PANJSKE KONČNICE
ŠTAJERSKE LJUDSKE SLIKARSKE DELAVNICE
Gorazd Makarovič
Podobo, ki jo imamo o panjskih končnicah, dajejo predvsem dela
treh večjih skupnosti: delavnice, v kateri so slikali obrtno baročno šolani
slikarji, delavnice v Selcah^ in delavnice, ki je delovala na Štajerskem.
Namen sestavka je ugotoviti in opisati končnice te štajerske delavnice.
V tekstu opisujemo dela, ki kažejo isto roko ali delavnioo, jih postav-
ljamo v čas in prostor ter ugotavljamo motiviko in pomen delavnice za
slikarstvo na panjskih končnicah.
Zasilni naziv »štajerska delavnica« je upravičen, ker je delavnica
delovala na Štajerskem in ker so v tem delu Slovenije na čebelnjakih
prevladovali njeni izdelki.
Spoznavne značilnosti štajerske delavnice
Dela štajerske delavnice so mnogokrat obrobljena z značilnim pol-
balustrom (si. 1 a) ali z drapirano zaveso (si. 1 b, c).^ Cvetlično okrasje
se kaže v številnih različicah. Najpogostejši dekorativni elementi so
sr^iščen elipsast cvet (si. 1 d, h), tulpast cvet (si. 1 e, h), središčen okro-
gel cvet (si. 1 g), rozeten cvet (si. 1 g, f) polrozeten cvet (si. 1 e), elipsasta
ali trapecasta vaza (si. 1 g, h) in listi značilnih oblik (si. 1 d, e, f, g, h).
Na sliki 1 so prikazane najpogostejše variante cvetličnega dekorja.
Obrazi človeških figur v profilu imajo v nosnem korenu skoraj
vedno naslikano značilno črtico (si. 1 i), poteze v en face obrnjenem
obrazu so slikane z vodoravnimi črticami (si. 1 j), pri tričetrtinskem pro-
filu je narisan nos in ena obrv z nepretrgano potezo (si. 1 k).
Delavnica uporablja pri letnicah enojno številko ena s piko ali brez
(si. 1 a), dvojno številko ena brez pike ali obe v isti letnici (si. 1 b). Šte-
vilki šest in devet imata dostikrat podaljšan repek nad osnovno pisno
črto ali pod njo.
* Gorazd Makarovič, Panjske končnice ljudske slikarske delavnice iz
Selc, Loški razgledi IX. 1962.
^ Potrebno se nam zdi opozoriti, da je podobno zaveso, (si. L, c), vendar
popolnoma druge figure slikal slikar ali slikarica v Kranju ali okoJici v
20. in konec 19. stoletja. A. Bukovec pravi, da je bila to žena nekega učitelja.
Značaj teh končnic je diletantski. Znan izdelek te vrste je končnica Kmet ziblje
Francoza.
183
Gorazd Makarovič
SI. 1. Spoznavne značilnosti štajerske delavnice
Delavnica uporablja zeleno, modro, rdečo, rjavo, oker, črno, sivo in
belo barvo. Končnice včasih obdaja črn rob. Skoraj brez izjeme so sli-
kane na mehek les.
184
VIII
So. Katerina in
SV. Luka.
Slikarija na
hišni fasadi
(Logarska
dolina št. 20)
Ilustracija iz
knjige »Šerze
ali Sposnanje in
sboljshanje
zhloveshkiga
serza,
V Ljubljani,
1851,
Natisnjeno
per Rosalii
Eger«
IX
Panjske končnice
Hudič bal)i jezik brusi — Žandarja vodita ujeta razbojnika — Srca, ogledala
ćIoTCŠkih grehov in kreposti
Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice
Med deli z istim okrasjem, kompozicijo, motivom in barvami opa-
žamo dve ali tri roke. Zlasti proti koncu 19. stoletja nastopajo končnice z
izredno tenko risbo. Slikar teh končnic je uporabljal za slikanje kontur
pero, to je menda edini primer v slikarstvu na panjskih končnicah.
Motivika
Med komčnicami štajerske delavnice ugotavljamo naslednje motive:'
Posvetni motivi:
Bab ji mlin; boj za hlače; godci; gostilničar vozi svoj trebuh na ko-
leščku; gams in kozorog; hudič nosi otroke v košu; hudič brusi babi
jezik; hudič odnaša zapeljivce; komedijanti; kozel in krojači se tehtajo;
kozel žre in serje krojače; krojači bežijo pred polžem; kmet nese vrečo v
mlin; kmet na vozu; karneval; lovcev pogreb; lisica igra na rog, živali
plešejo; lisica brije lovca; lov na severnega jelena; lov na jazbeca; lovec
strelja jelena; lovec strelja medveda; lovci in ris; lev; Luter in Katra;
Lutra in Katro peljejo hudiči; medved podi lovca; medved strelja lovca;
medved zobozdravnik; mož s širokokrajnim klobukom; mož kadi pipo,
žena ga škropi z blagoslovljeno vodo; mesar; mesto; novačenje; ogreba-
nje roja; oficirja se rokujeta; Pegam in Lambergar; rože; spopad dveh
zveri; snubec; stopnice življenja; Turki morijo mater in otroka; uboj
v Lučah; uradnik brusi ženi jezik; ura; vojaki; vojaki in dve ženi; vo-
jaki gredo z ženo in psom iz hiše; vojski pred spopadom; živali plešejo
in godejo; žena pretepa moža; žena vleče moža iz gostilne; ženo pelje
mož na vozu iz gostilne; žandarja peljeta dva ujetnika.
Nabožni motivi:
Abrahamova daritev; Adam in Eva; Ana in Marija; Absalom;
sv. Anton puščavnik; sv. Barbara; beg v Egipt; beg iz Sodome; bog pre-
kolne Kajna; bog ustvari Sonce in Mesec; birma; bičanje; sv. Blaž;
sv. Boštjan; Cahej; čudeži Kristusove krvi; David in Golijat; sv. družina
pri delu; sv. družina pri branju; sv. Duh; sv. Duh razsvetli apostole; de-
vice neso Marjetino podobo v procesiji; sv. Frančišek Asiški; stigmatiza-
cija sv. Frančiška; sv. Ksaverij; sv. Florjan; sv. Elizabeta; evangelisti;
legenda sv. Genovefe; sv. Gertruda; hudič skuša Kristusa; izgid)ljeni sin
se vrne; sv. Izidor; zgodba o izgubljenem sinu; sv. Hubert; Izraelci ple-
^ Seznam je narejen po pregledu naslednjih zbirk: Mestni muzej Celje
{247 primerkov). Kranjski muzej (34 primerkov). Slovenski etnografski muzej
v Ljubljani (83 primerkov), privatna ždairka Galob, Mežica (36 primerkov),
Pokrajinski muzej v Mariboru (9 primerkov), Čebelarski muzej v Radovljici
(7 primerkov). Mestni muzej v Škof ji Loki (2 primerka), Sadnikarjeva zbirka v
Kamniku (8 primerkov). Zbirka ČD v Slovenskem etnografskem muzeju (61 pri-
merkov). Motivi so razdeljeni v posvetne in nabožne ter grupirani po abecednem
redu.
185
Gorazd Makarovič
šejo okoli zlatega teleta; izgon iz raja; IHS; IHS z angelčkoma; sv. Janez
Nepomuk; sv. Jožef; Job na gnoju; sv. Jurij; sv. Jakob; Jezus in Marta
pri vodnjaku; Jezusovo srce; Jezus izganja trgovce iz templja; Jezus
•ozdravi mrtvoudega; Jezušček in Janezek Krstnik; sv. Katarina in
Barbara; Kajn ubije Abela; Kristus vladar sveta; Križani, pod njim leži
govedo; Kristus pred Pilatom; Kristus pod križem; Kristusa kronajo s
trnjem; Križev pot; križ med rastlinsko ornamentiko; Lazar in bogatin;
sv. Lovrenc! sv. Lovrenc in sv. Miklavž; sv. Lucija in sv. Katarina; Sv.
Luka in sv. Marko; sv. Marko in sv. Florijan; sv. Martin; sv. Martin in
sv. Jurij, Marija zaščitnica! Marija rožnovenska; Marija pomočnica;
Marija pomočnica in Barbara; Marija, sv. Jurij in neugotovljen svetnik;
Marija škapulir; Marijina poroka; Marijina smrt; Marijino vnebovzetje;
Marijino kronanje; monstranca in angela; sv. Marjeta; sv. Miklavž in
sv. Florjan; sv. Miklavž in sv. Lovrenc; sv. Miklavž; sv. Mihael; noetova
barka; Oljska gora; oznanjenje na gori Tabor; pokol nedolžnih otrok;
pogreb; polaganje v grob; pohod sv. Treh kraljev; poklon pastirjev;
poroka; prestol milosti; procesija; sv. Polona; sv. Rok in sv. Boštjan;
Šaloma; Salomonova sodba; sprevod; srce Marijino in srce Jezusovo;
svatba v Kani; smrt pravičnika in grešnika; srca, ogledala grehov in
kreposti; srce Marijino, srce Jezusovo in simboličen prikaz Kristusovega
trpljenja; sedem zakramentov; neugotovljiv svetnik; neugotovljiva svet-
nica; sv. Trije kralji; sv. Trojica; tabli z zapovedmi; tabla z zapovedmi
in ples okoli zlatega teleta; vesoljni potop, vstajenje; vkrcanje na Noe-
tovo barko; sv. Vid; zadnja večerja; žene na grobu.
Naštejemo lahko 55 posvetnih in 118 nabožnih motivov. Poučna je
primerjava z motivnim opusom selške delavnice.* Selška delavnica upo-
dablja okoli 141 motivov, štajerska 173. Razmerje posvetnih in nabožnih
je pri selški delavnici približno 1:1, pri štajerski pa 1 : 2. Kje je vzrok
tej razliki za zdaj še ne moremo ugotoviti. To bo moč zlasti takrat, ko bo
obdelan in znan opus baročno obrtno šolanili slikarjev, ki je bil obema
delavnicama v veliki meri za vzor in bil bolj prezenten selški kot šta-
jerski delavnici. Že sedaj je bolj ali manj jasno, da so večino fantastič-
nih motivov, ki zlasti pritezajo pozornost raziskovalcev, vnesli v slikar-
stvo na panjskih končnicah obrtni baročni slikarji in da so jih nato prav
z njihovih končnic prevzeli obe delavnici in drugi obrobni slikarji. Pro-
blem pa bo postal jasen šele s konfrontacijo opusov vseh treh glavnih
akterjev v tem slikarstvu.
Vsekakor je štajerska delavnica prinesla nekaj novih motivov. Naj
jih nekaj naštejemo: gostilničar vozi trebuh na koleščku; gams in kozo-
rog; hudič nosi otroke v košu; hudič odnaša zapeljivce; karneval; lov
na severnega jelena; medved zobozdravnik; mož kadi pipo', žena ga
škropi z blagoslovljeno vodo; uboj v Lučah; uradnik brusi babi jezik;
žandarja peljeta ujetnika etc.
* Ü. Makarovič, o. c, str. 122.
186
Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice
Snov je zajemala tudi iz resničnega življenja. Primer: uboj v Lučah."
Za predloge so ji bili tudi tiski in druge ilustracije. Za zgled navajamo
končnico »srca, ogledala grehov in kreposti« in ilustracijo iz knjige
Serze ali Sposnanje in sboljshanje zhloveshkiga serza,« etc. V Ljubljani,
1851, Natisnjeno per Rosalii Eger. (Glej slikovno prilogo.)
Določitev provenience
Celjski muzej, ki hrani 247 končnic, izdelanih v štajerski delavnici,
je nabiral končnice po Savinjski in Tuhinjski dolini, kjer skoraj ni bilo
najti izdelka druge delavnice ali pomembnejšega mojstra. Razen ene
imajo vse končnice naše delavnice v Slovenskem etnografskem muzeju
v Ljubljani (odslej SEM) navedena štajerska najdišča, in sicer Novo
Štifto (končnice z inv. št. 951, 954, 959, 960, 965, 972, 973, 974, 975) in
Gornji grad (inv. št. 288, 7290, 7293, 7296, 7297). Tri končnice, ki so
izdelek štajerske delavnice, so bile kupljene v vasi Tirosek pri Novi
Štifti."
Gornji podatki nam pravijo, da so bile končnice opisane delavnice
razširjene na Štajerskem. Drugod po Sloveniji jih je bilo malo, to se vidi
tudi po tem, kako so štajerski izdelki zastopani v zbirkah lokalnih mu-
zejev, ki so nabirali gradivo na svojem področju. Loški muzej hrani samo
dve končnici štajerske delavnice. Kranjski muzej, ki že meji na Štajer-
sko, 34, Čebelarski muzej v Radovljici, ki je sicer nabiral marsikje, 7.
Da sta slikarja ali da so slikarji opisane delavniške skupnosti res
delovali na Štajerskem, vemo po »in situ« ohranjenih slikarijah. Te so:
Logarska dolina št. 18 (kapelica z naslikano zadnjo večerjo in sv. Kri-
štofom), Grušovlje 9 (slikarija na kasti, ki prikazuje sv. Florjana), Lo-
garska dolina št. 20 (slikarija na hišni fasadi, ki prikazuje sv. Katarino
in sv. Luka), Pobrežje pri Nazarjih (kapelica z naslikanim božjim gro-
bom), Šentjanž pri št. 1 (kapelica z naslikanim sv. Duhom), Smiklavž 32
(slikarija na leseni kasti, ki prikazuje sv. Florjana in božjepotno Marijo),
Robanov kot 33 (stenska slikarija, ki prikazuje Marijo zaščitnico s pla-
ščem), Robanov kot 29 (stenska slikarija, ki prikazuje sv. Jurija), Bočna
(v kapelici naslikana sv. Trojica), Homec Brdo (v kapelici je naslikan
sv. Rok), Radmirje 50 (v kapelici je naslikan sv. Janez Nepomuk), Tiro-
sek 36 (slikarija na svinjaku, ki prikazuje Križanega, sv. Antona pu-
ščavnika in sv. Florjana), Strmec 18 (stenska slikarija, ki prikazuje
sv. Florjana), Strmec 21 (stenska slikarija, ki prikazuje Marijino kro-
nanje).^
* Končnica je bila naslikana po resničnem dogodku, ki se je zgodil v LučaJi.
Motiv na končnicah obdeluje kustodinja Mestnega muzeja v Celju Milena
Moškon.
' Marija J a godi c. Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš, 1958,
str. 105.
' Navedeni ix>datki so iz terenskega gradiva Mestnega muzeja v Celju.
Podatki in reproducirano fotografijo mi je priskrbela kustodinja Milena Mo-
škon, in se ji za to iskreno zahvaljujem.
187
Gorazd Makarovič
Te slikarije mam kažejo, da je glavni slikar te delavnice potoval in
da je deloval na Štajerskem. Torej je vsak dvom o širši provenienci
nemogoč, zlasti ker vsaj do sedaj ne poznamo v drugem delu Slovenije
niti ene kapelice ali stenske slikarije, ki bi bila delana v tem osebnem
stilu.
Končnice štajerske delavnice so tudi migrirale s svojega matičnega
področja, čeprav verjetno v majhni meri. Mestni muzej v Škofji Loki
namreč hrani dve končnici štajerske delavnice, ki ju je zasledil na last-
nem terenu. Ena končnica v SEM ima v inventarni knjigi navedeno
najdišče Dravlje pri Ljubljani.
Čas delovanja štajerske delavnice
Približen čas delovanja štajerske delavnice nam povedo najstarejše
in najmlajše letnice na znanih primerkih. Najstarejši doslej znani let-
nici sta 1841 (Mestni muzej v Celju, inv. št. 488) in 1842 (Kranjski muzej,
s. n. Hudič nosi otroke v košu). Najmlajše letnice so 1899 (Mestni muzej
v Celju, inv. št. 542), 1903 (Čebelarski muzej v Radovljici, s. n., Pegam
in Lambergar) in 1910 (Mestni muzej v Celju, inv. št. 453).
Štajerska delavnica je torej delovala nekako od leta 1840 do 1910,
torej okoli 70 let. Prav mogoče je bil okostnica te delavnice en sam plo-
dovit slikar z enim ali dvema pomočnikoma.
Štajerska delavnica je delovala torej v istem času kot selška, ki je
začela slikati končnice nekako v istem času, končala pa 1891.**
Slikarji
Kdo je slikal te končnice, pravzaprav ni tako pomembno, saj je slikar-
stvo na panjskih končnicah pač neosebno in pri njem ne moremo go-
voriti o nekem »osebnem presežku«. V literaturi je znanih 45 ali celo
50 slikarjev, ki so poslikovali končnice.^ Družbeni položaj in izobrazba
končničarjev nam je v dobršni meri znan, pri tem je pač vseeno, ali je ta
slikar naslikal to ali ono končnico. Ugotoviti slikarje naše delavnice ne
bi bilo zelo težko, saj poznamo čas delovanja delavnice, veliko število
kapelic in stenskih slikarij. Nedvomno še živi, vsaj v nekaterih hišah s
takšno slikarijo, spomin na slikarja, ki je nehal slikati šele okoli 1910.
Opozarjamo na slikarja Malnarjevega Jakca; o njem pravi ljudsko iz-
ročilo, da je bil samo slikar, (torej profesionalec. Ta je menda slikal v
Lučah, svoje izdelke pa prodajal po Savinjski in Radoški dolini.^"
^ G. Makarovič, o. c.
^ A. Bukovec, Naše panjske končnice, Slovenski čebelar, 1943 passim
Kartoteka študentske etnografske ekipe za slovensko Koroško, Jernej Susteršič,
Ljubljana, Lastni terenski zapiski.
" Podatek je iz še neobjavljene razprave A. Bukovca o slikarjih panjskih
končnic.
188
Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice
S tem izročilom se ujemajo naslednja dejstva. Izredno veliko število
izdelkov je lahko naslikal (morda s pomočnikoma) le slikar, ki mu je
bilo to edino delo. Ce je prodajal svoje izdelke po Savinjski in Radoški
dolini, je tam prav lahko poslikal kapelice in hišne fasade, ki jih na-
vajamo v poglavju o provenienoi. Vsekakor je slikar štajerske delavnice
živel v Lučah, saj je poznal dogodek iz tega kraja.Na hrbtni strani
končnice, ki jo brani SEM, je naslednje s svinčnikom pisano naročilo:
»tukaj tist namalajte ko je v Luči tri zaklo«.
Se ena sugestija obstoji o enem slikarju štajerske delavnice. To naj
bi bil »stari oče Presečiiik, po domače Kneblov oče iz Savinjske doline
od sv. Lenarta«.
Zaključek
V gornjem tekstu smo ugotovili dela delavnice, ki je delovala na
ŠtajerskerrL, ugotovili ozemlje, na katerem so bile te končnice razširjene,
motiviko in čas delovanja štajerske delavnice. Ob drugem nam sestavek
pove tudi to, da se je slikarstvo panjskih končnic razširilo na Štajersko
razmeroma kasno (okoli ali pred 1840), saj tam skoraj ni bilo najti dru-
gih izdelkov razen končnic naše delavnice. Ob izdelkih obrtnih baročnih
slikarjev je Gorenjsko obvladovala selška delavnica,^' Štajersko pa
štajerska delavnica. Seveda je povsod delovalo tudi večje število obrob-
nih slikarjev z malenkostno produkcijo in čebelarjev samih, ki so si
poslikali končnice.
" Gl. opombo 5.
M. J a god i C , 1. c.'
G. M a k a r o v i č, o. c, opomba 10.
189
Gorazd Makarovič
Summary
THE PAINTED BEE-HIVE FRONTS FROM A POPULAR PAINTERS' SHOP
IN STYRIA
The present study discusses a popular painters' shop rohich produced
painted bee-hioe fronts and rohich existed in the Slovene part of Styria from
the second quarter of the XIX^' century and into the first decade of the
XX*'' century. The study identifies its products, it investigates the motifs used
by its painters, and the provenience. In the conclusion the study emphasizes
that this painters' shop roas indeed one of the painted bee-hioe fronts in Styria
rohich mas able with its products to modinate this sphere of market in the
Slovene Styria.
190