Glasilo krajevne skupnosti Kog Št. 59 9.8.2004 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- KAZALO DNEVI TIJRIZMA NA KOGU..........................................................................2 GRADNJA NEKDANJE OKRAJNE CESTE VITAN -................................5 GRADNJA NEKDANJE OKRAJNE CESTE VITAN -................................ tf SV. BOLFENK NA KOGU................................................................................6 PRAZNIČNA MIZA...........................................................................................7 POROČILO O DELU KS KOG ZA LETO 2003............................................9 UREDITEV CENTRA KOGA.........................................................................12 ZAKAJ OBNOVA ASFALTIRANJA IGRIŠČA IN NE OBNOVA JAVNIH POTI...................................................................................................................13 l' NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ LAHKO RAZMIŠLJAMO TUDI TAKOLE S STRANI KS.......................................14 ŠE O RAZPISU KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA...............................15 IZBRANI IZVAJALCI DEL V KS KOG ZA LETO 2004...........................15 V GOMILI OBELEŽILI DAN DRŽAVNOSTI............................................17 OB VSTOPU SLOVENIJE V EU....................................................................17 DRŽAVNA MREŽA POTRESNIH OPAZOVALNIC.................................13 OPAZOVALNICA KOG..................................................................................18 ADAPTACIJA PROSTOROV NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KOG...............21 ŠOLSKE NOVIČKE.........................................................................................22 EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA.........................................................23 GRADILI SMO STOPNICE DO ZVEZD......................................................26 NOVI PRIŠLEKI IZ AFRIKE........................................................................33 ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV.........................................................36 1 - Novice št. 59, 9.avg.2004 - DNEVI TURIZMA NA KOGU Turistično društvo Kog vam predstavlja program prireditev, ki bodo tudi letos potekale na Kogu od 12. avgusta do 14. avgusta. Pričakujemo in želimo, da Si prireditve ogledate. Veliko dela je bilo vloženo v pripravo tega programa. Morda kdo misli, da je to tako enostavno pripraviti. Toda lahko vam povem, da je vsako leto težje, ljudi voljnih v teh počitniških dneh, je zelo malo, mnogi so že obupali in ne sodelujejo več. Pa mi dovolite, da predstavihi posamezne prireditve. Ob 18. uri na VITANU POSTAVITEV OBNOVLJENEGA OBCESTNEGA KAMNA IZ LETA 1902 Več o sami gradnji ceste in o obcestnem kamnu lahko preberete v posebnem članku. Vabljeni ste vsi krajani, da pridete ta dan na Vitan. Zbrali se bomo ob grbu, gospod Janko Klanjčar bo povedal nekaj o tej cesti, odkrili bomo ta kamen in se srečali s prijatelji, ki bodo prišMz smeri Središča in Miklavža. Kmečke žene in vinogradniki bodo pripravili pogostitev. Nato pa se bomo popeljali s kolesi, kočijo in avtomobili proti Kogu pa prireditveni prostor. Ob 20. uri na KOGU Odprtje razstave: USPEHI ift PRIZNANJA NAŠIH VINOGRADNIKOV Povabili smo vinogradnike^ ki imajo gorice na Kogu, da sodelujejo na tej razstavi. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Kulturnega društva iz Miklavža in sicer je to skupina, ki igra na ljudska glasbila. i' Ta večer bomo še posebej pozdravili gospoda Stanka Curina, priznanega vinogradnika. Vinogradniki pa bodo pripravili degustacijo svojih vin. 2 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- P1T1K, 13. avgust 2004 Ob 9. uri na KOGU SREČANJE UPOKOJENCEV IN TEKMOVANJE V VRTNEM KEGLANJU Prav s ponosom že vrsto let opazujemo, ko se na dan srečanja upokojencev vrstijo kolone avtomobilov in avtobusov na Kog. Mnogi se vsako leto udeležijo tega srečanja in vedno znova so presenečeni nad našo gostoljubnostjo. Tako bo tudi letos. Izvajali bodo tekmovanje v kegljanju. Po kegljanju bo razglasitev rezultatov, kulturni program, ki ga bodo izvajali pevci pevskega zbora DU KOG in pa učenci šole Kog, ki so tudi letos pripravili zanimiv program, skeč - Babica in dedek gresta v Evropo. Nasmejali se boste od srca. Gostje bodo imeli možnost popeljati se s kočijo po okolici Koga. Nato bo kosilo in zabava s plesom. Program bo tako kot vse dni spremljala ponudba na stojnicah. Na voljo bodo dobrote gospodinj s Koga, gostinska ponudba ter možnost nakupa spominkov. Ob 20, uri v dvorani na KOGU GLEDALIŠKA PREDSTAVA: KASTELKA Kulturno društvo Miklavž pri Ormožu bo izvedlo svojo odlično gledališko v igro Kastelka. Šolarji ne plačajo vstopnine. Predprodaja vstopnic bo v trgovini na Kogu in pred pričetkom predstave. SOBOTA, 14. avgust 2004 Ob 9. uri na igrišču na KOGU NOGOMETNI TURNIR v izvedbi športnega društva Kog, prva tekma na obnovljenem igrišču. Ob 11. uri na KOGU SREČANJE INVALIDOV OBČINE ORMOŽ Tudi invalidi občine Ormož so postali naši redni gostje. Na ta dan bodo imeli svoje letno srečanje in mi jim želimo dobro počutje na Kogu. 3 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Ob 11. uri na KOGU SREČANJE KURIRJEV TV 15 S Kurirji letos praznujejo 60. obletnico ustanovitve. Pridružili se jim bodo še planinci-pohodniki. Pri spomeniku v parku bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali: godba na pihala iz Središča, recitatorka, kvartet Deteljica in pevski zbor DU KOG. Po programu pa se bodo pridružili vsem na prireditvenem prostoru. Ob 14, uri na igrišču na KOGU NOGOMETNA TEKMA MED EKIPO SLOVENSKEGA PARLAMENTA IN EKIPO OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ Tekma je obljubljena in upam, da nas ne bodo pustili na cedilu in bo prav gotovo privabila veliko število gledalcev. Ob 15. uri na igrišču pred šolo na KOGU POSTAVITEV KLOPOTCA Postavljanje bo spremljal kulturni program, ki ga bosta izvajala domača humorista Janko Klanj čar in Jožko Kolarič, učenci šole in gosti ETNO SKUPINA »VESELI KMEČKI GODCI IZ VINSKE GORE ». Ob 15. uri pred zgradbo KS na KOGU OBČINSKO TEKMOVANJE GOSPODINJ V KUHANJU KISLE JUHE Spet se bo do na odprtem ognjišču pomerile gospodinje naše občine v kuhanju kisle juhe. Kar bodo skuhale, bo najprej ocenila strokovna komisija, nato pa jo boste lahko tudi vi poskusili. Lanske so bile odlične, pa tudi kadilo se je kar pošteno. Ob 16. uri na igrišču pred šolo na KOGU VAŠKE IGRE Letos bodo izvedli igre na temo vinogradništva, zato bodo ekipe sestavljali priznani vinogradniki iz občine Ormož in Ljutomer, seveda pa ne bodo manjkali naši domači. 4 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Ob 19. uri na prireditvenem prostoru na KOGU ZAKLJUČEK DNEVOV TURIZMA Ob ponudbi na stojnicah in gostinski ponudbi ter znanem ansamblu v SREDENSEK iz Velenja boste lahko pričakali zaključni del tridnevne prireditve. Prisrčno vabljeni na vse prireditve. Povabite tudi svoje prijatelje, ki tudi radi pridejo na Kog. Naj bodo to dnevi prijateljstva, lepih občutkov in ponosa, da so tudi na Kogu sposobni in dobrohotni ljudje. Za Turistično društvo Kog Anica Pevec 5 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- GRADNJA NEKDANJE OKRAJNE CESTE VITAN -SV. BOLFENK NA KOGU Ormoški okrajni zastopnik dr. Omulec je v letu 1901 dal izmeriti traso ceste Vitan - Sv. Bolfenk na Kogu tako, da so pozimi bili izdelani načrti, gradnja pa se je pričela 1902. leta. Še isto leto je bila cesta zgrajena do hiše Jožefa in Urše Kerenčič v Jastrebcih. Drugi del ceste, do cerkve Sv. Bolfenka je bil dograjen 15. oktobra 1903. Novozgrajena cesta je bila prej globok in blaten klanec, ki je bila ob vsakem močnejšem deževju, še posebej v jeseni ali v mokri zimi, praktično neprevozna, saj je klanec »zalezel», kot so rekli domačini. Zemlja je z obeh strani zasipavala klanec, ki je bil suh le v najhujši suši, drugače pa večno v blatu, poln »žlakov». Klanec je bil z obeh strani porasel s trnjem, divjim šipkom, kopinjem in plevelom. Na večih mestih je bila v klancu pečina, ki je ovirala promet z vozovi. Na nekaj odsekih je bila v klancu velika strmina, tako da ni bilo mogoče voziti težjih tovorov (gnoja, sodov vina...) v Nova trasa ceste ni bila speljana povsod po stari trasi - klancu. Ze na začetku, na Vitanu, je bila speljana severno od starega, globokega in zrezanega klanca. Ostanki tega klanca so vidni še danes in sicer desno od obstoječe ceste, kjer je bil globok jarek proti Borkovi njivi, vendar je jarek danes zasipan. Tam, kjer so danes mostovi čez Trnavo, je bil prvotni klanec v isti višini kot travniki. Čez Trnavo je vodil samo plitev most, ovinkov kot so danes ni bilo. Na novo zgrajeno cesto so zelo kmalu pričele leteti pripombe voznikov vpreg, ki so trdili, da ima cesta na Vitanu, v križišču, preozko ustje tako, da ni mogoče s stare ceste na novo zapeljati daljšega voza. Vozniki so tudi trdili, da je cesta ponekod prestrma tako, da navzdol ne morejo voziti drugače kot tako, da vozove »zapirajo». Pripombe so bile tudi na ozkost in preveč oster kot ceste v Vodranski vrh in proti Lačeveški kapelici. Tone Luskovič 6 ~ Novice št. 59, 9.avg.2004 -PRAZNIČNA MIZA Prazniki so nekaj posebnega. V pričakovanju je vse naše notranje hrepenenj*. Že od otroštva, pa do poznih let. Če povprašamo naše sorodnike v poznerr. življenjskem obdobju, porečejo: kako čudovito je ob praznikih dišalo. Dišalo p a domačnosti v naših domovih, dišalo zunaj hiš, dišala je narava. Vse to so nan znale pričarati skrbne roke naših mater in babic. To so naše slovenske korenine, ki se jih nekateri dobro zavedajo, nekateri pa ob tem samo zamahnejo z roko. Ii kaj me je vzpodbudilo k temu razmišljanju ? Letošnja razstava, ki so jo na cvetno nedeljo pripravile kmečke žene ra Kogu. PRAZNIČNA JEDILA OB VELIKI NOČI - s poudarkom na jedilih, ki so narejena iz moke. Tako so nastale prave slovenske dobrote. Sama se še spominjam iz otroštva, kako je moja mama znala speči za Veliko noč mlečno štruco, spleteno iz dvojne kite, posejano z rozinami. To mi je res ostalo v spominu. Skušala sem jo posnemati, a nikoli nisem bila takšen mojster, da bi to uspelo kot je njej. Včasih sem jo celo kupila že narejeno. Ampak, ko sem jo rezala, me je peklo pri srcu, ker to ni bilo to, kar sem nosila v spominu. Moja, doma narejena, res ni bila tako lepa, a so me moji domači tolažili: mama, saj je tudi tvoja dobra, pa še ti si jo naredila. Sčasoma sem se naučila speči tudi potico. Orehovo in makovo, tisto, za katero reče moj sin, da imaš po njej črne zobe. Zato toliko bolj občudujem prave potice, domače, vsa jedila, ki so narejena doma. Ne vem, jaz sem strašno ponosna na vse, kar naredimo sami. To je tisto, po čemer bomo prepoznavni v Evropi. To bi morali ohranjati, čeprav nas na vsakem koraku spremljajo industrijski izdelki, ki pa se po okusu ne morejo primerjati z našimi domačimi. Mene vedno spominjajo na neki nedorečeni, kemični okus. Pa se vračam nazaj k razstavi. Skrbno je bila pripravljena. V soboto zvečer. Prekrasni namizni prti, doma izvezeni, nekateri res že zelo stari. Tistih rok, ki so jih vezli, že zdavnaj ni več. So del spomina domačih, ki jih še hranijo. Spomina. Na te prte so bile položene potice. Orehova. Zavita tako, kot bi s čopičem potegnil po testu črto. Rozinova. Tako mojstrsko razmeščene rozine, kot bi izmeril razdalje od ene do druge. Pehtranova. Poznate pehtran? Večina ne. Pa je nekoč rasel na naših vrtovih. In še raste. Pa sredi teh potic spleteno kokošje gnezdo in kokoška na njem. Vse to narejeno iz testa. Ko so domači otroci opazovali svojo mamo pri izdelavi teh mojstrovin, jim je to sigurno sedlo v srce. V spomin. Kot meni roke moje mame. Pa spleteno srce, sestavljeno iz kit in še mnogo drugega peciva. In kruh, pečen v domači krušni peči. Pa žegen in z veliko mero natančnosti nariban hren. Vse to so opazile oči, ki to spremljajo z občudovanjem. 7 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Ampak, potem se vse konca. Nekje v grlu obstane en čuden cmok, ki ne gre nikamor in te tišči, da ti nazadnje pride do možganov. Zapusti ti srce in čustva in nenadoma postaneš realist. Obstojiš sredi tega razstavnega prostora in rečeš: kje pa so ljudje, da bi pogledali to lepoto? Koliko mladih je prišlo in pogledalo to razstavo? Koliko mladih bi znalo speči te dobrote, čeprav prvič morda nespretno, a vendar bi to ohranili? Pa saj ne bomo tujcem pa tudi domačim postregli s pizzami in drugo hitro pripravljeno hrano! Tisti, ki pridejo, oziroma bodo prišli na Kog, lahko to hrano kupijo tam, kjer so doma. Tu pa jim moramo ponuditi naše, domače, kogovsko, slovensko. Ja, slovensko hrano, ki jo pridelamo doma in ni poškropljena z vsemi vrstami kemičnih pripravkov, da zgleda na oko lepo, v našem telesu pa se časovno nabira v nevarno kačo, ki nas nekega dne začne razjedati. To sem mislila povedati, dragi naši krajani. Pa vse dobronamerno, tako da vas malo spomnim na to, kar sami dobro veste, kar je shranjeno tudi v vaših srcih. Pa ste ga žal pozabili odpreti. Odprite to srce, pa poglejte kdaj pa kdaj v njega. Kaj je v njem shranjeno? Kaj vse? V tem majhnem prostorčku, ki ga nosimo vsi s seboj. Nekoč je nekdo zapisal: zakaj ne nosite svojih src v dlaneh? Jaz nisem za to, da bi ga kar tako nosili, ker se srce lahko prehitro rani. Kar imejmo ga tam, kjer je. Samo odprimo ga včasih in pojdimo z njim med druge ljudi. Anica Pevec 8 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- POROČILO O DELU KS KOG ZA LETO 2003 KS Kog je v letu 2003 delovala v skladu s Statutom Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož št.3/14 z dne 26. 9. 1999). Svet KS Kog je v letu 2003 imel sedem rednih sej in pet izrednih sej sveti. Na seje sveta KS so bili vabljeni: podžupan občine Ormož, občinska upravs, člana občinskega sveta Ormož iz območja KS Kog, urednica odbora za izdajo krajevnega glasila Novice ter sredstva javnega obveščanja. Svet KS je bil m svojih sejah sklepčen, razpravljal in sklepal je predvsem o naslednjem: - programu vzdrževanja pokopališča, zbiranju ponudb in imenovanju komisije za izbiro najugodnejšega izvajalca; - o programu rednega vzdrževanja cest, ki so v upravljanju in vzdrževanju KS Kog; - zbiranju ponudb, imenovanju komisije za izbiro najugodnejšega izvajalca in izbiri najugodnejšega izvajalca; - o programu vzdrževanja javnih površin v KS, zbiranju ponudb in imenovanju komisije za izbiro najugodnejšega izvajalca in o izbiri najugodnejšega izvajalca, - o tekočem čiščenju in vzdrževanju prostorov, ki so v lasti in upravljanju KS in o izbiri najugodnejšega izvajalca; - svet KS seje seznanil s spremembami na področju izvajanja SOPS-a; - o zahtevku za vračilo preveč plačanega krajevnega samoprispevka; zadevo je KS predala v reševanje pravni službi občine; - o izhajanju krajevnega glasila v letu 2003; - o podaljšanju začasnega financiranja KS Kog od 1.4. do 31.5. 2003; - o višini najemnine grobov na pokopališču v letu 2003; - o določitvi višine najemnine za najem prostorov, ki so v lasti ali urrravlianiii K Si Kn&m "L---- ---j — ---D' - o zaključnem računu in poročilu o delu KS Kog za leto 2002; - o finančnem načrtu KS za leto 2003; - o določitvi oglasnih mest v KS za izobešanje osmrtnic; - o možnosti uvedbe krajevnega samoprispevka za območje KS Kog; - o predlogu za sklic zbora občanov za območje KS Kog z namenom seznanitve delovanja KS Kog in tekoče problematike v KS Kog; - o predlogu odloka o predkupni pravici občine (zbiranje predlogov parcel in objektov); 9 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- - o sklepu o prenehanju upravljanja javne službe (7.člen Odloka o prenosu izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na KS); - o imenovanju komisije za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo izkopa za potrebe elektro dovodov do KS Kog; - o realizaciji finančnega načrta KS Kog do 30. 6. 2003 in prerazporeditvah v finančnem načrtu; - o programu izvajanja zimske službe, zbiranju ponudb in imenovanju komisije za izbiro najugodnejšega izvajalca; - o imenovanju odbora za pripravo strokovnih podlag za izdelavo simbolov KS Kog; - o predlogu možnega programa modernizacije cest, ki so v upravljanju KS za obdobje 2003-2006; - o modernizaciji centra Koga v letu 2004; - o kategorizaciji cest na območju KS; - o sklenitvi aneksa k pogodbi za izvajanje zimske službe na pokopališču Kog; - o imenovanju odbora za pripravo svečanosti ob 25. obletnici izhajanja glasila KS Novice; - o dnevu starejših krajanov v KS Kog; - o imenovanju odbora za pripravo svečanosti ob Spominskem dnevu KS Kog v leta 2003; - o obravnavi osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za krajevno središče naselja Kog; - o predlogu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Ormož; - o predlogu prerazporeditve v finančnem načrtu KS Kog; - o predlogu finančnega načrta KS Kog za leto 2004; - o predlogu sveta županu občine Ormož za sklic zbora občanov za območje KS Kog; - o imenovanju inventurne komisije. KS je imela v letu 2003 naslednje prihodke: - od naj emnin za poslovne prostore; - od najemnin za grobove na pokopališču in od pogrebne dejavnost; - od krajevnega samoprispevka; 10 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- - iz proračuna občine Ormož: za redno dejavnost, tekoče vzdrževanje javnih poti, zimsko službo, vzdrževanje kulturnih dvoran, srečanje starejših krajanov ter druga prejeta sredstva, to je za stroške izvedbe Spominskega dneva, za kritje stroškov informacijske pisarna, projektne dokumentacije in izdajo Novic. Odhodki KS v letu 2003 so bili naslednji: - od najemnin za poslovne prostore so se krili tekoči stroški čiščenja in vzdrževanja prostorov; - od najemnin za grobove na pokopališču so bili kriti stroški tekočega vzdrževanja pokopališča in mrliške veže (elektrika, voda, odvoz smeti, potrošni material, košnja trave, obrezovanje žive meje, čiščenje in opravljanje zimske službe na pokopališču); - od najemnin za grobove se financira tudi investicijsko vzdrževanje pokopališča in je v letu 2003 bila izvedena položitev zemeljskega električnega kabla za potrebe mrliške vežice in pokopališča. Neporabljena namenska sredstva od najemnin za grobove za investicijsko vzdrževanje pokopališča se prenesejo v leto 2004 za investicijsko vzdrževanje pokopališča; - iz sredstev krajevnega samoprispevka je bilo izvedeno tekoče vzdrževanj cest na območju K S, plačano zavarovanje objektov KS in delno stroški izdaje glasila KS; - k namenskih sredstev iz proračuna občine Ormož je KS krila naslednje stroške: za redno delovanje KS. tekoče vzdrževanje javnih poti, izvajanje zimske službe na javnih poteh v KS, srečanje starejših krajanov, tekoče vzdrževanje dvorane, projektna dokumentacija za modernizacijo javne poti 803 - 561 Kog, stroške nabave opreme za informacijsko pisarno in delno kritje stroškov izdaje Novic. Kog, dne 24.2.2004 Predsednik sveta Slavko "Pere 11 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- UREDITEV CENTRA KOGA Avtobusno postajališče, pločnik in javna razsvetljava Leta 2003 je pričel veljati Odlok o lokacijskem načrtu za krajevno sred že r naselja Kog, kije izdelan v skladu s Spremembami in dopolnitvami prostonih r sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plkia Občine Ormož v letu 263. Območje lokacijskega načrta sestavljajo naslednje ureditve in objekti s funkcij: 1. pločnik vzdolž zahodne strani ceste skozi naselje in ob poti proti cerkvi, 2. avtobusna postaj a z možnostjo parkiranj t dveh avtobusov, 3. ureditev okolice cerkve in osnovne šole s parkiriščem, igriščem : zasaditvami, , 4. nadomestna cesta do pokopališča, 5. ureditev povezovalne ceste mimo pokopališča, 6. športno igrišče. m Ureditve predvidene z lokacijskimi načrtom se bodo izvajale fazno. Prva fea zajema gradnjo avtobusnega postajališča ž možnostjo parkiranja dveh avtobus v in pločnika od avtobusnega postajališča do cerkve. Ob tem se bo položha kanalizacija ter postavila javna razsvetljava., Prva faza ureditve krajevnega središča je v fazi projektiranja. V proračunu občine Ormož je v letošnjim proračunu za prvo fazo ureditve za gradnjo avtobusnega postajališča s pločnikom namenjenih 6,3 milijona tolarjev, za javno razsvetljavo pa 2,9 milijona tolarjev. Z deli bi že začeli, vendar se je zapletlo pri kanalizaciji. Predvidoma bo gradnja pločnika in avtobusne postaje stekla doi začetka septembra letos. Igrišče V letošnjem letu so v proračunu predvidena sredstva za ureditev igrišča na Kogu* Občinska uprava Občine Onnož 12 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- ZAKAJ OBNOVA ASFALTIRANJA IGRIŠČA IN NE OBNOVA JAVNIH POTI Na podlagi 64. člena Zakona o športu (Uradni list RS št. 22/98) je Občinski svet Občine Ormož, dne 29.3.1999 sprejel sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena (Uradni vestnik občine Ormož št. 4/99). Na podlagi omenjenega sklepa je bilo asfaltno igrišče v Krajevni skupnosti Kog opredeljeno kot športni objekt, ki je namenjen uresničevanju javnega interesa na področju športa v občini Ormož. S tem je občina postala, ne samo lastnica, ampak tudi odgovorna za vzdrževanje in upravljanje z omenjenimi objekti. Asfaltno igrišče na Kogu je bilo zgrajeno v preteklosti v okviru takratnih finančnih možnosti in nikoli ni bilo ustrezno opremljeno oziroma dograjeno. Ves ta čas po sprejetju sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena, občina ni smela investirati v ureditev igrišča, ker ni bil zaključen postopek denacionalizacije. Koncem lanskega leta je bil zaključen postopek denacionalizacije za Rimskokatoliško župnijstvo Kog in s tem je občina dokončno postala lastnica parcele 283/1 k.o. Kog na katerem leži omenjeno igrišče. S tem so bile odstranjene zakonske ovire, ki so preprečevale vlaganja oziroma ureditev igrišča. V skladu s sprejetim proračunom občine Ormož za leto 2004 so bila predvidena sredstva za nadaljnjo modernizacijo športnih objektov občinskega pomena. V preteklih letih so bili namreč obnovljeni odprti športni objekti občinskega pomena v Miklavžu pri Ormožu, Ormožu, Podgorcih, Središču ob Dravi in Veliki Nedelji. V letošnjem letu bo na večnamenskem igrišču na Kogu izvedena I. faza obnove, to je obnovitev asfaltne površine in postavitev varovalnih ograj, zaradi preprečevanja škode na sosednjih parcelah ter delna zamenjava opreme (golov). V prihodnjem letu bo potrebno postaviti še koše za košarko in razsvetljavo. Predvideni stroški v letošnjem letu znašajo cca 1.800.000,00 SIT za obnovo asfaltne plošče in cca 3.000.000,00 SIT za zaščitno ograjo. Dilema "zakaj igrišče11 in ne "ceste" je umetna, saj je namen obeh vrst objektov povsem različen. O pomenu ene in druge vrste objektov pa je brezpredmetno razpravljati še zlasti na Kogu, kjer predstavlja omenjeno igrišče edini športni objekt. Nedvomno pa je res, daje za oboje odgovorna občina, ki pa to svojo odgovornost poskuša realizirati v najboljši možni meri v okviru danih možnosti. Upam, da bodo občani Koga znali ceniti napore in vložena sredstva v obnovo igrišča, zlasti tisti, ki jim je igrišče prvenstveno namenjeno. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Vili TROFENIK 13 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ LAHKO RAZMIŠLJAMO TUDI TAKOLE S STRANI KS Že nekaj časa je uvedba nove variante obračunavanja plačila omenjenega občinskega odloka predmet mnogih razprav in nemalokdaj tudi vroče krvi. Pa poglejmo ta davek skozi oči KS Kog za tekoče leto, se pravi za leto 2004. V letu 2003 bi naj zavezanci v KS Kog s plačilom tega davka predvidoma zbrali oziroma plačali 3.004.517 SIT. Skupaj bi se naj v občini Ormož zbralo predvidoma 236.035.142 SIT. V letu 2004 bi naj »taisti« zavezanci po novi »metodologiji« v KS Kog plačali v občinsko blagajno 5.607.299 SIT. Skupaj bi se naj iz tega naslova v občinski blagajni iz celotne občine zbralo 237.809.969 SIT. V primerjavi z ostalimi KS v občini pa še vedno prispevamo najmanj. Res je tudi, da smo med najmanjšimi KS v občini. Največja KS, KS Ormož, bo predvidoma v letu 2004 prispevala nekaj čez cca 144 mio SIT. In kaj iz tega »žaklja« dobimo letos v KS Kog? Predvidena vrednost Pločnik z avtobusno postajo 11.292.000 SIT Javna razsvetljava 5.200.000 SIT Igrišče 6.000.000 SIT OŠ Kog- sanitarije 12.783.751 SIT Vrtec Kog- preureditev prostorov 11.666.740 SIT Orgle 1.814.800 SIT Pa si izračunajmo sami... Pri občinski upravi občine Ormož podatke zbral Slavko Pere 14 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- ŠE O RAZPISU KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA Spoštovane krajanke in krajani, verjetno ste že slišali ali prebrali v lokalnih medijih, da se je svet KS KOG po dolgi razpravi odločil, da predlaga zavezancem za plačilo krajevnega samoprispevka referendum o uvedbi le-tega. V svetu KS Kog smo prišli do spoznanja, da si bomo morali na žalost, v kolikor omenjeni referendum ne uspe, vsaj v tem mandatu občinskega sveta in sveta KS Kog, odmisliti asfaltiranje javnih poti. Referendum bo predvidoma v mesecu novembru tega leta. Sredstva iz samoprispevka bi se namenila izključno za asfaltiranje javnih poti v KS Kog. Več o krajevnem samoprispevku pa v naslednji številki kogovskih Novic. Slavko Pere predsednik sveta KS Kog IZBRANI IZVAJALCI DEL V KS KOG ZA LETO 2004 Redno vzdrževanje javnih poti v KS Kog (dolžina cca 30 km), je bil izbran Rajko Bukovec iz Gomile pri Kogu. Opravlja dela po sprejetem programu rednega vzdrževanja: - 450 kubičnih metrov gramoza - 2 krat košnja bankin - izkop jarkov ob cesti Lačaves - Maks Kos -avtobusna postaja v Lačaves in ob cesti Vitan - Brezovčak (mimo Curin Vinca). - -druga nepredvidena dela na j avnih poteh Redno vzdrževanje pokopališča in mrliške veže; izbran je bil Dušan Prapotnik iz Jastrebec. Opravlja naslednja dela: - košnja trave - obrezovanje žive meje - čiščenj e pokopališča - sortiranje smeti - manjša dela rednega vzdrževanja mrliške veže. 15 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Medno vzdrževanje zelenic in centra Koga izvaja prav tako Dušan Prapotnik Dušan Prapotnik iz Jastrebec. V tem sklopu so zajeta naslednja dela: - redno vzdrževanje zelenic in centra Koga pred in za KS, dvorano, mimo župnišča, cerkve, do in na športnem igrišču in okolici le-tega - košnja trave okrog vaških grbov - rezanje žive meje - sajenje rož s sadikami - Skrb za urejenost okolja... Redno vzdrževanje in čiščenje prostorov KS in dvorane izvaja Anica Prapotnik iz Jastrebec.Skrbi za: - redno čiščenje prostorov in čiščenje po potrebi - redno čiščenje prostorov za različne prireditve, - kurjenje,... - manjša vzdrževalna dela na in v prostorih KS in dvorani. Izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti je bila izbrana Katja Koler-Kampuš s.p., tel. št.: 02 561 10 35. Pripravil:Slavko Pen 16 - Novice št. 59, 9.avg.2004 -V GOMILI OBELEŽILI DAN DRŽAVNOSTI Zveza veteranov vojne za Slovenijo je skupaj s KS Kog tudi letos v Gomili organizirala prireditev ob Dnevu državnosti, 25. juniju. Ob tej priložnosti so na pomniku odkrili plošči gasilcem veteranom vojne za Slovenijo leta 1991 in društvom, ki so sodelovala v intervencijah leta 1991. Prav tako je bila s strani veteranov vojne za Slovenijo podarjena spominska plaketa KS Kog za nesebično pomoč in razumevanje. Organizatorji si želijo, da bi to srečanje postalo tradicionalno. OB VSTOPU SLOVENIJE V EU Spoštovani krajani! 1. maja je Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije. S tem datumom je policija pričela izvajati določene naloge Schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo predvsem na kontrolo zunanje meje Evropske Unije. Na območju Koga je to državna meja med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Obe državi, torej Republika Hrvaška in Republika Slovenija sta podpisnici Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju -SOPS, ki je že usklajen s Schengenskim pravnim redom. Prav iz tega razloga krajani Koga in seveda vsi državljani Republike Slovenije, ki živijo ob meji z Republiko Hrvaško, ne bodo deležni bistvenih sprememb ob kontroli pri prehajanju državne meje. Da bodo zadeve okrog same državne meje in režima ob državni meji # # v jasnejše, vam v prilogi Kogovskih novic podajamo brošuro ZA VEČJO VARNOST NA DRŽAVNI MEJI. V njej boste našli koristne napotke in nasvete! MIRAN ČAGRAN Vodja policijskega okoliša 17 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- DRŽAVNA MREŽA POTRESNIH OPAZOVALNIC OPAZOVALNICA KOG Po potresu 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o posodobitvi omrežja potresnih opazovalnic. Modernizacija obsega posodobitev sedmih obstoječih in izgradnjo 18 novih potresnih opazovalnic. Začetkom leta 2002 smo začeli graditi opazovalnice okoli jedrske elektrarne Krško, nadaljevali z izgradnjo opazovalnic na Primorskem, končali pa bomo z mrežo okoli Ljubljane. Za boljšo geometrijo seizmološke mreže smo morali graditi opazovalnice tudi na potresno manj ogroženih območjih, med njimi tudi v Kogu. V preteklosti so bili potresi tudi v severovzhodni Sloveniji, vendar šibkejši kot na primer v Posočju, okolici Ljubljane ali na Krško-Brežiškem območju. Posodobljen merilni sistem bo omogočil hitrejše alarmiranje ob potresih ter pridobivanje kvalitetnejših seizmoloških podatkov za izdelavo kart potresne nevarnosti in ogroženosti. OMREŽJE POTRESNIH OPAZOVALNIC Potres v zg. Posočju je pokazal na pomanjkljivo opremljenost slovenske seizmološke službe, da bi hitro in dovolj natančno posredovala podatke o osnovnih potresnih parametrih. Izkazalo se je , da tako javne službe kot širša javnost pričakujeta ustrezno informacijo o potresu in prizadetem območju v bistveno krajšem času, kot je predvideno v načrtih pripravljenosti na potres. Posodobitev naj bi bila končana v letu 2005. Osnovni namen posodobitve omrežja potresnih opazovalnic je vzpostavitev državnega potresnega opazovalnega omrežja, ki bo omogočalo: 1. Postavitev državnega potresnega alarmnega sistema z obveščanjem v stvarnem času, ki bo temeljil na samodejni obdelavi podatkov in na samodejnem posredovanju podatkov ustreznim službam. Mreža potresnih opazovalnic bo omogočala obveščanje javnosti z osnovnimi karakteristikami potresa najkasneje v 10 minutah po potresu. ■V 2. Cim natančnejše opredeljevanje osnovnih potresnih parametrov (predvsem koordinat epicentra, globine ter velikosti in obsega potresa). 3. Zanesljivejše ocenjevanje in boljša državna karta potresne nevarnosti za potrebe potresno varne gradnje na podlagi natančnejšega poznavanja seizmotektonskih razmer na ozemlju Slovenije. 4. Povezava slovenskega alarmnega sistema s potresnimi alarmnimi sistemi sosednjih držav - predvsem z Avstrijo in Italijo. 18 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- POTRESNA OPAZOVALNICA KOG Za izgradnjo potresne opazovalnice je potrebna čim boljša geološka podlaga. Ker je ta del Slovenije iz vidika seizrnologije zgrajen pretežno iz neugodnih kamnin, je bilo lokacijo težko najti. Odločili smo se za litotamnijske apnence (apnenci, ki jih gradijo rdeče alge), ki se izmenjujejo z laporji. Na srečo smo naleteli na prijazne domačine, ki so nam pomagali tako pri iskanju ustrezne lokacije, kot tudi kasneje pri sami gradnji. Za vso pomoč se krajanom Koga in Jastrebcev v imenu Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje in Urada za seizmologijo zahvaljujemo, še posebej družini Kolarič (Jastrebci 24), ki so nam pomagali pri pridobivanju zemljišča. V glavnem jašku, ki je globok okoli 6m, je poleg seizmometra in akcelerometra, še 6-kanalni širokopasovni zajemalni sistem s procesno enoto, GPS sprejemnikom točnega časa, časovnim standardom in pomnilnikom za začasno shranjevanje podatkov. Prenos podatkov v središče za obdelavo podatkov v Ljubljani poteka sprotno. V pomožnem jašku, ki je globok l,5m, je nameščena komunikacijska oprema za vključitev opazovalnice v državno računalniško omrežje, ki jo tvorita usmerjevalnik in modem, 12-voltno baterijsko napajanje s polnilcem in razsmernikom, ki omogoča 24-urno delovanje potresne opazovalnice ob izpadu omrežne napetosti, ter priključek na omrežno napetost 230 V in priključek na najeto linijo za prenos podatkov. Obdelava podatkov v središču v Ljubljani poteka avtomatsko. Program vpisuje izračunane vrednosti v podatkovno bazo vseh dogodkov v stvarnem času. Baza s prikazi zemljevidov z vrisanimi lokacijami potresov se stalno obnavlja z novimi p odatki. P oleg prikaza e picentrov na z emljevidu imamo š e druge podatke: lokacije epicentrov, starost dogodka, magnitudo potresa. Ob potresu se podatki o proženju in zapisi potresa s seizmografov na opazovalnicah prenesejo v centralni računalnik, kjer se izvede avtomatska analiza dogodka. Po analizi se avtomatsko pošlje obvestilo dežurnemu seizmologu po treh poteh istočasno: po elektronski pošti, po mobitelu in po pozrvTiiku. Sporočilo vsebuje identifikacijsko številko dogodka, čas potresa, obe zemljepisni koordinati lokacije in globino žarišča potresa ter lokalno magnitudo potresa. Cas med nastankom lokalnega potresa in SMS sporočilom, ki ga dobi v dežurni seizmolog na mobitel, je dolg približno tri minute. Šibkejši dogodki, katerih magnituda je < 2,0, so slabše locirani. Ko dobi sporočilo, se dežurni seizmolog takoj odpravi na svoje delovno mesto in ugotovi kje je potres nastal. Določeni oddaljeni potresi (opazovalnica v Kogu tako kot tudi druge opazovalnice po Sloveniji beleži močnejše potrese iz celega sveta); namreč povzročijo enak odziv sistema, kot da je šlo za lokalni potres. Opravi še ročno analizo potresa in preveri izračun. V tem času ima na voljo že več podatkov in pripravi sporočilo o potresu. Sporočilo o potresu vsebuje naslednje podatke: 19 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- - dan v tednu, datum in uro potresa (lokalni in ne svetovni čas), - oddaljenost in smer od izbrane opazovalnice, -magnitudo, - nadžarišču najbližji kraj, - kraje, kjer so potres čutili ljudje, - kraje, kjer je potres povzročil gmotno škodo, - oceno intenzitete Poročilo potem pošlje po navedenem vrstnem redu naslednjim prejemnikom: CORS (Center za obveščanje Republike Slovenije), vodji Urada za seizmologijo, medijem (STA, radio, TV, časopisi), ga posname na telefonski odzivnik, naloži na internetno stran in pošlje sporočilo še na pripravljene naslove po elektronski pošti. Potresna opazovalnica v Kogu, ki je ena izmed nekaj tisoč opazovalnic v svetovnem omrežju, ima mednarodno oznako KOGS. Ta oznaka se v svetovnih seizmoloških inštitucijah pojavlja od decembra 2003, ko je začela delovati kot osemnajsta opazovalnica državne mreže. Ministrstvo za okolje, prostor in energije ARSO, Urad za seizmologijo Renato Vidrih in Peter Sinčič NOV USPEH NAŠIH KEGLJAČEV Uspehe tako ženske kot moške kegljaške ekipe kogovskega Društva upokojencev spremljamo v Novicah že dlje časa. Tudi letos so se uspešno udeležili mnogih tekmovanj v domači občini in širše. Nedvomno je zavidanja vreden letošnji naslov občinskega prvaka v številu podrtih kegljev, ki gaje osvojila moška ekipa v sestavi: Janez Lah, Ivan Luci, Zvonko Petek, Vinko Ratek in Branko Vogrinec. v Čestitamo! 20 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- ADAPTACIJA PROSTOROV NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KlQ V času, ko so naše učenke in učenci na zasluženih počitnicah, kogovsa lepotica ne počiva. Končno smo dočakali nujno potrebne adaptacije na naši sol: Projekt obnove šole zajema tri faze in sicer 1., 1. A in 2. fazo. . Največji problem pri funkcioniranju Osnovne šole Kog predstavljio neustrezno locirane in dotrajane sanitarije in garderobe za učence osnovne šcs ter vrtca. Predvidena projektna rešitev za osnovno šolo predvideva ureditev gardero ob stopnišču, na mestu nekdanjih sanitarij za kuhinjsko osebje in shramb, d bodo urejene v sosednjem prostoru. Ureditev sanitarij za učence je predvidena ob stopnišču ( nad garderobait), za1 deklice v pritličju in dečke v nadstropju. S tem odpadejo nepotrebne poti o sanitarij na drugem koncu objekta in motenje pouka športne vzgoje, ki potek;v razširjenem večnamenskem prostoru. Omenjena ureditev garderob in sanitfij predstavlja 1. fazo projekta. 2. faza predstavlja ureditev sanitarij vrtca, ustreznega vetrolova ter vhola v vrtec, ureditev tlakov ter prilagoditev instalacij. Obnova sanitarij bo zaključena predvidoma 6. avgusta, kletni prostori \o bodo obnovljeni do pričetka šolskega leta. V naslednjem obdobju se bom rahel zvok in potovala za njim. Prišla sem točno do mamine puhaste preje. Spet sem slišala zvok: " Vzemi me= Zdaj je to govorila mamina preja. Kar vzela se* mami iz rok prejo in hitro, kar v pižami stekla na tiho jaso. Ko sem nekaj časa tavala naokrog sem slišala ptičji glas : " Petra vzemi mamino prejo in poleti z njo. Potrebna je le ena besed^ poleti." Nenadoma je bila spet tišina. Na ves glas sem se zadrla : " Kam ? " Zaslišal seje glai. " V vesolje, točno v hišo Pekla. " Ubogala sem jo in kar se je dalo hitro podala na pot. Prej sem rekla: " Poleti v vesolje, točno v hišo Pekla," Potovali sva hitro in glej že sva bili fam Stopila sem proti vratom in narahlo potrkala. Kar sama so se odprla. Videla sem maihne Marsovčke, kako letajo po hiši, za njimi pa očeta in mater.Ko sem se dotaknila očeta, sen se spremenila v Marsovčka.Oče Marsovec mi je rekel:" Dobrodošla doma. " Tako sem se začudila, da sem padla v nezavest. Čez nekaj trenutkov sem se prebudla v domači postelji. Petra Gjora 31 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Prve snežinke Bele kakor megla, ki Vleče se po vasi, mehke kakor puh, male kakor listič pacajo na zemljo. Zii^azdaj tuje, bela vsa vas je, brž nataknimo si rokavice in še nogavice, sneg že zunaj čaka nas. Zdaj se začelo je veselje in izpolnile so se naše želje, otro&i igrajo se na snegu, starši plešejo po ledu. i Snkžakov polno je igrišče, otroci gredo na drsališče, zima zdaj je tu, pažavriskajmo:" Juhuhu!" Melisa Gjura 3. Naredili smo ptičje hišice V okviru eko šole smo se odloČili, da bomo naredili ptičje hišice. Skupaj z očetom sva z bratom naredila vsak svojo hišico. Odnesla sva jo v šolo. Nekaj hišic smo obesili v šolskem parku, druge smo razdelili po okenskih policah Skozi vso zimo smo pridno hranili ptičke, v hišice smo jim trosili zrnje. Bilo jih je zanimivo opazovati, kako so z veseljem prihajala v hišice in zobale zrnje. Marko Rotar 3. a 32 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- NOVI PRIŠLEKI IZ AFRIKE Kot ste verjetno že opazili, so se na Vitanu med gasilskim domom i trgovino ustalili novi priseljenci. Gre za prve tovrstne stalne goste na Kof. Spoznali jih boste po nekoliko umazano belih oblačilih, le »rokave« imajo čr> ter dolgem, rdečem kljunu in nogah. Seveda gre za belo štorkljo. Pri nas velja i eno bolje poznanih in najbolj priljubljenih ptic, čeprav ni splošno razširjer. Redko katera ptica je namreč tako povezana s človekom, kot prav bela štorklj To ni niti nič čudnega, saj si je za svoja gnezdišča izbrala dimnike in sleme* streh ter drogove električnih napeljav. Njena najpomembnejša naloga pa je ta, 3, prinaša materam otroke. V Sloveniji je bela štorklja tradicionalno vezana na Prekmurje. Posamerj pari pa se pojavljajo tudi drugod. Še pred nekaj sto leti pa je bil njen poloij povsem drugačen. Štorklja je veljala za redko prikazen, ki se je pojavlja večidel na preletu. Gnezda so bila bolj izjema kot pravilo. Zaradi ugodm pogojev pa so hitro naselile naša območja. V zadnjih desetih letih pa je opaž* drastičen upad številčnosti njihove populacije. Tako pri nas najdemo manj kt dvesto parov teh belih lepotic. Zato smo lahko še toliko bolj ponosni na ta nI par in njuna dva mladiča. Kot že otroci vedo, velja da se štorklja seli in prezimuje v Afriki. Selitv se prične že zelo zgodaj, saj se mlade ptice, ki jih ločimo od odraslih po temo obarvanem kljunu in nogah, zbirajo v jate že od začetka avgusta. Te jate lahb štejejo več deset ptic. Odrasli osebki zapustijo gnezdišča kakšen teden kasnej. Selijo se izključno podnevi in preletijo oziroma prejadrajo s pomočjo veti vzgornika tudi do tristo kilometrov dnevno. Sredozemsko morje prečkajo le n ožinah, pot pa jih vodi vzdolž reke Nil proti podsaharski Afriki. Tukaj naj dej» prezimovališča v savanah (med sloni, nosorogi, levi ...). Celotna pot traja cd dva do štiri mesece. Spomladanska selitev proti severu je hitrejša, saj ptice žeie sla po gnezditvi. Prve štorklje tako prispejo v naše kraje že konec marca. Mesto gnezdenja si štorklja praviloma izbere za vse življenje. Zato lalro upamo, da nas bodo novi gostje osrečevali še naslednja leta in pridno prinašdi nove Kogovčane. Gradnjo gnezda prične samec, ki običajno prvi prispe n; gnezdišče. Kasneje se mu pridruži še njegova družica in skupaj v nekaj dnevil dokončata gnezdo iz vejevja in blata. Gnezdo vsako leto popravljata ii dograjujeta. Tako so lahko starejša gnezda visoka tudi do dveh metrov in težki več sto kilogramov. Vendar pa nam štorklje ne smejo biti za vzgled pri naših zakonskih zvezah. Štorklje so namreč v parih le med gnezdenjem, med selitvijo pa se ti pari ločijo. Spomladi se oblikujejo nove zveze, neredko pa se lahco srečata že znana partnerja, saj sta oba navezana na isto gnezdo. Te ptice se ne oglašajo, ampak se sporazumevajo s klopotanjem kljunov. Pri tem se priklanjata ena k drugi. 33 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Samica znese od tri do pet jajc, katere oba starša izmenično valita ¿n mesec. Že po dveh mesecih mladiči odletijo iz gnezda. Zato morajo starši vkžiti mnogo truda, da v tako kratkem času iz nebogljenih mladičev zrasejo samostojne,ptice. Ti mladiči gnezdijo šele po treh letih in praviloma blizu kraja, kjer so bili izvaljeni. Menim, da je naš par tak, saj se je že lani potikal tu na okrog in se nenavadno dolgo zadrževal pri nas. Kot ste verjetno sami opazili, sta iz našega gnezda uspešno izleiela dva mladiča, tretji pa ni imele te sreče. Gnezditveni uspeh je namreč odvisen od tega, ali najdejo v okolju dovolj primerne hrane. Že iz pravljic je znano, da se hranijo z žabami. Vendar pa dvoživke še zdaleč niso edina hrana štorkelj. Mednje sodijo zlasti mali glodalci kot so miši, voluharji in krti, žuželke (kpbiUc^ljrošči, njihove ličinke ...) pa tudi kakšen plazilec, riba in deževnik se znajde na njihovem jedilnem listu. Lastnikom ribnikov pa se ni treba bati, saj pleni le v plitvinah in to le obolele in majhne osebke. Sam način lova lahko opazujemo kar med košnjo travnika, ko med elegantno in počasno hojo lovi plen, ki je ostal brez kritja ali je ranjen. Pri tem je lahko presenetljivo hitra. Hrano najlažje najde na mokrotnih travnikih, pašnikih, močvirjih, mlakah in potokih. V njih se skriva vse polno življa, slišati je regljanje, kvakanje in čebljanje ptic. Toda ta območja so večji del obnemela. Vzrok so nesmiselne »izboljšave« potokov v premočrtne odvodne kanale in izsuševanje mokrišč (naravne čistilne naprave!) in močvirnih travnikov v polja. Zato so se štorklje prisiljene hraniti na poljih, kjer pretežno lovijo male sesalce. Teh pa je v deževnih letih manj, hkrati pa ni dovolj dvoživk, zaradi izsušenih močvirij, mlak in! potokov. Posledica je pomanjkanje hrane in slabši gnezditveni uspeh. Zaradi tega je bela štorklja močno ogrožena. Ponekod v Evropi velja za izumrlo vrsto. Glavni vzrok izginjanja je torej sprememba razmer v območju, kjer gnezdijo. Mnoge, zlasti mlade in nerodne ptice pri prvih poskusih letenja in pristajanja na gnezdo poginejo zaradi kratkega stika na električnih žicah, ki ga povzročijo s svojimi dolgimi krili. Do izgub prihaja tudi med samo selitvijo, ker ne najdejo primerne hrane in pa zaradi ljudi, ki iz objestnosti in izkrivljenih mnenj pobijajo te ptice. Vendar pa tudi mi Slovenci nismo izjeme, saj vsako leto kar nekaj teh veličastnih ptic pade pod streli pušk ali drugega orožja. Upam, da med nami ni takega in da nas ne bo prazno gnezdo opominjalo na to primitivno početje. Kot zanimivost pa naj še omenim, da boste ali pa ste mogoče že z nekaj sreče naleteli na štorkljo iste oblike in velikosti, le da je črna z belim trebuhom. Vzrok niso opekline afriškega sonca, ampak gre za bližnjo sorodnico bele štorklje, imenovano čma štorklja. Ta je še bolj redka in živi skrito življenje v poplavnih g ozdovih, kjer tudi gnezdi. Eno takih gnezd najdemo v Središču v gozdu ob Dravi. Za konec pa bi vsem, ki se boste v prihodnje ustavili na Vitanu dal dobronamerni nasvet za to ali pa še naslednje leto: svoj jekleni konjiček, ki ste 34 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- ga po možnosti ravnokar umili inspolirali, raje parkirajte nekoliko vstran* d gnezda, da vas ne bo čakalo neljubo sivo-belo presenečenje, kot je mogže marsikaterega med nami. Andrej Pokruč Foto: JANKO SPENDIJA 35 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS št. 21/01) nas zavezuje, da v okviru javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotovimo najmanj enkrat v koledarskem letu prevzemanje komunalnih kosovnih odpadkov in ločeno zbiranje nevarnih frakcij. Zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij je v preteklih letih potekalo v spomladanskih mesecih. V letošnjem letu pa bomo zaradi zapletov v zvezi z izborom izvajalca javne službe organizirali zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v jesenskih mesecih. V času in načinu prevzema odpadkov vas bomo pravočasno obvestili. OBČINSKA UPRAVA OBČINE ORMOŽ Odgovor Bogomirju Lucija, članu OS Ormož in vodji svetniškega kluba »Demokrat«, ki deluje pod okriljem SDS Ormož na prispevek v glasilu Ormoški glas, letnik 4, št.9/10, november/december 2003, v rubriki v LOKALNO z naslovom: Ce se izgovarjaš na zakone in odloke, potem je dobro, če poznaš, predvsem pa razumeš njih vsebino! »Nimam besed in ne morem verjeti, da lahko krajan Koga, ki ima, kot sam navaja v omenjenem članku, kar za tri zapisane vrstice javnih funkcij, tolikšno željo in toliko energije širiti laži in preko vseh mej žaliti vodstvo lastne krajevne skupnosti.« Slavko Pere predsednik sveta KS Kog 36 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Objavljamo tudi nekaj tabel in podatkov iz Zaključnega računa proračune Občine Ormož za leto 2003 za katere menimo, da so zanimivi, ker vsaj delno kažejo, kako so se uporabljala in komu so bila namenjena finančna sredstva iz občinskega proračuna: Poseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2003 znašajo: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 1. Skupaj prihodki 2.565.836.319 SIT 2. Skupaj odhodki 2.526.498.964 SIT 3. Proračunski presežek 39.337.355 SIT Pokroviteljstva župana v letu 2003: IZVAJALEC NAMEN ZNESEK Zveza društva upokojencev Ormož Pokroviteljstvo dneva upokojencev občine Ormož 450.000 Gimnazija Ormož Pokroviteljstvo maturantskega plesa 400.000 Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci Sofinanciranje 32. dneva gasilcev občine Ormož 350.000 Poklicna in tehnična Donatorstvo ob 50. letnici Poklicne in 200.000 kmetijska šola Ptuj tehnične kmetijske šole Ptuj KS Središče ob Dravi Pokroviteljstvo krajevnega praznika 200.000 KS Podgorci Pokroviteljstvo krajevnega praznika 200.000 KS Sveti Tomaž Pokroviteljstvo krajevnega praznika 200.000 KS Miklavž pri Ormožu Pokroviteljstvo krajevnega praznika 200.000 KS Ivanjkovci Pokroviteljstvo krajevnega praznika 200.000 Rokometni klub Ormož 1 CA PiCiPi 1 J\J.\J\JKJ Društvo za pomoč v »Čriček« Ormož Sofinanciranje udeležbe na kongresu IFOTES 2003 150.000 Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci Sofinanciranje prireditve ob 80. obletnici društva 125.000 Zdravstveni dom Ormož Sofinanciranje projekta »Za čiste zobe ob zdravi prehrani 2003« 116.000 Rokometni klub Ormož Sofinanciranje izvedbe končnega srečanja 1. B lige za rokometaše med vzhodom in zahodom 100.000 Prostovoljno gasilsko društvo Velika Nedelja Pokroviteljstvo gasilskega tekmovanja za pokal Velike Nedelje 100.000 37 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Prosvetno društvo »Janez Trstenjak« Hum Sofinanciranje koncerta ob 10. obletnici dekliškega zbora Okarina 80.000 Moto klub C/EST BON Ormož Sofinanciranje srečanja motoristov 80.000 Združenje borcev NOB Ormož Sofinanciranje srečanja borcev 5. prekomorske brigade 50.000 Gimnazija Ormož Pokroviteljstvo mednarodnega debatnega turnirja 50.000 SKUPAJ 3.401.000 Glede na leto 2002 je bilo v letu 2003 za 1,9 mio SIT manj sredstev namenjenih za reprezentanco in pokroviteljstva župana. Pregled izdatkov za delovanje svetniških klubov v letu 2003 Svetniška skupina Pripadajoča sredstva Porabljena sredstva % porabljenih Sredstev Skupaj razlika 1 2 3 4 5=2-3 LDS 1.056.000 637.690 60,4 418.310 N.SI 576.000 388.600 67,5 187.400 ZLSD, ZELENI, NEL 576.000 160.920 27,9 415.080 DESUS 480.000 501.158 104,4 -21.158 SLS 480.000 281.687 58,7 198.313 SDS 480.000 96.088 20 383.912 SKUPAJ 3.648.000 2.066.144 56,6 1.581.856 Pregled porabe sredstev in prevzetih obveznosti za vzdrževanje javnih poti v letu 2003 KRAJEVNA SKUPNOST Plan 2003 Realizacija 2003 Skupaj Razlika 1 2 3 5=3+4 6=2-5 Ormož 5.773.658 5.773.658 5.773.658 0 Miklavž pri Ormožu 5.279.300 5.279.300 5.279.300 0 Kog 2.790.460 2.783.166 2.783.166 7.294 Središče ob Dravi 1.922.703 1.922.703 1.922.703 0 Velika Nedelja 4.138.237 4.138.237 4.138.237 0 Podgorci 2.234.502 2.234.502 2.234.502 0 38 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Sveti Tomaž 8.519.054 5.887.388 5.887.388 2,631.666 Ivanjkovci 5.954.973 5.954.973 5.945.973 0 Druge naloge* 0 2.015.545 2.015.545 -2.015.545 SKUPAJ 36.612.887 35.989.472 35.989.472 623.415 * oplesk talnih označb, geotehnično poročilo, projektna dokumentacija. Pregled porabe sredstev namenjenih za zimsko službo na javnih poteh v letu 2003 KRAJEVNA Plan 2003 Realizacija Razlika SKUPNOST 2003 ' 1 2 3 4=2-3 Ormož 2.745.296 3.229.224 -483.92) Miklavž pri Ormožu -i 1 ^ r a r\ r l.lJJD.^VO i f i /- m r\ -477,12+ Kog l.709.386 1.667.728 41.658 Središče ob Dravi l.044.490 1.091.646 -47.156 Velika Nedelja 2.001.609 1.964.120 37.48? Podgorci l.659.437 1.660.970 -1.533 Sveti Tomaž 2.066.478 2.048.138 18.340 Ivanjkovci 2.585.444 2.661.287 -75.841 SKUPAJ 14.947.636 15.935.734 -988.098 Pregled izdatkov za promocijske naloge na področju turizma Izvajalec Namen Znesek v SIT Razni izvajalci Izvedba viteških iger 2.561.360 ' Slovenska turistična organizacija Ljubljana Sofinanciranje projekta »Sončeva pot« 59.800 Inštitut za vodovarstvo Ljubljana Spodbujanje razvoja turistične destinacije 338.468 1 Turistično društvo Kog_ Sofinanciranje »Dnevov turizma na Kogu« 210.000 Turistično društvo Podgorci Sofinanciranje izdaje zloženke »Podgorci z vinsko cesto« 200.000 Turistično društvo Središče Sofinanciranje pustnega karnevala v Središču 200.000 39 -- Novice št. 59, 9.avg.2004 -- Turistično društvo Sofinanciranje izvedbe pustnega 500.000 Ormož karnevala v Ormožu Razni izvajalci Izvedba novoletne prireditve 1.116.965 SKUPAJ 5.186.593 Pregled porabljenih sredstev do izvajalcih športnih programov v letu 2003 Zap.št. Društvo, klub Znesek v SIT 1. Atletski klub Ormož 569.600 2. CSD Ornpž za VDC 35.600 3. Društvo invalidov Ormož 201.734 4. Društvo za telesno vzgojo »Partizaii« Središče 640.800 5. Klub borilnih veščin Ormož 914.040 6. Klub malega nogometa Sveti Tomaž 1.7€3.030 7. Nogometni klub Ormož 4.077.070 8. Nogometni klub Središče 4.464.070 9. Planinsko društvo »M. Meško« Ormož 569.600 10. Rokometni klub Ormož 9.142.800 11. SD »Jqže Kerenčič« Miklavž 284.800 12. SD »Katja« Sveti Tomaž 308.533 13. SD »TRAP« Ormož 1.325.980 14. SD TSO Ormož 1.497.880 15. Strelsko društvo Kovinar Ormož 1.104.992 16. Strelsko društvo Podgorci 71.200 17. Strelsko društvo Središče 344.133 18. v Šahovsko društvo »Jeruzalem« Ormož 284.800 19. SD »Mladost« Miklavž pri Ormožu 320.400 20. SD Judo klub »Kobra« Velika Nedelja 284.800 1 1 Z, JL. SD Cvetkovci 35.600 22. v SD Ivanjkovci 284.800 23. SD Kog 284.800 24. SD Litmerk 284.800 25. SD Pušenci 391.600 26. SD Velika Nedelja 12.120.100. 27. Športno mladinsko društvo Obrež 142.400 28. Tenis klub Ormož 284.800 29. Teniški klub Ivanjkovci 106.800 30. Zveza društev upokojencev Ormož 669.600 SKUPAJ 42.751.162 40 Naslovnica: Sonja Kamplet-Rotar »NOVICE« so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog, dne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovorna urednica: Slavica Munda Uredniški odbor: Katja Čurin, Leonida Novak, Milena Orešnik, Danica Zoreč in Irena Žibrek. Naklada: 340 izvodov Računalniško uredil: Ivan Škrlec Testna elektronska oblika: http://www.it-si.si/novice/novice.htm