no*'i določil"! krajevnih območij nekaterih okrij-ih sodišč57 z dne 26. maja .]%() je kiajcvna območja okrajnih sodišč v Gro-sup! eni, Liubljani, na Rakek j in v Trbovljah, ki so obsegala občine katerih območja se bila spremenjena z zakonom o spremembah zakona o območjih okrajev m občni58 m /. zakonom o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS5', na novo določil tako. da so obsegala nova območja teh občin Krajevna območja okrajni h sodišč, k. so obsegala cbmočja z navedenima zakonoma odpravljenih občir pa seje določilo: • kraievno območje Okrajnega sodisča v Kočevju ie obsegalo občini Kočevje in Ribnica ■ krajevno območje Okrajnega sodišča v Mariboru je obsegalo občine Maribor-Cen ter, Mariboi Tczno. Marihor Tabor in občino Lenart • krajevno območje Okrajnega sodišča v Novi Gonci pa je obsegalo občine Dobrovo. Kanal in Nova Gorica Glede na dam Odlok je Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS izdal Odredbo o prenosu opravi1, in o pos'ov,inju nekaterih Ur.list LRS, Si. 17/92/1959. 5£ iJr.lis! LRS, St. 37/147/1959, Ur lisi I.RS, it. 39/210/1959 tJr.lisl LRS, it. 17/106/I96C iS Ur.list i.ks. ii. 2/0/1060. 59 Ur.list I.R5, Si. 9'47/;i960. 56 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 okraj r il ,-,odišč glede na rjhova nova krajevna območja6f1 ?, dne ¿b. junija 1%0. Odredba je določala, da zemljiške knjige in mape prevzamejo okrajna sodišča, katerih krajevne območje je spremenjeno j za tiste kitastr.skc obcinc, ki leže v njihovem območju. Če se |c katastrska občina Llilajc zemljiške knjige in .nape prevzele tisto okraj 10 sodišče, v katerega območju je ležat največj1 del katastrske občine. Zb'rke hstin so ostale pri oknjnem sod^ču p.i katerem so bile dotlej. 7', Odlokom o ustanovitvi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah tei o njegovem krp je vnem obrročjub z dne 3. novembra 1960 ,e bilo do ločeno obmbčje novoustanovljenega sodišča. Leto se je zlocilo i,: območja Okramcga '-odišea v Celju kra evno območje Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah oa je spadalo v območje Okrožnega sodišča v ' elju. Z Odredbo o začetku poslovanja Okrajnega sodišča v Slovenskih Ko-niicah67 2 dne 2.2. dc^crnhra 1960 pa je bil določen način predaje irt ;zroeitvc zadev (spisi, zemljiške knjige, mape, listine, arhiv). okrožno sodišče 0 kri/i/10 j od išče Celje Celje Slovenske Konjice Šmarje nri JclSali Sositani 7 Odlokom o ustanovitvi m kraievncm območju Okrožnega sodišča v Kranju ' z dne 29. decembra 1960 je bilo določeno območjf no"o nastalega Okrožnega sodišča v Kranju (okrajna soHiščI na Jesenicah, v Kranju, Radcvijiei ir; Škofji Lok p | Lc-ta se iz. vzamejo -z krajevnega območja Okrožnega sodišča v Ljubi'mi. Odredb? o pricctki1 poslovanja 'krožnega sodišča v Kranju in o prenosu opravil na Okrožno ■odišče v Kranju64 z. dne 29. decembra 1960 ie določala na čir- predaje in picvzcma dokončam u 'ii nedokončan i h spisov -n zadev na pr\i in driigi stopnji novo pristojnost ter prevzem arhiva. Okrožno sodišče v Krpiju je načelo poslovati 1. lanuarja 1960. Odlok o ustanovitvi Okrajnega sodišča ia Jeseni eah ter o n;cgovcm krajevnem območju65 7. dne 29. decembra 1960 je < občil krajevno ob močje novoustanovljenega sodišča, k sc je izlc čilo --j krajevnega cvmoČja Okrajnega sod:šča v Radovljici. Z odredbo o začetku poslovanja Okr.ijncga sodišča na Jesenicah 66 7. dne 16. marca 1961 je bil doiočcn način prevzema in predaje zadev od Okrnjnega sodišča v Radovljici 60 61 62 63 64 65 66 [Vitfit [.RS, Ur.list [.RS. Ur.list l.RS, Ur.list l.RS, Ur.lisi l.RS. Ur.list l.RS. 'Jr.lisi l.RS. it. 21/123/1960. it. 3 4'2 06/1960. St. 38/228/1960 it 39/239/1960. it 39/245/1960. it. 39/240'1960. St. 7/82/1 J61. na Okrajne sodišče na Jesenicah. Novoustanovljeno sodišče je začelo posiovati 1 aprila 1961 Slanjc tia območju okrožnih soiiše Kmnj in okrožno sodišče okra i no sodišče Kranj Jcsonicc Kranj Radovljica Škofja t.oka Ljubljana Grosuplje Domžale Kamnik Koccvi c Ljubljana tiakek Trbovlje Z Odlokom o ustanovitvi Okrajnega sodišč« v Žalcu67 z dne 29. (decembra 1960 pa je bila dolo čena kr-icvna pristojnost novonastalega sodišča, ki sej" izločilo iz] krnjevega območja Okrainega .sodišča v Cc'ju, spadalo pa jc pod območje Okrožnega sodišča v Celin. Z Uredbo o začetku poslovanja okrajnega 'lodisča n prenosu »pravd na Okrajno sodišče v Žalcu68 >, dne 29. decembra 1960 jc bil določen način ¡predaje m prevzema zadc^ Okrajnega sodišča v Žalcu od Okrajnega sodišča v Celju (zemljiške knjige,, kal ¡istrske mape, list:,,c, arliiv, lesene in nerešene zadeve). Okrdjnc sodisčc v Žalcu jc začelo poslovat. 1. lanuarja 1961 okroino sodišče okri/fno .vodišče Celic Celje Slovenske Konjice Šmarje pri Jclsalt ŠoStanj Žalec i kra :v.iih območij LRS6J z. dne 1. aprila Odbk o no i določitvi nekaterih okrajmh sodišč v L 1961 j-; krajevna območia okrajnih sodišč v Domžalah, Metliki Tolmii.u in v Trebnjem, ki so obsegala občine, katerih območja so bila z. zakonoma o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v I,RS70 dclornn sprememena, so sc na novo določila tako, da so obsegala nova območja občin, in sicer: • krajeno območic Okra ¡nega jtlišča v Gro-suplicrn je obsegalo občino Grosuplje • kiajevno območje Okrajnega sodišča v Lju-bliani jc obsegalo občine Lttija, Ljubljana-1ic žigrad, Ljubi ;a n-Cen ter, Ljubljana-Moste Polje, Ljubljana-Š>ška, Ljubljana-Vič Rudnik, Logatec, Medvode in Vrhnika • kra-jvno območu' Okr;i;ncga sodišča v Novem mestu ic obsegalo občino Novo mesto 67 68 Ur.list [.RS, it. 39/241/1960. Ur.list i Ji S it. 39/246/196" 60 Ur.1istl.RS.it. 14/142/1961. Ur.list I.IIS, St. 3/3.3/1961 in M/138/1961. 70 ariijvj xvii vm Clank) in razprave 57 • krajevno območje Okrajnega sodišča v Radovljici jc obsegalo občino Radovljico • krajevne območje Okraincga sodišča v ikofji L'Mi je odpravil Okrajno sodišče v Liubljaui ler ustanovil Okrajno sodišče 1 tn 11. v Ljnbljan in Okrajno sodišče n? Vrhniki. • krajevno območje Okrajnega ;odišča 1. v Ljubljani jc obsegalo občine Linbljana-Cen-ler, Ljubljana Moste Polje in občino Litij» • krajevno območje Okrajnega sodišča 11 v 1 jubliaiv jc obsegalo območje občin Ljnbija na Bežigrad, Ljnbljana-Šiška, Ljubljana Vič Rudnik m občine Medvode • krajevno območje Okrajncgc sodišča na Vrh Sliki p? je obsegalo območje občin Logalcc in Vriinika. Vsa tri območja so spadala v k'a-ievno območje Okrožnega sodišča v Ljubljani. Stanje na območju Okrožnega sodišča Ljubljana: okrožno sodišče okni j no sodišče 1 lubljana Gmsup^e Domžale Kamnik Kočevje Ljubljana 1 Ljnbliana 11 Rikck Trbovlje Vrhnika Odlok o novi določilv krajevnih območij okrožnih iti okrajnih sod;šč v lRS71 z dne 22. marca 196? jc določil oz. potrdil okrožna sodišča v Celju, Kopru, Kianju, Ljub.jani, Manboru Murski Soboti, Novem mestu in v Novi Gorici. Krajevno območje okrožnih sodišč j( obsegalo krajevna območja več okiajnih sodišč. Po odloku je bilo v Sloveniji skupaj 42 okrajnih sodišč, ki so obsegala območje ene ah vcc občin. Slanjc: okrožno sodišče okrajno sodišče Olje Celje ,slovenske Konjice Šmarje pri Jelfah So£l?nj Žalec Koper llirskr 13 is] ri ca Koptr Piran Postojna Sežana Kranj Jeseniec Kranj Ridovljic? Škofja Luka Ljnbljana Domžale Grosuplje Kamnik Kočevje Ljubljana I Ljubljana II Rake* Trbovlje Vrhnika Maribor Maribor Ormož Pluj Slovenj Gradec Slovenska Bistrea Murska Sobola Gornja Radgona Lendava Ljulomer Murska Sobota Ncvo me^lo TIre žice Črnomelj Novo meslo Sevnica Trebnje Videm - Kiko Nova Gorica Ajdovščina Idrija No™ Gorica Tolmin Zakon o sodiščih splošne pristojnost'75 z dne 23. junija je določil, da sodno tunkcijo v EJuveniji opravljajo občinska sodišča, okrožna sodišč?, in Vrhovno sodisče SRS. 7 iJr.lis] LRS äl. I S/l v-5/j^G I. 72 Ur.lislLliS.il. 21/225/1961 73 Ur.lisi LÜS, it. 32/303/1961 Ur.list LRS. Si. 9/53/'962. 71 Ur.listSRS. Si. 20/720/1965 58 Članki in razprave ARII1V] XV]] ]994 V Slovcniii je bilo po omenjenem zakonu skupaj 8 okro/mh sodišč m 42 občinskih sodišč ter Vrhovno sodišče v Ljubl jani. Stanje od I julija I0651, jL ,.wdüce__ohčiiiskoj dišče Cel' C:lji Slovenske Konjic« Šmarje pr; Jelšah SoStanj Žalec Koper Ilirska Bistrica Kopei Piran Postojna Sežana Kranj Jesenice Kranj Radovljica Okolja Laka Do, líale ürosuplje Kamnik Kočevje Ljubljana 1 Ljubljana II Ral.-ek Trbovlje Vrhnika Maribor Ormož Ptuj Slovenj Gradec Slovenskn Bistrica Gornja Radgona Lendava Ljutomer Murski Sobota ifíic/ice Črnomelj Kniko Novo mesto Sevnica Trebnje Ajdovščina Idrija Nova Gorica Tolmin V Zakonu o spremembi zakona o sodiščih splošne prislojnosti''6 iz leia 1975 se je ukinile Ob< insko sodišče Šoštanj m us'anavilo Občinsko sodišče Velenje. Stanje na območju Okrožnega j:odisča Celje. okrožno aodiMc občinsko andi.ščc Ceijc Celje Slovenske Konjire Šmarje pri Jeliah Velenje Žalec Na podlagi Zakona o redniu f odiiČih77 jo tzicl pregled enot temel)ntn sodišč v SR Sloveniji 5 hi je stopil v veljavo 1. januarja 1979. Temeljna sodišča so bita: tcncbijo f od išče oni! a Celje Celje Slovenske Konjice Šmarje pri Jcliah Velenje Žalec Koper Ilirska Bistrica Kipcr Piran Posiojnn Sežana Kranj Jesenice Kianj Radovljica škofja Loka Lj ubliana Domžale Grosuplje Keninik Kočevje l. lubljana Rakek Trbovlje Vrhijika Maribor Lenari Maribor O.moi Ptuj Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Murska Sobota Gornja Radgona Lendava l.jiiu-mcr Murska Sobota Niva Gorica AjdovSčina Idrija Nova Gorica Tolmin Novo mesto Brežice Črnomelj Kriko Novo mesto Sevnica Trebnje Ljubljana Man. or Murska Sobota Novo mesto Nova Gorica 76 Ui.list SK.S, it.29/]452/i975. ' (Jr.list áRS.il. 10/1977. 7R Ur.lislSRS.il 26/157fi/197fs. ahhivi xvi! 1994 Članki m razprave 59 Zakon o sodiščih70 iz leta 1994. ki ie določil 4 višja, ] I okrožnih in 44 okrajnih sodišč: višje sodišče nhniuo .sntlisčc okrajno ,\ndiš£c Cclie Celje Celje Slovenske Konjice Scnljnrpi Celju Šmarje pri Jelšah Velenje 7„alec Koper Koper Ilirska Hisirica Koper Piran Poslojna 2ežana Nova Gorica Ajdovičina Idrija Nova Gorica Tolmin Ljubljana K rani Jesenice Kranj Radovljica Skofja Loka Kiiko Brcži:c KLŠko Sevnica Ljubljana Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik koče v je Litiju Ljubljana Trbovlje Vrhnika Novo ineslo Črnomelj No^o ineslo Trebnje Maribor Mnri bor Lenari Maribor Slovenska fiislnca Murska Sobola Gornja Radgona Lendava l.jnlomcr. Murska .Sobola Pmj Plnj Ormož Slovenj Gradec Sloveti, Gradec Okrožna r.odišča prevzamejo s 1 ¡janiiflrjeij 199*> vse zadeve tcmelinih in vjšjih sodišč, za katere so stvarno pr stoj na po tem ah drugem zakonu. Okrajna sodišča prevzamejo vre zadeve ■temeljnih sodišč, /.a katera sr pr stojn*. A.i jive nekdanjih okrožnih sodišč prczamcjc okrožna sadišča iz tega Zakoni, a/hivc nekdamih občinskih sodišč pa okrajna' sodišča. 19 IJr.liM HS. SI. 19/779/1 '194. SODNi POSLOVNIKI Sodi i poslovnik' so predp.sovali vrste gradiva, ki naslajajo pri sodiščih in sistem poslovanja s spisi zalo nam d jcio osnove zii urejanje .T popisovanje arhivskega gradiv;i. Navodil» glnlc mhIuiIi vpisnikov (15, septi ibcr 1945) Že 15. septembra 1945 pc Mm.strstvo za pravosodje Narodne vlade Slovenije i/dalo navodilo glede sodnih vpisnikov (šlev, 379), kicr med drupim določa, da dokler ne bodo uve-Ijavlj ,*ni no n predpi: .i o poslovanju sodišč, naj .se uporabljajo predpisi sodnega poslovnika ze sodišča prve iri druge stopnic 'n poslovnega reda za redna kazenska sodišča, ki so bila v velja'-dne 6. apriia 1941 če ne nasprotujejo določilu 2. člena Odloka Predsedstva AVNOj z dne 3. tčbaiarja 1^45 .i če ni ;o spremenjena 7. že izdanimi zakon in uredbami. Za okrožna sodišča so bili predpisan naslednu ^pisuiki; Sn: za stvari sodne uprave To1 (rtara oznaka Po) za civilno to/be. vštevši nandamc, menične in čekovne slvari Pp: (stara oznaka Pom oziroma Kro za kazenske zadeve) za pravno pomoč v ci"ilr,ih nka~em;kih stvareh Kk. (stara ozhakr. St) za konkurze ■ ' Zl: (stara oznaka Fi) za stva i o vpisih v irgovuiF.k' m zadružni vpi:;niK Ok (slara oznaka Og) za okliimc slvari P'-s: (starii oznaka Pl) za p iložbc v civilnih stvareh Spo: (slani oznaki: Rj za vse civilne pravne sivari,, ki ne spadajc v kfikšen drug vpiMiik Dz: (stara oznaka Or) za pravde v stvareh delavskega zavarovanja Dk: (stara oznak« Dcn) dcnarr.o poslovanje L važne 1'slinc acpo~itni anevnik ;n dcpoziiiu parlialnik Ko za kazenske stvari Kpo; za pritožbe K:;po: (stara oznaka Kro) za predmete, ki ne .spadajo v ostala vpisnika Za okrajna sodišča so bik prcdpSam naslednji vpisniki Su1 za stvari sodne uprave T: (stara oznaka P) za civilne pravdne stvari, v.šlev.ši menične in čekovne stvari Dt: za delovnopravne spore 1: za izvršilne stvari Pp1 (stara oznaka Pom oziroma Krs) z<: pravno pomoč v civimin in kazenskih stvareh Z: (star? oznaka O) za zapuščinske stvari Pc: (slara oznaka Os) za slvari o sprejemu v zavode za duševne bolezni in o preklicu Vs: (slara o/.naka S) za varstvene in skrhstvenc stvaii Ov: za overovitve 60 Članki in razprave ARHIVI XVII I9?4 Sp: (star? oznaka R) za vse '' /ilnopravnc stvari, k. nc spadajo v kak drog vpisnik proicstn: register zemhškoknjižn' vpisnim in seznami Dk. (stara oznaka Den) za vodenje denarne knj i gc dcpc.itni dnevnik in depozitr j partialmk L: (stara oznaka Pi) za važne listine Ks, za kazenske stvari KT (stara oznaka Knr) za okrožna sodišča za pruozbc Ksp: (stara oznaka Kns) za predmete, ki nc spadajc v ostala vpisnika Osebni 'mcn.ki .n vse dotedanic pomožne knjige, ki so sc neogibno potrebovale za redno poslovanje sodišč, so sc vodile v kazenskih in ei-vili ih stvareh po r<-dscd n*ka sodišča, sodt.ikov, tajnikov, pripravnikov, administracije, izvcdenccv m tolmačev, delo srdišč, nadzorstvo nad sodišči, delo administracije n pjsarniško poslovanje sodiT.č, vrste vp-stukov ter dru^c pomožne knjige. Okrom c sod'šča so vodila naslednje vpisnike in pomožne knjige: Su: sodna uprava K. kazenske zadeve na pivi stopnji Kž. kazenske pritožbene zadeve Kr' razne kazenske zadeve G: eivilne pravdne zadeve Gž: ci- i I nc pritožbene zadeve R ra?r-c civilne pravne zadeve So: zadeve socialnega zavarovanja spisek sodnikov porotnikov K zgora' naštetim vpisnikom so vodili šc imenike in naslednje pomužne knjige: - bclcžnica c kretanju spisov, - popis poslan h .spi.,ov, ki iih ,c treba vrniti, - poslovni koledar, bclcžnica za roke, - vpisnik potrdil, položenih pri codi"ču, - cv^cnea izvršenih pogojnih sodb, - cvidci.ca denarnih kazni, c\ idenea stroškov kazenskega postopka On Arhiv Slovenije, Ministrstvo 7,3 pravosodje, Orj;. 94,'1947. Okrajna sodišča so vodila naslednje vpisnike in pornožre Knjige Su: sodna uprava K1 kazenske zadeve Kr: razne kazenske zadeve G: civilne pravdne zadeve I: izvršilne zadeve O: zapuščinske zadeve R: razne eivilne pravne zadeve Ov: overitve podpisov in listin Pom: pravna pomoč v civilnih pravnih zadevah zemljiškoknjižni dnevnik spisek sodnikov porotnikov K vsem omenjenim vpisnikom so sc vodili tudi imeniki in naslednje pomožne knjige: - bclcžnica o kretapju spisov, - pop ¡h pnslar.ih spisov, ki jih je treba vrniti, - poslovni koledar, - bclcžnica za roke, - vpisnik potrdil položenih pri sodišču, - cvidenea izvršcmh pogojnih .;odb, cvidcnea denarn h kazni, - c idenea stroškov kazenskega postopka Priročnik za poslovanje s spisi, vpisniki in pomožnimi knjigami rednih sodišč (1955) Priročnik, ki ic izšel koncc leta 1955 je podrobno predstavil v splošnem delu organizacijo sodn'h pisarn (okrajnih, okrožnih in vrhovnega sodisca), poslovanje .s sp: i i, vp.smki in pomožnim: knjigami po oddelkih. V posebnem delu so podrobno predstavljen' vpisniki n pomožne knuge okrajnih in okrožnih sodišč. Okrajra sodišča so vodila naslednje vpisnike: Sn: sodna uprava Su zaup: zaupne zadeve ..odne uprave Ki:r poizvedbe 111 preiskave K.->: kazenske zadeve zoper polnoletne osebe K.im1. kazenske zadeve zoper mladoletne osebe Kp. pomilosiitvcne zadeve Kr lazne kazenske zadeve G: pravdne zadeve 1: izvršilne in zaplcmbcnc zadeve O: zapuščinske zadeve Pom: zadeve ci /ilnopravne pomoči Ov ovcri*vc Ov-i: ovcri.;vc liftin, namenjenih za tujino R . razne civilnopravne zadeve protestni register Pomožne knj jgc Predscdstvena pisarna: - osebri imenik Su - stvarni imenik Sn - imenik stalnih sodnih tolmačev imenik stalnih sodri in 1,-.ved ene c v - seznam sodnih ccnikcv - seznam sodnikov porotnikov seznam uradnih pregledov 1 - zbirka veljavnih okrožnic Kazenski oddelek: arhivi xvii 1994 Janki in razprave 61 - imeniki k vpi=i likom - seznam Rogfljnih obsodb - seznam zaseženih predmetov kontrolmk denarnih kazni, pcvprcenm m slioškov kazenckega postopka - poslovni koledar - seznam odposlanih spisov Pravdni oddelek: - imcni| G - poslovni koledar seznam odposlanih spisov Izvršilni oddelek - imenik I - seznam o opravi izvršb - seznani rubežev - seznam razodenih priseg - poslovni koledar - seznam odposlanih sprov Nepravdni oddelek - imeniki Ot R, Pom, Ov (Ov-i) - seznam listi" (L) - poslovil' koledar - seznam odposlardi spt?ov Okrožna sodišča so vodila naslednje vpi. nike1 Sn: zadeve sodne .iprave Sn zanp: zaupne zadeve sodne uprave Kio: poizvedbe in preiskave Kri: razne preiskovalne zadeve K: kazenske zadeve zoper polnoletne osebe Km kazenske zadeve zoper mladoletne osebe Kp pomHosli'.vcnc zadeve Kv: zadeve kazenskega senata Kž: kazenske zadeve na drugi stopnji Kr: razne kazenske zadeve G: pravdne zadeve Gž: civilnopravne zadeve na drugi stopnii R1 razne civilnopravne zadeve Pomožne knjige: Predsedstvcni oddelek - osebni imenik Su - slvarni imenik Sn - seznani uradnih potovanj seznam sodnikov porotnikov - seznam stalnih sodnih tolmačev - seznam stalnih .sodrih ,zvcdciicev - seznam uradnih pregledov ) ,n II - seznan prehodnih "log zbirka veljavnih okrožnie Preiskovalni oddelek: imeniki Kii\ Kri - dnevnik sodnika za kazenske poi~vedhc in pre iskave - Dnp - seznam zaseženih predmetov - poslovni koledar seznam odposlanih sp:sov Kazenski oddelek: - imenik- k /pisn.kom - seznam pogojnih obsodb seznam zaseženih predmetov - kontrolnik denarnih kazni, novprečnm n stroškov kazenskega postopka poslovni koledar - seznam odposlani ;pi: ov sejna knjiga Civilni oddelek, imeniki k vpnt.ikom - poslovni koledr.r - seznam odposlanih spisov - sejna krjiga Zemljiškoknjižne zadeve so bile v priročniku izpuščene, zanje so veljal: predpisi o zemljiških knjigah ,n prav ilniku za vodenic zemijiskih knjig Pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožn h in okrožnih gospodarskih sodišč Dne 1, januarji. 1960 je začel veljati pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrcžr'h gospjdarsk sodišč (sodi i poslov-r.ik).RI Dot. čal je splošna pravila za notranje poslovanje, potek sodnega poslovanja vp snike in pomožne knjige, posebne predpise za posamezne vrste postopkov in za izvenpredračunsko poslovanje ter poslovanje s pešte. Okrajna sodišča so vodila naslednje vpisnike. Su: zadeve sodne uprave Sn Pov: zaupne in .strogo zaupne zadeve sodne uprave Ki. poizvedbe m preiskave K kazenske zadeve Km: kazenske zadeve za mladoletnike Kp. pomilosltlvene zadeve Kr: razne kazenske zadeve P: pravdne zadeve Pl' plačilni nalogi p izvršilne zadeve O: zapuščinske zadeve Os: zadeve pridržanja R1 mz.nc eivilne zadeve Pi na sodišču sestavljene li.sline I'om: pravna pomoč Ov l,Ov II: overitve Ovi; cveriivc listin, nainenienin za inozemstvo priMcstm register Pomožne knj-ge: - imenik li kazenskim vpisnikom seznam pogojnih obsodb seznam zaseženih p-edmelov kontrolniK denari:in kazni, premežen^kih korist, povpreerm ir. stroškov kazenskega po stopka seznam izdanin priznanie za kredit:rane vozile v kazenskem postopku imenik k vpisnikom P in Pl imcmk k vpisnikom? R in Os - seznam rubežev o? kartotečni list nibežcv seznan izvršilnemu organu poverjenih izvršb - imenik k /pisniku O - seznam lislin imenika k seznamu listin K1 'Jr.lisl 1.US. Si. 42/216/1 62 Članki m ra/pravc ARHIVI XVII :9<>4 - osebni imenik k vpisniku Su stvarni rnemk k vpisn:ku Sli - kontrolnik izrečenih redovnih denarnih kar.in Okrožna sodišča so vodila naslednja vpisnike: Sn: zadeve sodne uprave Su Pov: zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave Kio. poizvedbe in preiskave Kn: razne zadeve v piipravlialnem postopku K. kazenske zadeve Km Ktzcn.sk» zadeve mladoletnikov Ko: poiriilostilvene zadeve |.v z.venobravnavni kazenski senal Kž. kazenske zadeve na drug' stopi ji Kžm kazmske zadeve mlaJoleti ikov na drugi siopnji Kr razne kazenske zadeve P: pravdne zadeve Pl: plačMni nalogi Gž: civilne zadeve na dnigi stopnji R razne civilne zadeve Pomožne knjige: - imemk h kazenskmi vpisnikom - seznani pogojnih obsodb - seznam zaseženih predmetov - kontrol ni k denanih kr.zni, premoženjskih ko risti- povprečni 11 :,n stroškov kazenskega postopka - seznam i/.danii priznanie za krediuranc vožnje v kazenskem postopku - dnevnik preiskovalnega sodnika - imemk k vpisnikom P i:i Pl m Gž. men,k k vpisniku R - osebni imcniK K vp.sniku Su - stvar ii 'memk k vpisniku Su ■ kontrolnik izreče.lih redovnih denarnih kazni Sodni poslovnik (21 junij I9(»6) Sodn' poslovnik jc stopil v veljavo 1. 'lanuaria !9(i7 m je urejal notranje poslovanje in organizacijo sodišč ter določil vpisnike in pomožne knjige. Občinska sodišča so vodila naslednje vpisnike: Su: stvari sodne uprave SuPov: zaupne m strogo zaupne stvari sodne uprave K poizvedbe ir preiskave K: kazenske zadeve Km: kazenske zadeve ra mladoletnike Kr: razne kazenske stvari Kp: ponulostitvene zadeve P: pravdne stvari Pl: plač.lr i nalogi I1 vršil ne stvari O: zapuščinske stvari Np: nepravdne šivati Os: stvaii pri Jržanja St: prisilne poravnave in stečaji R i azne civilne stvari O v i: overitve listin, namenjen in za tujino Dn zemljiškoknjižne stvari Imeniki in pomožne Knjige imeniki k vpisnikom - imenik k vpisniku Dn - seznam pogoju h sodb - seznam zaseženih predmetov - seznam listin - Imenik k seznamu listin - kontrolnik oseb v p. i poru oziroma preiskovalnem za poni - evidenca pravne pomoči občanom rokovnik k dnevniku Dn - dnevnik' preiskovalnega sodnika Okrožna somšča sc vodila naslednje vpi-i.ikc. Su: stvari sodne uprave SuPov. zaupne in : Irogo zaupne šivati sodne uprave Kio. poizvedbe ni preiskave K kazenske zadeve Km: kazenske zadeve za mladoletnike Kr. razne kazenske stvari Kp: pomiiostitvcnc sivari K v: zadeve ./venrazpravnega kazenskega senata Kž: kazenske stvaii na 11. slopnti P: pravdne sivari Pl plačjjni nalogi Pom: pravna pomoč Gž civilne stvari na II. slapnj' R razne civilnc sivari Uo: predlog, za varstvo zaradi nezakonitega dejanja Imeniki m pomožne knjige - imeniki k vpisnikom - seznam pogojnih obsodb seznam zaseženi h predmeiov - dnevnik preiskovalnega sodnica kontroliuk oseb v priponi oziroma preiskovalnem zaporu - sejna knjiga senata Vsa sodišča vodijo še: - seznam sod likov porotnikov - seznam stalnih sndmh izvedencev - seznani pečalo" in štampiljk dnevnik uradnih potovanj - vročevalna knjiga - poslovni koledar - seznam odposlanih spisov - seznam iz arhiva izdanih ,spisov -prevzemna in predama krjiga za gotovino in negotovinske vrednosti - dnevnik po pošti odposlanih pisem - dnevnik o pombi poštr.ili znamk - seznam pregledov sodišča - osebni imenik k vpisiuku Su - stvarni imenik k fpisniKti Su - seznam negotovinskih pologov ARiUVI XVII 1994 ("'Innk: in razprave 63 /ačiisnu iinvodilo o spremsmbi nodnega poslovnika (22 december 1967) Navodilo je izšlo zaradi novele zakoniKa o kazenskem postopku82. Novost je predstavljal vpisnik Ki: poizvedbe (ludi za okrožna sodišča) Z.ačiisno navodilo v zvezi z izvrševanjem prostosliiih kij/ni (11 junij I9ti8) Navodilo je izšlo zaradi novele Zakona o izvr seva nji i kazenskih sankciji- Navodilo predpisuje 1PK evidenco izvrševanji- prostostnili kazni, k: so ga dollej vodki od de I k: za notranje zadeve občinskih skupščin Sodni poslovnik zn redna sodišča (1978) Dne M januarja 1979 je stopil v veljavo scdni poslovnik za redna sodišča84, k. doioca med drngim notranjo organizacijo :odišč. organna ci o pisarniškega poslovanja, vpisnike ir. pomožne knjige ler priioge obrazccv z navodilu. Temeljna sodišča so vodila liasicunjc vpisnike: Sir. zadeve sodne oprave Si.Z zaupne in slrogo zaupne zadeve sodne uprave K kazenske zadeve Po: pomilcstitvenc zadeve Ks: zadeve izven obravnavanega kazenskega senata Kr razne kazcnsue zadeve P: pravdne zadeve Pl. plačitni nalogi 1: izvršilne zadeve D: postopek v dedu in zadevah Pcm pravna pomoč N: nepravdne zadeve Pr: zadeve pridržanja Nd: predlog" za varstvo zarad nezakonitega dejai,j a Pzs: preizkus zakonitosti pravnomočnih odločb samoupravnih sodišč P: razne civilne zadeve Ov, Ov-i, Ov-H : overitve prolesini register dnevnik zeml iškoknjižuih vlog Rz razne zemliiškoknii/nt zadeve Pomožne kr; ge: - seznam pregledov sodišča - obvestila liskn spremljanje tiska kaitolečn lis! s jioditki o sodniku porotniki i seznam str I ni h sodnih izvedencev - seznam stalnih sodnih ccniiccv sejna knjig? - poslovni koledar seznam odposlanin spi ~ov - evidenc;: odrejenih uradnin potovanj - seznam iz artiiva izdanih spisov - osebri imen k k vpisniKn Su - stvani. imenik k vpisniku Su -imenik k vpisnikom - imenik k seznamu listin - seznam pogojnih sodb - seznam zasežen in predmetov - seznam listin - konlrolnk oseb v pripon: roKovniK k vpisnikoma Srg ir, Dn - seznam sodnemu izvršitelju izročenih spisov - seznam negotovinskih pologov evidenca o izvrševanju kazni zapora (1KZ) - imenik k evidenci IKZ - cidcnca c izvršitvi smrtne kiizni Enota na sedežu lemnlincga sodišča je dodatno vodila šc vpisnike Kpi pr*iskavc K m: kazenske zadeve zoper mladoletnike Op: gospod? rs k i prestopki St: prisilne poravnave, slceaji in redne Pkviuacije Srg zadeve sodnega registra Pomožne knjige: cvidcncc o dežurni preiskovalni službi - kartotečni l;st k vpisniku Pl Vpisniki Ki _ in vodijo višji1 sodišča: Su zadeve sodr.e uprave SuZ: zaupne m strogo zaupne zadeve sodne uprave Kp1. kazenske zaaeve na II, stopnji Gpp: gospodarski prestopki na II. stopnji Kr; razne kazenske zadeve Cp: civilne zadeve na It. stopnji Ndp: pritožbe zoper sklepe, 'zdane na predloge za varstvo zarad' nezakonitega dejanja R razne civilne zadeve Pomožne knj:gc - seznam pregledov sodišča ■ obvestila tiskj spremljanje iska - kartotečni lisi s podatki o sodr.iku porotniku - seznam stalnih sodnih izvedencev - sejna krjiga - poslovni koledar - seznam odposlanih spisov evidenca odrejenih uradnih potovanj seznam iz arhiva izdanih spisov - oseoni imemk k vpisniku Su stvarni imeni]; k vpisniku Su imenik k vpisnikom ^ Ur.lislSrRJ.it. 23/1967. 83 Ur.lisl Sl:Rt. ¿t. 15/1968 84 Ur.lisl SRS, it. 26/1576,'1978. 64 Članki i» razpravo ARI M VI XVII 1994 UNIČEVANJE ARHIVSKEGA GRADfVA SODIŠČTER NAVODIL,A ZA ODBIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA8* Redna s»xlišča v Sloveniji so začela z. izločani t; m arh.vskega oz. dokumentarnega grad', /a v letu 194(5 na osnovi okrožnicc z. dne I. julija 1946, ki jo jc izdal Osrednji državni a rim Slovenije (odslci ODAS). V okrožni.:i je bilo sodi? čem naročeno, "naj se drž^j i nn izločanju opisov racjimjcg^ sodnega poslovi ika, obenem pa naj se skrajšajo roki za izločanje"86. V poročilu ODAS Javnemu tožilstvu LRS z dne 22. julija 1949 jc rečeno, "da -je biio veliko arhivskega gradiva nničencga že pred tem časom ■zaradi nepoučeno:, t i t) penicilinu os t i arhivskega gradiva lucii za našo novo sedanjost. Mnogim uradom -n usta nova m se ie .silno mudi!;) znebil se slarega papiria. Nekateri so ga v velikin količinah odpeljevali v papirnice drug- sc siecr tega ni.-'o upali pač so arhiva lije spravili a.li na pod-slrcšjc aii pa v vlažne in neprimerne kleli, kjer so prav lake bile zapisane imrčcnjii"*7. iz stega poročila je razvidno, da ¡e Okrajno sod.šče v Trbovljah vse stare urlii";ilijc liki-'-'enega sodišča v Radečah pri Zidanem Mostu oddalo v pa-pirnicc za potrebe predelave papirne 'jiduslrije, Na isti način jc bil uničen tudi veli k del gradiva Okrajnega sodišča v Novcni mc^u. Začasna navodila o zavarovanju arhivov"8 se bila krajši sumarn. povzetek rvcziic Odredbe o začasnem zavarovanju arhivov*9 z. dne 27. marea I <>4K m so podahi le splošna navodila, kdo jr dolžan izročilu arhivske gradivo arl.ivn, navodila o oprcir'jenosli prostorov in .strokovni usposobljenost ' clavcev, opisan pa ije t>Lt tudi postopek pri izločanju (splošno, ne pa tudi posebej za sodišča). Po tem navodilu jc vodja ustanove, potem ko jc dobi. predhodno odobritev državnega arhiva imenoval komisijo, k-je odločila, katero gradi-.o sc lahko izloči Predlog je moral potrdili še državni arhiv. Pomanjklnvost omenjene Odredbe in za ca sn in na vodpa c bila v tem, da n i sla predpisoval: kaz.n za kršilce. V ¡ctiii 1°45-1949 seje izločanje sodniii spi sov vsa| načeloma opravljalo p o v, oz bo /tlela I a nove, k i jih bo preti lez.il a vašemu naslovu v izvajanje'"'." Ministrstvo za pravosodje je omenjeni dopis že I K. junija 1949 posredovalo vsem sodiščem, arhivska sekcia Zgodovinskega d rušiva za Slovenko p;j jc dne ? julija 1949 podahi sklep, ki sc ghisi: "Ministrstvo /a pravosodje naj izbere iz vrsl s ve; ili pravnikov dobrega arhivskega in zgodovinarskega slrokovnjak;it kateremu bo poveri en arhivski referent za vsa sodišča v LRS. Kol arhivski referent it; konzervalor bo imci nalogo, da bo po sodiščih pregledoval spise, dozo rele za izločanje, nakar bo ■ ■•žaviicmu arhivu poslal pismeno poročilo in predlog, kateri spisi naj sc izločijo'" I Dne 9. marea 1950 jc Sekretariat za gospodarske koordinat jjc pri Predsedstvu vlade LRS i/.dal Odredbo o obveznem zb:.-anju slarega papirja, kjer i c bilo med drugim določeno, "'da se mera de 31. marca izpren iti i,rjj odprem up vse zaloge slare arhive i:> slarega papirji' v smislu Odredbe podjetjem za zbiranje od nad kov in papirnicam. Vsakomur mora bul razumljivo, da ponieir ik izpolnjevanje gornje Odredbe direktno obiranje- plana proizvodnje, ker tako ne bo mogoče zbrai- v klošnjem planu zbiranja visoke pestil vke starega papirja,k i je kol surovina planiran v malcriialni bilanci iitdiistnisk.il podietij Ministrstva lahke industrije'"''2. "Ac 13. marea 1950 je ODAS vložil prolcsl pri Javnem tožilstvu LRS in Sekretariatu za gospodarsko koordinacijo in od slednjega še isti dan dobilo odgovor, "d» odredbe ne bodo spreminjali, glavno 'c samo to, da o;n dosežejo plan, (fnigo j:h ne bri^a in, da bodo že z 15. marcem začeli v. odvozom arhivskega gradiva''■l Glede na nastalo stanje je ODAS z okrožnico z. dne 24 jnnija 1950 sodiščem naročil, "da morajo oliranili ."azen spisov, ki so navedeni v poslovpikn, tudi še nekatere draga spise,tako npr spise stečajnega postopka (S)L nekatere pravdne spise ir. podobno 1,(1 ARS. Arhiv AfiS.Sk. 1945 1950. >] ARS, Ml' Orji. 99/49. ? ARS, Ailiiv AliS, ik. 1950.1955 ARS. Artiiv AliS.Sk. 1950-1955. 1J'1 Ali S', Ml', Oiy. Si. Wm.t4 ARHIVI XVII 1994 lank: ,i> razprave 65 Sodišča so bila obveščena Irnli o prcilpisih novega Splošnega zakona o državrib arhivi I, z dne 23. januarja 1(>50. Ministrstvo za pravosodji: je 23. j. nnaria 1951 ODAS pos'alo poročilo o leni, koliko .so posa-mezna sodišča izločila odpadnega papirja oz. koliko odpadnega papirja imajo še pri pravljcncga za oddajo. Iz popisu je razvidno, da so nekatera .sodišča ■že oddala kar precejšnjo količino gradiva na odpad, oziroma, da ga imajo pripravljenega za oddajo. Sicer pa sc podatki, posredovan' arhivu, pok..zau naslednje stanje: naše ankete je siare arhive pri sodiščih cca 230 n V" lz omeni :nega poročila Ministrstvu za pravosodje FLRJ -e sicer razvidno, da je bila anketa, ki jojc Min strstvo za pravosodje LRS izvedlo med slovenskimi sodišči i ¿vc lična brez prisotnosti predstavnika ODAS in je imela namen pokazati delo ni razmere v arhivih «odišč v najlepši luči, n. pa se dotaknila problematike imiecvanj-i arniv-skega gradiva. .sodišču prii>r Okrožno sodišče rjukJjaiih I50U kg - Okrožno sodišče Maribor - 1610kg Okrajno sndišče Celje 50 k« 1831 in 1250 kg Okraino sodišče Metlika - 1985 kg Okraino sodišče liidovljiea - 100 kg Okraino sodišče Rjmiiik 20 kg - Okrajno sodišče Koce\ o 20 k' - Okiajno sodiiČL' Kranj 500 kf, - Okrajno sodišče llre/icc 200 k p - Okrajno sodišče Ljubljana - mesto - 720 k3 Okrajno sodišče Novo mesto IK kg 230 ke Okrajno sodišče Sošlanj 5Pki 174 kg Okrajno sodišČL' Trhcvlj- 110kg - Okrajno sodikče TreOnje 1C0 k« - Okrajno sodišče Uomja Radgona 250 Üg - Okrajno sodišče Ljinomer 80 kg 169 kg Okrajno sodišče Maribor - okolica 300 kb - Okrajno -odiicc Maribor - ni; si o 500 kg - Ok r;ii no sodiiče Murska .Sobot.i 600 ki - Okrajno sodisče Ptuj 2500 kg - Okrajno sodišče Slovenska Bistrica - 2420 in 1054 kg Okrajno sodišče Slovenj Orr.dcc 20 kg 3H30 kg Okrajno sodiSče Gorica ROkt - Okrajno sod:5Ee Ilirska Bislriea 25 1$ - Okrajno sodiife Postojna 180'Jkg - Okraino ^odiSčc Tolmin .10 ki; 129 3 Iz poročila Ministrstva za pravosodje LRS zveznemu ministrstvu z. dne 9 ¡lilija 1951 je v zadevi Problem starega sodnega arhiva med drugim rečeno, "da sodišča v Sloveniji razpolagajo s suhimi zavarovanimi prostori, tako, da a rit iv v pretežni meri m ogrožen. Le pr petih okrajnih sodiščih (K;iiimuk,, Kranj, Brežice Gorica in Ilirska Bistrica) prostori za hrambo arhiva ne ustrezajo, ker so ali prcJcsni Alf pa so v vceil men izpostavljeni vlagi, ne varnosti požara in podobno.' Nekaj sodišč sploh ni»« starega arhiva, ker je hil med vojno uničen ^Trebnje, Sežana), druga sodišča so bila ustanovljen;! šele po vojni in niso oh ustanovi I v. prevzela m hc-nega starega sodnega arhiva (Ljubljana okopen, Maribor - okolica, Grosuplje, Gorica). Pri nekaterih sodiščih (Celic, Marl ,>r, Gornja Radgona, Slovenj Gradec Ljutomer) so del starega .irhi- i j prevzela lokalna muzejski: društva. Po podatkih Navodila za škartranje96 so 6:1 a prva navodila, k so urejala sistem izločanja in so bila pozilvna le v tej smeri ker so predpisovala vsem uradom, ustanovam...., "'da morajo za škartiranjc arhivskega gadiva ¡pridobi t i dovoljenje državnega arhiva."97 S 'cm predpisom sc ic s;cer nekoliko ustavilo prebrano izločanje, čeprav jc bilo navodilo zelo posplošeno pa t ud do neke mere neustrezno, sij ni upoštevalo specifičnost, posameznih rcpubl" ■n zgodovinskih tradicij p-i nastajanju arhiv.skcgn gradiva. Spomenica Glavnega arhivskega sveta FLRJ z dne 4 oktobra 1952 jc imela predvsem namen, da opozori ustvarjalec in imetnike arhivskega gradiva, da se kljub zakonskim i cupisom arhiv sko gradivo še vedno uničuje. Slo 'e v bistvu za Apel da sc prikaže problematika echlnc arhivske <15 E A KS. Arhiv ARS, ik. 1950.1955. llr.lisl n.HJ. Si. S/1952. ARS. Arhiv ARS. ik. 1955- i960. 66 Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 stroke in ncrazumcvanic širse javnosd za te probleme. Tako je npr. ODAS že leta 194*; prijavil mečevanje arhivskega gradiva Javnemu tožilstvo 1 ,R S k. paje 5. ok i obra 1949 odgovorilo, "da glede na io, da je hilo gradivo o rajnega sodišča v Ratečah uničeno že leta 1945, doeim so izšli pozitivni predpisi o čnvanin arhivov šele mnogo kasneje, tožilstva takih primerov niso raziskovala, ker tudi v p-imeni ugotovljenih krivcev ni bilo potrebne zakonske podlage za nj'hovo kaznovanje"98. Iz nadaljnje korespondence ined ODAS in Javnim tožilstvom LRS je razvidno, da le-to ni posvečalo skoro nikakršne pozornosti protestom in peticijam ob uničevanju arhivskega gradiva. Ne samo Javno tožilstvo LRS, temveč tud-druge sodne inštit.icijc so kljub zakonskim predpisom "mcic zclc negativen odnos do arhivskega gradiva, kar ic razvidno tudi iz poroci'a ODAS Glavnemu arhivskemu svetu FLRJ z dne 17. julij» 1952, kjer jc med drugim rečeno, "da so po mnenju pristojnih za ODAS dovolj dobri klcln-prostori sodne palače. Arhivski maierijal je žal mnogim se vedno star ne reben panir, ki se ga j c treba čimprej zr.eb"i."9J Tudi dopis ODAS predsedstvu vlade LRS o uničenih arhivih in o nadaljnjem uničevanju arhivskega grad iva z dne 13. okiobra 1952 ni dal nikakršnih rezultatov. Poleg pretiranega izločanja in uničevanja arhivskega gradiva je prišlo tuc do odti'ütvc arhivskega gradiva sodišč - kalastrskili map s strain Narodnega muzeja Lc-la si je "protizakonito že let; 1947 prilastil kopije katastrskih map za bivšo filaiersko (602 kalaslrsk, občini) in kopije kaiastrskih map občin Gorenj.;ke. Katastrske mape so arhivsko gradivo in ne muzciski predmet, služijo znanstvenemu raziskovanju ne pa razstavi, Naša ustanova se že pel let bori, dr. pridejo le mape tja, kjer jc cs ostal' arhi 'sk. matc-ijal iz mapnega arhiva."100 Glede zločania nepotrebnega dokumenti, nega gradivjje1 iodni poslovnik i/ leta 1959' določal kategorije gradiv;?, ki se morajo hi a niti trajno, in siccr: - spisi, k so po svoji vscliiiv zgodovinskega, znanstvenega ali političnega pomena, spjii sodne uprave, k. so pomembni za občo ali kraievno zgodovino, - gradbeni spi';i z načtri in spisi o pravnih razmer', i h glede sodri h poslopij, - spisi o ustanovah in sk adili pod sodno upravo, - zemljiške knjige registri gospodar.skin organizacij n druge iavne kuj/ge z, vsemi listinam1, ki se nanašajo nanje, spisi o osnavljanju in popravljanju javnih knjig, sp.si, ki se 9S ibid. 99 »bid. imibi . 101 Ur.lisl 1.RS,il 42'216/1959 nanaSajo na | ) laganje !isl-n o prenosu lasl-nine na zcmin.ščih, ki niso vpi ana v zemljiško knjigo, obenem s položenimi listinami icr zadevni vpisniki in pomožne knjige, - oporoke i:i druge pomembne lisline; it. so izročene sodišču v hrambo, obenem s seznamom i i si 111 ¡Ti) m zadevnima imenikoma, - kazenski spisi sodbL v katerih jc bila izrečena smrtna kazen ali zapor daljši od 10 let, - pravd n. sp'si sodb in poravnav, k; se nanašajo na sialnsnc spore, - spisi o razglasi vi pogrešane osebe za mrtvo in o dokazovanju smrt. - sp,.ii, po katerih jc še kaj pologov, - zbirke občili navodil, - vpisniki K P, L s pripadajočimi t men i ki, - uslužbcnski personaln. listu Po tem predpisu : sodišče zaprošalc pristojni drža vri arhiv za dovoljen jc, da sc izloči kol nepotreben male ial, k. sc ne brani trajno: - kazenski spisi, v kater 'h jc bila izrečena kazen nad 1(J let po 30 iclih, za druge kazenske spise po 10 letih - pravdni spisi, ki sc nanašajo na stvarne pravicc po 30 letih, - spise, ki se nanašajo na nepremičnine, zapuščinski in zcmljiškoknjfžr i spim po 30 Iclih - izvršilni spisi po 5 lelih - spisi sodne uprave po 10 Ic ih - spi^i druge stopnje po 5 Iclih - vsi dragi ,;pii i po 10 letih oslali vpisniki v rokih, kol so določeni za zadeve, ki so v niili vpisane. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih101- jc predpisoval, da mora Republiški sekretariat ža prosveto in kulturo izdat« navodila o odbiranju arhivskega gradiva iz regislralurnaga gradiva. Sknpncsl arhivov je za sodišča izdelala sezname arhivskega gruJiva, sama sodišča pa so dajala v potrdile v pr stoj ni m arhivom izvršilne izločitvene sezname, ki so jih ali jih Šc eclo sedaj uporabljajo, čeprav od leta 19fil dalje arhivi dajejo pisna navodila na podlagi Pravilnika o odbiranji; in izročanju arhivskega gradiva arhivu103. Neke vrste tipska navodila za odbiranje arhivskega gradiva so bila podana v Priročniku za strokovno usposabljanje dclavccv, ki delajo z dokumentarnim gradivom104, ki pa ne zadovoljujejo potreb, saj so napvsana le z.a gradivo lemcj lih sodišč. Problem izdelave enotnih navodil za sodišča je okušala rešil komisija ki so jo sestavljali predstavniki vseh arhivov, potem ko sc izšle Spremembe in oopolnitve sodnega poslovnika za redna i odišča105 Komisija svojega dela ni končala. 102 Ur.list Sli S, St. 4/2-1/19Í)(> ,0j LJr.lisi SliS', Xt. l-t.'l 590/1981. 104 )7<1a1 ¡t.publiíki komite /a kuluro, Ljubljana I9K4. sir. 10710? 105 Ur. list S RS, SI. 2/128/1989. ARHIVI XVII 1954 Člaiiki i» razprave 67 Cilj arhivske stroke v Sloveniji je izdelava oz. priprava tipskih navodil za ocibiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva redrih so oišč. Do sedaj pri nas še fii bilo izdelanih cz. izdanih nikakršnih tip.skili navodil, ki bj določala kategorije nrhivskoga gradiva sodišč z;i cclotnn nbmočje Slovenije Z uvajanjem računalniške opreme v slovenske arhive pa so sc pri regionalnih arhivih pojav le tud:' potrehe pc enotnem tipskem navooilu za odbiranju arhivskega gra-c'iva redmh sodišč. Medtem, ko je Arliiv Rc publike Slnvcnije pristojen za gradivn Vrhov nega sodišča in zato tu n: potrebno tipsko navodilo, pa so regionalni arhivi pri So j iti za vse gradi"o rednih sodišč na svojem območju Izdelava tipskih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega grad'va rednih sodišč (nkiajnih, okrožnih, občinskih, temeljnih :n višjih sodišč) naj bo ena prvih nalog slovenske arhivske službe, saj prav gradivo rednih sodišč do sedaj iz različnih vzroKov ni prihajalo v arhive tako kot bi moralo. ARHIVSKO GRADIVO RFDN1H SODIŠČ PO LETU 1945 V SLOVENSKIH REGIONALNI!] ARHIVIH Reginalni arhivi v Slovenii- so za svoja ob močia prevzeli razmeroma malo grad;va rcdnil-sodišč, deloma zarad' pomanjkanja prostora deloma zaradi pretiranega izločanja oz. neohra-njenosti gradiva deloma pa tudi zaradi neustreznih odnosov na relaciji arhtv - sodišče kot imetnik oziroma ustvarjalce arl:ivskega gradiva. Iz do scdrv izdanih vodnikov, ki sc jih izdal' slovensk' arhivi, je težko razbrati, keliko grac.iva rcdniti sodišč za to obdobje hranijo slovenski arhivi Nekateri arhivi npr. z letom 1945 napravijo mejo (zaključijo fond) in začnejo z novim fondom (Mnrbor, Koper, Ljubljana ■ delno), medtem ko drjgi arhivi foudnv ne delno o/iroma nc postavljajo mejnih letnic (Celje, Ptuj delno) in prav pri teh je zato težko ¡igotovit', koliko je gradiva samo za obdojjc po letn 1945. Tn gre le za gradivo rednih sodišč / regionalnih arhivih (okrajna in oKrozna sodišča) nc pa za gradivo Vrhovnega sodišča, za kateregr jc pristojen Arhiv republike Slovenije. Sicer pa regionalni arhivi v Sloveniji hranijo sledeče gradivo rednih sodišč po letn 1945: ZGODOVINSKI ARHIV CHL1E: • Okrožno sodišče Celje (1898-1948); 63,5 trn, popis V,r- Vodnik pc fondih in zbirkah Z/fC, 1985 POKRAJINSKI ARHIV KOPER: • Okrožno sodišče Koper (1945 1954); 8 knjig, 18 škatcl; 2 tm, ncnrcicno • Okrožno sodišče Gorica (11/1/iwki fondovi i z!h >kc n SFRJ, SR Slovenija, 1984 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA. Kuotit /B območje oliljuhljauske regije • ObčinsKo sodišče Kamnik (194^-¡968); 86 škatcl' 8,6 tm, popis I (>94 • Okmjno sodišče Lož (1783-l 963); 157 Škatcl 3 fasciKli, 1 knjiga; 16 tm pop s • Okrajno 1 odišče 'akek (l(n3-]9r-3); 6 škatcl; 0,6 tm, popis Krnita za Dolenjsko ni IJUo krajino Novo mesto: • Okrožno sodišče Novo mc.lo (1921-19591; 341 škatcl, 2 knjigi; 34 2 tm, popis • Okrajno sodišče mornclj (18M 1%1); 145 škatcl, 14,5 tm, ponis • Okmjno sodišče Trobnjc (1899-1957); 49 fasciklov, 50 knjig; 9 tm, ni popisane Enola za Gorenjsko Kranj, • Okrajno sodišče Radovljica (1793-1962); 197 fas^iklov, 31,5 (m, prevzemni seznam • Občinsko sodišče Radoviiea (1952-1955);, 31 tm, nijiopi:;ano Enota v Skofji Loki • Okrajno sodišče Školja Loka (1782 - 1956); 270 škaiel, 236 knjig; 46,5 tmv inventar, popis Vir: Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana Ijnhljam 199.2 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR: • Okrajno sodišče Gornia Radgona (1945 1950); 89 fasciklov, 5 knjig: 13 tm • Okrajno sodišče Mi.rib^r (1945-1950), 92 fasciklov; 23 ;m • Okrajno sodišče Murska Sobota (1945 1950); 53 fasciklov; 10,5 tm • Okrajno sodišče Slovenska Bistrica (1945 1950); 18« fasciklov; 1 5 tm Vir; Vodnik po fondih iu zbirkah PAM, 1990 POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA: • Okrauio narodr.o sodišče Tolmin (l °44 1947); I faseikel Vir Arhivski fondovi i zbirke it SFRJ, SR Slovenija, 1984 ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ: • Okrajno sodišče Ptuj (IRSO-IOM*); fond jc razdeljen v š 1-ri obdobja, čcirto obdobje obsega čas 1946-1964; šamanu popis in prev zemni popis Vir: Vodnik po JondUnu zbirkah ZAP 1985 o8 Članki tn razprave arhivi xvii 1994 ZUSAMMENFASSUNG ORGANISATION ORDENTLICHER GERICHTE IN SLOWENIEN NACH 1945 BRANE KOZINA. ?ARKO BIZJAK Ordentliches Gerichtswegen nach dem zwr.ten Weltkrieg erlebte mehrere Änderungen als Folge des "Dekaden-ijnderns" der Verfassungsordnimg Jugoslawiens. Im Orga. msaiionssinne sind wir heute Zeugen des fiinfi?n Zeitalters der Änderungen was aber das Handeln mit Akien angeht, waren die Änderlirgen schon schwer zu folgen Neben dem a [[¿¡.'nieinen Oryanisationsanucrn des Gerichtswesens, der materiellen und Prozclige.ctzgcbiing kam es immer wi'der zum Gerichteali fhiben und griind?n, wobei sieh sowi.' die territcriale Zuständigkeit als auch die Unterordnung der Gerichte ersier In*,tan/ linier Gerichte zweiter Instanz änderte. wm ¡ffuB m ^^Sä «P 8$ ^im® ^»ilP rar f.nrpf^rpimcmdÄ'; in fct ' .'i.■'■■":■ Ä«iKt(. ufib' Staig* fltföoij-ü&tijaččatirciiGlcmir,mflföcn-öffiajgJN, ArtigerSimimttjffcil, gptoS .¿täigj? • . Ö ™1 ÄjgJ 10 fiiOtii. .uifc -mm\(imkt - .fwien!ifiüci) iritfflliökc, gaßh f§ocfKii, p. InSgfcit &ffcmlxrt,uflirljic& tritont» foi^r$cit treu, flcifiij, m> fnebfam Jfrrflcfi1,. fortd einem fcbiwtcn ©anbttrrtg * ^ cficn Äbk tJ^itc« fat Ülctc&ci m lifo atecitiren urv »milfetn unfett iamnrntfic&t Sfimtcjjfa b.qcr. Wici :iarf) jganiupfrf^ ©rbrauft) , öCiimHnb - crfuffi'utrollxn. Än, bru ':JAnno ii#V ■ ■ ' ^mmm^m^mšMm ¿m' t ■ & Cehovsko spričevalo dunajskih tesarskih mo.strov s pogledom na mesto Dnnaj, Dnnaj 3 7 P80 Dunajski mest m in deželni arhiv, spričevalo, Dunaj, i, okruj ARHIV] XVII i.or 14. Po posvetovanju s krajevnim šo^kTn svetom določati kram prineren čas za šolske poeil- niee. 15. Daja'i višjim šolskim oblastem pojasnila, mnenja, nasvete in periodična šolska poročila. Okrajni šolski svet seje sestal najmani enkrat na mcscc. V p rn.i cm potrebe ¡.i če sla lo zahtevala najmanj dva člana, je bil predsednik doižan skliea': izredno sejo. V zeio trfiijmlJ primerih je lahko predscdr.ik odloča] tudi sam, vendar je moral nato naknadno dobit soglasje šolskega sveta o svoji odločitvi. Za veliavnosl sklepov je b la potrebna navzočnost picdscdnika ii vsaj polovice članov. Če |C bil izid glasovanja o določeni zadc\ j neodločen, jc o rešitvi odločil predsednikov glas; predsednik ic ;mcl tudi pravico zjuislavit' r/vedbo 3klepO" sveta, ki so bili v nasprotju z. obstoječo zakonodaio in zaprosil deželni šolski svet, da odloči v spom zadev V primerih, ko so obravnava i zadeve, pri katerih jc šlo za osebne koristi člana sveta, la pri obravnavi ni smel sodelovati. Pritožbe na sklepe in delo okni|iiega šolskega sveta jc reševal deželni šolski svet; vložit, pa jih jc bilo potrebno pri okrajnem šolskem svetu in so imele odložno moč, čo so hile vložene v štirinajstih dneh po spujetui sporne odločitve. Okra i •"e So Like .nSpeklorjc ,e na predlog de žel nega šolskega sveta imenoval mínisler za bogočastje ir tik za dobo šestih Tel. Na podlagi zakona z dne 25. maja 1808 je imel pravico nadzorovati ludí verski pouk Okrajni solsk i inšpektor j- penodično obiskoval in nadzoroval posamezjic šole V primeru uidaktično-peda-goških napak in eventualnih manjših ncpravil-noii -e lahko takoj ukicpal :.i zda! ustna navodila. Njegova naloga jn bila tudi sklicevanje in vodenje okrajnih učiteljskih konferenc. Pr' šol s': i inšpekciji je moral biti pozoren predvsem na: - kakovost ir kvaliteto opravljenega dela krajevnih šolski.i nadzornikov, - upoštevanje zakonsKih predpisov pri sprejemanju in odpuščanju otrok, - delavnost n sposobnost učiteljev ler njihov od n o.s do šole, - red, disciplino in čistočo v šoli, - vsebino učnega načrta, nčno metodo in na napredovanje otrok v celoti kakor tudi pri posameznih predmetih, - uporabo učil in učnih pripomočkov ter na opremo šolski'-" prostorov, - gospodarstvo Sole n viSino učitcHskih pre-J.mkov Pri nadzoro/anjii prvati ¡h šol in vzgajališčje moral biti : išpckior še posebc, pozoren na to, kako navedeni zavod: upoštevajo predpise in če delujejo v skladu s praelimi pooblastili O opravljeni i inšpekciji ic b'l dolžan napisali poročilo, Í?F ga je okraj m šolsk- svet skupaj z. ustreznimi sk p" poslal ni deželni šolski svet, la ARHIVI XVII 1994 Članki u> razprave 7] jc doloi.cnc podatke uporabil za izdelajo poročila, ki gaje poslal imnistni za bofioeaslje hi lik. Za >voje dc!o jc okraju šolski .nšpektor dobival povprečne dnevnice iz državnih sredstev. Deželni šolski svet Deželni šolski svet je bil najvišja šolska nadzorna oblast v deželi; njemu so hib podrejeni okrajni solski sveti, šole ir vzgq,ni zavodi za učitelje ljudskih šol, javne in privatne šole na stopnji gimnazij, realnih gimnazi; in realk ter vse tiste lične ustanove, ki so bile neposredno podrejene iiii: istrstvu Zii bogočastje in uk Deželni šolski svet je bil sestavi jen jz: 1. predsednika, ki je bil deželni glavar :il. od njega imenovan namestnik, 2. dve n e In nov ki ju je iz svoje srede izvolil deželni odbor, 3. člana, ki gaje izvolil občinsKi svet deželnega glavnega mesta (Gradcc), 4. člana, ki je bil član namestiuštva, 5. dveh de/chuh šolskih nadzornikov, 6. dveh k.-itoliskib in evangeličanskega duhovnika, 7. dveh predstavnikov učiteljskega stanu, Člane pod številko 4, 5, 6. 7 jc imenoval cesar po nasvetu ministra za bogočastje in uk. Posebna zahteva je bila, da je moral eoen od deželnih šolskih inšpektorjev v celoti obvladati slovenski jezik Deželni šolski svet je pokrival v zadevah nje mu podložnih Šol dotedanje področje upravne dcžcbic oblasti, nc da bi oviral višjim cerkvcrim oblaslem z zakonom z dne 25. maja 1868, št 48, dane pravice. Poleg tcg;. je moral še: 1. Nadzorovati delo okrajnih in krrievni": šolskih svetov :,i voditi učiteljišča. 2. Potrjevati direktorje in učitelje na srldnjA ftplhll ki so jih vzdrževale občine, nc da bi pri tem kratil posebne pravice občinam, korpora-eiiair in privatnim osebam 3. D;jati izvedensko mnenje c učnih načrtih, ličilih in učbenikih za srednje in stiokovnc šole. 4. Podajati letna poročila o stanju vscgfl bistva v deželi ministerstvu /a bogočastje i n ,ik 5. Odločali v pri meni pritoži proti od lotit vam okrajnih šolskih svetov. Sklicevanje sej deželnega šolskega svela in njepovo delovanje je po'.ckalo po p oobnem pošlo 'niku kot pri okrajnih šolskih s vol i \ Za neposreden nadzor nad didaktične pedagoškim delom šolskih vodstev k;ik ir tudi kraje i i h in okrajnih šolskih svetov sta bila ine-novana deželna šolska inšpektorja, Ki slu dobila navodila za svojo delo neposredno od ministra za bogočastje in u Po sprcielju zakona o šolskem nadzorovanju 8. febr arja 1869 in ustanovitvi ? iijim preJ-pisanih inililueij so na področju šolskega nadzorstva prenehale delovali cerkvene višje oblasti. višii šolsKi nadzorniki politične dcže!ne oblasti (njihovo liuikcijo ie poslej opnivijal deželni šolski svet), politične okra|ne oblast in okrajni šolski nadzornik. (nadomestiL so jiq okrajni šolski sveti), krajevni :lušr. pasurj. in krajevni konkurenčni odbori (n.ihovo delo so poslej opraviiali kni'cvni solski sveti). Šolske svete so začeli ustanavljali kmalu pc sprejel ju zakona. S svojim delom so v glavnem začeli leta 1870 in so brez večjih zakonskih spmmemb delovali dc maia 1927, koje bila ¿prejeta uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih /ji osnovne m meščanske šole. Na o^no"i tega piednisa so bili s 1. junijem 1927 ustanovljeni: krajevni šolski odbori v vseb krajih, kjer je bi a osnovna al meščanska šola irJ oblastni šolski odbori na sedežu župan ijske oblasti v vsak1 oblasti Tudi šolski odbori so b;t delno imenovani in delno voljeni, njihova dejavnost pa .se jc v določenem pogledu razširila in prilagodila novim polhicnim razmeram. Krajevni šolski «dliun Kraicvri šolski odbor je bil nstanovlien v vsakem kraju z meščansko ali osnevno šolo; del odbora so sestavljali člani. Ki so prišli v odhor po položaju, dci članov pa je volil odbor upravne občine. Sestajal seje redno enkrai na mesec ali popoirehi, čc jc to zahtevala tretjina članov. Seje so morale biu sklicane s pismen m vabilom in "o bile obvezne. Sklepe so sprejemali, čc jc bilo prisotnin več kot poloviea članov, veljavni pa so bili, če jih je sprejela večina prisotnih Krajevni šolski odbor so sestavljali. - predsednik upravne občine (žnpan) ali njegov namestnik, iipmvildj »-snovne šole, ki jc bil obenem tudi zapisn-k:ir šolskegii odbora, občinski zdr ivnik ■ n občinski inženir čc sta bila na sedežu krr,evnega šolsk^go odbora, - pet pismenih ob anov ki naj bi bili po možnosti odborniki v iolsko občino vključenih krajev. Krajevni šoI.iki odbor jc imel naslednje na loge 1 Skrbel jc, da je upravna občina izpolnjevala svoje dolžnos i, ki so bile predpisane s lo odredbo, med drugim ludi, da j : pravočasno vKljučila v svoj proračun proračunsko sprejeta sredstva krajevnega šoLkega odbora 2 Poskrbel je za vsakoletn popis šoloobveznih otrok, vodi. e /ideneo nad priseljenimi m odseljeni ni šolarji skrbel za obleko, obutev, hrano in zdravih- siromašnih otrok Skrbel da io šoloobvezni otroci redno obiskovali pouk ■n obravnaval neopravičene izostanke ter izrekal kazni, ki ¡jih je izvrševal prcdsedniK upravne občine tistega kraja, v katerem je bila 72 Članki in razprave EEJUa XVJI 1994 šola1 za starše oziroma skrbnike, ki predpisane kazni niso motili plačati, jc bil predviden zapor z opravljanjem obein.sk..1 del. 3. Dedci je nad materialnim stanjem šole in sestavljal letne proračune /.a njeno vzdrževanji;; .sprciemal it. potrjeval poročila o stanju šolske blagajne: poskrbel, da je šola ustrezno shranila denar, ki ga ni potrebovala za tekoče vzdrževanje; skrbel za ustanavljanje in povečevanje šolskih fondov in nabavljal kurjavo za šolo ,11 Šolskega Epruvitaljti. 4. Podpiral ie vse dejavnosti, 1 so koristile šod in ljudski prosveti '1 sc pomagale pr' vzgoji *n izobraževan i u (šolsk izleti, proslave, knjižnice, učiteljske seje, roditeljski sestanki, zdravje otrok ..) 5. Izpolnjeval ; J predpise viš|ih šolskih oblasu m jim daja predloge za izboljšanje šolskih razmer, ni pr. imel enakih pooblastil tud kar sc tiče učne metode, Svoje naloge je krajevni šolski odbor opravljal brezplačno Predvidena je biia le finančna nagrada za delo blagajnika ..1 v nekaterih pr mc. ib tuii za zapisnikarja Oblastni Sokki odbor Na sedežu posamezne oblasti jc deloval oblastni šolskL odbor, v katerem so b;li: - veliki žnpan ali njegov namestilik prosvetni inšpektor • ihlastni Si»1 .k nadzornik jliia.tni sanitetni referent in oblastni gradbeni referent, če tega Ini bilo pa vodja gradbene sekcije, rektor vlsje pedagoške SolcT ravnatelj učiteljišča ali Jrupe srednje šole, če v kraju r' bjio učiteljišča in meščanske šole, vadja krajevne finančne uprave., sreski Sidski n;:dz.>rnik. dva ravnatelj;) osnovnih Sol, ki u jc imenoval prosvetni oddelek zadevne oblasti, voljeni predstavniki s rez o v iz vsakega sreza po en pismen državljan, kr ga jc na rednem zasedanju izvoliia oblastna skupščina Oblastn odbor sc jfc delil n# širši n ožj. šolski oblastni odbor. Ožjega so sestavljal predsednik podpredsednik, zapisnikar, blagajnik in vsi člani, ki sc prebivali na sedežu oblasti, širšega pa še vsi ostali našteli člar.i. Širši oblastn- odbor sc je sestnjal najmanj dvakrat na leto (redne seje) in po potrcb; ter v primeru, če jc to zahteva.a najmanj tretjina članov (izredne seje). Sklep sob'l' vel javni, če je bilo prisotnih več kot polovica članov in Če je zanje glasovala večina prvotnih. Oblastni šolski odbor jc imel naslednje dolžnosti: 1. Nadziral je delo krajevnih šolskih odborov, pregledovai tn potrjeval njihove proračune ter blagajniško poslovanje. Obravnaval in reševal jc spore med učitelji ravnatelji in krajevn mi šolskimi odbori. 2, Ministrstvi1 za pros velo jc predlagal formiranje m eventualne spremembe šolskih obem. 31 Skrbel ic za novogradnje 111 adaptacije šolsk1 h poslopo ter za ustanovitev in poveča nje stalnega oblastnega fonda, v kale rem sc jc zbiral denar za zidanje šol in pospeševanjcj prosvetc. 4. Nadziral ic imovine in fonde vseli osnovnili ¡11 meščanskih šol v oblasti. Podpiral jc nabavo potrebne šolske opreme in učil ter moralno in matcralno podpiral tečaje za nepismene in strokovne šolske 'zlete 5. Izdelal jc letni proračun oblastnega šolskega odbora, ki ga ic potrjevalo mnistrstvo za prosi /eto. Šolski odbori so vodili lastno poslovnike; bla-gajriske pos'ovanjcje vodil blagainik, ostalo pa tairik, Arhiv so shranjevali knjevni šolski odbori v tisti šoli, kicr so imeli seje, oblastni šolski odbor pa v poslopju . kjer je deloval. Ta uredba jc veljala do leta 1930, ko jc bit spreict Zakon o narodnih šolah. Ukinem so bili oblastn. šolski odbori <11 vpeljan banoi .nski šolski odbor 1'oslci so bedeli nad vzgojo 'n iz-obražcvanicm na področju Dravske banovine: - sreski šolski nadzorniki, - bano 'inski šolski nadzornik, - krajevni šolski odbori ¡n - banovinski šolski odbor. Sreski šolski nadzornik, so bili strokovni referenti splošnih upravnik oblasti. Nameščal, premeščal 'n razreševal jijlja minister za pro:;veto m so moral' ustrezati s Icm zakonom prcdppsanim pogojem (izobrazba, praksa strokovnost). S svojo dejavnostjo so pokrivali področje, na katerem jc službovalo 50 do 150 učiteljev, oziroma jf bHo na njem določeno število iienovzgouiih ustanov -pac glede nr. teren irj prometne zveze. Hanov-nski šolski nadzornik jc bil vodja od-sckfi za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku banske unravc. Krajevni šolski iiilbur lanstvo v krajevnem šolskem CMlboru in njegove naloge se v bistvu niso kaj velika spremenila in so bile v splošnem enake kot v predpisu iz leta 1927 novo je bi'o predvsem lo, da ¡c bil za mesta z nad 30.000 prebivalci predpisan krajevni šolski odbor, katerega člani so bili: predsednik obči.ic, nadzorniki mestnih šol. upravitelj učiteljišča in mesčanske šole (če sta ti dve šoli dcloVidi v kraju), šolsk' zdravnik, občinski inženir, dva po činu najstarejša ravnatelja in ravnateljica v kraju obstoječih osnovnih šol, pet č!a nov občinskega odbora ali mestnega zastopa Banovinski šolski iitlbnr Na podroeju banovine jc deloval banovinski Šolski odbor, k i so ga sestavljali. AUU1V1 XVII 1994 Čin 11 in razprave 73 bainiv pomočnik, načelnik prosvetnega oddelka, hanovinski šolski ntidzaruik vodja odseka /a .srednje šolstvo prt oudelku za prosveto, trije referenti brniške 'iprave, sanitetni kmeti iski iif tehnični, predstavniki (nivnatrlji) šol, ki btle n.st.t novljcne na sedežu banske uprave učiteljišče, srednja Šola, meščanska šola in osnovna deska ter dckiiška šola, - uradnik najvišje Piihiičiic (ihlasti in - pet državljanov, k1jihjc imenoval ban. ¡ianovjiisK' šolski odbor je bti sestavljen i/. članov, ki so prišli v odbor po položaju, tn ;mc-novar.ili odbornikov, tfeli' se jt na siršt in ožji odbor. Delo ožjega odbora je odrejal širši cdbjr. Skupaj z b.ino^mskini šolskim nadzornikom ic banovinski šolsk. odbor opravljal delo, ki ga je do tedai opravljal nblasmi šoisKi odbor. Delovanje omenjenih šolskih odborov se po tem predpisu vse do leta 1WI (zakonsko) ni kaj bistveno spremenilo. VIRI 1. Deželn, zakonik in ukazni list za vojvouslvo ŠlajersKo, l86i>.'V, sir. "21, št predpisa 11, Postava od 8. febiriarja 186° veljavna wi vojvodino Siajerska o Soškem ogledovanji; 2. Slu ibene Novine kraljevine Srbi, Hrvaia i Slovenncn, St. 100'XXV, 7/5-1927. it. nredV 222, Uredba o krajevnih in oblastnib Sofskih odborih za osnovne in meiianske iole; 3. Uradn ü*l kraljevskr banske npi ive Dravsfce banovinc, 1/21, 28-1/1930, gl. predpisa ¡IC, Zakon o naioanih Solall, pogiavje Vlll ■ Uprava in nadzorstvo. ZUSAMMENFASSUNG SCMULRÄTIi UNI) -AUSSCIIÜOE IN DVN JAHREN 1869-1941 1VANKA ZAJC-CIZIiU li:i Jahre 18C9 wurde das ¿ritte Grnndschuigisctz verabschiede!, das das Schulwesen und auch die Schulaufsichl völlig rflfonr/erte. Die Aufsicht iibci die hrzielning nnü Ausbildung ging so aus den kirchlicher in profane Hände, über Es wnrden proi'ar.e Inspektoren angestellt und Schiilrätc gegründet. Seine Mtgliedcr wurden teils ernanni oder wirdcn zu katmitglieder laut ihp;r Flintion lind leüsgewäbll Im Gebiel eines einzelnen Landes wirkten Orts-, Uc^irks und I.andcssehulrat. Diese waren bis 1927 tätig, als sie durch die Verordnung über Orts^ und Gcbictsschiilauichilflc für Gnind- und bürgerliche Schulen aufgehoben wi'rden. Das letzte Wort in diesem Bireich bcdciitcle aber das Gesetz über Volksschulen, das d;e Tätigkeit der Sehlilausschübe und ihre Zusammensetzung den verhälinissen anps3te - slatl der Gebie'sauschuße wurden HanataiisschilOe gcgrilndci. Iis verringerte sich aber auch der Dcinokratiegrad, denn der Banaiaitsschiib halte kein gewähltes Mitglied fAftor i' Kitke, litografija fasade Viäjc realke v Ljubi jim (po načrtu Aleksandra Bcllona), J 871 Zgoihmnski „rhii• Ljubljana, UU /Ljubljani, n.c 329 74 Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 Pooblaščeni civiln* n en r- na Kra-skem (do leta 1918) SASA ShR.ÏE Obdobje drage polovice devetnajstega stol ct' jc čas, ko jc Ic malo Slovenecv študiralo in končalo tehniške študije. Slovcnsk: ' ižcniiski stan je bil pred prvo svelovne vojno maloštevilen. Odraz tc maloštcvilnosti jc tudi zelo nizko število pooblaščenih eivilnifl infccnirjcH Ti so delali kot gcomc.ri pri grrfViji železnic /gorcn'ska žckzn.ca, karavanšk predor/ in _c.it, izvajai- so meritve pr agrarnih operacijah. Sclc prcu koncu stoletja so sc pojavil, pooblaščeni civilni gradbeniki /1899/. Med gradbeniki jc bilo več slovenskih strokovnjakov kol med geomciri. Poseben status med akademsko izobraženimi tehniki so imeli civilni inženirji. 1 Pojem "civilni inženir" seje pr iČ pojavil v iijfinistrski uredbi z dne 8 dcc^rrbra i 8<>0. Pooblaščeni civilni tehniki - inženirji («vHriziiiini, zasebni) so lahko postali tcBiiki, ki so uspesno končali tehnične študije. Študij je trajal osem semestrov in sc jc z zakonom leta 1912 poda)'šal za dva semestra. Štuacntic tchr.ikc so morali opravit' dva državna izpita, tn sicer pripravljalnega in strokovnega. Po končanem študiju jc kandidat za pooblaščenega civilnega inženirja moral opravi i obvezno prakso v državni, dcžcln" občnisk. a" v pr-vatr. službi pri pooblaščenem livilifem inžci l'o opravljeni praksi kandidat oprnvd strokovni izpit, ki jc bil sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Izpu c opravil pr deželnem obkstvu k: j<" imelo Ichi iško vi.ioko šolo.4 Po opravijciiicin izpitu jc lahko zaprosil za pooblastilo. Pooblastilo ;c podel: tehniški oddelek deželne uprave z razglasom v deželnem zakor.iku. S pooblastilom jc inženir dobil naslov (avtorizirancg.a) pooblaščenega e i v11 nega 'nžem.ia in je lanko opravljal samostojno kot zasebnik dela na tehničnem področju. Sprva so bili civilni tehniki razdeljeni v dve (arhitekti gradhcr i k ), kasn 'c v tr sku- . z.ra 7. civilni (inženir) naj t' sc uveljavil kol naspr"ljc izra? voj".iki (inicnir). Dci, Tak, ]863/1B Razglas c. kr dcfclnc g.isprskt /a Konjsko od 22. ^cplcmSta 1863/10476 7.aslran »'pcljjvc osebnjnih (prival.iih) tehnikarjev, ki so od gespo ;k pooblaščeni, in laslran plaiil k' jih dobivajo, »kt. sc porabijo v gr.sposkinc namene, sir. 38-4<»; DeJ.. Tak 1886/9 Razglasilo c. kr, deiclnc vlade 7a Kranjsko 7. dne 21, dcembra 188CI ] 595 ob uvrslilvi .id vlade pooblaščenih privatnih fehnikov 111 00 i/kazih, kulcrc morajo poda L1 prosilci 7a lako oblas', sir 19-22, Rfjll- Dri. 7ak 24. aprila 1912/19. R 5D. ii. 268/1860 in Min >lrsl uredba 7. dne 11, novembra 186? SI. 16413: l.GB-Kranjska, il. 18/18«; ,51. 1 /18/4-sprcmcniba; ,St. 9/1887 sprem-mba. pinc (arhitekti, gradbeniki, geometrij Med leloin 1886 ir. 1913 seje Ste 'Me t 1 skup m povečalo 11a 9. Pooblaščeni civilni inženir ic moral v določenem kraju vodil pi,.anio (s kronološko vo deninr ff isi)| Upravne organe je moral obvešča* o svojih službenih premestitvah. Tc so b;!e objavljene v deželnem zakoniku z razglasom. Deželna uprava je imela pmvico odvzeti pooblastilo inzeninu, če ta ni opravi al svojih nalog v skladu z razglasom. Pooblaščeni eivdn inženir u: imel pravico vrniti pooblastil :> deželrI vladi Področjc ni'govcga delova:1 a so bile tehnične mcri'v:: in na podlag' lt-ten izdelam načrti in prejekti ter druga tehnična dokumentacija. Lahko so i/.vajal: tudi gradbena dela z. najeto delovno si'o (gradnja mostov, železnic, ccsl in pisokih gradenj;. Givih) .11 ženini so bili nekak šn 1 tcnnični notarji. 1'red stav lian so p ri vi i. giran slan tehnične inteligence. Prvi inženir, k ga je deželna uprava Kranjske pooblastila z. ra,ig asom št 9074 i K oktobra 1864,* jc bij gconictcr Oonat Zuppanc-cli ali Suppanct ;li. Teodor Sitlig/' k jc živci v Radovljici, jt bil pooblaščen z. razglasom Deželne vlade za Kranj sko. št. 450 19. januarja 1878/ Najbolj angr žuari pooblaščeni civilni geometer pri ineritvaii za agrame operacije druge polovii;c 19. stoletja jc bii Teodor Sittig, ki je bil pooblaščen leta 1895,8 Dolga leta jt deloval kot geometer pri agrarnih operaei ¡ah tudi Henrik Cz.crny Leta 1898 jc bil z razglasom Št 10420 20. julija 1898° pooblaščen za civilnega geómetra. Svoje službovanje jc začel pri agrarni ni op crac i i ah kot geo meter tudi Karel (Dragotin) Gustincič. Za civilnega geómetra je h.I pooblaščen z razglasom št. 33830 30. decembri 1912.10 Deželna vlada Kranjske mn je dovolila preselitev v Trst z razglasom M. .22289 Irt. maja 1913.11 Med slovensko tehnično inteligenco tistega časii jc bil zelo aktiven. Pn Dništvu inženirjev v Ljubljani jc bil vodji ten nološke skupine in sourzdnik 5 tki. zak. '8W/XVI1M8, Mr. 4?. 6 Teodor Sillig jc bil pooblasicn lela 1878 Nikjer v tlciclncm zakcniki^ ni z razglasom omenjeno, da bi mn pooblastilo de-iclno oblaslvo odpelo ali b Ptnčck, k- seje preselil s Češke v Kočevje leta 189K z dovoljenjem kranjske deželne vlade z razglasom št. 1644 28 januarja ]8<)8.15 Ostali geometri, ki so dobili pooMas'ilo kranjske deželne vlade in so delovali na področju Kranjske so bin: Bcnjumin Vaeano, pooblaščen z razglasom Št. 337« p. aprila tej Janez llciuuir, pooblaščen z razglusom št. 11819 12. novembra 17 Avgust Daasek, pooblaščen z razglasom št. 19763 23. julija 1911 Franc Zapletal, pooblaščen / razglasom št 5429 27. fcbrrnrja 1912,19 seje leta l9IKpresdi] j z Slatenika v Op lotu i co z razglasom št. 2296.3 II. avgusta I9I8/0 Antonu 1 awl in pc bilo z razglasim št. 14954 I. oktobra lf?963 dovoljeno, da se preseli iz Konjic v I1] an i no. Razen že omenjenga goomclra Jožefa Plačka, ki se jc preselil k nam s Češke, sla bila še dva inženirja, ki sta prišla v nase kraje z nazivom pooblaščenega ei žilnega gcomclra od driigod 'o sta bi!a Ludovik lirami ki seje preselil v I itijo iz Gloggnitza na podlagi razglasa št. I01<>7 6. jtinija 1«002: in Jož.cf '".iscc, :akon ki so ga v Avstr"i sprejcu šele leta 1913 37 Organizirali so zbornico za Dal f' I k J. 7,-ik. 1912/XI 19 str. H 9. Dc?../.ak. l9f2/XIII-27, str. 160. JS fki.. 7ak. 19I3/1X lf),str. 37 S.-,S.i Seril SIi,ia'ctji visokih lehniinih iot- Štipendisti dcJcl-nega zbor;: in odhora. Arhivi XVl/l-2, 1993, str. 99-107. SIJI II, str. 43f 1 SIJI. 111., sir. 323. ■V Dci. /.ak. !9I3/Xl-I7,str X- U& /ak. 191 J,/XIII 26.str. 74 34 l)ci. 7ak 191.UXIll-24.Ktr. 74. ^ l)ti.7ak. l9l3/Xlll-25. sir. 74. * " l9M/XIX-4l,Mr. 101 <6 rak. 1915/MI-f., str. 17. •j Driavni rakon 7 dne, 2. januarja 1913 it. 3, str. 5, O nstanouitvi inicnirskih zbornic. 76 Članki in razprave ARHIVI XVII IPD4 maeno, Kranjsko, Istro, Uoriško, Gradiščansko in Trst s sedežem v Trstu. Z naredbo PoverjirniŠiva za javna deta ir obrt leta IQ18 so sedež inženirske zbornice prenesli z Trsia " I jitbljano.39 Ljubljanska zbornica je bila ustanovljena z naredbo Ueželnc vlade za Slovenijo dne 12. a /gusla 1919 za področje Slovenije kot nacledn-cc v lelu 191 po zakenu ustanovljene inženirske zbornice v Trstu n Gradcu Ljubljanska zbomiea je do oktobra [924 pošlo vala po avstrijskem zakonu o nžernrskiij zbornicah iz ieta 1913. Po drugi vojn je jblast odpravila vsa pred-voina dmStva. Prepovedaro ic Kilo staro društveno delcvanje.'-0 Tuui zbornice so prenehale z delovanjem, njih pravm naslednik je bil p favni odbor Enotnih sinoikatov,41 18 Vijcsti IQ13, str. 53, 122, 142, IJ9, 174. AS, Dež. odbor. X/t lehniki 18%-1912, S. 1305 /229H. 1911. J Uradni lift Narodne vlade SI IS" Ljubljani, it. 80/19. K. NaredbL PoverjeniSiva za javna dela / dne 13. novembra t'Jlft. Jera Voduiek Siarič, 1'revzem oblasli 1944-1946, Ijuliljana 1992 sir. 284 285. AS, RSZSS-lastnina bivSe zbornice inženirjev iti arhitektov v Ljubljani, š. 41/747. Zgc.tlovutsh arih v Ljubljana, Ulj .i.?-/, Načrti, mapa 10/4 zusammenfassung bevollmächtigt!-zivilingenieure in krain (BIS /j;M JA1 IRL 1918) saSasekSe Der Beitrag behandelt d'c vor l9IJi im Krainer Gebiet wirkenden Zivil ingcnicurc. Slowenischer Ingen ieurstand war vor den1 ersten Weltkrieg gering, was >ich in gcringdt-Zahl der bcvnll macht igten Zi vilinycnicurc abspiegelte. Diese hatten einen besonderen Siaius unter akademisch ausgebildeten Technikern. Aufgrund einer erteilten Bevollmächtigung seitens l^ndcsbchürdcn konnten sie selbständig als Privaten Arbeiten im technischen Bereicn leisten. Der Bereich ihrer Tätigkeit waren technische Vermessungen und aufderen Grund verfertigte Pläne und Proj:kte, sowie auch andere teclinisclic Dokumentation. Sio durilcn auch Hauarbeitci inii gern eteten Arbeitskräften 1cis:cn. ARiIlV] XV]] ]094 ¿'lankl in razprave 77 Izobraževanje na Stage techn; jue inrernational d'Archives v Pari/u VlADiMiR SVNČIČ Prispevek je razdeljen v Štiri poglavja, v katc-nli boni poleg prikaza načina 111 vsebine izobraževanja kratko predstavil notni ni- organizacijo nancoskili arhivov .n arh'vskc n .eže, vlogo misionov ¡11 izobraževanje francoskih ar-hivistov, Bralcem želim približati, seveda na čim bolj nazoren način, nekatere značdnost. francoske arhivistike. 1. Poročilo z izobraževanja Od meseca aprila do jnnija letos sem obiskoval Stage technique international d'Archives (od-sicj Stage) v Parizu. Izobraževanje ic potekalo v Nacionalnem arhivu Francije, ¡Yogramstrokovnega izobraževanja je prinraviia in vodila gospa Paille René - Bazin, konscmitorkii in vodja ixl-dclka za mednarodno izobraževanje v Nacionalnem arhivu. Izobraževanje je orgar izirano vsako leto in poteka neprekinjeno od leta 19,51. Vsake leto ga jbišee okrog 30-50 slušateljev. Tri četrrnc slušateljev so tujci. Letos nas je bilo 40 iz 76 držav: Evrope, Severne m Južne Amerike, Mrikc m Azije. Predavalo je približno 50 preda v;, let j ev, poklicnih arhivistov. Predavanja so potekala v francoščini. Stage obiskujejo večinoma poklicni frnivisti z visoko izobrazbi in večletnimi izkušnjami. Program tra a od 180 do 700 tir, 5n ur je p.e-d;ivanj, ostaic ure so namenjene praktičnemu delu. Na koncu izobiaževanja je vsak ndelcž.cnec prejel potrdilo o opravljenem izobraževanju (Certificat). Letos je bil program izobraževanja razdeljen v pel skupin. V prvi sknpmi predavanj z naslovom Predstavitev zgodovine franco s k: arhivistike smo spo/.nali Nacionalni arhiv ter zgodovino francoske arhivske službe. Pndrobno siv.o se seznanili z delom oddelka nacionalnega a (¡hi v» CAR AN (Centre d'Acencil et de Recherche ces Archives nationales), kl je v ccloti namenjen ob'skovalceni. V dnigi skupini Pravni in iiistitiieionalu ok.ir je bilo 1'' pred; vanj V njih so nriii predstav" ji iidmilustrativni kader, organizacijo ,'rincoskili arhivov s podnaslovom Zakorsk. problemi, on-enlaeijo francoske historiograiije danes, arhive na ministrstvih, ueparl majske, privatne . i mestne arhive ter organizacijo in delo Mednarodnega arhivskega sv .i a i M AS). Obiskali smo ti di arhive in institucije, ki so z arhivi povc,.anc. Seznanil, smo se z. okrožjem Kartje Marms, kjer ima sedež Nacionaini ;:rhiv i:i ogledali knjižn-eo v Centru Georges Pompidou, gradbišče nove Nae onalnc biblioteke m v ok"ir» odprim vrat mision na Muiistrstvn za zdravstvo in socialno skrbstvo. Po končanem predavanju o organizaciji in delu MAS smo slušatelji prcdsta 'ii' arhwc, v Katerih dcli'.mo, in organizacijo -irlii\'ske službe v vsak. predstavljeni Jržav',. Tako so 25 4. 1994 predstavni s vije arluvc slušatelji :/ Bv'orusije, Estonije, MoHavije, Rusije, IJkrijinc, Španije, Italije in 1'ortugalsKc: 26, 4 M)t34 pa i/ Bolgariic, Hrvaške, Slovenije, Slovaške, Češke, Ti.ni::ijc m Turčiie. Od 27 do 29 4. I™4 smo Sli na štuu.jsko potovanje v Brctanijo. Program je bil bogat in obrežen. Prv dan smo obiskali mornariško oporišče v Loricntu si ogledali niiliov -irhi1 '. V Port-Lonisu smo si ogl:dali muzej Vzhodno-indij^ike družbe (Compagnie des IndesJ. Drugi in trčili dan smo obiskal, départ majska arhiva dcpartinaja Morbihan v Vanncsu m dc porini aja Mrycnc v La valu. Ogledali smo si tudi Centre Jocl Lc Tlicult v gradu Sabie, To jc center ki ga uporablja Naci onalna biblioteka V njem sc nahajaio lazlične delavnico v katerih opravljajo množično dezinfekcijo knjig., popravljajo poškodovane knjige in jifl m i Krofi imajo. Z dezinfekeipo so začeli leta 1989 -i so do sedaj dezinficirah približno 80 tisoč knjig V tre[_■ skup-iii predavanj Adi vski londi in delo z gradivom smo poslušali naslednja pn d a vanj a: Način zbiranja ir. obdciave gradiva, Instrumenti za raziskovanje, in informatika, Valori zaeija, Prevzemni zipisnix , Indeksacija, Informatizaciji v vatikanskem arhivu - predavanje je imel direktor ki j i žilice Bnuley i ž Zd mreni h držav, Računalniško gradivo, Arliikolonij (Les Archives d'Outre mer), Fvropa in arhivi, Gradivo - plakati, grnvure itd., Arhitekturn' arhiv in fotografski arhiv. V tem času smo oHska i l'Ecole des Chartes, vmesni arhiv (Centre des Archives contemporaines) v Fontainebleau in, arlu" podjetij (Centre des Archives du monde du travail) \ Ronbaixu, arhiv elckîrogospodarstva Francije (l'ED.R), vojnški arhiv (Les Archives des services hL.;to-:,que des armees) v gradu Vinecnjiesu, Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve, Arhilektjimi arhiv XX stoletju in Nacionalno biblioteko. Dne 2, 5 1994 so predstavili svoje arhive slušatelji v/. Ncmčiic. Belgije. Velike Britanije. Kanade Brazili]c iff Mehike; 16. 5. 19^4 pa šc iz Alžirije, Konga m Senegala 78 Članki m ûizprnvc ARHIVI XVII 1994 Zadnji teden maja jc b.l posvečen praktičnemu del']. Vsak ndelež^ncc je lahko sam izbral, kje in kaj bo delal, l.ahko smo Izbirali med delom v Nacionalnem arhivu, departrnai-skem ali mestnem arhivu. Izbral scir; delt) v misionu Ministrstva zdravstvo in soeidne skrbstvo. Seznani) sem se z njihovim vsakdan m delom. V ¡rusicuii je zaposlenih 7 ijikii. Kad rovska zasedba je naslednja: vodja je konservator arhh/ist kar vllja t'.it'i za vse ostale misionc po n ' ustrslvih • trijf- aihi vi:;ti. 2 dokumentalista, ki opravljala tudi manipulanlska dela, in tajnica Njihova osnovna naloga jc prevzerr 'n varovanje gradiva. Delo scstrji .z: 1. priprave prevzemnih 'zapisnikov (Les Table aux île gestion) 2. i/dciavc popisov gradiva 3. izdelave inventarja. Pri tem so jim " pomoč računalniški programi AR \M1S. PRIA M 3 in PARIS. Četrta skupina predavanj Modemi nosilci informacij in njihova zaščita C mal cri al no varstvo) je bda sestavljena šestih predavan,. Optični disk, Mikrofilm, Materialno varstvo, Izdelava p-ipirja, Vzrok; in uničen-; dokumentov n sred stva za zašeito ter Princip restavracije kože ir pei omenta. lekatcr* predavanjr so bila povezana z obiskom specializiranih delavnic in uradov Tako smo obiskali kon::crvaei|o, restavracijo n Knjigoveznico v Nacionalnem arhivu. Zflo zanimiv je bil obisk oddelka za pečate. V C AR AN U se nuhaia posebna čitalnica, namenjena obiskovalcem, ki proučujejo pečate. Imajo tudi dclavnuo za popravilo poškodovanih pečatov. Za vse pečate so izdelal; duplicate. V tc skupn1 'c b:lo zadnje predavanje o arhivski stavbah Udeleženci arhivisti i'J Alži-■|je, Ncmčiie (iz Drcsdena), Anglije (novi KcwJ in Portugalske (Torre do Tombo) so prtdslavili na novo zgrajene arhive v svoj m drŽavah Zadn'a skupina predavar: Arhivi in obiskovalci jc biLi scslavh',na iz sedmih predavam, ki so obravnavala destopnost dokumentov, čital-niškii prav ¡¿L katcgoriic obiskovalcev, zvočne arhive, gencaki:i:c in delo ter program Arhivskega društva rraneijc. Poslušali smo tudi dve predavanji ti,!ih arhivistov o problenrh v angleški arhivistiki in o stanju v madžarskih arhivih po propadu soeia.izma. Imeli smo upli okroglo mizo o odnosu arti. v i i-1 - obiskovalce. Na okrogli mizi so sodelovali profesor za srednjeveško zgodovino na Sorboni. mladi razlik o Viilcc in član gcncaloškcgp druš'.va, zastopnik najštevilčnejše skupine ob:skovalccv v francoskih arhr ih Predr.vanja so trajala od ponedeljka do petka in so bila dopoldne in popoldne. Dopoldanski del seje začel ob 9.30 i tr."'al do 13. ure. nakar smo imeli odmor za kosilo ter nadaljevali popoldanski del ob 14,30. Po vsakem predavanju smo ndelcženei postavljali predavatelju vpnšfinja. Presenetilo me jc, predvsem to., da n: odpadlo i liti eno predavanje. Teksti predavan so bi i razdeljeni dan prej. Izobraževanje se jc zaključilo s svečano podelitvijo potrdil. Podelil jih jc generalni direktor francoskih arhivov gospod M. Alr.ina Lrlandc lirandenburg. II Notr:inj:i orgfiiilzacijfi francoskih arhivov in :ir'iivsk40 |: i gradnje nevih skladišč so zgradili skladišče za približno 80 km gradiva. V načrtu rnajo izgradnjo 10 podohnili skladišč v skupni kapaciteti 800 km. Leta 198^ so zgradili skladišče št- 2. V letu 1996 pa načrtujejo dokončanje skladišča št 3. Sedanje kapacitctc so 210 km, od katerih jc 180 km žc zasedenih. Zaposleno jc približno 50 ljudi. Notranja organizacija, jc naslednja: - tehnični oddelek: izvaja nadzorstvo nad skladišči in skrbi za normalno delovanje nilalacij in opreme - oddelek, ki skrbi za gradivo, ki ga pošiiiajo mi si on t Dostopnost m izposoja sc izvaja s pomočjo računalniškega programa PRIAM I Količina gradiva, k ga sprejmejo vsake leto, jo od 8 do 10 km. - oddelek CONSFANCE: skrbi za uporabnost .n dostopnost nosilccv informacij; ki so na magn:tnu trakovih - oddelek, ki oiigovarji na jjrošrje ministrstev, za dostavo gradiva, ki ga potrebujejo za delo. Prejmejo približno 15 lisoč prošenj na leto za dostavo gradiva. Naročanje se opravljr s pomočjo računalnškega programa PRIAM 2. - fotooddcick: prevzema, varuic, hran; in obdeluj i. infonnaeijc, posnete na vidco trakove. 80 Članki in razprave ARHIVI XVII IPD4 Arhiv podjeti' (Centre des Archivcs du Monde du Travail) v Roubaixn V začetku 80, let se 'c francoska vlada odločna, da bo ustanovila poseben nrhiv za varstv-j grad;va podjetij. Sprejel je bi. predlog, da se arh.v ustanovi v regiji Nord ■ Pus - de -CaSais, zgodovinsko gledane predvsem zaradi bogastva industrije. Leta 1°84 so začeli z obnovo stare zapuščene tekstilne tovarne v Rouh;:ixn. V ob novljeno tekstilno tovarno so c.c preselili ianuar'a 1993. Leta 199? je bilo v arhivu zr.poslcnih ] 3 Ijndt. od tega 4 konservatorii arhivisti; 2 tioKumen-lalista arhivista, tajniea za dokumentacijo, 5 tehnikov manipnlantov in bisoik. Do scoaj so z daro"i odstopom ali deponiranjem ustvarili okoli 50 fondov v dolžini 4 km. Arhiv Kolorij (Le Centre des anliivcs d'Ocitre -mer) v Aix - en - Pro/enee Gradivo se je že začelo zh'rati konce 18 stoletja, kOjC bil ustanovljen arniv mornarice in koloiiii Arhiv je bil preseljen iz Pariza v Aix -en Provenee v 60. le tih. Gradi /o je razporejeno po tcrilorjii: Ekvatorialna Afr'ka, Alžirija, l:ran-eoska Somalija, Indihi, Indokiiii' in Madagaskar. Hrani 18 km gradiva. Zaposleno je 33 delavcev in od tega 14 arhuistov n dokumentalistov, 12 pisarniških delavcev, 7 fotografov ir. restav-ratoijev. Dcpartmajsk. arhiv Poleg Nacionalnega arhiva obstajajo tudi departmajski arhivi. V Pranci"i je 95 departmajev in 4 departma', znnaj Franc,je. Vsi i:najo svoje a rlu ve. Dcpartmaisk' arhivi so nastal' leta 1796. Po zakonu o decentralizacij v 80. letih tega stoletja so departmaji in mesta lastniki arhivov in ne več država. Deprrtmaii sam' skrbijc za financiranic. V vseh dcpa"1mansk.h arhivih ic .skupaj zaposlenih 21 ,4 ljudi. V letu 1993 je Hi»lc 25 dc-partmajskih arhivov zaposlenih od 9 oo 13 delavcev, 50 arhivov od 54 de 25 delavcev in 25 arhivov od 26 do 74 delavcev Za arhivsko gradivo obstaia enotna klasifikacija Kol v Naci onalncm arhivu je gradivo razdeljeno po obdobjili in serijah 1. Staro gradivo: pred letoin 1790' serije A do 1 1!. Starejše, novo in najnovejše gradivo: serija J lil Novo gradivo: od 17Q0 11 1940. serije K do Z ¡V. Najnovejše gradivo: po letu lc)40: serija W V. Gradivo mest in bob'c SeriicEdoH VI. Posebno gradivo: serije pj (karte, načrti, plakati, razglednice fotografije, gravure, arhitekturna načrti); M' (mikrofilm ■ varnostni in dopolnilni) in A V (avd;ovizualm). Ari'ivi mest Hranijo gniclivo mest. Po suknji adm'ni-strativ .i razdelitvi ic v Franciji preko 36 Lisnč komun. Ena izmed stotih ima urejeno arhivsko službo. Veliko gradiva mest nranijo departmajski arhivi. Obstaja 129 arhivskih služb z 963 zaposlenimi. Gradiva ic za 378 km. V večjih mestih ic zelo dobro ¡Srganiziffifl arhivska služha. Poicg navedenih arlrvov obstajajo tudi poseb ni arhivi. Ti arhivi mso del Direkcije francoski! arhivov: Arhiv Ministrstva za vojsko (Les Archives des serviscc historiques des arnccsj Sestav'jajo ga samostojni arhivi mornarice, letalstva in kopenske vojske. Vsi triic imajo seticž v gradu V;nceiines na obrobju Pariza. Arhiv mornarice Najstarejše gradivo je iz 15. stoletja. Gradivo se tudi nahaja v posameznih mornariških opc nšeih v Toulonci, kjer hranijo gradivo za območje Sredozemlja in Lcvanta, v La Roehclhi za Severno Ame *iko, v Lorientu za Vzhodno indijsko družbo in v Brestu. V teh oporiščih hranijo ladijske dnevnike, poročila c potovai jih i podobno V V'ncenncs» c administrativno grad'vo. Vsega skupaj je pri1 ližno 40 km gradiva in od tega 1? km na sedežu. Oganizacija je naslednja: arhiv s čitalnico - raziskovalni oddelek kter so zaposleni zgo dovinarji. ki skrinjo za objavo zgodovinskih študij s področja pomorstva. Povezujejo se z. invvcrzami in inštituti, ki sc ukvarjajo s proučevarjem z.godov:nc moniar.ee. Pomagajo -n svetujejo študentom m drugim raz s ovalccm pri pripravi dip'omskin in raz iskovalnih nalog. - oddelek, ki skrbi za vojaške Mnibolc (zastave, medalje). Zaposlene so vojaške osebe in civilisti, Arhiv kopenske vojske Hranijo vse gradivo, ki sc nanaša na delo kopenske vejske (irspekujska poročila, poročila z. manevrov itd.). ia predrcvolucijsko obdobje so zelo jjomcmbmi jiisma (poiočila) maršalov, ki so jih pošiljali kialju. Za porcvolnci'sko obdobje so zelo pomembn imenski registri vojakov (Registre -Matricalcs des Corps). Za obdohjc 1. sve tovne vojne so pomcinboi dnevt iki poliodov (Journal des Marches) za" vsako enoto posebej. Hranijo tudi posehne doijcjc častr-kov in pod častnikov ARHIVI XVII 1994 Članki m m :pravc 81 Arhiv letalstva Hrani podobno vrslc gradiva kot zgoraj nave-ocna arhiva. Imajo zelo obsežen arhiv zračil i Ji posnetkov Za vse tri arhive velja, da je gradivo normalno dostopno, razen za posebne kategorje gradiva, ki so dostopne po prclcku 60 let: - dokumenti, klasificirani kol vojaška tajnost in zelo zaupno dosieji, poročila :n ip-icnski podatkj, jki so pomembni za vamosi države in nacionalno varnost liosicji 2. biroja in oddelka, k. /luni vojaške podatke iz. tujine koiilraobve.ščcvalni dosje.i - arhiv žandarmerije, potit tki ki 51 statt. Jaks Jahr nehmen ungefähr 30-50 Zuliörcr daran teil. Singe wird vor allem von Ik-rufsarcliivistcii mit 1 Inchbiklung und mehrjährigen Erfahningen bestellt. Das Programm dauert 1KO-200 Stunden davon 150 Stunden von Vorlesungen, übrige Stunden sind fiir (irakusche Arbeit gemeint. Am Ende wird jedem Teilnehmer das Zertifikat iibor gemachte Fortbildung ausgestellt (Cer'ificat). Dirkes Jahr war das Fortbildungsprogramm auf fünf Gruppen aufgeteilt und zwar Geschichisdarstcrung französischer Arcliivwissenschafi Rcchts- und institutioneller Rrhmcn, Arehivbf stände und Archivguibehandlung, Moderne Träger der Infirmaiionen und ihre Sfchenng (maierielle Sicherung) und Archive und Besucher, Wäh'end der Fortbildungszeit wurde eine dreitägige Studienreise n.ich Dretanicn organisiert. Dann wird die innere Organisation französischer Archive und des Archivnctzes dargestellt Weiter werden die Entstehung, Entwicklung und die Aufgaben der Missionen des Nitionnlarchivs in der Staa'svenvaltung (l.n Mission des Archives nationales) behandelt Am Ende wiru die Übersiclit und das Programm der Fakultäten und Hochschulen, an denen französiere Archiviiten studieren gegeben. Pionirji privatne Sole v Hoven zu ¿asa zaveznike uprave, fotografirani nn festivalu v Tolminu 8. junij 19*7 Goriški muzej, fotoh'ka 84 Člamki iti razprave ARHIVI XVII 094 Resta\ rira nje Kranjskega am fonarja JEDERT VODOPIVEC 1'vc d Rcstavriranjc knjižnih vezav je bila 111 je ,šc vedno prcejj zapcstavljmo pred ostalimi pod-roč 1 l . Vezave so oslíi 11 na obrobi» in neraziskane tud. zato, ker so se raziskovalci starejšega gradiva osredotečali predvsem na vsebinsko in estetsko področje, manj ali zelo malo pa na raziskavo materialov, struktur 1.1 lehr ke kr.jižr.ih vezav, ki so še kako pomembne pri zašči> sporočila. zapisanega v knjižnem bloku Vezava je bila in ic pogosto mišljena samo kot dekorativna zaščita spetim listom, vendar pa je posebno v preteklosti imela velike večjo vlo-gOj kajti zadostiti je morala tudi zahtevam po nkcionalnost n trpežnos.'' Ohranjenih originalnih srcdr.jevcSk'h vezav je danes zaradi usode ki jo je niela knjiga v različnih obdobjih, izredno malo. Karolinških vezav je v svetu znanih neka1 več kot sedemdeset, romanskih okoli sto, gotskih pa je sorazmerno ivrjvcč, tudi ya to. ker najdemo v njih vezane kodekse preteklih obdobij Na žalost pE j c veliko srednjeveških kodeksov p revezar, i li v renesančne 111 mlajše, zanje povsem neprimerne vezave. Zato so ohranjeni pumer pomembni .spomeniki, ki jih jc potrebno posebej varovati. Predvsem bi jih morali primerno hraniti n blatiti pred prepogosto uporabo, restavratorske posege pa omejili r.a nairrjjncjšc pr,mcre. Od tu izhaja potreba pc temeljitem poznavanju materialev, tehnik in straklnr, ki so sestavni del knjige. Samo tako Homo, lahko izboljšali splošni nivo zaščite knjige n strok jvno izvedli resta/ratorsko nosjge, Podatkov in raziskav o vezavah 11a starejših .in najstp rejših knjigah, ki ro ohranile prvotno po lobo in jih hranimo itn Slovenskem, n¡ Pedročic vezav j c nekolike bnlj obdelano v tuji ''tcraturi.1 Zato ju potrebno znana in objavljana spoznanja pogosto poiskati, urediti ter^povezali z našimi konkretnimi primeri, Glede na to, da srednjeveški 1 kodeksov _ -Sloveniji ni ravno veliko, originalno o hranjen'h 1 Cirlo FEDtRICl: La kgah'ra Mcdievalc, Istilulo centrale per la paio.oya del libra. lUlilrlcc liibliografica, Milann 1 v93. Ediih D1FII1.: liadkbmdinj; 11s Backround and technique, IX> ver Publications, Ncv York "980. Heinz 1'liTITRSIiN: lluch. einbände, Akademische Ver1 aysansl al i, G ra / 1991. T NE11DRI1AM: Twelve Centuries of llookhindini;, New York 1979. J.A. SZ1RMA1: Thi. livnlnlion nf Ihc Slnicuirc nf iht Mudicval 'Jlodcx: Coi:sequcncws Tor Conservation and Re sin ration, Papers if ihc conference on Unok and Paper f'onservalK. i, lijdapcil 1992, sir. 2012. vezav pa še ustrezno manj, jc pred restavratorskim posegom potrebno vsakič pretehtati njegovo upravičenost S pravilne zaščito in omejeno uporabo lahko velikokrat prav zadovoljivo zaščitimo gradivo v orginalni podobi ker se moramo zavedali, daje vsak restavratorski postopek, fudi še lako mínima1 .n, vedno poseg v spomenik Te pa jc zaiad; narave poškodbe restavriranje res nujno jc izrcuno pomembno pnpraviti natančno dokumentacijo sianja pred posegom ter oni sat i opravljene konservatorsko-restavratorske posege. Tako smo v letu 1992/03 v restavratorski delavni ^Arhiva Republike Slovenije restavrirali t,!- Kranjsk antifonar. ikiminiran rokopis na pergamentu, last Nadškofijskega arhiva v Ljubi.'ari. Vezanje v dveh volumnih, prvi del - Rkp 17 je datiran z hlnico 1491. Kodeks je nastal na .zteku srednjega veku, ko se no/a doba kaže tudi na knjigi, /endar ga zaradi pergamenta kot pisne podlage ter rokopisnega zapisa, bogato okrašenega z nam i ranim i n kaligrafskiimi iuicijfflflii, uvrščamo med srednjeveške rokopisne knjige. Veza"' k> sta nastali sočasno ali le nekoliko pozneje kot zapis, pa nimata več samo srednjeveških prvin. Novosti so predvsem v konstrukciji .n oblikovanju hrbla (konopljine vežice namesto usnjenih, rahlo o krogi en hrbet namesto ravnega), medtem ko je dekoracija platnice (bronasti vogalni okovi ter ornamentika na usnjenih platnicah) še nožno gotska, Največjo težavo pri restavriranju jc pred stav'j al a rekonstrukcija vezave. Ugotoviti smo morali, ali jd ohranjena vezava na drugi knjigi -N^AL lii - originalna, kaj jc prvotno ir kaj dodano p-i delni nrcvezavi prvega dela - NÍAI. ■7 - ter lili j: način vezanja ohranjen na d;ugi knj.gi, primeren za rekonstrukcijo vezave roki pisa na nergamentni podlagi.3 M. KOS, 1:. STfLI.Ii: Srednjcvciki rokupisi v Sloveniji, I. j ubijam 193 ], Mr 149.158. Jurij SNOJ: Aniifonal iz Kranja: Uvod v nblikoslovno ra/CIciiilcv, liogoslovni vcslnik 1990/91, sir. 192-203. Nal.iSa GOI.OI) Plameni jc najplemtnifejia pirna osnova sir. 73. Jcdcrt VODOPIVEC: Hramba, zaiiila in rcslavrinnjc... sir. 90 v: Samo;iani v srednjeveških listinah, kataioj; k razstavi, Arhi" Republike Slovenec, l.jubljana 1593. NSA[ 17 razstavljen na raizslavi ob iimpoziju Gniika v Sloveniji, Narodna galalja oki ■ nov. 1994. NalaJi. GOl.OB: Antifonar i/ Kranja1, kratka koilikološka in jmclnosino-zg.idn vinska oznaka (v liskii v: Varsivo Spomenikov, Lju liljana 1995). Jedurt VODOPIVliC: Restavriranje ve/ave poziiogolskegii rnkopisa, pord;lc n rcslavriranju s slikovnimi prilogami (v lisknv: Varslvn Spomenikov, l.j>ibljana 1995). ARNlV] XV]] 1904 Članki in razprrfft 85 STANJI; PRED RliSTAVRlR^NJliM Sod tč po poškodbah na našem rokopisu, oklepamo, tla sla bili knjigi preccj \ rab.. Prav gotovo prva knjiga bolj Kot druga, saj je bila fmii r.jcna delna prevezava žc povsem uničena. Pri dr .igi knjigi sc je sicer prvotna vezava oliranila, tudi na hrbtnem delu, vendar sta bili vezavi v obeh piimcrib tako poškodovani, da nista mogli več služiti svojemu osnovnemu namenu, to jc zaščit knjižnega bloka. Zaradi uničene vezave sla bili poškodovani jn Šc 11 i. prej i/.postavljeni predvsem prvi foliji pergamentnega knjižnega bloka. PRVA KNJIGA INŠAI 17 Knjižni blok Pergamcntnt kt;j!Žtii b'ok jc sestavljen iz 246 folije v, ki razen prve lege niso bili zelo poškodovani. [Ti so bili zaradi pogoste uporabe na iirbln, slram natrgani, nekateri pomečkani. naslovna ihimimnina stran pa ob robovih zamazana in potrgana. Obreza ic brez posebnosti. Vezava Prcdhsl' m:;o ohranjeni, notranj strani platnic sla bili polcpljcni s paprjem, kije mlajši. Aniifonar iz Ictii 1491, stanje pred re's tu vri ranjeni Nadškofijski arhi\ ¡J it hI iti it ti. št. ! 7 86 Čiarnti in m/prave ARMIVi XVII 1094 Usnjeni del: Prek'; lesenih platnic je bilo prilepljeno temno rjavo goveje usnje s slepim trikom, pri čemer so ■iporabili ročne valj a ste pečatnike s trcrJ ima-mcnti in enega za ravne linija v naslednjem zaporedju od sredine proti robu: Zadaj : L ravni liniji 2. gjometr ski ornament 1*5 mm 1. ravn: liniji presledek 32 mm 1J ravni liniji 3. nap's Mariin 6,5 mm 4. živalski ornament 6 mm 1.ravn- nr 2. geometrijski ornament 15 mm ZaradL obrabe usnjene platnice sc omamen" na sprednji platnici nejasm, veiikc bolje so Vrani na hrbtnem delu. Knjiga je biia že delno prevezana.'* Ker je bi a ver', tno poškodovana le vezava, so platnici ohranili, odrezali so r.amo pas nsnia ob hrbtnem delu, 120 mm od hrbtnega dela in knjižn- blok dokaj neredno pre vezal i na šest usnjenih vežic, ki so bde pritrjene pa zunarn del lesene platnice. Ve-.iet: Hrbtni del usnja je manjkal, tako dn so sc lepo videie mlaišc usnjene «czice m sledovi prvotnega šivar a. Šest dvojnih usnjen i l1 vežic ( šiva-fuh v razmiku 0 - 52 - 1146 - 237 - 328 117 -510 - 573 mm) je bilo pritrjenih /. železnimi žeblji v pravokotne zareze pa zunanji strain lesene plttniee. Te, že mečno poškodovane vczjcc (na sprednje platnico je bila pritrjena le četrta od zgoraj navzdol), so vse, kar je ostalo od preveza ve, pod katero so :;c iasnc videli fbodi za pet prvotnih vezie (konopbinc dvojne vrvice), šj-vanih na razmiku 0 - 95 - 185 - 277 - 370 460 -560 mm. Daje bila knjiga na hrbtu po'eplj.'iia in utrjena kanejo tudi ostanki pergamentnih trakov in klanega lepiia . Lesene deske Leseni platnici (velikosti:5^5 mm x ¿14 mm x 11 mm) sta večji od knjižnega bloka. Les jc b-jkov Icpncn prečno iz. štirih delov. Na notranji strani sta deski ojačani ob hrbtnem n zunanjem robu s prečno vmženinn orehovmast.mi zagozdeni! (2?, 28, 570 x 5 mm). Deski sta močno črvivi, tako da tudi utrjeni in restavrirani ne bi mogli več nositi teže pergamentnega kiji>Jicga bloka. Vzdolž, hrbtnega dela je rob lesene pl^rucc posnet z obeh strani. Rahle so posnet' tudi ostali trije robovi (zgornji, spodnj- in županji). Na zunanjem robu zadnje platnice sta vi dm zarezi na razdalji 0 - 103 - 15"> - 4?,7 - 474 - ¿8u mm ki sta služili za pritrditev pasov, ki so ki pgo zapirali. Na notranji stranj hrhtnega roba sc lepo vidni ž.lcbicki sko/i katere so "bile speljane vez.iec prvotne vezave. Na zunam stran: pa so zarezan v les krajši (45 mm x 20 mm x 2 mm) in daljši C55 mm x 20 m;p x 2 inm) pravokotnih Krajec so vrezan p:i preveza v: in so služili za priti d i te v usnjen ii vez.ic. Dal i si pa so oslafr brez. nrave vloge. Pravzaprav lahko le nakazujejo, da so prvotno i ncli namen knjigo šivati po ustaljeni tclniU na usnjene vežice, značilni za gotske rokopise vendar so sc ptemislili in jo raje zašili na takrat sodobnejši način, na kcnopiimc vczjcc Bukove deske so bile z obeh strani prclc pljcnc sc z. močno poklejcno netkano konopljino tkan:no, k je služila za boljšo vez med lesene desko -n usnjeno platnico na zunanji strani in pergamentnim piedlistom na notranji strani. Kiip'tal: Kapital mi ohninjen, vidni so le ostanki ko-nopljmc vn'iee v žlcbičkih na zgornjem in spodnjem robu notranje strani lesenih platnic Okovi- Od okovaii h delov so ohranjeni tr: e bronasti vogaini okovi (dva spredaj, eden zadrj) v podobi rcžcecga leva s krorrs na glavi. Sredinski kovinski okrasni okov se ni ohranil, vidni sc le sicdov. žcbljev. Sponke in pasovi: Pasovi, k so zapiral knjigo, niso ohranjepi. Na županjem delu lesenih platnic so vidne zareze za p?sovo, ki so sc sodeč po sledeh žcbljev zapirali na sprednji strani (približno 160 mm od zunanjega roba v višini 130 mm od spodnjega oz., zgornjega roba). DRUGA KNJIGA NŠAL. Rkp. '8 Kmižni blok Pergarr.cntiii knužni blok je sestavljen iz 2'3 ohnnjenih folijev, ki razen prvih niso zelo po škodovam Prva lega jc nepopolna in sc prične kar z naslovno ilur ur. j rano stran-j. Ta je b la zaradi 1/.postavljeno«, ti in obrabe ob robovih močno zamazana m na nekaterih mestih tudi potrgana. Obreza je brc;, posebnosti. Vezava: Pred I isti niso ohranjeni. Prednja platnica je na n itranji stran polcpliena s papirjem, k' j: bil najverjetneje polcplj n kasneje. Na zadnj platnici pa je >h notranjem robu ohranjen pas perga-menta,ki bi lahko pripadiil izvirnemu predlistu. 4 Natančni, cktacija ni mogoča, najverjetneje 37. uli IK stol. ARUIVt XVIt T994 lank ii. razprave 87 Usnj^nti prevleka. Temno rja^o goveje usi^c je v enem .kosu prekrivale le sem nlatniji in hrbtn del skoraj v celoti, manikal ie le spodnu levi del vogala r.a zadnji platnici, ki je bil podložen z drugim podobnim usnjem in bi! kom a i opazen t-jdi zato, ker ga je vceii del prekrival totalni okov. Dekoracija platnice se po razporeditvi orna-mentov ncKoliko raz I: kuj ^ od tistege na prvi knjigi, poleg tega je tu uporabljen še Uodatui va-Ijasti pečatnik z rastlinskim motivom. Vendar tiuli na tej knjigi dckorar.iia prednje strani ni popolnoma cmka hrbtni. IJporabnjcna so enaka ročna t-skala, razlikujeta pa se po razporeditvi ornamentov. Za slepi tisk so iu uporabljen, ročni valjasti pečalnik. s štirimi omamenti in enim za ravno linijo. Spredaj: 1. ravni liniji 3. napi s Marija 6,5 mm 4. živalski omament 6 mm 1 ravni liffiji 5. rastlinski omament 15 mm 1 ravni liniji 2- gcomctniski omament 15 mm I. ravni li.uji Zadaj: 1 ravn: liniji 4. rastlinski omamjnt 15 mm 1 ravni liniji 3. napis Marija 6,5 mm 4. živalski omament 6 mm 1 ravni liniji 5. rastlinski omamcnl 15 mm 1 ravni liniji 2 geometrijski omament 15 mm Vežice1 1 !rbfni del jc bil na zgornjem, še bok pa na spodnjem delu prcecj poškodovan Pod raztrganino na spodnjem delu, so se lepo videli per-gamcjitr" trakovi, vsla"*ier> kol ojacitcv med pet dvojnih koncpljmih vezi: (šivane na razmiku G ■ 107-198 2"0 - - 474 ■ 580 mm), ki so bile z notranje strani lesene platnice spclianc skozi žlebiekc v obliki Črke V ter zadelane z lcseni'jii čepki. Na zunanji stran lesene platnice so bili, enake kot pri prvi knjigi, na mestih, kjer sc hic speljane vežice, v ler. izrezane vdolbine v obli K i pravokotnikii (približne 2 mm globoko, 22 mm široko in 7C mm visoko). Ostal i so brez prave vloge in le nakazujejo, da so imeli prvotno namen knjigo šivati po ustaljeni tehniki na usnjene vežice, značilni za gotske rokopise, vendar so sc premislili in jo raje mašili na lakrat sodobnejši način, na konopljine vežice. Da ne bi motilo, so te poglobljene dele zapolnili z usnjen- Jnikovi ter h prievrsti ■ z žclczninj žeblji. Leseni deski Leseni platnici sla bukovi (velikosti 575 mm x 4f0 mm x 11 mm), lepljen iz Štirih delov. Na notranii stnni sta ojačani s prečno vloženim! orchovmastimi zagozdarr.i (22, 28. 570 mm x 5 irm) enako kot pn pn>i knjigi. Vzdolž hrhtnega dcia je rob lesene platnice posnet z obeh stianr Deski sta nekoliko manj Črvivi ko» tisti na prvi knjifii, vendar dovolj da tudi utrjeni in rc-st? vri ram ne bi mogli več premagovati teže knjižnega bloka. Tudi ti dve sta bili z ob:h strani prclcpljcn z nelkano konoptuno tkanino, ki je služila /a bol' so pnveza.'o usma oz. pergamenta z leseno podlago K a litat Tudi tu sc kapital ni ohranil. Ohranili so sc le ostauk konopljine vr icc v žlcbickih. ki so služili za pritrditev kapitala na notaniih fitraneh lesene platnice. Okovi: Od vogaln.li okovav so ohranjeni štirje bronasti okovi (eder spredaj, trije zada i1 v podobi režečega lev:t s krono na glavi. Sreuirski kovinski jkrasje ohranjen s ttemi fragmenti, dva spre-da/ m eden zadaj Sponke ir± pasove Pasovi, k j so zaprali knjigo, niso ohranjeni Sjdcč po sledovih žeblje v na spredm. strani platnice (približno 160 mm od roba v visim 130 mm ad spodnjega oz. zgornjega roba), sc tudi ta zapirala na spredn- platnici z usnjenima pasovoma, k- sta bila pr "jima na zunaj i rob zadnje petnice. RESTAVR1 KANJE PliRCAMENTNiH FOLIJ FV Po natančnem dokumentiranju stanja pred restavri ranjeni smo p« razve za vi pričeli s suhim eiSčcnjem (mehak čopič in radirka) posameznih pcrgamenlni H listov Na prv1 knjigi (NŠAL P) smo nagubane prve fcli:c navla^ili z zmesjo etanoia i.i vode v razmerju 1 1 ter jih pod blagim pritiskom sušili med vpojnimi papir ; približno dva tedna. Za rcstavriranjc zatrganin mest smo uporabili mctilcelnlozno lepilo in japonski papir Na arugi knijgj (18) smo prav tako suho očistili vse folij« j in po potrebi poravnali in rcstavruali na naprej opisan način. Zatrgamne so bile najpogostejše na ptegibih zunanjih foli^ev posamcznn leg Naslovijo i'ur.iinaeijo, ki |e fina zaradi manjkajočih folijev prva m najbolj ¡zpo stavljena ter zalo tudi najbolj poškodovana, smo še dodatno očistili, na vlaži h s pomocj.» goretcxa z raztopine alkohola in vode, ravnali med vpoj-niti.i papir» 1 pod blagim pnuskom ter manjkajoče dele dopolnil z iapon.;kim paniijem pr mcmc debeline ln barve. Zaradi neustreznosti današnja- 88 Članki in razpmvc AKIIIVIXVII 1994 ga pcrgamoita jc praksa, da mam kaj oče dele in raztrganine na pergamontni dokumentih dopolnjujemo z japomk'm papii^icm i1 ne s perga-mentom, ker dudam 'pergament največkrat r ima enakih lantnoi-li kot ofiginil-ii. Da sc izognemo slabemu stiku, gubaniu in:podobnim r.cvšcč-noslim uporabljamo v takih pi imcr.h raje ustrezen japonski papir, katerega mehanske lastnosti so pnmerncjSe m ne pevzročajo toliko ne všeč nosi R FSTA VRI R AN J E VEZAVE ■ NŠAL 17 pergamentne^a knjižnega bloka klej ni primeren Tako-polcpljen hrbet bi bil nretrd ,'i.nc bi dopuščal mehkega, odpiranja. Naine*;to mctil-cdi^ozncga lepila lahko uporabimo tudi škrobr.o lepilo ali zmes obeh. Originalnih pergamentnih trakov, ki so-služili z; uti .itcv hrbia/nirmc, mogli ponovno upor?-biti, ker so bdi natrgan: na več inesiili. Zc zamenjave. ! :h trakov ž usnjenimi smo sc odločili ker daiiKšnji pergament uma več tiste prožnosti k M Antifonar Icia 1491, aSi)c po resi.ivrirnr.jii Nadškofijski arhiv Ljubljana, si. J 7 Glede na stanje pred restavriranjem, glede na podatke, odkrite na lesenih dcsk<;h in m podatke i; litcmtunie sklepamo, dn je vezava, ohranjena na drugi knjigi (NŠAL 1 fi>. originalna ter da je bila ur prva knjiga (NŠAL I7) prvotno vezana na enak način, ^ato smo sc odločili; da pri oheli knjigah rekonstruiramo vezavo tako, kol j^ bila ohranjena na drugem delu (N^AL 18). ¿¡"injc Pcrgamcntm knjižni blok sme zašili na stili mestih kot jc bila prvotna vezava, na pet dvojnih vozic (konopljina vrv). Pri šivanju smo novo uit speljal: skozi vbode prvotne vezave. Oblikovanje hrbta: Hrbet smo nato rahlo okroglih m pa med vežicami utrdili s prožnim nsnjcin ter po'cptli z met i I celuloznim lepbom. Za polcplj^njc hrbta nckoe, zalo jc primern ejša uporaba ustreznega m slikeg» usnja ali celo japonskega papirja V nase ti .primeru smo uporabili oljno stroicno svirjsko usnje, posebej namenjeno ia restavra-t irske posege. Ki so nam ga odstopili madžarsk. kolegi. I ,cscnc deske: Kot že omcrjcnc, smo morali originalne bukove deske zaradi prevelike črvivosti, ki jc bila še poseb, j izrazila ob hrbtnem delu, nadomestiti z i.o-'imi, za la namen posebej pnpm»1 erimi in sušen.ni djskairu iz. bukovega fjm.n in posebej obdelane bukovinc (3). Deske jc hilo takole potrebno pripravili za vezavo: posneu vogale, vrezati žlebieke za vežic: in k;, pila I ter na zunanjih robovih utorc za sponke. ARIilVi XVII 1994 CInnKi im razprave 89 Vezite knjižnega bloka so brc speljane, tako kot pri originalni vezavi,'z notranja strat.i lesenih platnic na zunanjo stran kjer so tile zadelane z Icscivnii čepk. Priprava usnjene platnice' Ker sta bili originalni »snic.ii platm-ji precej poškodovani, ::.mc kui'fio najprej u vezal i v rov o ročno pobarvano goveje usnje. Originalne usnjene platn;cc sino očistili :ji zaščitil! z čistilnim mlekom.ter. vazclinom (J), po robovih stanjšali in prilepili na novo usnjeno platmco. iZspiraTrti pasovi: 1'ovscm na novo smo rekonstruirali zapiralne pasove z meder :nastjiini zaključki. Izdelali smo Hi po sledeh, naidenihna deskah in usnjeni platnici ter po predlogah soeasn-h vezav. Oko-'i: Manikf joče vogalne okove smu nadomestili z odlitki '"jih skupaj z originalnim vogalu ki ter fragmenti sredinske rozetc prilrdT na kn igi. KRONOLOGIJA priprave in izpeljave resti.v-nranja Antiionarja 1491 NŠAL.št. 17 in 18* *3" junij 19°2: gradivo prevzeto v restavratorsko delavnico ARS ■ *jririij 1992 popis stanja prod rcstavriranicm, fotografska dokumcntaciia */unij 1992: razvezava . • *iuli' 1992 krnservatorsko-restavratorskn dela na pergamcntncnrknjižneni bloku September 1992 priccick izdelave novih lescirli ' platnie "oktober 1992 'marec l|>93: snšenie novih le- scr.ib plauuc *:icpttcmbcr - november 1992: izdelava manjkajočih vogalnih okovov, od" t h po ohranjenih originalih *;cptember 19"2 junij 199i: zbiranje m studi1 liicratnrc *iub, 1993 pričetek vezave, rcstavrii ;ui)c orijii- nainega usnja *oklober 1993: zak1 uček restavratorskih del lia prvem delu - NŠAL 17 (13. H). 190.3, raz- stavljen na razstav, Samostani v srednja vcških listinah na Slovenskem, 14 10.12. 1 I 1903). *novcmber 1993: zakyučck ro;t a vratarskih del na drugem lehi NSAL, (8 *24. november 1993 gradivo vniieno v Nadškofijski arhiv Ljubljana Koiišerviranjc pnrgamcatnih folije v !jc bilo zaupano v delo rcsiavratork< Ireni Sclšck Kavs, kii|igoveški del .pa knjigovezu restairratoriu Me-tiažu Casarjn, ki je .d^la! tudi zaščitni škatli. Kotogralsko dokumentacijo jc posnela Dracioa Kokalj Za izdelavo noWh lesenih platnie smo se obrnili na mhiiiin I3oža Bitcnca, za izdelavo ni;mikajočih vogalnih okovov v pod it t kronanih levov, pa na livarja Andrcia Kumska. Pti rcr.t^vriranju pc-rgameritnin folijev in vc zave smo se načrtno iffcnili ziiMkrl i mcscecm, kajii t akni» jc v naiih prostorih, zan.di centralne kurjave rcii tivna vlaga prenizka. Zato smo knjigi preko zimo hranili v trezorju z ustrezno klimo. Ta čas smo izkoristili za študij literaturo postopno sušenj'' no vi h 'lesenih desk in izdelavo odlitkov mankaiočih vogalnih okovov. ZKSAMMPNl-ASSUNG RESTAURIERUNG DP-S KRAINER ANHPHONARü IÜDPIT VODOPtVBC Hcl der Kesiajiri :mng dej Kraincr Aniiphonars sicltic die Rekonstruktion dej Einbände?, die gtoOlc Seltwi ?rigkcn -•or. Wir niuGlen feststellen, ob der verwende Einband beim weilen Buch - NsAL 18 originell ¡sl. was ursprünglich und was zugesetzi beim Tcilcinbinden des crslen Teils - NSM 17 ist sowie auch, ob die Weise des rrr.' zweiien Buch crtinlrcncn liinbindcns auch fTi- die R k' isinikl ion des lii'iuiiwP ; der H.inJ chi itt : uf der Pergaineni unierlagc geeignet ist. 90 Iz piaksc '/a prakso ARHIVI XVII ¡994 iz prakse za prakso Stanje arhivskega gradiva zadrug v Arhivu Republike Slovenije in v Zgodovinskem arhivu I jubljana ter njegova uporaba 1RFNA LAČEN-BENEDIČIČ, NATAŠA BUD VA S pričujoč,m referatom sva se namenili podati nekaj osnovnih pedalkov o arhivskem gradi vil zadnig v Arhivu Republike Slovenije tn v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Predstaviti želiva koliko in kakšno ter v katerih fondih je arhivsko gradivo zadrug v obeh arhivih, stopijo urejenosti gradiva oz. njegovo dostopnost. Indikator pomena grnliva je prav gotove zanimanje zanj s ¿tran' upora! ni kov, zato bova skušali podati še nekaj podatkov s tega področja: kdo uporablja gradivo, s kakšnim namenom in od kod črpa podatke Pr (cm fe zanimivo, da c pogosteje kot grad:vo zadrug uporabljeno gradivo uprave au sodišč, k' se nanaša na zadnige. Arhiv Republike Slovenije V ARS je gradivo zadrug največkrat med gospodarskimi fondi Skupaj ga je tu približno I4ii tm Po zadnji invcntihi (leta lc>94) sme naredili začasni popii gri.diva, ki prej sploh nI bile dostopno, in je sedaj delno urejeno: združene je v dveh več i i h fondih: fond Zveza slo-venskdi lairrup! (1°00 1947, ust. 1899) obsega 38 trn, fond Zadriižnn zvezn v Ljubljani (18991947, ust 19(17) p,T 52 tm. Tretji večj- zadnižnt fond je Iniciativni zadružni odbor /a Slovenijo (191^-1 °48, nst. 1946; obsega 7,5 tm). Zadružno gradivo je tudi v 1'ondu Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani, k- jc bi Ca od leta 5933 registrirana kot zadruga z omejenim jamstvom. P.- Ministrstvu za financc je dciovala Komisiju za likvidacijo kreditnih zndrug (19)1-1963, ust, 1947), ki je ¡¡amor.lojcn fond 'n obsega več kot 6 tm. Za vse navedene fonde obsiaja urbivsk. popis, ki jc nastal ob inventuri (v nadaljevanji irvcntii.TU pupis). Poleg teh so še 4 fond kreditnih zadrug in 2 "nekmetijski zadrugi; zadružno gradivo ie pn fondu Zbornice zn trnovim, obrt in industrijo (1848-l(i47. približno 5 Uri), pri Gospodnrski zbornici Slovenije (1901-1978) m Nnrodni Iv^nkt Slovenije (1952-1962) pajc še približno 1 tm tega gradiv«. Pri negospodarskih fimdih jc nekaj gradiva zadrug pri Kraljevski hanski npnivi I>r;.vskc banovine oddelek za trgov'no, obrt in. industrijo (1979-1941; 138 konvolutov oz. pribl. 4 tm) m pri fondih uprave po letu ¡9451 Mi- nistrstvo za poljedelstvo LRS (1<)45-1946), Ministrstvo za Kmetijstvo LRS ('948-! 951), Ministrstvo za kmetijstvo in go-fdarstve LRS (1945-1951), Ministrstvo za trgovino in preskrbo 1RS (1945-1951). Tu sta okrog 2 tm zadružnega gr.idiva. Zgodovinski nrlnv ljubljnna i'ud: v ZAL je arhivsko gradivo zadnig praviloma u /rščeno med gospodarske fond", V Eno H za lj ib'iansko ir ob!jnb!jansko območje Zgodo-vaiskega arhiva L/nbljana jc med gospodarskimi fondi skoia '7 tm arhivskega gradiva zadrug Od tega ie malo več kot 9 tm griaiva kmetijskih zadnig 4,6 tm konznmnih (nabavljalnih) zadrug, 1 tm denarnih zadrug (hranilnic in posojilnic) ter nekaj več kot 2 tm ostalih proizvodnih nekmetijskih (obrtnih, gradbenih) zadrug. V vseh preostalih štirih enotah Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Novo mcslo; Kranj, "kofja Loka in ldi^a) iimjo med gospodarskimi for Ji sknpa skoraj 47 tm zadružnega gradiva.1 Gradivo je tudi pri i mgih gospodarskih jmlih, v Ljublja.ii npr. pri fondu Mizarstvo Vič, pri Mestni nranilmrj ljubljanski in nekaterih dni-gih denarnih zavodih. Pri negospodarskih fondih ]c gradivo zadnig moč (imjli pri upravi (pri krajevnih, mestnih. ÉbeinskjE ljudskili odborih (npr. v fondu MLO Ljnbl;ana, ii.diistnia in obrt - obrtne nabavno' prodajne zadruge, 1947-1951) m v fondih občin (npi Občina Vie gradivo hranilnic)). Pri .šolskem resorju na,dcmo gradivo zadružnih Sol, pri sod nem pa '¡odui register zadrug pri Okrožnem gospodarskem sodišču (1848-154). ki je pomcmb.n vir predvsem za upravno -pravne uporabnike. 1'cli 1'cmdov je v ljubljanski ir. obljublja tiski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana okrog H). l)osio|iiiost gradiva \rliiv Republike Slovenije Doslej uporabnikom večinoma nedostopno gradivo smo delne uredili; narejeni so invcnunu Dolenjska ] se nporabniKi najlažje or cn-iirajo po krajffl kjor je zadr.tga delovala. Naj"cčja zadružna fonda /veza slovenskih zadrug i,i Znilniínn zvez» v Ljubljani vsebujeta v nekaterih primerih gradivo istih zadrug, ker so le-tc spada c najprej poti eno, nato por' J rugo. Izločanje gradiva posameznih zadrug hi hilo nesmi selno m težavno delo, predvsem, ker ga j- moč najti žc s sedamim popisom (po krajih). Bolj natančen je popis tretjega najob:;ežnrjšcga zadružnega fonda - Inicia ti vnegn zndrn nega odbora za Slovenijo - prav tako z možnoslio iska-nia gradi1'a po krajih. Zgodovinski arhiv Ljubljana Za IfflFtij vse fonde obs'aj;ijo arhivski popisi Neko i i ko 111 a nj natančno je popisa.iili v vseh enotah /AL ! 1 fondov oz ok. 2 tin gradiva2 Cas in kiitegoi ije gradiva Arhiv Republike Slovenije Najdlje v preteklost sega gradivo fonda Knietskc posojilnice za Ljubljano in okolico - v leto 188L V prcjšn-c stoletje segala še fo^da Okrajna posojilnica Litiju (1894) ni Zadružna zveza v Ljubljani (189°). Sicer je gradivo omejeno na čas med letom 1900 in thngo svetovno vojno. Glede kategorij gradiva ugotovimo, da fondi vsebuj "jo zelo podobno gradivo, (le vzamemo pod drobnogled štiri najubsežnejse fonde v AIÍS (Zveza slovenskih zarlnif;, Zndrnžini zveza v Ljubljani, Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo in K« mi sij a za likvidacij« Ki,d. iti h zadrug) vi dano tla je pri Zvezi slovenskiii zadrug in Zadružni zvezi Sloveni'c naj več revi -Cijskm poročil - za rad. narave .úunega tlela. Enakomerno so zastopan i zapisniki sej, lina nena dokumentacija, naj.nani pa j'; 'mer ikov članov. Brj Kom. sij i za I i: vtdacip kredi tn'h zadrug ,c seveda nai^eč hkvkiaujskih zapisnikom in bilanc likvidiranih zadrug, je pa Še korespondenca in kupne pogodbe ud. Zanimivi so poni sni lisii zadrug ptr Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo, ki jih je izd;;jal Državni slat'.stičr; nratl DhJ. V tem fondu so še letna poročila, zapisniki strokovne komisije za izvedbo valorizacije... Zgodovin -ki urili v Ljnhljunn Tudi v /AL se največ gradiva uvršča v čas pred n meti ti tugo svetovno vojno Gradivo kmetijskih zatlnig večinoma zajema Čas prvih povojnih let. Nifj.Jljc v preteklost sega v -¡li— hlianski 111 obijiibljiiiriki enoti 111 ctl zadružni m lomi i 1'rvu delavsko kruiziiinim društvo Ljn- 5 fiimtov v llnoti škofi a Luka,1 fondi v limiti g Gdrcitjskn v Kt.mjci in prav toliko v t:noti 7.1 IXilcnjsko in I i d o kiajiiki v Novem liieslo. hljana (1895-1948), ki ic bilo ob ustanoviti t registrirano kol zadruga. Pr zadružnem gmdivu med katcgoriiami gradiva prednjačijo zapisniki sej nt/ni h odborov, svetov, /borov, načel ste v, kolegijev, ravna tcljitev Sledijo ustanovne litine (vpi.*i v register pravila, statuti) m finančna dokumentacija (bilance, zaključni računi, glavne in blagni' i.r.;c knjige, knjigi vinkulaeij] Drugi manj pogosto zastopan- tlukiimeni' so seznami čianov in matične k 11 lige zaposlen in, poročila in kronike gradbena dokumentacij revizij ;ka poročila, delovodniki. korespondenca, okrožnice, hranilne kniižiec, likv;daeijc fotografije. Kdo ii|ior;iltlja gradivo zadrug? Uporabnike delimo na znanslvcno-razisko-valnc ,11 upravno-pravne. Slednji uporabljajo gradivo zgolj za informativne namene, za pridobivanju informacij, ki so potrebne v upravnem, sodnem ali drugem postopku Uporabniki z znanstveno-mzi ikovalncga področja so študenti i raziskovalci. Arhiv UupuhliKc Slovenije Med uporabniki jih je bilo nekaj več z znanstvenega področja. Z upravnega področja jih je bilo zaradi nedoslopnos" gradiva malo Vseh je bilo meti 199] i« 1994 7, o-l tega 4 z znanstvenega področja. Prt tem je treba dodati še tiste, ki se skrivajo med Šljevijiima dcnaeiona-lizacijskiini vlogam' m sc nanašajo na zadružno gradi v o. Zgodovinski arhiv Ljubljana Obratno je bilo v ZAL - uporabniki so bili večinoma z iipravno-pravnega področja. Teh je bilo v Času od leta ]«>i)i do kouca 1953 88 (oO 2418: 3,6%). Vtden jt trend naraščanja upravmh vlog tn s tem tudi naraščanje števila vlog za gradivo zadrug: leta 1991 jih je bilo 18 (sk.iraj 3% vseh iipravnih vlog), naslednje iete 24 (2 0%), let; 1993 pa že 46 (4,6%) Vzrok so dena';ionaiizaeii:;ki postopki, Uporabnik; z uprav nega področjr. so arhivsko gradivo 'zadrug uporabljali za dokazovanji lastninske pravice (ugotavljanje zadružne in privatne lastnine), za dokazovanje delovne dobe ter tudi za splošne podatke o zadrugah. Uporabnikov z znanslvcno-raziskovalncga potlroeja, k t so uporabi ¡ali arhivsko gradivo zadrug oz. takšno gradivo, ki sc na zadruge nanaša, je biLi bistveno manj: med letom 1990 11 konecni lela 1993 7 (letno v povprečju man; kol 0,5% vseh uporabnikov s tega področja), D"ii raz'skovalca sta se ukvar-da 7 pSmfnnni za dnigami, po ctlcn s stavbno, žclczniškur.i 111 železni' arsko nabavlja lito zadrugo, lrgovski,n. ¡11 kmeck 111' zatlrugami. 92 Izpraksr za pn.kso ARhlVi XVfl 1994 o i oo ion ioo joo son 6on 700 »no °oo 1000 noo Kakšne ^rste gradila največ uporabljajo? slovarju zadruge, o blagajniških zadevah, zavarovanju mcljii Navedeni .so dolžniki, slabi piač Arhiv licpubhkc Slovenije niki kreditov. Revizijsko poročilo navaja fi- Zaradi nedostopnosti večine zrdružnih fondov naučno stanje zadruge, promet.'obrestno mero in so uporabnik, z upravno-pri'vricga področja . tue'i navoc'ila za odpravo pomanjkljivosti pri po uporabPali v glavnem register zadiug pri Zbor- sldvaniu zadruge. nit i za trgovino, obrt in industrije. Upe rabniki z Revizijska poročila so bila lutli natisnjena. Ta znanstvenj-raziskovalnega'podroga so uporab- v jbliki vprašalnika navajajo zgoraj omenjene Ijali zaključna in letna poročila, pravila zadrug, podatka • revizijska.poročila,,, , Dnjp pomemben vir so poročila in računski . . zaključki. Za posamezna leta r.o tudi tiskani Zgodovinski arhiv Ljubljana Naveden: sc podatk. o čhnuli, deležih, posojilih, Velika večini upravnih vlog j*, bi'a hran ln:h vlogah, stai je rezervnega sklada, čisti rešena s.ponočjo registra zadrug pri Okrožnem debiček Navedeno ic, h kateri zadružni zvezi gospodarskem sodišču in pripadajočimi- spisi spada zadruga. Na koncu sc imena načelnika in S«ccr so uporabnik uporabljal! gradi/o posa- načehitva ter knjigovodje: meznih zadrug. Pomemben ,rir so Sc pravila zadruge. Ta pcJajajo vse .nformanjc o zadrugi ob njem Za raziskovalec pomembne kategorije gradiva ustanovitvi: njen v "dež, nair.cn, denarna sredstva, zadrug pogoje včlanjeni'i. finančne zadeve, pogoje za lik 'idaujo, navedena jc p;ipadnost zadružni /,vc- Erraod intoiiiiativno'.clo bogatili vrst gradivu '¿i. prehodne določbe (načelnik, odborniki ..).' so prav gotovo revizijska poro ila. Rcvjzijc sta opravljei obe zvezi, vsaka nad svojimi čla- VIRI, LITERATURA (licami, vsjko dnigo îcto. \ poročilu so poleg revizijske komisije (revizor, ' načelnik oz. član - Matični listi uporabnikov v ARS in ZAL nacclstva in blagamik) navedem vsi pomembni - Arhivski popisi IbnJov oh mvcntnri podatki o zadrugi: datum ustanovitve, število - Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Graciivo članov, koliko jih je v preteklem lelti izstopilo, in razprave 11, Ljubljana 1992 orislopilo, stanje in vpisni delež.' Sledijo ';nfor - Poîlovn'k čitalnice in sprejemne pižame v ZAL, inaeijc o nacclrtvu, o nadzornem odboru, o po- sprejel 17. II, 1989 ARHIVI XVII 1994 17. prakse za prakso 93 Problematika v /vezi s prevzemanjem arhivskega gradiva gospodarskih organizacij ALEKSANDRA P4VŠIČ-A VI.OST Trenutno šc veljavni Zakon o naravni in knhurni dediščini daje arliivorr. jiravno podlago za prcvzci na m c arhivskega gradiva gospoda rsKin oiganr^icij v .65 in 66. členu. .Ph" daloča, da mora pravna oseba sodeiovati z arhn'om pr1 ugotavljar i, odbiranja in izročanju arhivskega gradiva, 'iri'gi pa, da mora' gospodarska organizacija izročiti arhivsko gradivo a rli1 vi i v desetih letin od nastanka. Sodelovanc pri določanju arhivskega gradiva jc prišlo najbolj v poštev pr izdelali pisnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva, ki ga jc arhiv na osnovi Pravilnika o odbiranju in zre čauju nrlnvskeg.. gradiva nrhivu dolžan d^i vsa-' komu imetniku posebej, Pred izdelavo navodil smo zato poslali vsem valorizirani.n gospodarskim organizacijam.zahtevo, n;ij izdelajr sezname vse dokumentacije, ki naMaja pij rjibovem delu. Odziv jj; bil zelo majhen, zato smo večini ustvar1 ilecv poslali tjpsko navodilo za odbiranje. I.c pri podjetjih, ki so imela žc od piej potrjene al! vsaj v osnutku izdelane vnaprejšnje izločitvene sezname IIi pa sezname dokumentacije kot priloge 'pravilnikov o arhivjranjn, smo izdelali navodilo za vsako posebej. Večina ustvarjalcev c tako odbirahi arhivsko gradivo pa tipskem navodilu. Pri ti*m niso imeli večjih težav, razen pri tehnični in tehnološki dokumentaciji, k: je od ustvarjalca do ustvarjalca različna in zanj specifična. P ukazalo seje, daje pr' tovrstni dokunicn-taeiii ■ naino sodclovanic strokovnih dclavccv podjetja, tako pri določanju kot pri odbiranju arhivskega gradi 'a. 'lam, kjer so nam bih to (lokiinicntacito pripravljeni izročiti, je bilo sodelovanje tclmiciiih profilov zadovoluvo. Gradivo so odbrali oni, tudi z dogovarjanjem o kriterijih od bi mn i a n-sino im;li težav. Glavm problem pa jc, da so gospodarske organizacije pri i/.ročaniu tehnične, zlasM pa tehnološke dokumentne ijc, dokaj zadržane. Pri tem ne pomagajo vdiko niti naša zagotovila o čnvaijn poslovne tajnosti oziroma spoitovarijii mon. bitne zapore pr' dajanja gradiva v uporabo. Zato te dokumentacije pri marsikaterem podjetju, ki ic odbiranje žc opra vilo, nismo dobili Kot vzrok za to pojiavadi navajajo, da taka dokamcntac.ja nc obstoja a" pa, dajo šc vedno potrebntejo pri proizvodnji. Določanje in odbiranje arhivskega gradiva pri tclmicni dokumentaciji postane problematično zlasti ob stečaju podjetja, ko ostane ponavadi zaposlenih Ic nekaj ljudi med kater in. iu tehničnih strokovnjakov. Odbirarjc splošne doki i men iac ijc sc potem šc nekako opravi, pti tehnični pa se odbiranje: ustavi in tudi dc!avci arniva pri tem ne 1 , > ■ znamo ponudbi prave pomoči. Tako smo v našem arhivu (¡Vitli iudi ic-primer, da smo pri manjšem podjetju v tak: situaciji prevzeli tehnično dokumentacijo v cclol. Seveda jc to lahko le izicnia, ki v primeru velikih organzacij nc pride v poštev. Prcvzcin arhivskega gradiva vsaj za določeno obdobji- smo na območju našega arhiva opra\i1I pri o0% ustvarjal cev gospodarstva Glede na zakonsko dofočbo. da se arhivsko grudi -'o izroča v zaokroženih cciotah, srn" pr podjcjjilf k. so odbiranje opriivila v oscmdcsc ih letih, z* tako celoto smatrali gradivo iz obdobja enovite delov ne organizacije oziromn pred formiranjem TOZD (odbralo sc je torej gradijo do srede sedemdesetih let). Organizacije, k? so odbiralc arhivsko gradi ro v zadnjih letih, so se drža i c zvtkorske določenega roka, nekatere, a redke, pa io izročile gradivo cclo preko tegr datuma vse do ponovne registracije v devetdesetih letih. Ob tem moram opozo'iti na slabosti oziroma negativne posle djcc KMctnega roka za izročanje arhivskega gradiva, ki ga predvideva predlog novega zakona o arhivskem gradivi? Dej .tvc jc, da bo ob uveljavitvi tega zakona na terenu šc vedno tudi arliivsko gradivo, nastalo v času družbene last Bine (vs;ij za čas od leta 1983-92; pri tistih, ki z odbiranjem sploh šc niso začeli, pa za ves povojni Čas). V prehodili h določbah novega za kotia jr sicer določeno, da jic tudi to gradivo javna lastnina države m naj bi -a torej arhivi prevzeli Toda, ec se bo izročite držal 30-lct-iicga roka za izročanje, je velikn verjetnost, da se bo to gradivo izgubilo preden bo prišlo v arhiv V za dni'h nekaj letni seje zaradi 'zakonskih in drugih sprememb pri nekaterih podjetjih odbiranje oziroma izročanje arhivskega gradiva pov sem zaustavilo. Gre za primere, ko je bil na pre-možcnic podjetja vložen zahtevek za denacionalizacijo, pa tudi za primere, ko je zaradi reorgan zanj (nastajanje več novih samostojnih podjt. lij "z prejšnjih sest avl i en: h organizaeu) prišlo do sporov pr1 :lcliivi prej skupnega premoženja Tretu vzrok ;c lastninjenje podjetij. Dokler le zadeve nc zaključijo, noecio ničesar izročiti, ko sc zadeva zaključi, pa pride drugi problem. Imeli smo primere, ko so zaradi nesoglasij pri delitvi premoženja al1 pa v borbi za preživetje podje*'a nrodali stavbo, v kater je bil arhiv in jc bilfi potem tako rekoč čez noč treba prostor rzprazimi in dciknmcntai.i > razdelit'. Takrat sejo v nagliei ::cvcda Cirili vel-ko izločalo in če smo hoteli priti do arhivskega gradiva, smo morali grobo odhirati kar na kraju samem in sproti odvažati. V lakih 94 \7. prakse z? prakso ARHIVI XVI) 1994 primerih jc iluzorno pričakovati, da bo odbrano gradivo kompletno, saj napisi na laaciklin vedno nc ustrczajc vsebini. Ko smo kasneje v arhivu gradivo urejali in popisoval smo ugotovili, da marsikaj manika. Glede zakonske do übe, dir jc treba gradivo izročati v kompletnih celotah, je po naših dosedar ib i/k u sni ah nasploh mogoče ugotovili, da se v večini primerov to ne zgodi 'zrok za to/c na eni strani v tem, dr. jl gradivo pomanjkljivo ohranjeno, ker ga za ni ci prostorskih problemov arhiva nismo sproti prevzemal Ku zdaj prevzemamo za ves Čas pc 2. svetovni vojni, so marsikje velike vrzc'i zlasti v začct/iih obdobjih poslovanja posameznega ustvarjalca Vzrok za to so večkratne selitve, poplave, včasih pa tudi samovoljna ur če vam a Celo v zadi.-cm času smo imeli primer, da so v nekem podjetju kljub vsem potrebnim napotkom za varstvo arhivskega graoiva, zažgali vse gradivo družbeno-politič.nh organizacij v podjetju Cd a v času družbenega prevrata ne bi p-išlo do prepirov m medsebojnih obtoževanj). Drugi vzrok da gradivo nc pride v arhiv v kompletnih celotah, jc v tem, da določene zvrsti arhivskega gradiva ustvarjalec še pogoiito potrebuje pri poslovanju in h zato na njegovo željo pustimo pri njem tudi po končanem odbiraniu. To seveda v prevzemrem zapis n ku posebej navedemo Z izročanjem arhivskega gradiva v izvirniku nimamo težav, smo pa Eirtidi že prej omenjeiih vrzel' v gradivu vc'ikckrat zelo zadovoljni, če dobimo vsaj fotokopije Kar se tiic uracnorii izročenega arhivskega gradiva, je situacija od pmnera do prim.cra različna. Le v neke primerih ic bilo arhivsko gradi o povsem urejeno in natančno popihano, ,iecr pa gre za manjše ali večje približke idealnemu staniu. Zlasti zadnje čase smo pri prevzemanju arhi 'skega gradiva vse manj zahtevni, take da prihaja v arhiv večiroma le grobo odbrano gradivo, izdelava prevzemnega seznama in tehnično opremljen' : pa sc sploh opravi šele v arhivu. V to nas silija razmere na terenu, saj iinajo tako rekoč p>' vseh podjclj h borbo za preživetjv zvezi s tem tudi kadrovske težave, tako da ni ljudi ki bi to dele h;hko natančno oprav-ii. Delavci, odgovorn za arhivsko grad.vo, sc tudi pogosto mcnjai : Zaradi krčenja števila zaposlenih se je že tudi zgodilo, da se ic delavce zamenjal sicdi postopka odbiranja. V takem primeru jc pokem potreseno usposobiti novega dclavca. Glede na vse tc bo v prihodnosti treba nameniti v arhivu k^r precej časa za unjai *c tako prevzetega gradi va. Za teli učno opremljanje arhivskega gradi a ponudimo podjetjem pred pridelkom odbiranja arhivske škatle. Kadar poteka odbiraii|C normalno, pride tako gradivo v arhiv že tehnično opremljeno, v ostalih pri meri.1 ga oprembamo v arhivu, Le redko utegnejo podJctja pr odbitanjn odstranjevati tudi kovinske sponke ipd. O sestavi prevzemnega zapisnika in seznama sc dogovarjamo za vsak primer posebej, se pa večkrat ztclala v arhivu kot nri izročitclju Pri tem so največje težave z ugotavljanjem prejšnjih nazivov ustvarjalca Na upravi podjetja tega ponavadi nimajo zbrannga, ugotavljanje po gradi u ■jc zamudno, če dokumentacija ni ohranjena v celoti, pa sploh otežkočeno. Za doslej prevzeto gradivo nihče ni dal zapore za uporabo oz.:roma oznake zaupno za posa mezne zvrsti dokumentacije. Opozoriti moram Še na problem, k. sc je zaradi neurejene pravne zakonodaje pojavljal ob stečajih podjetij. Gre za vprašanje, kdu na; prevzame operativno trajno gradivo, k. nima značaja arhivskega gradiva, če likvidiran- podjetje nima pralnega naslednika. Da b zaščitil :nteresc tam zaposlenih delavcev, smo kar v nekaj primerih nrevzeli v arhiv tudi tuno dokuinentac:jo. Praksa nekaterih drugih arhivov, da tc gradi /o prevzame občina, pri ras ni p išla v pošUv, saj imajo tam prcslorjkc pro blcme že za lastno dokumenta :¡i). Poleg tega tud ni pravne podlage, da bi jih v to ahko prisilili. V predlogu novega zakona o arhivskem gradivu j c določeno, da mora za to poskrbeti organ, ki 'odi postopek p.-cnchania delovne organizacije Verjetno pa bo probem, kam s tem. pa tudi z. o.stu I m gradivom, ki mu šc niso potekli roki hranjenja šc vedno prisoten. Prostori likvidiranega podjetja sc morajo namreč ponavadi izpraznit , nove pa je težko najti. Mogoče ima zakonodajalce v mislili, da bi sc to gradivo hrami o v prostorih sodiSČ, saj prav ta ponavadi vodijo stečajni postopek, toda vedeti moramo, da so količine tega gradiva kar precejšnje Kaže sc torej potreba po t.i. ' prehodnih s'cladiséih". Najšibkejša točka sedanjega zakona jc majhna al skoraj nikakršna možnost prisile k izročanm arhivskega gradiva, če ustvarjalce ali imet ik tega r-i pripravPcn storiti Pridlog novega zakona daje rahlo jpanjc na bolje, ko uvaja ¡nspekc'jski nadzor. Niegova učinkovitost pa bo odvisna predvsem od 1: 'rostí ukrepanja -n višine kazni, sicer utegne tudi to zvodene Í Res pa jc, da bo p^ sprejetju novega zakona teh problemov bistveno manj, ker bo manj podjetij, ki bodo dolžna izročat' arhivsko gradr o arhivu. Za konec lahko rečem, da se mi večina določb o izročanju arhivskega gradiva v sedanjem zakonu in pravi¡nikti nc zdi slaba. Dejstvo p, Si. 2/82) - Predlog Zakona o arhivskem gradivu in arhivih prva obravnava {Poročevalec drzavnej;a ¿bora Republike Slovenije, 5t. 34, Ljubljana, 16. september I >94) calendario scolastico PER LE ICUfll t 0E1 CIRC0L3 OrO»TTICO*3I t ¡..k ANNO SCOLaSTICO 1932 331 a. XI ■ i ■ rw i«» Tf u Koledar s prazničnimi in prostimi dne/i v Šolskem ieln 1932-1931 Pokrajinski arih v !\o\it Gorica, So* s ko nudzonUŠtvo Tolmin, t.c. Sfi 96 b, prakse za prakso AKÎÎIVl XVII n Raunaln ska obdelava podatkov o repatL nran.h vojnih ii ietn k n METKA GOMBAČ Namen pri ¡pevka jc opozoriti na to, kako so sc v zacinjcm času zahtevki po raznih potrdilih iz fondov naše majhne enote Arhiva Republike Slovenije (Referat za dislocirano arhivsko gradivo H) povočaic do tc stopnje, ko jih štiri uc lavke .usmo mogle več obvladati na način, ki jc bi1 vpeljan že vsa leta, kar arhiv deluje. Zaradi nastalih sistemskm in družbenolastninskin spre memb v Republiki Sloveniji so sc pojavile popolnoma nove potrebe posameznikov po raznih notrdilih predvsem iz obdobja druge svetovne vojne. Čeprav še hi zakonsk,: podlage, ki bi reševala problem odškodnin nasilno preseljenih, interniran m n drugih žrtev druge svetovne voj nc, ne moremo zanemariti ali obiti tega poj:iva, ki od nas zahteva rešitve in pa seveda odgovore na vloge. V letu 1994 se je povzpelo število orosilccv do številke 10000 in poiskati jc tilo treba novo pol za reševanje tega problema. Odlo-Č'li smo sc za računali iško obdelavo podatkov in izdajo potrdil. V prvem uclu članka bom iiiijpre) prccistavila organizacijo in poslovanic rcpatriaciiskc službe v Slovenij; od leta 1945 dalje. Med mnogimi perečinv vprašanji, k' so se pojavila p "i na;; po koncu druge svetovne vojne, jc ostaja! odprt tudi probiem vračanja prebivalstva, ki jc bilo v voj iem ujetništvu i v kon-ccntiaeijskih tahoriščih.Tu so bili Sc prisilno izseljeni, mobdi.:ii-ani v okupatorsko vo'sko in odpeljan na priiilno delo. V Lvropi seje od meseca aprila pa vse do koncil leta 1945 premikalo na stot'soee ljudi, k so sc vračali na svoje domove. Da b' to premikanje preži vel in potekalo organizirano, 5c skrb za repatr:iranj< prevzela mednarodna organizacija UNPRA (U'iitcci Nations Relief and Réhabilitations Administrât!an), ki je bila ustanovljena že novembra 1943.' / UNRRO j c bila povezana tudi jugoslovanska oblast, ki |C na poulagi napotiJ mednarodne organizacije ustanovila Državne komi: ijc voinih iiictnikcv, pr silno odpeljani!? delavcev, obsojencev in drugih, in sic.' 10. aprila 1945.2 V Sloveniji so ustanovili Šiab za repatriacijo vojnih ujetnikov in interniranem v, k:;e vodil repa t racij o vseh oseb, k; so sc po štiriletnem okupatorjevem terorju vračale preko meja Sloveniic na svoje domove. Na nižjih nivojih so bile ustanovljene Taja Č«pj£, cCs poteku repa iriac ijc v Iclu 1945, 1985,1 3.1, šl. 2-3,str. 235. Arhiv Kcpuolike Slovenije (AS), Slab rcpatriacijci vitju i h ujetnikov in imerniranetv, la.se 132 (prjj Arhiv lnšlituta na novejšo zgodovino ,'A1N77). Komisije voi nega področja za r :patr:aeijo vojnih ujetnikov in inicnuraiiecv (za Štajerske v Mariboru, za Gorenjsko na Jcscnieah in za Primorsko najprej v Trstu, nato v Pivki), okrožne kumis"c ir zbirne baze. Komisije vojnih področij so bile 17. 7, 1945 preoblikovane v odseke štabov za -epatriaeuo.3 Prav tako .mamo v Beogradu in Zagrebu postavljeni Dclcgaeiji pri predsedtvu SNOS, Odsek z.i repatriaero, ki sla organizirali t.i. notranjo repatriacijo, saj jc bilo število ljudi, ki so bili preseljeni -/. Gorenjske in Štajerske v Srhijo, Bosno in na Hrvaška, zelo veliko. Odsek za repatr acijc v Beogradu jc imel svojega preči hodni kii - OF slovenskega naroda - Odhor '.a Srbi:o, ki jc žc v jeseni 1944 pričel z zbiranjem podatkov o slovenskih izseljencih, ki so jih predvsem leta 1941 Ncmci izselili v razne kraje v Srbiji. V Sloveniji jc Sta h za tcpatriacijo takoj po ustanovitvi pričel organizirati pogoje za vračanje icpatriirancev v domovino. Svoje dclojc naslonil na sodelovanje z vojaškimi m civilnimi mtano vam. doma v tujini. Po Sloveniji so v prvem mesecu po končani vojni organizirali 36 sprejc-mališč; kicr so vračajoče oskrhcli, popisali in jih napouli proti domu Število sprejemališč in baz sc jc spreminjalo, saj so razmere pokazale,v katerih krajih je pretok transportov večji in jc bilo treha kapacitete povečati, drugod pa sprejemal isč a po močnejšem valu mco majem in septembrom 1945 zapirali V -jkv'ru Komisije vojnega področja oz Od seka štiiba za repatiiar.ij j Maribor sc bile orga nizi rane hazc Studenci pri Mariboru, Slovenski) Bistrica. Dravograd - Bukovje, Slatina Radcnci, M; rihor, Celje, Brcžicc, Žagarje, okrevališče Viit:iš in prenočeval niča za okoli 500 oseb v Zidanem Mostu 4 Pod Kom'S'j^ voi nega področja oz. Odsekom Jtaba zb repatriac iijo Jesenicc so delovale baze Jesenice, Gozd Mi rti, Ijc k, Kranjska Gora, Bled, Rjifflvljica, Kranj, Škofj.i Loka. Kamnik, Dom Žale, Tržič.5 Komrlja vojnega področja oz. Odsek štaba za repat.iacjo za Primorsko pa jc bil odgovoren za hazc ni sprejemališea v Postojni, Šempetru na Krasu, Trdrrinu, Vipfivi, Ilirski Bistrici, Divač. (prej Kodni). Vrhpolju, Trstu, Ajdovščini, Idriji, 1'rav Mi 1'rav lam AS, 5lab v.i rcpalriacijo, fasr. fB AÍÍI11VI XVII 1994 Iz prnksc za pnikso 97 Kobaridu, Gorici, Bovcu, Logatcu, Planini, Rakeku, Rajblju. V Ljubljani pa so organizirali s^rcicnialiSča v Baragovem semenišču, Zgornj iski, mmjijC nišču, učiteljišču ter šc nekaj manjšin (Licbtcn t hum, nršoliiikc, frančiškan s k- kolegij, vajcm.sk, dom, zavetišče sv Jožefa na Vi dcvuan.sk j, kolodvor). Krajši čas jc delovala lud; baza v ( niomliu.6 kol sem že omei ila, so večje šlevilo manjših sprcjemališč in baz žc ob koncu junija 1945 zaprli. Nova okrožnica, poslana v vednost vsem odsekom in bazam z. dne 17 8 1045, nastala na osnov, izkušenj, ic uvedla novo organizacijo rc-palriacijskc službe. Vse odseke -ilnba za repaid acij o (Maribor, Jesenice, Šempeter na Krasu) so razpustili, poleg lega pa so zapri i ba; Slu-dcnci pri Mariboru, Slovensko Bistrico, Školjo Loko, Bled, Šempeter in Kozino. Baza Gozd Martuljek seje preoblikovala v okrevališče Do tedanji okrevališči Villoš pii Slatina Radcnci sla bil: predani v lliiravo Ministrstvu za socialno politiko v Ljubljani. 7 dciom so nadaljevale oziroma so bile na novo odpric baze: Baragovo semenišče v Ljubljani z okrepčevaliljca na glavnem koknivoru, Domžale, Kamnik, Kranj Radovljica, lescmce z okrepčevalnico na kolodvoru, okrevališče Gczd Martuljek, bogoslovje Maribor z okrepčevalnico na kolodvuro, Bukovje pri Dravogradu, Celje z okrepčevalnico na kolodvoru in okrepčevalnico i.i nrcnocisčem v Zidanem Moslo, Brežice, Divača, Vrhpoljc pri V. pavi, Tolmin in Po lojna 7 Do konca leta '945jc biiO šlevilo ljudi, k; so sc vračal: na sveje dcmovc, vse manjše in zalo sc je zmanjšalo tudi šle vile baz po Sloveniji. Lcia 194b delujejo Baragovo semenišče v Ljubljani Divača, Jesenice, Kamnik, Maribor. Od 'cla 1947 so aktivne baze v Ljubljani, Kamniku (lu so sc regisliirali predvsem ekonomski emigranli) Divači. na Jcscnicah, z letom lc>48 sc nkinc baza Divača, odpreio pa sc z letom 1949 baza za zaposlitev delavcev v Podbrdn pri Vipavi, urad za rcpatriacijo Šempeter pii Gori i, baza za repa-lojfflju Lnkavci. Od 1953-1059 jc sprejemna postaja v Ljubljani (Svet za zdravstveno in socialno politiko pri LRS), prevzela delo in lcia 1955 ludi arhiv nekdarjih baz za rcpalriacijn Fond Štaba za repariacijo, ki ga hranimo v našem arhivu, časovno obsega gradivo od 1(>45-1959 Rekonstrukcija organiziranja in uclovanja baz je nastala na osnovi poročil, okrožnic, odlokov in navodil, ki sc nahajajo v fondu, in jc narejena do le mere, da lahko razumemo kvaliteto podatkov v gradivu, njihovo uporabnost in pomen Poleg organizacijske mreze je potrebno poznali šc nekaj navodil za organizacije dela v sail ih bazah, s poir.očjo kalcrih bo ludi jasno, Afj Stati /,1 rtpMlriacijo, fose. 132, fase 2, fase %. AS, íl'ah za rcpatriacijo, fase. 72. kako jc gradivo nastajalo in katere vrslc gradiva sc nahajajo v fondu Vsr.^a baza ¡c imela komandama, pobl-komi.;arj=i, rclcrcnlc za micndiaico, sani telo, socialno skrbstvo, promet, sindikat, personal. propagando in seveda administratorje, kurirje, kuharice, spremljevalce repalrjiranccv na poli i/ baze prob domu, ljudi, ki so pomagab v ambulanti, skrbeli za čistočo i'.d. S l 7. ) 04^ jc hilo določeno, da se izpolnjeni fermularji, kamor spadajo predvsem kartoteke predhodni,i podatkov za vojake, k so bi!' v -ujetništvu, m za osebe, k so bile v nlcrnatiji, na prostovoljnem ab prisilnem delu v inozemstvu, popisni seznami, seznam, transportov, seznami m podatki | osebju, da omenim le nekaj od njih. pošiljajo direktno v Ljubljano Štabu za repa Iriacijo.8 Da bi bil pcslopck sprejemanja ljudi ki so sc vračali domov, v vseh bazah enak, 'c Šlab za rcpatriacijo izda1 več navodil Ob prihodu v bazo, pred namestitvijo, so repatrii -ancc razdelili po skupinah in ipraviii dczinsckcijc obleke ter o:;cbno kopanje. Temu jc sledil zdravniški pregled. Isiočasno z zaravriškim pregledom jc potekalo podrobne popisovanje oseb, za kar sc bili ■zdani posebn, obraze, najpomcmhnciši gotovo kartoteke predhodnih poualkov in popisni seznami. Rcpalriirancc so razdelil, v pel skupin. V prvo skupino so spsdali aktivni ofieirii V drugo sku puio m spadali podoficirji, vojaki in civilisti, ki so prišL v poštev za mobilizacijo in so jim duh mcscc dni dopusta. V tretje skupino :;o določili osebe, ki so sc lahko vrnile domov. V čelno skupi »o so razporedi1, osebe, ki sc niso mogle vrniti domov, zaradi lega, ker šc niso bile vzpostavljene prometne zveze. V peto skunino pa so prišl' li.ili rcpalriiranci, ki niso mogli na svoje domove in niso bin spodobni za delo ler so jih predali predstavnikom Miirslrslva za sociaino politiko, ki sc jih razporedili v razne domove (za starostnike, otroke v dečje domove).9 Za vse povratnike so bil' narejeni popisi, od kale rili so za današnjo uporabo zanimive predvsem kartoteke predhodnih podatkov in popisni seznami. Ti dve kategoriji gradiva sta tudi naj-popolncic ohranjeni in naiobširnejši. Za večino baz po Slovcni ' so ohranjen, popisni seznami, ki vsebujejo 17 rubrik Kako so izpolnjevali rubrike, jc bilo odvisno od administratorjev, zalo sc pojavljajo raziike ne samo med bazami ampak ludi v okviru cnc baze. Razlike sc pojavljajo največkrat v zvezi s številčenjem, in sicer v rubrikah zaporedna številka ■11 številka objave. Ponekod so vsako polo Slc-vileili na novo, laka so bi ni ludi navodila, ir. >c števdka lekla od ena dalje v nibriki številka ob;avc. Ponekod se zaporedna številka in števil- Prav tam Prav lam. 98 Iz prakse za pranso AlîlllVI XV[[ [094 ka objave ujemala. To pravzaprav ne vpliva bistveno na pomen In! vrednost podatkov, vpliva pa na čas .skania. Bistvene se. niotike z osebnimi podatki, datumom aretacije, izgona, vrste repatri-■ ran i a in datumom vrnitve. V glavnem so te rubrike dosledno izpolnjene. Poleg teli najdemo še podatke o zdrav.stenem stanju, kraju dodelitve nt pod opombo podatke o tem, kam so biii posamezniki poslani (OZNA, bolmea, domov, dopust itd.), kar sc je nanašalo predvsem na vojne obveznike, bolnike, mobili-:i ane v okupatorsko vojsko politične emigrante in podobno Popisni seznami so zbrani po bazah, v glavnem kronološko, po zaporednih številkah oz. številkah objave. Nekaj ¡e ''.pkanih, več na pa so rokopisi. Oglejmo si šc podatke v kartotek, predhodnih podatkov. Te vsebujejo 11 rubrik, so pa dostikrat pomanjkljivoj'1 izpolnjene kot popisri seznam!. V-cbujejo pa osnovne podatke, s katerimi laliko v kombinaciji s podatki iz. popisnega seznama izdamo potrdilo. Največkrat manjka datum pri hoda v bazo, V takin primerih si pomagamo s številko objave in bazo, ki j« kartoteka skoraj vedno ima (obe, ali eno ali drugo) in nato v popisnem seznamn poiščemo manjkajoče pouatke. Za repatriirancc, ki so sc vrni1 i v domeviro preko baz v Srbiji, Suboticc, Velike Kikiridc, Bele Crkvc, Petro vgrada pa so kartoteke glini zapis, ki ga imamo, PišaJ: so v einli ;i, niso pa jih pošiljali dosledno iJlabu v Ljubljano, zato niso popolne, Kartoteke predhodnih podatkov so razdeljene pc abeced', pisane na roko, zelo redko nt: pisaln stn jj Po pregledu in popisu je repatriiranec prejel objavo, brez katere ni smel zapustir baze. Na objuvi jc bita navedena baza za rcpptriscijo, štculka obave in datum odhoda. Poleg teb Kategorij - popisnih seznamov, kartotek m objav - pa so nastajal' po bazah šc mnogi drugi seznami in popisi pri posameznih referentih, dnevna Štc-v lena porodila o transportih v posameznih bazah (izkazi iransportov), desetdnevna poročila o g; banj ii rcpr,tri Irance v, poročila o sanitetnem delu, številčnem stanju bolnikov, seznami bolnikov (Golnik, Ljubljana- Kamnik), bolniški listij seznami inlernirancev v karanten1, poročila o stanju 'alog, hrane, najrazličnejše evidence prejema in izdaje Živj], obrokov, kijigc inventarjev, podatki o osebju (karakteristike, osebni listi, seznami). Naštele kategorije gradiva so pomembne predvsem za študijske potrebe, s pomočjo njih lahko preštudiramo in ponazorimo organizuciio in delo Štaba za repatriftoijo in posameznih baz predvsem v pr\ih povojni., mcsccih, ko naj b;. se po predvidevanjih ^taba premikale po Sloveniji ireko 440000 l,adi.10 Tuje državljane so leč 'i od domačih, v glavnem so jih zbirali in popisoval' v Ijubljani /\S. Slab ia rcpatriacjo, fase 131' in Mari boni m jih nato organizirano napotili proti mejam. V obrazcih za mozcmec so poleg oseb";h podatkov vpisani šc datumi prihoda in odhoda. Seznani inozemeev so ločeni po državah." Kojc govora o arhivskem gradivu ir. uporabi pravimo, da ga hranimo predvsem za potrebe znanosti in kulture. Prav pri fond« Štaba za rcpatriacijo voji ih ujetnikov in in temi ranče v Slovenije pa bi rnda opozorila na npravno-p ravne potrebe, ki sc pojavljajo v vsem obdobju po drug' vojr.i. Če pogledamo zapisnik o predaji in prevzema gradiva Štaba za rcpatriacijo sprejemni postaj' v Ljubljani z dit 24. I. PJiŠ je posebej poudarjeno, da se "v zadnjih letih vedno pogosteje obračajo na obstoječo Sprejemno pi-sarnu hivši rcpatnininci /¡t izdajo vseli mogočih potrdil :n dokumentov" 12 V arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubi jam je gradivo prihajalo v več fazah. Leta i960 je veČino gradiva oddala sprejemna pisarna Sveta za ; :lravstvo in socialno politiko LRS Ljubljana. Del kartoteke predhodnih podatkov je arhiv Inštituta prejel cd Republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije leta 1963, dnigi def pa leta l%6. Gradivo obsega 230 fasciklov, od tega j c 71 fasciklov kartoteke. Gradivo sc je stalne uporabljalo predvsem za izdajo potr I o ntcrnaeiii, nasilni preselitvi, p isiln mob'lizaeij' v okupatorsko vojsko itd. A leti i c povpraševanje po teh podatkih stalno naraščalo Samo v letu 1993 sc ic v Rcfentn za d'slocmmo arhivsko gradivo II. izdalo 2200 potrdi1 V letu 1994 je število vlog, ki so prispele v naš arhiv, mogočno naraslo na 10000 Potrebe, kot lahko sledimo, so realne ali ne, odgovoriti pa moramo na vsako vlogo. Ustanovila so se mnoga dništva, ki so organizirala zahteve ljudi p-i odškodnini r/a škode in trpljenje med dnigo vojno ir. vsa ta dništva kot tudi posamezniki sc v zadnjih ici i h in mcsccih obračajo za potr lila na riši arhiv kj :r je "na udanf prav fond Štaha za rcpatriacijo Gradivo sc je popisovalo v dveh fazah Naj-ïxjj sc j c pregledalo, po potrebi tehnično uredi o listo gradivo, k' sc je potrebovalo za izdajo potrdil že v 60. in 70. [etih. 'l o je 168 fasciklov, kicr so popisni seznami iz vseh baz ter kartoteka predhodnih podatkov (fond je uredila in si i mamo popisala Marija Oblak Čarm). V zadnjih letih, ko jc število vlog stalno naraščalo, pa smo zaradi potrebe po boljšem poznavanju eelotnega radi-va popisaP in teh lično uredili Se 6X 1 isciklov Tud'. tokrat nair. ji Slo predvsem zato, da dobimo čimboljši vpogled v ce;otni fond, kur nam bo služilo pp praktičnem delu. Ob sedanjem "navalu" j d b»lo potrebno pn-nr si iti, kaj štorih: pr ač, da se gradivo zaščiti, ker se sc mnoge popisne pole in kartotečni listi AS, Slab Y3 repaliincijo. fhsc 7.7. AS. Slab za repa iri a cijo, fase. 19 ARM1V1 XVJ1 1994 h prak.ic 7.r. prakso 99 zaradi stalnega pregledovanji: poškodovali. itatr-g;di, tisti, ki so pisani s svinčiikom ali kopi-nirrr pa^inem, pa ze .i sliibo berljivi in poskrheli /a lo, d;i se poišče najkrajša pot do podatkov, za katere prosi vedno več lindi. Dokler ne bodo jasne odločitve vlade o tem, kdo, koliko in na kakšen način pride v poitev za-dodelitev odškodnine, ho sliinjt takšno, kol jc - na stotine in stotine vlog, ki zahtevajo oc ^ovor. Osnovna dela, kot so sortiranje kartoteke po pr.itnk.h, manjša ielmična dcia (ovitki, škatle, najnujnejša zašita poškodovanega gradiva) so se in se opravljalo sproti, reši., pa je bilo treba glavni problem, kako p •iii do iskarih podatkov po najkrajši in najhitrejši poti. Odloči.i smo sc za računalniško obdelavo podatkov Dcio je potekalo v dveh fazah. V pr/i nizi J ki se jc pričela sredi junija 1904 smo v računalnike viiii.šali podatke iz "Kartoteke pred hodnih potliitkov za vojake, ki si bili v ujctniStvii .n za osebe, k so bile v internaciji, na prostovoljnem ali prisilnem delu v inozemstvu". Milan li«zjak in Darija Plevel, ki sta poskrbela z;i tehnične izvedbo projekta, sta se odločila za program Dbasc. Preko študentskega servisa smo začasno zaposli 10 študentov, k: so delali v dveh izmenah po Štiri ure, na petih računalnikih. Za dve izmen, smo se odločili zato. ker je delo zahtevalo maksimalno zbranost in natančnost, Kartoteke so v glavnem pisane z roko in zate večkrat težje bcilii,rc, zato smo določil j 30 vnosov na uro. Kartoteke, ki so bde izpolnjene v srbskih bazah pa so p'sanc v ei.il ci, .11 te smo delavke v iirhivn izpisale v sloven.ščiri in nato dale v delo. Tudi Siter je bila vsaj ena izmed nas stalno dosegljiva, če jc bilo potrenno razbrat težko čitljiv rokopis ali rešiti kakšen drug problem. Da n prihajalo do zastojev pri ticlu z. računalnik* pa jc skrbel M:lan Bizjak. Bu jp vedno pr' roki kajti delo je sproti narekovalo prilagajanj;', dopolnitve in vedno nova majhna, a pomembna dcpolnievania programa i načina d t i, tako tla jc višanje v račun,iluiK potekalo brez zastojev m so bi I računalniki zaseden, brez prekinitev, Vpisova;i so se nasledil,i podaik. baza za reparacijo (oštevilčene so od 1-41 in 50), številka objave, po kateri je možno naj*i posameznik? na popisnem seznamu hazc, priimek, očetovo ime, nne, kraj rojstva, rojstni podatki, vrsta (n;[,silno preseljeni, poslani na delo A, internirani li, mobi'i :iram v okupatorsko voj:;ko C, prostovoljno deio D, ostalo O), datiuv. odhoda, datum vrnitve, vrnitve m opombe. Po dobrih dveh mcsccih smo končali z vnašanjem potliitkov iz kartotek Obdelali smo 71 fasciklcv in vnesli okoli 66000 podatkov. Ker se jc pokazalo, da delo poteka tako kot smo si mi misiji i, smo takoj prešli na drugo fazo dela, in si;cr na vnašanje podatkov iz popisnin seznamov haz. Tudi to delo smo izpeli,ili s pomočjo Študentov, delati so pmv tako na petih računalnkih v eni lj-.meiif (4-6 ur). Kartoteke, ki so nastale na osnovi popisnih seznamov baz, m.io popolne (ohriinjiuiiii je okoii 70%). Dopolnili smo jih s podatki iz popimih seznamov in tako dobili kompletno bazo podatkov iz fonda Štaba za repatriaciio, ki se hrani v našem arhivu (Referat za diHtMrano arhivsko gradivo D). Milan Bizjak je vse nastale datoteke združil in obdelal icr oblikoval program za iska ;jc popravljanje in vnašanje oh preverjanju in dopolnjevanju s pomočjo popsnif seznamov. To smo stomi za vse baze za rcpatri.jcijo za ieto Uid5 in prve mcscee leta 1946. Obenem se jc tud: popravljalo napake (narobe pisane priimke, datume itd.). Ko smo z delom v glavnem končali (nadaljevalo sc bo za lela 1946, 1°47...), jc bilo vnesenih okoli 120000 pud,'!kov, oko! 10000 od teh jc bilo podvojenih, čeprpv se jc med delom že .^ločilo pnbližno 4000 kartotek, vseli kopij pa ni bilo možno ugotoviti Bazo smo prcsortirali po kn-'ili in obenah m s pomočjo krajevnega leksikona popravi i .mena krajev, na konen pa je bila izvedena še kontrola vseh vnesenih podatkom Darja Plevel je pripra /ila program za iskanje potliitkov m v decembru nnio pričeli z iztlaio potrdil. Iskanje ;n preverjanje podatkov jc možno na pet načinov po1 1) ppiniku, •"nemi, datumu rojstva 2) datumu rojstva, kraju "!) kraju rojstva, priimku, iii.cnn 4) ba-,i, številki objave 5) z listanjem baze podatkov. V treh mesecih bomo lahke odgovorili na vse vloge (.okoli 10000 jifi jc) za kar bi potrebovale Štiri delavke nase enote, če bi delale samo to, kar neka i let. Poscbij moram poudariti, da ic izredno dobro polekalo sodelovanje med strokovnjaki obeli strok, se pravi arlvvisti in računalničarji, kar jc nedvomno zelo dobra izkušnja za nadalmjc delo. Pozitivni! jc tiuli izknsnja s študenti, od katerih smo zahtevali osnovno obvladanje računalnika. N;i ta način smo rešili predvsem tri stvari Zagotovil1 smo luPcjšc m popolnejše reševanje vlog. ziiščilili gradivo, ker so mno^c popisne pole in k.irtotckc zaradi stalnega pregledovanja zelo poškodovane, za znanstvenoraziskovalne potrebe pa smo ustvarili bazo podatkov, ki bo raziskovalccir. dragocen vir za njihovo delo. 100 Iz arhivskih fondov in 'birk aki11v1 xv]] 1994 Iz arhivskih fondov in /birk Sejni zapisniki kranjskih dt/^lr ih stanov FMA UMEK "Leta 1530 nii ponedeljek po nedelj; linnii-nisccrc (14. marca) so sc zbral v Ljubljani na dvorni več i gospodje ni de že I ar-j Kranjske, Slovenske Marke, Metlike, istre, Krasa, sc posvetovali o vsem in da ne bi bilo zmot o (Mu in zaradi večnega spomina, so zapisali v knjigo in tako sklenili, da sc to tudi v bodoče nc opusti ali drugače opravi ali pozr.bi. Tc sklepe naj podpišeta deželni upravnik Jorg Gall in ?>e en dežel an"1 TaKo sc glasi vpi^ na prvem foliju knjige, ki je na platnicah naslovljena Noeu Landlagc, ?Aich Verordneten Ausschnss Protocoll Itcm die Trauburgisehc Handlung, na prvi notranji strni, pa je naslov, preveden v slovensk- jezik, l^bel vsakega posvetovanju, tako v splosnl.i zadevah kakor iudi o najbolj potrebni obrambi p,ot' dednemu sovražniku Turkom. K miga začenja v fotjdu Dr;žclp stanovi Kranjske, 1. rcgistratnra, serijo knjig zapisnikov se; deželnega zbora cd 1530-1783. Popis v konkordančn tabeli navaja, da ic serija sestavljena z dveli delov. Prvi del obsega 48 knj.g, k. so označene sejm zapisniki šl. M 8 za ca.* ¡530-P42, drugi d-;I obsegi knjige zapisnikov odbora 1617-1783.2 Prvih 48 knj g je dobilo današnje ob'iko v času deželnega rc^i-stratorja Karla Seilricda Perizhofferia pl. Pcnz-hof (1694 - umrl nezrano po 1748). Perizhoffer poslane registrator dcžclmn stanov leta 1722.1 Deželni stanovi v 16. slol skrbe za ohrai.itev spisovnega gradiv« v potreb pisarniškega poslovanja. Beležka dvorne veče 14. marea 1530 kaže, da skrbi za pravilnost poslovanja deželni jtprav-nik 4 Gradivo deželni':, stanov hran. dežclr: pisar v posebni skrinji, kakor kaže zapis v letu 1548,5 Kt ni bilo registratorja, hranijo ključe od skri- 1 Arhiv Republike Slovenije (AS) Slan. A 1. ikalta K7S. R»|. 1. Splošni pregled fondov državnega arlii"n Ui Ljubljana 1960, ,lr. 79; konkordančna tabela navaja sejni zapi::niki ii. 1- 48 ikaila Ji. 875-921 in zapisniki 1617-ir,!8, 159.1-170J, 1720-1783. ikaila it. 922-930: I*, Itadics, t),is Arcbiv Mer kiainisclicn Landschifl, l.Zy ] 862, Si. 284 285. 289.292, 1863, ii. 11, 23,24; K Kadics, l)ic krainisehe l.atidlfj;swcscn, OstcrT-migar. Rcvuc.X1,\ 1902, 16-17. 21-2.1, 26, 2« 15, 40 44 in ponatis; M. V :rb,I>c^clno?.borski spisi krsin škili de iclnih sianovl., Ljubljana .980 str. X;i. 3 SI)L 6, Ljubljana 1935, sir. .104 107; AS, Slan. A l, lase. 405. škatla 734, ovilek nr?dniki rcgisiralcire, ncilatirun sp s K.S Pcpinhtifrorja 4 AS. Slan. A 1, ikaila 875, fol. I. 5 AS,Slan. A 1, ikaila 875, fol. 145. nje, v kateri so deželne svoboščine, stanovski poverjeniki.Prevelikega reda v deželni pisarni ni bilo, kar seji, izkazalo, ko je dežela potrebo"ala spise za pogovore s freisinšk.mi komisarji. Zato sklene odbor na svoji seji 2, marca 1586, da dežela nnjno potrebuje rcgistmlorja. Dn-> 13. novembra 1586 pa sklene odbor, da sprejme v registra turo Mansa llalleinspilla, kar naj potrdi na prvem riasled ijem zasedanju deželni zbor Službo naj nasiopi čimprej. Skunaj s pl Scheyerjcm naj registrator pregled' in urcli spise v pisarni, dokler ne bo zgrajen lontovž. Že 2 marca 1585 sklenejo na deželnem zboru, da naj sc v deželni hiši uredi Indi stanovanje za rcgislratnrja.7 Perizhoffer navaja v Carniolii Pragmatici, da dcžel-n: stanovi nastavijo leta 1589 še adjunkta regi-stratoria, a iz sejnega zapisnika 20. avgusta 1589 je razvidno, da sklenejo, da je polrebna za regi-straturo taka oseba, ki registraniro že pozna. Perizhoffer v nedatiranem spisu našleva vse deželne regUiratorje. Prvi je lians Haltcinspill leta ls8(>, ki ga nasledijo leta 1589 Baltazar Kjiralt (Ginakli), leta 1595 Hans Kralzenbaclicr, leta K)07 Scbnstuan ftseli, lela 1613 Felicijan Kirch-bcrgcr; leta 1616 Andrej Koppcmagcr, leta 1638 lbns Huchhir, lela I6C0 Marlin Otlnancr, letu 1652 Gabrijel Lukančič, leta 1659 Jurij Scllc-nitseh, leta'¡665 Marks Pcrizholfcr, lela I68K Msrks Jožef PcrizlioiTer, leta 1722 (16. jannarja) Karci Scifricd Penzhoffer.* Službena dolžnost deželnega sekretarja je pisar h stanovskih institucij in lo deželnega zbora, odbora (Aus sr.huss), urada poverjenikov (Verordnete Ami Verordncte Sielicl, dvome veče (1 lolt:iiding) n celo dežel nogi a varskega sodišča (Landcshaubi-manníschcs Gcrielit). Knjige zapisnikov 0(1 17 siol. obsegajo zapisnike različni1" stanovskni organov, od 17. stol. dalje pa knjige obsegajo le 11 AS, Slan. A 1. ikalla 9.17 Čl' 1, Skali? ¡2* Olj II. Na prvi sirani n o L ru n j i strani Cl' t je cx libris Jnicfa I:cri1inawla WoliTa, itr. prava, svetniki, tlciclncya gfcvar.«® Kranjsk- l'rcpiii CUL II so v AS, zbirka rnkiipisiiv it. 144, 34i. 14fi 12 AS Slan. A I, ikalia 9.W l.csieiin über erst- und a.irtcni 'IT. eil der Camii'liac l'ra^ni^licair ni'fycriclllct iln.ch mich C'.irl Key-fi dl v im t'cri/.holTcii auf l-brcnbainlb, l„-inibcli:ifl1ichcii Rcp-slralnrcn allita im Jahr 17.1h, kasncjSi pripis pml nasUw neu cingclmmlcn im 1. ¡föL l'rvf nnv-i vc/avi sn ftnlf na platnicc skrajSati liastnv l.cxicmi iiber crslcn imil anitan "l'hci. itcr C.,ir-Ii in Ii,ic l'rayinaticac 17.16. l>k»knn jc i/rniil slannvskinm od-Ixm. iMlbiirnik l;ridcrik v ilv pl Krcnzbcrt;, »*mi pa pJ je i/roiil prijalctj, kakol priäa zapis v l.tlisikonn. zapisnike posamezirh institucij. V tem stoletju v teb knjigai. 111 zapisnikov dvorne veče, pojavijo pa sc zapisniki zasedanj dežel nogi a varskega sodišča. Zapis-iiki zaradi naknadne vezave ne tečejo povsod v kronološkem redu. V p h i v knjige /api^aiko\ imajo tele sestavne dele unc vrste zapisa (sklep, obravnava, posvetovanje), ime institucij!', pri kateri j t sklep al. zapisnik nastal, datum, navedbo navzočih ir vsebino sklepa oziroma razprave. Mnogi zjffiisi nimajo navedeno, pri katerem organu so naslah Na njihov izvor moremo sklepati \r, navzočih oseb. Večinoma gre pri takih zapivi za zap:snikc al. sklepe urada poverjeniKov Datiranje v Ictdi 15.30, 1531 je deloma po nedcijah in svetnikih, deloma po ko-ladjHjkih imcvi\ od leta 154? dalje je datira ije le po koledarskih dnevih Sprva ne navajajo imena navzočih al* razpravljal cev. Izjemoma so to storili pri posebno pomembnih sklepih kakor na primer na zascdaniu neoznačenega organa dne ^O. aprila 1530, ko so razpravljali o occnitvi davčne osnove.1-1 Od 16. marca 155u dalje so nri zapi aiikiii n sklepih Bfga|ali imena naMzočih le pri nekaterih sejah, od leta 1569 dalje pa so vpisi navzočih stalen sestavp' del zapisnika V letih 1530, 1531 in 1543 so vpisani le sk!ep> sej in razprav, od leta 1548 dalje so zabeleženi dnevni red, razprava in sklepi. Vseb.na razprav jc od leta 1559 dalje titdi podn asi ovij ena, podane so kratke utemeljitve in skiep. Od leta 1571 dalje jc navedena obširna vsebina razprave, od leta 1576 dalje jc navedena razprava posameznin razpravlja Icc v, k: io zakliučujc sklep. Od Šestdesetih let 16. stol. imajo razprave na robu zapisane pripombe p.samc, ki označujejo izvršiicv sklepov. V 17. stol postanejo sestavni del zapisnikov tudi dekreti deželnega zbora ali odbora. V prvo knjigo Sejnih zapisnikov so uvezani tudi dcžclno-zbor.ski spin f imenovani» komisarjev, instrukcije komisarjev za deželni zbor, otigovori dežele il .) z leta 1548 in razni dopisi stanovom (1541 1548). Čeprav govori prv vp,.- v knjigo da mora sklepe podpisati deželii' unmvnik in eden od navzočih, sc tega niso držali Izjema jc le razprava vclilcga odbora 25. jmija 154ko so razpravljali o deželnem poovu, obrambi dežele, novi pt lavčitvi m izbrali dva poslanca, ki sla šla na D.inj. Tedaj so sc vsi pn-1558 1560 1562, 1564-1566, 1570, ki očitno v času vezave kijigc niso bili več ohrarjen.. V knthi so zapis skcpo'' in zartisniki obravnav ter posvetovanj različnih teles: - dvome /ečc 1530, 1531, '549, 1567-1569, 1571-1571, ki ie v nujnih primerili, ko m bilo U /\K, Strni. A l„Jk=nla (CS. (ill. (>'. M ii!., fol 73 76 ]102 17. arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XVII 1994 moči sklicali deželnega zbora, sklepala tuil v deželnozborskih zadevah. - odborov: velikega, ožjega, matega, 1530, 1531, 1567-1569 ¡571, 1572 - deželnega zbora 1530, 1531, 1548, 1563, 1568, 1569 - ureda poverjenikov 1531, 1568, 1569, 1571-15?3, ki jim sprva določi dcželn1 zbor konkreten predmet obravnave, nato pa postanejo izvršilni organ deželnega zbora s sla liinii pri sti jnosliri. Izraz Vcrordcntc se v prvi knjigi zapisnikov pojavi v letu 1540.15 Na prvim zasedanju dvorne veče, ki jo zabeleženo v knjigi in za katerega so zabeležen, sklepi z dne 14. marca 1530. obravnavajo papc ževo zbiranje pomoči za boj proli Turkom, turško nevarnost, grrdnjo deželne hiše, nastavitev dveh deželnih zdravnikov, ki prejmeta vsak letno po 100 dukalov, imenovanje lorga pl. Lamtcrga za deželnega prejemnika, k. prejema letno 200 gld. in iz tega vzdržuje tudi svojega pisarja. Dne 4. aprila 1530 imenuje dvorna veča Wolfa pl. Laribcrga za vojaškega poveljnika.16 Dne J0| aprila 1530 so prvič navedeni člani dvorn^ veče, kicrso zasloprne vse kuriic ifljih jej navzočih 1 7t med njimi so deželni glavar, dežclr- upravnik, ljubljanski škof, ljubljanski župan in mestni sodnik 17 Na p ob tuji t k pred vnebovzetjem (23. mai) 1530 razpravljajo na dvomi več i stali?'"ih za zasedanje mcddcžcinili odborov Štajerske, Koroške in Kranjske ieta 1530 v Slovenj Gradcu in o medsebojni vojaški pomoči dežel. Predlagajo, da vsaka dežela da od 200 renskih goldinarjev jmenjske rente po 1 oklepnega konja oziroma na 25 goldinarjev pc er.ega pešca. So proti prucgnitvi podložnikov v deželni poziv, ker "ti le zanemarjajo delo pa tudi zaradi tega, ker se od n.ib pričakuje upor."18 Dne 4 julij« 1530 se ponovno sestane dvorna veča in med drugim razpravlja, da nastanijo najemnike na Gorenjskem in v Slovenski Marki in določi osebo za odbor (Aussehuss), "če se deželni mu glavarju kaj pripeti in da so mu v pomoč. Oc jc potreba večja, i ihko deželni glavar odredi poleg izbranih tudi druge osebe." 7a odbor izv0?i|0 pel oseb-poicg deželnega glavarja hansa Kaeiiancrja še deželnega upravpika Jurija Galla iz Motnika, Jurija pl. Lambcrga s Crnclega, Kri šlo I a pl. Purg.Ua]a, Jurija pl. Schnitzenpauerja ir En.zma pl Thurna 19 Dne 14 septembra 1530 deželni zbor določi poseben odbor za odmero davka za deželo. V n,em je 15 eseb. poleg Kacijanerj-"1 Hansa, deželnega glavarjz, Juma Galla, deželnega upravnika, in članov edbora, ki so bili izvoljeni 4. julija 1530, še pi. Črnomcljski. Krištof 15 id., fol 13P 16 id., fol. 1. id., fol. 6'. 8 id., (bi. 9. 19 id. fol. 12. pi Kreig, komnndator v L|t:bljani, Erazem pl. Obritsehen, Jobst Mnrdax, Krištof pl. Gallenberg, Jakob pf Raunach, eden od članov ljubljanskega k;:pillja, dva zastopnika mest.20 Dne 6. januarja 1531 deželni zbor odredi 17 članski ve-i ki odbor (grossc Ausschuss) ip 9 članski ožji odbor (en^er /Vussehuss), ki sla sestavljena iz. vseh štirih kurij. Nekateri člani ožjega odbora so trn!1 istočasno čl ar- velikega odbora, poleg niiju so imenovali tudi več skupin dežel a nov, ki n^j se skup"i s čla.u odbora posvetU|Cjo o dovoljevanji Dežehi zbor je na zasedanju 21. marca 1531 razmejil pristojnosti ožjega in vc.ikcga odbora. Ožj odbor /azpravlja ni sklepa o vseli "stiikah dežele" Čo pa ic zadeva važna, deželni glavar dol o": i za razprave veliki odbor, ta razpravlja o .vsem sk'ipaj z ožjim odborom in de-.elnim glavariem. ;tevi.o članov ožjega odbora manjšajo od devet na sedem, v njem ni prelalov. Število velikeg? odbora zmanjšajo od 17 na 10 članov, ki niso ist. kol član* ožjega odborn Deželni glavar pn more k razpravam pritegniti tu d. druge osebe.22 Dne 6. aprili 1531 zasedata sKnpai ožji in veliki odbor in drugi deželani, ki so k temu prilegnjer.i, mzpravljaio o obrambi dežele, doloCijr poveljnike plemiške vojske in njihove plače. 1 Na za) tevo deželnega kneza deželni zbor 17 julija imenuje nov odbor (Aus chuss), k: Ima 8 članov, v njem niso z.a:;topa.ii pre lat i. Poleg lega deželni zbor imenuje šc dve skupim deželi nov, ki razpravljata o instrukeiji poslancev in o deželnih svoboščinah.24 Dvoma veča se sestane, kakor je razvidno iz njenih sktepev v lelu 1531 štirikrat. V lem ietu med dragim razpnrdja o utrjevanju Ljubi j „ne in gradi:,; pcdložniški tlaki pr ■ utrjevanju, davčnih zaostankih, medodbornem zboru v Dravogradu Ud Na podlagi ohranjenih zapisov sklepov dvor ne veče m odbora v letih 1530 iri 1531 moremo sodit: daje predmet razprav odbjra sprva dolo cen na podlagi sklepa dvorne veče in dcželnegr zbora »n da se v letu 1530 pojavi stalen odbor kot posvetovalni organ deželnega glavarja Razvoju institucij v letih 1532-1542 po sejnih zapisnikih ne moremo slediti, ker za ta leta niso ohranjeni. V letu 1542 so ohranjeni le zapisi skfepov velikega odbora, la zaseda 26. juhk, na njem je prisotnih 12 članov. Razpravljajo o iicžclni bramb' iii| o poslancih, k; bodo š'i na Dunaj za radi nove davčne osnove. Imenovali so šest poverjenikov (Vcrordnetc), od katerih sta po dva ■z kuri:e gosf jdov (Frane pl Ram s Strmola, pl Lambcrg s ("rnelga) in vitezov (Lrazcm pl Obritsehan, Sigmund pl. Weichselber^) m mest (Pavel Winer ii ljubljanski župan Vid K hi s I).25 1 id fol. 16-20. 1 id., fol. 12-li'. 22 id., fol. 42-44 23 Id fol. 52.53. 2:' id, fol. 57. 25 id., fol. 71-76. ARHIVI XVII 1914 lz arhivskih fondov in ?birk 103 Od leta 1543 do 1548 zapisnikov ni. Iz zapisnika zasedanja deželnega zbora 5. novembra 1548 je razvidno, da jo določil eianc velikega in malega odbora. Veliki odbor ic imel 17 članov, v njem so zastopane vse ¿tiri kurije, C lani velikega odbora so: deželni upravnik, deželni upravitelj, dva preiata (stiski opat, novomeški prošt). 12 gospodov in vitezov (Anion baron Tluirn, Wolf pl. Lambcrg Erazem pl Obritsehan, Juri i pl. Lambcrg, Hans Jožef pl. Bgkh Hans Lenkovič, Wolf Werneg, Viljem Rasp V'ljem Sehnitzen-paonier, dr. Bernardin Barbo, Flon.an Seharph, Karel pl. I'nrgstall) ter ljnblianski župan. Po navodilu dežel- morajo člani velikega odbora delati v dobre dežele m poročati o svojem delu na dežeiiKm zboru. Mali odbor ima 11 članov, ki so izbrani po k uri1 a h. V njem so deželni upravnik, deželni npriiv-tclj, .stolni prost ali kdo drug iz ljubljanskega kapitlja, sedem gospodov in vitezov (Anton baron Tliurn, Hans Jožef" pl. Lgk, Viljem pl Rr.sp, Viljem pl. Pnnmsbcrger, Flo-rijan Seharph, Karel pl. I'nrgstall, Jakob pl. Gal-Icnberg) in 1'iibljanski župan.26 Mi'li odbor se večkrat enači s poverjeniki, ki se v tem času omenjajo v naslovih dopisov in ukazov deželnega kneza poleg deželnega glavarji, in deželnega upravitelja. Z letom 1542 je vrsta zapisov pretrgana. V letih 1548, 1559 in 1563 so le posamezni zapisi skhpov in posvetovali dvorne veče. deželnega zbora in organa, katerega Spisi sei niso naslovljeni, verjetno gre /.a od ;ir. Bol; popolr'm zapisnikom sledimo od julija 1567 do leta 1569, manj je v tem časn zap.snikov deželnega zbora, več jt zapisnikov drugdi organov, Za to obclobic so ohranjen zapisniki dvome vete. ki seje sestajala večkrat na leto, npr. leta 1567 M ikra t, leta 1.568 dva k nit m leta 1569 pet krat.27 Število udeležencev zasedanj dvorne veče ^ari? "a od 9 do 14 oseb, k? so zastopane po kuri,ah Dvorna veča v letih 1567 1569 razpravlja o nastavitvi vojaških poveljnikov, utrjevanju mest, preskrbi vojske s hrano, davčnih zaostankih mest, plačah stanovskih ushižbencev, dovoljevanju dežele, predlogih za mesto svctr.ika notranjeavstrijske vlade Zabeleženi zapisniki deželnega zbora izpričujejo njegova zasedanja v le in 1568, ko je januarja zasedal trikrat in tudi v februarju. Sejni zaj -sinki so za navedeno razdobje redki izf rieii'cjo le zasedanje odbora v letih 1568 in 1 69, kc razpravlja med drugim o gorskem redu in redu ograjnega sodišča. Predmeti razprav dvome veče ,n odbora so v tem času večkrat enak. in kažejo, da predmeti razprav niso )e posledica pristojnosti, ampak tndi proceduralnega postopk;:. Za obdobje 1567-1569 je ohranjena vrsta sejnih za- 2(1 iii. foi. m iu<). 27 id; foi. 235 2<>0, 252'-256, 259', 298 298', 316-316' 318-321. 186-38V, 395 39?, 406-407, 427, 411-432, 457-4621, 474 476' 48iMSI, MJ91 511', 518'- j20 524' 520' 54-1 546. 553'-557. 563 565', 568.571', 5 7 "574. pisnikov, kjer m navedeno, pri katerem telesu so nasia|i. Po imenih pri:.olnih pa moremo sklepat' da gre za nrad poverjenikov O imenovanju po vetjcnikov.zvcmc iz sklepov dvorne veče v tem časn. Za leto 1570 ni ohranjenega nobenega sejnega zapisnika, od leta 1571 dalje serita pejmj zapisnikov ni več prekinjena V časn od 15 J-1,573 ni v prv. kniigi sejnih zapisnikov nobenega zapisnika deželnega zbora, so le zapisniki odbora, dvome veče in urada poverjenikov, ki pa niso vedno naslovljeni V letih 1571-1573 dvoma veča večkrat zaseda, po naslovljenih zapisnikih zasedanj v letu 1571 petkrat, v letu 1572 osem krat tn v letu 1573 dcsetKrat, Udeležba na zasedanj iii dvome veče je različna Jako se v letu 1572 udcležinc zasedani od 8 do 16 članov Sejni zap.snik 8 novembra 1572 pojasnjuje sestavo dvome veče: dežcln1 glavar, deželni upravnik in 11 prii.dr.ikov (asesorjev), ki so i'bratu po ktirijah.78 Vendar to demanlirajo zapisniki dvorne veče v naslednjem letn, ko je prisotnih na njenih zasedanjih od 12 dc 21 oseb V letu 1573 razpravlja dvorna veča med drugim o predlogih za svetnike iiiitranjcav.strijske vlade, poveljnikih plemiško vojske, organzaciii pobiranja vinske naklade m ¡cpninc, razp:su zasedani odbora uradu poverjenikov, izpopolnitvi mest poverjenikov, oapisu davkov, nastavitvah m plačah deželnih uslužbencev, spremembah davčne napovedi, preskrbi, oborožitvi in financiranju Vome Krajine pregledu dcžclncg.1 poziva, kontribneiji. Zasedanja odbora so v letih 1571-1572 pogosina Odbor v letu "571 zareda vsaj 15-krat, ko so zapisniki naslovljeni kot zap;sniki sej odbora. Večkrat trajajo zasedanja odbora po 3-4 dni, udeležba pa je razi čna od 8-21 navzočih. V letu 1572 se odbor sestane januarja in uinija, navzočih je od 13-17 eseb. Za leto 1573 v prvi knjigi sejnih zapisnikov 5ii vpisanih Ecjnilj zapir.nikov odbora Odbor v letih 1571 in ; 72 razpravlja med drugim o predlogih za Člane notranjeavstrijske vlade, nepravilnostih pr. vinsr' nakladi sredstvenini, izbrisih iz menjske knjige, financiranju Vojno Krajine, plačah -n nastavitvah dežel ni ti uslužbencev, vzdrževanju najemnikov, o razpisu zasedanj dvome veče, prcgiedu deželnega poziva, objavi potrjenega novega reda ograj r-eg? sodišča, vodenju procesov v kriminalnih zadevah proti dcžcliinom, pregledu plemiške vojske, pritožbah glede deželnih svoboščin, policijskem rodu, dajanju naklad-niškega urada v LjubUaiii s podružnicami v zakup, kmečk trgovini Zapisniki sei poverjenikov v letih 1571-1573 nimajo v naslovu navedbe da so zapisniki poverjenikov A primerjava imen poverjenikov in navzočih na sejah nam dokazuje, da gre v mnogih primerili za zapisnike urada poverjenikov. Feb m a rja 1573, ko je kmečk. upor na vrhunen, za- id.. &>:. 519"-520. ]04 17. arhivskih fondov in zbirk sedajo peprettgano.29 Ker prva knrga sejmih ■'apisniKcv obsega čas do leta 1573, jc v n;ej vrsla podatkov o protestant /mu, o nastavitvi predikantov, učiteljev, prevodih knug v slovenski jezik, preganjanju in zaščiti predikantov s strani dežele, ra/delievaniu slovenskih protestantskih knjig med plemstvom. Tako na primer dvoma veča razpravlja 3. aprila 1571 o prosivi Ane liiagai, da bi vrnila slovenske knjige, k- j:h je dala dozeJS in jih dali nekomu drugemu, niej pa bi dali v zameno denar za preživetje. Dvorna veča ugodi njeni prošnji in naroči K'ombnc94 Iz arhivski.! fondov m rbirk 105 Gradivo o gradn t železnic na oDmoc j okraja l aško 184S1806 BOJAN lUMMl-LRFJCll Eoniht Okrajne gospeščinc Laško Okrajnega urada Laško, k. ju hrani Zgodovinsk' arhiv v Celin, vsebujc(¡i vrsto dokumentov, k' pričajo o okoliščinah gradnje posameznih odsekov Južne in hrvaške žcleznicc na območji leh uprav, i It teritorijev. Članek nagaja le zanimivejše, njihova razporeditev pa jc kronološka. Ob koncu so omc njeni Jtikumciiib, zvezam z gradnjo rudniške železnice m cd rudnikom Brezno in Rimskimi Toplj janr. Prva šievfka v oklepaju za opi: om vsebine dokumenta označuje signaltiro arhivske enole druga pa njegovo stran. Gradijo Okrajne gospoščinc (OG) Laško govori vcoinoiiia o gradiv žcleznicc med Celjem m Zidanim moslom. Vsi omenjeni dokrmenti se nanašajo na I. 1848. Med delavci na železniški progi na odseku med Celjem in Laškim jc v I. 1848 i/Drulinil tifus. Iz dopisa OG Laško z dne 17 marca 1848 izvemo, da so po ukazu Okrožnega urada v Celju in ustnem navodilu gradbenega podjetnika, ki jc gradi! ta odsek jirogc (Johatina Picca), že obstoječo barako v Laškem, dolgo rt,5, podaljšali na 17.5 scžiiicv (seženj 1,896 m). Vanjo ko ob lepem vremenu \?. ostalih dveh špilalov nameravali preseliti bolnike. Dcledai so zanič ji:i-skrbeli 24 slamnjač in blazin, 78 odri, 72 nuh n 60 snijc. Z boljšo oskrbo bolnikov na; bi zaČeii 19. maica v prisotnosti gradbenega podjetnika Picca, Po mnenju OG bi s prestavitvijo in izboljšano oskrbo lahko pričakovan ugo 1 lcjše rezultate zdravljenja, zlasti pri bolnikih, ki so veljai- za brezupne primere. Iz priloženega porodila okrajnega zdravnika ("okra|nega kirurga") jc raz v idr o, da se jc v lednti od 11. do i? marca v špV.alih v Laškem zdravilo 80 bolnikov (140/342-345): linlc/cil Ostalih Prirastek Od Ici» šc iiiljiirj iglpulK; umrlih OSlllill Zle tli Si HI is 1 3 1 Ti fti s 47 2(> 11 1 f>i Ovlalit 8 1 Skupni 54). Iz poručila neznanega odpoši>jatelja da turna (dokument jc nepopoln) OG v Laškem izvemo, da je v noči s 26. na 27. oktober ¡zgrnil delavce, kt )c delal v predoru p.i Belem slapu (med Hrastnikom m Trbovljami). Naslednji dan so njegovo izrepano truplo našli v guzdi1 nad predorom. Ob času nastanka dopisa so že prijeli osumljenega. Dokument navaja že predhodno dano navodilo, naj sodelavec umorjenega povprašalo, če so jim znane kakršnekoli okoliščine roparskega napada (40/1), OG Laško z dopisom z. dne 22. julija I84K poroča, da so jo naprosili, naj več pri gradnji železmee zaposlenih delavcev (navedenih 'c osem imen) z namenom rckrutacije najkasneje do 4. ivgusta napoti domov. Zato naproša oskrnniiiko komisijo, da tem dclavccm naroči, naj se takoj oglasijo pri OG (297/812). ***** Poiui Okraincgn urada (OU) I aško vsebuje dokumente, ki pričajo o gradnji "hrvaške" železnice, tj proge od Zidanega mosta do hrvaške meje in naprej. Nastali so v času od 1852 do Ifiiifi in se nanašajo na njen odsek od Zidanega mosta do Sevnice Dopis Okrožnega urada Maribor z dne 15. novembra 1852. naslovljen na Okrajno glavarstvo v Celju, obvešča prejemnika, da jc cesarski odlok potrdil načrt gradnje železniške proge :xl Zid s: nega mosta preko Orehovega in Brestanice do hrvaške meje. Razlog, d« jc don:s končal svrjo pot v arhivu Ob Laško, v katerega teritorialno pristojne S' jc sicer sodila iiniia proge, jc v njem omeni ena odredba namestništva, naj podvig potpnajo (4/15). Centralna direkcija za gradnjo železnic na Dun;ju jc 13- novembri 18*2 vodstvo in nadzor nad gradnje železniške proge od Zidanega mosta do hrvaške meje prepustila Gradbenemu vodstvu v Zagrebu, k' ic podrejeno inženirju Bolzanu. Dopis Okrožnega urada Maribor, k" to sporoča Okrajnemu glavarstvu Celje, sc kot zgornji končuje s porivom upravnim oblastem, naj gradnjo vsestransko podpirajo (4/16). Dopis Okrožnega urada v Mariboru sporoča 4. decembra 1852 Okrajnemu glavarstvu Celje, da jc Nainestništvo nr poziv Centralne direkcijc za gradnjo železnic naročilo svoii podrejeni komisij' za odkup zemljišč, naj začne s potrebnimi odkupi, za gradnjo žcleznice. Svoje deio naj opravi na takšen način in v sodelovanju / uradi kot pr gradnji 'Železnice preko Štajerske (4/17). Okrožn: urad Maribor vahi v pismu z dne 23. februarja 1853 Okrajno glavarstvo Celje k sodelovanju pri komisijskem obhodu odseka želez n-ške proge med Zidanim mostom in Brestanico. Na poziv Gradbenega vodstva v Scvnic. ga bodo opravili, da bi ugotovili, kakšni so javni in privatni 'nteresi, zvezani z gradnjo (t/19). Gradbeno vodstvo v Sevnici sc jc 22. marca 1853 Okiajncnui glavarstvu v Celju pritožilo, da posamezni lastniki zemljišč, ležečih na trasi predvidene železniške proge, prestavljajo ali ru-vajo traširne količke. Okrajno glavarstvo dva dr.eva kasneje poroča, da c naročilo, naj vsi posestniki količke vrnejo na prvotna mesta (4/20). ARHIVI XVII 1994 Iz arhivskih fondov m zh;rk 107 O težavah, ki so jih graditelji žekznicc micp s prebivalci, nam govori Intii pismo gradbenega vodstva hrvaških državnih železnic Okrajnemu glavarstvu v Celju 17. junija i«53, ki povzema poročile inženirja D"ležala, zadolženega za Irnsi-milje prngc od Zidanega mosta do Orehovega. Ta je navedel, da posamezni lastnik: zemljšč načrtujejo ali so že začeli z novogradnji,mi blizn ah eeio na črti predvidene železniške proge Ker bodo kmalu začeli z gradnjo pmge in| da bi se izognili vsakršnemu nepotrebnemu odkupu, dopis naproša Okrajno glavarstvo, naj odpravi le novogradnje. Ilkrali naj poduči podrejene ob čine, da ji, v skladu z višjiinJ navodili prepo vedano začeti z novogradnjami v pasu 30 sežnjev levo in desno od proge (2/9-10). Gradbeno vodstvo v Sevnici je Okrajnemu glavarstvu v Celju 25. aprila 1853 poslaio 182 goldinarjev in 59 krajeaijcv, k' naj jih ie-to kot odškodnino razdeli ' med 53 posestnikov v občinah Sv. Peter, Loka Račiea Sv. Jurj in Breg. Večinoma je šlo za zneske pod enin ¡.ji nekej goldinarjev, le nekaj je bilo večjih Najvišji je znašal dobrih 31 goldinarjev Na listu ic bilo 10. maja 1853 p ipisano, da je podpisar.i omenjene zneske zplačal (5/27-28). Gradheno vodstvo v Sevnici 28. avgusta 1853 prosi Okrajno glavarstvo Celje, naj razpiše komisijski ogled načrtovane linije železniške proge na odseku od Zidanega mosta, ker jc ta, po pred hodno opravljenih icrcnskin raziskavah, -,c tra-sirana. Okrajno glavarstvo naj zagotovi ideležbo svojega predstavnika, povabi naj tudi pred slavnike občin, po kalerih ozemlju ieče trasa 'n posameznike, ki iih ho gradnja želcznicc ka korkoli prizadela. Namen komisijskega obhoda je določ'lcv krajev glede na iavne m piivatnc interese potrebnih preptistov, prehodov in zaščit mli gradenj. Predstojnik Gradbenega vodstva Bolz.inc predlaga 12. september (6/32). Iz dopisa Okrajnega glavarstva Celic 6. septembra izvemCj daje predstojništvo obcinc l oka zaprosilo za prestavitev komisijske obravnave, ker imajo ta dan v kraju letni scjjm n se je zainteresirane stranke ne bi mogle udeležiti. Gradbeno vodstvo nato določi nov datum, 15. september (6/36- 37). Zapisnik komisijskega ogicda, ki sc ga opra vili tega dne (sodelovali so okrnim davar in predstavniki državnih uradov, p/isl-ijnih /a n;:d znr gradenj, ni. pa biki predstavnikov občin in posamezn :ov) navaja, da jc Centralna direkcija zadolžila gradbeno vodstvo hrvaških železnic, naj začne z delom na ciciscku proge od Zidar iga mosta do gostilne pri Soretn (po domače), brc 1 lem naj napravi komis.jski ogled- k; naj iccrr, ali jc v intcrLsn erarja prestavi l žc prnjnki.rano traso železnice na omenjenem odseku bolj v pc bnčje in sc s tem izogniti pošmi cesti ali ohrani i prvotno smer trase. Naloga komisije jc tudi ugotovili, kolikšen je promet na poši. cesti in p-cdlagati ukrepe, da ne bo ob gradnji železnicc moten ali prekinjen Glede zadnicga ic predstavnik ohralnc direkcije izjavil, da mnrajn pri zaprtju rečnega pristana m ceste upoštevali prehodnost ceste zaradi prometa potr.ikov rednih vlakov, prehodnost povezave pristana in skladišča blaga ter moznosl rcuncgs dela na pi. stanu in nevarnost ob razstreljevan/u skal za tamkaj privezane ladic. Predmet zapisnika ic skrb za zagotovitev nemotenega pr^metr povod: in kopnem v času gmthije železnice. Ugotavlja naslednje vrste in smer; prometa - tovarni promet (blago prispe v Zibani most po vodi n ga tam izlovorijo za nadaljno odpra vo) tovorni promet (blago, k. pr.spc v ali jc od-premijCiio iz Zidanega mosta z vozovi) oscbiv promet ^potniki ki stopajo na vlak v Zidanem mostu) - osebni n tovorni promet (ki v nadaljevanji- ne polrehiiic vlana) Zapisnik natančno opredel juje pogoje ob vsaki točki. Cesta npr. mora zaraai prihoda treh vlakov dnevno bili prehodna vsaj pol ure prej m po lern. V izogib zastopi tovornega prometa na postaji ic nujr.o i.agolOv'ili nov prostor za p:istan na območni izven nevarnosti ob razslrel je vanju. Piedlagano e podališanjc ohsloječcga prstana ob vodnem toku za 60 sežnjev s pilo'iramm obrežjem, Ki bi ga do viš ne in Šinnc sedanjega nasuli z materialom, pridobliemm ob iikopu. Za gradnjo in vzdrževanji tega provizoričnega pristana so ;adolžiii Gradbene vodstvo (6/39-481. Ministrstvo za trgovino in javna dela je 28 jmijs 1854 potruilo novo črto železniške proge med Zidanim mostom in Schwarzhachom (lokacije lega kraja in slovenskega unena ni bilo moč ugotovili) in zaukazalo, naj prične z gradnjo. Zalo bo, kot govor' dopis Gn.dbcncga vodstva v Sevnici, odposlan Okrajnemu glavarstvu v Celju 22. jui ja 1854, potrebno natančno določili traso saj so večino markimib kouekov prestavili in ■ mivsli. Prebivalec na i podučijo, naj sc nc dotikeh ostaiih dokumentov je, ker je bii namenjen obveščanju pre-bi 'alecv o razstrcljcvanjci, pisan v slovenščiui. Navajamo ga v celot:1 "Oznarilo. Čcs blizu 14 dni sc hode začelo strelarje velike skale pri zidaniL.i mostu na le\i strari Savine i no Save, da se vckši prostor za kolodvor horvalske železnicc pridobi. Da sc zna vsaki škode varoval, se na znanje da1. 1. Stretanje terpi od 7. do 8. ure zjutraj, ;,jo od 12. do 1. ure popoldan, u katerim časi: je ecsia za ne rta, ino nobeden ne sme na iijo stopit' 1» frtrel oznani začetek. 2. Vh d mg i nn sc more cesta od kamenja prosta napraviti, ino vožnja skus te dve ure, in dokler se ne odpre, prepovedana, 3. Ladic sc znajo in smejo le do iable, katira .sc bo nekaj pod zidanim mostom vidi a, pela t i ir,o morejo tam ostati. 4. Za j]os:e bode pr:d začetkom strclanja,- na Savini pr- mostu v Brizji. kjer obeinsk. pot pod železnicoj skuz pelje, pred starim kam nolomuv na Savi pa na žcieznic. pod pervoj hisoi čuvarja železniec, ena harufcra gor potegnjena. Tak dolgo, dokler ta handera se vidi, ne sme noben flos tlalcj vozili, ampak .iria pri pesku pred fabriko olja na Savini, ino na Savi pri navadnem stojnim kraji! zgorai od kolodvora (liahnhol) zastati ino lafn čakat.. Ntoboganje ino prestop tih postav zadene kasMga od 2 do 5 goldinarjev ah ječa od 74 ur do 3 dnevov, če bi nc nastop ila že po c.k, kastignih pravil-h. C k. okrajna gosposka na I .aškiir (Tu (Ter) 19. Kozapersk;: 801." .(5 I a/348) Dop:.s podjetje Bratje Braun z dne 12. januarja 1862 obvešča OU Laško, da bodo z razstreljevanjcm pn pridobivanju prostora za želczniiiko postajo v Zidanem mestu, ob upo števanju vseh predpisov glede varnosti, pričeli 14 januarja (51b/363), zapisrik tega urada z dne 15. januarja 1862 pa poroča, dn je isto pod'ctje za izvajanje varnostnih ukrepov pr- razstre-Ijevarju določilo tri može, k. so pri tem nradn prisegli, da bodo trezno iznolnievali zadane obveznosti (51b/367 370). S ponovnim začetkom gradnje v 1 18(il je povezano pismo Namcstmštva v Gradcu OU Laško z dne 14, jumja 1861 Covori o nujnosti komisijskega ogleda pred pneetkom del, ker je potrebno povečati polmer ovinkov in ker bodo zaradi proslavitve železniške tiasc pri Zidanem mostu prmiorani prestaviti tudi okraino cesto (51^322-323). O.tdcd je bil opravljen 19. in 70, jiiniM m na podlagi njegovega zapisnika je bila dovoljena sprememha prvotnega poteka proge in ceste (51.1/3.10-331). Dopis železniške sckeije Zidani most v Kršk:m 3. avgusta 1861 obvešča OtJ Laško da so dela na odseku proge od Zidanega mosta do Schwarzhacha predan gradbenemu podjetju Bratje Braun s sedežem v Loki. Ker je podjetie že pričelo z delom, prosijo OU, da jih seznani s poiieijskimi in .sanitctno-polieijsk ni predpisi '51 a/328). Ohpjinski urad Loka 3. septembra 1861 obvešča OU Laško, da delavci, zaposleni pri gradnji železnice pogosto obolevajo in da obči la ne more skrbeti zanič. Zalo bi hilo potrebno, da bi gradbeno padjel': poskrbelo za svoje bolne in zanje urcdi'o špital (51 a/338) O ukrepih glede zaščite pred požarno nevarnostjo pričajo dokumenti na listih 51b/377-429 iz let I8(i2-1863 In 51 c/431 -496 i/ let 1865-1866. Uvodno : obvestilo Nanustmštva OU Laško (t julija i8e2), da mora vsako železniško podjetje, k' n porab! j a parne stroje poskrbeti za var nost v bližini proge ležečih zgradb. V ta namen nuira 01ob sodelovanju predstavnika okrajnega gradbenega urada, predstavnika gradbcr.cga pod i ctja in lastnikov zgradb poskrbeti :■:,] krajevni ogled vseh zgradb, k leze do 30 sežnjev od proge. To naj stori eunprej, ker j>: upati, da bo železniška proga Zidani most - Sisak kmalu pripra vljena za začetek obratovanja (51b/3*,7) Zapisnik komisijskega ogleda, k! so ga opravili 15. ju 16. oktobra, iv. ohranjen, a je iz kasnejšega dopisovanja med Namcstništvom in OU Laško in pritožbe Jnžne železnice na ustrezno m.iistrstvo razvidno, kako so sklenili ukiepati pri zgradbah, /postavljenih nevarnosti ognja (51 h/41 I 420). Da prestavitve ali rekonstrukcijo v smislu vetje požarne varnosti niso izpeljali pri vseh prizadetih obicktiii, priča zapisnik, ki ga je sestavila občina Loka 11. junija 1865. t.ovciri o skupim 11 posestnikov iz krajev Rutica, Sv. Jurij in I ing, k: prosijo, naj železniška družba odkupi njihove kašče "i kozolec, oddaljene od železniške proge od 6 do 26 stžnjcv. V teh krajih je v zadnjem času večkrat prišlo do požarov in zato si pjdpi 'ani kmelj? nc tipa;o več shranjevati svojih pridelkov v ogroženih zgradbah Svojo prošnjo naslavljajo na Namcstništvo, ki naj čimpicj odobri komisijo, ki b; odredila prestavitev a . oonišcnjc njihovih opjektov na .stroške hrvaške želcziuec (5 le/438). Komisijska obravnava, k1 ic rešila spore glede omeujerjih stavb, je bila 2. septemora ¡865. Južna f.tl(tzniffli sc je zavezala posestnikom izplačat; odškodm ic za prestavitev ali spremembe na njihovih zgradbah. Strehe so namesio s slamo prekrili z opeko aJi skodlami, zazidali odprta čela ali p*xlrii dele kozolcev, k, so deloma Mali v raj oni i požarne nevarnosi Polov ci odškodnin, ARIE]VI XVII 19 rjavi b&rvi so bile deležne velike pozornosti i" .so mu prinesle posebno diplomo. Po očetu jc podjetnost. in sposobnost podedoval sin Alojz Krcnnci (1*41-1895), ki jc 19. septembra 18 1 registr ral firmo "Alois Krcnncr, Kotzcnfabrikation", tlvc !cii kasneje pa v dmžab-ništvu s Hctuikom Wancckom podjc'i : "Schaf wollwarcniabriK der Krcnner und V/aneck iri Bischoflack" Zal ic to diuzabništvo trajalo le slabo lete dni - do prezgodnje Wancckovc smrti a /gusta 1874. Naslednji d^c desetletji ic tovarne vodil Krcnncr sam, po njegovi smn leta 1895 pa do polnoletnosti otrok najprq vdova Lma in nato sineva Alojz froj. 1873) ir Viktor (roj 1«87). Zunanj? podoba Krennerjcvc tovarne seje oblikovala postopoma. Prvotno je obsegala glavno poslopja si'knarno, rmkalnieo, sušilnico za vo'no in sukno, barvarno, skladišče in strojnico. Širjenj': tovarne je povezano z vztrajnim nakupovanjem okoliških h'S m mestnega zcinljiščat za kar je bil Krcnncr pripravljen plačati lepe denarje. O tem nam zgovorno pričajo ohranjeni arhivski viri iz 80. m 90. let preteklega stoletja. Vzporedno s širjenjem tovarne e raslo tudi štcilo zaposlenih. Od prvotnih 18; kolikor jih jc (tek tovarna leta 1871, seje sredi 80. let to šle vilo povzpelo na 71, sredi 90. pa celo do številke 100 ;8? moSk'h, 18 žensk). P, letu 1895 jc začelo število zaposhnin upadati. Podatki iz leta 1897 govore sr.ino šc o 78 dciaveih (65 moških U žensk). Dr lota 1894 so sc v Krenncrjcvi tovarni ukvarjal: .zključno z izdelovanjem volnenih iz delkev, od tedaj dalje pa tudi f proizvodnjo in oddajanjem elektrčnega toka, Njihova elektrarna jc bila prva jbvito elektrarna na Kmniskcm. Z leti jc proizvodnja sukna vse bolj padala, naraščala pa je proizvodnja električnega toka. Zlasti jc ta preobrat opazen po letu 1910. S proizvodnjo elektri čne energije sc jc ukvarial mlajši brat Vik tor, medtem ko seje starejši Alojz. Šc naprej posvečal suknarstvu. Kda so snknarskc proizvodnjo popolnoma opustili, r.i povsem znano. Po nekaterih podatkih že pred prvo svetovno vojno, dokončno pa verjetno med vojno, ko jc tovarna služila kot vojaška bolnišnica. Leta 1919 AlOjZ Krcnnc" prodal svoj delež bratu Viktorju, ki jc šc istega leta celotno ovami.iko po-ilopje prodal usnjarju Jakobu Dcrmoli .?. Železnikov. Tudi v ntegovih rok'ih posest 11' Jclgo ontala Leta 1921 se v zemljiško knjigo kot novi lastnik vpiše tedaj nasiala tlci,uSka družba Šcšir. 112 Iz arbb'sktt) fondov in zbirk ARHIVI XV[[ [994 PREGLED OHRANJENIH KNJIGOVODSKIH KNJIG- Po določi lili trgovskega zakonika, tla umnega s 17 dcecmbrom 1862, so morali vj: trgovci voditi predpisane po:dovnc knjige. Posebej so to urejali členi 28-40. Clcni sc nanašajo na inventurne popije :n ugotavljanje bihncc stanj,t, roke hranjenja knjig, jezik zapisovanja, štcvilčcnic strani popravke in vlogo trgovskih knjig v morebitnih pravdnih zadevah. Knjific so pisane na idustnsko izdelanem papirju in so dveh različnih formatov: 23,5cm X 36:5 cm x 4 cm in 18 cm x 44,5 cm x 3 em. imajo trde karlonaslc platnice, oblečene v blago različnih barv in vzorcev. V večir i primerov gre za biagc z rjavo-črn'mi črtam ir vzorcem r bjc kosti. Prva stran v knjigi nas seznani tehničnimi nodatki za kakšno knjigo grcr koliko i isto v oz. pol obsega ter kdaj in kj^: jc bila kniiga registrirana. Spodaj sicdijo kolek), pečat davčnega urada m podpis uradnika. Večina knjig začenja s stavkom '"Anfang mil Gott" na drugi strani zgoraj. Strani so pri nekaterih knjigah pagirininc (večina nakupnih in prodajnih kriiig, 1'lančna kn i ga in dnevnik knjižen; a), dni god Ril i i rane tg avne in večina blagajniških); mkatere pa spioh niso oštevilčene (posamezne blagajniške, nakupne in prodajne k.ijige). F-oliacija oz. jtt-ginacija jc zapisana v levem ir desnem /gornjem KOtU. posameznega računa. Nižn nivo so predstavljali ic še zapi.i računov v nakupnih in prodajnih knjigah. Vodene so poimensko Ime kupca oz. konta je zap.sano na levi strani zgoraj, njegovo bivališč« pa na desni. Večina kontov se imenuje p' fizičnih osebah, le mnnj.š' del po pravnih osebah (1'oslsparkasscn Conio, Giro Contc Oster Singar, Bank ..) aH pa gre za neosebne konte (Rimessen Conto, Trat ten Conto). Pod črto slede na obeh straneh naslednje nihrikc - leto m mcscc - dan - vsebina računa - znesek Iz na veden i n podatkov jc razvidno: s katerim, strankami in od kod /c trgoval, kakšne blago jc prodajal, k d n j jc bil nek račnn izstavljen/plačan, kako visoki so bili zneski računov, koliko iz? datkov -n prejemkov so t neli v poslovanju z določeno stranko v enem letu. Knj ženje računov jc potekalo po sistemu nasprotnih oostavk. Na levo strr.n so zapisovali obremenitve ^izdane račune), na desno pa razbremenitve (plačane račune). Za "dati" iv "imeti" oz. tiebct i kredit sc uporabljata izraza soli in h aben. Spodnji primer nam prikazuje prvi vpis na levi in desni strani folija. Na levi strani jc zapisan nakup Davila Gciringcrju z Dunaja, kije 31. januarji' 1902 kupit pr Krcnnerju letno blago v vrednosti 706.61 K. Na desni strani folija jc vpisano prvo plačiio v letu 1002. Soll (lahen Daviil Gcinnge»' in Wien 1902 An Faklura 1902 1'r. 1'bcrveisnng Jänner 31 über Sommcrwarc K 70ti.fi 1 Jiiní 5 Ösi.ung.Bank K 1805.00 Knjige so pisane deloma v latinici deloma v gotici, včasih pa je pi';cc v enem stavku kom-iniral obe pisavi. Besedilo jc v celoti v nemškem c/.ikn, razen posameznim trgovski'1 izrazov (neto. bruto, tara konto, skente, saldo, pest), ki so italijanskega oz francoskega izvora (rabat). Krajevna imena so pisana v nemški obliki ^BischoPack Laibach, Lcmtcrg, Budapest) Zaradi zanimivih podatkov, k. jih knjige vsebujejo, jc vredno, da s: jih p ob liže pogledamo. Glavna knjiga (Haiinibnch). Ohranjenih jc pci knjig, ki pokri 'ajo obdobn jo le Krcnncr pripisoval zanikrnemu m lahko miselnemu ravnanju poslovodia Janeza Slišni ha. Drng-i polovica knjige je namenjena cvidcnci tedcnskiih plač delavccv v lelilí 1884 1880. Posreduje nam naslednje kategorije podatkov: - ime deliivea - datum izplačila koliko dni v tednu jc uJEl - koliko jc znašal dnevni zaslužek posameznega delavea - koliko k znašal celoten tedenski zaslužek po sameznega delavca - koliko jc znašal prispevek v bolniško blagajno Šlovile zaposlenih (moških, /ensk) Dnevnik knjiženja (Prima Nota) |c tudi en sam. Krcnncr ga |e začel uporabljali leía 1.911, kar potrjujejo tudi kazalke v glavni knjigi- k, nas usmerjajo na dnevnik in sc prvič poiavijo leta lili. Na čelu stra.ii jc zabeležen mesce in leto, pod črto pa sledijo naslednje rub ike: - dan ime konta - številka konta po kontnem planu oz. zveza z glavno knjigo - znesek V dnevnik knjiženja jc po kronološkem redu beležil vse poslo< ne dogodke, ki so vlivali na .spremembo Wlanec stan.a. Vsak posbviu [logo-dek jc pomenil spremembo na d v-h Konh> pi. enem v plus, pri drugem v minus. Knjiga je bih Krnmerji' dober pripomoček, če jc hotel vedeti, kateri poslovni dogodki so se zgodili na določen dan; npr., če je hotel vcdctiT kateri raeum so bili n;i določen dan poravnani ali izstavljeni. Pcdalke iz dnevnika je nato prenašal na ustrezne konic v glavni kirigi Natančnejši pregled knjige nas sc znan i z vsemi odprtimi konti. Naj za pri mer na vedem saino nekaj od njilv konto debitorjev in kreditorjev, konto Poštne hraniliucc, konto Štajerske eskomptne banke, konto stroji, konto orodje, konto volna, konto plače, konto življenjsko zavarovanje, konto obresti, konto vrednostni papirji, komo električna razsvetljava itd Posebnost med konti je konte dehitorjev in krcdilorjcv. V okviru tegii (krovnega) konta ji imel vsak kupce svoj nodkonto :n vsak upn.k svojega. Če jc prišlo do spremembe n« tem knntu, jc natančno spceitleiral, pr katerem kupcu, v kaksr i vrednosti m navedel zvezo z glasno knjigo. Vpisi prihodkov in odhodkov mud seboj niso ločeni, kne m druge je zapiisovnl skupaj po kronološkem zaporedju, jakd kol so si sledili. Kaj ic piihodek ..i kaj odhodek, sc 'idi Ic \v imen kontov. Primer AV£I1U 1911 2t), All Vcrkanis Kr. 37 IX'hitorcti ii nd Krcuitorcu Ko. 5-4 Arthur IJiijcr Smiimcnvarc 1X.21 84.tO Alexander Wtiii rtb IX.ííi 720.77 Kt.rl :nvinka Wmlcrwarc H H 92 «I M T.schiinschenrhalcr " " 130.12 Hermann Waller VII.173 214.04 A til on Dem ar VII.2 15.30 l.nttttB Metier VIII 724 207.45 t Številke kontov jc večkrat zamenjal. Konto debitorjev m kreditorjtv jc na z.ačctkn leta 1911 označeval s številke 5t2: avgusta že s številko 54, leta 191 <> pa najdemo konto pod številko 59. Vmes pa so sc zvrstile še vse ostale vmesne številke. K i je temu vzrok, ne veni; mogoec lažje spremljanje p .-ometa v določenem časovnem obdobju. iiliifiajniškc knjige (Kassabueh). Ohranile su sc nam Miri knjige iz. obdobja 1887-1913. V n.jh so bili z.iibclcžciii v:.j tisti nakupi - maloprodajni .n na vel ili o, k:' so bili plač ar i z go'ovino. Zc bežen |>oglcd n;mjc pove, da so bile vodene pc mesce'h Ka levo stran folija so vpisovali gotovinske prihodke (Soli, Hingang), na desno goto vinske izdatke (Nabcn, Ansgang). Zapis' na levj oz desni strari so vsebovali nas! Jnje rubrike: - dan v mesecu - vsebina računa - zveza z glavno knjijo (pri nakupiti na veliko) - znesek Zvezo z glavno knjigo (npt.; Vil. f. 25) najdemo samo pri ti lil. kupcih, ki so kupoval« na veliko ni so 'mcli pri Krennerju odpri svoj konto .i šc tc le pri t i si'h njihovih računih, ki so bili izstavljeni z. zamikom plačila in poravnan z. gotovino. V večini primerov so bil' ti zneski večji od 50 K. Milj h n a plačila so večinoma povezana s sprotnimi nakup' kupccv iz Škofje Loke in J14 li nrliiv.skih fondov in zbirk AKIUVI XVII If94 okotr:c 07 šle za plačilo električne razsvetljave, ki so ¡0 porabniki plačevali direktno p i blagajni. Na pnmern si oglejmo najprej izsek z leve polovico lolija1. ■Soli_____l)fn|..r |9j)l_ P,- JoscfMoser, KHigcnfi n. Ti : V, FI i: ". prcjcmkiii in izd;:tk-li na loliju pokrivalo. Ko je bi!a ena od strani na foliju polnra (npr. izdatki pri latumi' 27. december),, so morali prenesti na nov folij tako prejemke kot izdatke od 28. decembra dalje, čeprav je r i pre sinkih na prejšnji strani ostal prazen prostor Tega .-.o prečrtal- s prečno črto. ['red prenosom so vsako slran zase sešteli ter obe vsoti prenesli na naslednji folij na debetno oz. kreditno stran /.gor? . Na koncu posameznega mesera so izračunali vsoto gotovinskih prejemkov in vsoto gotovinskih zdatkov. Višek v blagaju dobiček ie zapisan na dveh mestih; najprej ob koncu mesce? kot "Saldo Aiu.glcich" pri gotovinskih izdatkih .n nato še kel Saldo Vcrtrag" na strani za gotovinske prejemke na začetku naslednjega meseca. Blagajniške kniige nampovedo, kaj vse je sodilo h gotovinskim prejemkom in kaj h gotovinskim .zdatkum. Izdpfki so obsegal': -'enar, namenjen za potrebe gospodinjstva, izplačilo tedenskih plač delavcev, nakupe volne, premoga, Disarni^kega materiala, plačilo raznih popravil, prispevek \ bolniško blagajno --i podobno. ■>ri prejemkih \idimo koliko so v gotovini iztržili od prodaje sukna, letnega in ,-imskega blaga, ostankov volne in sukna, koliko so prinesle stanovanjske najemnine v Vodmatu, koliko prodaia clektuki, m žarnic, kdo vse je bii priklopljen na električno razsvcdj;i.vor kako visoke provizije je izplačeval itd. Blagajniške knjige nam povedo tudi cene posameznih izdelkov, l ake je nred sto leti stala ena žarnica 0,50 gld., prevoz enega vagona premoga 23 62 gld.. mikanj', enega kilograma volne 7 kr, stanarina gospe Louisc Gross v Vodmatu pa ie znašala na mesec 5,10 gld Najbolj Ilir robne podalke iz poslovanja snk-namc prinašajo nakupne in prodaine knjige. Nakupna Knjiga {llingangstaklurenbiHi) je pravzaprav knjiga prcjeiih računov oz. odhodkov Krcnnerjčvc stiKnamc Arhiv hram tri knjige iz časa 1882-1919. Vanje so vpisovali: - datum prciema računa od koga in od kini (ime in kraj) - za kakšno bi,igo gre, količina, cena za enoto blaga, za katerega je bil račun izstavijen - znesek - kdaj je bil račun plačan - cena embalaže (samo ponekod) - oblika pak'rama tpakcf zaboj, vreča, sod. bala, vagon. ) Zarad' večje preglednosti so posamezne račune med seboj ločili s črto Nakupna knjiga nam nazorno kaže. kaj so kiipovali, od koga in oo koo in po kakšni ecni. K:ip!jeno blago lahko v grobem razdelimo v naslednje skupine: - volna - moher kemikalije (kisline, lug. kositrova sol, tekstilno milo, zelena i i moura galica, razna olja, ) - pap rna galanterija {kopirne knjige, ovojni papir ovojnice, ) - premog (orehovcc) - kovinski izdelki (razni stroji, cevi.. ) - ostalo (lepenka...) Med dobavitelji se leta '892 največkrat omenja Kaltenbrunner Farhholzfi'trik iz Ljubljane, Dobavljali so mu razne vrste bnrvilncg.r lcs;< ikot npr. saiKiaiovino, višnjevo pražiljko ipd. Moher in cheviot je dobavljala tvrdka Gebrudcr Rath iz Berlina. Račune so tej firmi vedno plačevali v nemškin markah. Prodajna knjiga (Vcrkaiifsbnch)jc knjiga izstavljenih računov Krcnncrjcvc suknarnc Ohranjenih jc pet knjig iz obdobja 1887-1912. Iz nuh je moč razbrati vrsto pomembnih podatkov: - komu in kam so prodajali - kakšno blago so prodajali (zimske, letno, oamsko, blago za redovniške ohlcke, sukno. flanelo, koec, odeje: delavske, vojaške, konce volne in blaga, lodcn. ,) - ecnc izdelkov - merske enote (m, Stuck, Ducat, Coupon ) - višina rabata (4-8%) - način pošiljf rja (po pošti, brzovozne, po slu ) - vzorci na izdclkili - b;:rvt izdelkov - velikost izdelkov kakšne usluge so opravljali za svoje stranke (pranje, sušenic, prešanje in mikanje volne, stopanje platna ..) - cene teh uslug - datum izstavitve računa - datum plačila kje jc račun vpisan v glavni kn igi (npr.: 111., f 202) arhivi xvii 1994 H arluvukih fondov in zbirk 115 Pozi m. (oktubcr-aprl) prevladuje prodaja letnega blaga, poleti (niai-septcnibcr) ]>a Einreliegif Ponekod jr na računu naveden rok, do kdaj ga mora kupce poravnati. Pi večjih količinah so vedno odračunavali nihal. Ta seje gibal med a in 8% - odvisno nd velikosti na ki pa. Pri takojšrjili plačilih pa so odračunavai: šc skonto. Nadrobna analiza dveh ali trcli izbrani'i let m prmerjava cen izdelkov bi verjetno pripeljala do no -ili zaključkov, po grobi ocen: pa lahko rečem, d:i so v zadr '.m obdobju delovanja siiKiiarnc začele eenc miOmi izdelkom padati. Zanmiivo bi bilo najti vzroke, ki so k temu pripeljal* Nakupno i i prodajno knjigo ji: moč kombinirat z glavno knjigo. Oh vpisu računa v nakupno ali proda'no knjigo jc zi]pi;ana tudi opomba, v kateri knj'gi in na katerem fbln-i mritlcnio račun, vpisan tudi v glavni knjigi (npr. VII f. 53). Včasih ie poleg podatkov ?. računa zap;san se datum piačila, v večini primerov pa le rok, do kdaj ga je trebe poravnati. Preverjanje plačanega zneska v blagajniški faijigt ne da želenega učinka. Vzroka sta zlasti dva. da račun m bil plačan v gotovini, ali pa da je kupcc naenkrat poravnal več neplačanih raeiincv. Z;l katere račune/c šlo, pa 9. skupnega zneska ni razvidno Krennerjcva suknama : v drugi pol o v it 19. .sloi. veljala za drugo največje suknarske industrijsko podjetje ¡¡in K ■anjskem. Njihova trgovska mreža je Kila razpredena daleč čez. deželne meje in segala do Galicije in Transilvanije na vzhodu, Češke] Moravske in Šlezije na severu ter tja do Vam rib trga na zahodu. Največji odiemalci Krenncrjcvcga blaga se bili Dunajčar i. Leta 1892 sta bili to firmi Quutner J. & Soline in Turnowsky J. obrnem neposredno nanjo pc vrnitvi. To sem storil s p'smom na gospo Slavico Pleše dne 17 novembra 1993. V pismu z dne 16. decembra 1903 mi jc ravnatelj g. dr. Jcsip Kolanovič sporočil rezultat poizvedovanj. Zapuščina dr. Srdjana Biniis'avljeviea (en sveženj) se nahaja v Zavodu za povrest književnosti, kazal¡šte i glazbn HAZU, Zagreb, Opatičku ul. 18 Ni gotovo, ali jc v mej tudi iJkJnfl necenzurirana številka Glasu SHS št. 105 z dne 31. maja 1908. Vpogled v gradivo pa bo mogoč šele v naslednjem lclo V Zagrebu sem v časopisnem oddelku Nacio nalnc in svenčilišne biblioteke videl cenzurirano številko 105 z dne 31 maia 1918 Glasu SHS, kjer v poročilu iz !„jubljnc o dogajanju dne 27 maji. zija velika bila lisa. Toda isti list objavlja naslednjega dne, I junija I9i8r št. 106., povzetek iskane izjave slovenskih strank, kakor so jo bile zagrebške Novir.c posnele a gra.škcga dnevnika Tagc.iposl, brez posega cenzorjevih škarij. Po prijaznem posredovaniii univerzitetnega profesorja v Gradcu dr Štefana Kamena sem 21 de cembra 1993 dobil v roke posnetek ¡45. Številke Tagcsposta z dne 29. niaja 1918 s poročilom o sestanku strank v Liubliani in nj'hovi izjav: dne 21 maja 1918 Nemško besedno izjave, pravzaprav zaob-jube, se glasi: "IV/.r werden von unserer FordenmP nach Errichtung eine.'; sinlshtwi,sehen Sinnt rs meld n!>hissen. Dii'se Fi»derung ixt allen Schichten ans er er Natt du geinein.soiu, sowohl denen, die zu Hiin.sc geh liehen sind, ul.s auch ihnen, ¡He fern ihrer Hei t au t weilen. Alle diese Angehörigen unserer N'/tiou ha heu i len Eid auf dieses Geh/hnts geleistet. Nur die VeiT, uživamo Narodni svet, nit/ organizira ndpov vseh ¡¡oš tem h elementov našega naroda jirolt naznanjenemu ¡iregaiijanjn dugor.hn-uuov." Očitno ic. da predloga objave \ pubukaeiji Jankoviča in Krizniana ni enaka z varianto besedila, ki ga je objavil Tagcspos Graški list bcsctiilo nekoliko povzema, čctnd: jc šc vedno dovolj izčrpen, da nam potrjuje vsebinsko avtentičnost besedila v pabfikauji Jankoviča in Krizmana in s tem ¡mli slovenskega prevoda v knjigi Prva odločitev. Po vsem videzu jc pisce poročila v št nen.ijdenr številka Glasu S H S, ki sta ga ponatisi lila JaiiKov-č in Krizman mol v rokah izvirno slovensko besedilo izjave slovenskih strank, sprejete 21. mfij* 1918 na zhoru v Lju-bljtni. Ali pc kje šc ohranjen izvirrv dokument izjave, nc vemo. Toda, da so slovenske slrankc tistega dne v Ljubljan1 takšno izjavo, vsebinsko enako v obeh znan in variantah, ki sta med seboj očitno neodvisni, res dale, to jc zdaj ugotovljeno. Dejstvo jc pomembno za našo zgodovino, ker jc izjava dokaz da ic slovensko deklaraeiisko gibanje zares kulmmiralo do nekakšnega ultimata vladarju, do neposredno zadniemu llabr.biir/anu 7 reče nega preklica brezpogejnost1 "habsburške klavzule" v Majnišk. tfekl.fficiji. Šolski drevored (sedaj AdnmiČ-Luiidrovn nnbrcžic) pred Frniicovim mostom, 1895/1896, fotograf Wilhclm llclfcr Zgodovinski arhiv Ljubljana L1V142. Foioleku, POZU/A1, 2 118 I? arhivskih fondov in /brk ARHIVI xvii 1994 Osnutek uredbe o banovini Slovei.. iz leta 1939 GAŠPER 5B9 V L. jbfjai.i jc Slovenska akademija znanosti in umctnosii v sodelovanju s Slovensko matico, Plozofskc fakultete in Inštitutom za novejšo zgodov ino od 9- do 11 novembra pripravila znanstven posvet na temo Slovenci on država. Uvodn, referat z. naslovom Pravica in moč v porajanju slovenske državnosti j? imel akademik dr. Janko Pleterski. T-*i referat jc žc objavi i en,1 medtem ko bodo ostali referati in koreferati /.bran! in objavi;eni v samostojnem /.bom. ki! predvidoma v marcu a a apnlu 19(>5. Posvet je bil razdeljen na pet segmentov in kot tretji segment je bilo podano obdobje prve Jugoslavije od i 9181941. Posveta se ni^cm udeležil, vendar kot m i je znano, ude leže ne i posveta niso obravnavali oro blcmatike t.i. banovine Slovenije. V Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani je pod signaturo AS i 33 ; ■ >an fond Okrajnega glavarstva Ljubljana okolica (1k49-1945), kjer je tndi frscikcl 235 ki h' ga lahke imenovali tudi l.onvolut, sij so v njem zbrane skoraj v.sc zadeve, ki so se tiog.iji^c v zvezi s t.i. banovino Slovenijo Kljub temu, da banovina Slovenija ni n*-koli bbsBjalii, sem ta izraz uporabil meo drugim tudi zato, ker je, vsaj men neznan, arhivar opremi! fascikcl s ploščico bntHvii« Slovciva Ohranjeni so posamezni osnutki uredb, ki so nastali po hrvaških predlogah. Dr.e 26, a- guaja 1939 jc piLSlc do sporazuma med Dragišo Cvetkovjčem kot predsednikom in di. Vlad i i mri cm Mačkom kot podpredsednikom vlade skupaj s člani SLS, J M O, K O K in samostojnimi demokrati Že 21 avgusta je bil ob-iavijcn sporazum s Hmiti.^ Po tem sporazumu jc nastala velika banovina Hrvaška11 V njeno pristojnost so prišle naslednje državne zadeve: kmetijstvo, trgovina in indastija, gozdovi m rudniKi, gradnje,' soe.alna politika, narodno zdravje, telesna vzgoja, pravosodje, pro-sveta in notranje zadeve. Za vse te zadeve sta bila zakonodajna oblast kralj in Hrvaški sabor, ki naj bi ga volili, izvršilna oblast pa prek kralja ban. Bana, ki na bi bil odgovoren kralju .n saboru, bi imenoval in odstavljal kraij, Z ukazom kraljevih ramestrikov jc bila že 26 avgusta raz- Ja/ikr, Ptelci ski. ['«vi* in moi Slovenci in d rjava, Rai.glcdi, Sil 21, Ljubljana. 11 november 1994. sir. y-16. Arhivski fo.idovi i zbirke u SFRJ, SR Slovenija, Ucograd 1984. sir, 40. Zgodovina Stovcncci l.jobljana 1979. sir. 678. Sltlbene nov ,ic kraljevine Jnj^istavijc ?. dne 26. avgvsia 1939.il. 194 A/LX V1I1/J09. -str. H97-1I99 07 i mina Stuibcn. lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine 7. dne 2. septembra 193° Si. 70. str. 606-608. puščena narodna skupsčina. Za bana Hrvaške jc bil imenovan dr. Ivan Šubašič.5 Razveljavljeni so bili zaKor.i o volitvah, tisku, zborovanjih :n združevanjih ter drugi politični zakoni. Izšla ic Uredba o ustanovit-'i banovine Hrvaške hkrati z Uredbo o prenosu predpisov^ ki veljajo za bar.ovino Hrvaško na druge dele države.6 Dne 10 septembra so na seji banovinskega odbora JRZ sklepali o vsem, kar naj bi bilo potrebno z.a prenos državnih konipctenc ti;di na Dravsko banovino ui 14. septembra je bila za to postavljena posebna komisija. Dr.e ] H. septembra je - de zascdaija nove narodne skupščine - dobila vlada vso zakonodajno oblast.7 Slovcnsk" osnutki uredb so v glavnem ne-datirani vendar ker so ponekod ohranjeni še sprcinn' lopisr ali jc kakšen osnutek celo datiran, lahko "igotovimo, da jc to gradivo nastajalo od septembra 1939 dalje. To jc razvidno tudi iz dopisa bana Natlačena načelniku II, oddelka z dne 26 januarja 1940, kjer obvešča, da so žc p jpravljcn. načrti uredb o ustanovitvi banovine Slovenije, o if.stroju banskega oblastva, o ustroju banovinskega zbora, vo^lncm redu za banovinski zbor, poslovnem redu banovinskega zbora, upravnem sodišču, banovinukcin proračunu, računovodstvu ni računskem sodišču in o bano-vinskem odvetništvu.1| Isti dopis nato citira Službene novinc, kjer so do takrat za bar.ovino Hr vaško žc izšle uredbe o prenosu onste nosti ministrstev pravosodja, gradbeništva, kmetijstva, Gociainc pol Like m v.> ravstva, prosvetc, gozdarstva it' rudarstva ter trgovine in industrije. Ban nadalje še svetuje, da naj načrt uredb o prenosu poslov na banovino Slovenijo, ki sc tičejo konkretnega odseka, izdelajo točno po hrvaškem vzorcu, t.j, z istim obsegom kom-pctcnc, vendar samo s smiselnimi spremembami. Načrti nai bodo kolikor jc to mogoče enaki s hrvaškimi, vendar če bi slovenske razmere zahtevale besedila, k ga v hrvaškem vzorcu ni, ali Kjer bi bilo i/ nujnih razSogov poticbno- da sc od hrvaškega besedila odstopi,' naj se v sodelovanju s predstavniki sodstva, radarskega glavarstva, veterinarskega in hudourniškega odseka i*d. izdelajo v II. oddelka. Mciod Mikui, Orfs zgodovine Slovenec v v siari Jugo^aviji, t.j ubij a na 1965, sir. 511. Cirit Zfibol. Neminljiva .Slovenija l.jiibtjana 1990, sir. I3fi, 14 lt kjer je lutli ciiirana ?Usli izseljen i ika tilr.ilura. Melod Mikui. I. c. sir. 512. Pov, S. it, 33/1; Načrti oredb o pre..osii poslov od posameznih min ■¡Irslev na banovino .Sloveniji, priprave. ARHIVI xv]] ]094 lz arhivskih iondov in /birk 119 Iz Uredbe o banovini Sloveniji sem i/bral I m M del, saj je že v prvih dveli delih rcnvidr.a nična ustanovitev, njene pristojnosti n njen odnos do državnih organov Tretji del v S členili razlaga še organizacijo onlasli v banovini Sloveniji, medlem ko IV del v dveh člemh govori o ustavnem sodišču in njegovem nadzori. Sledi sc V, sklop, ki v dveh členih pocia zaključne določbe. Sedaj pa šc dobesedni prep's prvih dveh poglavij 1 icdhe o banovini S ovaniji: V imenu Njegovega Veličanstva I» etra 11 po milosti božji in narodni voli i kialja Jugoslavije Kraljevski namestili Ki predpisujejo na predlog ministrskega svela in na poči I a gi pooblastila v čl. 1 uredbe o razsiritv. uredbe o banovini Hrvatski na ostale banovine z dne 26 avgusta 1939 uredbo o banuviiii Slovcniu. I. Ustanovitev banovine Slovenije. Člen 1. Dravska banovina dobi ime banovina Slovenca, Sedež banovine Slovenije je v Ljubljani II. Prenos pristojnosti na bano"ino Slovenijo. Člen 2. 1/ V pristojnost banovine Slovenije sc prenašajo posli kmetijstva, trgovine, nid^slnjc, gozdov, rudnikov, gradb, socialne politike ,'n i udske-ga 'zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, pro svete in notranje uprave. Banovir,a ¡Sloveniji ostane pristojna za vse posle, ki sprdajc po sedaj veljavnih predpisih v pristojnost banovin, 2/ Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov dr/a v ii i h oblasti na vnem ozemlju države. 3/ Prav take ostanejo v pristojnosti drža ;nih oblasti tudi posli, ki so posebne pomembni za obce koristi države, kakršni so: L'skrb /a državno varnost, pobijanje prot;-dr/avne in razdiralne piopr.ganue, izvrševanje policijske poročevalne službe m zavarovanje javnega reda in miru; 2./ državljanstvo; za podeljevanje državljanstva je pristojna banovina, razen za izjemno podeljevanje državljanstva in za ud"ze-mame državljanstva; 3./ n- arska zakonodaja m državna rudarska podjctia. Pri podeljevan)]] rudarskih koncesij, ki zadevajo narodno obrambo, postopa '■■a novi na sporazumno z voiaško upravo. m bi sc ne sporazumeli, odloči mir istrsk- svet; 4./ gradil, i m vzdrževanje državnih promcl-m.j sredstev in ostalih državnin objektov; 5./ verske z.aacvc; 6./modnarodir pravni promet; pravna po moč v nepravdnih stvareh sc opravlja neposredno po lodišeili; l.l zunanja trgovina m trgovina med banovino in oslaumi deli države (enotnost carinskega in trgovinskega območja); 8./zakonodaia o merah in uležih, o zaščih intiiistriiske svojinc, o posl.h privatnega zavarovanja in o zavarovalnih družbah; 9./ menično praro. čekovno pravo, trgovinsko pravo, stečajno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo, aviorsko pravo; ]()./predpisovanj kazn. za kršitev pred-pirov v predmetih ipristojnosti države; 1 i./določanje osnovnih načel prosvetne politike kakor tudi osnovnih načel o kra jevnih samoupravah z. zakonom: 12./obča načela delavskega prava in zava rovnnja kakor tudi obča načela vodnega prava. 4/ Radi zavarovanja narodne obnmbe sc zagotovi vojaški upravi potrebni vpliv v stvareh proizvodnje in prometa. 5/ Ministrska svet more tudi druge posle pre-nes i od državmh oblaslev in ustanov v pristojnost banovine Slovenije. Člen 3 1/ Da bo mogla banovina Slovenca uspešno opravljaj pcslc svoje pristojnosti, seji mora zagotovili poliebna nnančna samostojnost Le-ta je v samostojnem pobn-anju določenih dohodkov in uporabi izdatkov, določenih v banovinskem proiačunu, 2/ Kateri viri, kaicie objike in katere vrste dohodkov naj pridejo v pristojne ;l banovine Sloven icr sc določi s posebno uredbo. 3/ Pray tako se bo s posebnimi uredbami rešilo Hid' /prašanjc pripadnosti in razuelitvc državnih fondov, movine m dolgov 4/ Ob prenosu potilov iz pristojnost države v pristoinost banovine sc bode prenesli v pristojnost banovine tudi odgovarjajoči krcd:li, določeui v državnem proračunu za 1 I ^39/4n. 5/ KoliKor v državnem promčunu za 1. 1939/40 določeni kredit banovini Slovcmu ne b* zadostovali sc bodo odobrili naknadni krediti ]120 17. arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XVII 1994 Iz par-i skih arhivov o nezaaovol stvu delavtev >n prekin -:\ah dela UIUANA ŠUŠTAR V času, ko nas .skoraj dnevna poročila o stavkah oziroma o prek ip tvali dela niti ne pretresejo več, bo gotovo zanimivo pogledati, kako in zakaj so delavci koncc petdeseti let izraža1' svoje nezadovobstvo in kakšni so pili ob tem ukreni oblasti, bolje rečeno partije. Vir, k ga objavljamo izluja iz fonda Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Liuhljana, kr ga hran Zgodovinski arhi" Ljubljana.' Nastal je ob obisku posebne skupine C K ZKJ2 v liublianskcm okraju oziroma pri partijskih organizacijah in oblastnih organih okraja med 1 L in 17. marccrn 19()0 in obravnava stavke v letu 1959 v okraju.'1 Skupina CK ZKJ sc jc pogovarjala s člari Okrajnega kom'tej a, štirih obeirskii) komitejev f Ljiibljin« Center. Kamnik, Zagorje :n Kočevje). Univeiv.iletnega komiteji ZKS, s člani sekretariatov osnovnih organ,zaeii na terenu in v podjetjih (tovarna Litostroj, Lek. Rudnik Za^orjo in Kmetij .ko-gozdarsko posestvo Kočevja), z mi bosimi upravnim: orgar,i in sindikalnim podnrž mcami, s člarv okrajnega ljudskega odbora m mladinskem vodstvom okraja. Ob tej priložnosti je okrajni kom i le4 pripravil tudi gradivo, v katerem | c bi P predstavljen razvoj okraja, politične in gospodarske razmere v njem ter organiziranost :n delovanje ZKS v okraju 5 Med gradivom jc tudi dokument s seznamom, ki govori o nezadovoljstvu dclavccv 11 r prekinitvah dela v po-■iftjib v letu 1959 ter partijskem posegu za razrc.ihcv nastalih prohlcmov Dokument o vzrokih prekinitev dda7 in nezadovoljstva dclavccv v letu 1959 s seznamom teh podjetii, v katerih sc intervenirali okrajni in občinski komiteji ZK na podlagi ugotovitev posebnih partijskih komrrij jc tipkopif>konccpt ali pa belc/ka, namenjena pogovoru s člani skupine, z več rokooisnimi pripombami oziroma pripisi (tlva rokopisa: eden pri analizi, drugi v seznamu podietijt k posameznim stavkom. V objavi navajam rokopisne dopolnitve v opombah v ležečem tisku. V tekstu seznama podjetii so podčrtane omembe prck:ritcv dela in osebe, k so bile kaznovane (nedosledno), zato nanje posebej ne opozarjam. Kiajšanc besede so dopolnjene v oklepajih. V opombah navajam tudi kratko oznako nekaterih podjetij, katerih dejavnost jc danes mani znana ali pa ne posluje o več.9 Ob prebiranin dokumenta sc porajajo vprašanja, katerih odgovori zahtevajo Sc dodatne raziskave. Kot prvo sc lahko vprašamo, ali sc ni partijsko vodstvo žciclo ■/. dokumentom oziroma razlago nezadovoljstva delavcev opravičiti in s tem zmanjšati težo akcij delavcev.10 Navedeni Zgodovinski arhiv l.jubljan.i. Okiajni kciriiie Zvc/c komi)' n i s Lov Slovenije Ljubljani) 1954.19(i5 (OK ZKS Ljiihliana), popis 1994; Hu/1irnc skupini: CK Z KI si) nti l« nkciji obi ¡k 'k 5c nk rajne komilcjc ZK Subolice KniScvrta, Snlila, Gospida in Skopja. Oh koncil nkcijcjc oiganizat k, politični sckicl.n lal CK ZKJ ■i tlel."1 pr.-očilo o ob.sk 11 v okraju Ljubljana in poročilo, kjei jc primerja' ugotovitve ?. obiskov vseh Scshb okrajev {OK ZKS L:ubrana, 1. c. 27, a. c. 126) Na dcfinicijc icrmin? slavkj ozinima piekiniiev dela, izraza, ki sc jc uveljavil v čas« "ilniibcncga samoupiavlianja" kol mili lin sl.iliSda ao leg,i pojava v poliirCnih in piavnih ilokiillicillih lislega časa, opo-.irja Muilin Iviinič v knjigi o "pivi siici-alisliini Slavki" v letu 1958: -Sliivkn v rjilnikil, lihovljc llinsl-nik in Zagoijc 13.' 16. januai ;95B, Rclavika enotnost, knjii-niča sindikali T}, Ljubljana 1986; o stavkah v Sl:RJ v času I95fi'1969 glej; Ncca Jovanov, Radnički Stnjkovi u SI:RJ, Zapis, n^ognd 19/9. Okrajno partijsko organizacijo jc tedaj -odi) 66-čtanski komilc, ki jc iz svoje srede ii.volil sckieiariai kol politično-izvrS.ini orpn. funkcijo s.ckrciarja komiicja jc opravljal Jane/: Vipcinik, organizacijski sckrciar jc hi! Janez lloecvai. Ostali člani sekretariata so bili. Jole Jagcr, Jane/ Nedoj;, Amlrej tvtclin, llnmbcrt Gačnik, Ivn Klcmcnčič Franc Nebec, MiSo Runko, Uio5 Rupichl, Avgust Lah, Janez Zemljarič, ilr, Maiijan Dcrmaslia, Joic Mcirn.in, Maijan Jenko Okr-jm komilc ZKS Ljubljana, l. e. 27, a. c. 126, Gi.idivn v.:i nbi.sk skupine CK /KJ. 6 OK ZKf: Ljubljana, I e. 27, .i. a. 126, O nckalciih winkili p:ckinil vc dela in primcii ne/.ulovnljstva v pnilicljih. 7 Termin "prekinitev ilcl.i" se mi /ili uiticzcn za ie piimcic, ki sn obiavnavani v iloknmcntn s.ij gre dejansko za kinjie pic-kinilvc de la. o Partijska lirgar, /aeija ie nb pnblemih, icJhvah v podjeljih, ustanovah, pii ncpravilnnslih v oblaslnih oiganih ustanavljala komisije pri okiajncni ozinuna obiinskih komilejih z nami mini i37rcSilvc pinlilciiM. 1'rschnc knmisijc piav laku pii nkiijrii p,ini;,;ki mg.niza-iji su bile oblikovane InMi 7\i ngo. lovilve gospodarskega in političnega Klanja v nkrajn z.i celui ne iiiispodarske piinngi: (kmetijslvn. gnstinstvn, lesna industrija, tigovinn) ali ilruïbcnc lîcjnvnosli (zdiavsivo, îolslvn, socialno vaislvo). U gospoilaiskcm in poliličncm slanjn v pmamczllih občinah so občinski knniii ;ji pnročali okrajnemn knmilcjn v i.i. infoimaiivnih poioiilih, n gospo-d irekili in potiiičiiih pre krikih 1er celo o kaznivih dçnnjih pa jc knmilcjn pmočali) Inili lajniSlvo za uolranjc mScvc. 9 îospodarski adresar, prilogi (io-^podi. ïki koledar, 11 i Jï m 1959, Ljuhljana 191» 1 1959; OK ZKS 1 iubliana, a. S. 25, n. c. 120, OiKaiiizacijNk." scsl.iva ZKS v guspoilarskili nrganiza-cijah z. nad 60 z.ipnslciiimi V diikiimcnhi fomčilo n ohiskn ljubljanskega oki.ija (v sibn-hrvaškem jeziku) je komisija CK ZKJ o prekinitvah ilcla zr ARHIVI XVII 1994 Iz arhivskih fondov in zbirk 121 pmricij namreč kažejo na mezdna gibanja delavcev ;n na nekonfliktnost v duižb: ter nakazujcjc 'pozitiven vpliv" samoupravljana, občutek sve bode in depnokraere. Kako je bilo v resnici'. Hkrat. nam dokument na zoni o potenje poseganje Zveze komunistov v gospodarstvo n odločanje p j nameščanju vodstvenega kadra v pod-jeliih in ustanovah. O nekaterih vr,rokih prekinite, v dela in primerih nezadavoUstva cpodjetjih h pregleda podjetij, i; katerih so morale v 1959. leta interveniral) partijske komisije je mogoče povzet) nekatere zanimive ugotovitve. Pod !etij, kjer je prišlo do vidnejših izrazom nezadovoljstva, jc v našem okraj k" ca 25 n (Po nekaterih w,ormac>jah jth jc i' Sloveniji ca 70} Dob jr del te ¡¿o števila odpade na prek, uit ve de!o. Če podrobnejše analiziramo prekinitve tlela m t na t druge ¡irlmere nezadovoljstva, prt de m o do naslednjih| za nadaljnje n gotovi/ vije vzrokov važnih j/gotovitev: j) Pri nobeni prekinitvi delti v 19^9. letu ali v drugi obliki kolektivno izraženem nezadovoljstvu v podjetjih m prišlo do antisocia/isfičjiih, sovražnih izpadov. 2) |V vsakem primeru so se delavci takoj, ko jc bil odstranjen povod zu nezadovoljstvo ali vsaj zagotovljeno, da ha, \'rnih na dc'o in v i etiko pnmei j z nc/dučunitiii naduram, nadoknadili izpad proizvodnje, L?) Do prekinitve dcia m podobnih primerov je prišlo predvsem v majhnih podjetjih, kjer pa v večjih, smo lahko a goto vi! i podoben značilen pojav| kot v večini manjših podjetij.N pisala: "liilii jc, nicdjiilini, i piiličnn ekscesa (puilc jfilii^ bilo p: ck ida i :n1;i n pn-dnzečima n sriii.u). V nail.iljcvpnjn p;' jih pnjitMijnjc ■/, ckmclili, knkrinc jc navedel ljubijo komile v llokonierlii, k; g,i objavljamo (OK l.jiibliana, 1. c. 27, a. c. 126, Gi:iilivii m obisk skupine G K ZKJ). '1 Okrij J.juldjana jc obsegal poleg 9 IjubljanskiVr občin (Dc*igiail, Ccnici, Crnvtc, Moslc, Polje, Rodnik Scr.lvid, Slika in Vič) in ob"in ljubljanske okolicc (Ceikniea Dobre polje. Dobrova, Pomialc. Grnsupljc, Ivanina Gorca, Kamnik, Kočevje, I .niče, Lilija, i.oga1cc, l.oika doli: i, Medvode, Ribnica. Kmliaiica ill Vihnikaj ic lri občine v Zasavju (llrasinik, Ti ho vi jc in Zagone). 12 Rokopis: V p-rkniiirr ilrlu. V sc/iiamu jc navedeno 27 poiijelij. Cx si; ilevilkc pravilne, odpade na Ijnbliaiiski okiaj 1/3 v.sch ublik nczmloi. oljslev liclavslva. Po iaziski>vi Jnvn. mrva (cilii,iii,i knjiga jioil up .1, tabela sli. 137) ic bito v Jugoslaviji Icla 1959 1^0 3lnvk. 13 Rokopis: A'iitn miuinimn! ¡'rrjmiic r TrhrijaJd 0/)/-.(iiiski) kuntiirji xln!tijt> tivsrcr in iimvriv j/i vin/ 14 Podjelja i/, sc/.nama srni i;o v 11 as kil ni c panogi;. 17 jc in-dusiriiskiii podjelij. 5 jc Irgovskih podjelij, 2 obnne ozimma usl ni nosi lic dcjavnosl1, I s področja komunale, 2 s podloga pirinela «zinima lun/ma. Glede vcnkosli pa vcljito naslednje ugolovilve: nail 500 zaposlenih 2 podjc:ji. med 400 in 500 zaposl-nili 1 podjelje, med 300 in 400 zaposlenih 2. med ">00 Navedene ugotovitve pa po h g drug i h okoliščin omogočoio postav'ti nekatere zaključke o vzrokih za te pojave u Po mojem mišienjn na vse t c primeie m mogoče gledati kot na sovražen poia\ man>eč pre/ kot j.) izraz resničnega najširšega uveljavljanja .socialističnih d cmok rafia nih odnosov k morajo še zini raj premagovati določen odpor .». 2) opozorilo, da v nekaterih kolektivih subjektivne sile16 še .zaostajajo za našim dejanskim splošnim napredkom v proces k krepitve vhge neposrednega proizvajalca m upravljalen ./i vse večjega spoštovanja njegovih pravic in osebnosti /dodano: njegove). V naš' daiiasnj- stvarnosti gotovo m več delavca, ki ne hi imel občutka m bil prepričan da ima v naši družbi celo vrsto pro vic, da mu jih nihče ne more kratit in ga oškodovati zanje, S k.'aliretwm poglahlja-ijem delavskega m družbenega upravljanja,1 nadaljnjim širjenjem demokratičnih o ')lik upravljanja, res nun spopnje manjem z raznimi birokratičnimi posegi in odločnim obračunavanjem s primeri samovolje in kršitev demokratičnih principov Sc ta občutek zelo hitro razvija in krepi. V tej smeri pomeni še nadaljnji kvalitetni korak naprej ohjcktivizaeija nagrajevanja v gospodarstvu1^ ki omogoča da vsak dobi tudi plačilo po tem, koliko naredi. 7jtto danes praktiino težko najdemo posameznika- k> se ne bi zaveda! svojih pravic pa t tali svojih dolžnosti ^prečrtano.1 in jih ne znal tudi uveljavljati). Kakor ic to spoznanje prodrlo v zavest slehernega fldavca, srečujemo še vedno pojave, da odgovorni (iudje v upravah podjetij in tudi v vodstvih političnih in družbenih organizacij večkrat pozabijo na to hitro o.svcščauje našega delovnega človeka in mu pri tem kratijo določene, s pozitivnimi predpisi zajamčene pravice še v vec primerih pa ne znajo tega procesa osveščanja uravnavati in ¡>ospcše vati (aktivi-ziranje preko sodelovanja pri upravljanju in gospodarjenji.' razvijanje sindikalne dejavnosti itd ). Zato prihaja v ta k d) primerih do konfrontacije upravičenih pravic iu zahtev delavcev in na dragi strani nerazumevanja, podcenjevanja iti celo nezakonitega ravnanja uprav podjetij, posameznih ohratovodij. delovodij, mojstrov itd S tega vidika gledano ni nič nenavadnega, zakaj je in 300 zaposlenih 2, *ncd 100 in 200 zaposlenih 14 in do 100 zaposlenih 6 podjelij JOK Z KS t.jubljana, i. c. 25 a. c. '20). Hokopis: /'m/i'.m» Wikr /mlilinu■ /itistrilici ' Orfxcv /rjUliiiir nuiAiii/ti.vi/ in ¡a isliifi/i v. Mišljene so dni/.bcnopoliličnc oigniii/acijc; ' poJjcljih sla lo picdvscm Zveza knmnnislov in Zveza sindikaiov, v nekaleiih Unli mladinska organizacija. " O ra/vuju -amoupravljanja glej: Jciica VoduSck Slaiič, Za-Jelki sanioupiavljanja v Sloveniji 1949' 1953, Ztloiba Cb/oija Mariboi, i98j IK V larilnc piavilnike, ki so jih spicjtmali v Iclu 1958, so vnašali clemenicnagrajevanj? pc delo in učinko glej: Roma,. Albiehl Neka) o akl¡vnosi sindikatov Gospodarski koledar i960, l.jublUna i960, sit 1719. 122 1 z arhivskih fondov tn zb>rk ARHIVI xvii 1994 največ teh pumcrov v vlajhmh podjetjih. Tu .se delavsko upvavljnnjr. W razvila v tej smeri kot v večjih podjetjih. po rt ijsk i h orgonizocij v veejj/n delti ni,!9 siiidih/lua aktivnost je mojima, kodri večkrat niso dorasli svoji m strokovnim, se rtiynj pa družbenim i/alogam2i>. Razen lego ,se t šil i občinska vodstva političnih družbenih hi obinsl-vemh organizacij (ljudski odbori) ni,so kaj >lordi zanimala za notranje probleme teb podi et j. Politične organizacije so ntet/i/e, det je treba usmeril! vso dejavnost predvsem v večje Kolektive ki bodo avtomatično "potegni i i z>i .se h »j" mule za ljud.skc odbore pa mojima, po>iava)li tudi zoslarela podjetja z /viuimaluimi akumulacijska/l! sncsobnor.tnii tud: niso preveč {prečrtano: bila) "h/teresantna "2! Ker .se subjektivne sile i> teb manjši h podjetjih niso znale odločno znvzeti za uvcljnvljaiijc de/oo-kraličnih principov, z)i nrejonja /min/njih odnosov, za pravice delavcev in t nek' ne znale pro eil na usmerili obravnavanja primerov nezadovoljstva W sestanke kolektiva, sindikata, j/c'/avskiga^ .sveta itd. je prihajala do urek'nitev deh/ iti podobnih pojavov Ko so namreč pozneje >ni>i-liziruli vzroke za v,s>ik konkreten primer, je bih) no .srob skoraj vedno slabo delo političnih organizacij, nerazvito delavsko iif)rav/jauje, nesproščeni in nedemokratični odnosi samovolja poedince^2 itd. 7,igir>do (zamenjave, partijsko kaznovanjetf itd.). Iz vscg)i torej izhaj)i akutna in/loga¿M Vsa pozornost tudi und nit podjetjem in razvijanju de-uiokratičiiilt odnosov i> njih! Proučiti tudi, če je sedanja organizacijska oblik)/ miših org)iuiz)icij ustrezno!- O/jc. finski) in okrajni komiieji anti- y Pctnajs' podjetij iz scenama jc imelo osnovno organizacijo 7.KS O gospodarskem ra/vojL Sloveniji v tem obdobju glej JoJ.e Prini.", Slovenska i ndi i-,rija v jugr sk>\¡inskem prinicJ.ii .'19-15-195G/, Novo mesto, 109?: Marija Kos, Vpliv dru?.-bcn„ckonomskih sprememb na valorizacijo ustvarjalcev arhiv skega gradiva v gospodarstvu 1945-1991, \rhivi XIV, Ljubljana I ">91, sir. 19-72. Na lo, da so ob! asi ne in politične organe zanimala predvsem velika pniljcija, kaic tudi analiza organizacijskopoliličnih pro-bleniov v podjetjih z n-id 500 zaposlenimi v i.k Sloveniji, kije po'ckala v času 1956-1957 (OK ZKS Ljubljana, t. c. 4, a. t 10, gradivo akcije). fielc maja 1959 jc poickala podobna akcij.1 o pregledu organ™ ranos:i 7. K v gospodarskih organizacij a h i. nad 60 zaplenim! (OK ZKS Ljubljana, t. C. 25, a. c. 120, gradivo akcije). lleseilama "sumu\!:i.c •(,.vi'V,,i;i;i/iT Sporni,ndi 19(50, je bila izvedena akeija preklala gospodarskih organizacij z. nad 20 zaposlenimi, ki niso imele osnovne organizaciji: ZKS (OK ZKS Ljubljana, t :.2St,a.c. 134) liziral) in podjrtj)/ in njihove' subjektivne sile. in nato z vs)i pozornostjo moliti politično pomočl2(' Podjetju, v katerih ,so v ¡9*9 \*tn intervenirali okrajni in občinski ko m d rji /K (partijske komisij y) "Stofarioi Dobrep»ljc?7 / Prekinitev dela. Predsednik lJO2* je smnovuljuo spremenil od uprave določen delovni red. Predsednik lJO je bil disciplinsko odpuščen. "/.maj," Ljubljana / Prekinitev deh/. Neurejeni nolronji odnos/, neposreden povod Z)i prekinitev pn je bihi eho/o/nska iienlriueljen» zahteva /jo delitvi doh/čka. Direktor pnrtijsko k)/znovau h/ zomenjau. kaznovani tudi nekateri vodilni [judje. "Ljubljanske mlekarne" / Neurejen/ notranji odnosi m kot poshulica težke guspodnrske namere. Partij.: ko koz no v on/ i// zamenjani vodilni Ijndj, 29 "Orgrmiz)/tor '10 Ljubljana f firezvcslno rozine to vanje družbenih sredstev, osebno okoriščanje nekaterih vodilnih ljudi in ne mej cm notranji odnos'). Di rek tur izključen iz ZK m adstronjon iz podjetja, tiekate "i vodilni ljudje pnrtijsko kaznovani. "Elektropra/os" Ljub.fIjana^' / Nezadovoljstvo i' kolektivu zorani pretiranega in neopravičenega izpločevauja dob/cko vodih tint ljudem iii s hi h i h »('nosov do delavcev. Odgovorni ljudje I »t r'ijsko kazn o v a ni. 'Projekt" Kranj,-2 gradbišče Papirnice Kali-čevo / Prekinitev de1 a. Drh/vcem m so izph/čaii zoshizkov, ki .so jin/ jih obljubil/, "Svilo i,'t, Kammk / Krotka prekinitev dela. Mol pripre/vljo/zjcm tarijnrgo provihnko so i' tovarni raznesli vest, )h/ bo eh' delavcev dob/l //unijše zaslužke. Podjetj'' za vzdrževanje proge, delovišče Laze / Prekinitev deh/. Sh/b/ »dno si do delavcev in odklonitev njihovd/ zahtev pri spreminjonjn norm i o j) ognjev delo ¡2 "Kurivo" Ljnbljono § Neurejeni notranji odnosi in deloma uu/lve/iacijej4 Knkopis: /:v/ijy//Jjiujj i ršvnmje ¡iruhlrmnv! Državno obrtno podjetje /a predelavo lesa, ®® Upravni odbor O gospodarskih ležavah ljubljanskih mlekarn, ki so se pričale kazati v poletju I95S in razreševati konec novembra i prisilno upnvo in v januarju 1959 s panijskiini ukrepi (ukori) in zanieiijavu direktorja, koiuereialista in sckrctarjji, guvori ludi gradivo partijske komisije, ki st je iihrp lile v furdu OK ZKS Lj-ibljana t. , IS, a. e. 96, Orat vo o problema:ik v Ljubljanskih mlekarnah. ' H.konomski servis. Podjetje za prcmir električne energije, viradbcno piuljcijc Kranj. Rokopis-. Di'!nvi\itju hiiiiiiriui Rokopis: /virJ.(ijski) ukri^ii. ARHIVI XVII 1994 Iz arhivskih fondov in zbirk 123 "Avtr-servis"-'-f /Neurejeni notranji odnosi, ki so se zaostrili še ho!j oh predlogih za norega di-vektorja.,(f "!VS,"S7 Ljubljana / Prekinitev dela. Delav ceni m.so izplačali razliko t' zasluzkii, če" da dovolj zaslužijo, ker delajo po normah. Uslužbencem je hila razlika izplačana. Vodilni ljudje partijsko kazuovatu. "Plntal, 1 ¡junljano3* / Pt itožha delavcev zaradi nepravilnega obračuna zaslužkov. "Zima," Moste/ Prekinitev delo Pri o!načini u zaslužkov delavcem niso pojasnili novega načina nagrajevanja. V podjetju so hi I i ne n rej "it. notranji odnosi. Direktor razrešen, več odgovornih ljudi kaznovanih. "Graditelj." Kamnik4" /Direktor iti hotel podpisati plačilne liste za delavce, ker nnt DSJI m odohrit dodatka za ločeno življenje, saj se je vsak dan vozil v L j uhlja no, kjer je stanoval. Direktor je bil takoj razrešen in odpuščen. "Rašico" ftirat Horjul / Prekinitev dela skupine delavk. Obrat je poskusno proizvajat nove izdelke, delavki pa so se npr k' delu po no vi h normah, ki so j ¡A v poskusni proizvodnji r odpuščene, discipLmsko kaznovani I. "Hrast" Bežigrad42 / Odpovedala večja skupina delavcev zaradi neurejenih notranjih odnosov in slabega g ospo da rjet tja D11 ek tor t 'ozrešet "Totra," Moste4* / Neurejeni odnosi i1 pod jetjn, dva delavca odstranjena iz podjetja. "Tobak," Ljubljana-14 / Zaostritev odnosov med podjetjem in Tobačno tovorno, inalvcrzacije v poslovanjii. Raziskuje še TNZ4* "Tonosa" Savi je4'' / Nezadovoljstvo delavcev zaradi nepravične delitve zaslnzkov preko tarifnega pravilnika in slabih notranjih >dnosov. Direktor izključen iz ZK in razrešen kaznovani tudi nekateri drugi vodilni ljudje "SAi'-Tm ist-Ljnhljana (m) fransport" / Podjetji sta bili združeni, čeprav zdrnzitev ekonomsko ni bila zadosti utemeljene., Zarod' n •taktičnega ravna i h a nekaterih odgo\ ni>i' ljudi v OL047 in nedemokratičnih metod, ki so hi 'e imo-rabljene za dosega združitve, seje novo p. uljeti« po nekaj-tedenske m skupnem posUnanin loUio. 35 "H ftrrotfl" osebnih avloiiiobilov klcp.irska, liEaiska, I apel n lik 1. in clckliiikr. dela. Hnkopis: AííY.(ijski) itírc/tl. Tovarna upiiiuili in stcklopihaSkih izdelkov, Ljubljana. IndnMiija plniovinasiih i /de I kov. Tovarna ííclk. """ Giadbciin podjclcjc. Delavski svel. 42 Obrtno pot'jcljc ?a izdelavo fincan pjhiSiva. 43 Tiivaiii.a naknv; izdelava Inkov, vezalk, elastike In dekora-livne vrvice. 44 Trgovsko podjetje: pimljja lobatuih í/ilclkov pníllilli in l.aksnin ynaiiik, galanlcrí.iskili izdelkov. ^ Tajil iíivo /a ninmnjc/adevc. ^ Tovarna nogavic Okiajui ljudski odbor Partijski ukrepi proti nekaterim odgovornim ljudem. "OdjHtd" hežigrad4* / Prekinitev dela Nepravična delitev zaslužkov preko tarifnega pravilnika uslužbencem, zapostavljanje delavce v, ki delajo po normah. Neurejeni notranji odnosi. Nekateri odgovorni ljudje kaznovani, direktor pa ho razrešen "Volnenko" Ljubljana49 / Neurejeni notranji odnosi in trenja med bivšo se kretarko 00 ¿Km iti i ij »n i mi 6 tovarišicami na eni ter direktorjem na drugi strani. Trenja so se po obisku skupine delavk pri predsedniku skupščine še nadalje zaostrila in sta bili dve delavki odpuščeni. P v razrešitvi direktorja je V O preklical odpovedi odpuščenima delavkama. Ena od teh gre y pokoj, ko se je pa druga hotela vnu ti na delo so d •lava prekinili delo nt ga nadaljevali, ko je spet zapustila podjetje Omenjena delavka se je v kolektii u popolnoma onemogočila in sr ho morala zaposliti drugje. Krivda jc -karai izključno na njejni strani in ¡posledica večletnega ncodloč nega in kompromisni skega tircjcvonja trenj r ko! >k:ivt; "j.esmna " Ljubljana t h. podjetja je hm poslanih preko 20 različnih rtiointnk na razne jornme, v katerih jc pisec obtoževal direktorja. Ugotovljena jc hila delna krivda direktorja m tía so v podjetju i te urejeni odnosi. Duektor jc bil partijsko kaznovan "Veledrogerija'' Ljiihljaua51 / Podjetje jc nastalo z združitvijo ¡»orvodttcga iti trgovskega obrata. Oh z družitvi niso bile urejene nekatere osnovne zadeve (delavsko upravljanje, vprašanje direktorjev, obračunavanje itd J, ki so se vedno bolj zaostrovale. Komi. 'tja še deia M horda predvidoma zamenjano in kaznovana direktor trgovskega o brat o iti proizvodnje. Stroj n(n) t ova m (aj Trbovlje52 / V podjetju sc je i1 2 letih zelo razširila dejavnost Ljudske tehnike, ki je pretentala delo tovarne, ki ga jc ta namenoma odklanjala, posameznikom pa omogočala zelo visoke zaslužke Nezakonitosti in malvcezaci/L še raziskuje TNZ. -5-J "Color," Medvode Neurejeni notranji odnosi, slabo gospodarjenje in razmetavanje dehodku podjetja. Občinski komite še ni končal s delom "' d e ", pogrebni zavod I j uhlja na / M al ver-zocijc in nezakonitosti direktorja m neurejeni notranji odnosi v kolektivu. Direktor je hil />artijsko kaznovati. Tij;ovs:r utcnci. 3. Mcllltv, pLjtm. 4. GregoriU: Njen- Velilanstvu eejirju o prihodu v LJuMJlnc, dcVllmlcl|i. 5. Mladi iloven-t, uek amutija 6. Skupni zboi, pesera, 7. Slovenska cesarska pesem, zaupn.ki stranki iz Ljii-blianc in okolice izstopili in ustanovili komunistično Socialno stranko Slovarje Pozive za izstop iz JSD, ki jih jc podpisala Vodclova, so pošiljali tudi drugim kraif-vnir 1 orgamxac'jar- po Sloveniji. Po zm:g' prol-revolueijf n;i Madžarskem \c v Jugoslav ''P pribc/.al tudi Oto Sehrcycr, tajnik Bele Kuna, ki ga jc Vodclova sk «v; la v svojem ljubljanskem stanovaiTiu, čeprav jc bdo na nicgovo glavo razpisanih, kol jfc samii zapisala, milijon takralmh d in. Potem ko jc po Obznani komumst'ena stranka morala preiti v ilegalo, so sc poja-iic pytr;bc p organiziranj 11 lcgiilnih orgtrrzacij, med njim1 tndi ženskih, na primer ferr mistične Aliansc, ki sc ic borila za enakopravnost žena na vseh področjih javnega in privatnega življenja. Feministična Aliansa seje kmaiu po ustanovitvi reorganizirala v žensko g'banje, kjer jc bila Vodc-tova prva tajnica, nato pa do razpusta zaradi protesta prof slabemu ravnanju r. političnimi zapornik' predsednici!. Po ijcncni je bihi v obdobji1 med obema vojnama najplodnejše obdobje proiihitlcrjcv^kc borhe. L,cta I9"i8 jc bil sporazumno s komunistično stranko ustanovljen incddruštvcni Na-rodnoobrambn: svet, ki j: 7:jcl vse ženske organizacije, razen katoliških, ker so iziavilc, da sc ne počutijo ogiožcnc od nikogar. Proti pra-dinijoecmii iiitlcrizmu svc sc borile s ebniki v časopisju, predvsem v Ženskem svetil, Ženi in domn ter Jutru, s prcdavaii)i po radiu in društvih ter učiteljskih zborovanjih. Skupaj s Ciril-Mcto-do"iiij dniŠtvom pa so organiziral. tudi narodno-obritinbno tlele po Šolah. Tako so sc ljubljanske šole dop,sevale z obmejnimi 111 iih obdarovale ter p irejale izlete na mejna oomoeja. Leta 1940 jc Ženska zveza poslala peticijo takratnemu jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku CvetkoviCu, v kateri so zahtevali izpust zapornikov 17 Bilcec, med njimi tudi Pcpec Kardelj. Drugo petirijo pr. so sestavile in podpisnic žene rudarjev, pridružile jia so sc jim šc ženske organizacije, ki so poizkušale za podpisnike pridobiti tudi takratne vplivne osebnosti.1 Leto pred okupacijo so Vodctovo izk jučili iz konuinist;čnc stranke, ker po sklenitvi pakta med Hillcrjcm in Stalinom in po sovjetskem napadli iiii Finsko r, prenehala s protinaeisticmm delovanjem.2 Vendar so jo pe okupaciji kot predstavnico slovenske sckeijc Jugoslovanske ženske zveze vkljuedi v Vrhovni pleni iin O F, kjer so bile zastopane vse sodelujoče skupine, in sic.T julija 1941, ko ie bil v stanovanju Kristine Šulcr v Ljiih'jani sestanek predstavnic vseh ženskih društev, ki ga jc vodil orgajizator OF Boris Kidrič. Tikoi po okupaciji ic Vodclova organizirala i^omoč šiaierskiin n gorcniskim begunkam, ki so sc oglašale pri njej. Najprej jim c pomagala z denarjem, zaiem pa zanje ustanovila delovni krožek v Domu iietlcljic, kicr so izde- Aihiv Zve/c /dniicilj lxitcev Ljubljana Ccnler, življenjepis Ar»{iclc Vitle, nfilcljice v Ljubljani. No r?vija, Bniiikh lliiliolo: Pogovor 7 Angeln Vo- de, sir. 27RR.279I Arh v Republik: Slovenije (dalje AS) enota (innjirtsni irj;, f. 577, mapa 2, nc/iiail avlor: llislorial dela partije med ienami v l.jutiljiini 19-11 1945. Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XVtf 1994 lova!c pletenine in jih nato preko odbora tega krožka razprodale, in dobile denar kot pomoč za preživetje. Preko Franje Babškovc je bila pri zbiranji' pomoči za partizane povezana z magistrat ni m i uradnicami, preko dr. Finkovr z zdravniki ;n preko Draga Supančiča z učitelji.4 Vendar pa je Ha že decembra 1941 s sv.jo skupino Jugoslovansko žensko zvezo sključena iz OF Eden izmed vzrokov je bil, da jc 'partija kmalu razki inkala namene te skupine, da hooc dnbili mont, ol m>d vsemi ženami v fronti, nc pit dob i" i za f onlo ženske množice...". Zato jc" flartija najprej skušala skupmo Jugoslovan ske ženske zveze razšinti z zastopnicami osnovnih skupin i rente. Poslala ic v z.vezo učiteljico Mileno Sušnik, krsčansk' socialisti se pcslah Jož:co Teman, Sokol, pa Marto PustiSck Ra/cn njih je bilo vključenin še več dntgih, ki jim je partija udredila določene odgovornosti v fronti. Partija se je trudila, da hi Jugoslovanska ženska zveza opustila svojo težnjo po monopolu nad ženam v fronti. Toda to ni dosegla, ker so hi le voditeijicc zveze sovražno nastrojcnc, kar so pokazale ob proglasu glavni a štaba NOV in POJ o izdajstvu Dražc Mi ijloviča 'oktober 1941/, ki ic užival med term predstavnicam1 velike s.mpalijc. Partija je pred predstavnice Jugoslovanske ženske zveze odločne postavila vprašanje, ali za izdajalca Mihajloviča, al: za fronto. Zveza sc Mi-ajloviču n odrekla, zato jc b I a izključena iz fronte. Vodelova sc ic po izključitvi povezala s "sredino", stopila kasneje v podporno akciji škofa Rožmanac sc vključil-*1 v Nagodeiovo sk.ipirio in končala pred ljudsknn sud iščem kot špi-jonka."5 Angela Vode v svojem dnevniku take trlitvc zavrača. Predvsem jo miti trditev o težnji po monopolu. "Na sestanka Ženske zveze s Kidri čem so ženske mene predlagale za zastopnico v picnumu OF. Oh, bilo jc menda res 18 skupin, sani levičarj: iz teh skupin so priSli ' poStcv kot zastopnik.. Voiil jc Kidrič ij mbče dnir-, torej K P od prvega licnutka dalje. Naša težnja po monopolu seje javljala menda v tem, da smo si drznile postaviti nekatera vprašanja nnpnnjcr kako postavlja fronta vprašanje Trsta, dal ic dvom al'je bila SZ upravičena naprsti Finsko in nekatera druga vprašan;:i. Nezmotljivi voditclii so bili besni. Kidrič m: i rekel, naj prenehajo ženske s temi vprašanji, Trst bo imel« tista država, ki bo prej komunistična. Glede Finske menda Zihcrl: to so razcapunci, SZ bi davno lahke zmagala, pa jc iz lak.ičnih razlogov zavln čevala. Pr? sejah plennma sem videiiac da nihče nc postavlja vprašarj, da vs> same kimajo, Bili so VSi bolj pametni, ker so vsi vedeli, kako se s komunisti češnje zob tj e Ker so vtdel , d? bom 44 Glej op. i. AS, enol? Tnmiiičcva. f. 12. Joi.i^a Kovač Aleksandra1 Moje sodelovanj1* 7. Angelo Voda. 5 Glej op. 1. ostala na svojem stališču, so začeli gnoinuo zlivat: name po vseh političnih krožkih in pri vatno Seveda sem vse zvedela in ¡cm prenehala hodili na seje plenuma in povedala zakaj Nihče mc pa n- izključil, ker sem sama odstopila. Kar sc tiče Dražc Mihajloviča je res, da sme sc drzr.ilc vprašan Njegove veličanstvo (Toneta) Faifaria, zakrj sc Ol1' nebi povezala z gibaii]em Dražc M^hailoviča. Odkrilo smo povedale, ker nismo imele kaj skrivati, traso vtise o M haj-lovičn. Bernotov Sin, nečak Vide Tomšič meje opozoril na potrebo sodelovanja z Mihajlo/ičem, k' je lakrat, v dob naji ltcnzivucjsc borbe proti nacizmn vodi izvidnisko službo proli hitier-jansk' dejavnosti v Sloveniji. Bemot, Vi'1 in nc čak je 7. njim sodeloval z vednostjo V.T, Ker so vsi vedeti, da sem veliko delala proti fašizmu, mc jc nečak Bemot povezal z Mihajlovičcm, s kalerim sem se dvakrat sestala v kavami. Med drug.m sc je p itožcval čez Ncdiča, ker jc premalo resno vzel Intlerjuitsko nevarnost. Imela sem vtis, da jc iskren nasprotnik fašizmn in seje pritoževal čez klerikalce, ki da nimajo smisla za lo državno skupnost. Videla sem, da mu gre zares za Jugoslavijo, kar sc pri mnogih drugih Srbi.i lo ni občutilo. Iskal e sodelavec, proti-faš'stične borce in priznal, h jI našel najboljše med slovenskim'' komunisti. ! nenoval jc celjskega Di< Mr (ki jc svo idealizem drago plačal) (op. A. V). Če j c bil« lorcj OF v bistvu boj proti okupaiorju, zakaj nebi mogli sodelovati 7 Mihajlovičcm, ki i c vseskozi iskren borce proti nacizmu. To vprašanj smo postavile. To jc bi'o za tiste čase res drzno, kajti Mihajlovič jc imel pr> nas zlasti med nacionalist dosl pi.stašcv, po.,cbn& pa so stali za njim Srbi. Torej je bil naperjen boj z vsemi sr-d«lvi proti njemu. Ta sredstva so presegla vse Štcbj Tone jc bil takrat na terenu, ki so v Užicah skočili partizani v hrhct Mihailoviču. A Poročevalec ic prinesel prav nasprotno poročilo da so Mihaj"ovičcvi ljudje izigrali partizane m jim skočili hrbet. Stcb: jc povedal, daje poročilo zmotno Čez neka; dni so ga Italijani aretirali in ga ustrelili kot prvega talca poleg Aleša Stanovnika, ki jc tudi izrazil neke dvome Seveda o teh dogodkih si Fajfarju nii.mo upale omeniti - /praskale smo samo glede skupnega boja proli okupatorju. Tedaj pa je odprl Fajfar svjju golido gnejnicc: kije kar deževala. Vsi so imeli lanizan register psovk, ki so jih na sestankih vi ipali na nasprotnike Tako je Tone Faj far dobojoval boj, ko je nastopilo vprašanje Dražc Mihajloviča."6 Toda kljub nem jzkhnčitM ali odstopu iz vrhovnega pienuma OF vodstvo narodnoosvobodilnega gib inja v meslu z njo ni prenehalo sodelovati, kajti Vladimir Krivic, član ljubljanskega partijskega poverje ništva, jc septembra 1942 poročal Ed 'ardn Kar- Dncvnik Angelc Vodt, ki sprva InaniN Mojca 1'rinčič in ga (Jata na vpogled avtorju. Sedsij da hrani nccak Angel: Vrdc Ji.ncz Spindler. ARHIVI XVII 1994 Iz arhivskih fondov in zbirk 127 (Idiu. da "o kak, iznEejji Vodctove 111 govora" iil menil, ik jo j« k škofi- dr Grcgoriu Rozmanu glede karlalivne akcije za uilcriurancc nckdc "vlekel" povsem slučajno.7 Krivic je sicer mcscc kasneje svoj'.': mnerje .sBfnuili in K» rdeli [j poročal, daje Vedetova poizkušala tudi krščanske socialiste pridobiti za sodelovanje s (.i. belo gardo, predvsem Ho jO Toman, kateri je govorila, da jo bo partija i; igrala. Po njegovem mne-ijn sc b le prvotne informacije piavilnc in da ji bodo kljub Icmu dab možnost, da odstopi od bele garde inj p: ¡zna "pojavno škodljivost in neeasl-iicst ' nediscipliniranost tega koraka".8 Po t.i. božičnih raci ah konee leta 1942, v katerih so nasprotniki Ol pozapri. prcccj l iubljsneanov. sc ji rjmanova ponovno pogovaijala z Vodctovo, da b sc s svtjo skupino ponovno vključila " OF vendar so se "pogovori vlekli v nedogled",9 Ob tem naj poudarim, oa partijsko vodstvo še do lebru.-rja 1941 n. prepovedalo Jožici Toman 111 Jciin Vazzaz, tla bi se družili z Vodclovo, v kateri sta videli vzor. Obe aktivistki sta jo obveščal1 o marsikateri podrobnosti. Mira Tomšič iz ljubljanskega partijskega vudst^a ic menila, "daje potrebno, da 10 ženske same spoznajo po njen' 1 dejamih. Sedaj smo n pustih široke možnosti'1 Januarja 1943 so jo eelo povabili, d? bi pristopila k novonastali 'Protifašistični zvezi. Seveda pa so vedeli tudi za "separatno sestajanje" Vodotovc in 'Iomanove.10 Vodetova jc bila prvič aretirana v času nemške okupacije Ljubljanec 5. fcbmaija 1944, nekaj dni zatem, ko je v Slovenskem domu i/šcl članek, ki jc opisoval njeno "razdiralno delo" in jc imenoval "rdečo pionirko" Poslana je bila v taborišče Ravcnsbriick, kjer jc opravljala delovno obveznost v tovarni Siemens. "Po izrednem naključju" e bila po nekaj mosc?il_ izpuščena, zahvaljujoč posredovani u nemškega majorja B;ela, upravnika ljubljanske oficirske menze, ker sc jc la holel s tem oddolžit, njeni sestri za pomoč meg'wi bohi ženi, ko jc le-1 i prišla za r im v Ljubljano Vendar sc Vodclova v Ljubljani m mogla z.aposliti: ker jc general Rupnik, šcfpokraiinske uprave, 17 januarja zavrnil njene prošnje za ponovno poučevanje, ker 1- bil seznanjen z njenim prepričanjem m predhodno dejavnostjo.11 Po osvobodita Ljubljane jc delovala v uličnem odboru, bil 1 prcd.icdnica solskcga odbora i?i napisala spomine na. bivanje v taborišči" Ravcnsbriick. Leta 1947 pa jc prišla "bolj slučaino kot namerno v stik z nekaterimi član takoimcnovanc Nagodclcvc skupine", to jc s člani Slarc in Nove Pravde ;n bila istega leta obsojena na 20 let zapora in leta 1952 izpuščena. Lela 1959, ko je bi'a stara i>8 let, jc napisala prošnio za sprejem v Zvezo borcev, ki pa je bila zavrnjena.12 Ker pa so sc nekalcn borci temu čudili, so v reviji Borce ob av'li izjavo, v kr.tcn 11a kratke opisujejo njeno dejavnost pred okupacijo, ob priiiiavanju dejstva, daje res sodelovala z naprednimi gibanj. 11 v njih zavzemala celo vodi'na mesta. Za delo med okupacijo pa so ji očitali, da je bila med tistimi, ki so poizkušali razbiti OF, kar sc ji posledično pokazale (udi v povojnem proecsu. ' lanek v Borcu zaključujcio z vprašanjem ali naj borčevska erganizaeija "sprejme v svoj'1 vrste lake člane13." Kdor bo poleg njenega političnega dclovunja hotel osvetli1 nično delovanje v ccloti. bo moral poleg objavljenih del kot so samostojne Žena v današnji družbi, Spol ip usoda, Žena i fašizam, Pomen pomožnega .šolstva in njegov razvoj v Jugoslavij upoštevali Sc razne časopisne članke ii. njeno zb:rko k: jo h/ani Arhiv Republike Slovenije v svoj enot na Kongresnem trgi1.1" Ditknmcnti !jnilske revolucijo Slovenije (dalje Hi. RS) 3, dok SI 107. pi.enn Vlailimiija Krivita Fidvaidu Kardelju 24. sep-lenb'a 194?. 8 im.ltS 3. ilrik. it. 351. 1'ismo Vlailimirja Krivica lidvnrdu Ki-ideljn 7. nkliibra 1942 9 Dl.RS 4. i!ok C 209. pismi) l.idijc Senijnrc Central n emu kom i kj ii Komuni siiäne parlijt Slovenije. .10. ileccmbrs: 1942. 1,1 AS. eiinl.i Tmnfičcva. n.c 1711), pismo Miie Tnmiii llorisn KhliiČn. 10. febniarjn l9<13 11 Glej op. I. 12 jlejop. 1 m 2 J3 fJorec 1959, fi. 8, sir. 400. AS cum Kongresni lig. zbiikn Angeh Vode. 128 ARHIVI XVII 1094 K't'. i "i l'i rfp Vf 1} ^J^ActiTftii^ ya w«. fir ainclilAfn Mdllnif.1unf '¿pu' ffcraS^pčda •ftiiiifi/iiiijcr tthiJWkJP^'U TjhŠidir^iitfcMr 5« Ohtfukctf r^-^v mK-^iiTTtur cjdK pflWMhvu f§iur#j ftp; pofc morwduxui raW cf ffi«»®* a^rmtynnimit^jujnrfur 6 fu.xrhiJ piSfe. 1 > pif Jti rrJhi liriis. ^iic/HSf nimifbr alifcwft Panuii'ifif i 'nokkTf ManrJyjr B-ibiLJi 'ilubuitf po nK»rd«r intoUlur drftittluift Hciu»uwi>J'dt:fm tpzytHhnr. ftr cunc„ tW^n tfdrfilr. yi jJdj mrtnuf fcomr no .vSltelif .iinnr'drfii/iiiJH ydiu ddranrii ai?auuiitulD Tr ftioJmife fm* inffncftuch ,t'fraMrfcfc:r autfu: AUid. camejni> a rid/iijbiil jmr« tjnrt -(^rau&t J^U^'itr ma^tia^inii/ic^iiiiic rdiguj.ijMcpZ' di R tci>crfp \auiv\mi lulnandj $ci ČMir hp-addiao auCTiriak.h-ircbirfi? Xfun rtdr JJnn'nnrfi ^TLmUJirCurctfili i^o. J> i^fm rdb^paiirn'id ij.idli5 ht putiv vimuiui fulbiwzunt^ ffldrchw imidm foiilnc'df ItiibuhL i WgjjO itfjinrpržf drPuffcrf -lipmiinPrfcTfZ JUvvw'WItiwH FrHimftoTjiif Exci SwtlitWiu. (piitiUuJf'di fiJcflti^ Gotč^jdufdcl^ituiumi.^i-^irH -i> '»qc^'i;ibtux, dcSicddforf mimiW^alri'ipWMytiif tumičcra ^nnnhp vSdc }1iTnni>/>7 Oitpln»? dc Cnvvicf» dr S™ xnuw i* alu t>utln ^¿f cuwroninci\v{jii ftiiHlri\n Virn 0ihir Trni.h;m dda^orw vndidvr A&lmicSvi XiicVMiiwKi^hci^Adomrnmodd. . ^ppnccwr. J>Vi/aTr fa&bei-s. . Plemcniii 'Hainiicui de Triinian" puk-li Icei pooblaščenec svojega strica A mc I be rt? proSiiji v R< iclicrsbcrgn neko pesestvo v spodn-i Avstriji. Mc.i prifami 3C navaja Odabricns dc La loach (vojvodov brst). 1144, okeli 1. novembra Cod. Trad. Rcicharbcrg i: /,?. ,v/., hranjen Rcirhcrsberpu Ali! 11 VI XVII 1994 129 6 I m-vm mnui aicmu« Oswinen; nT^cinuitn]^ Ii' Slmim.'qi m : ■J Tpn i'ufl & . ,« luvin1 |t| oiiiij -;nailTiUlPT'.Hni V r TOwefuni J .wW^t Icnun T^iji ^nuntiiii:ttiimniL':n"rj 3r ■ - ü'ifiri- . mim ii 11« m i «nnwiM vnu ,ti« l# 4l'Wli ib dwtfiim.tf ■W i umiiioii; Ä tu 11 inimil j ? lnfiCin!' vfiii .im»* 'fljiiim. vy Lij Jit Llnil i- ifinJnjjftr i , tifttttmwn nl wjvcnrnri h mm rt ltö fbjw «uit Ii : Mr^nim in inj Tninrort ■ iiji ., ^ . ^ . cnrrjjV viÜHr■niliiltii'lwciLi'iilir.Tilii/iiimlJmiiimi-n.jlLmjti 11 u ir- clai5>" |V Tt ' ■ ¿ini irif j JtLiiiiJ tli Kjit^lnirjiunjatr.jriffle iirnirii:i i;Tsj^mqwnrt ir utiatit iicl.lijni ii^'Jmiui; jijinii? ^vkJ (^rninimrii [i m r.lfn m/..! irrjximrii ji Inn pr lai um rtü («k rim |ihL fjin jnjv (iiair.i,i*i! IrcJ n '¿i ir rr moti i Jirnrn ,1 ni mir] i jii l^tL .1 Litcimmi'. ? L i. jr riw. ¡nnny^pj yiur ijiniii 'Uli titi mt* ii ULL rLni^iiomc9!^.IJ Oyle. Ilntnjcnu v fit. ¡'avtu 130 Poročila o delu dri i Siva. n zborovanjih ARHIVI XVII 1994 Poror'la o delu društva in zboro\an;~ih Govor predsednice Arhivskega društva Slovenije Milice Trchšc-Štolfa nu podelitvi prizminj ol> štiri desetletnici Arhivskega društva Slovenije v I jubljani 22, 12. 1994 Premišljevala s;m, kake naj vas nagovorim ob lepem jjbde u društva, ki združuj: nas - čuvarje zapisanega narodovegr spomina. Da bi nizala kronologijo štinn desetletij dela naše-g.T društva n njepovih prizadevanj pc zboHanju prostorskega položaja za arhivsko gradivo in delovnih pogojev za nas, aelavcc v arhivih, se nisem odlociila. Prav tako ne za prikaz društvenih prizadcam za permanentno i/oKražc"anje arhivskir. delavcev in ddav-ecv ki delajo z dokumentarnim gradivom v delovnih organizaei.ah. Ne navajam dela raznih komnij ir. podkomisij ter drugih delovnih teles izvršnega odbora, ki so v teh štirih desetletjih s svojo aktivnostjo prispe vale k uspešnejšemu deln celega društva. Vsakoletna iborovania ali pa posvetovanja so izraz želje po strokovnem preverjanju in usklajevanju različnih strokovnih pogledov in pristopov. Ta mišljenja najdejo pot v nase pubiikacijc, ki so gkdc na pešciec delavcev v slovenskih arhivih prav tako številne Naš strokoven glas se šin tudi v tujino, zlasti v novejšem času, ko tudi z naso stroko predstavljamo svr;tu svojo mlado državo. O tem, kaj smo zmogli v preteklih štirih desetletjih, bo namesto mene spregovorila spominska publikacija, k. o pripravlja naš uredniški odbor pod vod-itvom dolgoletne predsednice ADS g, Marije OMak-Čami in bo izšla v začetku prihodnjega leta, saj nam je £a1 do te slovesnosti ni uspelo izdati. Pieho, -na pc" je bila vsekakor uspešna. Vjdno obsežnejša bibliografija arhivskih strokovnih delavcev, samostojne publikacije in serijske izda|e strokovnih prispevkov, intcnziviranic mcddništvcnega sodelovanja na državni in m ;ddr>.avni ravni, vse to dokazuje, da lahko s ponosom trdim da je članstvo ADS sicer skrumno, vendar srčno predano delu, ki ga opravlja, da bi z^nam^i imeli čim bolje ohranjene dokaze o obstoju, življenju in delovanja slovenskega naroda. Le zakonski, in podzakonska regulativa naj čimprej in čimbolj čvrsto podpte naše de'o in hotenja. Tudi )b nastajanju Ic-tc se je naše društvo ves čas in ob vseh spremembah aktivno vkliučcvalo ir se bc tudi v Dodoic. Morda pa je prav naše vztrajno prizadevanje pnspcvalo k drugačnemu vrednotenju strokovnih društev tudi pri formulaciji statusa društev v novem krov n;m kulturnem zakoni i kije* pravkar jzrtcU Vse^a, na kar smo lahko ob š indcscllctnici ponosni, ne bi bilo mogoče doseči brez teamskega dela, brez sodelovanja vseh Članov društva, v določenih ob- dobjih bolj, v določenih pa manj ak*ivi.Ji. Voz, ki ga imenujem uspdt in ga skrbno in strokovno potekamo navzgor, gre mnogo lažje, če ga ob izteku mandata v h to smer ptlLkcjo sveže moči z. nevir i prijvmil Naš sedanji izvtšni odbor še vedno ni izpolnil vsega načetega dela v prejšnjih mandati n. Trudili se homo - seveda s pomoč o vseh vas. cclotncgi dništva. Čeprav vsa obdobja niso bila enako na ki o njega društvenim aktivnostim, je bilo vendarle z izrazito vzlrcjncstjo nns.i-mezn'k07 mogoče nadaljevati drvšfcno delovanje Vsem, ki so v teh štiridesetih letih nspeSno soustvarjali ugled našega dništva, prisrčna zahvala. Mlajšim kolegom pa rr.ojc iskrene želje, da ga aktivno sooblikujejo v naslednjih desetletjih. Priznanja so prcieli: Antosa Leskovee dr. Jože Žontnr dr. Tirna Umek mag. Ivanka 7^jc-0izc1j 13rane Oblak Nežka RnšHi Peter Ribnik ar Vladimir Žiimer Vandu Bezek Marjetka Lcsal Meta Matije*'ič mag Milko Mikola Ivan Nemanič M a r.j t Obl a k -Č i m i mag. France Štukl Kulturne informacijski center Križanke Delo Arhiv-ik^ii ornitva Slovenije v let» 1994 Izvršni odbor Arhivskega drtrltva Slovenije v sestavi Marjeta MatijcviČ-predsednica. Peter Ribrikar in dr. Tone Fcrcnc-podprcdsednika, Gašper Šmid-tajnik, Mthacia Kne^-blagajničarka in člani llcd"ika Zdo"e, Maruša Zap,radnik, Miroslav Novak. Lučka Maček Bcrnik, Pavla Mrdjcno 'yč, mag. Uogdan Kolar, Marija llcmja-Mistcn, Aleksandra Pavšič Milost, dr Janez P^ršič in Marjeta Vr.dopivcc so se v letu 1994 do občnega zbora dništva sci.tali še enkrat, da so pregledali rezultate dela, Ki so bili že objavljeni (Arhivi XVI 1993, str i37), imenovali Komi-jijo za izdajo publikacije ob 40-lctnici dništva, pripravili dnevni red občnega zbora in eviuenlii.iii clatie v ndborc in komisije. ARHIVI XVII 1994 Poročila o deli i društva in zborovanuh 131 Občni zbor dni Siva jc bil 2 marca 1994 v sejni dvoran, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani Kongrcsni irg I v Ljubljani, Občnega zbora drnilva sc j« udeležilo 74 članov. Podana sc bila poročila o druilvcncm delovanju v letu 1993, programi dela za leto 1994 oziroma Sc dlje v prihodnost. Predstavljene so bile publikacijo slovenskih arhivov kot tudi druge cbjnvc članov društva. Nato so b le Sc volilve v društvene odbore in komisije Razrešeno jc bilo prejšnje vodsivo in izvoljeno novo i' sestavi: predsednik mag. Milica Trcbšc Štolfa, podpredsednik Ivan LovrcnČiČ, tajnik mag. Loj;; Tršan i blagajnik Mihaclr Knc>, Člani 'Tvršnega odbora so: Metka BukovSck Marija llcrnja M;.slcn, Lučka Ma ček Berrik, Lilijana Žnidaršič, Miroslav Novak, Ta-ijana šenk. Aleksandra Pavšič Miloš :.n M^rjcia Vo-dopivcc Manjka £c član z. Oddclkr. za zgodovino F^ozofskc fakultete v Ljubljani, ki pa naj bi bil mcuovan naknadno. Član. uredniškega odbora društvenega glasila Arhivi jo: glavni urednik dr. .lože Žontar odgovorni Matevž Košir in tehnični urednik Jože Srhadolnik Ostali Člani so: nag. Bogdan Kilar, Irena Mrvič, Jurij Rosa, Marija llernja Mi.sten. dr. Peter Pavel Klasinc, mpg. Ivanka Cizclj Zaje, Maruša Zagradnii -n mag. Lojz TrS*n kot tajnik ti ni šiva. Člani uredniškega odbora društvene publikacije Vir so: glavni in tehnični urednik dr France M. 1 'olinar m odgovorni urednik mag. Milica Trcbšc Šiolla kol predsednik društva. Ostala člana sta sc: dr. Joži - Miinarič in Janez Kopač, Člani nadzornega odbora so: Saša Sciic. Majda Ko' ačce i' Kristina Koglol. Člani častnega razsodišča pn so: Metka GoinbaČ. mag, Borut llilcman in mag Darko Dnrovcc. Gašper Sin id Novoizvoljeni izvrSni odbor jc ,mcl do konca leta devcl sestankov, na katerih jc obravnaval predvsem arhivske zakonodajo, pridobivanje sponjorj v, proslavljanje žliridisclleinicc naicgr. društva, vključile s pnznanji zaslužnim arhivskim delavcem pripravam, na bid publikacije in slavnostno scio. Sorazmerno veliko časa pa jc bilo vloženega v pripravo posvete vanja Arhivskega društva Slovenije v Radencih, ki jc bilo posvečeno problematiki gospodarskih arhhov. Posvetovanja sc jc udeležilo pclinšcsidc*cl članov, iz opravičenili razlogov m bilo dveh referentov u tujine ir. pu.fr i cd n Daseherja iz Nemčije m dr. I''ranti.šk.i Šuchmc i/. ČcSke, ki pa .sta poslala svoja referata, ki smo ju tudi prebrali. Marija Hcrn;a Mrslcn sc ie udeležila NemSkih arhivskih dnevov v 'iresdun, skupaj s predsednico mag. Milico Trcbšc Šlolfo pa tudi Avsirijskih arhivskih dnevov v Brcgcnzu. Loi: Tršim 16. posvetovanje Arhivskega dmšlvu SRnjWiji Riidfiici 10 -11. II. 1994 Glede na lo, da AJiivsko društvo Slovenije vsako leto zaupa oiganizacijo posvetovanja oziroma zborovanja arhivskih dchvcev drugemu arhivu, jc bilo letos posvetovanje v Radenc.li ob soorgan'zaciji Pokrajinskega arhiva Marbor. Od 10 do 12. novembra jc bila glavna lema 16 posvetovanj ¡i arhivske gradivo gospodarstva, tako kot je bilo domenjeno na lanskem posvelovaniu v Novi Gorici Ds bi pr mcrjali stanje v naših arhivih in arhivski znanosti s področja gospodarskih arhivov s tuuno, ;mo povabili v goste d" Oltfricda Daschcrju 'z Nemčije .r Franliška Šuchmo iz Češke. Zborovanja se iz opravičljivih "zrokov r.ista udeležila. Sla pa pokazala resen nainen in poslala referata, ki smo ju v uvodnem deiu prebrali .n ju objavljamo v tej šlev.ik Arhivov. V lem idehi posvetovanja jc b;1 prebran luči referat dr. Jožeta Žontarja Perspektive arhivskega gradivr gospodarskih fondov glede na novo zakonodajo. O isti eni ie govoril ludi dr. Peter Pavel Klasinc, vendar s posebnim poudar kom na trenutn problematik gospodarskih arhivov pri nas. Prvi dan ie bila še okrogla miza na lemc glavnih referatov pod vodstvom Ivana Lovrcnčiča, zvečer pa družabni večer na Jan/evem Vrhu, Drugi dan jc dr Žarko Laza rev i i predaval o zadružništvu v Slovcni i v dob. kapi al izma, Irena Lačen Bencdičič in Nataša Budna pa sta podali pregled stanja in uporabe gradiva zadrug v AR S in ZAL. Zalem jc bila okrogla m /.a o popisovanju arhi-skegr gradiva gospodarskih fondov in problematiki enotnega Šifranta pod "od slvoin Marije Kos Popoldne sin mag. Vladimir Žumer in mag. Miran Novak podala svoje videnje problematike valorizacije dokumentarnega gradiva gospodarskih pod'Ct, s poudarkom na novih nosilcih informacij ler na lo tematiko vodila okroglo mizo, Na popoldanskem plenarnem zasedanju so bih spiejeti naslednji sklepi: 1. Postopek sprejemanja nove arhivske zakonodaje jc prepočasen. V fa ^i denacionalizacije oziioma definiranja lastnikov bivše drnžbenc lastnine jc arhiv sko in dokumentarno gradivo zelo ogroženo. 1.a, Arhivski1 inal.čna služba mora aktivno sodelovat: pri oblikovanju zakonov, ki kakorkoli posegajo na področje varovanja arhivskega gradiva. 2. Hkrati z novo arhrsko zakonodajo jc nujno pripravil tudi pod-akonske akle, ki bodo urejali vprašanje arhivskega gradiva g>spodarskih organizacij, predvsem listih, ki so ali bodo v državni lasti 3. V faz. p-chodi. družbene v privatno lastnino jc potrebno zagotovili "pre.iodnc" oziroma "vmesne" arhive, ali oblikovali jasna izhod:5ča za hranjenje arhivskega in doKiimenlarncga gradiva v obliki depozitov, 4 Ugotavljamo, da ni urejeno vprašanje financiranja dejavnosti ob "onsilnih" prevzemih in stečajih 5 Na državni ravni je potrebno urediti vprašanje dokumentarnega gndiva (personalne mape osebni dohodki .) v odnosu do Zavoda za pokojninsko in 13? Poročila o delu društva in zborovanjih AlUIIVl XVII 1994 invalidsko zavarovanje ter vprašane, kdo jl dolžan skrbeti za lo kategorijo gradiva. 6. Pri popisovanju arhivskega gradiva gospodarstva naj sc vnaprej prouči lajprimernejša oblika obdelave glede na vrsto in vsebino gr:di"a. 7. Ustanovi naj sc skupina arhivstov, ki sc bo ukvarjala z arhivskim gradivom gospodarstva, za kar je zadolžena matična služba. 8. Valorizacija it. ugotavljanje ali evidentiranju klasi Čncg« iii sinno ocrljivcga arhivskega gradiva jc prednostna naloga slovenske arhivske tcor:je in prakse. 9 Potreben jc Štu^ijsk. pristop pri reševanja odpriih vprašanj novih nosilcev informacij s področja arhivskega gradiva gospodarstva. Pri tem p." kaže upoštevati doseženo stoprjo znarja o valorizaciji klasičnih nosilcev informacij. 10. Vsa odirta leoretična in praktična vprašanja s področja valorizacije in ohranjanja strojno berljivih dokumentov je potrebno reševati ni podlagi liijili izkušenj, pri tem pa upošteval slovensko spc-ciiiko. Zadnji dan, v s d bo to. jc Pokrajinski arhiv Maribor organiziral šc ekskurzijo po Piekmurju 7. obiskom njihove pravkar odprte enote na lendavskem gradu. /. ojz Tr.uin Še (i Ki. posveUiViinjn Arhivskega društva Slovenije v Radencih Spodai pedpisani sva imeli "srečo'", da so naju nr izvršnem odboru Arhivskega društva Slovenije dol o-Čili (v začetku aprila) za pripravo lem arhivskega posvetovanja in to zato, ker sc obe ukvarja".! (pc služben dolžnosti) 7. gospodarskimi fonui in obe službujeva v Ljubljani (ARS in ZAL). To, da sk-.ipno število let najinih arhivskih izkušeni m doreglo niti številke pet in da _,e bila le ena od naju že kdaj na kakšnem arhivskem posvete vanju, u1 b;l razlog, da naloge ne h mogli opraviti Pa sva sc lol,h S prccc, cntuziazma (očitno pre norimi idejami) in "Čustvenosti" (kot so nama pozneje oponeslij N'sva želeli ponavlja-, starih napak (H ŠuSlar, Arhivski zborovanja ali kako vleči arhivski voz naprej, Arhivi, ktnik XVI, št. 1-2, str. 138V Zato sva sklen li: malo referatov, več okrogli.i miz in "živega" pogovora, konkretni rezultati pa b. naj bili posredovani vsa, matični službi in pri stoj nemn ministrstvu. Vodstvo arhivskega društva nain ¡jc podpiralo in obljubilo pomoč. Z arhmstko Marijo Kos, ki sc ukvarja 7. gospodarstvom v kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, smo v mesecu maju pod menlorstvom dr. Emc Urnek oblikovale teme vseh Ircli okroglih miz in glavnih referatov. Določili smo referente (Iri domaČe in dva tujca) in vodiiclic okroglih miz. Uujc referente so predlagale avtoritete arhivistike, ki so poskrbele tudi 7a kontakt i ranje z n,imi. Domača referenta (dr. Zontar 111 dr. Kiasine) in oba tinca (Sladek in Daschcr) naj bi h I i pri predslavilvi glavne lemt Perspektive arhi"skega gradiva gospodarskih Ion d o v glede na novo zakonodajo kratki in res 'edrnati. Govorili nai V o prihodu osi i in poloiain gospodarskih arhivov v svojih državah i ¡t bi'i mogoče malo komparativni (dopolnjujoči). Voditelj okrogle mize naj b bil edločcn, izkušen arhivist 7, gospodarskega področja. Zato, da bi sc n vali no diskii.ua I o, sva skušali prisotne aktivirati in p. ¡praviti že prej. Poslali sva dopise v sen arh.vom 7. ustreznim pojasnilom in prošnjo za sodelovanje. Vsi referenti so t ¡li tudi dobro obveščeni o tarnali sva-i h referatov V Mariboru smo soorganizatorji posvetovanja z dr Klasinecni podrobno prediskutirali želje za referat. Ce sva iskreni, sc nama je zdelo, da hi on Ensgnil bit šc najbolj j :drr.at in "pri stvari" o problemu gospodarskih arhivov. Piedsedniea jc predlagala še kakšnega gospodar-itveniKa al pravnika, k. bi "povedal kaj o arhivskem gradivu m ¿os poda rs k i h arhivih z vidik;, gospodarske zakonodaje". Vse Iri smo se sredi julija odpravile k prof dr. IlešiČn na Pra /no fakulteto in na Ministrstvo za gospodarske odnose s I nji no li gospe laj farje vi. Profesor llešič mij bi kot strokovnjak za gospodarsko pravo predstavil tist: d d gospodarskih zakonov, ki sc kakorkol nanaša na arhivsko gradivo oziroma na gospodarske arhive, F.ijfarjeva pn, kako "morajo" tuja podjetja pri nas poskrbeti za svoje arhivsko gradivo. Gospa j c takoj odpovcoaln sodelovanje, g. dr. llešič pa jt sodelovanje obljubil. Njegova odpoved j c prišla s Iclcfaksnim sporočilom 10. 11., tik pred pri-Četkoin posvelovanja. Rok za oddajo referatov sc je, potem ko se jc posvetovanje preneslo z oktobra na november, preslavil s konea avgusla na konce septembra. P.vc referate smo dobili pioti koncu oktobra. Veliko refcrcnlov jc odpovedalo tik pred zdcjci, tu pred-v dena /odiielji. a okrogle mize Nina Zupančič ¡c svojo odpoved sporočila pravočasno, lako da jo je nadomestil Ivan Lovrcnčič, ravnateli ptujskega arhiva. Čeha Sladeka je zainenj-1 rojak fiuclima, Daschcr je poslal referat, vendr.. jc odjioved^l udeležbo, isto seje pozneje zgod lo s Šfinhmo, k odpovedim pa sc jc pridružil tudi dr Zontar, Dr Klasinc je posl.il teze referata, ki sc v ničemer niso skladale 7. naslovom in našimi željami| lidini, kije nalogo izpolnil zarcn profesionalne, brc:^ zamud in tako, kot smo sc domenili, jc bil dr. Žarko Laza revi e z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljari Bilje eden redkih referentov, ki je svoi referat prebial sam, čeprav je bil mišljen le za ir.tcrinezzo (da ne pozabimo, da smo iirhivisti končno zgodovin.tri i) in j t nazadnje verjetno šc najbolj pri-legnil poslušalce Kako jc potekalo posvciovanjc veste vsi, ki ste sc ga udeležili. Od napovedanih slavnoslnih govornikov, kulturnega mmistia, županje mesla Maribora, pred str.vmka hotelu Radii r.i bilo nikogar. Za vse in Sc sam z.asc jc nalogo opravil direktor Pokrajinskega ARHIVI XVII 1994 Poročita o delu clniStvn m zborovanjih 13? arhiva Maribor dr. Klasinc, ki je lakoj po svojem referatu odkl in se v Ircli dneh 111 več vrnil Uralc, glav.iih referatov so nalogo opravili, polcm 1 'r.'o (razen g. Marjana Zupančiča, ki jc zastopal dr. Zonlarja) rikegar, ki bi na vprašanja odgovarjal. Po gnvor, preih nlcnc okrogle mize so izzveneli 5c kar uspešno, čcprav bi bili v primernejših prostorih plod-nej:. Pa je zmanjkali) ilcnarja za plačilo cloilatnil) prostorov. Od vcl.kc novinarske akcije, ki bi v časopisih organizirala "arlm r.lično" kampanjo žc prrd pnsvclo-vameni (apel [iroli odpuščanju arhiva'jev, da o muce vauin arhivskega gradiva v pmljcljih sploh ne govorimo), sla se izeimila - mile rečeno livn hedna član-čiča, polna napak novinarke lelke Šntcj Adam.č (Delo, If). It. 1994, Si. 260, str. 12 in Delo, 12. II. 1994, št. 762, str. 8) Reagiral m r.ihče. Namen nuji nega pisanja ni "jam»inje1 zaradi sni i -Ijenja samim sebi. Mnrda jc namen amivukilJ posvetovanj le sproSčenn družabno srečanje. To pa Iv nama lahko kdo žc prt:, namignil. /remi Litčen Beuc/Hčič, mifpšn ¡huittu Čel rtu cvritpskit arhivska hiHifcrcncii Lancashire 'H Uinoistei I .V 16. !> I9'>4 Na univerzi v Lnncaslru je oil 13. 1I0 16. septembra 1994 poickala četrla evropska arhivska kon-fetenca z naslovom Arhivi: slralcgije, ki \'ochjo k uspehu. Skupaj z Medni rodnim arhi/skim svelmn jo jq organiziralo Arhivskn društvo Anglije m jc bila kiiiiibinirana 7. lelnim zbornvanjem angleških arlii vislov icr letnim srečanjem konservatorjei 7visliia se je scdcin plenarnih sej, po vsaki, razen po zadnjih dveh, pn jc s'cdila 5e razprava po skupinah Prva plenarna seja z naslovom linolnosl v misli -Kaj naredi arhiv uspešen? jc obravnavala krilerije fn merilo uspešnosti arhivov. Uvodne refcrnle so imeli l;ranz lleklnrt ¿Nemčija), Amandn Arrowsn.ilh ^Velika Britanija) in Peler Tochak (Nizozemska), k so predstavili razvoj, delovanje iu značilnosti arhivske službe v svojih državah Poudarili so, da iffijo arhivi dva obraza: administrativnega n historičnega (kulturnega), pomen prvega ali drugega pa jc po različnih deželah različen. Za uspeh arh va Me zelo pomembno komuniciranje arhiva z iaviios'io in nporahniki npr. z razšla vam i, ptibiiknci anii ki.l-luriiovzgojiiiin delom ipd Pomembna ji .vzgoji vodilnih kadrov, ki morajo pnlcg orgnnizac ijskili in pol i lični h sposobnosti imeti ludi si roko vr. o Kujanje in ustrezno prakso za uspešno vodenje arhivske ustanove. Sleilila jc razprava v pelih skupinah, ki;r so razpravljali o odločanju za ustrezno slratcgiio, d načinu z.nScitc arhivskega gradiva, stnikuri :,np<> slcnih, jodeiovanjn med konservalorii, med arhivi 'ii zunanjimi sodelavci, med mcslmmi nrhivi ter sislemih informiranja. Druga plenarna seja (Sredstva vodenja) jc bila namenjena razpravi o organizacijski psihologiji (Tony Broad - Velika Bri'anija), pomembnosti proračuna (C I i vc Sirrili ZDA) ter planiranju (David Thomas -Velikr. Britanija). Vse te Iri dejavnosti odločilno vplivajo 11a uspešno delovanje posamc/nih arh. o v Tretja plenarna scia le biia posvečena slratcgiji ko-mnnicimiija. Uvodni rcfcrai jc imel lan Wilson (Kanada). Sledilo jc llelci v petih skupinah, kjerje bilo razčlenjene, komuniciranje z javnosljc (uporaba gra iliva, ra/.sliivc. vzgojna dejavnost), uporabniki (sploš-1111 in raziskovalci), vodstvi ler sodelovanje 7. mediji. Pogoslo so pokazniclj uspešnost nekega arhiva prav uporabnik \ Nn čel rt i plenarm seji ie George MucKenzic (Ve-i 1 Ki Uriianiia) predstavil udeležencem konference de lo, organizacijo in pomen Mednarodnega arh i /skcg.i svela (1CA). Sledili ic delo v šestih skupinah, kier so sc obravnavale posamezne dejavnosti MAS mednarodni standardi, zaščila in ukrepanje v primeru nesreče, evropski programi, publikacije, sodelovanje z unijami nieilnaroiinimi organizacijami ler deio sckcij: profesionalnih arh i visi o v, mestnih arhivov icr klimatski prniekl Veliko zanima 11 j¡1 jc vzhmiil rcfcrai Rudolfa PiKhoia, ki jc govoril o slanjn ¡irhivske službe v lijsijij kier so razmere po posameznih republican različne. Bivši partijski arhivi so lako ponekod postali del drzavnili arhivov, ponekod pn ne (npj v Abliaziji). Pela plenarna seja sc je ukvarjala s problemom zaposlovanja in sirokovnega napredovanja. Nnlo jc la problem obravnavalo pel delovnih skupin, na koncu pa so poročevalci posameznih sknp,,i pomčali o svojem delu na šcLli plenarni seji. Tudi pri tem je bilo lignlm-ljenn, da sn razlike med posameznimi državami, lako ¿lede zahtev kill indi pogojev. O konceptu centralistično organizirane arhivske shižhc je na secini plenarni seji predavala Daniele Neirinck (Frarc'ji), o konceptu dcccniralislično (federalno) organizirane dej 1 vnosi 1 pa Reimer Will (Nem čija). Vsak ji zagovarjal svoj koncept in poi da rja I njegove prednost. Ni' glede na lemo, kije liila obravnavana, pn seje v diskusiji zelo pogosto pojavljalo vprašanje privalnih arhivov. Fraksa gicac pristojnosti državnih arhivov 1I0 Ich se med državami zelo razlikuje od popolnega pregleda nail njimi (Norveška), do popolnega nevme-Savama (npr Nemčija). Vsi pa čutijc le vprnšanje kol problem Kakšne so lorej slrategije, ki vodijo k lidpchn? t.c povzamemo Ilsede Michaela Ropcrja, kije na koncu povzel vsebino n.zprav, lahko rečemo, da nn vprašanje Kako doseči iisoeh in kaj sploh pomeni uspeh za ddočen arhiv? ni splošnega odgcvora. So rnz'ike med posameznimi državami, med posameznim: arhiv';. K iteiiji sc neprcslano spreminjajo od visno oil družbenega .iir.lema 1 radieijc razvitosti arhivske službe, vpliva posameznih dejavnikov na službo (oblast, uporabniki, znanstveniki, mediji itd,). V glavnem iHJijo arhivi povsod po svetu dva obrrza, ailmini:;lraii\ncga in historičnega (kulturnega). Kalcri 134 Poročila o delu društva in zborovanji m ARHIVI XVII 1994 prevladuje, pri e zopet odvisno od številnih df]nv nikov. Zde pomembno pri oceni ali je doiočen arhiv uspešen jc mnenje nporabnikov. Uspešnost sc kaže tudi sko?.. publiciranje, razstavno deiavncst, knltrmo-izobražcvalno delo ipd. Vsekakor pa na nspešno delo vpliva pravilno planiranje, trošenje sredstev, izbira ustreznih kadrov in njihova v7gojat sodelovanje z medij. ipd. Na konferenci so kitajski kolegi predstavili svajo arhivsko službo. Kot zanimivost naj povemo, d» imajo na Kitajskem 3500 arhivov in 1 milijon arhvistov. 7 barvni., i i diapozitivi io predstavili Bcijing, ki or bo leta 19% mednarodni arhivski kongres, ter vse udeležence prijazno povabili, naj sc ga udeležijo Evropske arhivske konference v Laneasini sl* je udeležilo preko 360 arh-vskih delavcev iz vse Evrope, pa tudi iz ZDA, Kanade, Mehike, Kitajske, Japonske in Avslralije. Dan n kti Drnovšek, Niti a Zupančič XXX. Mednarodni! kunlercnca Okrofjlt mize arhivov, Solun 12.-15. 10 1994 Generaln. državni arhiv Grčije ic kot organizator XXX. mednarodne konference Okrogle mize arhivov v dneh 12-15. oktobra 1994 v Solunu gostil ude le/onec iz 62 držav, kjer jc konferenčni eenter Eurigcnis nudil zelo ugodne pogoje za delo. Veliko raznolikost tem konfcrencc je napovedoval že njen naslov Soodvisnost arli'vov v informacijski dobi, zato je vladal zanjo tudi vHik interes. Prva deloma seja je bila posvečena Spornim arhi.sknn tcijatvam, zlasti njihovim pravnim osnovam llcrvč Basticn, direktor Nacionalne šole za kulturno dediSčino iz Pariza, jc govoril o najboli relevantnih mednarodnih pravnih konvencijah ^lede ar-hivskil. terjatev, o načelil, gleae reševanja terjatev ki jih jc moč podpirati in o tistih, ki jim je treba nasprotovati ter c možnih nkreprn. ki bi ;e jih s tem v zvezi lahko lotil Mednarodni arhivski svet. Fiank B. Evanr (Nacionalni arhiv Zaužcnih držav Amerike) ter Charles Kecskemeii (generalni sekretar Mednarodnega arhivskega sveta) sta poročala o aktivnostih Unesea in Mednarodnega arhivskega sveta glede arhivskih terjatev po leiu 1976. Evans jc govoril zlasti o rezultatih dveh mc:1narodirh konfcrcnc Okrogle mize arhivov, ki sta sc nanašali na tc vprašanje, VI. konference, ki jc bita leta 1961 v Varšavi ter XVI! konference. k1 je bila leta 1977 v Cagli'.nju, Kccskemcti pa o Konvenciji, spp^eli 7. 4. 1983 na Dtinaj-.ki konferenci ZdrLŽcnih narodov o sukec ¡iii držav glede državne lastnine, arhivov in dolgov (na državne arhive se nanaša njen IH del, tj. 19. -31. člen), o Strokovnem priporočilu k Dunajski konvenciji iProfcssional advice on llic Vicima Convcntion) ter o akeiji, sprejeti na generalni konferenci Unesea v Sofiji leta 1985 o nadoknaditvi arinvskc tfctlifičin! na podlagi mikrofilmov Kccskemcti jc navedel podaick, da je h konvenciji po desetih leiin pristopilo le '0 driav in da zato tu stopila v veljavo. V zadnjem referatu sla A.A Eatouros, profesor mednarodnega gospodarskega prava na atenski noi verzi] ter Georg Krripr.irdis z gi škega ministrstva za zunanje zadeve v referatu z naslovom Brezdomski arln > ra/.pra"1j?1a o državni snkcesiu v mednarodnem prava, o javnih arhivih m državni sukccsiji, zlasti glede interesov strank ni zru-doviaskega gradiva, o Dunijski konvcnciji iz leni 1983 m javnih arhivih ter o or.talih prmerih "brezdomnih arhivov", V razpra*, je Franjo Biljan opozoril na svoj prispevek Uncsco-MAS ter rcstitucijr arhivskega gradiva, ki ga je objavil v 33. zvezku časopisa Vjcsnik lliïïtorijsk'h arhiva u Rijcei i P?zini (Pnzir.-Rijcka 198«, str 313-325), Erie Kctciaar (Državna, arhivska službn Nizozemske) je omenil primer, ko sc novi državi, ki stij" osamosvojila. prepustili arhivsko gradivo ceniralnega livada za bivšo kolonijo, uporabniki iz države, ki jc izročila gradivo, pa imajo probleme z dostopom do lega gradiva. l:rank B Evans (Nacionalni arhiv Zdniženih držav Amerike) jc razpravljal o teiitoriHn provcnienc. ter teritorialni pirtincnci. Ter/y Skowionck (Generalna direkcija državnih arln vov Poljske) jc opozarjal na pomen načel, ki jih jc ireba izoblikovati glede reševanja terjatev, pri Čemer b: mora , izhajat' od specifičnega proti splošnemu. Peler Kartous (Odbor za arhivsko službo pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovaške) jc op'sal uspešen postopek delitve arhivskih fondov po razdružitvi Češkoslovaške na dve državi. Druga delovna scia oziroma tema konference se jc glasila Primeri skupne arhivske dediščine, in siccr pri arhivih regionalnega pomena. Nikolaj Todorov, predsednik OBALA (Bolgarija), jc govoril o pomenib noUi otomanskih arhivov^ Seliou Mbajc, direktorica Nacionalnega arhiva Senegala, o arhivih francoske Zahodne Afrike (1895-195°), Alique Za far geitj direktor Nacionftlnej>a arhiva Pak'stana, o arhivskih virih Indije, Pakistana in Bangladeša, Aida I.uz Mendoza Navarro, direktor Nacionalnega arhiva Ptruja, o arhivih penijskcga vicekraljestva. V razpravi je treba omci.iti nas'op Christopha Grafa (Federalni arhiv Švicc), ki jc omenjal kriterije ki bi motali veljati glede skupne arhivske dediščine, in sicer so to skupna politična volja, prost dostop do gradiva, opt.malni poboji hrambe ter upoštevanje načela provenience. Trelia delovna sej^ jc bila posvečena Arhivski dediščini mednarodnega delavskega gibanja, zlasti tisti, ki sc hrani v najpomembnejših institucijah. Anne van Camp jo prikazala gradivo Hoovcrjtvcga inštituta v Kalifom ji v Združenih državah Amerike- Jaap Kloos-irnman gradi -o Mednarodnega inštitut? za jocialno zgodovino v Amslcidamu, Ki il Miliajlovič Anderson arlinr Komiriternc v Ruskem ccntni za hrambe in raziskave dokumentov za moderno zgodovino v Moskvi. Philippor Ihon iz Nacionalnega raziskovalnega instituta v Atenah jc poročal o razkropljenih arhivih Komunistične partije Grčije. Mili IVI XVI1 PJI4 Poročila o dein druitva 'n EbBoMniiH ra 1?. razprave na to tc.no Iii veljalo zlasti omeniti opozoO' Sarah Yyacke (Public Rccord Office London) ter Krika Norbcrga (Državni arhiv Švedske), da je arhivsko gradivo političnih strank privatna lastnina, da pa je velikega pomena za njegovo ohranitev irte lektunlna kontrola nad tem gradivom, ki pa mora biti v rokah profesionalnih arhivisiov. Jcrzy Skowronek je piedlngal mednarodni katalog, ki hi vseboval gradivo delavskega gibanja Miljcnko Pandžid (Državni arhiv Hrvatske) )e poročal o arhivskem gradivu Komu nistične partije oz. Zveze komunistov Hrvatske, sam pa sem govoril o arhivskem gradivu Komunistične parlne oz. Zveze komunistov Slovenije. iaclnja seja je bila posvečena Medna rod nemi i sodelovanja v zvezi 7. nadoknaditvijo arhivsKe dcdišci-nc. Maclii Pair^i 'Vpostolopoulon (Nacionalni raziskoval n inštitut Center za raziskave sodobne Grčije) je prebrala referat c ir.anjKajočih dokumenti.i v arh.vn car i grajskega patriarha ta ter kako bi jih bilo mogoče nadoknaditi. Anthony Famugton (The British Librarv London) si je zastavil vprašanje, ali je v mikrofilmskem projektu Mednarodnega arhivskega sveta bodočnost Pedro Gonzales Garcia (Archi1 o General de Indi.ns Sevilla) je govoril o možnostih, ki jih nndi nova tehnologija za nadomestitev arhivske dediščine Klaus Oldenhage (Zvezn arhiv Nemčije koblnnz) je gevo. il o hilaterahiem in multilateralnem sodelovanju pi i nadoknaditvi arhivske dediščine ter se zavzel za izroči lev fondov ncmäkih vojaških formacij, ki so pe drugi svetovni vojni prišli v arhive v tnjmi, nemškemu vojnemu arhivu. V razpravi ;c bilo največ govora o irukrofilmanjr v tujih arhivih zaradi nadomestitve arhivske dediščine. Izrečena je bila ugotovitev, da znaša obstojnost mikrofilmov 500-1000 let, nove tehnike snemanja gradiva so odlične za uporabo, ne pa za hrambo giadh'a Eric Kctclaar je v zvezi z nukrofilmanicm grad 'a, ki ga opravljajo za Indonezijo poudar'1, da morajo projekt mikrofilmanja vedno pripraviti strokovnjak1 iz dežele, za katero se mikrofilma grariivo, ker len vedo, katero gradivo potrebujejo Moshe Mossek, d^ektor Državnega arhiva v Jeruzalemu, je opor.onl na dobre Tikuänje, kijih imajo pri snemanju arhivskega gradiva 7. vidco kamero. V razpravi je bile epozoijeno Se na to, da mora pridobivanje kopij oDscgati tudi pravico do rcproduciranja za raziskovalne namene, Maria Pia Mariani iz italijanskega urada za arluvsko dediščino pa je äc posebej polivaiila Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovino Slovencev in drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Ccntrainem državnem arluvu v Rimu. Ob zaključku konference so bile bin iredni seji generalne -skupščine Mednarodnega ailnvskega svcUj sprejete dopolnitve statuta, s kateiim. nuj H odpravi i težave, na katere so naleteli p: i Ovajanju organizacijske preobrazbe Mednarodnega arhivskega svtr, sprejete na generalni skupščini v Montrcalu -et; 1 ?92 Izvršni korutc je mmrcc postal organ, ■<■ obli k nje politike in sprejema odločitve ter mora b,!i zalo v pol ni meri operativen. Zato je bilo potrebno v statutu predvideti stalno nadomeščanje članov, ki nc zmorejo opravljati sve lih obveznosti v Mednarodnem arhiv skem svetu Sledila je 2 seja delegatov, ki je po statutu Mednarodnega arhivskega sveta oigan v funkciji nadzora. Podano ji bilo glavno poročile Mednarodnega arhivskega sveta za leti 1993-1994, predlog programa 1995, poročilo o pripravah na X111 mednarodni kongres arhivov v PcKingu, finančno poročilo 1993, preračun 1994. predlog proračuna 19°5, obvestilo blagajnika o uvcdb: avtomatizjna pri izračunavanju članarine v obdobju 1996- 2C00 ter predlog izvedbe dopolnil statuta Mednarodnega arhivskega sveta. Kot zadrja ic bila na dnevnem redu še administrativna seja Mednarodne konference Okrogle mize arhivov V zvezi s predlogom, sprejc.im na Mednarodni konferenci Okrogle mhc arhivov v Mexico Cityju, je Uncsco imenoval delovno skupino, ki raj premi vprašanja, povezana z varstvom arhivov var nostne policije Sprejeie so bile tri! resoiueii; tft zlast1 pri prvi, ki govori o spornih arhivskih terjatvah, je bila diskusija zelo živa. Poleg drugega nalaga izvršnemu komiteji: Mednarodnega arhivskega sveta, da na svoji naslednji seji v duhu solunskega posvetovanja obli kuje načela, k; naj se uponb'jaio pri reševanju spornih arhivskih terjatev. Druga resolucijo poziva Mednarodni arhivski svet, da obnovi sodelovanje z Unescom glede izvajanja mcdnaiodnegn mikrofilmskega programa, tretja pa se nanaša na vlogo in odgovornost arhivskih institue.j. k; hran o gradi /o, nastalo v ob dobju skupne zgodovine s sosednjimi narodi. V na daljevanju sta bila sprejeta predloga za organizatorja mednarodnih konf^rcnc Okrogle mize arhivov v leiih 1997 (Edinburgh) ter 199« (Stockholm). Dopolnjena so bila interna nravila Mednarodne konference Okrog le mize arhivov 'n za njenega podpredsednika je bi) 'zvoljen Patrick Cadcll, direktor Škotskega nacionalnega arhiva v Ldinburghu. V bodoče bo gradivo z mednarodnih konfcrcne Okrogle mize arhivov ob javljeiio v reviji .lanus. Ob zaključku je predsednica Mednarodne konference Okrogle mize arhivov Tnidv lli'sk.imp Peterson, direkto iea Nacionalnega arhiva ZDA, povabila na naslednjo konfcicnco Okrogle mize arhivov, k< bo v Washmgtonu v dneh 6 9. septembra 1995 na temo Vojnn-mir in Združeni narodi. Frarjo Biljaii pa je ob zaključku Še opozoril na to, da praznuje Okrog'a m1 za arhivov 40-letnico svojega obstoja h obudil spomin na njene začetke Na konferenci v Solun., smo bili 4 udcleženci iz Slovenije, Mariia Oblak Čarni, dr. Peter Pavel K!a-sine, Zdcrika SemliČ Rajh in podpisani. V času konference c bilo slovesno odprlo adaptirano poslopje Zgcdovinskcga arhiva Makedonije v Sohnu, udeležence pa je sprejel tudi minister z? Mak :donijo. Jože Žontar Be Poročila o delu aruštva in zborovanju ARHIVI XVII 1904 Mednarodna konferenc;! o arhivskem sud cln vati ju v Evropi, Strasbourg 21,-22 II. 1994 Konfc.-cnco sla organizirala Svet Evrope fDirek cija za izobraževanje, ki ill uro in spe rt) 1er Mednarodn: arhivski svel in jc potekala v Palači Evrope v Strasbonrgu v dneh 21. in 22 novembra l(/94. Sodi v koncept Pre ^rarna za sp (»d bum nje knjižničarstva, branja, prcajanja in arhivske dejavnosti, posebej v državah, novih članicah Sveta Evrope, kL so ga 16. oktobra 1992 sprejeli ministri, odgovorni za kulturo. Glavni cilj konfercnee jo bil priprava orisa demokratičnega minimuma za nastanek, upravljamo in uporabo arhivov ter zasnove temeljev sodelovanja med arhivi v Zahodni, Srednji in Vzhodni Evropi. Udeleženci konference so bili dirckiori oziroma drug. nredstavniki nacionalnih arhivov ali arhh'sk h uprav. Zastopanih je bi'o 20 držav, članic Sveta Evrope Potem ko jc Raymond Weher, direktor za izobraževanje, kulliTO in šport Sveta Evrope, pozdravil udeležence in je Giuseppe Viticllo^ posebni svetovalec za program Knjižničarstvo, branje, prevajanje in arhivska dejavnost Sveta E"rope. obrazložil eiljc konfercncc, jc bilo prebranih nekaj pripravljenih referetov. Sarah Tyacke, direkleriea Public Record Officea ^Združeno kraljestvo), je kot predsednica koordinacijskega odbora Mednarodnega arhivskega sveta za evropske programa govorila o ustanovitvi in delu koordinacijskega odbora v letih 1992-1994. Iniciative od'iora so bile usmerjene v prenovo zakonodaje v obnovljenih dumo-kraticnih dni/br.h ter drugih ptedpisev, ki sc nanašajo na arhive, zaščilo arhivov, vključno s pripravljanjem načrtov za pnmer ks ta:;lrofc, šolanje konservatorjev (restavralorjcv) 1er svetovanje glede vprašanj arhivskih rgradb in opreme, izboljšanje dostopa do arhivov s pomočjo pripomočkov za uporrbo, objav, mikrofilmanja, račnnainiške obdelave seznamov in infcr-macii ter i çboljianic vodenja arhivskih služb in samih arhivov, uboje v strokovnem smislu (npr. s pomocjc standardov za arhivsko popisovanje, pogojev za organiziranje dela) V letu 19^4 je koordinacijski odbor organiziral seminar v Bcllagm (Italija), na katerem so bili obravnavani zakonodaja o dostopnosti arhivskega gra liva, postopki pri uporabi arhivskega gradiva ter praktične rešitve pri zagotavljanju dostopa uporabnikom. Odbor načrtuje Se drugi seminar konference 'Bcllago", na katerem bi primerjali arhivsko ï.akono dajo v Evropi, govorili o *'prašanj."i zasebnosti .n zasebnih arhivov, o vključevanju arhi'. ov tiijr.ih služb v arhivsko službo v novih demokratičnih državah ter skušali doseči praktične Si pravne rešitve glede arhivskih zahtev, to je vračanju arhivov. V.P, Tarasov, vjdja mednarodnega oddelka Dr za'/ne arhivske službe Rudije. je na kiatko predstavil projekt računalniške obdelave arniva Kominterne, pri katerem bodo uporabili spanske izkušnje nrh-va iz Seville (Archi /o Gcncrrl de Indias). L. Varga. direktor Mestnega arhiva v Budimpešti, je poročal o ponosni vzpostavitvi mastnih arhivov na Madžarskem. Predlagal jc, da h1 Svet Evrope sprejel priporočilo, ki bi vsebovalo nadela glede organizacij ske strukture arhivov in pripadajoče pravne regulative. Jerzy Skovvronek, direktor Glavne dirckeije poljskih arh.mv, jc govoril o možnem sodelovanju med arhivi v državah Srtdnjt in Vzhodne Evrope. Kot glavne inieiativc za sodelovanje jo predlagal, podi ob no evidentiranje ter mikrofilmanjc skupne arhivske dediščine, pripravo publikacij Viri in zgodovino baltskih držav Vin za zgodovino držav, nastalih na tleh avstro-ogrske monarh-je ler Vi-i za zgodovino Skupnosti neodvisnih držav kot nadaljevanj: serija G-ndes to the Sourccs for tho lltstory of tiie Nations (projekt Unese z, ki ga je izvajal Mednarodni arh vski svet), organiziranje mednarodne konference na temo Arhi /i bivših komunističnih strank v Srednii in Vzhodn Evropi: Zgodovina in sedanja situacija, njihov pomen za zgodovinske štud je in dru;:benc življenje, izdelava študije Zvezo aristokratskih družin v Srednji in Vzhodni Evropi v Časip od 16. do 20. stoletja, mednarodni kolokvij za arhiviste iz Vzhodne Evrope na teme Arhivi Vzhodne Evrope v pogojih sodobne sistematične transformacije (problemi nedržavnih arhivov, medsebojne povezave med dr/lavno arhivsko službo m samoupravnimi, strankarskimi, gospodarskimi in za-sconimi ari ivi). Evclina Scewer{Eodendni arhiv Švice) je poročala o finančni podpori švicarskega zunanjega ministrstva raznim mednarodnim arhivskim piogramom v letu 1194 Pecp PiTak, direktor Arhivskega oddelka pr Državnem tajništvu Republiko Estonije, je govoril o mednarodnem sodelovanju estonskih arhivov, ki jc usmerjeno zlasti k skandinavskim državam. Zavzel se je za cim vetji pretok i reformacij o arnivskem gradivu med arhivi v Vzhodni in Zahodni F "ropi V času od 22. do 29 S. 1994 so eksperti, ki jih jc pesi al a Direkcija za izobraževanje, kulturo in šport Sveta Evrope:, obiskali albanski nacionalni arhiv v Tirani. Luan Malltezi, generalni direktor arhivov v Albaniji, jc povzel 53 strani obsjgaioee poročilo ekspertov, ki vsehnje tud prtdlog za finančno podporo albanskim državnim arhivom. Plisabcth Rohmcr iz sekcije Eihn it komunikacije Sveta Evrope jc poročala o načrtu Konvencije za zaščito evropsko audiovrzttaine dediščine, ki jo |e za Svet Evrcpc pripravil komite filmskih ekspertov in jc bila dana v razpravo. Predsednik nomSkcga Zvezrega arhiva Fnednch Kaltlcnberg jc poudaril, da naslov konvcncijv ne odgovarj;. vsebini, ker sc nanaša v glavnem le na filmsko gradivo. V.P, Tarasov (Rusija) pa jc opozoril na mednarodn1 seminar o audio-vizualnih arhivih, kije bii dcccmhra 1994 na Dunaju. V nadaljevanjir konference so se udeleženci razdelili v dve delovr skupini. Prva jc imela mlogG, da pripravi predlog rcsohicij«' o demokratičnem minimumu, ki ga jc treba upošteval, v arhivski politiki in zakonodaji, druga pa predlog rcsolueijc o ciljih in namenih sodelovanja arnivov v Evropi. Pred tem pa sta še Eric Keiclaar, gcncnln državni arhivist Nizozemske, ter Jan van den Broek. hrektor Občmskcge arhiva Grcningcn in sekretar Koordir-aeijskcga odbora Mednarodnega arhivskega sveta za evropske programe, govorila o prvi oziroma d m »i terr,. ARHIVI XVII 199^ Poročila "o delu društva in zborovamiii 137 Kctelaar je v svojili zvajanjih izhajal vprašanja, kiii ohsega minimalna zakonodaja, ki mora služiti Kot osnova arhivske poliiikc, o^rcdotoccnc na dostopnost in uporabo. V odgovoru na vprašanje je podal povzetek dveh študij RAMP objavljenih pri Unesc:i v okviru programa PG1 in sicer J.B. Rhoadsa, Vloga poslovanja ?. arhi 'i n dokumenti v nacionalnem mfor-maei;skem sistemu, Pariz 1989 (dopolnjena vdaja), in Enca Kctclaarja, Zakonodaja o poslovanju z arhivi in dokumenti, Pariz 19S8. Jan van den Broek se je spraševal, na katerih področjih je moč zasnovan mednarodno sodelovanje glede na naloge Sveta Evrope ter na kntenh področjih je to najbolj nujno. Analiziral je vidike, možnosti i oblike sodelovanja ter dal naslednje si i gest i "i. - Promocija ah organiziranje delavnic, v katerih bi razpravljali o temah iz mednarodne arhivske literature Strokovno literatiro je treba preučiti ter usposob ii nično vsebino lako, da bo dejansko prepevala k strokovnemu izpopolnjevanji: in razvoju. Manjša delovna skupina h mogla identi-ficiiaii zadevne tekste kot pripravo za delo mednarodni,! diskusijskih skupin Izdeiava poučnih vider programov z razliemn i temami s področja dela z arhiv: in dokumenti, na podlag1 primerov iz različnih cvropsk'1i dežel ter v ustreznih jezikiu. Spodbujanje mednarodnega sodelo /anj" z namenom, da sc izboljša dostop do arhivskih viro", k' so pomembni za lujc raziskovalce. Ker H bil ko-ordiniiani pristop bolj učinKovit kot bilateralni in bi bolj poudaril skupno naravo vsebovanih nte-resov. bi začeli 7, multilateralnim programom *iod pokroviteljstvom Sveta Evrope namesto ali dodatno k bilateralnim projektom. Skrb za arhive, ki se naneŠaio na zgodovino etničnih .n kulturnih manjšin. Ustvarjanje možnosti za izpopolnjevanje, študijska potovanja m udeležbo lastnih arnivistov v mednarodnih dejavnostih, posebr.o če priuaiajo iz tune porivi za sodelovanje ekspertov. Preučiti je treba možnosti za ustanovitev regionalnih centrov za arhivsko šolanje. Eksperti z različnih držav hi lahko sodelovali ne poletnih tečajih, namenjenih mednarodni udeležbi arhivistev s homogenega jeziko"nega in kulturnega področja.' Mcžno bi tulo sestavili program prevajanja kij i tč-nili tekstov iz strokovne literature. OdgovarjaioCe tekste bi lahko izbrali mednarodni "bralni Klubi" Sodeloval sem v delu prve skupine, kicr sem poudari i zlasti dvoje: zakonodaja mora b-ii naravnava demokratično, toda zagotavljat, more tudi potrebno prisilo, da se njene določbe spoštujejo in zvajajo. Kot demokratični minimum je treba ¿teti tirni integriteto arhivskega gradiva, ki je nastaio na območju posamezne države. Krajša pisna infonnaeija, ki sem jo pripravil na podlagi nj.iih pričakovanj na področju mednarodnega sodelovanja, je bila obravnavana v dri mi de lev hi skupini, skupaj s predlogi Poljske in Eslcmiic V njej se n poudaril pomen raznih oblik sodelovanja kot ojIo mednarodnih ekspertov, izmenjavo strokovnih ;nfor- macij in publikacij, '.mcnjfvo gestiijočili učiteljev, štipendije za udelelence na tečajih v tujini, prakso v tujih arhh'ih zlasti za mlajše arhiviste, zagotavljanje prenosa sodobne iclinologijc, enaK dostop do arh.v skega gradiva za tuje državljane kst za domače sodelovanje delavecv arliiva in olajšave pri evidentiranju arhivskega gradiva, ki se nanaša na zgodovino druge države ter pri ' ïdclavi vodnikov za to gradivo, odpravo omuitcv ter nudenie finančnih olajšav glede mikrofilmanja takega gradiva Na podlag razprav v delovnih skupinah je bil pripravljen predlog Arhivskega programa za Svet Evrope ki govori v prvem delu o naiogah, povezanih z razvijmjem demokracije ter o stališčih. ki ;ih mora vsebovali '»rsak arhivski program, da bi mogh arhivi izpolnjevati svojo vlogo v demokratičr, družbi. Te naloge se nanašajo na arhivsko politiko in zakonodajo. na nastanek ;n uporabo arhivskega gradiva ter na strokovni razvo'. V drupem delu pa predlog Arniv-skega programa govori o mednarodnem sodelovanju ter navaja programe, namenjene obnovi zakonodaje in predpisov v zvezi s preobrazbo arhivov v obnovljenih demokratičnih družbah. programe, namenjene zaščit arhivov, izboljšanju dostopa do ari vov ter .zboljšanju poslovanja arhivskih služb in arhivov v strokovnem smislu. Na zakljucii seji je J.D Parket, vodja muzejev Francoskega nacionalnega arhiva, podal informacijo o projektu mednarodne razstave, povezani z akcijo evropsKe mladine v ok /iru Sveta Evrope proti rasizmu, ksenofobiji, an'iscmitizmu in nestrpnosti 1er prosil arliivc za sodelovanje pr! n j fin i prip/avi. Do nekega konkretnega skiepa ni prišlo ker so razpravljalci poudarjali, da d tem projektu niso bili obveščeni in da zato nc moreje dajatf zagotovil glede sodelovanja z gradivom na razstavi. Ja?c Îontar Medli» rud na konferenca o dostopnosti arhivskega gradiva, BeU&fciffl 28. 2. - 4. 3. 1?94 Konferenca, k' je potekala v dneli od ?8 februaija do 4. marca 19J4 v Studijskem centru Pockefellerjeve tondacje v Bcllagiu ob I.ago di Comu, je bila namenjena državam v Vzhodni m Srednji Evropi, ki pripravljajo novo arh vsko zakonodajo kol posledico po-iitičnili sprememb v teh državah. Organizirali sc jo Koordinacija i očbof Mednarodnega arhivskega sveta za evropske programe, Nacionalni arhiv Združenih držav Amerike v Washington!!, Švicarski federalni arlrv v öcrnu ter :alijanski Centralni urad za ainivsko dediščino v k,mn, nanjo pa so povabili predstavnike Ruske federacije. Belornsijc, Ukrajine, Estonije, Poljske Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Romunije m Bolgarije. Ob otvoritvi konference je podpredsedniK Ameriškega zgodovinskega društva William Roser.bcrg iz 13? Poročila o delu društva in zborovanjih AlUIIVl XVII 1994 Univerze v Mictiiganu govoril o pomenu dostopnosti arhivskega gradiva m zgodovinske raziskave. Poudaril je. da sc arhivi nacionalni îpoirvn, ki ga vsi ljudje enako potrebujejo. Zato morajo b i vsem zago-lovjjcne enake pravicc glede dostopnosti arhivskega gradiva. V zakonu morajo biti jasno definirane jzjcmc, ko gradivo ni dostopno. Predvsem pa morajo hiti arhivi neodvisni od političnih dejavnikov. Na prvi seji sta Tnidy I luskam p Pc te non (Nacionalni arh-v Združenih držav Amerike Washington) in Eric Keielaar (Državna arhivska shižba Nizozemske Haag) govorila o elementih zakonodaje, k določajo dostopnost arhivskega gradiva, Rudolf Pilio-ja [Državna arhivska služba Rusije Moskva) sc je poleg prikaza organizacije arlrvov v Ruski fcdcracuu ter doslej sprejetih arhivskih predpisov omejil picd-vsem na vprašanja, povezana z ndprnvljnni-m zaupnosti gradiva KGB, Notranjega ministrstva in KF Nasicdnja scj;r jc bila namenjena osebni zaupnosti ( Personal privaey). Firenc Kiinstlcr (Arhivski jddclck Ministrstva za kulturo in Salstvo Madžarske Budimpešta) jc govoril o varstvu osebnih podatkov na Madžarskem, Clacs Grhnstrom (Državni arhiv Švedske Stockholm) jc predstavil varovanje osebne zîiupnosn na Švedskem, na podlagi zakona o svobodi tiska, zakona. o tajnostih ter zakona o osebnih podatkih Omenil je tudi smerniec, ki naj bi jih sprejel Svet Evrope o varstvu osebnih paniko v. Na seji z naslovom Državni interesi glede nedostopnosti jc Pcrrinc Canavaggio (Francoski Nacionalni arhiv Pariz) predstavila francoske poglede na tem področju, Pccp Pillak (Arhivski oddelek pi. Državnem tajništvu Republike Estonije lalbnn) pa estonske, pri licmcr sc jc osredotočil na gradivo s področja not-raniih zadev KGB in K P iz časa do osamosvojitve. Boris Ivanenko (Glavna arhivska uprava Ukrajine Ki cv) je govoril o ukrajinski arhivski zakonodaji v času do osamosvojitve, Zadnjj dan jc bila na sporedu najprej tema o vprašani ih, povezanih z uporabo arhivskega gradiva (npr organise ij a, postopki, informiranje nporabnilov, kopiranji gratl i vaj. Mi.ry Ronan (Nacionalni arhiv Združenih držav Amerike Washington) jc govorila o ameriški, Cldneh Sladek (Arhivska uprava Češke republike Praga) pa o česki praksi. Zadnja tema konfcrcncc se jc nanašala na kodeks arhivske etike. O njenih bistvenih elementih sta govorila Michjcl Swift (Na-eionaln. arhiv Kanade Ottava) ter Boru. Ivancnko O vseh temah jc potekala tudi zcln obširna debata, ki sojo krepko vzpodbujali prcdscdujoci. Pri tem sem nekajkrat "¡odelo va I tudi s pogledom na vprašanji! ki so se na obravnavanem področju izob.¡kovala nn nas. Joie Žoniitr Simpozij o posledicah političnih spremeb v Vzhodni in Srednji Kvrcipi ua arhivsko šolanje, Ljubljana 26-29. ilt. 1994 V Ljubljani jc v času od 27. 29. oktobra 1994 potekal mednarodni simflozij o posledieah onln.inih sprememb v Vzhodni in Srednji Evropi prp arhivskem šolanju. Simpozij je strokovno pripravil M:dnarodni arhivski svet /Scker i za arhivsko Šolanje, organizacija pa i c bila zaupana Sloveniji oz. Arhivu Republike Slovenije, ki jc s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije ter Federalnega ministrstva za zunanje zadeve Švice simpozij tudi uspešno izpel jal. Shnporij jc bil v prvi vrsti namenjen predavateljem oz. drugim strokovnjakom, ki poučujejo arhivistiko na nnivcrz." h in dmgih šolah v dr/a vab Vzhodne In Srednje, Evrope, kjer jc v zadnjih letih prišlo do veliki i političnih sprememb. Zato je bila tudi tcm.i ika referatov prvenstveno namenjena problematiki rcScvanja problemov, ki so nastali s temi spre meinbmni. Simpozna so sc udeležili nrcdstavnikii sledečih držav Vzhodne in Srednje tivropc Albanija (Vchbi Angoli i), Bdgarija (Štefke Petkove), Bclorosija 'Ednrird Mihajlovtf Saviekij), Češka republika (Ziicn ka Hledikova), Hr/atska (Miljenko Pandži\i), Make-aon a (Alenka Lape) Poljska (Irena Mamczak Gad-kovvska in Halinn Maria Robctka), Romunija (Marin Ri.dn Mocann), Rusija (Evgcnij Starešine) ter Slovaška republika (Jurai Rihač) Na žaiosl sc simpozija niso udeležili vabljeni predstavniki iz Estonije, Lat-vijt; I itve, Madžarske in Ukrajine, Simpozija sc sc udeležili tudi člani Sckcije m Šolanje pn Mednarodnem arhivskem svetu, in sicer: predsednik Caro] Cotnrc (Kanatla), Pirkko Rastas (Finska H Panlc Rene Bazin (Praneija), Paola Caru:ci (Itah a), Masahito Ando (Japonska), Theo 1'homasscn (Nizozemska), An ne Thnrston (Velika Britanija), David B. Gracyl 11 (ZDA) in Jože Zonlnr (Slovenija). Iz evropskih arhivskih šol so sc udeležili simpozija: Leopold Ancr, Reiner Pollcy in TJgo Cova, na njuno Kcljo pa sta bili ntfclcžcnki tudi Maria Jose Ilustos (Španija) ter Valcrie Komor (ZDA) Na simpoziju jc sod :lovalo tudi 15 slovenskih ar-hivistov. Po pozdravnih besedah dr Jožeta Žontarja (organizacijski komite), mag Vladi mi ria Žumra (Arhi" Rc publike Slovenije ler v imenu ministra ?a kulturo}, dr. Franca Jermana (Univar?« v Ljubljani, Filozofska fakulteta) ter Carola Cuturja (piedsednik sckcijc) jc bilo v obeh delovnih dneh predstavljeno Šest referatov. Prvi dar jc v svopm prispevku Leopold Aucr prcd itavil zgodovino arhivov v Srednji in Vzhodni Evropi. Evgcnij Starosun je podal kritično occno bivše sovjetske arhivistike, sledil pa jc referat An^elike Mcnnc-Ilaritz, k jc predstavila razliko v arhivski terminologiji med Zahodno ir> Vzhadno Evropo (referat jc predstavil Reiner Polley). ARHIV) XVII 1994 Poročila o delu društva m zborovanjih 139 Vsakemu referatu je s ledih zanimiva m včasih polemična diskusij*, kjer so udeleženci v glavnem predstavili problema! i ko, stanje in izkušnje na področju izobraževanja v svojih državah. Drugi dan snnpo/ija jc najprej dr. Jože Žontar predstavil svoi referat z naslovom Vprašanja arh.v-skega Šolanja na univerzah v Vz.hudni in Srednji Evropi Sledila sta referata Irene Mamezak-Gadkovvske 7. naslovom Pioblcmatika gcsnodair.kih arhivov v arhivskem ioianju, ter Thea Thomassena Šolanje neaka-demskega kadra za potrebe arhivov Tudi lem icfc ratom je sledil.-, diskusija, kjer so udeležene, proslavili i::knšnje in sir nje v svojih državah. Udclcženei simpozija so si ogledali tudi \rhiv Republike Slovenije, kjer so sc seznanili 7. delom, gradivom, problemafiko in načrti arhiva. Ogleda, i so si I ud' nekatera skladišča in delovne pro.;torc arhiva V soboto 29 novembri je bil za vse udeležence organiviran izlet v Postojno z ogledom Pcsiojrake jame ter domačim, slovenskim ko-ilom, kar seje nde-Icženecin simpozija po dveh napornih dclovn:h dncli močno prileglo. Ob zaključku simpozija jc delovna skupina pripravila tudi resolucijo simpozija, kije podana v p ilogi. Hrane Komu! Obisk v državnem nrliivu L.izcru Uvod V dnigi polovici avgusta 1994 jc Mednarodni arhivski svet obvestil Arhiv Republike Slovenije, da v okvini svojega programa za arhivske jodelavcc Srednje in Vzhodne livrope v oktobru FiJJ novembni 1994 v Dr?avnem arhivu Luzcm (Slaatsarchiv des Kanlons Luzcrn) organizira arhivsko zapolnjevanje za dva predstavnika iz Republike Slovenije, Izpo polnjcvanja, ki jc potekalo v tedmi od 7. dc 12. novembra l°94, sva se udeležila arhivirtka Nad? Jinkovič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in Janez Kopač iz Zgodovinskega arhiva Ljnblmna. Vodstvo hizernskega državnega nrhi"a namr jc žc nekaj tednov picd obiskom poslalo nck,.j svopN publikacij (letna poročila, vadnik arhiva i/, let; 199,1 h, So nekatere druge informativne publikacije), iz katerih sva se lahko poučila o zgodovini njihovega arhiva, strukluralni razvrstitvi gn-diva. o fondih in njihovi vsebini ter o glavnih obrisih Svicar.kc zgodovine in zgodovine kartona Luzem. Takoj na začetku jc petrebro poudr.ric' zjcmnd po-'.o m osi najinih Švicarskih gostitelje v do naji'. Kot sva Irhko ugotovila že prvi dan najinega obiska sc se luzcmski arhivski kolegi na najin obisk .cmcljiu pripravili. bolela I i so natančen program najmega dopoldanskega in popoldanskega strokovnega bivanja p i njih. Ver prvi dan in popoldne zadnjega -In-: |e bil z nama direktor arhiva državni arhivar dr. Fritz Glanser, ostale dneve pa so naina svoj dopoldanski in popoldanski delovni čas posvetih državni arhivar in namestnik direktorja dr. Anton Gossi, ki nama jc picd-stnvil t.i. "zgodcA inske fnndc" n tehnična vprašanja v zvezi z gradnjo nove arhivske stavbe, dr. Max Huber, ki vodi "modeme državne fonde" (uprava m sodstvo) in or Stefan Jiigpi, k nama je predstavil privalnc fonde in zbirke ter skupaj s sodelavcema Franzeni Borcrjem in Patriekom fiirrcrjcm fotografski in mikrofilnsk' laboratorij ter konscrvalcrsko in restavratorsko dciavnieo arhiva. Pri dan dopoldne jc bil namenjen splošnemu poznavanju švieaiskc, ksntonske .n oneinske zgodovine Švica Stcjc kar 22 krmtonov, kanton Luzem (glavno mesto Lnzcrn), pa jc £cst: ali '¡cdmi po velikosti in številu prebivalstva. Šteje približno T00.000 prebivalcev kar jc nekoliko več kot ima prchivalcc" mesto oziroma mestna oba na Ljubljana. Kanton Luzcrn oblikuje neka ve£ kot ste ob-iin. Luzcmsk' državni arhiv upravno spada pod kantonsko upravo za vzgojo, ki je ena od najpomembnejših kantonskih uprav Prvo dopoldne jc bilo namenjeno li.di splošnemu spoznavanju nove impozantne arhivske stavbe, v katero seje luzemsk državin arhiv preselil v novembni 199? Popoldanski de! prvega dne je b i namenjen ogledu zgodovinskih znamenitosti me-1 a s poudarkom na zgodovini arhiva in obiski. Mestnega arhiva LiiTem, ki domt'jc v mestn1 hisi. Tu jc ujemno zanimiva nekdanja tchnK na oprema, Gradivo mestne uprave je namreč ^hranjeno v srednjem delu mestnega stolpr (zavarovanje pred krajo) v Številnih stenskih pr:dalih, k. so razvrščeni v galeriji h. Prostor pa ™varovan Še 7 železnim, vrati in pdkni, ki so varovala *ako pred krajo kakor tur1 pred požarom. Vsi naslednji dnevi so bili v dopoldanskem časn namenjeni spoznavanju arhivskih strokovnih rešitev, v popoldanskem času pa sva bila navzoča pri neki vrsti zunanje službe v sodnem okraju Willisau, obiskali smo mestni arhiv v slikovitem mestecu Sursee in državni arhiv v sosednjem kantonu Uri v meslu Altdorf. Bila pa sva nnvz.oča pri dvonmem zgodovinskem shnpor.iju ob 200-lclniei rojstva hizernskega liberalnega polil lKii i" pravnike Kazimirja Pfyfferja, kije imel zelo pomembno vlogo tudi pri uvedbi visokošolskega pravnega študij; v Lu^emu, Strokovnu obdehn-u tn pripomočki za uporaba arhivskega gradiva Pretežno večino fondo" v Državnem arhivu Luzem tvorijo fondi uprnve in sodstva. Arhivsko gradivo jc strukUralnc razvrščeno v štiri skapine. Glavni sku pini fondov tvorita skupini, imenovani "zgodovinski fonoi" ii. 'modami državni fondi", ličnico mef njima pa postavlja uporaba principa pertinence in piehod na princip proden knee pri strokovni obdelavi, na katerega sc prešli v šestdesetih letih lega stoletja. Ostali dve skupil i ivorita skupina ^posebri fondi" in skupina "nedržavni fondi". Skupina fondov, ki se imenuje '"zgodoi insk: fondi", so urejeni po h rime i pU pertinence, ki jc bil uzakonjen s pravili Državnega arhiva Luzcm leta 1834, 13? Poročila o delu društva in zborovanjih AlUIIVl XVII 1994 Pravila so določala 10 «sebioskib sklopo*', ki so iim kasneje dodali še dva. Ti vsebinski sklopi 10: diplomacija in odnosi s tujino (drugimi kantoni,, držnvnn (kantonska) uprava, vojska, poheiia, vzgoja skupaj z izobnževanj^m in kulturo, " vilno sodsfo, kiimi-nalistiiino sodstvo, državno (kantonsko) gospodarstvo. gradnje finance, eerkev, kantonske občinske zadeve. V to skupino fondov spadajo serije knjig kot so državni protokoli, kodeksi od 14. do 18. stoletja, serija v knjige vezanih arh i val v 19. in 20 stoletja m v knjige vezane nrhr aiije švicarske zveze. Drugo skupino "zgodovinskih fondov" tvorijo spisi, ki so razvričcni v Si i H skupine gliide na švicarska -godo-vinska obdobja, tretji del "zgodovinskih fondov" pa tvori skupina listin. V šestdesetih letih so v inzemskem arhivu prešli na urejanje po principu provenbnce in od tedaj dalje oblikujejo tudi skupino foodov, k, so urejeni po tem prioeipu in se imenuje "modemi državni foodi" Mca t.i. "moderne državne fonde" sod"o fondi s področja sodobne uprave in sodstva. Prevzemanje teli fondov poteka po prineipn registratiirnih planov za po-a-mezne upravne in sodne oblast Svojo dokai obsežno sknp:no foodov, ki po izvoru niso ne npravni ne -odiii, trarijo fendi razvrščeni v skupino "posebn fondi" V to skupino razvrščajo fonde mestnega izvora, gradivo samostanov, trgovske komore, katastra, računske knjige, načrte, karte ter vario. Za preučevanje zgodovine kantona Lnzcm pa so zelo pomembni tudi fnndi, vključeni v skupino, ki so jo poimenovali 'nedržavni jieka.nionski) fondi", in jo sestavljajo prcccj šicvilni privatni foodi ter zhirke. Najzanimivejše in zoačilnc vrste doknmimto" vsake od tirih skupin so nama gostitelji tudi pokazali. Posebne pokornosti so vredni štciln1 pripomočki za uporabo arhivskega gradva Državnega arhiva v Liiiemn. Osnovno informacijo o arhivskem gradivu arhiva predstavlja vodnik, kije izšel novembra ] 993 ob slovesnosti odprtja nove arhivske zgradbe. Poleg temeljnih podatkov, strukturni razvrstitvi fondov in ureditvi ter vsebini gradiva in zbirk prinaša tudi glavne poudarke zgodovinsktga razvoja kantona Luzern in zgodovino tnzemskega državnega arh i" a. Zadnji del vodnika ima naslov Dodatek. V tem delu se po drobncjc seznanimo z bibliografijo o kantonski zgodovini in zgodovini kantonskega arh i "a. Zelo uporabno ic poglavje z naslovom Praktični nasveti. Ta del DodatKa nas seznanja s pisavanii iojeziki arhivskega giadiva, načini ciatiranja dokumentov, preglednice pa posredujejo konkretne podr>tke n primera ve med mno?iec dolžinskih in prostorninskih mer ter uteži in denarnimi enotami,, ki jih zasleuimo v kantoaskem arhivskem gradivu. Ker so v vodoiku objavljene tad nekatere fotografije, karte . i tabele, v dodatku zasledimo tudi seznam Ic-teh ' 1 tudi seznam uporabljenih kratie. Za hitro orientacijo pa je objavljen obsežen kombiniran imenski, krajevni in stvarni iadeks. i.isto na konen vodnika se seznanimo 5e s serijo InzcrnsKih zgodo'. insKih obiav ter serijo izdaj luzernskih arhivskih inventarjev. Obsežen vodnik dopolniujejo številni popisi, re-penoriji, krajevni, imenski in stvarni inciekLi za posa- mezne fonde ali skupine fondov n /birk, Vsi prpo-močki so v vezani obliki na volio uporabnikom arhivskega gradiva v zelo ve'iki n priiazni sprejemni dvorani. Up araba arhivskega g ra diva Presenetljiv je izjemno vel in pomen, ki ga v arhivu namenjajo uporabi arhivskega gradiva. To dokazuje dejstvo, cia v sprejemniei z uporabniki arhivskega gradiva deiajo vs vodiln- arhivski delavei, razen direkcija. Pri uporabi gradiva ic ¿cío opazna težnja po zaščiti originalnega arhivskega gradiva. Glede na dejstvo, da med najpogostejšo vrsto uporabljenega giadiva spadajo slasti zapisniki državnih organov in drugi kodeksi, so se v arhi hi odloči i, da jih v^c mikrofilmajo, repro-duciraio n^ papir in reprodnkeijc zvežejo v knjige, ki so na razpolago za uporabo v prvem nadstropju sprejemne dvorane. Za plačilo jc možno iz mikrofilmov dehti kopije ah pa naročali snemanje originalnih dokumentov. Sieer pa pcdrobnos'i pn uporabi gradiva ureja pravilnik o unorabi arhivskega gradiva, ki v arhivu na splošno prepoveduje kajenje. Pn" tako je v čitalnieo prcpovedaoo H inašati torbe in dnige osebne predmete. Vse to je potrebno odložili v garderobnem delu stavbe. Natancoo ie določen postopek naročanja gradiva, likrati pa isti pravilnik opozarja tudi na 50 oziroma 100-lctno za d oro arhivskega gradiva za uporabo. ízj»ma je možna le z dovoljenjem pristojnih oblast1 oziroma lastrukov gradiva, če gr: za prva t ne fonde Na to, da se gradivo ne sme poškodovati, nma-zati in pomešati pa opozarja tuOi napis 11a vsaki sraj-čH, v kateri je shranjeno giadivo. Pravilnik določa tudi, koliko gradiva sme uporabnik dobiti na svoji, delovno mesto v eni od dveh modernih čitalnic, ki sta opremljeni z mikročitalei in računalniškimi priključki Zanimivo je, da mora v en od dveh čitalnic vladr.n popoln ir¡r, k. ga ne srne zmotili niti pisanje na računalnik ali na Kakšen drug moderen pripomoček. Uporabnikom arhivskega gradiva jc na razpolago bogata strokovna knjižnica odprtega tipa v pritličju, prvem m drugem nadstropju sprejemne dvorane, za reprodukcij" gradivi pa tudi rnikrofilmski čitalci z možnostjo kopirania n običajni kopirni stro|i. Mikrofilmanje, kotisenvicija nt restavracija V pritličnih delih zgradbe arhiva imajo svoje pro store mikrofilmska dclavniea iii fotolaboratorij ter delavnica za konservacijo in lestavracijo. Vse tri dclav-nicc so opremljene z modernimi in računalu.ško vodenimi aparaturami, zanimivo pr, je dejstvo da si pri mikrofilmskih in fotografskih delih pomagajo z nno-kojenimi sodelave1, medtem ko sta v konservatorski in restavratorski dclnvmci zaposlena le konservator in knjigovez. Poleg enostavnih knjigovcSkih in restavratorskih opravil opravljata šc vrsto zahtevnih del kot so npr. restavracije poškodovanih pečatov, zelo poškodovanih dokumentov in knjig. Izdelujejo pa tudi škatle po meri, zlasi za dokurneme, zvezane v Knjige in za listine ARHIVI XVII 199^ Poročila "o delu društva in zborovamiii 141 Arhivska zgradim Nsvembra 1103 seje Državni arhiv Lit/.crn 1z nekdanje Inzerrske jezuitske gimnazije preselil v novo, za arihiv-.ke namene zgrajeno stavbo. Zgradba ima Iri zaključene dele ki sc medseboino povezani, lahko pa vsak del fnnkc;oniia tudi samostojno. Vhodni tlel tvori stopnišče, garderoba m sejna soba, ki jo je moč uporabljati ločene od arhivske d-javnosti, V sprejemno dvorane jd mogoče priti le |s posebnim1. ključi ali 7 avtomatski ti odklepanjem vrat med vhodnim d:lom in sprrjeinno dvorano. Tako so prihodi vseh obiskovalcev pod nodzonm V spodnjem dcln sprejemne dvorane je sprejemnika m prostor s pripomciki za uporabo gradiva in knjižnice ter dve trodern: in pro storni čitalnici. V prvem ir drugem nacfilropjn "si sle-diio pižame vodstva arhiva in strokovnih delavcev. Kar od p-itličja do tretjega nadstropja pa se razprostira strokovna knjižnica odprtega lipa. V kletnih prostorih tega dela stavbe ,se nahajajo sortirnien. v kateri je tudi stroj za rezanje izločenega gradiva, ter mikrofilmska delavnica s filmskim laboratorijem, konservaiorska in restavratorski1 delavnica. Vsi delovni prostor so opremljeni z računalnik, ki so povezani v hišno ra čimalnisko mrežo. V najnižjem delu tega dela stavbe pa se Ehnjfl strojnica za centralno ogrcvanic 11 kli maiijacijol obe pa sla povezani s ccntrainim krmilriin račiinalnikom. Tretji del stavbe, kije s prvima deloma po rezan s stopniščem, osebnim in tovornim dvigalom, pa tvorijo sprejemni ali akccsijski prostor in arhivsk. depojt. v katerih je prostoia za okoli 000 tekočih metrov gradiva (tienntnc arhiv hran' okoli P.000 tekočih metrov gradiva). Vsi Elonpjekl prostori so oprem lični 7. leseno, protipožarno itiiprcgnirano opre. m o koinp^ktns in s Številnim 1 predalniki 7a načrte, da o merilcih vlage 111 temperature, ki jih redno kontroliralo, ne govorim. Zaključek Državni arhiv Lnzern jc med najmodernejšimi v vei, kar jc gotovo zasluga nove moderne arhivske igradbr Zaradi dobre organizacije delt jc,razumljivo tudi dejstvo, da je v arhivu zaposlenih le p~ib)'žno 20 strokovnih sodelavcev, sieer pa si pomagajo s študent: in svojimi upokojenei. £c enktat pa želim EjEfflriti izjemno prijaznost 111 gostoljubnost najinih švicarskih gostitelji v, ki so nama predstavili in pokazali njihov arhiv v vseh njegovih značilnostih. Janez Kopač Posvetovanje o urbanizaciji arhivov v Evropi na primeru Švice Bcrn 1 4, 11. 1994 Posvetovanje v Bemu jc imelo namni predstaviti organizacijo in delovanje arhivske sluS dc v Švici kr izmenjati izkušnje o arhivski organ zaciji v državah udeleženkah. Pileg /tcc ki je posvetovanje organizirala, so se ga udclcž.li še predstavniki Češke. Estonije, HrvaŠke, Latvijc, Litve, Madžarske, Rusije m Slovenije. Pcsvclovanic jc potekalo v zveznem arhivu v Bcrnu, v državnem arhivu kantona Basel Land in v tncslnnm arhivu v Winicrthnni. Pr.'i dan jc gcncralrr direktor zveznega arhiva v Bcrnu gospod Graf predstavil organizacijo mednarodnega arhivskega sveta in delo njegovih komisij, posebno koordinacijske p>sarne za cvropsk program (Coording Board for Europe an Programme) ter njen program sodclovan'a s srednje- in v ■hodnoevrcpskiml državami, Vlogo vice v 1cm progn rnu je predstavil gospod Stcplian Hnsy s Švicarskega zunanja ministrstva. Gospod Graf jc nato povedal nekaj o zgodovini Švice od nastanka švic^.rskc zveze leta 1291 ko so se povezali kantoni Uri, Schvvciz in Uní. Badén, preko ustanovitve republike leta 179& do zvezne ustave leta 1k48 in njene revizije leta 1p74. Sledila je predstavitev mreže arhivov v Švici. Javna arhivska mreža ima tri nivoje: zvezni arhiv, državni kantonalni arhiv, in mestni nzjronia občinski arhivi. Pcleg teh jc še mreža cerkvenih aruvov, nekaj družinskih arhivov ter specialni arhivi kot švicarski gospodarski arluv, arhiv švicr.rskcga delavskega gibanja, arhiv za novejšo zgodovino pri tchniSki visoki Soli v Ziirichu md Nato je dr. Wcndneh, poddi.ektor zveznega urada i.a pravosodji:, predstavil državnopotitični sistem v Švici ir; njegovo ustavno strukturo Kanton ima siatus države in .ma tudi vse kompctencc (npr, policija, Šolstvo.. ), ki jih ni prenesei na zvezo. Zveza ima kompetence na področju zunanje politike, obrambe denarnih zadev pošte in carine. V Švici je 20 kantonov 111 6 polknntonov ter približno 3000 obem. Uprava jc zaflai velike avtonomije kantor.ov dokaj zapletena (npr.: vsak kanton ima svoj civilni m kazenski zakonik...). Tudi pristojnosti občin so v različnih kantonih različne. Na ni.'ojn zveze je zakonodajno telo dvodomni parlament., ki je sestavljen iz nepoklicnih parlamentarcev. Vlada (zvezni svet) jc sestavljena koiegiamo iz sedmih svetnikov, ki se ukvarjajo z vsemi rtsorji (de-partementi), Čeprav so uradno imenovani predvsem za enega. Zvezni arhiv spada pod dcparleme-it za notranje nadeve. V popoldanski diskusiji smo »idcleženci predstavili arhir,sko organizacijo v svojih državah in aktualno stanje v arliivtsliki Drugi dan posvetovanja <.o gospa Seevver gospod Graf m drnpi predstavili Sviearsk' zv:zni arhiv in njegovo delo, Zvezni arhiv je pr.stojcn za veČino organov r.vcznc uprave. Nekateri zvezni organi, kot zvezno sodiiče, imajo svoj arhiv. Poltg gradiva zvezne uprave hrani Se nekaj zapuščin, različno podarjeno gradivo, kopiji: grudiva iz litjih arhivov, ki zadevajo S' ico, ipd. Najstarejši fond je iz lela 1798, saj je v icm letu nastal pr 1 skupni organ zveze. Drncs hrani zvezni arhiv preko 30.000 tm arhivskega gradiv? Od leta 1984 hrenijo tndi podatke državne uprave na strojno beri i i vi h nosilcih. Hiamjo preko 100O magnetnih trakov takih podatkov. Fodatk, so shrPnjent 142 Poročila o delu drufciva in zborovanjih ARHIVI XVII 1094 neodvisno od različnega sofuvera v neki vrsti ASCJ1 knd. Vsakih pet Icl jih kopirajo, IJpoiabnik ,irc,.nc za določeno odškodnino kopijo želenih podatkov a si nato sam poišče strojno opremo, na katen j h ho prebral. Na leto sprejme zvc;:m arhiv približno 1500 lir novega gradiva. Pn prevzemanju arhivskega gradiva tesno sodelujejo z upravo. Prav tako io sodelovali pri p;ipravi računalniških piogramov za zvezno upravo, ki so prilagojeni za prevzemanje v arhiv. V zvezni upravi uporabljajo decimalni registraturn'. načrt. Pri valor. zaciii si pomag?io z priaritetninu razredi, v katere uvrščajo posamezne oiganc zvezne uprave Gradivo strokovno obdelajo pred prevzemom v arhiv. V zveznem arhi"ii imajo razvit šcstsiopenjski eleknonski informacijski jistem po enotni sistematiki. Ta sistem treni: tno seže do nivoja akccrij., v dveh letih pr. naj bi ga razširili do nivoja dosjeja. Celotno gradivo adiiva je razdeljeno na ojem oddelkov, ki io razdeljeni na fonde. Pondi so razdeljeni na generacije - to so dokumenti, ki so nastali v dobi enega rc-gislralurni-ga naena (prmližno 30 let) Generacije se delijo naprej na akce^ijc Akeesije oc d 2] i jo na dosjeje, ti pn na posamezne dokumente. Poleg teh imajo elektronsko obdelane še druge podatke o skladiščih (krajih fondov, praznih prosio-rih primernosti skladiščenji J podatke iz čitalnice, gesla o pristojnosti posameznih uradov itd. Iskanje jt mogoče direkmo v ireh nivojih, po p i sloj nest 1 posameznih uradov, po fondih in po prevzemih. Ogledali smo si tnd. posamezne oddelke zveznega arhiva, arhivski pomagala, čilaln.cc in konscrvacijo. Naslednji dan smo obiskali državni arhiv v k;m-lonu Basel Land v Licstalu. Kantonalr.i arh.vjc pred-siavil direktor gospod Manz. Kantonalni arhiv je pristojen za upravne organe kantona. Niegova pristojnost se razieza Čez eclolno upravo, ki nima drugih spe eialrih arhivov. Ne hrani pa nobenih fondov s področja gospodarstva. Take kot pri zvezni upravi tudi uprava na nivoin kantona ne ;mc uničiti nobenega gradiva hrez vednosti arhivr Kantonalni arhiv je podrejen državni pisarni k.mtona, kije pr' vladi kantona. Arhiv jc istočasno tudi vmesni arb v za gradivo uprave, saj nima prosiorikih težav. Arhiv je računalniško povezan z kantonalnim računalniškim centrom, kjer hrani svojo bazo podatkov. Vsak «rjiivis.t ima dostop do fonda, ki ga obdeluje, Sedaj prevzemajo gradivo skupaj z elektronskimi popisi gradiva V zameno za to omogočijo uradu, ki je predrl gradivo skupaj z elektronskim popisom, racunalr..šk dostop do teh podatkov. Zadnji dan tečaja sme obiskali meri ii arhiv v \Vinterthuni, ki leži v kantonu Ziirieh Picdstavljcna nam je bila organizacija mestne uprave m njene razmerje do kantona. Mestni arhiv v VVintcrtlumi deluje v akvim oddelka za kulturo pri mestnem svetu. Sledila je Se predstavitev koordinacijske komisije švicarskih arhivistov. V njej ^o zastopani vsi arhivi nt glede na velikost. Konvsija skrb. z a koordinacijo med kantonalnimi arhivi m zveznim arhivom, Zvezni arhiv nima nobenih pristojnost, do kantonalnih arhivov, Odnos med zveznim in kantonalnimi arhivi lahko označimo kot partnerstvo, v katerem pa ima zvezni arhiv vlogo neke vrste "prvega iczdcea". Naloga komisije je, da usklajuje vsa vpraSanja, ki se pojavijo. Koordinira tudi zadeve med kantonalnimi in občinskimi arhivi. Status občinskih ari ;vov je v različnih kantonih zelo različen Ponekod so povsem samostojni in jim kantonalni državni arh v lahko le svetuje niso pa ilol/ni tega upoštevati. V nekaterih kantonih (np. Ziirieh) pa i.na kaniouidni arhiv pravico inšpek eije in vpliva na delovanje občinskih arhivov. Kordi-nacijska komisija usklajuje probleme, ki zadevajo vse, kot npr. vpraianjc razmerij ineti zakonom o varstvu arhivskih podatkov in arhivskimi zakoni (arh'vskej;a zakona za celo Š< ieo nr i,naio ga le nekateri kantoni), reševanje vprašanja podvajanja aktov ined zvezo in kantoni. Po vseli predavanjih ic nledila diskusija, posebno še na zaključku, kjer je beseda Ickla o vseh temah, ki so bile picdstavljcnc. Matc\ž Košir M c'nn rui I ni seminar 11 st:uidartlili za arhivsko pDpisiivunje v evropskih arhivih: Izkušnje in pmlliifil Sun Miniato, 31. 8. - 2 9. 1094 Scir.inar, ki so ga organizirali Ministrsivo m naravno in kulturno dediščino ltaliic, Centralni urad za arhivsko dediščino Toskane, občina in Zgodovinski arhiv inesta San Miwata v sodelovanju z univerzama 111 arhiv: iz Bruslja n Eiverpocla, j- bi v romantičnem italijanskem mestecu Sail Miuiatn. Na seminarju >e bilo prebraniii 31 referatov Refe rate o mednarodnih standardih popisovanja 11a področju arhivistike v svetu, f vropi in Italiji so imeli mednarodno pr.znan' strokovnjaki, in sicer Cristinc Noiigarci: Kent M, Haworth, Michael Cook Steven I llcnsen in Erilde Terenzoni Probleme ylcd.e gcscl in njihovih definicij sta nakazala v svojih referatih že M Cook in h. Tcrcnzoni več o sami izdelavi indeksov so spregovoril) Alan Hopkirson, Giovanni Bergaminr P. Temmerman, Hugo Stibbc, I lenih •jr Macneil, Evelina Ahicri Magliozzi. Na seminarju je bilo obravnavano vprašanje mednarodne računalniške mreže v Evropi in povezava med arhivi /Jan Dahlin/. Izkušnje., ki jih majo države s standardi, popisovanjem in avtomatizacijo, so različne. Najbolj Zjfflimiv in drugačen pogled na standarde je imel španski arhivis! Boria F De Agiiina Caldc. Najboi_ pregleden referat o siinaciji v lliiliji je iincl ravnatelj Zgodovinskega arhiva v San Miniatu Roberto Cerri. Sledili so referati ostalih italijanskih strokovnjakov, ki so predstavili arhiv Milana-Lomhardijc /Lori!. Rizzi/, državni arhiv /Giovanna Tosatti/, državni arhiv v Tornn /Mirco Carassi/, tos-kanske arhive in njihove izkuSnjc glede avtomatizacije in s'.andardov/(.aura Fieri/. Na področju standardov in izdelave indeksov so najbolj aktivne anglosaške dr ARHIVI XVII 1994 Poročila o drlii dnišlva in zborovanjih 143 žavc /Ameiikn Kanada,1 Anglija2', ki so prve uvidele pc.lrt.be po /mednarodnih/ siandardin za popisovanje na področju Erhivisfflfij Sledijo jim skandinavske države, Nizozemska m Avslralija (žal predslavnikov le države na seminarni ni bilo). Kakšno ic .slanic na pndročjn slandardov v Nemčiji in v Avslnji, ni bilo slisali. Država organ izalorica Italija si zclc prizadeva sledili mednarodnim lokovom na področju slandardov,1 V času seminarja so se iidclcžcnci na razšli vi računalniških programov lahko seznanili s programi za popisovanje arhivskega gradiva (indi folografij in filmov) in programi 9 E-mnil Ideja o ¡.landr.idih za arhivsko popisovanje sc je pc rodila že v Iclu 1080, a seje konkrclizirala ol pripravah na XII mednarodni kongres v Monlrčaln.4 Oh pnpravali za kongres sc je mednarodni arhivski svel scslal okiobra 1088 v Oliavvi.5 Delo so nadaljevali na sestanku lclii 19*9 v Parizu/' okiobra 1990 v Wroc- V. njii v piivu/nvi hiili f:mncija. AuglmAuiericaii Cal a logu i ny nil« nu AACR iibj.nvljcnu l%7 in dru^nnbjava I97fi: Si even I Mensen Arcliivcs, personal Papers anu Manusc ipis 3 Cataloging m.itljal fur Archival Reposilories, Mislorlc.il ■Sociciics. and Mannscrirl "epos i I ur i es, (APPM), Wmhingiou, l.ihraryuf Congress, I9R.1 Michael Cook and Kritina Granl, A Manual o T Arch i "al Deseripiion (MAD), l.iverpo'il, socitiy o) Arcli:vísis, 1985. ilruga i/d aja M?rgarer Procler (MA 1)2), Alilersliiil. Gower I9Í-9; Cnuiiié île planificaron sur les normes Me itescrlpiiou, Reales ptíiir la descriplion Jes ilocumculs B, archives (RDDA). Ollawn, Ibircau canadien îles nrcliivisies 1990 An ¡ihn Am cric.in ^l.iIoJBïjj rules mi A AC K objavljano I9fi7 in dnip ohjav.i 1^78: .Sieven I.. Mensen, A~hivcs, personal I'uper.s mul Manuscript (i Cataloging manual for Archivai Heposilorics, llislnritnl ■Snc/clies, and Mannscripl Keposilories, (A1TM), Wasllii:¡ílon, l.ibiaryofCmiyress, 1983. Michael Cook and Krislinn Cram A Manual oT Archival Oc.'cripuon (MAD). Liverpool, socicly of ArchívisLs I9S5; druga i/daja Maryarei Procicr (MAI)2), Aldcrshol, Cmwcr 1989; Com il i ilc piani Heal ion sur les iiomic.. de ilcscriplion, Règles pour la descriplion des itocunicnls il" archives (KDDA), Oïlawa, Unrcau canadien des archivisles 1990. ■ ISAD(G) Norme générale cl in lern aliónale ilc uescriplion ürcliivisiitpie. Adoplic par la -crommission ad lioc sur le normes île ilescriplmn. slockhulm, 21 21 januarja 199.1, niolrè.il, les 7 cl 11 seplcmbre 1992, tíkoIiiIíoi.s cl rccomiii.inilalioiis°, Ibidem, sir. 14. S Toward Internal iomi dcscriplive Si an dank for Archives Papers preselil cil ai ihc ICA 111 vil ai l'omit mnlld& nr (ixpcri s on De siripi i ve Standards, Hl awn, 4-7. oklober 1988, Minchen, Saur. 199.1. "Cnnshllalion reslicmle de l'Uncseo sur IVrslnbiisscuiein d'un piar d'aciinn imcmalional a long lennc pour Ma^nii'on de normes de descriplion pour les archives, pai- (rinesco l;nnce, 1..2. de. ember 19R91, llulleiin du Conseil mlcm-iiimial des Archives, junij 1990, 34, sir. 13 /APPM, MAD. RDDA. Iawii. Osnnlek mednarudnil. síanderdov za arhivsko popisovanje je bil sprejel v Madidu lela 1992 N,i 29. mednarodni kon Terene' okrogle mize arhivom (CITRAj v >ylcxikn je dobila skupina ad hoc možnosi testirali slan&irdc za arhivsko popisovanje - ISAD(G)-v naslednjih pctili lelilí.3 V Madridu /1994/je mednarodni arhivski svet določil, da sc slandardi objavijo v angleSčini in francoščini v rev ji Janns, Slovenski prevod standardov je objavljen v Arhivih XV/1-2, 1992.lJ Slandardc popisovanja že dolgo poznajo knjižnicc ir po njih sc zgSedujcjo Indi "novo" n asi al i slandardi popisovanja za arh vistiko. Si anda rd na¡ hi olajšali medsebojno komunikacijo med arhivi na lokalnem, regionalnem, državnem in seveda v končni faz' na mednarodnem nivrtjn. Cilj povezave med arhivi na vseh nivojih jc liilra in cnoslavn^ doslopnosl podukov m hkrali prihranek časa, denarja. Narejeni so splošni slandaidi popisovanja in delo se nadaljnje v smeri spceialnih slandardov za popisovanje posamičnih vrsi arhivskega gradiva, kol sok.irlc, folografíjc, filmi...10 Problemi sc pojavljajo na področju izrazosloyia gesel, definicij; nivojih popisovanja, Slandardi sc sproli na podlagi izkušeni v praksi popravlj-jo, dc polnjujejo. Saša SctŠc Pnlctni t učffj z« vzh 1 nI n »evropske arliivistc, Arcliivsclinle Mnrlmrc 29 K. - 9. 9. 1994 Arhivska šola v Marhurgn/Lahn je ktos prvič organiziral dcsclcfnevu pclclni leiaj za arhivisic iz l.i. vzhodnoevropskih drŽav Tečaja se je udeležilo 19 arhivislov iz 11 držav: EsOnijc, Lil' cj Lclcnijc, Poljske, Ram unije, HrvaŠke, Ru ijc, Češke, Siovaškc, Madžarske in Slovenije. Zaccdba na lečaju jc bila zelo različna, od direklorjev arh vov do arhivislov z eno-Iclno prakso. '.Scssiuu du eoinili exíciilif, Wnx law, Poligtlc, 20-2? sep-icmbrt 1990", Ibidem, december 1590/36, sir 13 MCA DD.V Tu jc bila uslanovljcns komisija A D I10C, kaiare i lani so. Chrisloplicr K'lchiin;(prcdscdnik), Mugo Siubc (lajnik). Ghis-lain Rninel (I9;0.199l), Michael Cook, Jan Dahlin, Wendy Duff, Aña PrntlMCira, Pedro Gonzales (19901992), Chris Hurley (199"> ), Chrisline Ñongare! 1992 ), Chrisline Pelillal {1991■ 1C9?), Sharon G. Ihibodeau, Ihbibjh Zon Yahaya, Charles Kuskemili WolfDnchmiinn, Axel Plalhc. o "Le ciinfercnec inl cm aliónale de la Table ronde de" A "chives Mexico, dn 22 an 24 cp cmb-c I99iw Bulljlin du Conseil infernalional ile.i Archives, decembra 19°3/41, sir. 14. Vladin'T 2viner, Marija Vera ÜQave-:, Osnul-rk sploiuih m-dnaioduih siandardcv m arhivsko pop sova nje, ArhiW XV/l-2, 1992 sir. 162.173 lUinh A. Taylor, 'I'ht Arrange men I and DescripNon of Arc hi val Malerials, K G. .Sniir Múnchcíi. Now York london, pariš ¡980, sir. 177 1R0. 144 Poročila o delu društva in r:bc .^vanjih ARHIVI XVII 1994 Program sta pripravila direktorica Arhivske šole v Marburgu/Liihn dr Angelika Menne - llariti m di-rck'or Hcssenskcga državnega crh.va v Marbnrgu in vodja študijskega programa v arhivski Soli dr. Rainer Policy. Scsiavljen jc bil tako, da smo bili seznanjeni z vsemi področii dela. Seznanili smo se ?. delom arhivske Sole v Mar-buigu, ki skrbi za strokovno izobraževanje arhivistov i.i vseh nemških zveznih dežel, razen bavarske, ki ima svojo arhivsko iolo Arhivska Sola v Marburgn/Lahn jC o r» ni tirana v dveli pedagoških enetah: lnä'ituiu za arhivske znanost (Institut fii> Archivwissenschaf:) in Strokovni visoki Soli za arh vistiko (hacli'icchschulc fiir Archivwesen). Poleg tiga organizirajo še enotedenske ali nekajdnevne tccaje (npr s področja zakonodaje, arhivskega m a nay cm e nt a, popisovanja s pomočjo različnih računalniških pngramov...). Dr Diethcr Dcgrcif (Hcsscnski državni arhiv v Darmstadtu) nas jc seznanil z razvojem in naiii. urejanja ir popiüovanj;' arhivskega gradiva v Nemčii od 18. stoi, do danes. Do 80. let SO popisovali na kartice, £e posebej so nas seznanili z elementi popi a, ki jih jc leta 1976 scsta";l Johannes Paprit? Od 80. let dalje pa so priče popisovati s pomočjo računalnikov. Werner Engel (Arhivska tola Marburg^Lahn) nam je predstavil računalniške programe, ki jih uporabljajo v zvezni deželi Messen, še p osebe | so nam prikazali piograrn .Ta i.i. "veliki računalnik" AlDA, ki temelji prxlobno kot ARM1DA na Dbase pre gramu. Elementi popisa so ostali isti kot na Papntzovi kartici. Vsi udclcženci tečaja smo se tudi piaktičnc preskusili z delom na računalnik h in vnesi' nekaj arhivskih enot ter pregledali svoje rezultate V tem praktičnem primeru so bile vidne zelo velike razlike med udclcženci v peznavanju računalniške opreme in delu z njo V posameznih državah sc Selc dogovarjajo o nakupu opreme in programov, medtem ko so v nekaterih državah, vkljnčno s Slovenijo, že opazni rezultati Nato nas e z varovanjem, restavriranjem in kon-serviranjem arhivskega gradiva seznanil dr llartmunt Weber (direktor Deželne arhivske direkcije Baden -Wiirtiimbcrg Stultgmlj. Največ poakodb na arhivskem gradivu naj bi nastalo zaradi neustreznega hranjenja Izkazale se jcT d:, je v vseh državah največja težava pomanjkanje finančnih sredslev za ustrezna skladišča, ki se v tem trcnntku v večini držav premajhna m tudi v nepnme.nih prostorih Enak problem je tudi z nabave urage opreme za restavracije in konscrvac'jo arhivskega gradiva Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje dr Raincrja Pollcya (Arhivska Sola v Marburgu/I ahn) o arhivski zakonodaji v Nemčiji ter o razlikah mod aihrvsk:mi zakoni v posameznih zveznin deželah ir primerjava z zveznim zakonrm- Med posameznimi zveznimi deželami so zelo velike razlike, saj predpisujejo različno dolge mejne ictnicc. Glede uporabe imajo najdlje zaprto arhivsko gradivo v zvezni deželi RheinlandPfalz (30 let od nastanka gradiva, kar lahke podaljšajo tudi na M tel; za osebne podi tke 30 let od smrti, kader je datum znan; pri zašč,:; državnega interesa pa 80 le» od nastanka, kar lahke podaljSajo ludi na 120 Ici); najmanj pa v zvezni državj Sehlcsvvig - llolslcin (30 let od nastanka gradiva; za osebne podatke 10 Icl od smrti, kadar jc daium znan; pri zaščiti državnega interesa pa 30 let od nastanka). Za gradivo nekaanjc državne varnostne službe v Nemški demokratični republiki (DDR) pa so leta 1991 sprejel' pesebm zakon, Mod najzanimivejša predavanja lahko uvrstim predavanje dr. Evelyn K roke rj eve, vodje Rudarskega irhiva pri Nemškem rudarskem muzeju v Bochumu. Seznanila nas ic z zgodoT -nskim razvojem gospodarskih arhivov v Ncmciji. Pojasnila nam jc razlike med zahodnim in vzhodnim delem države. Do leta 1990 so bila v nckdan;; ODR podjetja v državni last i r ravno tako kol v vseh ostalih socialističnih dr/avah, saj hranijo komunalri arhivi tudi gradivo podjetij. Ob združit/i ic veliko podjCtij propadlo, zato so to gradivo tudi piavno zaSčitili in ga sedaj hranijo v posebnih skladiščih Za pjdobna "prehodna" skladišča so sc odločili tudi v nekaterih bivših socialističnih državah, vendar pa so udcicžcnei poudarjali, da gradivo hranijo v ncpLimernui prosiorih. Z arhi"1 političnih strank nas jc seznanil dr. Giintcr Buehslab (voclia Arniva krščanskih demokratov -Ustanova Konrada Adcnaueria St. Angustin). V Nem-Eji im'.jo pet giavnih ustanov (Stiftang) za vxlilne stranke; pri zveznem arhivu (Oddelek v Berlinu) pr hranijo partijsko gradivc DDR Podobno kot v Nemčiji so H:di v nekatenh bivših socialističnih državah partijske arhive priključili k državnim arhivom. V Rusiji pa so celo b;vSi arhiv KGB v Moskvi spremenili v samustojno inštiuicijo Russian centre for preservation and study of rccords of modern history O popularizaciji arhivske stroke jc p red n val dr. Wcmcr Montz (Arhi 'skr. šola I, Marburgu'Lahn) in o komunalnih arhivih dr. Amd Klnge (vodja Mestnega arhi. a v 1 lofn na Bavarskem). Oylcdau smo ri Hcssenski glavni državni arhiv v Wksbadnu (llessischcs Staatsarehiv Wiesbaden) in Hcssenski državni arhiv v Marhurgu (llessischcs Staatsarchiv Marburgj, sprejel nas jc tudi pr-dscanik deželnega zbora v Wiesbrdnit Kar1 Starzacher. Ve- čas našega izobraževanja je "ladalo v medijih veliko zanimanje saj sla c tem poročala kar dva časopisa. Obiskali so nas no' inar in poročal,i o razgovoru z zastopnico v parlamentu dr Giesclo Babcl, predjed,.ikoni nemškega Zveznega arhiva prof ur. Eride-riehom I K^hlenbergom in predsednikom deželne arhi-. ske direkcije Baden - Wnrttembcrg prof. dr. Wd-fnudom Seliontagom- Najpomembnejša tema tega razgovora so bili odnosi nmd Nemčijo in Rusijo glede vračanja arhivjktgr gradi /a, ki ga je Rdeča armada po koncu 2. svetovne vojne jdpeljala v Sovjeisko zvezo. Na koncu tcčaj?i smo vi udclcženci dobili tudi spričevalo o udeležbi na tečaju za arhivistc iz t.i vzhodnoevropskih držav. Nekatere mvonaslale v/iiodno- in srednjeevropske države glede arhivske teorije ne zaostajajo veliko za Nemčijo, največja ovjra za nadaljnji ra/voj pa jc vsekakor pomanjkanje finančn.h sredstev, tako za nabavo nove opreme (npr. računalniške, za restavracijo in konscrvacijo) kakor tudi za gradnjo novih skladišč, ki .1. ARHIVI XVII 1904 Poročila o delu druStva in zborcvaniih 145 trunui 110 v večini primerov 11c ustrezajo normativom o maler alnem varstvu arhivskega gradiva. Zaostanek za Nemčijo pa je v vseli državah udeleženkah \' len v orgar.izaeiji irhivske službe Na koncu tečaja so nas v arhivski Soli prosili še /a mnenje o programu "poletnega tečaja", ki so ga organiziral' Večjih pripomb ni bilo, vendar pa so vodilni dclavci v nekaterih arhivih opazili, da v program 11 bil vključen arhivski management. Organizator "poletnega tečaja" pa so bili tud zelo zadovoljni z rezultati, saj je večina piobhmov v vzhodnoevropski h državah podobna problemom v vzhodnem deln Nemčije Ob nedavnem obisku na simpoziju Mednarodnega arlih'skegn sveta, Sekcije za arnivsko Šolanje 11a temo Pc.sIHicc političnih sprememb v Vzhodni in Srednji 1'.v rop i pii arhivskem šolanju v Ljubljani j vodja Junijskih programov v Arhivski Soli v Mr-rbur gu/Lahn dr. Raincr Policy omeni1 da za leto 1995 ponovno pripravljajo podoben lečaj in da so slovens k arhivisji dobrodcili. fmn» Gotovinti Genetični vir iK vede o aki h je močno povcTan z upravno zgodovino. Obravnava dopis glede na stopnje med osnutkom k oneepta do vročenega dopisa. Analitični vidi k upošteva zunanjr aralho spisa (material, format ipd.) in notranjo analizo spisa (sestavni deli spisa, ol^ika, okrajšave opombe ipd.). Pri vedi o aklih je pomembna dolocitcv 'namena dopisa. Nam^n in funkcija dopisa sla namreč test» povezana. Ker se v sf isih odslikava najrazličnejše življenje, je za dobro analizo potrebno razumevanje poj nov ustavne, upravne in gospodarske zgodovine, kol tudi sodstva, Vsa področja so bila obnvncvana teoretično in praktično. Pri praktičnih primerili je bilo težišče na spisih iz osemnajstega in devetnajstega stoletja Tretji del seminarja sme obravnavan načine .¿dajanja virov in probleme, ki sc pojavljajo pri izdaji. Najprej so bili predstavljeni razli-ni načini prečrko-varija, nato pa ie pravila izdelave formalnih opisov in rcgcsiov glede na elemente, k "O bili predstuvljei ii pri vedi o akim. Vsak udeleženec je na koncu tečrja transkrib ral .n kritično predstavil določen dokument. Matevč Košir Tečaj p;tLografijc in vede o ilklih, Ardiivseluile Mnrburj; 4 8. 7. 1994 Od 4. do 8, julija sva sc z Dragem Trpinom udeležila tečaja paleografije in vede o akti" (Akten-knndc), kije potekal na Arnivski Soli v M-rburgti. Dr. Moritz je vodil vaje branja gotire iz različnih Časovnih obdobij. Pri tem so bili predstavljani razni (ipi gotskih pisav in njihov razvoi od IG. do 10. stoletja. Drugi del leč;jja, ki ga je "odil dr Policy, sme obravnavali vedo o aktih. Predstavljena so bila vsa tri področja vede o aktih sistematično genetično in an;, litično. Vsi ti različni vidiki vede o aktih sc medsebojno dopolnjujejo. V okviru sistematične 'ede o aktih poteka klasificiranje in določanje tipa spisa, v nkvirr genctiČne določanje stopnje nastanka spisa in načifa pisar niškega posiovatija, v okviru analitiinc je pozornost usmerjena na zunanje in notranje značilnosti spisa. Sistematične presojanje je peiorno piedvscr na stilne .n slovnične konstrukcijo (nagovarjanje, osebni, mnoiinski stil ipd.). To nam pomaga ugotovit' ,-ang in odnos dop:sovaleev. Različne vr:te uradov, osebt različnega ranga, glede 11a rad- ali podrejenos ipd. so uporabljale povsem različne stile. Pri j iste na lični v-d i o aktih mm je bila predstavljena tipologija znnanjijj zaključenih izpisov, do čaja "pisen škili glav" Tipe logija je bila irdclana predvsem glede na n-meri in stil dopisov V ok fini istega stila, namena ir. ranga so pr ;darjinc razlike glede na frsio urada in ^lede na (o ali gre za kolegij al 111 lira a ali za centralistično organiziran urad. Zborovanje nem Škili arhivarjev, Drcsdcn 4.-6. 1(1. 1994 Na povabilo Dr.iSiva nemških arhivarjev naj b: sc predsednica dniStva mag Mil e? Trcbše Šlolfa udeležila zborovania v Drcsdenu; zaradi njene bolezni sem ec ga ndclci.:la v imenu <\DS sama. Zborovanje je bilo prvič po združitvi obeh Ncmčij in po fiuiji irhivskih društev v enotno arhivske društvo za cclotno Nemčijo v nekdanjem vzhodnem delu Morda zaradi ambolikc prav v Drcsdcnu 2 več kot 800-letno zgodevinsko tradicijo in glavnem mestu SaSke. Zborovanje je bilo cd 4. do 7 oktobra 1994. Zaradi velikega Števila udeležencev, na prvi prezenčni listi je bilo prijavljenih že 7R2, številka pa sc je povečala vsaj Sc za ka' ih 200 ob koncu prijnv, so bilo ■'.nsedanja sekeij nn različnih lokucijah. Večina predavanj in razstave so bile v kongresnih dvoranan muzeja Higiena, siccr sta b.;h prizorišči dogajanj Se Sr.5ki državni arhiv in icpa dvorana v no*'cm rotovžu. Glavni, tema 65. zborovanja je bila ZAGO-TAVUANJE OIIRANJANJa ARHIVSKEGA GFA D IVA V INFORMACIJSKI DOBI KOT JAVNA NA LOCA arhivov ha 21 pesvetu deželne zgodovine pa JURIST V SLUŽBI POLITIKE (16 00 18. STOL.) V okviru zborovanja opravi društvo vedno že kar prvi dan /3. oktobra/ prcgLd dela, zasedi upravni odbor dniStva itd. Na lanskem zborovanju v Augs-burju po dveh mandatih odložil predsedniko vanje dr. llenr.ann Rnmschottel, direktor generalne nrlir/skc direkcije državnih arhivov Bavarske, m v tem letu je 13? Poročila o delu društva in zborovanjih AlUIIVl XVII 1994 potekalo po p ve to vanj o prv.č z novo^voljcmm picd-sednikom društvi dr. Norbertom Rimar.om. Dne 4\ oktobra 1994 jc bila ves dan v postopa saSkc vladne palače, ki ima sedež v Archivstrassc 14, 79. konferenca vseh referentov in diiekiorjcv arhivskih lipriv /veze in dežel. V novem rotovžu pa so se sestali na 11. zvezni konferenci predstavniki kom.innlnm arhivov. Na tiskovnj konferenci, ki se je jc udeležilo veliko število novinarjev .n televizijskih hiš, jc predsednik orisal dela in naloge drršiva, se zahvalil scoiga-niz^topem in saški vladi za podporo, ki ic omogočila, da je bilo posvetovanje prav v Drcsdenu. V popoldanskem času jc bila KONl-l:RENC/V UDELEŽENCEV TUJIH AKHIVSKIH GOSTOV. Taka obliki, .zmenjave mnenj je že tradicionalna in j: vključena v vsakoletno zborovanje društva nemških arhivarjev. Tujih udeležencev je bilo neka' več kot 30, predvsem veliko jc bilo zastopstvo arhivarjev iz Avstrije. Konference so se udeležili Ic predstavniki društev in dregih evropskih organov ir naslcd.ijih držav: Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Hrvaške, Švice, Belgije iiz Strasbourga), Poljske, Estoni/c, Leionije, Danske, Nizozemske Vsak ziricd udeležencev je na kratko predstavil arhivske probleme svoje dežele m društvo, delovanje, število članstva, načine finaneiianja itd. Predstavnik 1CA g. Lennde rman jc na kratko predstavil konferenco v Budimpešti. V zvezi 7. izobraŽevanjem arhivskih delavcev jc bila preko ICA izvedena široka akeja mednarodne izmenjnvc, k. je v programu EU. V vzhodnih državah je tendenca da jc potrebno razbiti centraliziran najin Šolanj?, tako je npr. na Nizozemskim na vseh glavnih šolah možno pridobiti arhivsko izobrazbo; možnost nadaljevanja šolanja ponujajo vse višje šole. Estonija jc bil-? tokrat prvič gostja le konference. Ukvarjajo se z razdelitvijo kompetene med državnimi ni mestnimi arhivi, velik problem imfjo 7. rostitueijo nrnii skega gradiva, reprivatnacija pa jc le dodatek k vsem ostalim nalogam ■ Predsednik evropske skupnosti g. Ilofmann jc podal mednarodno poročilo držav članic EU. Zanimiv ic podatek, da so povsod prav arhivska društva povezava med zveznimi, državnimi, deželnimi, komunalnimi in specialnimi arhivi. Zato je zahteva EU, da se v arhivski službi leži k federalnemu sistemu Centralistične fendenec arhivskih služb naj ne bi vzdižale e/ropcizacije. Pomembna je csvcsčcnost in zato bodo informacije iz Bruslja pos!anc vsem arh'vom in nc samo državnim kakor do sedaj Nasploh je tendenca držav, da se čimprej povežejo v računalniško medarhivsko mrežo. Na iTdajaieljskem področju se pripravlja priročnik o restavratorstvu in Konscrvatorslva. Za vse medna: odne udcicžcnee je vlada države Saške v vladni palači zvečer pL iprnvila sprcicm. 5. oktobra so po popoldanskem otvoritvenem delu m pozdravih sledili referati: Lang'' Preo^ilii a informacij in i;gube -n formacij, izziv za arhive - VVcttcngck Zagotavljale onranjr ija arhivske dediščine v upravi brc;: papirja - Lcrpch: Preobilica irformncij v množičnih občilih vrednotenje in wej«nje - GraBinann: Izgube informacij ter njihova nadomestitev - Brosins: Izgube ai!iivskega gradiva med vnjno in jkodn zarad poplav v Državnem arhvn lian no ver - Hrgl: Ohranjanje nadomestnih virov in dokumentacija za raziskovanje NS zgodovine v komunalnih arhivih - Gohrcs; Izgube piri cerkvenih arhivih: možnosti zagotavljanja s pomočjo izbranih primerov - Bratllet; Izguba arhiva wnrtembcrškega deželnega zbora - možnost gotovi Ive nadomestnih v nov - Merchel: Postopanje z moteno dediščino povojnega časa na primeru saškega državnega ariuva v Drcjdcnn V soJcciji II ie bile potl.očj>. obravnave mikrofilm Teme so bile Varnostno mikrnfilmanjc, Mikrofil-manjc, ki so ga i>;vedli strokovnjaki gcncalcškcga društva iz Uiaha v ZDA ter Arhiviranje sodobnih nosilcev informacij, /Arhiviranje slik na optičnih diskih, Varovanji: tckslov na opučmh medijih Sek ija 111 se jc ukvarjala s tehn-čnimi vprašanji v arhfih, referati so nosili naslednje nasiti ve: Arhivska zgradba knt pogoj za varovanje dediščine, N.iloge državnih arhivov pji projektijjnju in financiranju arhivov znotraj mestnih področij v primeru novogradenj, Pogoj, za delovanje znotraj upravnega in področja uporabnikov v nekem deželnem ccrkvencin arhivu, Izkušnje z narawno klimatizacijo v skladiščih rensko-vcstfalskcga gospoaai skega arhiva v Kclnu, Ureditev regionalne restavratorske delavnice v zgodovinski utrdbi. Adaptacija in sprememba namembnosti zgodovinske r.gradhe zn namene komunalnega arhiva. Z rcstavratorsko-konscrvatorsKimi vprašanji se jc ukvarjala sekcija IV. Referati so bili1. Razpad papirja koi grožnja za ohranitev dediščine, Masovne poškodbe na arhivskem gradivu, vrste in obseg, Raz-kisanjt množičnega gradiva in knjig in arliivalij, Konscn irnnjc lesnih papirjev s sodohnimi laninacij-Biimi postopki, Siroi za pregibanje papiga - temelj v Kcnceptn postopka poškodb na fondih. V sredo je bil sprejem, ki gaje za vse udeležence v mestnerr grr.dn pripravil "Obcrb:irgermuslcr" Tu ima prostor muzej, meslna zbjrka in arhivska razstava o trt-gicnilt dog idkin inodncgu leta lfv45, ko so v ncii od 13 /14. februar 1945 zavczn.ška Iclala bombardirala mesto ter ga popolnoma razrušila; v mesti1 pa je bil > okoli 35.00i; smrtnih irtev. Ob skovalec si na poti do stolpa, od koder jc prekrasen razgled na mesto ob Elbi, v posameznih etažah ogleda n? panojih razstavljene dokumente in fotografije. Na televizijskem aparata pa poteka film, spremljan s tekstom iz pisem, raznih zapisov, dnevnikov in pričevanj ljudi, ki so doživeli tragedijo. Celotni grad je še zmeraj veliko gradbišče, take kot drugi deli starega mestnega jedra Obnavljajo Zwingcr, Scmpcropcra jc popolnoma obnovljena, največja restavratorski1 delavnica in izziv z» konservatorje kamnite dediščine pa jc prav gotovo obnova cerkve Naše ljube gospe. Tudi družabni večer AR]IIV] XVII 1994 Poročil n o delu d mil va in zborovanjih 147 udeležencev v cm znamenitih starili restavracij v središču inesta jc popolnoma uspef V četrtek, 6. oktobra, sc jc delo r.adalicvalo po sckciiah, podana pa so bila poročila prcd^dnjocih Za vse udcicžcncc so pripravili ogled Mestnega arhiva v Marienallcc 1. Ta arhiv jc novejša zgradba, naincnr.ko zgrajena za potrebe arhiva. V bogato ¡histrir.incm vodniku, iidnncm fcbniarja 1994, nnjdcrnc vse pc-irebnr informacije, ki zadovoljijo šc tako jjlitcvnega uporabnika. V u vod» je opisan zgodovinski razvoj arh.vskc službe glavnega saškega incsla. Razdelitev fondov pred 2. sv vojno. 1. Listine (sveta, cehov, privata, depoziti) 11 Arhiv spisov a. ZgodovinskL arhiv - starejši arhiv sveta vkljnčno z meščanskimi knjigami, mestni scdiu a ki i, ccliovski iujilvi, meščanski in obrtni arhivi, arhivi pred-incsti fi šolski arhivi b. Novi ipravni arhiv od leta IS^l dalje III. Računski arhiv, razdeljen v 10 stvarnih skupin IV.Makiilatura Obd 'bic po letu 1945 jc težak čas reševanja arhivov po bombnem napadu, njihovo komp^tiranj»., hramba, razne lokacije, preseljevanja itd. Po ustanovitvi DDR so arhiv uredili po sovjetskem vr.om. V oktobrskih dneh leta 1989 doživi DDR politično hi gospodarsko spremembo, kar p inesc spremembo tnd za arhiv. Leta 1991 jmajo zaposlenih 1.5 strokovnili dclavccv Gradivo arhiva obsega 4.125 4 tm spisov, 812 listin mestnega sveta, 3.373 eehovskili ustin, 3 100 kart. načrtov, risb, 22 atlantov, ^00 razglcdnic, 26.50C knjižnih enot ter I2£0 rol filmov. Po večerji in praktično zadnjem delovnem dnevi i zasedanja jc bila organizirana Sc vožnja s panikom po Elbi navzgor do gradu Pillmtz. Grad .n park jc dal volilni knez Johann Gcorg IV. Saški zgraditi za svojo metreso Svbilc pl. Ncitsclintz. Po smrti obeh je grad prišel v roKc Augusta Močnega. Ob toinbard-nn/n 1'illnitza v 2. vojni jc ta krasni baročni kompleks ostal nepoškodovan. V letu 1946 so vanj prenesli ostanke siik iz Drcsdcnskc galerije. Del jc bil odprl za ogled, del jc služil kot depo in jc to šc danes. Leta 1963 sc jc v grad preselil leta lis76 i.sl-nc/ljcn muzej za umetno obrt. V letu 1993 jc ccloini grajski kompleks prešel oa mesta v last svobodne države Saške v upravo državnih gradov in parkov. Ko smo sc pripeljali do gradu, so sc na gradu prižgale luči, na dvomih stopmeah, ki vodijo do samega nabrežja Elbt so stali igrale, k m iirivli v rokah prižgane bakle. V noči so iz platoja .adondi prv, i.ikii krajšega konccrta taročne glasbe, ki so ga iz"edli trobile! Glasbene akademije Drcsdena. V izredni mrzlem večeru smo udeležen d dolRO vzlraj i i na krovu ladje, od koder sme poslušali ubrane z-,okc. Nas led n)1 da« so bde šc in strokovne ckikiirzijc v bližnje, okolico. Zborovanje jc dobro uspelo, rcfcraii no bil glede na generalno temo, aktualni, za tuje udcicžcncc ;c bilo poskrbljeno kar sc da dobro, biti gost na takem zborovanju jc vedno prijetna dolžnost. Marija ¡fcnijc-MasIctt Dnevi n črnega filmu v Purdenoncju, Purdemine 8 -14 10. 1354 Od 8. dc 14 oktobra 1994 sva z Ivanom Nsm?-niccrn ohtskala Dneve nemega filme v Pcrd-noncju v Italiji. Dnevi so bili to leto posrečeni "pozabljenemu smehu (forgotten laughter)" - neznanim ir pozabljenim amcr.škhn komedijam, posnetih v dvajsetih letih. Tc komedije so posnete na enem ali dveh kolulih. Na žalost so bili nekateri film. le delno ohranjeni. V pregledu so bili predstavljeni producenti: M¿ck Scnneii z odličnim -^ralccm Bdlyjem Bcvanom; Charles Bowers, Jack White s sve.-mi razpoznavnimi filmskimi prizori (debele ženske, sedeče na zadnjih sedežih avtomobilr, k. s svoj. ■ težo d' igncjo sp.ednji konec aviomofcila, neizogibno policijsko preganjanje razbojnikov, rcäcvam'c iz nemogoč.h snuacij, ponavadi visoko na stavbah itd.) in Lupino Lane. Slcdn-i je hil angleški komik, kf _c delal rekaj časa v Ameriki. V filmih, v katerih je nnstopal, ^ bi dosuKrat režiser, igralec in producen!. Za večino njegovih filmov so domnevali, da so sc izgub.u. Ostali produccnti ;o: Joe Ruck; Christie Film Co. . Ball's Eye; Biograph; Universal; Klcvcr Pintnre in tudi pri nas najbolj znan Hal Roach, rival Mačka Scnrctta. Med najbolj znanim prodiicentskim delom Hala Roaciia jc produkcija filmov Olí verja hardyja in Stana Laurel-i. Zelo zanir.iiva je hila serija komedij o živa1 h, kjer so v glavnih vlogah nastopale živali. Videli smo tudi serije komedij, ki so nastale na podlagi v t.stein času zelo popularnih rhank (Foniaine f ox), stripov - Btistcr Brown in njegov pes Tige, C.W Kohlesa, Billyja DeBccka (Barney Google in Spark Plug) Georgesa M^Manusa (pri nas jc znan njegov strip Tarana) in H A. McGilla (The Hail Room Boys). Zelo težko bi navajali naslove vseh komedij, ki sva jih videla. Na programu niso bile samo arr.eriške komedije, ampak tudi frrneosks (produkcija Pathd) ¡z začetka 20. stoletja. To so bile kratke komedije, dolgf sumo nekaj ininnt, toda n-aiciene in posnete zelo profesionalno in dopadljivo. Smešile so človeške napaka kot so nczníñjc, necivilizirano obnašanje, vara-nje, pretvarjanje itd. Ameriške komedije so bile posnete v zjtam maniri s'apstieka (komika, ki temelji nr vizualni, telesni komiki - gcgn, zelo hiter tempo in splošna zmešnjava), ki jo je uvedlo filmsko podjetje Keystone. Dnitji del progi rskili mest, od tega 12 češkim profesorjem. Politehnika se je preoblikovala v dvojezični inštitut. kjer sla bila enakopravno priznana češki in nemški jezik. Politehniko so sestavljale štiri študijske smeri, in sieer: - eestni in m«stovni oddelek gradbeni oddelek strojni oddelek in - kcmijsko-tehnološki oddelek Dotedanji naziv direktorji, se je preimenoval v naziv rekiorja, kije HI imenovan za eno šolsko leto in tndi nasploh je dobila politehnika vse ostale značilnosti višjih šol 7. uglednim predavatelji, ki so bili v tem časn v preeejšnji meri predvsem Čehi, kar je privedlo do večjih al. manjših konfliktov, ki so se kazati tudi v demonstracijah za uporabo češkega jc-zika; ne samo na poliiehniKi, pač pa rudi v okviru eelotne praske univerze Pojlediea nesoglasij je bila (14. 5. 18o9) ločitev do tedaj enotne politehnike v Pra^i na dve samostojni šoli, in sieer češko in nemško. Glavni problemi, ki io se pokazali po razdelitvi, sc bili na čcšKi strani v glavnem zvezani z finančn mi težavami (plače profesorjev, lilcratnra, učbeniki...), kajti deželni zbor, kije o tem odločal, je b'l še vedno v rokah Nemcev, precejšnje ležave pa so sc vsaj v začelnih Irlih pokazale ludi v pomanjkanju lastne strokovne lermino-logijc, zato se je Še nekaj čara uporabljala nemška. Pmv razdelitev Visoke tehniška šole jt porrenila za čelno fa?ro razdelitve praške (Karlove) univerze lela 1882 Prolesorki zbor je pod vodstvom rektorja Hauss manna v Šolskem letu 1869/1870 štel d"anajst rednih in dva izredna profesorja ter 27 asistentov in je skrbel za izobraževanje 556 študentov, kolikor jih je bilo v 150 Poročila o delu drušiva in zborovanj in ARHIVI XVII 1094 tem 'ctu vpisanih na češki pclitehriki (leto poprej še v skupni češko-nemški skupaj 749) V letu 1869 je na predlog profesoria deskriptivne geometrije TiHcrja prišlo do manjših dopolnil oz. sprememb v statutu, večje spremembe, ki jo se nanašale na konkretne pogoje za sprejem na politehniko pa so ir'edli leta 1875. Tedaj je bilo med drugim t ud. določeno, daje najnižja starostna meja za vpis na politehnike 18 let. Profesorski zbor je poskušal tudi 'enačiti absolvente politehnike z drugimi absolventi lakralne univerze, vendar je politch"iki šele v začetku 20 koletja uspelo, tia je študent po naključnem izpitu dobil naziv doktor tehniških znanosti, šele leta 1917 pa je bi' uveden naziv inženir. PiediiiCinik seje do leta 1918 pogdsto .spreminjal, kar je bile med drugim poslediea tehnološkega razvoja, ki je bil v zadnjih desetletjih 19. stol. in v letih dc propada monarhije ogromen. Uvedeni so bil nori šludijsk predmeti ali v&aj posebni kur ji, ki so posredovali študentom najnovejša spoznanja in h ume (kli-matologija, meteorologija, monianistika., gospodarsko pravo..,). V 80. letih sc je število študcn*ov politehnike skoraj prepolovilo. Tako je bilo Icia 1882 še 628, leta 1887 p,i le še 118 vpisan.h študentov, kar je bilo gotovo poslediea gospodarske kiiie. Vendar seje že leta 1895 število študentov zopet povzpelo na 725 in potem vse do leta 1914 postopno naraščalo, (v šol. letu 1913/1914 skupaj 2S98). Vzrok temu so bile dodatne polrebe razvijajoče sc intinslrije Icr s tem v zvezi povečanic Števila štipendij I i so študentom omogočale vsaj zadovoljiv socialni status. Zde sc je povečalo predvsem število študentov s Slovaške in Moravske ter drugih slo"anskili pokrajin v oki iru habsburške- monarhije pa tudi iz balkanskih držav. Veliko je bilo študentov iz Bolgarije, Makedonije, Poljake. Dalmae ic, llrvaiskc, Srbjc pa tudi iz dežel današnje Slovenije V V0 letih sc je že izoblikovala in utrdila češka terminologija na tem področju. Povečale sc je ludi število rednih profesorjev (skupaj 19) in docentov (skupaj 15) na politehnik., ki so konec 80. m v začetku 90. let skupaj predavali okoli 90 predmetov in jpecializacij. Glavni predmeti so bi':: matematika, geologija, mineralogija, kemija, fizika, mehanska tehnologija, strojegradnja, arhitektura in ornamentika, geodezija, pedegogika, deskriplivna geometnjr, paleontologija, agronomija, gospodarska ekonomija, zoologija, češki in tuji jeziki (angleški, madžarski )- Lela 1899 je bila v Brni ustanovljena druga češka politehnik? vendar sc kljub temu število študentov politehnike v PraLi ni zmanjšalo, nasprotno, število študentov politehnike sc je v tem letu po/ečalo na 1179. Velike spremembe in prilagoditev razmeram je zahtevala prva svetovna vojna, kc-r je bilo veliko Študentov vpoklicanih v vojsko- Od vpisanih 1898 ✓ letu 1914 jih je politehniko v letu 1916 obiskovalo le še 883. Prav v tem času je tudi prišlo dc velike generacijske zameniave profesorjev, saj jt profesorsko službo nastopilo pree;j novih oseb, s katerimi je povezana. češka politehnika. V šolskem letu 1917/1918 sc je število študentov na politehniki spet približalo picdvojucmu stanj:-. Nekateri k so prekinili Sludij zaradi vojne, so poleg rednega študijskega programa ob.skovali ludi posamezne dopolnilne tečaje, ki so omogočali nitrejši zaključek Šolanja. 7 razglasitvijo samostojne Češkoslovaške republike lela 1918 je prišlo tudi do reforme študija lehnike, ki je takrat imela za za^on lastne industrije prav po zaslugi politehnike dovolj lastnega strokovnega kadra (tehnične inteligence). Poslovanje z eviaeneaia i nt ira/e eviilene itti visoki tehniški Šoli i' Pragi Na visoki tehniški ioli v Pragi, ki je h Ha ustanovljena v začetku 18. stoletja (1718) kot inženirska šnla, sva pregledovala kataloge (llaiiptkatalog) vpisanih študentov od leta 1831 do Soiskega leta I9C4/ 1905 Pregledala sva 123 knjig cvidene. Jezik in pisava sta do razdelitve visoke šole na češko in nemško v šolskem letu 1868/69 le nemška. Od razdelitve naprej sva pregledovala le kataloge češke v'šoke tehniške šole, tako da za naslednja leta ostane poleg dokončanja evidentiranja na češki visoki šoli še pregled evidenc nemške Visoke lehniškc šole, ki je vzporedno obstajala vse do lela 1945. Poleg tega bi bilo korislno pregledali Sc vpisne evidence Visoke tehniške šole v Brnu na Moravskcm. Tudi na tej šoli ic bi'o po pripovedovanji' gosliteljev precej štntienlov iz Slovenije. Prva ohranjena evidenca s slušatelji Visoke tehniške šole (ČVlUrtlje vp'.snik za šolsko 'elo 1831 z naslovom Katalog (Landwirtschaft). Štndcnli so vpisani po abecednem vrstnem redu. Prostoi za vpis posameznega študenta obsega naslednje rubrike: ime in priimek učenca; starost; rojsini kraj, okrožje in dežela; ime, stan m kraj bivanja očeta; pred izobrazba; prehodne doiočbe; navade; versko p rep.'ič a nje (v okviru te rubrike sla še podruhriki napredek in pridnost); napredek (učni uspeti); in rubrika pridnost; opombe. Rubrike se raztezajo na dveh straneh kataloga. Jezik je bil nemški vse do šolskega leta 1868/69, ko je prišlo do razdelil ve. Drug. pregledani katalog za isto šolsko letuje imel že razčlenjeno notranjo strukturo in je bil razdeljen na tri samostojne enote- glede na .¡¡indijsko smer. Prvi del z naslovom Katalog über die llörcr der Aritmethik lind Mgebra und praklirchc Geometrie und Trigonometrie nach dein erslen und zweiten Semester des Schuljahres 1831 je zaobsegel slušalcljc teli pred metov, v drugem delu so sc nahajali šlud^nti mehanike m hidravlike, v tretjem pa študenti specialne Ich-nične kemije. Na začetku vsakega dc'a kataloga so zbrani skupni podatki o nacionalni oz. deželni pripadnosti slnša-leljev. V veliki večin so bih študenti po narodni pripadnosti predvsem Čehi in Mornvei. V naslednjih letih je katalog obdržal svojo obliko s tem, da so sc pojavljale neve študijske smeri kol Wasscrbaukiinsl (vodne gradnje), Vcrv/altungskundc ARHIVI XVII \994 PcroCih o delu društva m zborovanji!, Ci der Landgüter (uprava deželne imovine), Bankiinst-schule (umetne grudnjc), Allgemeine Chemie (splošna kemija), Masch i netil ehr? in Jahrgangc (strojništva), Mineralogie (mineralogija). Do delne spremembe naslova kataloga pri Je v študijskem leiu 1851.'52, ko sc naslov glasi Katalog der Studierenden am ständischen polyteehni eben Institute zu Prag im Sehuljaiirc 1851/5?.. Vse i^iisne nibrikc pa osiarejo nespremenjene, s tem da se pojav Ij-ijo vedno novi piedmeti kol mehanika; zoologija in bolanika, -isja malemaiika in med ostalimi tudi češčina ko( poseben predmet. V šolskem leiu 1852'53 se je poleg lubiike deželna pripadnost ilodatno uveilla mbrika nacionalna pripadnosl. V i M ein šolskem letu se uvede še ena nova rubrika z nazivom Studienfächer. Z razvojem šole sc vse bolj Siri (udi predmetnik, take da je v .študijskem letu 185.1/54 že ! 5 predmetov, v šolskem letu 1855/56 pa že '9 predmetov. To dejstvo nam pove, daje šola pridobila ugled, pril ajali so štcviln1 novi iu no/i slušatelji. Potrebno je poudarili, da sla od leta 1811 daljo v uporabi dve vrsti vpisnikov, ki se delila na glavni kalalog t Ha upi katalog) in pomožni katalog, v katerem so bil zbran, podatki o plačani šolnini po semest.ih. Vc.ikn sprememba pa se je zgodila v študijskem letu 1X68/69, ko so začeli voditi dvojezične vpisnike v ccškcm i i nemškem jeziku. Norost pomeni luai uvedba zapor"dne številke pred imenom in prii-nkom študenta, isiočasno pa je uvedena nova rubrika Odbor vyiičovactoz Paeliabieiliing (strokovni oddelek). Še v stem študijskem letu pa je prišlo tudi do dokončne ločitve Visoke IclintSkc šole v Pragi na dve samosJojn politehniki; Češko in nemško, ki sla vzporedno de 1 oval i vse do 1. 1945. Oil ¡očitve dalje sva prcglc dovala le vpisnike češke politehnike z naslovom Kata-logy jednotlivyeb prednašek a evičeni 1 RGS'P^ Katalog posli lehnen prvnihu ročniku. Na češki politehniki so se tako lahko slušatelji odločili za naslednja študijske snicr: matematika, fizika, mineralogiji!, geologija iu paleontologija, geodezija in tehnična mehanika. M.'d leti 1869 in |J571 so bili katalogi vpisan i li študentov ukinjeni, uvedene so bile vp sne pole za vsakega posameznega študenta, ki so bile naknadno zvezane v abecednem vrstnem redu Tako so za to obdobje ohranjene štiri knjige vpisnih pni študentov, prva knjiga od črke A - O, druga od irke H - L, tretja od črke M R in četrta od črke S - Ž. Vpisne rubrike so ostale nesprei ne njene, vendar napisane v češkem icziku. Na notranjih straneh pole seje nahajal nred-metnik s predmeti, katerih predavania |C poslušal pc samezni študent. Na zadnji strani jo zapisovati opombe o končanju oz. prenelianiu študija Od leta 1871 dalje je bil v uporr.bi spe. slan na Sin "udenja c vi dene o .študentih z naslovim Seznarr po-sli'cfiačii na češkem polyteelinickem usiam 7emskem v stud r 1871 72 zapisanycli, ki ga 'nbko imenujemo tudi glavni kataiog. Poleg tega seje pnv tako ohranil tudi pomožni katalog s podatki o fmanenih obveznostih študentov. V te n letu seje pren i ne i p'urT :k študenta uvedla tudi zaporedna številk.- Oblika Ri nega kataloga se do konca stoletji ni več spreminjala, spremljamo pa lahko količinski porast študentov m vpisanih predmetov. Bianc Kozina, Branka Radii lovi č DJflvni nhisk v Kumuli, 20. 11 -12. 12.1993, ter (id 15. 11.-3. 12. 1994 Poročilo i' delovnem obisk» t' h a tu t d., 20, mrvtnner da 12. december ) 99.1 V Kanadi sem se mudila pri slovenskih izseljenskih društvih v okolic Toronta, Hamiltona in St. Catharincsa v provinci Ontario. Namen obiska: L Pri najstarejši bratski zvezi slovenskih izseljencev ki je v preteklem letu slavila svojo bO. obletnico delovanja, sein ob zbiranju in pregledovanju aduvskega g-adiva za društveno monografije njenega Odsek?, št. 13 - PLANICA, ki je izšla v letu 1993 našla v razsutem stanju, v dveh kovčkih približno 3 !m arhivskega gladiva Z,reze BI ED oz njene korespondence z društvi. Gradivo je bilo pomešano do te mere, da sem posamezne lisle morala najprej icienfici.ati. Te gradivo, k. sem ga sedaj uredila, bi bilo v prinodnosti potrebno še popisali. Popisala pa sem oslan del arhi 'skega fond.i zapisnike. a) Zapisniki Stovcnsko-Konadskcga podpornega društva 1933-1940 (t.j. d« preimenovanja v Zvezo BLFDi, ki obsega 96 zapisnikov. Popis obsega 5 tipkanih strani. Kopije zapisnikov -189 listov sem že oddala Arhi n Republike Slovenije b) Zbrala sem zapisnike vseh 14 konvencij ZVEZE HLfiD Gradivo obsega 220 listov popis pa 2 tipkani strani. Tudi to gradivo bom takoj po obja/i oddala v Arhiv Republike Slovenije, c) Prinesla sem tudi neka' originalne dokumentacije Zveze Med (pravila društva, članske izkaznice, certifikate za člane in mladince v društvu, ...). Tudi to gradivo bom oddala v Arhiv Republike Slov enije. ?. V Wcllandu je v preteklih štirih :etih nastala nova "seniorska" amaterka instrumentalna skupina, ki si kljrib temu, da igroio izključno sloversko n.vodno glasbo, hitro utira pot navzgor med naciunaln.m. ansanb1.. Iz pjihcve dokumentacije sem odbrala nekij arhivskega gradiva za objavo prispevka o delovanju tega ROSE CITY SENIOR CENTRF POLKA I? AN J v Wcllandu, v provinci Ontario 3. Pogovarjala sem se tudi s prejšnjim člani slovenskih kulturnih društev v Vaneouvru, B.C.. lcr njegovi okolici, kicr delujejo slovenska dništva že preko 30 let ter s poznavalci delovarja dmštcv v Winnipegu, kjer ic tudi bogat Muhikulturaln. arhivski center. 13? Poročila o delu društva in zborovanjih AlUIIVl XVII 1994 Mislim, da moram poudarili, da naj raziskovalci, ki nam izseljenci zaupajo s veje arhivsko gradivo, z njim ravnajmo pcSteno in ga s seboj odnašijmo le z dovojienjem ustvarjalec v. Arhivske gradivo, ki ga v kopi nh, fotokopijah ali v orig-nalm prinašamo v Slovenko pa smo dolžni oddati edinemn z zakonom pooblničcnerm hraniieljn Arhivu Republike Slovenije. 4. Ža Arhiv Republike Slovenije sem pripravila tudi kratek historiat zvfze bled, zaradi iažjegM oregleda nad arhivskim gradivom, ki ga suk-cesivno predajam tipkane stran-). Zahvalinjcrr. se Ministrstvu za znanost Republike Slovenije in Pokrajinskemi1 arhivu v Kopru, ki sta mi omogrčila real' iaei' a tega obiska. Paroeiio vanja v Španiji smo si ogledali Osrednji državni arhiv v Midt ilu /Arefrivo lli-torico Naeional/ Ustanovili so ga I. 1866, da so shranili grauivo ickuiari::irar ih samostanov in gradivo ceutralnih uradov, ki v Simmcasu ni imelo več pro- ivlajda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske službe, Ljubljana, 1976, sir. 103- Iti; Computcrizalion projccl fbr iht Archivo genera1 dc Indias, Madrid, '990; Guia del archivi) dc la rcat chancittcria dc Granada, Mad d, 1984; t n tem ac iona t Di reci ory o r Arch i ves. 1992. ARHIVI XVII 199^ Poročila "o delu društva in zborovamiii 153 tora Arhiv hrfrii preko 30J0 cerkvenih fondov iz vse Španiji^. Pcsebno celolo tvonjo arhivi jezuitskih kolegijev, so po izgnnu jezuitov I. 1767 pripadli državi, arlrvi Španskih viteških redov, iimvcrzitcini a|hivi, zbirki, dr/avnili zadolžnic od konca 15. st. dalje ielo pomemben je privatni arhiv družine Osuno, ki vsebuje jedem obsežnih graščinskih arhivov. V celot: hrani ustanova 35.000 tm gradiva za obdobje ud 10. do 20. si Med 12 dokument ki so nam jih pokazali, je bila zlasti privlačna indijanska Biolija, Sveto pisni r, v indijanski pisavi, ki jo je Karlu V. poslal njegov brat, misijonar v Ameriki, ko inu je razlagal uspehe pokristjanjevanja. Zanimiva so bila tudi potrdila o odkupu Cervantesa iz arabskega ujetništva. Hranil uh je samostan, ki je Arabcem posredoval zahtevano vsoto Arhivska stavba jc bila postavljena v času generala Franca v petdcsCili letih in je za zdajšnje potrebe r.nogo premajhna. Še zlasti nefunkcionalni1 so skla-d:šča. Zate že leta ne prevzemajo arhivskega gradiva in ga puščajo kar v prehod Si skladiščih. Zaposlenih je okoli slo delavcev, petnajst z visoko izobrazbo, ti izpopolnjujejo znanje v šoli, sorodni frarccski icole des Chartes. Centralni arhiv v gradu Siiiiaueas/Areliivo General de Siniiinciis/, 10 Km oddaljen od Valladolida, nekdanje španske prestolnice, sodi med najpomembnejše evropske arhive Ustanovil gaje leta 1545 Karel V., ko jc ukazal, naj prepeljejo tja vse spisovno gradi"o iz gradu Mota v Mcdini del Campo in pisarn v Valladolinu. Filip ]]. je leta 1547 grad uredil v arhiv in ga določil za centralni arhiv inonaihijc Hiša je nedokončano delo znanega mojstra Jnana de Herrere, ki se je petem raje lolil znamenitega samostana H1 Bscorial. Zgradba ima 7 nadstropij, slolp, kjer jc. bu prvomi arhiv, kaneb. ki jo še dar.es krasijo zaboji iz 16. st., v katerih so prinašali gradivo, čitalnico iz časa Filipa JV., k: je b'ia obnovljena. Tudi samo poslopj; so v tem stoletiu obnovili. Ured li so vodovod, električno napelji.vo, centralno ogrevanje, ločili so delovne proslore nradniKov ,n uporabi.ikov. eno krilo gradu so spremenili v sodobno skladišče. Prvi arhivar Diego de Ayala, ki jc b'l imenovan leta 1561, jc živel v gradu, sledili so mu arhivarji-registr? t o rji še iz dnižine Gallo, Gradivo so urejal; po regijtratnnicm načelu in ohranjali prvotno urejenost. Leta J 310, ko se jc kraljevi dvor preselil v Madrid, se ic rast arhiva končala, iz administrativnega arhiva je nastal "mrtev" zgodovinski arhiv in je oil po !etu 1S44, kc je postni arhivar Belgijec Prospcr Gachard, raz;skovalccm odprt. leta 1755 so predali gradivo, kije zadevale pre-kon.orske dežele, novonastalemi: Kolonialnemu gradivu v Sevilli. Znatne količine arhivskega gradiva so tile za Časa francoske okupacije odinjene in vrnjene šele v F-an-covem obdobju. Preko 70 milijonov dokumentov /13.00" tm/j^ nenadomestljiv vir za raziskovalec 16., 17 , 18. stnlctja. Danes jc zaposlenih ?8 arhivskih delavcev, arhivi st i v tein arhivu vcljaio za naikvaliletnejsc v deželi. kolonialni arhiv v Sevilli/ Archivo Gcncnil de Indius/ velja za enega najbogatejših na svetu za preučevanje španskih kolonij. Tuje skonccnlrirano gradivo za severno in iužno Ameriko, Filipire, Mnrijanskc otoke, Ogn;eno zemljo, tu so hranjeni tudi dokument' o potovanji, Rusov na Aljasko. Ustanovljen jc b'l 1. 1785 z ukazom kialja Karla JJjj z namenom, da se združijo vsi dokumenti o Amerik,, do tedrj hranjeni v Cadizu, Sevilli in Simaneasu. V trni času sc namreč Francozi kritizirali špansko po!:*iko v Ameriki, ti pa so holeli te očitke ovreči. Časa Lonji., palača, kjer je arhiv, bi)? zgrajena konec ]6. st. za trgovske notrebe po načrtih znanega mojstra Juana de Hercrre. Trgovska hiša seje v 18 st. preselila v Caciiz, v paiačo so sc naselile družine adminbtratorj^v, se 1. 1770 izselile in prepustile orostor nastajajočemu arhivu. Ceio veliki slikar Murillo naj bi imel tu svoj atelje. Kasneje ie bila palača nekajkrat obnovljena, danes je povsem Drirerna polrebam sodobnega arhiva, razen historične sobe. kjer so še originalne lesene police. Arhiv ima rastno rcstavralorsko dclavnieo, razstavne prostore, kjer so občasne razstave, čitalnieo s 70 sedeži, skladišča s preko 9.000 tm gradiva od 15. do 19. st. Na leto ob šče orliv 15 tisoč raziskovalcev. Dokumenti odražajo delovanje različnih iiradov. ki so nastali zaradi španske navzočnosti v Laiinski Ameriki. Consejo de Indias /svc'. za Indijo/ in Časa dr la Con trateč i on /pogodbena hiša/ sta bili centralni instituciji potem pa so bila še razna upravna telera na nižji regionalni in lokalni ravni, kot npr. Virrcinatos, Andi mcins, gobernndores, er.pitanes generales, eorre-gimi^nto:. Arhiv je glede na izvor dokumentov razdeljen na petnajst sekrii Pela sekcija, imenovana Gobicrno /vlada/, se deli šc na petnnjsi p od sekcij. Karte, zemljevidi in risbe 'skupai 7000 kosov/ so izvzete in predstavij.ijo sekcijo zase. V okviru velikih praznovanj ob odkritju Amerike 1 1986 jc pod ">kriIjcm španskega ministrstvi" za kulturo* IBM v Španiji in fonoaeije Ramon Araces potekala velika informatizaciji! arhiva. Danes je organizirana kontrola uporabnikov, računalniško ie vodena vsa njihova statistika oo 1. 1988, 10 milijonov strani je shranjenih na lO.^OO optičnih disoh. Trideset odstotkov vseh uporaonikov uporablja skenirane dokumente, kijih lahko reprodueirajo, 16-krat povečajo, sence al" madeže na njih odstranijo in bistveno ¿boljšajo njihovo berljivost. V arhivu je zaposlenih 50 ljudi. II z visoko izobrazbo. Kot zadnjega smo si ogledali Arhiv Kraljeve pisarne v Granadi/ Archivo de la Real Cliancilleria de Granucta/. Za ustanovne letnico pisarne v Granadi velja leto 1505, ko je bila ta prinešena iz Cinaad Reala, da bi samo mesto po vključitvi v špansko kraljestvo s icm pridobilo veljavo. V njero pristojnost je spadala An 13? Poročila o delu društva in zborovanjih AlUIIVl XVII 1994 daluzija, Mursijsko kraljestvo, Manča, Ekstramadura in Kanarski otoki. Kraljeva pisarna je bila vrhovno sodišče za to območje, sprejemala je priiožbc nižjih sodišč. Nerešene zadeve je odstopila Vrhovremi: kas-liljrkcmu svetu. Urejala j t plemiške zadeve, zapuščinske zadeve, trgovski krkiinal, cerkvene spore v posvetnih zadevah. Odločala je o imenovanju pcslanccv, županov, izdajah-je dovoljenja o tiskanju kn .g, ¿arad širokih pooblasti. ic prišla celo v upor s lodiščem v Alhambri, zato je Karel V leta 1543 njene pristojnosti jasno opredelil. Kraljeva pisarna jc imela 6 odHelkcv .'soban/, za kriminalne nadeve, za plemiške ni zapeščinske zadeve in Štiri za civilne tožbe. Uradniki Kraljeve pisarne so spadali v sam vrh družbene lestvicc Grmade ir so to jasno poka; ali, npr. s posebnimi sedeži v katedrali, v znameniti procesiji na čast praznovanja sv, RcŠnjega telesa so stopal' takoj za visokimi ccrkveniuii dostojanstvenik) ud. Nova bourbonska dinastija je s splošnimi reorganizacijami mučno okrnila pristojnost kra Ijcve pisarne in jo v začetku I 1834 raztom irala. Oiem arhivistov danes ureja to dokaj neurejeno gradivo. Težave so v tem, da ni prvotnih pipisov-inventarje" šcstnajsi:h potarjrv. Ki so to gradi/o nekoaj urejali. Sorazmerno urejene so plemiške zadeve, civilne zadeve le 50%. Blizu 9,000 tm arhivskega grad:va za obdobje od 16 do 20 si. zlasti osvetl' lokalnu zgodovino tega dela Španije, njene; politične dogodke ps tudi socialno in ekonomsko razvitost. Stavba, v kateri .se nahaja arhiv, je pri - aine hLn i? prve pol, 16, stoletja; pred dobrimi tridesetimi leti je bila obnovljena, ltta 1966 pa dodeljena arhivu. Arlii\ ima pcleg čitalnicc in priročne knjižnice ¿udi lastno res tu "ra t o^k o delavnico. \fjjcu Grabnar 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 2°.-30 9 1994 Zborovanje zgodovinarjev jc potekalo 29. in 30. septembra v Cankaricvcm domu in se 1 oktobra sklenilo s strokovno ekskurzijo v Kočevsko Reko. Od dosedanjih se jc razlike val o predvsem pc tem da so vsi udeleženci že na začetku dobili v roke zbornik z vsemi referati. kar jim jc olajševalo razpravo, in da so bili referenti zvečine mladi dokforji zgodovinskih ved, ki so predstavili izsledke svuiih disertaeij, Tematika jc bila š roko usmcijcna, saj jc segal;. od antike do danes in se dotikala vsega slovenskega podro^ia, to pa je spodbudilo množične udeležbo (635 prijavljenih), 'lasti še med srednješolskim. JČitilii igodovinc. /borov? njc je odprla predsednica Zveze zgodc vinskih društev Slovenije Jcra Vodušck-Starič, nato jc ndeležencc pozdravil ljubljanski iupan g Jože Strgar, ki jc prevzel pokroviteljstvo nad tem srečanjem zgo- dovinarjev kot eno izmed prireditev ob 850-letnici prve omembe mesta Ljubljane. Sledil, so r:fer:iti m rar.prave o njih. Polona Bitenc in Timoter Knific sta v referatu t.juhijanica, lok reke, nupluvuta zgodovine prikazala Ljubljanico kot pomemben arheološki vir za obdobje od predrin.skega časa pa do poznega srednjega veka. Dušan Kos st jc ukvarjal 7. življenjem v prvih stolcjih srednjeveške Ljuplj»nc < 1 njeni 1 prcbi"'alccv, Janez Marolt jc obravnaval slovensko ozemlje v 3. st, n. š., tj, v času državljanskih vojn, vdorov barbarskih ljudstev ir .kužnih epidemij kr.r jc bi'o "zrok za nazadovanje v tem stoletju. V Spremembah v strukturi plemstvu v kontinentalnih dežela It Slav sni j c t' 13. i 11 14 stoletju jc Dušan Kos obdelal tri stopnje teh sprememb: piemstvo med deželo, gospodom in tradicijo; podeželsko plemstvo v objemu mest h meščan"t"o na poti v plemstvo Peter Štih je v referatu Vloge uuuistcriahtv m mi ¡i tov pri nastanki) dežel ob primeru gor.kib grrfov prikazal pomen, ki ga je imela ta akapina nesvobodnega plemstva pri doseganju de želnoknežje oblasti posameznega zemljiškega gospoda in k. se ■ najmočneje kazal z njegovo vlogo v vojski. Maja Zvanut je v prispevku Plemstva: čhtveškc dimenzije "socialnega paradižu" spregovorila o vprašanji], ki g^je naše zgodc" inopisje, zlasti še povojno, zanemarjalo, saj je bila tndi družba brezbrižna in celo sovražna do knltnmc dediščine, ki jo je zapustilo plemstvo. Z načenjanjem tega poglavja je posKiisila podobo naše preteklosti bolj uravnovesiti. Marko Štuhec jc v referatu Slava na polici, ce~ar na steni in podgane v dama s t ni h prtih obdelal plemiške inventarje iz 17. stoletja in tako prikazal plemiško bralno in stanovanjsko kulturo. D, tigi dan srečanja jc odprl Janez Cvim V referatu Slnvcusko-uemški odnosi na Spodnjem Štajerskem IH4R ¡918 jc spregovoril o meščanstvu na Slovenskem in poteku narodnostne diferenciacije. Marjan Drnovšek sc jc ustavil ob množičnem izseljevanju Slovenec,, ki je nedvomne oslabile narodovo številčnost, in prikazal tokove tega izseljevanja in njegove odmeve vjavnosii. Irena Gantar Godina je v prispevku Slovanska vzajemnost in Slove/tet obrazložila ideje slovanske vzajemnusti in solidarnosti ki so imele v čar.ih monarhiic veliko privržencev tud; med Slovcnci. Jure Pero vse k jc v referatu Slovenski libcralci in Jugoslavija razčlenil narodnostno politiko liberalnega tabora v letih 1918 1929. medtem ko jc En i na Dol en en pritegnila Slovanska kitltklrrm politika v Kraljevini SI/S l1) IH 19.29. V odrtorn ined dopoldanskim1 in popoldanskimi predavanji se je drugega dne opcldnc sestala šolska sekcija .n razpravljala o vprašanjih v zvezi z no rim učnim načrtom za zgodc vi no. Popoldne so sc rcfcrcn.. posvetih novejši zgodovini. Bojan Godeša jc v prispevku Našega san-ražnika predstavlja "inteligenca" Ljubljane prikazal odnos italijanskih okupatorskih oblasti v Ljiibljansk pokrajin do slovenskih izobražencev Boni Mlakar je v referatu Domobranska prisega osvetlil okoliščine, zaradi kalcrih je do nje pn.ilc, ter različne namene ir ciljc, ki naj b: bili s prisego doseženi. Povojnih tem sta Mtmvi xvii rm Pore i ¡In o delu društvu m zborovanjih 155 sc dotaknila referata Zdenka Čcpičn Ažurna reforma in politika m H ozn R?pctn S lovci tr, ki /Kinij-ki "liberalizem" u Jugoslavija. Za nrhiviste so pomembni pomisleki, k. jih imajo zgodovinarji do povojnih r.rhivov zaradi prcclikc količine gradiva v njih in s tem povezane nepreglednosti. /.borova nje sc j< končni o z občnim zborom 7 veze zgodcvinskih društev Slovenije in izvolitvijo novega vodstva. LctoSnjc srečanje zgodi dinarjev jc bilo zelo uspešno in zanimivo, Sc posebno ;o se pr^dsiavil. na njem. in pa novih, svtžih p.ijcmov, s katerimi so sc priredil;lii lotili organizacije tega zborovanji. Samo želimo si l.nlikc, da bodo t a kina tudi prihodnja. Miran Ktifol * mM fcj- 4 • * »■till '"> h t"IIIH lil^ trk * U*«t«p ■ il^ i M, b * «ad » 1*1" ht " V -- - ■ ■Hl^itH trfhn Amtrl—m m Until«' BrfMwwt. - Sumdoj.pn^^ lig _— Jbf tjtt_ s® I/ ■ | 11 ■ ■ * ^ a T^HL fx lltll-lHllttl | A 4 4 f I (i IT 11 nil J L h "21 ■t i S Potni nalog za prvi redni vlak Št. 2252 od Novega mesia do Grosupljega za 1. junij 1 ¿94 ¡ni. Karel Rus tja, Ljubljana 156 Ocene in porodila opiibiikaciiali m razstav ah ARHIVI XVII 1994 Ocene in poro^la o publikacijah in razsta\ ah Ostale pubhkac ¡c ISAD(G)' General International Standard Archival Description. aduptcd by llie Ad line Coni mission predstavila na XII mednaiodncn kongresu arhivov v Montrealu septembra 1992. Ta osnutek je bil objavljen tudi v slovenskem prevodu v Arhivih Delovni! skupina jc v nadalievanju svojega dela vnesla v standarde nekaj popravkov, tako glede strukiurc, vsebine in nekaterih primerov, da bi bilo mngocc standarde v čim večji meri oprijeti glede na različne arhivske tradicije, in 5c posebej, da b bili uporabni pr- sistemih, ki kot najširši nivo arhivskega popisovanja raje obravnavajo serije kot pa fonoe Na XXiX mudnarodr' konferenci Okrogle mize arhivov v Mcxico Ciiyju septembra 1993 jc predsednik delovne skupine Christopher Kitching poroial o zaključku del na splošnih standardih ter predlagal petletni rok za njihora iačetno revizi o V obliki posebnega zvezka, ki ga je objavil Mednarodni arhivski svet, so sedaj spi cin i standardi za p op" sevanje v anglcSki in francoski verziji pred nami, Arhivska *ola v Marburgu pa jih jr objav ¿a tudi v nemškem prevodi.3 S'andrrdi vsebujejo elemente popiiso"anja, ki >c izb m c uporabljajo za posamezne nivoje oziroma siopnje glede na strukturo gradiva. Kot tipični strukturni nivoji se navajajo fond. p od find serija, pod-serija, spii (file) ter kos oz. dokument (¡'em). V primerjavi s prejSnjim vsebuje končno besedilo standardov 26 elementov popisovanja {prej 25), razde Ijcnih v 6 skupin ali področij'. Potrebno jc poudariti, da je delovna skupina osredotočila svojo pozornost predvsem na take podatke elementov, ki so verjetne bolj pomembni glede na bodočo računalniško izmenjavo ; rti ski h popisnih podatkov med arhivi. Zate VLadimir Žumer, Osnuick spto'nih mednarodnih slandardov za arhivsko popisovanje, Arhivi, Otasilo arhivov in Arhivskega d ruši va Slovenije. XV. Si. t-2, l.jubtjana 1952. sir. 162-173. Christopher Kilching. Application and dcvclopmcnl of the In.craaliomt Standard Archivât Description tSAD(G). XXtX Inicmahonat Conference of Itir noun d Table on Archives, Mexico City 22. 24.9. 1991 (gradivo), tnlernalionatc Grindsâli.c fur die archiviste Vcrzcichminy, Vcrčiffcnllichungcn der Archivschutc Marhurg, it. 23. Marburg '994. 57 sir. standardi namenoma izključujejo mnoge csiaie podat ke elementov, ki se seveda vsakodnevno uporabljajo pri ibdrlavi in kontroli dokumentov v okv.ni nekega arhiva, npr. podroonosti v zvezi s prevzemanjem, kon-scrvacijo oz. restavraci'0 ter rcprografijo. V montrealskcm osnutku je delovna skupina proglasila doio:cne elemente kot obvezne, smatrajoč jih za absolutni minimum irforma^ijc ki se zahteva za zagotovitev učinkovite izmenjave podatkov. V končnem besedilu nobeni elementi niso označeni kol obvezni. Praksa naj b. pokazala, kaj jc bistveni minimum informacije. Kljub icmii p? je verjetno Ireba šteti podatke elementov, ki so vsebovani v okvini prvega 'področja', področja idcnt.fikacijc popisne enote, kot jedro bistvenega minimuma informacije za izmenjavo podatkov. Podatke o elementi1, ki so obdelani v standardih, je moč uporabljati za različne namene, za popisovanje, za izmenjavo informacij o gradivu ter za inte-grac |0 rcz.iltatov pop.sovan,!, če nekoliko posplošimo navedbe v u/odvi k standardom. Ni potrebno poudarjati, da jih bomo uporabljali tudi za ''zoclavo in"entarjcv. Pri '.cm moramo kombir.m.ti p op'so vanje na različnih nivojih, npr. pri spisovnem gradivu upravnih fondov pogoste kar na treh: na nivoju fonda, na nivoju aern kadar imamo npi opravka s kiono-loikimi fnuincričnimi) serijami (tudi če so klasificiranj in na nivoju stvarnih spisov (to jc za določeno stvar zdnižcnii zadev), Popre na nivoju zadc bomo v načelu iteli kot posebne pripomočke, saj nam v ta namen praviloma zadoSČajo pisan.isk. pripomočki (delovodniki, kartotečna kazala, sodni vpisniki, in-dck.i, bd.), rdel aru nb nastanku gradiva. Na op>sani način bomo koristno uporabljali mednarodne standarde ludi za klasične pripomočke, ki z njihovo uvedbo ne bodo v ničemer i '.gubili na jvojem pomenu. Standardi so delani predvsem za spisovno gradivo, zate jc poudarila delovna skupina, da bo potrebno izdelati še pravila za'popisovanje posebnih oblik arhivskih zapisov kot so kane, notarski registri, zem Ijiikc knjige, karte, filmi ah elektronski zapisi. V predgovoru k standardom ic nadalje omenjeno, da so v pripravi navodila za zdciavo indeksov, da pa bi bilo treba na nacionalnem nivoju - razume se za posamezne jezike - pripravi-i kataloge gesel in sm :micc za kriurije iskinja živahna diskusna glede Razlage principov arhivskega popisovanja na kongresu v Mcatrealu ter ko incntarji, ki jih jc delo/na skupina kasneje prejela, so nedvoumno pokazali, da ne glede na njihovo odobritev na generalni skupščin., n ;o dosegli sploinega lL ARHIVI XVII 1994 Ocene in poročiln o pnblikncij.Ui in razstavah 157 soglaša. Delovna skupina sc z njimi dalje m uk-vartala, ker da ?,o Razlage dosegle svoj glavni namen s tem, da so usrnc-ilc incdr.arodno razpravo na ta problem Poudarila pa je, dn bo »lede tci»a potrebno več postori i na nacionalnem kol pa na medna/odrem nivi jii, npr. pri določanju, kako naj sc interpretira pojem fond. Poschcn problem, k. ga vidim v praksi pri nas, p« jc v tem aa sc pri popisovanju pogoslo ne držimo nivoia popisovanja in da sc v popis vnašajo velike množine vsebinskih podatkov, ki so razvidni iz enot na nižjem ni vojn. V tem ozirn želim opozorili na načelo, ki ga poudarjajo mednarodni standard*, namreč, dn nni sc navajajo lc usti podatki, ki so za določen nivo popisovanja dejanske relevantni. Takšna je Indi praksa na Nizozemskem, kjer se je zaradi podobnih sislcmov pisarniškega poslovanja v preteklosti razvita podebna metode logija za izdelavo prinomočkov za uporabo arhivskega gradiva kot pri nas.4 Joic ZonUtr La Pratique \rHnvislujuc Française Paris, Dircetiun des Archives de FnUtjot', Paris 1993 Pričujoča knjiga je naslajala v času od pvgiutn 1991 dc 3' marca 1993 Svečana predstavitev -c b:la maji1 tega leta v Nacionalnem arhivu Francije. To ji kolektivno delo francoskih arhivistov, ki jo je vodi1 Jean Favicr, bivši generalni direktor francoskih ar hi o v. KnjigS je razdeljena nn štiri dele ir »vodno poglavje. V nvodncin poglavji. Michaci Duchcin razlaga in porasniijc pojme arhiv, arhivist in arhivistika, V prvem delu, posvečenem imetnikom gradiva in arhivski službi, Hervé lîasticn prikaže arhivsko mrežo v Franciji, privatne arhive in arhive podj :ti' ter v posebnem dodatku pogodbe med Arhitekturnim arhivom XX stoletja in Nacionalnim arhivom o varovanju arhivskega gradiva. V nadaljevanju Christine Pétillai zelo podrobno ohdcta nastenck dokumentarnega gratuva. Dotakre .e problemov, ki nastanejo pr dajanjn informacij iz doknncntamega gradiva. Drirgi del jc posvečen tipologiji arhivskih pomagal, vprašanji! kaj sta fond in serija. O tem govori Christine Mougarcl. Herbert Col I iti prikaže klasifikacijo m izdelave arhivskih pripomočkov za vse vrste arhivskega gradiva. Meter llorsn:an Anangcmi-nt and Ocsetiptim of Ar;ht al Material in Uic Ncthcrtati(!s. Toward Inlctnatir.nal Descriptive ■Standards for Atchivcs: l'apcrs pi es-m i al nt ihe ICA lntcrn.ilujn.it Medina oí Experts. on Dcscriplivc St.indnnL, Gllawa 4-7 Üc'ohcL I9K8. Miínelien 199.1, slr. 83-90. iíti, t.lAS. A N-ihcrl.inds Archivai Relricval System, Archivi & Cnmputcr, 1/1991, slr. 207.213. Sistem predarhiviranj" ter problemi, ki pri tem nastanejo od previcinniii zapisnikov, seznamov gradiva, valorizacije in uničevanja gradiva de indeksacije s pomočjo računalnika, obravnavata Christinc Pctillat in llčlčnc ?rax p-oblen zbiranja, varovanja, obdelave in pravnega slatnsa gradiva, ki je napisano na magnetnih trakovih, optičnih diskih in '.'ideo kasetah, obdeluje CJcrard Naud. V tretjem delu z naslovom Arhivi in njihovi obiskovalci Gcrarc! Ermisse prikaze uponbc gradiva. O arhivih in kulturni animaciji piše Pienc D. Cheynet. Četrti del jc posvečen "nrovanju arhivskega godiva. V tem delu Lueilc Favicr in Diničlc N'erinck obravnavala varstvo gradiva v skladiščih, delo z gradivom in vrste pcJk.idb na gradivu. Lueilc Favicr v posebnem poglavju predslevi m> lodr zaščilc, restavracije ir. nadomeščanje poškodovanega gradiva z mikrofilmom. Zajnii prispevek jc napisala Daniele Nicrinck o razvoju, konceptih m tehnikah gradnje arhivskih stavb. S problemi, ki jih knjiga obravnava, sc srečujejo francoski arhivisll pri svoicm vsakdanjem delu. Skupni so vsem arliivislom, zalo jc knn^a dober pripomoček pri njihovem reševanju. Vladimir Suači č Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ISS Ocïhc in poroCUa opiiblikacijah in razstavah ARHIVI XVII 1994 Mi)I!VI XVII 1904 Oceno in poročila o publikacijah in razstavah 16? Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Sluvenskn «zemlje mi vojaškem zvrni j c vidu iz druge pnluviee 18 stoletja, Sekcije 201-205, 212715; (vzorčni zvezek), Ljubljana, 3994, ZROSAZU ;.i Arh.v Republike Slovenije, Ljubljana 1994 Pred naini je vzorčni zvezek ki napoveduje obsedno izdajo najstarejšega nam znanega narisu in opisa celotnega slovenskega ozemlja Ideja o imlji le najstarejše spccialke za naše ozemlje jc zorela kar nekaj časa, vedenje o njej pa je kliiib naši tovrstni skromni širok ovni publicistiki staro skorai slo let. Prav na začetku lega siolclja je prof. Fran Orožen, avtor preiiekalcrih zemljepisnih nčbe-nikov, v svojem daljšem sestanku (Nekoliko o ?em Ijcvidili slovenskih pokrajin v prejšnjem in jedaniern času, Zborn'k znanstvenih in poučnih spisov HI, sir 2.3-51, Ljubljana 1901) opo;:ori1 na "vojaško načr lanje': Omenil ga je tudi kartograf Branko Korošce v svojem pionirskem delu (Naš prostor v časn in prostoru, Ljubljana 1978). V drugi ooloviei osemdesetih iet pa se pojavita dva članka, v kalerli avtorja ne le opozarjala, ampak karle in z njimi popise ¿3 uporabljata pri opisovanju Ljubljane /Ema Umek, Ljubljana z okolico v luči Jožefinskih deželnih merjenj. Arhivi VI11/1-2, 1985, sir 91-94/ oziroma domžalskega območja /Ignaeij Voje, Domžalsko območje v gradivu o prostorskih predstavah 18. si., Kronika 1991,51. 3, str. 45-50/, Za objavo zemljevidov je širšo strokovno javnost navdušila nekdanja direktorica Ema Umek / arhn |e vodila v letih 1984 1988', ki se ježe Icla 1986 v ta namen obrnila na tedanji Republiški komite za kulturo. Konkretneje jo jc podprl I. 19S9 Znanstven:! inštitut Filozofske fakultete, ko je financira! prnavljen raziskovalni projeki pod njenim vodstvom (C. Umek, Poročilo o projektu izdaje kart jožefmsk:h dežel ni Ji merjenj, Ar!:ivi XII, 1-2, Ljubljana 1989, str, 67-68). Organizirala je skupino pelih arhivislov, od katerih naj bi vsak strokovno obdelal transliteriral, prevedel, lo-kahzii-al opise posameznih pokrajin, vrsla strokr,vinjakov pa hi opravila analizo, tega vira s stalHča posameznih znanstvenih disciplin Delo seje kasneje upočasnilo, a vendarle ne zarnrb. Danes je organizirano kot raziskovalni projekt, k> ga linancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, vodi ga dr. Vintene Rajšp v sodelovanju z nekdanjo skupino a rh. visi ov. Publikacija je sestavljena iz krajšega uvodnega o^ predstavitvenega dela, iz osrednjega lo je opisr /seh devetih sekcij, in iz indeks?. Pomembno dopolnilo Sf še fotografije devetih barvnih zemljevidov opisanit sekcij, dveh rokopunin sirani sekcij 212 in 2)5 ler pregledne karte sekcij Notranje Avstrije, vse v velikosti formata A3. Uradivo, ki ga eitir.jo kot "Josepninisehe Landes-anfnanme", je danes hranjeno v dunajskem vojnam arhivu 'Kricgsarehiv' pod signalurc B lXa54. V naši strokovni literaturi k prevedeno kot jozefinsko vojaško načrtanje !?r. Orožen/, .(ožefmski deželna merjenja /1. Voje, E. Umek, B. Korošec/; veljalo p? bi premotriti izpeljave Jakoba Müllerin /Ocena publika cije v Književnih listih, Delo, št 36, 250 /27. H 1994, sir. 15/. k, sklicujoč se nc večjezični slovnr geodezije in prevri.dko Deri s Debenjik predlaga, da ta vir imenrjemo Jožefinska vojaškr izmera in ga pišemo z naio začetnico. Poleg Dörflingerja /Johannes D, Die öster rciehische Kartographie im 18. und zu Beginn des 19. Jahrhunderts..., Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der W iessensehaflen, 1984/ navajajo naši p1 sei vsaj Se Paldusa /P. Josef, Die mMitansehe Aufnahmen m Uerci.ihe uer habsbnrgisehen Länder aus der Zeil Kaiser Joseph II, W'en 1919/, redaktor vzorčnega zvezka Vineene Raj a p ga izrecno omeni, ko v uvodnem delu predstavi in peuderi pomen teh kart za naše ozemlie. Kane m op:si so nastali za rad: poraza v -.edemlelni vojni proti Prusiji /1756-1763/, ko so Avstrijci zaradi pomanjkijive kartografske predstave ozemlja zgubili i lezi. jo. Do 'istega časa :iiso načrtno gojili kartografije, potem pa jc Marija Terezija na pobnao feldmaršala Laeyja ukazala izdelavo zemljevida s popisi za skoraj eelolno habsburško deželo od Nizozemske do Železnih Vrat na Donavi. Pod vodstvom generalnega štaba so po smrti Marije Terezije leta 1765 pod Diidnun očenm Jožefa 11. vojaiki inženirji v 24 letih /176? 1787/ si si ¡matično posneli celotno ezcinlje, slovensko v lelih I7e4-178T Zcmljcv-d z opisi |e veljal za strogo ^ojaäko skrivnost več kot 70 let, vse do leta 1864. Za lin strašijo navedimo sestavek omenjenega avtorja Fr. Orožna, kjer navaja, da štajerski deželni glavar ni dobil na vpogled gornicavsl.ijskeg? zemljevida, ker ga pač ne daje vsakomur Bi. je ročno zrisan n kole riran, v dvojnikih, po sekeijah, od kaleiih jc bila vsaka na svojem listu velikosti 04cm x 42em, v merilu 1:28.800 popisana na pol, papiria. Slovensko ozemlje je obdelano v okviru Nolrarje Avstrije in obsega več kol polovieo od 250 sekeij in sedem zvezkov opisa. Vzorčna publikacija nam predstavi vceji del Dolenjske :n Notranjske, to je ozemlje od Dolenjega Logatca do Mokronoga in Radeč v smeri Z V in še južno od Ljubliar- in Save do Cerkniškega jezera, Velikih Lašč ■! Žužemberka v smeri S J. Barvni zemljevid' ki so približno za tretjino manjši od originalnih in morda zalo ležje berljivi, kažejo vso mojstrstvo nekdaniih kartografov, natančno so izrisane ceste, p'*ti, reke, notoki, studenci, močvirja, ribniki, mlake, zidan, m Jeseni moslovi, vzpMine in hribi, gorske pobcija in doline, travniki, painiki, vinogradi in gozdovi. 160 Očem: in poročila opublikacijah in razstavah ARHIVI XVII 1994 Jasno so izrisani tlorisi naselji pomembnejše stavbe, zlasti cerkve, gradovi, pristave, trdnjave, obzidja in kapelice so narisane v delno poševn, pcrspekl;v<. V tej oubiikariji vizualna plat zemljevida n. posebej predstavljena, kazalo pa bi jo obdelati v na sledn.em zvezku, Se zlasl1 vidno izpostaviti legendo znakov ki sc poivljajo na karti. Karte niso izdelane na esnov- enotne tnangiilae.jske mreže, vendar prccc. realno pr cd stadij njo ozemlje. Glavnina te publikacije so popisi kart. Vsebujejo mena kraicv, njher'o medsebojno oddaljenost, z.ra-ženo v urah hoda, omenjene so vse pomembne Zgradbe opisane vse vode, eeste, pešpoti, vsi okoliški hnbi, njihova poraŠČcnosl z gozdovi in grmičevjem. Narejeni so b>'i za vojaške potrebe, zato je v mi poudarjena zlasti prehodncsl terena, njegova obvladljivost in mozlncsli vojaške nastanitve. Bilo je kar neka; popijovalcev slovenskega ozemlja, predstavljene sekcija so poleg že neugotovljenega popisovalca popisovali podprročnik Szorch in nadporočnik Megyes. Popi;,' so nibrieni, a slogovno in količinsko precej različni. Slovenski prevod jc tiskan vzporedno nemškemu in ju lahko primerjamo. Spremenjen je v tekoči zapis, naslovi mtrik,. ki se pri posameznih zapisovalcih nekoliko Tazl ¡kujejo, so na začetku vsake sekcije, v tekstu pa skrajšani 111 poenoten. Ko razbiramo karte, ops.zimo,, da so na njih imena krajev zapisana drugače, pa (udi cerkva, kapelic in gradov je več, kot jih jc v popisu. Zato jc njihova podrobna obdelava v končnem tisku nujna. Večino toponimov |e prevajalka Majda locko lokalizirala, tistcr ki jih ji ni uspelo najti, jc označila z vprašajem. Indeks je pomemben del te publikacije. Pc abecednem redn so razvrščeni vsi kraji, vode, hribi, gozdovi, dohne, cerkve in gradovi iz izvirnika /ti so tiskani krcpkcjc/ in prevdda, takn da so upoštevane vse variame zapisa. Slovenski, imena so "razložena" z nemškim in obratno. Vs.ikemn imenuje pripisana sekcija in stran publikacije, kjer sc pojavlja, in kratica iz legende (k- za kraj, c- za cerkev..). Na ved i mo primer: Tieficn, k 215-Trebnjc 106, 109, 111 Trebnje kraj, v originalu Treffcn sc pojavi v sekciji 215, v naši pub ikiciu pa na str. 106 10° in 1 i 1. 7 istim imenom jc označena tudi ecrkcv-c, grad-g. Ker je izvini tekst nemški, verjetno pa ludi zaradi pričakovane odmevnosti ob izdaji tega vira v luji strokovni iavnosti, jc t ud. uvodni del preveden v nemški jezik, saj, kakor Feliks Lister, vodja ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta prijazno nagovarja bralca v uvodni besedi, naj ta pub'ikacija "potrjuje mrogo.rtranskc učinke stoletjb dolge avstrijske-slo-venske skupnosti1'. Poneu tega zgodovinskega vin sc bo pokazal ob njegovi vsakokratni uporabi dejstvo pa jc, da jc to prva takšna izdaja na Slovenskem in žc to govori njej .v pnd. Mojca Grabnar Majdr. Snuilu, Vkcduniski urad za Kranjsko, 13. strilclje - P47, 4. del; Cerkveni; zadeve, lit 1,, I.jiibljana 1994, Pnhiikrcija Arluva Republike Slovenije Invenlarj!, Scr!ja: Arhvi državnih in samoupravnih organov in oblastev, Zvezek 4/4. 481 str. O pristojnostih V.ccdomskcga urada za Kranjsko na cerkvenem področju n o načelih popisovanj,', gradiva oziroma izdaje inventarja, ki gn je pripravila pokojna arhivska svetnica Majda Smole, sem spregovoril pr predstavitvah prvega zvezka v Zgodovinskem časopisu, 41 (198"7), 193-194, (črke A-H) ter drugega ¡in tretjega zvezka v internem glasilu Arhiva Republike Slovenije Obvestila, številka 1/1990, 32 33 (črka C in črke I-K, oba zvezka izšla 19S9). Vsi Stiijc do sedaj objavljeni zvezki in še dva predvidena, so del celote in j h je zalo težke ločeno obravnavah, ne da bi sc človek pri tem ponavljal. Poudarim naj le, da jt stvarni uvod k celotnemu deln napisala sc avtorica sama m gn objavila v prvem delu te obsežne publikacije (str, V -XII.). Ta uvodje pred uporabo gradiva Vie domskega urada nedvomno koristno prebrali. ( etru zvezek prinaša lorcj črko L in jc s tega vidika šc posebej dragocen m pomemben za slovensko prestolnico, saj sc nbc verziji krajevnega imena, slovenska Ljubljana in nemški Laibach začenjata na črko L Razen Siiri1! izjem, in sicer župnija Lindar v ls1ri - Nemci uporabjajo italijansko obliko imena 1 m-tlaro, župnija Loz - nemSko Lass, župnija Scvniea ncmšKo Lichtcnvvald in cistercijansk;. opatija Kostanjevica - nemško LandstraR, sc večina gradiva v pričujočem inventarju nanaša na cerkvene ustanove v Lj 11 bij ¡. ni. Zaradi pomena in vloge, ki sta jo obe ustanovi odigrali v mestu in tudi širše v slovenski zgodovini, moramo med njimi na prvem mestu omeniti Ij-ihljurisko škofijo in njen stolni kapitclj. Ko človek nekoliko prelista knjigo in sc ustavi pri posameznih geslih, sc mu seveda postavi vprašanic po upravičenosti časovne opredelitve v naslovu inventarja. Gradiva iz 13. stoletja v objavljenem inventarju preprosto ni. In s lega vidika jc njegov naslov seveda zavai.ijoc, ker raziskovalec od inventarja pričakuje preveč. Samo nekaj primerov prvi dokument za 'jubljanskc škofijo, ki je bila ustanovljena leta 1451/62, lorcj v drugi polovici 15. stelclia, jc v pričujočem inventarji, šele iz leta ¡578, torej iz druge polov ice 16. slol., kar jc z ozirom n? obetaven naslov inventarja nedvomno velika zamuda. Isto velja tudi zr. ljubljanski stolni kapitclj. Nekoliko boljše sc odreže ena najstar:jših slovenskih župnij Lož. Za bcncfleij sv, Petra v te- župniji najdemo v inventarju prep sc treh dokumentov iz leta 1418, 1429 in 1447, žal pa v inventarju ni povedano, kdai so li prcniii nastali (str. 66). Za župnijo sv Petra znnaj mesla (v inventarju jc pomotoma rceeno sv. Peter v Ljubljani), ki prav tako ?odi med najstarejše slovenske župnije, pa najdemo prvi dokument Sclc iz leta 1595. Gradivo vicedomskcga urada za Kranjsko, na katerega opozarja Majda Smole v 4 zvezku svojega inventarja, nam nud: nedvomno zelo dragoccn vpogled v duhovno smikturo Ljubljane rad druge pulo- tLRHIVI XVI] 1904 Oci^nc in poročilr. o piihlikneij^ih in razstavah i6I vice 16. do sredine I K. Mulelja. Od redovnikov so v Ljubljan. deloval (ravnini? jih po daliiniih njihovega prihodi v Ljubljnre in re po vrstrem rcdii. kot jo razvrščeni v invcni.irju) naslednji redovi: Kol pr/i so se leta 124? v Ljubljani naselili Manjši brr.tje sv. Frančiška, verdar o rjili v inventarji! ne naideinc nobenega zapisa pac pa o frančiskaniI., ki so prišli v Ljubljano leta 1491 Pred frančiškani so ?e vsaj od tela 1314 v Ljubljani delovali avgnšjinei erenil', leta 1597 so prišli v Ljubljano jeznih, leta I60o kapucini, leta 1656 klarisc, leto dni kasneje bosonogi nvgni,;i]ici, lela 1702 uršulinkc, Icin I73S pa so usmiljeni bratje zaprosili vladarja za dovoljenje, da bi smeh odpieti v Ljubljani šoital za revne bolnike Dovoljenje se je zataknilo očitno pri Ijnbljanrkili mestnih oblasteh, tako da so usmiljeni bratje lahko začeli s svijin delom šele v Času Jožefa 11. Preseneča p- nas, da ii nobenega dokumenta o nemškem viteškem redu, ki se je v Ljubljani naseli! vsaj leta 1228 ler imel v Ljubljani svojo šolo in bolnišnico za gobave bolnike. V fondu viccdomskcga nraila je tudi dragoceno gradivo za bcrefi.:ij bofjega groba v ljubljanski stolmsi (v knj gi ic ben^ficij zmotno imenovan "benc-finiatna opabn", v naslovu, str. 11, in v kazalu, str. 31, o grajskem, mestnem in .stolnem hencuctjn (slednja stn seveda ideniLČna) l i o ljubljanskem dvornem špitalu Kbub navedenim pomanjkljivostim pa se prtdni-?ijcm mnenju uredništva, da je 'polrehno objavo inventarja izpeljati do konca" (str. 5). Zalo bi se AliS in še posebej uredniškemu cdborn raci zahvalil 7U opravljeno delo. Kad hi se jim zahvalil za njihovo prizadevnost, dr delo naše pokojne kolegice nI obležalo "kot mrtev kapital" na zaprašenih poMcali arhivskega skladišča, ampak posnpoma jirihaja med nas v kiijižni oblik: in nam tako omogoča hitrejši stik ■s fondom, ki je izredno dragocen in pomemben za slovensko zgodovino. Francc M. Dol in ar Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i62 Occnc in poročila opufclikacijah in ra;-slavah ARHIVI XVII 1994 Ivan Nemnič, Plinu Metoda in Milke Hailjnrc 1926-1969. Publikacije Arluva Repablike Slovenije, lnvcn:arji, Serija1, sbirkr, zv 3, Ljubljana 1094 V okviru pieds:avitve p-ifclikacii, ki jih je v me->ecu novembru letošnjega leta i.:dal Arhiv Republike Slovenije je bila predsiavljena tudi knjiga - inventar Ivana Ncmaniča ?: naslovom Filmi Metoda in Milke Badjura, 1926-1969. Omenjena knjižna izdaja sovpada s pripravami mednarodnih filmskih organizacij in UNESCA v počastitev stote obletnice gibljivih slik, kol so jih poimenovali prvi ustvarjalci filma. V letu 19fl5. ko se bo dopoh. lo magičnih sto lel filmske nmetnosti, se bodo zvrslile razne svečnncsli z, vsem bliščem in "glamurjem", lako značilnima za filmski fjet set", spcktaknlame ftlmjke pred-.tavitvc novih ali na nevo odkritih in rcstavriranili fiimov, ki so iz leh ali onih razlogov že zatonih v pozabo, in tudi strokovna srečanja ljudi, ki se kakorkoli ukvarjajo s filmom, od režiserjev, igralcev do arhivskih filmskih enticziastov. Ob danes v svetu modernih prirc*Iitvah, sc jc tnm filmski svet p^d pokroviteljstvom IT^PSCA takrat odloČil, da bode našteta dodajanja okoli filmske stoletnice norila v naslovu posebno sporoči!o-mir v s veli J Pred .cdniženo evropsko filmsko elite bo tako v Parizu predstavljen obnovljeni slovenski film Dolina miru. Denar za obnovo jc prispevala fondr.cija UNESCA, k' želi na la nač.n pomagati državam v razvoju z nerazvito filmsko industrijo Slovenski filmski arhiv je z inventarjem Badju-rovih filmov prispeval svoj delež k bogati svetovni filmski zakladnici, fiilralj ki sta jiii posr.ela Mciod Badjnra in njegova zvesta žena, montažerka in sve-lovtlkc Milka Bidjnra, prikazujejo življenje Slovencev od začetkov dvajsetih let pa vse do konca sedemdesetih let tega stoletja. Čeprav sc mnenja glede filtrskih zapisov, ki lahko vsebujejo t itd določeno mero fikcije v zgodovinskih strokovnih kregih nekoliko deljena, ostaja dokumentarni film kljub temu avtentični zapis dopodkov In na ta nafin vir iz prve roke Ne hi bilo pmč, d.i bi n.im filmi, tokrat Radj irovi, pomagali pri bi širitvi nit morda popravku že zapisanega zgod"vir.sk ;ga spomina, Za raziskovalce različnih znanstvenih di eiplin od etnologov, krajinarjev, zgodovinarjev, sociologov ,n psinologov pomenijo filmi ;2-£iv, ki ga omogoča vizualno ottpijtv de stop ao dogodkov kulture oblačenja i komuniciranja, podob pokra., ir: in mest, ki so hkrati Časovno oddaljeni skoraj celo stoleije. Morda bi sc ob zabeleženih Številnih in r?zno-vrstnih prireditvah, ki so jih prirejali naš: predniki, od običajnih narodnih vesehe, raznovrslnih narodnih običajev, revij narodnih noš do športnih tekmovanj z mednarodne jiaclczbo, iznajdljivih bloških smučarjev, lepotnih tekmovanj v mnogih slovenskih krajih, čitalnic ter razvitega družabnega in športnega življenja v mestih ipd., podkrepila, okm'la ali smeio «^vrgfa k!i-šejska podoba o sjovencih kot roj :nilr pesimistih s kompleksom manjvrednest Novo rojen: jpumizem. lako v življenju posameznika kol naroda. ki ga poraja sleherni konce trpljenja, še posebej po obdobju morije pp/c svetovne vojne, ¡podbujen s slolclfimi ranjami pc suverenosti v novi državi iti upanju na konec gospodarske krize tridesetih let jc moč razbrati tudi iz drugih dokumentarcev: nav-duSenje mno;'e ob odkritju spomenika kralju Petni 1. Osvoboditelju v Kranju leta 1931, prihodu njegovega kraljevega veličanstva Aleksandra Karadjordjeviča s soprogo kraljico, oblečeno v slovensko narodno no2o po eesti z Bicdn ali prihod kraljice Marije Kara-diordje/ič na podobno slovesnost v spremstvu župana mestr. Ljubljane dr. Dinka Pnea istega leta v Ljubljani. Take zgodovinarju nemirnega duha ob obveznem stalnem preverjanju že zapisanih informacij sicer stroka ob pr'crr kritičnem "nebodigatreba" na novo najdenem protiargumentu, hilro izgubi blišč naziva učiteljice narodo1, ponuia pa mu orilcžnosl obddali delček zgodovine, kt jc ponujajo Uadjitrovi filmi, z zad«voli'vo zgodovinsko distanco in hkratno pristnostjo, tako zaželeno in iskano pri preučevanju oddaljenih dogodkov. Da tlim zaslužijo posebno pokornost, jc na Slo venskem do izida inventarja Ivana Ncmaniča vedel le ozek krog filmskih strokovnjakov in lako predstavlja inventar prvi strnjeni piikaz omenjenih ohranjenih filmov Režiser Metod Badjura je bil dokumentalisi, ki je kot sodobnik pridno beležil, kar je ujelo oko filmske kamere. To je moč razbrati že ob prvem bežnem pregledu inventarja, sai sc le dvakrat poizkusil v ustvarjanju celovečernega filma P; prebiranju inventarja jc opar.iti tudi veliko mero skrbne n arhivske predanosti pri zbiranju podatkov, ki so arhivistu Ivanu Nemanicti pomagali pn razkrivanja tančicc z ic nekoliko zapračcnili spominov na dogodke, kraje in osebe v filmskih zapisih v j ivcnta.jn najdemo vse obvezne elemente, ki jih zahteva arh vska stroka: a) h'itoriat nastanka filmov in kratek življenjepis ustvarjalcev, b) popis filmov, c) abecedni ¡.cznam filmov m d) kazalo oseb, krajev :n stvarnih gesel. Posebno žlahtnost daje ini'cnlarjn oMim.^ strokovna obdelava petih filmov etnologa in filmologa Naakn Križnarja pod naslovom Nanitivne sheme peiih Badjurovih filmov z "idika teorij zaznav. Alja Ljubic Mi)I!VI XVII 1904 Oceno in poročila o publikacijah in razstavah 16? Vizitncijski zapisniki goriškega, tolminskegn in dcvinskq;» arlndiakonata goriški» nad škofije ] 7501759, Atll delit' visite p as t orali ncgli nrcidiaciinuli
  • 93 v prepisu i/vimika in prevodu v sodobno slovenščino objavila profesorica Lojzka Bralnž. Svoj pastoraln, program škofijske prenove jc nadškof Altcms najjasneje izrazil v dekretih nadškofijske sinode leta H68. Žal nadškof Attcms tega programa m mogel v celoti urcsnieit'j ker jc prcsvetljcnska jožefinska državna oblast prepovedala objavo in s tem seveda Indi uresničevanje sklepov sinooe. V svojem prizadevanju za prenovo verskega in moralnega, duhovnega in cerkvenega ter kulturnega in socialnega življenja v svoji škofiji jc nadškof Attems nedvomno ena največjih esebnest. in cd avstrijski in i škofi terczijnnsko-jožc finske dobe. /nI pa to ic velja v enaki meri za njegov osnovni koncept nujenega dušnega pastirstva, ki je oil lako pr: srcu preno-viteljskim težnjam t.i. Mnratorijcvega kroga iz Modc-nc k;,_;r .ie med drugim Attcms zacel svojo študijske pot. čc jc modenski duhovnik in neumorni znanstvenik L-iidovik Mitntori prenovo ecrkvcncga in verskega življenje načrtoval iz globokega spoštovanja do verskih m cerkvenih vredno: krščanstva in v soglasju z osrednjim vodstvom v Rimu, so dnnajsk pro svctljcne gledali v Cerkvi le nujno zlo, ki jo jc -dokler bo po njihovem mnenju še obstajala - pač potrebno izkoristili v prid državnim interesom Jožef II sicer ni v celoti podlegel tej proti verski ir. pro-tikršcanski ideologiji, sc jc pa vendarle v prene-katercin pogledu opla,al z njo. Prenovitelji Mnratorijcvega kova so prenovo Cerkve gradili na urejeni pastoralni dejavnosti. Poudarjali so holjši stik dušnega pastirja z vernik, nrejeno katohezo, poglobljeno pridigo in učinkovitejši nadzor nad prejemanjem zakiair.entov V vseli teh točka!, seje Attcms strinjal z načeli prenove Cerkve in v prcnckalerem pogledu Šel eelo korak pred ostalimi škofi Predpogoj sodobne pastoralne dejavnosti pa j. bila po prepričanju nekaterih Skofcv iz tega kroga ustreznejša razmejitev aualironističnih škofijskih meja. V tem pogledu jc razdrobljenost svojega škofijskega ozemlja najbolj bolcce občutil ljubljanski škof. Ljubljanska škofija jc bila namreč razdeljena na sedem med Si-boj nepovezanih otokov. Urejene dušno pastirstvo pa jc bilo oteženo t itd' v goriški nadškofiji in lo zato, ker je biia prevelika n ker jC bla tudi, podrbno kot ljubljanska, razcepljena na med sebej nepovezane oioke, zlasti v Fnrlaniji in v Cortini d'Ampezzo. Zalo je pravzaprav neraznml vo da sc jc nadškef Atlcns lako odločno uprl bo'j smiselni in pastoralno učinkovitejši razmejitvi škofijskih meja. Presenetljivo je namreč, da lako pastoralno naravnan škof, kot jc nedvomno nadškof Attcms bil, ni imel niti najmanjšega pc sluha za take, bolj smiselno in učinkovitejšo razmejitev škofijskih, meja, kot so jo v odnosu Co ljubljanske škofije načrtovali na Dunaju, bila pa bi nujna tudi v odnosu de italijanskih oziroma ARU m XVII 1994 Occnc in poročila o publikacijah in razstavah 165 jiižnotiiolskih Škofij, Vsem spremembam na tem področju seje goriški nndiikof Atleim odiočno uprl in na nek n.TČin pomagal graditi v Rimu zid nezaupanja do ljubljanskega "kofa Janeza Karla llerhersteina in do njegovega pastoralnega programa, k; je bil v celoti v .skladu s prenovitvenimi prizadevanji zgoraj že omenjenega italijanskegr duhovnika m učenjaka l.udvika Muratorija, ah holie rečeno, popolnoma v soglasju prenovitvenih programov Cerkve leta 1758 umrlega papeža Benedikta XIV Osribna pisma naeškofa Atlcmsa njegovemu prijatelju, sliškcmn opatu Tmiffeicrju, nam naaSkofa Attemsa razodevajo kot globoko čutečega človeka, ki ic v trpljenju ir osebnih preizkušnjah potreboval prijateljsko besedo In nasvet, v objavljenih dekretih vizi-taeii pa j< često ester, kdaj pa kdaj tudi neoseben in legalistieen. BI je nedvomno človek svojega časa, Ddsev razmer v Cerkvi m družbi, v katerih je Attenr. živel Končna sodba o njem je nedvomno lahko le pozitivna. Bil je velik kot knez m kot škof Vizi-tfteij.ski ¿ap'smki, ki nam jih je zapustil, pa so in ostanejo izjemen k t za versko in cerkveno, socialno in družbeno zgodovino slovenskega človeka v 18. ■stoletju. Izjemen vir seveda tudi za krajevne zgodovino, saj nam največkrat piav ti zapisniki nudijo edine ili pa vsaj najbolj izčrpne podalke o posameznih krajih. Zato h sc revoda ob koncu rad šc posebej zahvalil vr.cm iistuu, ki so izdajo tega dragocenega vira načrtovali, vsem listini, ki so izdajo vizilacijskili zapisnikov goriškega, tolminskega In devi/iskcga arhi-diakonal? pripravili in jo izdali m seveda vsem iistun, ki so tako zahteven projekt tudi finančno podprli Težo dela in organizacije je nosil prof. Lnigi Tavano, s slovenska strani pa sta projekt podorla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Arhiv Republike Slovenije. France M, DcH iar SI»venFlii arhivski časupk. Časopis za arhivistiko in uktunlnu vpniŠunjn, Arhivsko dništve, Maribor, leto 1994, letnik I,štev. 1-4 Ideja o izdajanju pričujočega Časopisa seje porodila na uslanovicm občnem zboni Arhivskega društva Maribor. SAČ jc bil zasnovan dokaj Široko na bi strokovno in informativno pokrival vsa področja ar-h.visiičnc dejavnosti. Do sedaj so izšle iri štev Ikc (2 enojni in I dvojna). V prvi Številki je dr. Di;ša Krnel Umck predstavila delo ekspertne skupine za arhivi niko pri Ministrstvu za kulturo v lelit 1992 in 199J, nato pa so v tren poglavjih člank1' (Mladi in arhbskc gradivo, Knjižniea v arhivu, Zbirka žigov, Iz širših aktivnosti), ki predstavljajo delo Pokrajinskega nrhVa v Mariboni. J^dro druge Številke glasila so pripombe, ki so jih deli posamezni arhivi in Arhivsko društvo Slovenije na predlog Zakona o arliivskem gradivu n iirluvih, V številki 3 4 bi opozorila Ic na čiancK Zdenke Rajli Pisarn' svet pisarn, ki jc nastal ob njeni razstavi Pisarna nckoi ni danes (zanimiva jc predvsem objava pisarniškega reda iz leta 1870), In na kialko analizo Miroslava Novaka o slrojm m programski opremi v slovanskih arhivih. Vsekakor niiJiin, da ie SAČ obetal velike več, kol paje do sedaj ponndil. ¡valika Zaje Cizclj Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 166 Ocene in porodili, opnolikacijah in razstavah ARHIVI XVII 10S4 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Jcra Vodušek-Starič, Dosje M;ičkovšuk, Vir", 5t. 7, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1994, 235 str Arhivsko društvo Slovenije je v seriji svojih publikacij Viri konec leta 1594 izdalo že sedmo knjigo z naslovom Dosje Mačkovšek dr. Jere Vodnšck Starič. Avtorica, priznana raz:skcvalka slovenske medvojne in povojne polirične zgodovine, je za objavo izbrala del dva Itsoč strani obsega j očege dosjeja, ki ga je slovenska obveščevalna slt,žba leta 1554 dekiasificirala in ga predala Arhivu Ministrstva za notranje zadeve. Dr Vod rškova ugotavlja, da je bil prav ta dosje, kjer se poiavlja preko Seslsto imen, podiiga za večino političnih procesov na Slovcr.jkem po drugi sveiovni vojni ki eo sloneli predvsem na obtožbah kclaboraeijc z "zločinsko'1 jugoslovansko begunsko vlado v Londonu in za sodelovanje z angleško obveščevalno službo, kaj, strah pred zahodno strankarsko demokracijo je imel v takratnih jugodemokrcrtičnih oblasteh velike oč.. Inž Janko Maikovšek je osrednja osebnost legi. desjeja, ker je prav on zhiral gradivo kot eden :zmed vodilnih mož slovenskega dela Jugoslovanske nacionalne stranke in naslednik dr. Alberta K ramena za politične zadce. Bil je eden od trojice predsedstva Slovenske zaveze. InŽ. Mačkovšek >c pripadal liberalnemu laboiu slovcrske politike, Zato predstavlja odkritje in objava omenjenega dosjeja pravzaprav arhiv tega ircijega velikega pola slovenske politike, ki je bil med zgodovina!" močno i:;kun tako ko< katoliški, k, pa žal še ni najden oziroma dostopen. Inž. Mačkovšek se je rodil v kinu leta 1888, kot gradbenik pa je bil zaposlen na mestnem gradbenem uiadu v Ljubljani, kjer je ostal do 1^4^, do nternrei : v Dachau, kjer je umrl. Kot .strokovinjak za mejna vprašanja je po prvi svetovni vojni kot ekspert sodeloval na mirovni konferenc! v Parizu. Dr. Voduškova v uvodi* podrobneje opisuje tudi cepitev in poizkuse združevanja strank slovenskega liberalnega tabora tudi v voinem času, ko kljuh hudim oreškom s strani oknp^torjr liberalci n sc mogli ali hotel' najti skupnega jezika. Nad.Hj'e opisuje poizkuse zbliževanja teh skupin z Osvobodilno fronto slovenskega naroda slovenskimi katohškitv strankam in seveda zveze z Britanci in jugoslovansko vlade v Londonu. Posehej zanimivi so tudi opisi okoliščin Mačkov-škovc aretacije leta 1944 pc nalogu nemškega policijskega generala Lrvvha Roseneria. C sred lj i del knjige predstavljaj» Mačkovškovi zapisi iz začetka okupacije, ali točneje z dne 29 aprila 1041, ko so v Ljubljano "s fanfarami vkorakrle večje laške Irupc .." ill ke so ga fašistične oblasti zaprle, po zpustifcvi |e zapisoval vttsc s svojih obiskov, pisal o položaju v neir.škem delu okupirane Slovenije, nemškem terorju, dogajanjih v Ljubljani ter pol .ičnc povezave, s čimer nadaljuje tudi v drugem delu, z naslovom Politični sestanki 1541-1044 V četrtem poglavju, v prilogah, so dokumenti, k. so nastal i pri delu Zaveze Napredne skupnosti in drugih teles strank ter poročila zr. vlado v Londonu. Posebej pa je zanimiv in aktualen aoknment z naslovom Naše meje, prav! elaborat z zgodovinskim, geografskim, upravnim, gospodarskim, političnim in nacionalnim oh som kol ludi načrtom za mejno problematiko po osvoboditvi. Ni koneu je še kazalo oseb. ki omogoča, da o marsikom, ki je bil do sedaj pozab!icn ali prezrt, na hitro izvemo mnogo novega, kar bo vsekakor dobrodošel pripomoček za nove študije obravnavanega obdo ja i i zaradi tega tudi slovenskega zgodovinopisja. Za dosjeje pa je avlorica zapkala: "NaLoga zgodovinarjev bo, da v bodeče pregledajo, analizirajo m ovrednotijo to gradivo (pri čemer gaje del še ^edno delno nedostopen v arhivih Doku men tac ic Sove), Šele na podlagi vsega bo mogoče rekonslruirati listi del podobe naše preteklosti,, ki je do sedaj manjkal To je v bstvn popolpjevanjc pn.znin v dogaianju in ne gre za kakršnokoli namerno previednotenje, ah celo kaj več, kot se dane: rado namiguje. To lorej še ni rev zija zgodovinopisja (ne zgodovine - kar je seveda nemogoče), čeprav je Hid. ta možna, če io bod.i podatki narekovali." Lojz Trian Mi)I!VI XVII 1904 Oceno in poročila o publikacijah in razstavah 16? Šolskfi Kronik«, Zbornik za zgodovine Šolstva in vzgoje XXVII. Si. 3, Ljubljana 1994 Pred iti a n o je nova, tretja Številka "Šolske kronike", publikacije, katero enkrat na leto izdnja Slovenski Šolski muzej in me vsakič znova preseneča s številom člankov In aviorjev, ki objavljajo v njej in priznati mori.m, da m it. popolnoma jasno, kdo ima večje zasluge za to - vsebinska usmcijenosl revije ali pa ni en glavni tiral nik, ki ji neutrudno gladi pot med pisec .n bralne. In kaj si v Šolski kroniki lahko preberemo? Naj-pri j nas pozdravi nrcdn.kova Beseda za urad, ki na kratko predstavi usmeritev revije in vabi k sodelovanju, naio pa je že prvi prispevek dolgoletne sodelavke zbornika Tatjane llajau, ki nas v članku Izchrairrauje odraslih ¡8^8-1870 seznani z izobraževanjem odraslih v nedeljskih šolah in kmctj|skih tečajih in seveda istočasno tudi z dodatnim izobraževanjem tičileljdva, saj so si morali tudi ti pridobiti primerila znanja (kmeliiska opravila, ccpljcnjc dievja, čebelarstvo ipd.) za pouk odraslih. Eh aketa ilriluršek iialkaree je v prispevku Ais-'rij.ka statistika in gimnazije ua Slo renske m ¡881191? (!.} pripravila pregled podatkov o grmnazijali na Slovenskem etničnem ozemlju v okviru avstrijskega i :la monarhije, ki sc nahajajo v Avstnjsk- stahstiki (Osterrciehi.sclic Stalistik). V pričujočem prvem delti razprave jc avlorica predstavila statistiko in kategorije v njej, v drugem delti pa nas bo seznanila z osetn-Mjstimi gimnazijami ter statističnimi podatki o njih. Saša Serše nas v članku Tehnična inteligenca na Kranjskem pred 1918 s pomočjo literature in arhivskih virov, ki so dostopni na področju Ljubljane, opo-zon na študente iz Kranjske, ki so predvsem oc druge polovice prcicklega stoletja do prve svetovne vojne fioditi na Studii naravoslovnih in tctiničn.h ved v ostale dczclc monarhije in drugih držav. Izvemo, da bilo naših študentov malo, kljub lemii na so se združevali v zelo delovna strokovna drušlva, ki so pospeševala strokovno izobraževanje svojih Članov, zbirala lehnično terminologijo, klub v Pragi pa je celo i;:drjal svoj časopis. Prizadevanja Druibc sv. Cirila in M*;ioda na nr,-rodnoof)rambnem in solskcm področju nam predstavlja Andrej fovko v zapisu Oris dejan ¡osti Družbe si'. Cirila i n Metoda na mi/skeni področje. Scznan. nas s problemi pri ustanavljanji! slovenskih osnovnih Šol in vrtecv na narodnostno ogroženih podrccjih, pooa nam kratko statistiko njenih Šol in vrtccv icr otrek v n li, opozori pa nas tudi na boje ir.ed t.:. liberalno lin klerikalno strujo, ki so potekali tudi v CMD. Friš Darka nas s člankom Si o t vi is ke župnijske ožit orne šole f Ameriki prestai i v oddaljeno 'ob-liubheno debelo" in na podlagi literature nsknr.ih in tudi arhivskih virov oriše delovanje slovenskih župnijskih osnovnih šol v Ameriki in njihov boi za ohranitev slovenskega jezik? ined našimi prisclicnei in nii-hovimi otroci med leti 1895 in 1941. Šttšatr lJi ljat ta v svoje m prispevku Mladi Korošci na šolanja i< Sloveniji v prvih powjtiih \etih ; polnočjo arhivskih virov in časopisov predstavlja šolanje slovenskih Korošcev pri nas, njihovo vzgojo v narodnem duhu, ki je bila očitno tud. zelo politično obarvana in probleme, ki so ob tem nastopali. Da je bilo problemov veliko, posebno z vzdrževanjem dijakov in stroški šolanja, nam prikaže tudi s piimi otrok in pisanjem oblastnih organov. Kako je po vojni potekalo podržavljanje samostanskih šol in domov v Ljubljani ter kakšne oblike pritiska ni redovnice in v končni fazi tudi na driav-jjane je tedanja oblast uporabljala, nam s pomočjo arhivskih virov na primeru Liehtenturna in Muri-janišča prestavlja Tatjana Settk v članku "Naše učilnica je napolnila zim resničnost." Potek podr zarljatija samostanskih šol itt domov r L/iibliani od ]9do j 947. Aleš GabriČ v članku Temeljne značilnosti šolske reforme 195?-1962 predstavlja najcclovitejšo šolsko reformo, ki smo .o v preteklosti dož.veli Slovcnc. in je v šolski sislem prinesla tako nozitivne kot ludi negativne posloditc. Ker je že dolgo znano, da je Šolstvo "politična zadeva", jc bila tudi la reforma predvsem politično zastavljena in avtor opozori na razlike v pogledih med političnimi in slrokovnimi krogi in k icr so za rac'i argument;, moči premnogokrat obveljala po'itična stališča Sklup člankov in razprav zaključuje zapis razširjenega predavania Elmarja Lecln.crja - Eiropa kot pedagoška kategorija r avstrijski zgodovini izobraževanja, kr ga je imel av*or v Slovenskem Šolskem muzeju 25. 3. 199,'? V njem obdeluje izobraževanje v mnogonanonalnem avstn> ogrskem cesarstvu ter pre kc njega usmerja pogled ne ideje evropske integracije na področju izobraževani-, pr šotne v moderni Avslrij. Naslednji sklop imenovan Pr-spevki ¡n gradivo, prinaša prispevke devetih avtoriev - Jože Ciperle. Mat lir i tet ni (zrelostni) izpiti i it spri če na I a r zgodovinskem razvoju, Ivan MarkonČ" Gitttttazija z italijanskim nčiiim jezikom r kopni, Jndita Šega: O šoLkem zdrarstri r Ljubljani pred prrn svetovno vojno, Branke Šuštar. Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega 1896-1910. Marija Lesjak: Učitelj med "poklicem", ¡irotislar/em in brezdeljem, Božo Jakov-Ijenč Josip Bačič, Josip Ribarič iu Josip Brtiobič, hrvaški presvetli i delal vi, istrski emigranti v slovenskih šolah Alenka Borjaučič: Iz ZgoJovine šole v Postojni Olga Pirk Kako se je razvijalo šolstvo n Rovtah Stanka Jerneje: Razvoj šolstva v Mcdmdah, med krlerimi pa bi .zposta*'i| le nekaj seslavkov, ki so pisani predvsem po arhivskih virih. Judihi Šega opisu;e zdravstv-no stanj- ljubljanskih učentev in higienske razmere v mestnih šolali pr:d prvo svetovno vojno. Podrobno opisuje uspešna prizadevanja šolskih zdravstvenih komisij oziroma šolskih zdravnikov Dr. Demšarji ir. Dr. Rusa pri preprečevanju nalezljivih bolezni m:d Šolske mladine, Kot poglavilni vir za prispevek je avlorica uporabljala zapisnike Meslntga Šolskega sveta, ki pa so istočasno tudi vir za delo Branka Šuštarja, v kr.tcrcm obdeluje štiri tedaj aktualne teme s področja mestnega Šolstva skrb za ureditev kopanja šolarjev, mnenje o manjši uporabnosti učiteljic odmev literalno-kaloliških poliličnih mspro- 162 Ocene in poročite op'^'ikacijah iti razstavah ARHIVI XVII 1994 tij in slovenske-neir.iku jezikovna vprašanja Dodatna zanimivost prispevka pa jc dejstvo, da je bil tedanr, župan Ivan Hribar prav lako predsednik mestnega šofskega sveta in nas avtor se/nani tu li z njegovim mnenjem o omenjenih lemah Olgn Pu-k pa na podlagi arhivskih virov predstavlja razvoj Šolstva v Rovtah, torej od ugotovitve o potrebnost šole, do njene i;:granitvc šoLk< zgradbe in začcikom organi;:irtncga pouka v njej. Prispevkom in gradi /11 sledi sklop eolski zapisi, ki prinašajo (¿tdvsetn prispevke o različnih Šolah ter zammiva m predvsem drugačna pogleda na šolanje na Kranjski 1 indski Soli med dnigo svetovno vojno. O lem v svojih spominih pišeta tedanja nemška nčitcljica E listi bet Sargin t Kfoic izkušnje k: it nemška učitelji en v Sloveniji v letih o\i 1941 ¡to ¡944 in njena učenka Bevtu Golob ■ Drobci j/wuniih. Za šolskimi zapisi si sledita še sklopa z muzejskega dela ter poročila in ocene- ki tudi zaključujeta zbornik ¿ign Železni k Zgodovina za vse, Vse za zgodovine, Iclo J, št. 2, 1994, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 1994 Pred nami je draga Številka strokovne revije, ki jo izdaja Zgodovinske društvo v Celju. Ideja, približati zgodovine povprečnemu bralcu in bralca zgodovini, je uredniškemu odboru pričujoče rcv.jc popolnoma uspela. Prispevki so pisani v publicističnem stilu. Teme, ki se jih lotcv.ijo avtorji, so vzete iz vsak danjega življenja in se ukvarjajo z "navadnim" človekom in njegovimi dejanji • tako v dobrem kot v slabem smislu. Vse jc daleč stran od velikih političnih dogodkov ali pr jc z njimi le posredne povezano. Tematsko jc revija razdeljena na Iri sklope I. Zgodbe, k lili piše življenje, 2 Teorija, 3 S knjižne police. V p-~vcm sklopu so prispevki, ki zajemajo življenje v ".red ni cm veku, v devetnajstem >n v začetku dvajsetega stoletja. V 14, stoletje posega dr. Dušan KOS v članku /,ivljcnjc k»l fen je pisala iluta (str. 58-69). Avtor nas na osnovi srednjeveških lis'in seznan 7. materialnimi prejemki plemstva na Kranjskem in (sedanjem slovenskem) delu Štajerske- Gre 7.?. prejcmkcr ki sla jih dobila mož ali Sena ob poroki - dota, jutrna, zaženilo, izboljšava. Na osnov> teli prejemkov ,c avtor tudi poskusil siaturnc rangirati plemstvo, kar jc prikazano v labclah na konci1 poglavja. V 19. stol sta pcslavijena dva prispevka. Dr. Peter VODCPIVEC »e jc loll I zr. slovenske zgodovinske -izmcrc dokaj sveže in neraziskane Icmn.t ke o zgo-dov.ni žsnsk v slovenskem prostoru. V razpravi Kako so Ženske na Slovenskem v 19, stoletju str.pule v javne življenje (str 30 44) nas popelje od :"enske. ki naj bi imeh predvsem vlogo matere in gospodinje, do ženske, ki se jc postopoma uveljavljala najprej na kulturnem in nato tudi na političnem področju. Ob tem jc obdelal tudi vprašanje v.obra zevanj a in zaposlovanja žensk. Poscbci zanimivo je, kako jc takratni tisk gledal na uveljavljanje žensk in odpiranje ženskega vprašanja. Dr. Marjan DRNOViniK jc na osnovi misijonarskih in . rseljenskih piscin opisal poti, ki ,sn slovenske izseljence vodile v nov, svet. Prispevku jc dal naslov S ciifvim do Brcnimi iu z h;irk0, najdene piazgodovinske hiše in zbiralnike za vodo -z poznega "rednjega in novega veka. Marija Mi 'kovic1 umetnostna zgodovinarka iz Zagreba, jc predstavila sliko Sočulnc, flelo ptujskega slikarja F A. Paehmayeria Višja knslcdinja za kulturne zgodovine v Pokrr jinskem muzeju Ptuj Marjeta CiglencČkije na podlagi inventarja iz leta 1771 prikazala opremo ormoškega gradu v preteklosti. Marija Ilernja Maslen, arhivisika Zgodovinskega arhiva Ptiii, st jc lotila temeljitega tlela Pečali in grb' Ormoža in okolice. Predstavila jc nekaj pečatov od srednjega veka do 18, stoletja. Karakteristika zalioJmli I. jiitomersko-ormoških goric jc klcČaja, ki jo jc predstavila konscrvatorKa iz Zavoda za varstvo naravne ,n kniturnc dediščine Maribor Jelka Skahcky. Upokojena knjižničarki» Nežkr Van-potič jc pripravila članek Trije nvejniki ž; Ijcnja, Predstavljeni so običaji kulturnega in duhovnega življenja ob rojstvu, poroki in smrti. Stanje obrti k Ormožu v letu IR34 je pregledala firliivistkJ Zgodovinskega arhiva Ptuj Nada Jurkovič, Gradbenim načrtom lastnikom /gradh in gradbenim pojcgom posveča pozornost v članku Gradbena dejavnost v Ormožu med letom 1869 in 1900 dr. Peter {¡¡vel Klasine, arhivist v Pokrajinskem arln-'ii Maribor, 'lancK Dijaki ia Ormona in njene širše okolice na varaždinski gimnaziji v času od leta 1851 do 1914 pripra 'la arhi"istka Zgodovinskega arhiva v Varaždinu Branka Lepen. Sodni protokol ormoškega mestnega sodnika, I721-1762: izpis za leto 1721-1730, > v slovenščini povzela Marija llcmia Masten. Transkn-.irani članek pa je pripravil višji upnrmi rvelnik v Štajerskem državnem arhivu v Gradcu Gemot Foumier. j^rhivistka Pokrajinskega arhiva Maribor Slavicu To vsak jc prcdsiavila članek Ivan GerŠak - življenje, delo in predstavitev fonda v Pokrajinskem arhivu Maribor Po arhivskem gradivu jc pripravljen članek Irene Lačen Benedičič, arhivistke v Zgodovinskem arh'vu Piuj, sedaj v Arhivu Republike Slovcmie, Vojaštvo v Ormožu na prelomu stoletja Od klelarskega društva do vinarske zadruge Ormož fl898-P60) nas jc popeljal dipl, pravnik Tone Luskovic iz Ormoža. Z zadružno elektrarno v Ormožu nas ;e seznan'1 arhivi 5 v Zgodovinskem arhivu Ptuj Btane Oblak. Višji arhivisl Arhiva Republike Slovenije Ivan Nemanič jc predstavil utrinke h zgodovine mesta Ormož ob doku-mcrlarnem filmu iz lela 1935 Prispevek k novejši gospodarski zgodovin. Jeruzalemskih gorir jc na podlagi arhivskega gradiva pripravil Miroslav Novak, arhivisl v Pnkiajinskcm arhivu Maribor. Janez Za-dravce, dipl. ekonomist s Koga, je predstavil razvoj ormoške občine po letu 1983. Mag Borut Zcm'jiČ, arhivisl Pnkiajirr.kega arhiva Maribor je na podlagi arhivskega gr.idiva pripravil članek Izseljenci iz ' )rmo*a in njegove oko icc leta 1941, Mesto Ormo": v arhivski zapuščin dr, Štefke Cobclj pa je članek Su-zauc Čeli, arhivistke v Pokraiinjkcm arlu«u Mnribur. Zbornik jc predstavljan Želimo si lahko, da bodo izšle Še nar I cd nje številke in da bo Ormož skozi stoletja zapisoval zgodovino zanamcem na "saj trenutnem strokovnem nivoju Seveda publikacija ni sama seb' radostna, čaka na bralce, ki bode segli po njej in v mej odkril j kuj zanimivega. Iren 'j Lu čen ~Bnnedi£ič 170 Očem: in poročila opublikacijah in razstavah ARHIVI XVII 1994 Tuji časop- in revija Vjcsnik Pf/vijcsnog arhiva Rijcka, zvezek 33-34. Reka 1991; 246 str. Ob ŠLiriJesctlctnic izhnjanra tega arhivskega glasila nas v uvodnem članku dr. lvar Beuc seznani s težavam- pr njegovem nastajanju. Izhajat- je začel kot Vvi£i ii profesorji, ki skrbijo za vzgojo. V avdiovznalno montažo vključijo arhivske dokumente departmafa glede na njihovo lepoto in redke st. Za neko pred-siavitcv so izbrali dokumerte, k: kažejo določen kraj neko osebo m dogodek, npr vojno iz let 1914-1918 predstavljajo izrezi iz čaiopisov, fotografije, izvin1 teksti in številne fotokopije. Ra-.stavljeni so dokumenti iz različnih ustanov. Poleg tega tr manjše "i trme rezervirajo za predstavitev nekaj ■ :vimih dokumentov kraja, ki ga obiščejo. Čas potovanj;. j< dcločen najmanj dva meseca "naprc: O dnevu obiska se dogovorijo z županom. V koledar j prcd\ .'dijo en dan za občine, v katerih obstajajo le šole p.ve slopr.je, dva ali več dni za občine s kolidži ali ltceji. Akcijo je podprlo ministrstvo za kulturo, ki je plačalo stroške vozila m ekipe z difuzi j v celoti. Drugt stroške jc prevzel d epa rima. Konservator v Nacionalnem arhivu Ferriol de F:ny pojasnjuje -godo vinsko televizijsko oddajo Slika in zgodovina, ki jc ugrabila avtentične zgodovinske doki.mcntc in je na glcdaiee vplivala zelo emocionalno Avtor predstavi tudi pozibijen tekst Na-darja in pomen fotografiji1 pi razkrivanju nekega zločina Izobraževalni center DniŠtva francoskih arhivistov jc hil usiancvljen v juniji! 1934 v Parizu. Izobraževanje jc bilo predvideno v oblik tečajev. Namenjen jc bil občinskim kadrom n pr.vainirr. podj :tjcm. Za izobraževanje, kf obsega tri p*xirocja arhivistiko, dokumentacijo in informatiko, sk.bi društvo arhivistov. V ictu 1^85 so tečaji potekali v mesecih od februarja do juniji. Predvideli so jih tudi ze drugo polovico leta. V rubriki Na kratko so ekvimo predstavljene pu blikacije francoske arhivistike: Dostop do administrativni, infomiac Matrici So-tero razmišlja o aplikaciji zakonskih predpisov, ki omogočajo dostop do i lorma:ij v administraciji. Pri tem jc upošteval Uradni bil'en, številne okrožnice in dekrete. Di:partmajski arhiv' pciSDcktivc informa1 zacije. Primerjava dveh anket Direkcije arhivov Francije iz let 1981 in 1984 o informatizaciji službe departmai-skili arhivov. ¿¿odni n zaporniški firhivj Stalna komisija za arhive in zgodovino sodstva jc izdala dva nova pra vilnika arhiva sodišča 11 arhiva administracije zunanje službe kaznilnic. Nacionalni arhiv. Kratka zgodovina Nacionalnega arhiva, zlasii ikonografije in načrt Sprejemnega in raz iskrvalnega centra Nacionalnega arhiva v prihodnosti. Nacionalni arhiv, razstava ob "*00 letnici preklica nantskega cJikla 1685. leta a predstavitvijo posledic, ki so sledile temi. aktu absolutizma Ludvika XIV. Uporata fotografij za javnost. Vodnik o uporabi fototeke sektorja za javnost dokumentacije Francije, 1985. Konservaciija in rcstavraeija doki mentov. Združenje za znanstvene raziskave grafične umetnosti prireja okrogle mize in skrbi za sire kovno izobraževanje. Izdaja Bilten dc L'ARSAG. V njej predstavlja temeljna dela na področju konservacije in restavracije papirja, usnja, pergamenta, fotografij in drugega v ob--'objj 198M934. Direkcija francoski i arhivov. Kongres francoskih arhivov s leino Avdiovizualni arhivi, september 1985. Nove tehnologije dokumentacije in infi irmaeijc, 1985. Publikacija go"ori o organizaciji in opremi dokumentacijskih centrov. Ocnealogiji, 1985 Uv.jd in zgodo/inske raiiskave gencalogij':. Publikacijo jc izdal Ccnei za gunealogno v Parku. Drtrga svetovna «ojna. 1985. Delo je izšlo ob 40-letnici konca dnige svetovne vojne. V n;cm so obiavhene številne fotografije. Pripravila ga je Siužba 172 Occnc in poročila opiiblíkacijah m razstavah ARHIVI XVII 1994 za informacijo m rclacgc z javnost ¡o francoskc armade V rubriki KRONIKF. sledijo poročila o dcjavnoitili arh.vov: zunanjega mm.strstva, kopenske vnjske, mornarice in letalstva v leni 19H4 na pedrečjti personalnih sprtmomb, prevzemu in urejanju grad'\a, publikacijah, rar^lavah informatiki, >.gradbah in drugih de-j.ivtiostm. Tcariškn kronina obiavlia dnižirska sporočila arhivskih delavcev nor. rojstva, smrti. Occr.c publika' .j arhivov hranfois J. Himly je predstavil delo avtona Jcan-Yvcsa Mariottc, Mestni arhiv Strasbourg, l°84. V njem opijal usodo fonda v času francoske revolucij j leta 1789, ko ie bil poškodovan. Nsto je lulc gradivo urejeno in prikazano v tej publikaciji. Michcl Dnchein je occnil strokovno delo L'archi-v"o moderno: dot 'na c praiica, Rim 198?,, ¡tal'ir.n-skega avtorja Oonata Tamblč. V njem :o predstavljeni temeljni prin ■ arhivistike in arhivska zaKonociaja v Italiji. Posebno nozornost jc pcsvettl proiokoln in arhiviranju v faseikln, osnovi arhivira.lia v Italiji. Oct ne tujii i arhivskih revij V zakljnčncm delir La gazette des prareEj St. 129, pnaša oceno arhivski.a rcvii dnigih držav za leto I9S3. Archives, Journal of the Society of Archivistes fVeh'ka Britanija), Dcr Archivar ArchivmittcNungcn it. Rjiscgna degli Archie df Stato. ¡wis Ncmantc Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i ARHIV] .XV]] 1í>94 Ocene in poročila o publikacijah m razstavah 173 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 174 Ocene m poročil? opublikacijah in razstavah arhivi XVII1094 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka THE AMERICAN ARCHIVIST Najprej dopolnilo in popravek v ARHIVi XVI, zv. 12. Ljubljana 1093: Letnik 48. leto 1985 it. 1 -4 (472 strani} 48/2 je pravilno 48/3 48/2 - beicdilo jc bilo izpuščeno in sc ¿lasi: Štirje strokovni prispevki tega snopiča in ko-mmtiruna bibliografija so rerultai dela skupine strokovnjakov Bcntly Historical Library na Universitry jf Mi chigan v Ann Arbor polen 1082 in 1983. Frank Boles in Julia Marks Young v pršpevku FX PLOR1NG thf BLACK BOX, tt1f APPRMSaL OF UNIVFRSYTY ADMINISTRATIVE RIICORDS razčlenjujeta vrednost dokumcntcije, ki nastaja ob delu univerze s treh glavnih stališč: . rednosti glede na informacijo, ki jo posreduje, glede na stroške hrjmbc in ohranitve m glede na puslediee ^prejeto odločitve o "rcdnoicnjii Razprava o soodvsnosti vseh clemetnov je zelo intercsantna Joanne Yates v razpravi INTERNA! COMMUNICATION SYSTEMS IN AMERICAN BUSINESS STRUCTURES: A FRAMEWORK TO M D APPRAISAL opozarja na problematiko vrednotenja doknmentancga gradiva, ki nastaja ob m od res orí k i komunikac ji v podjetjih. Izredno zani-mi" jc prispevek Paula 1. Chcsnnta APPRAISING ti IF papers of STATE LEGISLATORS. Dotlej je bilo malo storjenega na področju vrednotenja gradiva podrocjr urada drŽav nega zakonodajalca. Avtor opo-zarj.i na vrsto gradiva, ki lahko nastaja v takem 11 radii. Razprava Leon arda Ra p po rta IN TU F V ALLÍ Y 01; df CI SI ON- WHAT 7 3 DO ABOUT THE MULTITUD! OF FILES 01 QUASI CASES opozarja na dileme o izboru gradila za nadaljnje znanstveno preučevanje glede ra stroške., k" jih nje go "r hramba opravičuje. Izbor naj ¡bo tak, da bo na jbeh straneh čim manj Škode. Zelo pomembna sc m: zdi tudi komentirana bibliografija o vrednotenju gradiva ANNOTATED BIB1 IOGRAPIIY ON APPRAISAL avtorice Julie Mirks Youngovc. Pripravila je izbor 128 najpomembnejših del (str. 190-21 ü). TEH- AMKRICAN AÜCHIVIST, glasilo Združenja amcr:äkih arhivistov Chicago, Illinois, ZDA, letniki 50-53, leto 1987-1990 Letnik lete 198'', Št. 1-4 (Č30 strani) V tem letniku je odprta nova rubrika COM MFNTAR1FS AND C.ASE STUD1FS - kratki sc-siavki, pomembni za arhrske dclavce. 50/1 Zvcr.ek vsebine 5 strokovnih prispevkov. V uvodu jj prispevek bodočega prcdicdiuKn SAA Williamn L Jovcea na 50. jubilejnem srefanjn SAA v Chieagn 30. avg'ista 198C AN UNFASY BALANCE: VOLUMTARISM AND PROFESSIONAL! SM. Ugotavlja, da je članstvo poraslo na preko 2200 in-di'.-dualnil -n skoraj 200^ kolektivnih članov. Poziva k stmitvi vrst arhivskih in sorodnih drnStev. Avtorja Larry J llacknnan in Joar W^mow-filewett v itudiji THE DOT1MANTATION STRATEG Y PROrFSŠ: A MODEL AND A CA S F STUDY izpostavljata pomen odbiranja arhivskega gradiva (pri tem niso vsi arhivi enotni!) m izbor nstvn.-jalccv. Skupna komisija za arhivsko gradivo v znanost' in tehnologij", k, dola z eksperti ustvarjalcev, arhi -arji in npcrnbniki, jc uspešen poskus tematskega priitop.T Najstarejsi tak ccntcr je Center za zgodovino fi;:ike pri nmerikem insiitutii za tizil;alne znanosti. V nadaljevanju L.J. Haekerman daje primer aplikacije postopka valorizacije v letih I96C-1 3(55 in opozarja na vprr.Sanjii, ki so sc ob izboru pojavljala Model vzpodbuja arlii 'ista k aktivnejši vlogi. Primer z istega podrtija nadalje z izdelavo modela tudi avtorica J Wumow-Dlewett. A LHIVIXV11 1994 Occnc in poročila o publikacnah in razstavah 175 Sledi zar.irmv prispevek l;ranka B. Evansa PRO-MOTINu ARCHIVES AND Ri SEARCH. A STUD* IN INTERNATIONAL COOPERATION. V mej avl or podrobno p.iKazujc rezultate sodelovanja med UNESCO 111 1CA 'MAS) na dveh osnovnih področjih ra/iskovanjn v arhivih 111 arliivskili raziskavali. Nnnlednji strokovni se;tavek je polemični prispevek in .c nanaša 11a trclman področja teorije arhivistike avtorja Johna W Roberta ARCHIVAL THI OKY. MUCH ADO ABOUT SHELVING. Sledi razprava Bnieea W. Dearslinn WHAT IS IHli USE Of ARCHIVES'? A CHALLENGE l;OR rid; PROFESSION. V njej avtor predlaga Šest pristopov, s katermi bi popestrili in omogočili boljšo uporabo arhivskega gradiva. V ruhr'ki Commentaries &. Case Studies Mane \llen govori o optičnem Čitalen Optical Character Recognition: Technology with New Relevance for Aicli vnl Automation Projects, Uii llallcr p:r o storil: osu pri urejanj m popisovanju arhivskega gradiva -Variations ir. the Processing Rates on the Magnnson and Jackson Senatorial Papers. Rubriko zaključuje Gregory S. Hunter s prispevkom o planiranju na vseh mvojili Filling the GAP: Planning 011 the Local and Individual Levels Sledila stalni rubriki Reviews and Briefly Noted ler Selected Recent Titles (nekaj izbranih najnovejših izdaj v letih 1985-86) 7 mednarodnega področja (The International Scene) poroča o obisku Eve Mosely pri kit.ijskih arhivih, Augustine W C Nfsiska c poskusu postavitve projekta "11 sine zgodovine" na zanihij.ski univerz v Lnsaki, zvezek pa zaključujejo obvestila Združenja ameiiških arhivistov 50/2 Uvodnemu Furumu sledijo Štirje osnovni daljši strokovni prispevki V prvem avtor Paul Conwav PERSPECTIVES ON ARCHIVAL RESOURCES: THE 19Si5 CENSUS Ol ARCHIVAL 1NSTI V /IONS statistično prikaže organizacijo osmih lipov arhivov v ZDA (zvezni, državni, lokalni, akademski cerkvcni, posiovno-gospouarski, posebni in muzejski) po skupnili pokazateljih (finančna sredstva, zaposlenost, ¿»rhivsko gradivo, zmogljivosli In lipo ntbniki). Sledi prispevek Avra Michclsona DESCRIPTION AND REFERENCE IN THE AGE OF AUTOMATION. Prikaže rezultate pregledne študije ;z 1. 1086 o dostopnosti klas i fici ranega arhivskega in rokopisnega gradiva. Vrctji prispevek se tudi nanaša na področje računal ni Šiva limald J. Zborr.y dBASL lil PLUS AND THE MARC AMC FOl MAT PPOBI EMS AND POSSIBILITIES. Prikazuje prednosti novega ¡n razlike od predhodnikov tega programa. Zammivc so tudi opombe Razprava Meyer II luslibein REFLECTION ON APPRAISING STATISTICAL RECORDS se nanaša na valorizacijo statističnega gradiva, ki 'C po vsebin vseobsegajoče V sklepnem delu predlaga nekatere rešitve. V rubriki Commentaries A Case Studies Ellen Garrison v prispevku I 'll Abner Revisited: The Archives of Appalachin and Regional Multicultural Education opozarja na pomen ameriške domoznanske dokumentacije v niiiltiknltiinii vzgoji Patricia L. Adams v članku Primary Sources and Senior Citizens in the Classroom nadaljuje s pomenom in izvenSolskim sodebvaniem pri interpretacij virov v učnem procesu Malvma B. Bcclior pa v sporočilu Bibliographic Access to Archival Lberature predstavi najpogostejši problem - dostopnost m ažurnost bibliograHj arhivskih del. Mednarodno področje (Th< Interna'ional Sccnc) uvaja članek Davida Bcarman« in Pclra S ¡grounds Exploration of horm of Material Authority Files by Dutch Archives. Obravnavala pioblcmaiiko dustop nosti gradiva in zvrsti arhivskega gnd.va po holand-skih izkušnjah. Vzpodbudno mednarodro sodelovanje obravnava pnspevek Franka G. Bvrkta: So'ict-Amcrican Archival Exchange Mcciing m Moscow. S'edijo poročila o srečanjih MAS in UNESCO od septembra do novembra 1986 (avtor Roben M. Warner). Ob kratkih poročilih o izidih sporočijo tum nekaj naslovov novejših publikacij Uvajajo tudi novo priložnostno rubriko Iz arhivov o-'., iz arhivskega g/adiva, kjer bodo objavljali fakui-milc zanimivih aktualnih doki.mcntov Komcritno v tej Številki je predstavljeno pismo takrat 12-lelncga T'ldeia Castra picdsedniku ZDA i, Rooseveltu. 5(1/3 Strokovne prispevke tokrat uvaja Richard J Cox AMERICAN ARCHIVAL LITERATURE: CXPAN DING HORIZONS AND CONTINUING NEEDS, lt-01-1987 Daje pregled, anabzire ovire in daje pred loge za boljši razvoj r.rhi^lsličnc literature Sledi članek Rcgem Smitherja FORMATS AND STANDARDS: A FILM ARCllP'E PERSPECTIVE ON EXCHANGING COMPUTERISED DATA F1AF, k 1 razvija filmske slandarde, opozarja na problematiko planiranja mednarodnega sodelovanja na tem področju zaradi različnih stopenj razvoja m pripravljenosti za sodelovame. Judith E. Endciman v prispevku LOOKING BACKWARD TO PLAN FOR THE FUTURE COLLECTION ANALYSIS FOR MANUSCRIPT REPOSITORIES govori o avtomatizaciji v arhivih, ki vzpodbuja standardizacijo zbiranja ¡11 ibora ter hrambo le u'stegr gradiva, k ima nformicrsko vrednost. Posebno izpostavi ariiivskc zbirke. Prispevek Franka Bolcsa je posvečen valorizaciN -MIX T VO PARTS INTEREST TO ONE PART fNPORM ATI ON AND APPRAISE UNTIL DONE: UNDERSTANDING CONTEMPORARY RECORD SELECTION PROCESSES. V njem razkriva širiro raznih vplivov na valorizacijo v prelcklojti. V prispevku peskrša prikazati koncept delovanja vred- 176 Očem: in poročila opublikacijah in razstavah ARHIVI XVII 1994 notcnja v siodv.snosli s sredstvi vrednotenja. Dotakne se tudi trenutnega strokovne^ besednjaka. Michaclc F. Paeifico v članku BOUNDING MOTHERS: WOMEN IN Tli H SOCIETY OP A ME R1CAN ARCHIVISTS, 1910-1972 predstavi svoj referat na 50 jubilejnem zasedanju SAA o vlogi in pomenu ter dciavnosti žensk v SAA. Prikaz je kronološki irj stausrcen. V rubriki Commentaries & Case Studies Roger Jones predstavi izkušnje lamini ran ia po postopku W.J. Barrowa Barrow t amirat'on: The North Carolina State Archives Experience Zanimive so tudi obširne opombe (str. 390-396) Howard P. Lowell v kiatkcm prispc/ku Thoughts on n State liccords Frogram ra^mi ;ljr o statusu državnih arhivov, Dale Alexander Stirling ps o pregledu del o arhivskih virih države Aljaske - Documenting Alaska s Past The Alaska Records Survay. Nancy Allyn, Shawn Arbitz in Gail F Siem piiejo o uporabi arhivskega gradiva pri muzejskih razstavah - Using Archival Materials Effectively in Museum Exhibitions Zaključuje poro čilo Penny Booth Pzge. Arciiivcs and Manuscripts al the Rutgers University Center of Alcohol Studies - o abivskih zbirkah v tem centru. Rubriko Mednarodno jodclovanji: uvaja prispevek Charlesa Kecsksmritija The Professional Culture of the Archivist, zaključuje pa Maygcnc Daniels z amerišk m v denjem razvoja M/S: The GenesyF and Sirueture of the International Council on Archives: An Amer'ran V-cw. Snopič zaključujejo stalne rubrike noročil o novih publikacijah, notice in obvestila o delu SAA. 50/4 Vseh pet strokovnih pr'spevkov obravnava po dročje vzhodrih ZDA t.j držav New England's States (Connecticut, Maine, Massachusetts, New Hampshire, Rodt Island .rr Vermont). Sc plod večletnih raziskav projekta NEA (New England Archivists), regionalnega združenja .imenskih arhivistov, ustanovljenega le.a 1972. IMMAGES OF NEW ENGLAND: DOCUMENTING THE BUILT ENVIRONMENT avtoricc Nancy Carlson Schrock. Prispevek j: osredotočen na arhivsko gradivo gradbeništva m arhitekture ter bivanjske kulturne dediščine. James M. O'Toolc v THINGS OF THE SPIRIT: DOCUMENTING RELIGION IN NEW ENGLAND obravnava zgodovinske fonde verskih skupnosti na tem območju Filip N. Alexander in Helen W. Samuels v raz' pravi THE ROOTS OF [28' A HYPOTHETICAL DOCL MENTATION STGRATFGY obravnavata sira-ttgijo zbiranja in obdelave hipotetičnega gradiva v določenem času in prostoru. Samt.el S. MeRcynolds pa v sestavku RURAL LIFE IN NEW ENGLAND obravnava gradivo o podeželskem živlieriju v teh državah ZDA z vsemi zgodovinskimi spremembami. ¿adma razprave T. D. Seymour Bassett DOCUMENTING REORF.ATION AND TOURISM IN NEW ENGLAND na poudarja pomen arhivskega gradiva ob i:e stoletni tradiciji turizma na tem območju Vse študije dajejo konkretne predloge za tretman arhivskega gradiva v na v edemu sredinah. Comcntaries & Case Studies prinaša dva prispevka. V prvem, Developing a Research Access Policy for Student Records. A Case Study at Carlcton College, avtor Mark A. Greene nadaljuje s pilotno študijo o dostopnosti gradi /a o osebnih podatkih Študentov tega koledža ob upoštevanju že obstoječe zakonodaje S področia računalniške dostopnosti arhivskega gradiva je prispevek Wuhama Noitcja: High Speed Text Search System and The r Archival Implications (I1STS), ki obravnava pri dnosti tehnologije pete generacije rrCuna'nikov. Ths International Scene. Med novostmi z med narodnega področja je prvi zanimiv prispevek o izobraževanju v Ang)ij; {M.:hac' Roper Educati-m in Britain), sledi pa pri.pcvck o avstralski izkušnji izločanja in valorizacije (Beverly Han, Stephen Ellis m tan Pritehard - Tbc Appraisal and Scheduling of Government Re cords: A New Approach by the Australian Archives. Rnbrika zaključuje s poročilom o srcCanj'u Kniniicja za strokovno izobraževanje pri MAS aprila 1987 v Grcnadi v Španiji. Predstavitvam novosti v arhivistični publicistični dejavnosti sledij | novesti iz arhtvov (From the Archives) s predstavitvijo izbranih dokumentov. Letnik 51, leto 1«X8, gt L4 (576 strani) 51/1-2 Prispevki tega, dvojnega zvezka so bili predstavljeni na 51 letnem občnem zboru SAA dne 3. septembra 1987 Nanašajo se na planiranje za arhivske stroke, Zarad dvojne številke je tudi Forum nekoliko daljši. Strokovne članke začenja William L. Jovcc z ARCHIVAL EDUCATION TWO FABLES. Nanaša sc na status programov izobraževalnih sklopu v. Po-tiebna je enaka obravnava mehansko proizvedenega arhivskega gradiva (tiskanega, pisanega, ) in arhivskega gradiva, proizvedenega z elektronskimi sredstvi. Tako predavatelji kot študenti arhivistike bodo morali skupaj kreirati "skupnost kompefentnih'' za stroko. Charles G. Palm v razpravi INTRODUCTION TO ARdllVAf RESEARCH AGENDAS obravnava izobraževanje arhivistov, ki zajema raziskovalno dejavnost. Zanimiv 11 s stemaiičin je referat Richards J. Coxa in Helene W. Samuels THE ARCHIVISTS FIRST RESPONSIBILITY A RESEARCH AGEN DA TO IMPROVE THE IDPNTll ICAT'ON AND RETENTION OF RECORDS OF ENDURING VALUE Nanaša ^c na arhivi sto v izbor'dokumentacije trpine vrednosti in arhiv stovo raziskovalno delo ob tem. S tema dvema avtoriema polemizira Frank Boles v razpravi COMMENTARY \RHIVI XVH JP94 Occnc in prročilit o publikacijah in razstavah 177 Nifsl*fl» prispevek Till MANAGEMENT OF MiCIIIVI S: A RESEARCH AGENDA avlorja Paula U McCarthys izpostavlja pcmien "odenjn arhivov oh spremenjenih pogojih dela, ki terjajo drugače izobražene ladrc. lavija potrebo po ko.ikrcinih raziskovalnih programih in izpostavlja odgovornost arhi visto" in arhivov, da razvijajo take programe. Thomas Wilstcd v COMMENTARY polemizira s tistim delom planiranja za arhivsko stroko, ki se nanaša na vodcnjcr da zagotovimo arhivskemu gradivu irajnosi. Nanaša se na Jo. kako pridobiti vodstvene sposobnosti v arhivu. Lawrence Dowlcr v referam flfl RO' I: OF USE ;n defining archival practice and prin ClPLEr A RES F ARCH AGENDA FOR THE AVAII ABILITY AND USE 01 RECORDS raznrav-ljn o pomenu nporrhc arhivskega gradiv,t in o raz iskovalni dejavnosti, ki naj bi čim bolj vzpostavila od-ios med uporabnikom in informacijo, ki jo nudi arhivski dokument. Stališčem avtorja - kar zadeva odnosa dokument /uporabnik - se pndn;žiijf Jacciueline Goujgin s član-keni COMMENTARY. Zanim va je ludi oib'iografija " opombah na str 87.90 Anne R Kenney pa v svojem COMMENTARY ckje prednost popularizaciji arhivskega gradiva. V nih iki Commentaries & Case studies najprej K'chard A. Nobic v prispevku The NJIRC Daia Base Project' Building 'he "Interstate Highway System" najavlja izid pregleda arhivskih m rokopisnih usianov v ZDA v I. 1988 le kronološki pregled od I95i dalje. Naic Maynard Brichtord v Who Arc llic Archivists and What Do Thcv Do? kronološko razmišlja o zaposlovanju v arhivih. Ruth Kerns v članku A Positive Approach to Negatives: Preserving Photographs via Microfilm Technology svojo pozornost namenja po sebnim zhuknin mikrofilmov in fotografij. Ilustrira s primerom zbrke na Ceorgc Mason University. Rubriko zaključuje skupinski avtorski prispevek Rc berta I'. Spindlerja, Gregorja Tri nkni is-Randal I a in Prvdcncc Backman Format For Cooperation: Coopc rative Collection Registers at the Peabody Museum of Salem and Ihc Essex lnstiiute. Mednarodno področje uvaja prispevek Ph.lina Alexandra ji Elizabeth Pessek o arhivskem gradivu ncvonasialih narodov Archives in Emerging Naiions: The Anglophone Experience Nanaša se na izkušnje anglofonskih dežel v Afriki, Zanimiva je ludi obširna bibliografija v opomKih na str 120-131. S prispevkom v tem snopiču je AA začel objavljali ludi abstrakte arhivskih strokovnih rcij v tujim saj tako želi opozoriti ameriško javncsl na razvoj stroke tudi v drugih deželah, Prvič je predstavljena revija AFCIIfVARIA, glasilo Zveze kanadskili arhivarjev, ki izhaja od letnika 1975/75 dalje, dvakrat na leio. Naslov uredništva: Association of Canadian Arcnivlsts, P.O.Box 2596, Station D, Ottawa, Ont KIP 5W6, Canada. Prispevki C. Kccskemetija. Marg.inte Vazquez de Parga in Roberia M. Wr.merin se nanaiajo na delo 5Aa in MAS. Snopič zaključujejo s pregledi novih pridobnev na področin arhivske Eujlicisiitj in poročila o dejavnosti SAA ter letni indeks objav v 50. letniku (str. 185220). 51/3 Zvezek je posvečen termm o izobraževanju arlu- vistov. Prva razprava avlorja Terryja Eastwooda - NUR TURING ARCII1VAI EDUC\TION IN THE UNIVERSiTY razčlenja program : ¿o bra zevanj a tretjeste-peniskega šlndiia ar'iivisiikc na Univcnity of British Columbia v Vancouvni. Dodaja tud seznam dotlej uspešno obranienih rnagislrskih naloy s področja arhivi rti k e. Sledi avtor Paul Conway z razpravo o izobraževanju na področju arh'vislike v ZDA - ARCHIVAL EDUCATION AND THE NEED FOR FULL-TIME FACUI TY. Tudi ta avior dodaja izbor tem iz podiplomskega izobraževani,! v ZDA (str. 202 265). Janice E, Ruth v pnspe/ku LDUCATING THE REFERENCE ARCilivi.ST poudarja «akc pomen pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva kot iz-ohraževaje arhivirtov za citaln ce. Predlog studijskega prjgrr.ma utemeljuje ob izvrstno izbran bibliografiji na lo temo v opombah na str. 267-776. Snsan Davi.', opozori na problem permanenlncga izobraževanja vodilnih arhivskih delavcev v pri,pcvku DEVELOPMENT OF MANAGERIAL TRMNING FOR ARCHIVISTS. Avlorja Judith E. Endclman in Joel Wt:rl združujeta razpravi v en prispr/ek THE NHPRC I'M ELLON FOUNDATION FELLOWSHIP IN ARCHIVES ADMINISTRATION. STRUCTURED TRAINING ON THE JOB s tem, da se Judith F Imdclman v delu History of the Program and a l;ellovv's Viewpoint koncentrira na kori stnikeve poglede v preteklosti, Joel Wurl pa sc v delu Participant's View and a Host's Pcrspeclive skoncentrira na poglede obojih v prihodnosti. Zadnja strokovna razprava sc nanaša na pomen in vlogo arhivskih stanovskih združenj ori izdelavi strokovnih izobraževal 11 i h programov PROFESSIONAL ASSOCIATIONS AND ARCHIVAL EDUCATION: A DIFFERENT ROLE, OR A DIFFERENT THEATER? avlorja Timothyja L Ericsona. Commentaries Case Studies priuaša dva sestanka. V prvem Allan Kovan - Helping Friends: Archives Training for Puhl;; Historians opisuje pomen predmeta arhr'istikr za študij splošne zgodevine, v drugem pa Constance B. Sehulz Analysis of Ihe Marketplace for Educated Archivisis: Slate Archives as a Case Study pi naša poročilo projekta, namenjenega pred .n pozaooslitvenemu izobrazevarju v državnih arhivskih institucijah. Objavlja tudi vprašalnik in stanje v ZDA. Mednarodno področje uvaja članek Vinccnta Cortes Alonsc o arhivskem izobraževanju v Ipaniji Mar joric Rabe Birrilt predstavi izobraževanja na Nizozemskem Archival Training in Ihe Land of M'jllcr, l;eith, and Fniin: The Dutch National Archives 178 Ocene in poročila opublikacijnh in razstavah ARHIVI XVII 19°4 School, LiiC'ana Duranti pa poroča o izobraževanju v Italiji - Education and the Role of ihc Archi"isl in Italy Rubrike zaključujeta Paul Renc-Bazin in Maric-Ftancoise Tammaro s prispevkom o izobraževanji i v Franciji Le Stage Technique lntcrnat'onal d" Archives; An ll.storical Overview and Future Pror.pccts Rubriko novosti v publiciitičn dejavnosti in kratkih predstavitev zaključuje delo SAA, kjer jc pomemben prvi prispevek, ki govori o prenovljenih tezah za podiplomsko ii.obiaževanic (str. 389-389). 51/4 Snopič pel'ig itanda.dnih rubrik objega Štiri strokovne prispe Ac Prvi CONTFXT FOR UNDER STND1NG PROFESSIONAL CERTIFICATION' OPENING PANDORA'S BOX"1 avtorja Wilhama J. Maherja se nanaša na izkušnic, na vlogo in poincn spričeval kot strokovnih kvalifikacij za opravljanje določenega poklica za dosego večjih profesionalni h učinkov tu Ji v arhivski itroki Drugi prispevek ACADEMIC ARCHIVISTS AND THE SAA, 193?-1979' FROM ARCANA SI WASH TO Till; C&U PAG avtorja J. l;ranka Cooka pi i naša zgodovinski pregled rarvoja Študija SnivistiiSiil ved. Opozorila bi na bibliografijo v opombah pr;spevka na str 429-439. Lcrctta L Hefner nas v članku THE CHANG L MASTERS: ORGANIZATIONAL DEVELOPMENT IN A STATE ARCHIVES seznani z organizacijo učinkovitega strokovnega dela v državnih arhivih. Tudi ta bibliografija člankov s področja vodenja jc zelo zanimiva (str. 441-453). V razpravi "MY VERY ACT AND DEED" SOMF REFLECTIONS DN THE ROLE OF TFXTUAL RECORDS IN HIE CONDUCT OF AFFAIRS avior Hugh Taylor razmišlja o pomembnosti sledenja Časti v arhivski stroki in opozarja na možnost raznovrstnega komunikacijskega in infonna-eskega izražanja Commentaries & Case Studie:, prinaša dve študiji. V prv; - State f\rt ves and Metropolitan Records: rhc Case of Clvcago nas avtor John Daly seznani z rezultati študije o potrebi po arhivih v metiopolah. P i letna študija je bila opravljena za mesto Chicago, Illinois, v Cook County. Drug. je prispevek avtorja Roberta V Arnolda, 111 - The Albany Answer: Pragmatic and Tactical Considerations in Local Records Legislative Efforts in se nanaša na lokalne upravne fonde, Rezultati Študije se nanašajo na glavno mesto države New York Albany. Novice z mednarodnega področja v tem snopiču so namcnj"nc Sovjetski zvezi Fjodor Mihajlovič Vaganov predstavi arhivsko službo v ZSSR v prispevku Archival Affairs in the USSR. Edwin C. Biidgcs v sporočilu The Soviet Union's Archival Research Center: Observations of an American Visitor predstavlja pogled na organi: aci-a ir delo arhivov v SZ, Francis X. Blouin ml. pa poroča o izobraževalnih programih v SZ Moscow State Hi Uorico-Archival Institute and Archival Education in the USSR Sledi predstavitev novih pridobitev na področju arhivske stroke, izbranih tem publikacij in rubrika o delu SAA Snopič se zaključuje z indeksom objavljenih prispe/kov v A A v letu 19*! 8 (str. 548-576), Letnik 52, let« 1989. št. 1-4 (591 strani) Z razvojem stroke dobiva tu. li vseh na Ameriškega arhivi sla boli usmerjen značaj Ta letnik pričenja z rezultati razi oka v, nadaljuje s perspektivami stroke, posameznimi študijami, mednarodni ii novicam1', pre gledi tiska obvestili SAa in rednimi uredniškimi rubrikami. 52/1 Uvodnr študiia se nanaša na materialno varstvo arhivskega gradiva James M. O'Toolc v ON TI1L IDEA DP PERMANENCE razpravlja o spremembah v gledanju na "trajnost" gradiva tako listnih kol ostalih virov. Omenja različno uporabo terminologije. David Bcarman v razpravi ARCHIVES AND MANUSCRIPT CONTROL WITH Bllil 10GRAP-IIIC UTILITIES CHALLENGES AND OITORTU-NITll.S govori o izincnjavi arliivskili uiforr.iaeij, o predlogu univerzalnega infcrmacijskcga sistema v in-stitucijali arhivskih in rokopisnih zbirk, ki gaje izdelal v letih 1981-1984. Poročilo se nanaša na poskusno sodelovanje n.ed določenimi državnimi arh ■ i in knjižnicami. Sledi Linda J. Long z raziskavo QUUST1DN NEGOTIATION IN THE ARCHIVAL SETT:NG' Till: USE OF 'NTERPERSDNAL COMMUNICATION TECHNIQUES IN THE REVERENCE INTERVIEW Arhivisti za stike z uporabniki nekako zaostajajo za osveščenostjo bibliotekarjev, odyovirnih za stike z uporabniki. Pri ¡pevek poudarja pomen načina vsestranskega komuniciranja med arhivfsioin v čitnlnici in upoiabnikom, da slednji laliko čim lutreje in uspešno pride do želenih podatkov Avtorica Elena S. Daniclson v razpravi T11L ETHICS OF ACCESS poudarja pomen kodeksa obna-ianja arhivskega delavca tudi kc se znajde v posebni, nepredvidljivi situaciji Sledi rubrika Perspectives, ki tokrat prinaša dva prispevka s področje kodeksa obnašanja arhivskih dc-tavccv. V prvem THE DEVELOPMENT Ok' ETHICS IN ARCHIVAL PRACTICE avtor David E Horn jltfje pregled nastanka arhivskega pok h enega kodeksa in primerja starcjSc^a z novejšim, sprcictim v letu '980 David B. Gracy 11 v razpravi ARCHIVISTS, YOU ARE WHAT P.OPLE THINK YOU KEEP opozori na dejstvo, da jc predstava o poklicu nrliiv-slE v pre-ecjsnji meri odvisna od tega, kako ta /na predstaviti svoje delo. V prispevku daje tudi predlog za popravek delil strokovne tcrm nologijc Rubrika Case Studies prinaša le en prispevek Micro MARC amc: A Case Study in the Development of an Automated System avtorja Frcdcricka L Honharta. Predstav, mikroračunalniki sistem, ki so ga razvili v ir ikro lokaciji na Michigan State Uni- ARHIVI XVH I9°4 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah J 79 versily v Iwtst Lansing, Mich, kjer je avlor direktor arhivüki'i in zgodovinskih zbirk Mednarodno področje najprej predstavi arhivske foode v Municipal Archives of Amsterdam. kjer je 11 nji i lud i arhivske foodt, pomembne za zgodovino /DA, zla sli n zoze tr.sk ega kolonialnega dela. Sled' piispcvek Zhao Aiguo in Chang Tonga Exquisite Art and Precious Aren i ves: China's Records in Bronze. v katere ti predstavita pesebnost kitajske kukurne dediščine. Prcvajalcc Williar. W. Moss njim prispev;k trtdi komentira. To ni bi iko zaključuje avtorica Ann Clifford Ncwhall s člankom Access lo Archives and Privacy: The Twenty Third Internationa) Arehival Round Talile Conference Proseedings, v kalerem poroča o med na redni okrogli mizi v Texasu oc 25.28 oktobra 1985. Sledijo preglcu, predstavitve in pndohitve v nr'iivski publicistični dejavnosti. Med poročili o delu SAA je zanimiva lelno poročilo izvršnega direktorja na zasedamu v Atlaoti, Georgia dne 29 septembra 1988. 52/2 Kiatkemu Poru mu sledi predsednišk, nagovor Sue E Ilolbcrt Searching for Common Groimds. Rubriko Research Ariielcs sestvljala dva pr spevka. Prvi jc prispevek FEDERAL FAND RECORDS IN STATF REPOSITRILS: THE EXl'E R1ENCE IN THE OLD NORTHWEST Grcgoryja Kinnrya prvega študenta podiplomskega študija arhi vislike, kl c za to svoje raziskovalno delo prejel na grado Theodore Calvin Peace Award, ki je imenovana po prvem uredniku Ameriškega arhivista. V študiji primerja razvoj pravosodja v šestih državah ntr.e-rii.ke^a severozahoda (Ohio, Indiana, Illinois, Mic higan, Wisconsin in Minnesota) v zemljiškoknjižni doknmeniaciji teli držav od I? stoletja dalje Pcier J. Wo sli v raziskavi 1)1 BI HS," BENLvO-LENCI;, AND BUREAUCRACY: THE CHANGING NATUR Ii OF NINETEENTH CENTURY RELIGIOUS RECORDS poudarja, da so poročila ABS (American Bible Society) ob spremembah vodenja knjig iz izdelave obsežnih poročil o svoji de javnosti prisiljena v dajanje nekakih statističnih pr kaze v tlela. Tako so te dragocene zbirke v 20. stoletju poslale oolj okrnjeoe, kar zahteva dodatno a drvi slovo znanje za nj liovo preučevanje Rubrika Case- Studies prinaša dva prispevka V pp/cm Will Access Restrictions Hold Up In Cour1? The FBI's Attempt to Use the Braden Papers At the Slate Historical Society orWisconsin nvtoi- Harold L Miller pri pripravi nadaljnje zakonodaje izprstavlja možnost kontrole donalorja nad Jiporabo prvalnc arhivske zbirke v arhivu. Ob konkretnem primeru navaja dileme o morebitnih kasnejših posledicah pri dotoku "obči Ulji vej šeg^" privalnegn arhivskega gradiva v arhivske ustanove. V drugem A Documentation Strategy Case Slndy; Western Network avlor Richard J. Cox ugotavlja, da se kriteriji valorizacije na terenu še niso potrdili. Ob prikazu primera določene geografske zaokroženosti izpisiavlja še neodgovorjena vprašanja Rubrike Perspectives prav tako oojavlja dva prispevka Elizabeth Yakel. V prspevku institutionalizing an Archives: Developing Historical Records Programs in Organizations usmerja svojo pozornost v delo z ustvarjalci arhivskega gratl.va n vlogo arhiva sta pri laki oiganizaclji. Avtorica dokazuje, da je iak arnivski cielavec vez med arhivsko institucijo in vodstvom svoje delovne organizacije. Cilj mora bili, da se z izobraževanjem ustvarijo laki pogoji, ki bode presegali zgolj "preživetje" arhivskega gradiva. Drag, prispevek, razmišljanja Roberta E. Herzsleir.a: The Reei:olly Opened United Nations War Crimes Ar chives: A Researcher's Comment, so usmerjena v vio-go raziskovalca in «Slivim! ki morata preveri i vse razpoložljive vire tudi v drujih insliluciiah, če naj raziskava nudi objektivne rezultate posebno pri lako občuti i i vein poJročjn, kol je arhivsko gradivo o vojnih zločinih Mednarodi,a scena najprej ponuč' prispevek Palri-cije Kennedy Grimsted: Glasnost' in the Arcliives? Recent Development on the Soviel Archival Scene, v katerem predstavi najnovejši razvoj na arhivskem po dročju v Sovjetski zvezi. Zanimive so opombe na str. 215-236. Sledi pr.spevek Nancy Barlctl: Eleventh Congress of the Internai'onaI Council on Archives: Ar. American Pnrspeelivc, v kalerem povzema sklepe MAS, ki jc bil v Parizu med 22. in 26. avgustom 19.38 Snopič se zaključuje z običajnim;: rubrikama Reviews in Briefly No'.ed ter s poročilom o delu pr SAA. 52/3 Snopič začenja brez uvodnega Foruma. Med raziskovalnimi rezultati je prvi prispevek Davida Bear-mana AUTHORITY CONTROL ISSUES AND PROSPECTS, v kalerem avtor penda rja, da so raziskave konirole standardiziranih pojmov na področju arhivistike, tibliolekarslva in informative nezadostne in nezadovoljive predvsem zarad' različne terminologije, ki jo uporabljajo raziskoval ji. Zavzema se za povečanje šicvila gesel. Naslednji raziskovalni prispevek predstavljajo Helena Zinkhan, Patricia D. Cloud in Hope Mayo ■ PROVIDING ACCESS BY FOP M OF MATERIAL, GENRE, AND PHYSICAL CHARACTERISTICS: BENEFITS AND TECHNIQUES. Poudarjajo pomen dosfopnosli gradiva g'ede na vrsto gradiva, na ved ei o glosar pojmov, kijih trenutno uporabljajo arhi isti ler opišejo sistem USMARC s primeri. Zanimive so opombe na sir, ""00-3I8 z dodatkom. Avlor John David Smith prspeva raziskavo THE HISTORIAN A S ARCHIVAL ADVOCATE. UL RICH BONNE1 L' PHILLIPS AND THE RECORDS 01; GEORGIA AND THE SOUTH. V njej poudarja pomcoU ß.Phillipsa za ohranjanje in raziskave arhivskega gradiva ameriškega "starega juga". V opornih daje vrslo pomembnih bibliografskih enot raz;sko-valcev zgodnjega obdobja ameriške zgodo/ine i Su Ocene in poročila ¿»publikacijah in razstavah ARHIVI XVII 1994 Rubrika Perspectives i-akrat prinaš? dva pr spevka. V prvem Randal C Jimerson - Red lining Archival Identity: Meeting User Neds in ihc Information Sodeiy govori o prevr^dnotcrju arhivskega poki ion v novih družbenih pogcjih, v drugem. The Current State of Academic Archives1 A Prociustcan lied for Archival principles,. Willi; m J. Mahcr razpra'dja o vlogi univerzitetnih arhivistov in njihovem statusu. Rubrika Case Studies predstavlja tri prispevke. William Ciinliffc .n Michael Miller v Writing a General Records Schedule for Electronic Records ugotavlja, daje hil program GRS 70 dopolmcn in razvit v GRS 23. Študija se nanaša na valorizacijo strojno berljivega gradiva. Prispevek (Development of the PRESNET Subject Descriptor Thesaurus (PRESNET pomcn: The Presidential Libraries Information Network) avlorja Willi: ma II. MeNi'ta daje pregled sistema in "logo arhivisia v njem Zadnji je prispevek Roberta Shuslcja "Everyone D:d What Was Right in His Own Eyes": Nondcnamm^tional F'indamcn'aiist /EvangelicaI/Pentceostai Archives m ihc United States. Članek prinaša sklepe s konference 1. I9S8 in program hodoČcga dela arhi'ostov teh verskih skupnosti. Mednarodno področje predstavi prispevek Dona C. Sk^mcrj,? Diplome ues and Archives, ki zagovarja uvajanje diplomatikc kot pomožne zgodovinske vede tiid v Ameriki, ,W Scott Jesscc pa v prispevku Monks. Monasteries, and Manuscripts: Archival Sour ces for Eleventh-Century l;rancc prikaže praktičen pomen poznavanja diplomatikc v takratnih cerkvenih arhivih. Cam Steward Wcbcr predstavi JANUS, glr.silo Sckcijc združenja profesionalnih arhivistov pri MAS, ki izhaia od leta 1983 Njegove predstavitve so se razširile Se na sekcijo združenja arhivistov mestnih tn regijskih institnci in na Sekcije strokovnega usposabljanje in izobraževanja. SlcdijO stalne rubrike predstavitev no_jih prido-oiltv založniške dejavnosti tn obvestila SAA. 62« Številka jc tematski, in se vsebinsko nadaljuje še v nasledn i letnik. Nanaša se na standarde ::a arhivsko popisovanje m predstavlja rezultate srečanja projektnega sveta 73 vzpostavitev mednarodnih standardov Članki in razprave, ki jih p, inaša ta snopič, so naslednji: Lawnncc Dowler: Introduction (pred- stavitev p roj e k ia ARCHIVAL DESCRIPTION STANDARDS: ESTABLISHING A PROCESS l OR Til FIR DEVELOPMENT AND IMPLEMENTATION). Sledijo poročila: REPORT 01 THF WOP KING GROUP ON STANDARDS fOR ARCHIVAL DESCRIPTION ( kronologij;* razvoja standardov za popi jo vanje), RECCMENDATIONj OF THF WORKING GROUP ON STANDARDS l:OR ARCHIVAI DESCRIPTION (priporočila za vlogo arhivista pri razvoju standardov in vloga SAA pri njihovi apli kaeiji). sledi CHECKLIST Of1 STA NIM RDS POR ARCHIVAL DESCRIPTION (mednarodna prizadc-van i a, bihliografija), UST 01- MANUA1 PKOVj DING GUIDANCE OR INSTRUCTION ON Tih DESCRIPTION OF ARCHIVES AND MANU SCRIPTS (v ZDA in drugod) m zaključuje s SELECTED BIBLIOGRAPHY ON STANDARDS FOR ARCHIVAL DESCRIPTION. Sledijo Standards: Background Paper k: prinaiaj.i tri pri ¡pevke; v prvem Lisa B. Webir - \RCHIVAL DESCRI "HON STANDARDS: CONCEPTS, PRINCIPLES, AND METHODOLOGIES analizira uporabo tcrtiiina "popisovanje", poskuša aplikacijo na bibliotekarski ravni in razpravlja o bodočem razvoju uporabe arhivskih stan dardov. David Bearman v referatu DESCRIPTION STANDARDS A FRAMEWORK FOR ACTION poziva na zdelavo kriterijev za vrednotenje predlogov standardov, Richard Szary pe v prispevku ARCHIVAL DESCRIPTION ST ANDARDS: SCOPf AND CRITERIA želi predstaviti proces standardizacije ob upoštevanju defiiiicij^ delovnega območja tn kriterijev za oceno vrednosti predlaganih standardov. Strokovni del ankljircujeja abjtrakE pripravljenih referatov s srečanja ir bodo objavljeni v naslednji Številk' novega letnika. Mednarodna scena ponuja prispevek Lconarda A. Coombsa A New Access System for the Vatican Archives m se nanaša na izdelavo novega sistema pomagal za dostopnost tega pomembnega graaiva iz že obstoječih vodnitto" in inventarjev Avtor predstavi zgodovino vatikanskega arhiva in delovni načrt projekta. Tucl, zr.dnii snopič tega letnika zaključuje s pregledi novih publikacij, predstavitvijo dela SAA in letn n indeksom objavljenih strokovnih prispevkov Mtlica Tr"b.?c-Sli>!fa ARHIVI XVJI ¡994 Ocene in po.očil;: o pnolikacijah in razstavah 381 Razstave «|j*a pntznrvanjii sktizi dus, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Nova Gorica 1934, katalog, 68 strani / Pokrajiisk :m arhivu v Novi Gorici jc bila maja J094 postavljena razstava o šolskih praznovanjih v prel :ktosti Avtorica Vlasta Tnl jo jc vsebinske raz udila na tri oziroma Štiri poglavja. PreKo zapisanih dok'un ntov. fotografij, ri<=b m .s pomočjo literature jc prikaza,a najznačilnejša so'ska praznovanja na območju današnjih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin od srede preteklega ctolctja dalje. Rarsiavljcr dokumenti iz avstro-ocrskega obdobja jo nam skušali povedat', da so v tem obdobju v šolah praznovali cerkvene praznike, slovesnosti pa so se bile tudi v čast cesarju cesarski hiši in monarhiji, o|- začetku in koncu šolskega leta in ob odprtju novih šolskih prostorov, pn še ob obiskih raznih pomembnih osebnesti na Soli ali v kraju. Dokumenti iz italijanskega obdobja so prikazovali, kako je oblast s solskm koleda-jem določila nekatere novC in d/ti ga če pripravljene šolske slovesnosti. Še vednt so imeli pomembno mesto cerkveni nrazniki, slrv.li so rojstni dan kralja in kralj iec, pomembna pa so bila tu Ji narodna slavja ali civilne slovesnosti (npr. dan združitve Itmije), med katerimi je mnoge uvedla nova fasistična oblast (npr. dan pohoda na Run dan Ballile,. ). Poseben proster je bil na razstavi namenjen tudi obdobju od kapitulacije Italije 1. 1943 do podp:sa miro/ne pogodbe I. 1947, ki pa jc bilo predstavljeno le z nekaj doku menti o praznovanjih v partizanskih šolali, v .šolah, pr znanih od okupatorja in v Šolah pod zavezniško vojaško upravo. Največji dei razstave je prikazoval praznovanja v jugoslovanskemu obdobju. Za ta čas je ohranjeno lajvcč gradiva in ie tudi najbolj raznoliko glede na izvor in zvrsti Razstavljeni dokumenti so opozarjali i?, poglavitna težišča šolskih proslavljanj- dogodki \z 1. svetovne voine in revolucije, pri kiju čitev Primorske k Jugoslav-ji icr dosežki povojne oblasti na družbenopolitičnem pc/d.očju, le v prvih povojnih letih ludi cerkveni prazniki. Razstava nam je pokazala, da so se šolsk: prazniki in slovesnosti skozi čas predvsem z menjavo oblasti spreminjali Vsakokra'na oblast je šolski mladini z 'ijimi na nek načir popestrila šolski vsakdan in jim dvigala domovinsko zavest pa tudi izkoriščala šolaije za izkazovanja svoje meči u! pomembnosti. Ob razstavi je bil izdan 68 strani obsegajoč kalalog, katerega osrednji del jc študija, ki za vsako obdobje dokaj podrobne obravnava praznike iri pouka proste dneve ter potek posameznih preslav. K.ijižiea vsebuje še nekatere objavljene dokumente in seznam razstavljenega gradiva. Aleksandra P< n .šic-Milcst Zanimiva in dobra (iliiskanu razstava Stil let dolenjske železnice Lanskega septembra so pc dolenjski progi ponovne zr.so. iiha1' stari hiapom in za nekaj ur jc oo-novno zaž;velr slavna ¿elezničarska preteklost na vseh večjih aolenjsKin kolodvorih. Slovenske železnice so počastile stoletnico dograditve dolenjske proge z vožnjami muzejskih vlakov in proslavami ter tako obudile zgodovinski spomin na velik; dogodek, ki je na Dolenjsko prinesel toliko sprememb in krepko pripomogel njenemu razvoju. Zgodc inski arhiF Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu pa je v počastitev častitljive obletnice v prostorih Dolenjskega muzeja pripravil za.,imivo, dobro obiskano in odmevno rizst-.vo Avtorica razstave Zorka Skrabl je ob pomči sodelavcev, arniv:stov Mete Matijevič in Marka Polenška, iz arhivskih fondov izbrala sto zanimivih in zgovornih doknmentov, njihovo nredstavdev pa popestrila še z inuze;skimi predmeti iz slovenskega železni carskega muzeja ter s povečavami starih fotografij in azglednie iz fondov Dolenjskega mnzcia m K iji žniee Mirana Jarea. Trajen dokument o sami razstavi je publikacija Sio let dolenjske proge, ki jo je ob tej priložnosti izdal novomeški arliv, v nicj pa sta natisnjena kratek zgodovinski oris razvoja dolenjske žchznice izpod peresa Karla Rustje m katalog vseh razstavljenih ahivskih dokumentov Bogato arhivsko gradvo na razstav i (povejmo, da je marsikoga presenetilo, kaj vse novomeški arhiv lirari m oh ran ¡a kljub večlet hut prostorski stiski!) pripoveduje, kako se je želja Dolenjcev, da bi se povezali s svetom ¡iiOf prek "železne Ceste'', počasi in z muko artsničevala, kako so najprej jzpadli iz državnega načrta bodočih prog, kako jc gospodarska kriza zavrla kasneie že sprejeto graonjo m potem, kako jt gradnia le stekte. Ob tem teče zgodba o ustanovitvi dcln.ške družbe Dolenjske železnice, o velikem slavju ob dograditvi, o vsakdanjem življenju na železnic, pa o vojnem pustošenju. O vsem tem zgovorno pričajo razstavljeni in skrbno izbran doku-meti, med katerimi so naj starci* i: p;smo novomeškega župar.skega odbora, ki je leta 1872 zaprosil poslanca Kfrla Rudeza, naj se v deželnem zbom zavzame za čimprejšnjo gradnjo dolenjske železnice, topografska karta iz leta 1885, kjer sta vrijam obe varianii načrtovane proge, razni zapisniki in dopisi, razlastitvena sodba, delniee in statut delniške družbe Dolenjske žclczniee, vzdolžni profil proge, prošnji, mestnih stražnikov za dodatno oborožitev v časn gradnje in drugi zanimivi arhivski drobci, ki vsak po svoje priiaio o minulih časih in življenju. Sami otvoritv. proge ic namenjen drugi od sedmih tematskih sklopov razstave Med dnigim lahko vidimo, kakšen je bil jcduriik slovesnega kosila, seveda le za povabljeno gospodo, m vabilo na slovnostno vožnjo m Ocene m p( ročila opiblikacijah in razšla va h ARHIVI XVII 1994 temi zaradi si.arosli morda naizammivcjšimi dokumenti sledijo izbrani arhivski dokumenti, ki r.am prikažejo razvoj prometa "od hlaponov do motornih vlakov", razvoj postaj in postajališč, pa usodo, ki 10 je dolen-ska proga doživljala v vojnih vihrali, od prve du druge svetovne vojne in še zadnje, osamosvojitvene. Njkaj gradiva priča o železničarjih n m.hovih zdni-ženjiij Razstavo pa zaključii|C sklop dokumentov, k govore o podaljšku dolenjske proge proti Beu krajini. Ob dokumentih so pritegnile pozornost obiskovalcev še železničarske starine, pa Judi zbrane fotografske povečave. Skratka, gre za razstavo, ki bi jo bilo ?arcs škoda spregledati. Milan Murkelj SI menija in Dloir,aciji in pol liki] Ob konen so predstavljena še slu venska dnišiva n korporacijc Zadnji, peti. del začno posamezniki s kulturnoz-i;ist ter v Priročniku i a arhivistiko, ki ga je izdala Zveza da-štev arhivskih delavcev Jugoslavije (1977). Leta 1971 jc jubilant zapus il Zgodovinski arhiv Lmbliana in po kratkem shižbovumu v Mestnem muzeju Ljnbljanc jc postal na začetku !cla 1972 višji i ARHIVI XVII 1994 Osebne vosu 185 UroKovni sodciavcc na Zgodovinskem inštitutu di Milka Kesa na SAZU. Ti i je napredoval leta 1977 v strokovnega svetnik;., leta 1982 v višjega raziskovalnega sodelavca, leta 1984 v raziskovalnega svetnika in v ictn 1987 v znanstvenega svetnika, kar jc ostal do ■ipokcjitvc koncc leta 19^3. Tudi na inslitutn d- Mil-kr. Kosa ie nadaljeval svoje delo pri evidentiranju, zbi ranjn in znanstveni obdelavi srednjeveškega latinskega gradiva. Rezultat njegovega dcln jc obsežna listirska kartoteka, ki jc vir za mnoge zgodovinske raziskave. Poleg tega jc tudi proučeval pečate in grbe slovenskih srednjeveških mest in trgov. Rezultat lega proučevanja so objavljeni v doktorski disertaciji Srednjeveški pečal in grbi nicsl in trgov v slovenskem prostoru (izšlo leta 1986). Našemu častnemu Elnnn dr. Božu Oiorepeu želimo še mnogo let in da bi bogato listinsko gradivo, ki ga jc zbiral toliko let, tudi opjavil. En ki Um c k Bi hI i (igranju prof. dr, BuŽa Olorcpui ■Starejše bibliografije profesorja Boža Otorepea so izšle v. Biografije in bibliografije raziskovalcev SAZU 1-11, Ljubljana 1976 ,11 1983 ter za vsnko lete pose Dej v Letopisu Slovenske akademije zna nosi i in umetnosti. Pričojoia bibliografija skuša zajeli objave profesorja Olcrepca, ki sc nanašajo na arhivistiko in objave arhivskega gradiva. Urejena je pc poglavjih' samostojne publikacije, nzpravc in članki ter ocene Znotraj pogla' ij so enote urejene pc kronološkem in abetednem redu. Celoina bibliografija jc objavljena v Zgodovinskem Časopisu 48/1994, št. 4. Samostojne publikacije Gradivu zu zgodovino Ljubljane v srednjem veku. L zvezek. Listine 1743-1597. Ljubljana, Mestni arhiv 1956. 102 listini. Gradivo za ¿g trnovimi Lj uhlja nt v sred njeni veku. 2. zvezek. Listine 1299-1450. - Ljubljana, Mestni arhiv 1957, 100 listin. Gradivo zn zgodovino Ljubljane v srednjem veku. 3. Tvezck. Listine Mestnega arhiva ljubljanskega 1320-1470. - Ljubljana, Mestni tirlii, 1958. £9 listin. Gradivu za /god«vin« Ljubljane v srednjem veku 4. zvezek Listine Mestnega arhiva ljubljanskega 1471-1521. - Ljubljana, Mestni arhiv 1059. 73 listin Gradivo z;i zgodovin« Ljubljane v srednjem veku. 5 zvezek. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu 1326 1348. - Ljubljana, Mestni arhiv 1960. 100 listin. Gradiv« za /god«vino Ljubljane v srednjem veku 6 zvezek Listine 1444 14^9. - Ljubljana, Mcstn, arhiv 1961. 80 listin. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. 7. zvezek. Listine 1213-14^8. - Ljubljana. Mestni arhiv 1962. 100 listin. Ljubljana, podobe iz njene zgodovine - Liubliana, Mestni arhiv 1962. 119 strani (urednik in soavlor) Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, X zvezek. Register Kiištofovc bratovščine v Ljubljani 1489-1518. - Ljubljana, Mestni arhiv 1903. 74 strani Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku 9 zvezek. Letine 1220-1497. - Ljubljana Mcsmi arhiv 1964. 100 listin Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. 10 zvezek Listine 1114-1499. Ljubljjnc, Mestni arhiv 1965. 100 listin. Gradivo z;l zgodovino Ljubljane v srednjem veku. IJ. zvezek. Listine 1154-1361. Fevdna knjiga Jamskih i453-1480 Ljubljana, Meslr: arhiv 1966. 44 lisiin, 18 strani. Gradivo za zgjfdo*iM Lj uhlji.ne v srednjem veku. 12. zvezek. Urbarji 1490-1527 - Ljubljana, IVhst-ni arhiv 1968. 100 strani. Lcxiccu latinitiitis inedii aevi lugoilaviae- - Vol- J, A-K. Zagreb 19/3. 633 strani, (soavlor m soured-nik) Lexieou latinitiitis medii aevi lugoslaviae. - Vul. 2, L-Z Zagreb 1978. 729 strani, (soavlor in soured-nik) SrednjiveSki pečati in grbi ¡nest in Irgov n:i Slovenskem ■ Ljubljana, Slovenska matica 1988. 333 stran:. Ljoliljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stuktja. - Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 198o. 231 strani. (Viri za zgodovino Slovcncev; S) (soavtorja S, Vilfan, V. Va-Icr.čič). Gozdni reu za Istro, F ar! a ni j o in Kras, 1541 Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTO.ZD za gozdarstvo 1989. 125 strani, (transkiibiral) (soavtor Anton Janko) Razprave in članki Grbo vi Slovcuijc ■ Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 1958, zv. 3, str. 586-587. llcraldika. (SI o veni ju). - Enciklopedija lugoslaviie (Zaorcb) 1958. zv. 3, str. 67) Lj uhlja ii» v dokumentih. Zanimiva razstava v Mestnem arhivu ljubljanskem. - Ljudska pravica 16. 8. 1958 1'rivilegijsku knjiga mesta Kamnik iz leta J528 Kamniški zbornik 4, 1958, str. 87-110. Sfragistikii (Slovenija), Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 1968, zv. 7, str. 190. Starejši meslui pečati in g-"b Novega mesta. - Nevo mesto 1365-1965. Novo nesle 1969, str. 115-129 Arhivska skladišču, ogrevanje, klimati/acija. prezračevanje. - Arhivska tciinik 1 ovarna kemičnih izdelkov 11 rasti.ik (0,1 Im) Občina Sevnica (1062-1975, 65 tm) Nove ¡»ridohilve /godovi il s kegii urliiva Ptuj v let n 1094 Skupne službe SIS družbenih dejavnosti (1971-1990, 20tm) Družbeni pravobranilce samoupravljanja (1978-)"91, 6 Im) Nove prdooilvc arhivov 189 ARHIV] XVII 1994 Jelka (1974-1991, L 4 im) Cjimr.a7.ija Dušana Kvedra Pluj (1959 1983 9,6 Im) Olga Meglič (1961-1993, 11 lin) KK .leni/¿dcm Ormož (1945-1983. 8,4 tm) Vinarska zadruga Ormož (1913 1960, 0,2 im) Dijaški dom Ptuj (1946-1994, 2.4 tm) Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj (1957-1992, 0,6 im) Agrotransport (1057-19n4, 5,2 tm) Nnve priilnhilvc Poknijinskcgii ¡irfiiva Koper vietn 1P94 Okrajno sodišče Piran (1916-1962,30 litri Nerodnoosvobodilni in Krajevni 10 sežanskega področja (1945 1952, 13,5 tm) Družbeni pravobranilce samoupravljanj,: Koper ;i976-1087, 5.3 im) S1av>uk Koper (!954-19^8, 15 im) P'T Ktjpcr (194*-19O0.9im) Prelcomorskc brigade NOVJ (194!-1046, 0,l tm, 1519 fotografij) Družinski fond Bognmil Lilija (1890-1990, 1 tm) Osebni fond dr. Rada Bordona (1943 1945, 1 tm) Nnv<_ |mdib;i ve IJok/njinskciia arhivu v Novi Gnrici v Icfiii 199? in 1994 1'TT podjetje Nova Gorica (1961- 1931, 3,4 tm) Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Tolmin (1952-¡9K9. 1,3 In) Okrajni ljudski odbor Gorica (19497-1962, 0,7 tm) Okrajni ljudski odbor Tolmin _ ('947?.1953?, 0,2 tm) Oblastna državna arbitraža Gorica (1950-1952.0,1 lir.) Okrožna državna arbitraža Gorica (1953,0,1 lin) Trgovinska zbornica Gorica '1952-1964, 1,3 tm) Gostinska zbornica Gorica (1961-1962, 0,1 tm) Okrajna kmctijsko-gozdaiska zbornica Goi ica (1959-1962. 0.3 l:n) Okrajni svet Svobod in prosvclnin društev Gori :a (1956-1967, 1 mapa) Tribuna! Gorica ■ zadružni rcgisicr (1895?-1nOli!'KRVtlKSANOVIČ Po rlcdcli starih peli, razstava dokumeotov arhivskega fonda Cestni odbor Toimin 1869-1923, Arhivi XVI, Ljubljana 1993, št. 1-2, str. I45-M6 (poročilo) Kratek pregled fondov in zbirk, kijih za Tolminsko in širše območje današnje občine Tolmin hrani Po-krair.ski «rhiv v Novi Goric , Kronika 42, Ljubljana j 994, št, I. str 100-101 Brunt OBLAK Tovarna volnenih izdelkov Majšpcrk, Pftj, Monografija o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojni, Ptuj 1992, str 50 Planika Majšpcrk, Ptuj, Monografija o gospodarskem m družbenem razvoiu ptujske občine po drugi svetovni vojni, Ptuj 1992, str. 51 To .'ama perila 1 konfekcije Lahod Delta Ptuj, Pt.ij, Monogratija o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine pc drugi svetovni vojni, Ptuj : 992. str. 53 Tekstilna tovarna m barvama Ptuj, Ptuj, Monografija o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine po drugi .ivelovni vojni, P'lij 1992, str.59 Proizvodno podjejc Olga Meg.,č Ptuj, 1'lnj, Monografija o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojn., Ptuj 1992, sir. oO F.lcktrokovinar Ptuj, Ptuj, Monografija o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojni, Ptuj 1992, str. 62 Zadružna elektrarna v Ormožu, Ormož skozi stoletja IV, Ormož 1993, str. 274-280 Aleksandra PAVŠIČ-MI1 „OS111 Nova oblast - nova imena, dokumenti o preimenovanji i naših kraicv v letih 1948-1955, Arhivi XVI. Ljub I i ana 1993Lšt. 1-2, sir. 145 (poročilo) Šolska praznovanja skozi čas - poročilo o razstavi v Pokraiinskem arhivu v No"i Gorici, Šolska kro-r.ika: zbornik za zgodovino Šolstva, let. XXVII, Ljubljana 1994, št. 3, sir 249-251 Janez P1RC Škof Wolf in Idnja, Wolfov simpozij v Rimu (Simpoziji v Rimu 11), Celje 1991, str. 51-57 Olga PIV K Bavarsk. glarai državni arhiv v Munchnu in njegovo gradivo, Arhivi XVI, Ljubljana 1993 št I-2, str, 132-3 35 (soavtorica Danijela .luričic-Čargoj Kako seje razvijalo solstvo v Rovtalt, Šoiska kronika: zbornik za zgodovino SnlMva in vzgoje, Ljubljana 1994, št. 24-3 str. 167-170 Metka PLANK -IM 'KOŠEK M< stna občina Celje ll. del (1919 1911), Zgodovinski arhiv Celje, Celje 1993, 124 str. (Publikncijc Zgodovinskega arhiva v Celju, Inventarji 4) Celje m turizem v letu 1910, Turistične objave, časopis za turizem, gostinstvo, rekreacijo, urejanje krajev, kulturo in gospodarstvo, Glasilo Celjske turistične zveze, leto 26. Celje 1994, št. 2 (20. IV.), str. 6 Vlak na progi Rogatcc-Rogaška Slai.nn-Cclje, Turistične objave, časopi> za turizem, gostinstvo, rekrcacijo, urejanje krajev, kulturo in gospo ARHIVI XVII 1994 Hibliografija arhivskih clelavccv 193 darslvo, Gksilo Celjske uirisiične zveze, leto 26, Celje 1991, Vi.), str. 3 l);mj. I'I KVKL Zbornik Inforinatiea, Sistemi za upravljanje z clokn-incmi, Pi ipravljalni odbor posvetovanja POK S1S'93, Linbljana 1993, 226 str., Arhivi XVI, Ljubljana 1993,51 1-2, str. 148 Računalnik v arhivu - nspekti uporabe mfnrnineijske telinnlogije, Sodobni arhivi, po-ebra izdaja 51. 3, Maribor 1993, 160 sir, Arhivi XVI, l.iubljana 1993, Si. L2 sir. 148-149 Poročilo o popisovanju zapuščine V i ioni la Zupana, Vlomil Zupan, Ljubljana: Nova revija 1993; Zbirka interpretacije, str. 185-212 Edvard Snvinc. iiil sem neir.šh vojak Boree, Ljubljana 1993, it. 3-4, str. 358 366 (spremna beseda) Marjan ROZAC O Marini Slovenski iz Dekano" pri kopni (Viee-doinski urad Koper 19SG, nov. 6), Islran KPD "Jadran1' Dekani 1994, str 56 Saša SKR^K Albert PUCKU ■ strnili so krepke postave in innčnih kosti, Primorske noviee, St. 96, str. 29, 1C. 12. 1^93 Julijev julij, avgustov avgust (zgndovina koledarja), Primorske nnviee, St. 102, str. 31, 30, 12 1*593 ' Upor dvnicziiinosti, Primorske iioviec, ¿t. 12, str 5, 15.2 1994 Padna - Galerija Božidar Jakae, zloženka Delo kopiskega Skot'a Paola Naidinija "Coreografía eeeksia.stiea", 1 si ran KPD ladran Dekan: 1914, str, 49-53 Iz mandrača je vzniknil Tartim, Primorske noviee, str. 17,22.4 1994 Zbirka Slovenske istrske vasi, Rodna gruda, St. 5, str. 44-45, maj 1994 Zbirka Slovenske istrske vasi, Prtmorsk utrip št. 5, str 9, maj 1994 Padenski kruli. Primorski nl.ip, Si. 6, str, 6, junij 199*1 Med volkodlaki in čarovnicami (o nekdanji vraže-vcrnosli v Istri), Primorske nnviee, 51. 51, str. 19, I 7. 1994 Morsko čudo v Piranu, Gca, str. 44. julij 1194 Istra vas vabi, Primorski nuip, str 14, jiilij-a^gust 1994 Piranska občina nekdaj in danes ?, Primorski utrip, št. 9, str, 6, r.eplember 1994 Šr.vrinsko poletje, Primorski utrip, St. 9, str. 7 september 1994 Dragocenosti piranskega arhiva, Primorski utrip Si. 11, str. 11, november 1994 Iz zgodovine Portoroža, Pnrtr-rnžan, 51. 9,SO, II (v trdi nadaljevanjih), september, oklober. november 1994 Kastrati ■ kdo so bili ?, Primorske novice. Si 92, str. 41,25. 11. 1994 lir■■ liku ItADLLOVIČ Organizacija gospodarskih ar hi .'ov v nekaterih zahodnih državah, Arhivi XVI, Ljubljana 1993, Št. 1-2, str. 110-112 Boris ROZMAN Dodatek biblingrafiji obj. v Arhivih XVI, Ljubljana 1993, št. 1-: str, 168 Slušatelji visokih tehnikih šol - Štipendisti deželnega zbora in odbora. Arhiv XVI, Ljubljana 1993 St. 1-2, str. 99-102 Tchn,~na mleligenea na Kianjskem pred 1918, Šolska kronika: zbornik za zgodovino solslva in vzgoje Ljubljana 1991, St. 27 3. str. 23-31 Deželni zbor in odbor za Kianisko, Arhivi XVI. Ljubljana 1993, St. 1-2 sir. 124-127 Kulturni spomeniki in njihov pomen, XXIV srečanje miadili raziskovalcev zgodovine t I, srečanje mladih geologov, zbonik, L,ubljana 199-1 130 str., Arluvi XVI, Ljubliana 1993, Si. 1-2, str, 1^7-14« Zorka SKUAHL Ob stoti obletnici dolenjske proge, RAST 5-6, Nnro mesto 1994, str. 349-357 Besedilo kataloga Slo lel dolenjske proge, Razstava Zgodovinskega arhiva Liuhijanu - Enote za Do-lenjskn in Bele krajino Novo mesto, Novo mesto 1994, str. 37-70 ,loic SU11ADOLNIK Stavbni razvoj v Ljubljani (1144 do 1895) in arhivsko gradivo Zgodovinskega arh.vc Liubijana, Kionika 42, Ljubljana 19°4, St. 2. str. 11-25 Arliiicktura m urbanizem v L jubljani od omembe v pisnih virih leta 1144 do potresa leta 1895 in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljn-bljana 1994 sir. 7-27 .1 u L 111 -i ŠEC.A Zdravstvene in higienske razmere v L■ubllan" (189^-1910), Zgodovinski arhiv liubijana. Gradivo in razprave 12, Ljubljana 1994, ponatis Spravilo lesa s posebnim poudarkom na plavljcnju po Poljanski Sor: ob koneu 19, stoletja, Lnški razgledi 40. Škoija Loka 1993, str. 97-102 Higienske in zdravstvene razmere v popolresni Ljubljani v letih 1805 do 1910, 2 del, Utrip - glasilo osnovnega zdravstva Gorenjske, 1994,51. 1, str. 7 Higienske m zdra vsi vene razmere v popolresn Ljubljani v letih 1895 do 1910, 3. del, Utrip - 104 Bibliografija arhivskih delavec v ARHIVI XVII 1994 glasilo osnovnega zdravstva Gorenjske, 1904, St. 21 str. 7 O šolskem zdravstvu v Ljubljani pred prvo svetovno vmno, Šolska kronika: zbornik zsi zgodovino Šolstva in vzgoje- let. XXV[[, Ljubljana 1094, St. 3, str. 120-129 Tatjan» »ENK NaSc učilnic c ¡c napolnim ?iva resničnost, Potek podržavljanja samostan skill Sol in dom«v v l.jiibljan' od 1945 do 1947 Šolska kronika zbornik za zgodovino šolstva 1.1 v-goje, let, XXVII, Ljubljana 1994, str. 67-78 GaSpor ŠMII> XV. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije Arhivi XV1, Ljubljana 1903, Si. 1-2, str. 136 137 Poročilo o delu Arhivskega društva Sloven je za leto J&23| Arhivi XVI, Ljubljana 1993, St. 1-2, sir. 137 Inventani 2 Okrajn urad 1854-1868, Zgodovinski arhiv Celje Celje 1993 136 str., Arhivi XVI Ljubljana 1903, š\ L2, str. 147 France STUKL Vodni pogoni v nekdanji občini Zminec, LoSki razgledi 40.. Škofja Loka 1993, str 71-96 L:po Znamenje v K;irloveu, Loški razgledi 40, Škofja Loka 199? str. 236-237 Čebelar Jožef Trčrk, Loški razgledi 40, Škofja Loka 1993, str. 218-240 Pogovor s Cilko Tavčar - Jcšctovo Cilko Loški razgledi 40. Skofia Loka 1993, sir. 241 CoImov Ciril In žena Lojza, Lošk' razgledi 40 Škofja Loka 1993 sir. 24?, Zapuščina za pogrebe beračev, Goreniski glas, lel. XLVII, št. 14,22 2. 1904 Ziee se morajo na vsak način pri miru pustili Gorenjski glas let. XV Vil, št. 1 4 1. 1994 Dninku ŠUŠTAR Drobtinice o temi An ion Alojzij Wolf in šolstvo na Kranjskem 1815-1859. VVolfov shnpozii v Rnnn (Simpoziji v Rimu II), Celje 1994, str. 83-99 lz mestnega šolskega sveta ljubljanskega 1896-1910: o kopeli, iičitelueah, kalehe lili n nemSko-slo-venskih jezikovnih vprašanj''1, Šolska kionika, zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, let. XXV11, Ljubljana 1994, št. 3, str 130-1 Zapin o prispevku frančiškanov k šolstvu v 19. -tolctju pri nas, Poročila Slovenske frančiškanske previnee svetega Križa, Ljubljana 1994 (XLVIII), št. 5., str. g20 I. 10. 1994 Arhivska zborovania nli k;, k o vleči arhivski voz naprej. Arhiv XVJ, Ljubljana 1993, St. 1-2, str 138139 Naj dihajo čisti slovenski zrak ! Poslanui o problemih naše južne mjje pred dob im stoletjem, Slovence, Sobotna branja 9.4.1994, str. 34 Francoski muzeji vzgojs. in šolstva Roncn, Chartrc.;, Saini Ouen fAuiuone, ':o1sksi kronika, zbornik za zgodovino Šolstva in vzgoje, lef XXVII, Ljubljana 1994, št. 3. str. 258-259 Ivanka Zaje ji i zdi: Mestne .ro1e Celic 1777-1964, Inventar 5, Zgodovinski arhiv v Celju 1993, Šolska kionika, zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, let. XXVII, Ljubljana 1994, št. 3, sir. 258-259 V spomin Borisu Rozmanu 1955-1994, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 42, Ljubljana 1994, Št. 2, str. 77-7? Ljiljsuiii ŠUŠTAR Gradivo Ljubljanske partijske organizacije za leta 1945-1053, Arhivi XVI, LjiCljano 1901 št. 1-2, sir. 122-124 Mladi Korošci na šolanju v S1oveni|i v pr'ih povojnih [»tihi Šobka kronika: zbemik za zgodovino soLtva in vzgoje, let. XXVII, Ljnb^nna 1904, Si. 3, sir. 58-60 Milica TlilCliŠK-ŠTOLFA Evidi;nl:'anje arhivskega gradiva pri ilrnšlvih slovenskih izseljencev Dve domovini/T wo lic mclands, CSI ZRC SAZU Ljubljana 1993, št. 4, str. 171176 Albert Pucer: Inventar Zbirke - Inventarju della eolle-/■one Girseppo Talini 1654-1951, Pokrajinski arhiv Koper 1993, 204 str., Arhivi XVI. Ljubljana 1993, SI. 1-2, str. 140 (poročilo) Kulturna dediščina Pok trzinskega arhiva Koper. A'-hert Puccr Inventar/birkt lnvcntario deha collc-zione Giiiseppe Tarti.u 1654-1951, Pokrajinski arhiv Koper 1993, 2C4 str Primorska srečanja. Nova Gorica 1093, št. 146, sir. 471 The American Arehivist, Glasilo S A A. Chieago 111, ZDA. Lclo 1083-1986, Voh 46-49. Arhiv XVI, Ljubljana 1993,št. 1-2,str. 152-158 Pomemben jubilej stota obletnica rojstva Iga Grudna. Ivan Vogrič - Marko Tavčar: Narcis širokega srca, Življenje in tlelo Iga Grudna, Nnbre-žuia 1993, 109 .str , Primorska srečanja. Nova Gorica 1994, št. 156, str. 232-233 Dve doinovinvTvvo Ilomelands In Stili it zr. slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Ljubljana, Ljubljana 1900, 1992 št. I, 2-3, Primorska srečanja, Nova Gorica 1993, Št. 143-144 sir. 287-29C Razprave o .slovenskem izscljcnstvu Dve domovi ni/T wo 1 lomelands, CSI ZRC SAZU Ljubljana 1993, 51. 4. 230 str., Primorska srečanja, Nova Gorica |094,ŠI. 158, str. .383 Mada Moralo: Svet na meji Rcpcntabor, Zbirka življenje na Krasu, št, 1 Dr. Ervin Dolenc Senožeče na prepihu časa, Zbirka Življenje na Krasu, št. 2 Nastanek Vzajemne podporne zveze "l)1cd" in njenih odsekov Slovenski izseljenski koledar 19°4, Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 1993 str. 155-159 AlilllVI XVII 1994 Hib io^rniljn lrluvskili dclnvccv 195 Idiivi, Ttic Main .loi ima I of llic Sccicty of Slovene Arcnivists. lïie Amen:.™ Areluvisi Vol. 5(i. Issue 1/1993, Chicago, Il I mois, USA. pp, 143 145 (lie views) Knlinrna ustvarjalnost v prckoumrskih brigadah in drugili prckmiior:;kili enotah NOVJ 194.1 (945, Z'iornik Kultura na narodnostno mešanem nzem1 u nlovenske (sire, gUM Ljubljana 190.3, sir. 215-230 Ncveiikii TROIIA Odnosi med jugoslovanskimi oziroma slovenskim in itatijanskiin au t i t'as i stični in gibanj cm v Času uied napadom na Jugoslavijo ¡n kapitulacijo lialije (april 1041 . september 194.3). Borcc, .etnik M Ljubljana januar i9"4. Si. 526-528. sir. 73-104 Arttaeiie, deponaeije in usmrtitve v Julijski kiajini. NaSi razgledi, Ljubljana 1994, sir. 11-13. (6. scp Icnilicr 1994, sir. If>-I9 30. september 1094 llniRiK TRl'IN Viri za zgodovino Tolminskega v starejših fomlih in zb.rkali Ariuv.a Slovenije dn leta 1783, kronika d2 Ljubljana 1094. Si l.str. 15-20 Tolminska v opisu vojaških, deželnili incr|cnj okoli leta 1785, Kronika 42. Ijubljnna I9 >dlagi nove slovenske gospodarske zakonodaje, nate pa posarm zna vprašanja, pevezjna z dokumentarnim in arhivskim gradivom s področja gospodarska. Gre za interes gospodi:.skih subjektov glede lastnega dokumentarnega in arhivskega gradiva ter za naloge, ki se s tem v zvezi postavljajo arhivom. Madalji govori c lavnem interesu glede dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri po^lcaniu gospodar,ki.i sub-ektov Osredr_, poudarek v prispevku pa ie na vpn»iarju javnega interesa glede varstva gospodaiskega arhivskega gradiva rer na rešitvah, predvidenih v predlogu Zakor.a o arni\ skem gradivu in arhivih s tem v zvez' UDK 930.251.001 Vladimir Zumer, mag., direktor. Arhiv Republiko Slovenije, ZveLdarska I, 6 000 Ljubljana, SLO Vsebinsko raivrščanje arnivske^a gradivu gospodarskih podjetij na podlagi poslovnih in prjcesnih funkcij Arhivi XV11/!"194, it, 1 2, str, 19-42 Razvrščanje arhivskega gradila po vsebini je eden temeljnih načinov rarvrieanja tnd pri strokovn. obdelavi arhivskih fondov go: podarskin podjeti Članek pre^stav'ja nekaj načinov sis'emaričnega razvrščani;", k lerrH^o na poslovr h in procesnih funkcijah pod:etij in sc jih razvili arhivisti in teoretiki otganizacijskih ved. Ti načini ob naslonit1, i na organizacijsko strukturo in vrste arhivskega gradiva gospodarskih podjetij predstavljajo osnove za sistematično n1-v« Kanje aihivskega gradiva. UDC 930.251:061 5(49? L!) )ate ¿ontar. Dr., Fuil Professor for Archive Sciences, Counsellor to the Government of the Republic of Slovenia, Archives of the Republic of Slovenia, Zvezdarska 1, 61000 Ljubljana, SLO Economy Archives in the Draft of the No* Slovene Archive Act Arhivi (Archives), Ljubljana, XYII/1594, No. 1-2, pp. 26-iS In the preface the [realise deals with the system of economy organization on ihe basis cf the new Slovene economy legislation, ana in continuation with ndividual questions, counseled w ith thr^ records and archives from the economic field. It's about the interest of economic subjects referring to their own records and archives, as well as about tasks, the archives, get in this connection. Further on the author deals with public interest referring to ihe records, arismy from the activnv of economic subjects. The central emphasis, however, is given to tu question of public iiteresi refer ing to economy archives protection, as well as te solutions, forseen by the draft of the Archives and R< cord Offices Aci in this connection. I "DC 930.251.001 Vladimir 2iimer, M./ Director Aichtves of the Republic of Slo ;nia, Zvezdarska 1, 61 <»00 Ljubljana, SLO Contents Classification of the Artliivt's i»f Economic Enterprises on tlie Basis of limbless *nB Process Functions Arhivi (Archives), Ljubljana, XVI1/1994 No. 1-2, pp. 19-42 Archives classification according to the contents is one of the basi" ways of classification by professional treatment of economic emerprises' archi.e groups as well. The article presents come ways of systematic classification, based upon business and procrss functi ans of enterprises, deve oped by archivists and thecn.sts of organizanon sciences. These ways, oil basing'jpon orfeanrtation^l strvcture an'i k;nds of economic enterprises archives, make a basis for systematic archives classification. IJDC 930.251:061.5(437 i)"194.V." Frantiîek Suchma. M A Home Mirvstry of the Czech Republic, Archive Admin isiration Section Prague, Czech Republik Eeonomy Archive Groups and Archives of Enterprises in theCzeeh Republic in the Period of Ecinomv Tr^nsf irnntfin anil Enterprises Privatisation ArhiM \Archives), Ljubljana, XVII/1994 No. 1-2, pp. 22-25 The treatise d eals with development of the Czech archive service and archive legislation ir. connection with organizational changes in the Cze:hosiovakian state economy after the second world war before and aftT the state fédéralisation. Further on the auihor deals with consequences of the total change of political and economic orieniation in Chechoslovakia in November 19S9, They are irid^ated also in new tasks, which the archive sen-ice has to carry out in its car" for economy archive groups nowadays. The treatise describes espe -îaliy the ways with which the archive service iries to achieve tiiis. UDC 930.251.001 Vladimir burner, M.A. Direcior, Archives of the Republic of Slovei.ia, Zve ilar.ka 1, 61000 Ljubljana, SLO Records Vnlurisathon af Economy Enterprises with Emphasis on Computer Information Carriers in Slovenia Arhivt (Archives). Ljubljana. XVI1/1994 1 to. 1-2, pp. 29-3S The article deals with valorisation development of different kinds of ~cords from the field of economy in Slovenia from :lie middle of the fifties on. The emphasis is given on the period after !9S0, when the so-called positive way or valorisation and weeding of archives oui of records on the basis of archivistir principles and criteria as well as with the help of instructions for arehives weeding madeitself valued. In the second pan of the artiele the emphasis is given on vaqbriation ofdccumenis wl ich ean be read by means of a machine. UDk 343.2/.7(497,12)" 193041 Jelka Melik, mag arhivistk? Arhiv Republike ¿lovem>e, Zvezda) ska 1, 61000 Ljubljana", SLO Kazensko materialno pravu na Slovenskem 1930- 1i<41 Arhivi XVlV19*M,it. 1-2, str, 43-45 Prispevek pode; i kiatek pregled temeljev kazenskega materialnega prfva, kije veljalo na Slovenskem od 1930 do začetka druge .svetovne vojne. Kazensko materialno pravo je del kazenskega pno,' s katerim država določi kazniva dejanja, kjzni in druee ukrepe zoper storilce ter pegoje za njihovo ipinbo. Vsebuje torej zaSčito najbistvenejših interesov države. Pozmvanii te vcie prrva je zato za nrum^vame neke družbe kljufrr=ga pomena, arhivistom pa osnova za strokovno delo predvsem na fondih sodišč in tožilstev. UDK 352'253:37(497,12)" I Sb9/i941" Ivanka Zajc-Cizelj, mag., arh listka. Zgodovinski arntv Celje Trg Celjskih knezov 10,63000 Celje, SLO Šnlski sveti in Šulcki ndhori v letili 18fi9. ko je bil sprejet treti Šolski Takon in reformirano avstrijsko iolstvo do leta 1930, ko je bil spreiet zakon o larodruh iolah ÜDk 34"1 9(497,12)' 194-/-" Brane Kozina, svetovalec direktorja, Arhiv Republike Slovence, Zwzdrrska 1, 61000 Ljubljani, SLO Žarko Bizjak, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljub'jan?. Mestni trg 27 61000 Ljubljana, SLO Rtdttu stidiíía na Slovenik<;ni p*.» letu 1945 in njihovo gradivu Arhivi XVI1/1994 št. 1-2, str. 4'>-68 Avtorja v prspevki. podajata kratek v peg led v organizacijo rednih sodišč splošne pristojnosti piie in druge stopnje, njihovo ustanavnanje :n ukinjanj- padali« predstavljata -odr- poslovnike, k. določajo vrs'e g.adiva ter potek uničevanja oziroma ohranjanja arhivskega gradiva sckHč, ki ga v slovenskih arhivih ni mnogo. UDK 316.343.652(49"'. 12)" 1 S60'l918' Saša Ser Še, ntaj. arhii istka. Arhiv Republike Slovemje Zvezda rs K a 1, 61000 Ljubljani, SLO ToohlaSicni civilni inženirji nu Kranjskem (*lo leta 1918) Arhi -i XVI ¡/1994, Št. 1-2, str. 74-76 Prispevek obravnava slovensko tehniino inteligenco z ozemlju Kranjska do leta 191 S, bolj podrobno pa c vilne in ženine, k so imeli med tehniki z akademsko zobra?bo poseben status. Prisprvek tetneli' na podatkih, k, lih hranijo institucije v LiuKljani (Arh v Republike Slovenije, Naiodna in univerzitetna knjižnica), UD L 3-r 9(497 12)" 1945/- Brane Rozin,! Adviser to the Director Archives of thr Republic of Slovenia, Zvezdarska 1, 61000 Ljubljana. SLO Žarko Bizjak, Archivist, Historical Archives Ljubljana, Mesini trg 27, 61000 Ljubljana, SLO Regular Ltw Courts Organization in Slovenia after 194^ and Tlieir Archives Arhivi (Archives), Ljubljana, XVU/1&94, No. 1-2, pp. 46-6P In their contribution. the authors give a short insight into the organizntion of regular law courts of common jurisdiction of the first and second instance their foundation ■ind abolishment, further they prtstnt legal standing orders, defining kinds of archives as well as the process of de-,tro;'ing respective J v pi^serva ion of the law courts aichives, of which there art not manv kept by Slovene archives. UDC 316.343.652(497.12)" 1S ii0/l 91S" Sasa SurSe, Archiv ist, Archives of Ihe Repi.bnc of Slove na, Zveedar^ka 1, 61000 Ljubljana SI.O Authorized Civil Engineers in Carnijla (till 1S18) Arhivi (Archives), Ljubljana, XVIl/l994 No.l 2 pp. 74-"?6 The contribution toils with Slovene technic,! I intelligence from the territory of Camiola before 1918, more precise with civil engineers, having a special status among technicians with academic education. The contribution is based jpon data, accessible in institutions in the area of Ljubljana (Archives of the Republic of Slovenia, National University Library). I 'DC 343.2/ 7(497.12)" 1930/411 Jelka Melik, M.A., Archivist. Archives of th? Republic of Slovenia, Zvezdanka 1, 61000 Ljubljana, SLO Material Penal Law in Slovenia 1930-1941 Arhivi (Archiv es), Ljubljana, XVI3/1994, No 1-2, pp. 43 45 The contribution gives a short survev of the base! of material penai law being in force in Slovenia frotr 1930 till th; beginning nf the second world war Penal ma'.erial law is a part of p^nal law, with which the slat a defines penal acts, sen'ences and other measures against persons who committed a crime, as well us coridi'jons for their impl-'mentat:on. It contains t hire for; protection of the nost fundamental state interests. Expertise of th's law bunch is therefore of essential significance for understanding a SO' ety, for arcniv:sts however, a bi Js for professional work mostly on ihe record gioups of law courts and offices of public prosecutors. UDC 352 '253:37(497. (2)" 1S69/194 i" Ivanka Zijc-Cizelj, M A., Archivist Historical Archives in Celje, Trg svobode 10, 63000 Celje SLO School Councils and Committees in \ears 186F-1941 Arhivi (Archives), Ljubljana, |i VII/199=1 No.I-2 pp. 69 73 The contribution deals with regulations regulating scliool snrveyance from I s69 when the third School Act was passed and the Austrian schooling was reformed, until 1930, when th? Public School i Act was passed. UD K. 930.25:17C44) Viadirrnr Sunčič, arhivisi Arhiv Rrpublike Slovenije Zvezdarska 1, 61O00 Ljubljana, SI O h »h aževanj« na Stage leihuiqut internatiunal d'ai cli ivts v Parizu Arhiv, XVII/1994. St. 1-2, str. 77-83 Pi.spevek je razdeljen v iri poglavja, v katerih je poleg prikaza načina in vsebine izobraževanja kntke podstavljena notranja organizacija francoskih arhivov in arhivske mreže, vloga mi si ono v let izobraževale fn ncoskin arhivistov HDk 025.7 Jed*;rt Vodopivec, map , vodja oddelka za konservacij« in restavracijo, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1 61000 Ljubljana SLO Reitavriranje Kranj->kt.'ga antilonarja Arhivi XVIL'1Q94 št. 1-2, str. £4-89 Največjo težavo pri restavriraniu je predstavljala rekonstrukcija vezave. Ugotoviti smo morali al je ohranjena vezava na drugi knjigi - NŠaLJ 18 originalna, kaj je prvotno in kaj dodano pri delni prevezavj prvega dela - Ni AL J 17 - ter ali je na "in veja ve, ohranien na drugi knjigi, primeren za rekonstrukc o vezave rokopiia na per g am eni ni osnovi. UDC 025.7 Jedert Yortopivec, M.A Graduate Engineer Head of Section for Conservation and Restoration, Archives of the Republic of Slovenia. Zvezdarska I, 61000 Ljubljana. SLO Ri-st. rut ion of Carniiiliiiri An ti]ilionur y Amivi (Archives), Ljubljana. NVll/1994 N 0.1-2, pp S4-S9 The leconsiruciicn of the binding presented the greatest difficulty in restoring the cculcx. first of all due to materials and the comparatively large format. It was necessary to establish the original binding, subsequent idditians on N'SAL 17 and if the style of binding pr^s^rv-id in the second .oluuie NSAL iS could be appropriate for the rfconstruci ion of the discussed manuscript binding. 930.25:37(44) Vlaumk Si'nfiè, Archivist Archives of the Republic of Sloverun, Zvezdai jka 1 61000 Ljubljana. SLO Further Training at tlie Stage Technique International d'Archives in Paris Arhivi (Archives), Ljubljana, XVI1/1994, N'o.1-2 pr 77-S3 The article deals wnh tnc way and contents ot funher training at the Stage technique international d'Archives in Paris in 1994, internal organization of French archives ana archive net, the role of missions and education of French archivists ZGODOVINSKI ARHIV V CELiU 63000 Celje, Tig svobode 10 Tel.: (063) 25-546, 25-552 Teleftt.v: <06.S 25546 Enota Mnhiva vas A/i-/in *; m? 21 a 68262 Kitka POKRAJINSKI ARHIV KOPER 6600O Koper, Goritfkn ulica 6 Tel.: (0661 2I-S24, 24-978 Telefav: (066/ 24978 lini)tii Piran 66330 Piran. Bolniška ulica 30 Tel.. (066) 73 -322 ZGODOVINSKI ARHIV IJUB LIANA (>¡000 Ljubljana, Mestni trg 27, p.p 373 Tel.: (061) t310-166 Telefav: v%!) ¡264303 Eiiutii ztt Gt>rettjsko 6)4000 Kranj, StriUtrjeva iilicn 8 Tel.: (064) 214-480 Emila za Dolenjsko m tlela Krajina 6?i00() i\) 2(i-87l Telefa.r: (062) 222564 3 A Enota yt Kurnškii a brnite)j 62390 Rttvttc na Koroškem, Ntt gruda > Tel: (0662) 25-529 Tnuta Pomurska ahnuteje 69220 Lcttdavu, Kovačc\'u ulica 28 Tel.: (069) 75-844 POKRAJINSK' IRIIIV V NOVI GORiCi 65000 Na va G uri ca. Trg Eilvurdu Ktinlelju .Î Tel.: (065) 27-737, 27-564 Telcfnx: ¡06$) 2 7738 ZGODOl 'INSKI ARHIV Ï PTUJU 62250 Ptuj, Muzejski trg l Tel (062) 771-619 Telcfnx: (062) 778284 ARIin REPUBLIKE SLOVENIJE 6 i000 Ljuhhauu, /i -ezt turška 11 licu I ¡¡.p. V O Te!: (061) )251-222, 1251-266, 125! 308 Telcfnx: (061)21655! Referai ~/t dislocirana arhivska gnultva / (i/OoO Ljuhlji mu, Tiiiiišiivvn tilieti 5 Tel ■ (061) 223-460 61000 Ijuhifttutt, Ki imenskega iilicn ! ! Tel (061)1310-152 Reje rat za tlislui irauu mlinska gr.uliva II 61000 Lj uitijat ta. Kongresni t>g ! le!.: (O"!) 1256-152 Slutita c« niarirnr arhivske strokovne naloge 61000 Ljuhlimiti, Tamšiec\'u ulico 5 Tej (Oi 1) ! 155-032 ARHIV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVIi REPI WLIKF SI. O VB NUL 6100(1 Ljtthijmm, Trdinova 8 Tel.: (061) 2I7*'J90 \'AI)SKOEI.!Shl ARI t ¡V LIL 'BLIANi 61000 Ijtihljtniu, Ciril Mftndnv lig 4 Tet (061) W-VJ4, matice 310-6/3 POKRAJINSK ! ARHIV MARIBOR ŠKOEIJSKI ARHIV 62000 Mttrihor, Karuška cesta I Tel.: (062) 27-690 Škofijski arhivkoper (>(•000 Koper, Tig revolucije ! ! Te!.: (<066) 21 -8s7 ARHIVSKO DRUŠIVOSl.OVENUE 6!000 Ljiddjunu, Avczdurska ulica l Tel: (061) 1251-222, 125!-266