58. številka.
Trst, v ponedeljek 25. aprila 1S98.
I Večflrn« Izd nuje)
Tečaj XXIII.
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon lir. «70.
Stane 4 nt?.	T edinosti Je mož!
„Edinost"
izlinjn dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov. Zjntranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pn ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izilanje ob 1 uri pop.
Xarojnina znaša:
Obe tedanji na leto . . . gld. 21'— Za aamo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ocira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjntranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
JL
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upriivništro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
1'rednistvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravnIStvo, od-pravništvo In sprejemanje inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. U, II. nadstr.
==- "	II
Lastnik konsorcij lista ,Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
ho predno bo bo bo začele sovralnosti, je provzro-čilo tu veliko ogorčenje. Patrijotiški pojavi ho nadaljujejo po vsej deželi, vendar se mir ni kalil nikjer. Spanjski minister Moret je izjavil, da je izključeno to, da bi se popolnoma pretrgala brzojavna ve/, s Kuho, četudi bo pretrgali kabel b Key\vestom.
Madrid 23. Senat po je konstituiral, senatorji bo storili obljubo. Kubanski senator Ximuda je čestital generalu Blanco in vojski na Kubi na tolikem navdušenju za obrambo španjskega ozemlja. Vojni minister Correa je odgovoril, da bode vojska znala umreti, predno doživi poraz.
Madrid 23. Glasom poročila iz Havane, je vlada na otoku izdala proglas do Kubancev, v katerem poživlja iste, naj se združijo v boju zoper Zjedinjcne države. General Blanco je proglasil vojno stanje.
Wnshlngtoil 24. »Post« javlja, da dopošlje predsednik Mae Kinlev danes kongresu poslanico, v kateri nasvetuje, naj isti glasuje za napove d b o v o j n e.
Washtngt01i 23. Po dogovoru med državnim oddelkom in frnneozkim poslanikom Cambonom ter avstro-ogerskim poslanikom Hengelmtillerjem, bo-deta poslednja dva ukupno zastopala interese Spanjskc.
Madrid 23. General Blaneo je že popolnoma izdelal svoj načrt za obrambo. V svojem proglasu svari občinstvo pred neodkritosrčnostjo Amerikanov, ki pod pretvezo, da se bore za neodvisnost Kube, delajo le na to, da bi si prisvojili ta otok.
Madrid 14. Iz Havane brzojavljajo: Eskadra amerikanska, sestoječa iz 12 vojnih ladij, je dospela sinoči ob 6. uri 30 minut pred Havano in se je razvrstila v črto, oddaljeno od mesta kakih 10 milj.
Madrid 24. Včeraj se je vršilo posvetovanje admiralov. O sklepih se varuje najstrožja tajnost. V Meksiki je bilo demonstracij simpatije za Spanj -sko. Tudi Portugalska simpatizuje z Španjsko.
Koj vcst 24. Neka amerikanska topnjača je zasegla neko španjsko ladijo, ki je bila na poti v Barcelono. Amerikansko brodovje je začelo z blokado Havane. Iz utrdbe Cabeza so dali 10 streha* iz topa na amerik. brodovje. To poslodn seje ni odzvalo.
lVasliington 24. Finančna komisija zbornice je določila 100 milijonov dolarjev za nabavo vojnega materijala in predlaga da se pooblasti vlada, da ista sme izdati državne certifikate do 100 milijonov.	. ...
Xew*Y»rk 24. Govori se, da je amerikanska vlada že določila skupno akcijo z ustaši na Kulti.
Madrid 24. Tekom današnjega dne je bilo položenih 10 milijonov za pomnoženje brodovja. Vest, da španjska nima zadostno oglja, ni resnična.
Dunaj 23. Vest, ki jo je prineslo \Volfove glasilo »Ostdeutsohe Rundschau«, da jc namreč sedanji trgovinski minister dr. Bfirnreither, izdal naredbo ravnateljstvu pošte in brzojava v Trstu glede rabe jezikov, ni točna, kajti rečeno naredbo jo izdal prednik rečenoga ministra.
Petrograd 23. Kakor poročajo »Novosti«, se pripisuje velika politiška važnost obisku kneza Ferdinanda Bolgarskega v Petrogradu. Govori se, da se mod Bolgarsko. Grško in Crnogoro vršo pogajanja za sklep nlejnnce v očigled bližnjemu rešc-nju makedonskega vprašanja. Rumunska da ne bi bila nasprotna taki zvozi.
Budimpešta 23. Kvotna deputacija ogerska je sklenila doposluti avstrijski deputaciji dopis, s katerim povpraša poslednjo, da-li misli vzeti za obnovljenje pogodbe mod obema polovicama države tisto podlago, katera se je bi vsprejela lota 1868.
Dunaj 23. Vest, da se slavnosti pedesetlet-nice cesarjeve prično že 1H. avgusta, je kriva, kajti ob tem času bode cesar — kakor navadno — v v Išlu. Pač pa prično slavnosti v drugi polovici tega leta.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Novejše vesti.
Berolln 23. Križar »Gaicr« jc dobil povelje, naj takoj odplove iz Bahic v Sv. Tomaž, da bode tamrMWWPaT nemške interese.
Rilll 23. Minister za vnanjc stvari Visconti-Venosta je odgovoril na dotično vprašanje, da je vlada Zjodinjenih držav že prijavila ona pravna načela, katerih se hoče držati v tej vojni glede ladij pod nevtralno zastavo. Državni ]>odtajnik mornarice pa je prijavil, da se je nekaj italijanskega brodovja odposlalo v amerikanska vodovja ter da se isto pomnoži, ako bode treba.
Zondoil 23 Glasom }>oročil iz AVashingtona v večernih listih so Zjcdinjene države zaplenile kabel (brzojav pod vodo) v Havano.
Madrid 23. Vojno brodovje španjke je zaplenilo blizo obali Anglije tri amerikanske parnikc: »Pariš« v vrenosti 300.000 lir šterlinov, »Suint Louis« v vrednosti 25 milijonov frankov in »Sehe-nandra« v vrednosti 750.000 frankov.
Berolin 23. Med evropskimi vlastmi se vrše razgori, kako zagotoviti varnost ladij pod nevtralnimi zastavami.
Govori se, da vlasti no bi privolile nikdar, da bi si Zjedinjene države prisvojile Kubo.
London 23. Iz Keyvesta javljajo, da je križar »N e\v-York« zajel neki španjski parnik. Menijo, da bi utegnil to biti parnik »Alfons XII.«
Madrid 23. Ker so se vso politiške osebe izjavile soglasno liberalni vladi v prilog, izrekla jo kraljica - regentinja ministru - predsedniku Sagasti svoje zaupanje. Ministerska kriza je torej odstranjena. Vest, da je španjski parnik »Alfonsa XII« zaplenjen, ni resnična, kajti isti parnik bc nahaja v bližini Španjske.
Madrid 23. Ni znano, v kateri smeri plove španjsko brodovje, ki je bilo nameščeno poleg kapverdiških otokov. Isto utegne presenetiti se svojim pojavom. Dejstvo, daje amerikanska vojna ladija zaplenila španjsloi trgovinsko ladijo »Buenaventura«,
PODLISTEK.	83
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Pms. Poslov. Podravski.
Celo Sobieska je dohajala v njihovo kočo čimdalje bolj poredkoma in skrivoma, in enkrat izpivši žganjieo, je dejala:
»V nas govorč ljudje, da ste se že popolnoma prekrstili v Švaba . . . Resnica«, je dodala oez nekaj oasa, »da usmiljen Bog je povsod le jeden, toda Švab je vendar-le ostudna stvar! . . .«
Da bi zavezal jezike ljudem, dal je Polž na sovet svoje žene neko nedeljo vikarju za jedno sveto mašo ter Žel onega dno z ženo in Andrejčkom k spovedi. Toda nič mu ni pomagalo. Takoj sta Gobar pred cerkvijo, pa Jozel zvečer v krčmi, razlagala gospodarjem, da Polž ne bi molil tako vneto, ko bi ga ne težili različni grehi.
»Moral je doprinesti kaj posebnoga, ker sta šla oba z ženo k spovedi! . . .« so govorili kmetje, popivajoči pivo.
Proti koncu maja je Ovčar najavil Polžu, da Nemci že nekoliko dni pred solčnim vshodom pošiljajo nekam svoje vozove. Vozovi ostajajo ves dan z doma ter se vračajo še le pozno zvečer. Pozneje
je zopet zapazil Ovčar, da Vilhclm Hamor odvaža od doma vreče moke, kaše in odrezke slanine. Z vozom odhaja proti župljanski vasi, potem pa krene na stran, v jarek, da ga ni mogoče zagledati več.
Ta novica je provzročila, da je Polž začel zopet bolj zgodaj vstajati ter z griča opazovati okolico. Prepričal se je, da ob svitu zares odhajajo vozovi od vsake nemške kojonijo, toda kam? tega ni mogel zapaziti.
Namesto tega pa je, glodajo nekega dne nekoliko na desno od cerkve, zapazil na severno-za-hodni strani, daleč za poljem, nekako žolto točko. Ta točka se je proti večeru povečala, drugega dne je izgledala kakor mala črta, ki je rastla neprestano ter se spremenila v žolti pas, približajoči so Bolki. Ob enem je tudi zvedel od Andrejčka, da vozovi Nemcev, vračajoči se od dela, so pomazani s peskom in prstjo.
»Ali jih nisi vprašal, kam zahajajo?« je vprašal Polž.
»Vprašal sem, toda takoj me je prognal Frio Humer, oni z dolgo brado«, je odvrnil fant.
Polžu je nakrat šinila misel v glavo.
»Ehej!« jo zaklical »jaz vem, kam hodijo oni. Gotovo se je že pričela gradim železnice, ni dvomiti«.
»Čudno, da k nam še n* prišel noben delavce česa kupit«, je omenila Polževa.
»Ker so Se daleč. Toda jaz sam pojdem k njim«, jc odvrnil Polž.
»Živoder Svab!« jc dodal po pomisleku, »kako on skriva tajnost, da bi je ne izvedel kdo drugi«.
»A odrini urno proti oni strani!« je zaklicala žena. »Sedaj se ima pričeti za nas najboljši zaslužek . . .«
Kmet jo obljubil, da pojde zarnno v jutro. Ker si je pa zaležal so je počasi odpravljal, potem pa dejal, daje že prepozno, torej gaje še le naslednjega dne prognala žena z doma.
Na poti se jc nekoliko pomudil v župljanski vasi, kjer so vsi govorili, kako za pičlo miljo od tod že od prejšnjega tedna kopljejo rove in delajo nasipe za železnico. Bilo jo celo nekoliko dninarjev, ki so se hoteli poprijeti ročnega dola, toda le jednoga so sprejeli, pa so ta sc je čez tri dni pohabljen vrnil domov.
»Pasje delo je to, ne človeško«, so rekli Polžu v vasi. »Vendar pa sc onim, ki imajo konje splača tjekaj iti, ker vozniki služijo po štiri rublje na dan«.
»Štiri rublje? . . .« je pomislil Polž, močni, oplazivši konje. »Toga ni bilo v prejšnjih časih!.. . (Pride še.)
Dražtiaili 23. Kralj Saksonski je VKprejel nemškega cesarja. Potem je ostal na kolodvoru, «la junaka prihod cesarja Frana Josipa, ki je dospel kmalu pozneje. Vse mesto je slavnostno odičeno. Ob 1. uri 15 min. je bila vojaška parada. Cesarja Fran Josip in Viljelm sta jezdila na čelu svojih polkov.
Nori sodni opravilni red in novi civilni pravdni red.
in.
Spregovoriti nam je naposled se nekoliko be-sedij o novem sodnem opravilnem redu, to je o tistih določbah, ki urejujejo poslovanje sodnih oblastev; ali prav za prav: z ozirom na namen, ki ga imajo ti članki, le o dobrih ali slabih vtisih, ki jih je napravilo na stranke poslovanje po novem opravilnem redu.
Kdor je imel po novem letu opravila na sodišču, je zapazil gotovo, da se je spremenil ne samo način pravdanja, temveč da se je uvela tudi drugačna razdelitev sodnih opravil ter da je izpre-menjen ves način zapisovanja in hranjenja sodnih spisov, tako, da je večkrat moral potrkati na deset vrat, predno je našel spis, ki ga je iskal.
Pritožeb jc bilo mnogo toliko od strani strank, kolikor tudi od uradnikov samih, ki se nikakor niso mogli privaditi novemu redu; no, pomisliti treba, da je težak vsaki začetek. Nekatera sodišča so že premagala te težave, na drugih pa bi se prej moglo govoriti o opravilnem neredu, nego o opravilnem redu. Došlega na tako sodišče ali sodni oddelek, pošiljajo te od Poncijn do Pilata, od referenta v sodno pisarno, iz pisarne v stari arhiv, iz arhiva zopet k referentu, a zaželjenega spisa vendar ne najdeš.
Tako se je zgodilo stranki na sodišču v bližini Trsta, da so sodnik in dva pomožna uradnika iskali dve uri tožbo, na katero stranka ni bila vdo-bila dolgo časa nobene rešitve. Iz početka se je stranki reklo celo, da tožba sploh ni bila vložena, a ko je ona zatrjevala, da mora tožba biti na sodišču, začeli so jo iskati po vseh kotih in napo 81 e d j o je našel pomožen uradnik v svoji mi znici mej drugimi starimi spisi in p a p i r j i! To jo bil menda novi arhiv.
Gledd naglosti v odpravljanju in dostavljanju sodnih spisov moramo konštatovati zadovoljstvom, da se jc mnogo /boljšalo v tem oziru; vendar imamo tudi nekaj sodišč in sodnih oddelkov, ki nočejo verjeti, da je za stranko mnogokrat hitra justiea več vredna, nego kaka lepa, na vse strani dol >ro vtemeljena razsodba, ki pa prihaja tožniku v roke šele, ko je njegov dolžnik žo prodal vso svojo imovine.
Zlasti se odlikuje o tem oziru že prej omenjeno sodišče, o katerega neverjetni počasnosti so čujejo pritožbe vsaki dan. Po tri in tudi štiri mesece mora čakati stranka, predao je na svojo tožbo po-klicana prvikrat na razpravo.
Spremembo v sodnem poslovanju so nam prinesle tudi nove iyipiso za sodišča in sodne oddelke ter nove štampilje za vložni zaznamek, ki ga ima vdobiti vsaki spis, uložen na sodišče. Tu pa smo mi Slovenci pridobili eno izkustvo več za to, kak<5 se nas hote prezira o vsaki priložnosti.
Mi se niti ne čudimo več, da so se napravili na pr. v Trstu vsi napisi edino le v laškem jeziku, kakor da bi z sodiščem imeli opravila le čisti Romanjoli; mi se temu ne čudimo, ker vidimo sleherni dan, tla se ne samrt izvestni neodvisni krogi, temveč cel6 ljutljd, od katerih bi so imelo pričakovati nekaj več nepristranosti, vedejo tako, da je dunajska »Reiehs\vehr« vprašala po vsej pravici, spada-li Trst še k Avstriji ali pa v »Italio unito«, in vihra-li na tržaškem gradu še avstrijski orel ali pa laška trobojnioa ?! Jako nemilo pa nas je dirnolo, ko smo doznali (»d različnih strani, da so ho tudi za čisto slovenska sodišča napravilo štampilje za vložni zaznamek izključno le v nemškem, in v Istri v laškem jeziku.
Za tako postopanje se više oblasti ne morejo sklicevati niti na zakon niti na praktičnost, kajti po zakonu smo enakopravni in imamo enako pravico do rabe svojega jezika tudi v uradih, a gotovo se tudi no more smatrati praktičnim, da mora slovenska stranka iskati človeka, ki naj ji raz tolmači, kaj pomenjajo na njeni slovenski tožbi be-
sede: »Eingelangt beim k. k. Rezirksgeriehte« i. t. d.
Očitalo se nam bo morda, da smo malenkostni, če se pritožujemo radi takih postranskih stvari; po našemu inenenju so malenkostni tisti, ki nam celo v takih malenkostih kratijo naše pravice in nam hočejo dokazati o vsaki priložnosti, da smo mi Slovenci skoraj tujei na lastnih tleh.
Naši nasprotniki so mislili eelč, da naredijo novi zakoni konec slovenskemu uradovanju na Primorskem ; mi pa upamo, da pribori ravno novi način pravdanja sli »venskemu jeziku tudi na sodiščih uno veljavo, ki inu gre po številu prebivalstva, in da se bo so venska beseda, ki sc jc do sedaj skoraj le kakor mrtva črka skrivala v spisih, razlegala glasno i n j a s n o p o s o d n i h dvoran a h!
Demonstracije v Trstu.
(Interpelncija poslanca dr. Krekn, dr. Gregorčiča in
tovnriSev).
Mil. škof tržaški je hotel, kakor sam pravi doslovno v svojem pastfirkcm pismu od dne H. aprila t. 1., z ozirom na to, da se vsakonedeljnih cerkvenih govorov moški le malo udeležujejo, v Trstu moškim, vzlasti onim delavskega stanu ponuditi lepo priliko, slišati božjo besedo. Zato je določil vrsto večernih govorov v obliki konfereneij, v treh jezikih, v katerih se govori v tržaških cerkvah vse nedelje in praznike, to je v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Propovedi v slovenskem jeziku so bile določene za cerkev sv. Jakoba.
To strogo cerkveno stvar sta izrabila laško časopisje in tržaški mestni zbor v to, da sta nnj-strastncjc in nad vso sovražno napadala škofa in Slovane. Z vsemi mogočimi sredstvi sta delovala na to, da bi se zabranili slovenski govori v cerkvi sv. Jakoba. V seji mestnega zbora dne 17. marca so sklenili v slučaju, da hi mil. škof tega ne hotel storiti, da prepovedi mestni godbi nadaljnje sodelovanje v stolni cerkvi. V seji 4. aprila je naznanil župan, da škof z dopisom od dne 25. in 31. marca vstraja pri svojih ukazih ter da jc vsled tega naročeno mestni godbi, da naj ne sodeljujc več v stolni cerkvi. Mil. škof jc pojasnil svoje postopanje v svojem pastirskem pismu od dne 8. t. m. ter je dokazal jasno in točno, da se Italijani v Trstu nikakor ne morejo pritoževati, da bi v ccrkvcnem oziru trpeli kako krivico.
Dne 13. t. m. so sc pričele italijanske konferencije. Predmet teh govorov je bila apologija krščanskih načel z ozirom na družabno življenje; govori so prav posebno ugajali tržaškim katoličanom. Demonstracije, katere so istim soc. demokratje proti uprizarjali v cerkvi in na ulici, bi bile ostalo brez vsakega pomena, da jih nista časopisje in mestni zbor porabila kakor zaželjeno sredstvo za borbo proti slovenskim govorom, ki so bili določeni za 18. t. m.
Slovenci v Trstu so prepričani celo, da so sovražniki Slovencev porabili socijalne demokrate za omenjeno demonstracije kakor sredstvo za svoje namene. Zabraniti so hoteli italijansko konferencije zato, da se tem ložje onemogočijo s 1 o v e n s k e.
Mestni zastop je protestoval potem v posebni resoluciji proti konferencam, ukazanim od škofa, pri škofu in ces. namestništvu, poleg tega so je brzojavnim potom obrnil tudi do ministra-predsednika.
Načrt so je obnesel. V seji mestnega zbora od dne 15. t. m. je izjavil vladni zastopnik dr. baron Conrad, da je škof ravnokar naznanil namestniku, da se no bodo nadaljevale italijanske konferencije. Kmalu na to se jc tudi naznanilo, da so ustavljeni tudi nemški in slovenski govori.
Iz teh dejanj je zopet jasno, da so Bogu in cesarju zvesti) udani Slovani na Primorskem popolno brez pravic, da se pogoji za njih obstanek od dne do dno drznejo in nesramneje teptajo z nogami ter da so jim celo zabranjuje, gojiti versko življenje.
Poleg tega, da so se s tem napadale naravne in na papirju tudi zakonito zagotovljene pravice, napadala se je tudi drzno pravica, po ustavnih zakonih zagotovljena vsaki po zakonih priznani cerkvi do javnega izvrševanja cerkvene vaje.
Postopanje vlade v tem oziru nas sili, da to stvar spravimo prod državno zbornico. Ni namreč dvoma, da jc vlada dosegla, oziroma prisilila, da
je škofijstvo umaknilo svoje ukaze, da se imajo konferencije vršiti. Jasno je, da je škof, ki je več nego mesee dnij srčno vodil borbo proti mestnemu zastopu in se tudi ni zbal najhujših posledic, še le tedaj umaknil svoje ukaze, ko je vlada kapitulirala pred hujskači in ga silila, da naj jih umakne, namestil da bi ga podpirala v izvrševanju njegove svete dolžnosti ter z njegovo avtoriteto varovala tudi avtoriteto osnovnih državnih zakonov in države same.
V tem slučaju imamo zopet zabelježiti onih neštetih dejstev ponavljajočih se od leta do leta, da avstrijska vlada s tem, da kapitulira pred Italijani, direktno sodeluje z njimi, ko v Primorju Italijani pritiskajo Slovane na najbrezozirnejši način.
Ta slučaj je žalosten tembolj, ker poleg krivice proti Slovanom kaže tudi napad na pravice katoliške cerkve in svobodno gojitve verskega življenja. Vlada sc jc ozirala zopet jedino na neopravičene izbruhe nekaterih Italijanov in socijalnih demokratov, opravičeno razburjenje in novo grenko prevaranjo Slovanov pa je prezirala namenoma in naravnost pospeševala.
Podpisani stavljajo zato naslednji vprašanji:
1.	Kako opraviči eksoelcnca ministerski predsednik postopanje vlade v tem slučaju, vzlasti kako je spravi v soglasje z državnimi osnovnimi zakoni in z njenim varovanjem avtoritete ?
2.	Kaj misli ekscelenca ukreniti, da zboljša neznosno razmero na Primorskem ter da vendar jedenkrat tudi tam oskrbi zakonom njih veljavo?
Politični pregled.
K položaju. Iz krogov desnice pišejo zadnji »Reiehs\vehr« : »Parlamentarno položenje so jc spremenilo zadnje dni v toliko, da so se poravnalo diference, nastopi vso vsled nastopa barona Dipau-lija, tako, dajo za sedaj zopet zložnost v desnici. Parlamentariška komisija desnice je imela te dni težkega dela, ker tirolska skupina katoliške ljudske stranke nikakor ni hotela odstopiti od svojega namena, da k zatožbam ministrov predloži svoj motivirani dnevni red. O stvari so razpravljali v dolgih sejah in včeraj (v petek) še-lo se je posrečilo dovesti konservativce na drugo misel. G. Zallinger sc oglasi pač za besedo, da izjavi v imenu svoje skupine, da ista ni soglašala z dogodki zadnjih dni meseca novembra ter da se vzdrže glasovanja on in njegovi somišljeniki. V torek se završi razprava o zatožbi ministrov. Seja bode trajala dalje, nego sicer in o glasovanju no bode manjkalo hrupnih prizorov, soselmo tedaj, ako bode, kakor jo pričakovati, navzoč v dvorani tudi grofFalken-hayn in ko bode isti glasoval proti obtožbi.
V sredo prične razprava o jezikovnem vprašanju. Ta razprava se prične z izjavo ministerskega predsednika. Grof Thun, ki jo imel te dni različnih posvetovanj z voditelji večine, se nadeja, da bodo njegovi izjavi ta vspeh, da bodo razpravljali mirno toliko na desni kolikor na levi ter da pritrdo temu, da se izvoli jezikovni odsek. Od vprašanja, da-li opozicija vstopi v jezikovni odsek, je zavisno, kako se bodo stvari razvijale daljo. Ako opozicija pritrdi imenovanju jezikovnega odseka in ako se bode udeleževala delovanja v istem, potem ni nemogoče, da isti — ker se proglasi permanentnim — za časa zasedanja delegacij dovrši kakov načrt jezikovnega zakona. V naravi jezikovnega vprašanja je že, da ta načrt določi le okvir, ker podrobna dela bi bila prepuščena deželni zakonodaji in poti naredeb. Ko bodo zgotovljen ta načrt, potem bi se mogel državni zbor zopet sniti proti zaključku maja, začeti razpravo o jezikovnem vprašanju in skloniti dotični zakon. Vladi jo tudi namen, zopet sklicati državni zbor po delegacijah, ako bode jezikovni odsek v stanu izdelati jezikovni zakon. Vse je odvisno torej od opozicije in nje volje za sodelovanje v jezikovnem odseku. Seveda se nadejajo v krogih desnice, da bode še drug moment uplival za zložnost: predloge za obnovljenje pogodbe. Vse stranke soglašajo v tem, tla pogodbe, kakor jo jc predložila vlada, ni mogoče vsprejeti. Na desnici so torej za to, da sc predloge o pogodbe postavijo na dnevni red, da naj so vrši hitro prvo čitanje ter da naj se predloge izroče potem posebnemu odseku. Tega postopanja se treba držati, ker prvo čitanje vladnih predlog se mora
vršiti in se morajo izročiti isto posebnemu odseku. Odsek naj bi sklenil potem »oglasno, da se preko teh predlog stopi na dnevni red, kateremu sklepu bi se morala pridružiti zbornica. Pogodba v tej obliki bi bila odstranjena, vlada bi morala zaprijeti nove razprave z Ogersko, o čemer bi imela to prednost: zložnost parlamenta! Ako bi se uresničil ta načrt, potem bi bilo ublaženo medsebojno ogorčenje, dobili bi prostora za nadaljnje razprave in prijazncje bi so utegnil kazati nadaljm razvoj odnošajov. Res je sicer, da temu načrtu manjka še mnogo do uresničenja; toda, ako se isti posreči, potem ni izključeno, da pridejo zopet boljši dnevi za naš parlament. Ako pride tako, pa ne bode to vspeh grofa Thuna, ampak vspeh strank med seboj«.
Lepi nameni to — kdo bi jim ne pritrdil, kdo ne bi želel, da bi se dosegel dvojni, tu označeni namen : da bi prišli do uhlažcnja stasti in tako tudi do redne zakonodaje, povspešujoče javno blaginjo, ter da bi se po zložnih naporih vseh strank zmanjšalo breme, ki jc more nositi ta polovica države po svojem dosedanjem razmerju do ogerske polovico?! Kdo no bi želel tega — ali kdo sc more nadejati temu, kdo sc more nadejati, da bi bili pristopni takim ozirom oni nemški srditeži, ki vihte svoj bič nad vsemi nemškimi skupinami in na katerih tudi sedaj ni opaziti nobeno druge skrbi, nego to, da ne pogasne mod Nemci plamen uprav peklenskimi sredstvi zanetjene srditosti. Zahteva po proglašenju nemščino državnim jezikom je postala stena, pred katero se gotovo neba vse delovanje jezikovnega odseka, tudi čo bode izvoljen isti. Zal, da jc tako, ali jc tako.
Noto politično druitvo ▼ Dalmaciji. Izvršcvalni odbor stranke prava v Dalmaciji je imel dne 18. t. m. svojo sojo v Splitu. Razpravljalo se je o organizaciji stranke v Dalmaciji. Eseku-tivni obdor je odločil, da predloži vladi v potr-jenje pravila za zasnovanje političnega društva za vso Dalmacijo.
Xs Srbije. Vodja radikalne stranke in bivši minister-predsodnik Pašid je bil dne 24. t. m. pozvan na sodišče, ker je obtožen radi zločinstva. S prvega so namerovali utakniti ga takoj v zapor, pozneje pa so se premislili vendar in ostane Pašid na svobodi do proglašenja obsodbe.
Volitve za Skupščino se bodo vršile v kratkem in računajo, da bodo izvoljenih 2 tretjini zmernih liberalcev, ena tretjina pa naprednjakov in radikalcev. Vse stranke se udeleže volilne borbe.
Ne treba druzega, nego da pomislimo na dejstvo, da ogromna večina naroda srbskega pripada radikalni stranki, liberalni pa le velik del razumuištva, pa si lahko seštejemo na prstih, od kodi prihajajo ti računi in kako si jc misliti o njih, računi, po katerih dobi stranka, ki ima le peščico naroda za seboj 2 tretjini poslancev, a stranka, ki ima veliko maso za seboj, le pol 1 tretjino! Dobi, pravimo, kajti v Srbiji je vse mogoče. Zato že znajo skrbeti oni, ki imajo sredstva v rokah, da prod volitvami konstruirajo razna »zločinstva® in »veleizdaje«, da tako uničujejo nevarne nasprotnike, kakor kaže sedanja Pašidcva pravda. Isti krogi poskrbe tudi prav gotovo, da Pašid dobi o volitvah muogo dru-gov v — zaporu, ki bodo vsi — in to seveda le »slučajno« — sami taki ljudje, ki si niso želeli takega vspeba, kakoršnega je hotela vlada.
Vojna. — Amerikansko brodovje je že dospelo tikom pred obali otoka Kuba in je baje že začelo blokirati glavno mesto Havana. V Washing-tonu vlada ncopisnn bojevitost na vseh koncih in krajih: v vladnih krogih, po novinah, na javnih uli-cnhf V gledališčih itd. Ta bojevitost je menda posledica velikega optimizma, ki je porodil prepričanje, da bodeti blokada obrežja in okupacija otoka prava igrača, ki bode zahtevala le par tednov časa. Resni vojaški krogi, ki ne stoje notri v vrtincu, pa presojajo stvar veliko trezneje. Ne oporekajo sicer, da Zjedinjene države, opirajoče se na svojo veliko bogastvo, slednjič užugajo ubogo Španjsko, katere finance so razdejane popolnoma, ali ti krogi so prepričani zajedno, da bode oreh veliko trši, nego si domišljajo Zjedinjene države, kajti odpor Španjske v njenem obupu bode tolik, da bode Amcrikane stalo velikih žrtev, predno ga premorejo.
Hkratu pa prihajajo v javnost vesti o alc-janci med Zjedinjenimi državami in Anglijo. To bi bila provokacija vse Evrope; ali kakor bi bilo nečuveno to samo po sebi, neverjetno pa ni, kajti po
svoji pohlepnosti sti si sorodni obe ti državi. Amerikanski poslanik v Londonu je govoril te dni o pobrati nstvu obeh teh držav, meneči, da obe ti državi spaja svete misija »svobode in napredka«.
O da, svoboda, napredek in človekoljubje, katerih so sedaj polnil amerikanska usta, so prav iz istega kova, kakoršno je tisto poznano človekoljubje angleško, ki pušča v plodni anglo-indski državi umirati od gladu milijone ljudi, ki provzroča, da je anpležka uprava smrtno obsovražljena od domačega prebivalstva. Ruski listi ne morejo verjeti, da bi angleška predrznost mogla iti tako daleč. »Novosti« in »Sviet« povdarjata, da bi alejanea med Zjed. državami in Angleško provzročila odpor po vsej Evropi in bi izzvala nemudno intervencijo iste. Sicer bi Evropa čakala mirno, dokler se jodna vo-jujoČih držav obrne do jedne ali druge vlasti za posredovanje. Ruski listi povdarjajo tudi, da so simpatije kontinentalnih vlasti evropskih na strani Španjske.
Domače vesti.
Soeljalizem in vera. Včeraj so jo vršilo v prostorih tukajšnje soeijalno-demokratične zveze kontradiktorično razpravljanje o predmetu »Socija-lizcm in religija«, na katero je pozvala omenjena zveza očeta P a v i s s i c h a, da mu ovrže kakor neresnične njegove trditve o socijalizmu. Točno o po-ludnc jc počel o." Pavissich svoj govor, na kateri so mu odgovarjali več ali manj stvarno sodrugi Cnmber, Gerin, Ucekar in Malfatti. Razpravljanje pod predsedništvom sodruga Ucakarja, kije trajalo do 8'/t pop., se jo vršilo redno in gladko, ne da bi bili poslušalci, sestoječi večjidol iz delavskih krogov, — razum neznatnih izjem — motili razpravljanje.
Izvajanja o. Pavissich-a in protigovornikov označimo nekoliko obširneje v jutiršnji številk.
Veselica pevskega društva rujanskoga „Zarja" se je vršila včeraj prav lepo in je bila udeležba veliko veča, nego je bilo pričakovati ob skrajno neugodnem vremenu.
Zemljevid slovenskih pokrajin. V našem uredništvu se nahaja pola za priglašenjo in naročbo na zemljevid slovenskih pokrajin, katerega izda Matica slovenska, ako se priglasi zadostno število naročnikov. Kdor želi naročiti se na ta prepotrebni zemljevid, naj bo potrudi v naše uredništvo. Plača sc 2 gl. in sicer Se-le o prejemu zemljevida.
Človekoljubje tržaSklh Italijanov. Ko je
bila lani vslcd volilnih izgredov v okolici tržaški pahnjena v nesrečo marsikatera družina okoličan-ska, in ko je ljubljanski mestni svet — vsled inicijative gosp. župana — dovolil tem družinam podporo, bilo je vika in krika v »Piecolu« in v mestnem svetu tržaškem proti ljubljanskemu mestnemu svetu in obdolževanja, da se poslednji identificira Bi* zločinci. Vse drugače pa letos, ko je bilo radi izgredov proti propovodim zaprtih nekaj najetih razgrajačev. Mestni svet tržaški je dovolil 1000 gl. za zaprte, in glasnik istega, »II Picoolo«, tekmuje v nabiranju podpor ne le za rodbine zaprtih, ampak kar naravnost za zaprte same. Italijani delajo tako seveda iz golega — Človekoljubja! Ko pa so Slovenci storili isto, je bilo to — barbarstvo, d&, eeld : zločinstvo! Ah, kako človekoljubni so naši ljubi in dobri Italijani!
Pretep vsled laškega Izzivanja. Sinoči ob 68/i uri je prepevala v nekem tramwajskem vozu, ki je imel oditi iz liarkovelj, neka družba slovenske pesmi, V družbi sta bila tudi 1 Kletni Ivan Rapotec in njegova 1 dietna sestra Marija iz Sežane. V istem vozu je sedela tudi veča družba Italijanov. Kakor zmiraj in povsod, ter si že ni drugače misliti, so začeli Italijani zasmehovati slo-vensko petje, rogati se in zabavljati. Toga ni mogla slovenska družba prenašati ravnodušno in hladnokrvno. Ivan Rapotec, ki se jc čutil največ žaljenega s tem, je povedal Italijanom par gorkih, ter se jim je postavil po robu. Iz tega je nastal prepir. Italijan, 221etni mehanik Ivan Lorenzon, se jc dvignil in — zasvital se je nož.
Ob takej okolnosti ne ostane navadno brez posledic. Tako je bilo tudi takrat. Slovenec Rapotec, ki se je poprijel z Italijanom Lorenzonom je tega poučil prav pošteno, kaj se pravi izzivati Slovence — tako, da je moral prihiteti zdravnik z dravnižke postaje, ki je obvezal Lorcnzonu nekaj
ran in ga je dal odnesti v Itolnišnioo. Rapotec jo bil aretiran in žnjim tudi neki K. Serazutti, ki so je utikal, ko jo bil Rapotee že aretiran.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Uretl je daroval g. Maksimiljan Milič v Repnič-u 1 gld. 23 nvč.
Nove orulje postavljata brata Zupan v iupni cerkvi pri Sv. Antonu pri Kopru.
Iz Skednja nam pišejo: Gospod urednik! Res ne morem drugače, nego da Vam sporočim, da so je v minolem tednu dogodilo dvakrat — v petek 22. in soboto 23. t. m., da so vojaki našega domačega polka — ako se ne motim, 4. bataljona — ko so korakali po vasi, prepevali tisto izzivalno, Slovence sramotečo pesem »Nellapatrinde Rossetti«. To nas jc peklo tembolj, ker so se nekateri poita-lijančenci in sovražniki naši — videči, da nas celo c. in kr. vojaki izzivljajo z isto grdo pesmijo — krohotab na voh glas.
Mi opozarjamo na to slavne civilne in vojaške oblasti o pravem času, ker ne sprejemamo nikako odgovornosti za kake morebitne posledice, ako bi sc ponavljala taka izzivanja. Vojaškim oblastim jc menda lahko zabraniti tako početje. Mar niso strasti razpaljene že dovolj, da bi jih smoli razpihavati Se bolj ljudje, ki nosijo cesarsko suknjo ? !
Iz Ospa nam pišejo: Istrn le naprej! Tako sem vzkliknil, ko sem o velikonočnih počitnicah nekoliko klatil po okolici Koporski. Na deželni cesti, ki zaviva pri Orehu v prijazno dolino Osapsko, je mična vas Oap. Koj o gorenjem vhodu v vas visi na lepi hiši krasna deska z napisom : »Pcvsko-bralno društvo Domovina«. Kakor so mi pravili, obstoji druitvo že pol leta, ima pet časopisov in dober pevski zbor, ki pa bi bil lahko veči in boljši, ako bi bilo več vneme in gorečnosti! Čitajo prav radi, posebno mladina. Tako je prav, le izobražen človek more med ljudi. Kdor dandanes ne čita, ni za svet. Videlo se mi je takoj na mladenčih, da so bolj uljudni, nego drugod, kjer še spfe. Osp jc od nekdaj čisto slovenska vas, pa znal ni tega do novejših časov. Vso žvrgoli in bo Se bolj — le slovensko. Saj pa imajo, — tako so mi rekli, prav dobro šolo. Le neki tolsti slavček neče poti v soglasju, ampak kroži stare hripavc »vižc« po svoje.
Četrt ure naprej leži v vedno zelenih oljkah vas Gabrovica ; tudi tukaj imajo »bralno društvo«, ki vspeva prav lepo. V Vašem listu sem čital, da obstoji tudi v bližnjih Mačkolah bralno družtvo, ki dobro napreduje. Nasproti spodnje italijanaške Škofije je na Plavji pevsko bralno društvo »Straža«, katero tudi vrlo napreduje, in upamo, da ostane zvesta straža proti navalom Kopcrskih Italijanov in njih podrcpnic.
V narodnih Dekanih, kjer je narod probujen in slovensko zaveden, sem čul žalostno novico, da tamošnje županstvo dopisuje z oblustmi italijansko! Zbudite se odborniki in zahtevajte v javni seji, da se odpravi ta — recimo: neumnost!
Vsaj vi narodni možje iz Dekani, Ornikala in Predloške župnije ne smete trpeti, da bi vas županstvo smešilo navzgor!
Narod se jo začel prebujati. in to daje upanje na boljšo bodočnost Istre. Rojaki, kar vas jc Bog dal, le naprej!	Naroden vojak.
Razglas. Od c. kr. ravnateljstva pošte in brzojava smo prejeli: Hrzovlak št. 1000, ki prične voziti počenši s 1. majem t. 1. na progi Trst-Kormin in ki bode odhajal iz Trsta ob 5, uri 35 min. pop. ter imel v Korminu iste zveze kakor osebni vlak št. 1U10, uporabljal se bo za prevažanje pisemske pošte, namenjene v Italijo, na Tirolsko in dalje, na isti način kakor osebni vlak številka 1010.
Za hrzovlak št. 1000 bo oddajati pisma na glavnem poštnem uradu v Trstu do 5. ure pp. in, ako so ista priporočena, do 4. ure 50 min pp.; na poštnih podružnicah Tergesteo, Piazza Giuseppinu, Rarricra vecchia in Giardino puhlico do 4. ure 45 min pp.; na poštni podružnici v svobodni Inki do 5. ure pp. in slednjič na poštnem uradu na kolodvoru južne žolezniee, ozirzma v poštni nabiralnik, nahajajoči se v veži železniškega poslopja, do 5. ure 20 miu pop.
Kako je prišel 8-leteii dečko do sladčič. Gospa R. de Nitri vzela je k sebi 12-letnega nečaka Ivana in 8-lctnoga Marija Mitri. 8-lctni Marij jc imel nekaj časa sem uprav divno življenje v družbi svojih sovrstnikov, kajti česar mu je poželelo
sroo — vsega je imel — paštete so kar letele v želi nlček. Brateil Ivanu s<* je dozdevalo to čudilo in je vprašal malega Marija, kje je dobil denarja. Ta mu je povedal, da je ukradel teti 1M) gld. Na to si je dal Ivan izročiti ves denar, ki ga je imel mali brate«* in sieer X,'5 gl. Ker ni bilo tedaj tete doma, je poskril Ivan teli jrj. v nekem zidu v nIi«*i Ponziana. Ko »e je vrnila teta, jej je povedal Ivan vse ter sta šla po skriti denar. Teti je manjkalo ne samo !M> gl., marveč 11") gl. Y petek je vzela teta malega dečka seboj ter ga je odvedla na policijo, kjer jih je slišal dovolj — če izda kaj.
Policijske vesti, - Aretirani so bili: sinoči ob 7. uri .'il »-letni kmet Viola Josip iz Kopra na Helvederju radi razgrajanja; danes zjutraj ob 4. uri Sejn Josipina in Skerl Josipi na na Aeijuedottu radi pohajanja; včeraj po noči 21-letni mizar Ivan Hazalič iz (Joriee, 27-letni Silvester Bizjak, 30-letni zidar Zlobec Josip iz Trsta ter 33-letni kovač Pragotin Komelj radi razgrajanja in sinoči Andrej Mrevič, čevljar radi razgrajanja ter pobijanja v neki ljudski kuhinji na Helvederju. Pobil je za kakih 11 gld. loncev. O pobijanju se je močno ranil.
Koledar:
Dane« v pondeljek 25. : Marko, evang. Armin, muč. Jutri v torek 2«. aprila: II. Klet papež, Marcelu papež
Solneni Izhod ob 4. uri 4."J min. Zahod „ 7. „ 14 „
Lunin : Izhod ob (». uri 44 min. Zahod „ —. „ — „ Tu je 1H. teden. Danes je 114. dan tega leta, imamo toraj Se 2f>l dni.
Zadnje vesti.
Madrid 24. Uradni list objavlja dekret, s katerim se razveljavljajo pogodbe obstoječe z Zjedi-njenimi državami in sc določa amerikanskim ladijjam rok petih dni, da zapuste španjska pristauišča. I)a-si Španjska ni bila pristopila parižki konvenciji, je vendar odredila vlada, da je spoštovati določila prava na morju glede spoštovanja neutralne zastave in blokad, kakor pri Zjedinjenih državah. Glede zaplenjevanja ladij in blaga sovražnikovega pod njega lastno zastavo kakor tudi vojne kontrebandc pod katerosibodi zastavo, podeljuje se spanjski mornarici in nje jk»možnim križarjem pravica preiskave na odprtem morju v smislu določil mednarodnega prava. Pod pojm kontrebandc spadajo topovi, orožja, streljiva, snovi za razstreljivanje vsake vrste.
lVnsIiIngtou 25. Tu menijo, da do prvega spopada pride pri filipinskih otokih. Amerikam bi hoteli tu skoro zadati odločilni udarec, da bi tam nahajajoče se vojno Indije njihove mogle potem hiteti na pomoč amerikanskomu brodovju v Anti-lah. (Antili so skupina otokov, kateri pripada Kubi)
MadrUl 25. V Havani je baje zbranih 50.000 mož. Vojaški poveljnik Arolas je odredil, da je iz meščanov zasnovati sodišča, ki naj bi sodila zločince, kateri ))i hoteli izkoriščati eventu-velno zmešnjave,
London 25. Blokada Kube še ni pričela. Tu mislijo, da se blokada omeji na Havano in ona mesta, ki so združena po železnici s tem mestom.
Draždant 2 o. Slovesnosti so se zaključile z včerajšnjim plesom na dvoru, katerega sc jo udeležil tudi cesar Fran Josip. Cesar je odpotoval po noči.
DlinnJ 25. Stanje nadvojvode Leopolda se je resno poslabšalo.
Praga 25. Včeraj so množice razbile okna nemškega društva »Schlaraffia«. Policija je zaprla krivce. Neki nemški dijak jo bil zasramovan. Za-sramovalca so zaprli. Vsega vkup so zaprli 4 osebe od katerih pa so 2 takoj izpustili na svobodo.
D liliji Ž4. Na volitvah v odbor pomočnikov trgovinskih služnikov so zmagali socijalni demo-kratje. Prišlo je do opetovanih spopadov mej poslednjimi in krščanskimi socijalisti. Policija je spraznila prostor pred mestno hišo, kjer je bilo zbranih kakih 12 tisoč ljudij ter jo zaprla kakih <>0 oseb.
Dumi,j 25. »Extrapost« hoče vedeti, da je grof Badeni zbolel na umu ter da se nič ne ve, kje da biva sedaj.
Zahvala in priporočilo.
Niže ud&no podpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prijateljskim potoni izstopil iz tvrdke Alt« k Zadnlk.
LočivAi se torej od dosedanje tvrdke, dolžnost mi je, du *e najtopleje zahvalim vnem onim strankam, ki so me v dosedanji moji tvrdki obiskovale in podpirale.
Ob jednem naznanjam, da začetkom majnika odprem pod svojo tvrdko uže dobro znano trgovino, ki je do sedaj veljala pod imenom gospoda B. Piochelii, Corso Rtv. K.
V	tej trgovini dobivalo se hode najnovejAe modno blago, u. p.: najboljše motko in žensko perilo ; čipke, vezenje in razne druge galanterije; ovratniki, ovratnice, kroje iz pariS-kih tovarn ; vse priprave, ki so potrebne novorojencem.
V	zalogi hode najl>oljia bombažina, inimolin in sploh vse, kar ne v družini rabi.
Potrebnih reči za dekliške 5ole, viSe naobražbe ročnih del bode napravljen najboljfti izbor.
Nadejajoč se, da kakor sem do sedaj bil odlikovan mnogoštevilnim obiskom, da me obiSčejo tudi v novi lastni moji trgovini vse dosedanje mi pripoznane odjemalne stranke.
Priporočujoč se Se posebe, beležim se najudaneje in z odličnim spoštovanjem
Ivan /adnik.
NB. Dopisuje se in govori slovenski, hrvatski, nemški in italijanski.
Trgovinske vesti,
Itiiflimpcfttii. Pšenica za Rept, 10"li2—10*64. Pšenica za spomlad 1898. 14'5tf>. do 14U.r>. Oves za spomlad 7*60—7*60 Rž za spomlad 945 do 9*65. Koruza za maj-juni 1898. 5 JK) do f)*92.
Pšenica: ponudbe in povpraševanja povoljne. —Prodaja 40.000 meterskih stotov. Vreme: deževno.
Huvre. Kava Santo« good, average za april 35*— za avgust 3f»*f>0 frankov za 50 kgr.
H a in burit. Hantos good average za mesec maj 28*75 za juli 29*— za september 29*75 za deqember 30*—
Viljelmov čaj
od Frana WiMn-a lekarnarja v MlMen
(Spodnjo Avstrijsko)
pobtva se v vseli lekarnah. Paket stane 1 k Id.
Zavod za nniforiniranje in civilna trojačnica
Frana Jiras
ulica i'aserma 9 — t Trsta — ulica Caserma 9 Priporoča se
za napravo uniform lil civilnih oblek.
Postrežba poštena.
Tjf Zaloga vsen vrst za nnilorme po tovarniških cenah.
KAROL MARGONI
Trst, Piazza deile Poste St. 1
ZASTOP IN VELIKA ZALOGA KOLES
METEOR, B. S. A. BAMBUS
ln vneli pripnrikov /.a kolesarje.
Zamena in kupovanje vsakovrstnih koles. Oddaja v najem In popravljanje. Zaloga suhe klobučevine „FLESIBLE" za hitro čiščenje kovine, posebno nikiliranih delov kolesa. Zastop več tovarn za predmete Iz kavčuka. Škropilnice i* peronosporo „TEKMOREL". Vse po konkurenčnih cenah.
Komisijske zaloge
za zelenjad in ovetlioe
v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih,
z letnico „1898"
si\ sodno upisano varstv. znamko „Medved".
Dobijo se pri vseh večjih avstrijskih kupcih z mešanim blagom.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 vrst semena sca zelenjad in cvetlice samo jedni tvrdki. Sveža, pristna semena od tvrdke Edmund Mauthner
(Budapest, Andrassvstrasse 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže zraven stoječa ilustracija, previđeni sfe sliko medveda in imenom
MAUTHNER.
SVARI SE PRED PONAREJANJI.
Motori na par z nerazpočljivim kotlom
od 1 do 50 konjskih moči,
najpriprosteji in unjcencji od kateregakoli drugega zistema ter 50°/o prihrambe. Prosti so koncesije v vsaki delavnici.
„IDEAL" na roko in na par
z nepokvarljivim kamenom, prepotreben za vsakega posestnika, 40°/0 prihrambe moči, melje v vsaki meri od najtineje do debele moke za žgance, zmelje v 1 uri 4f)0 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela.
Vin Molin piccolo Stv. 2 GESSI & PAOLINI V TRSTU, Via Molin piccolo Stv. 2
Generalni zastopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par:
C. H. Hoffmelster — Dunaj.

Mehanična delavnica
ANTONA SKERL-A V TRSTU,
Via S. Luz/uro Sir. 6, nasproti palače Salem.
Zaloia oripalnili šivalni!) strojev „Aflria" iz Budimpešte in koles
is najbolj slovečih notranjih in inozemskih tovarn. Šivalni stroji se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno nlklllraiije.
Zaloga vseh pripadkov za kolesa in šivalne stroje.
W Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev.
Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja io naroČbe zvrfiujejo se naj natančneje, brzo, po nizkih cenah.
fi