103
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Gorice 28. marca. Na povabilo muogočastitega gosp. V. J. Mencel-na v 24. lista, vsled mojega dopisa 11. dan t. m. v 22. lista „Novica, spoznam za svojo dolžnost tukaj očitno imerr^ati troje iz tistih pesem, ktere so bile od gimnazijalnih učencov 3. marca deklamirane in ki so se nekterim enmalo epodtikljive in neprimerne zdele, slišati jih iz premladih ost, da si same na sebi in v svoji q a m tfr i niso morebiti ne-nravne. So tele: „die Spielkarten", „der wilde Mgera in „Elviraa.    Sicer  je   pa  vse na  tem  ležeče,   od  ktere
104
strani in iz kterega  ozira  se  ta  reč  ogleduje,   zlasti dan današnji, ko so nravstveni zapopadki tako različni.
O znanih besedah v mojem dopisa moram še opomniti, da sim le v obče govoril, brez osebnega in hudovoljnega namerjanja. Mislil sim, da v tem, kar se očitno godi, sme vsakter, da le spodobno, svoje mnenje in svoje želje razodeti.                                                      Andr. Marusič.
1% Maribora. V 25. broji „Novicu slavni g. Hicin-ger piše: »Morebiti na Latobike še opominja skrivni latov-ski jezik". Kakšni je ta jezik, kje se govori ali kaj gosp. Hicinger razume pod latovskim jezikom? Prosim visoko-poštovane^a sodelavca, naj na koncu svojega članka mi reč bolje razloži.
Pri tej priložnosti predragemu prijatlu povem, da ima celo prav, ako „mons cetius" išče na Kranjskem. Ali ni na Kranjskem ravno v uni legi, kjer Linhart išče „mons cetius" gora Cesenik, češeniške gore? Pri Valvazorji najdem: ^Tschembschenig liegt nahe bei Gallenberg in der Mitte eines hohen Berges".    Tako   se  tudi  vas  z imenom Cešenik najde?    Že v spisu  „o Noriku in Noreji"  sem rekel,   da je Cetius — cet slovenska beseda,  in da na ravnost pomeni: goro.    Na Stajarskem imamo tri na bre-gih ležeče vasi,   kterih  se  perva veli:  Na gori, druga: Na bregib,  tretja   že bolje pod bregom  sttječa se veli: Prodcetince.   Dalje je beseda skrita v imenu Četi nje, glavno mesto černogorsko, ktero toraj to pomeni, kar Kranj. Korenika besede cet je sansk. kat, durchbohren, ka-thus, der Fels, kun t as, Lanze, lat. cautes,  analogišno besedam  shiris, xQ<xg9  quiris,   kar, kranj,   od s h ar, durchbohren.    Iz   kat  še  je   sansk.   kota = keltiškemu kot, slov. cet.    Kako je  iz shar postalo tudi  sharnis, tat. cornu, nemško Horn, in slov. karva, po metathezi krava, cornutum scilicet animal, Hornvieh;   tako iz kat, slov. skot,   das Vieh,   toraj skot rs k ar v, krav, animal cornutum, friziški sket. Živina pa je naj starise sredstvo zmene — ali naj stariši dnar zato pecus, pecunia in p e cul i um.    Enako   analogijo najdemo  v  besedi skot, friziški sket,   pecus  in pecunia,   mittelhochdeutsch   se a z pecus in pecunia,   gotiški skattz, altnord.  skattz, ags. sceat, althochdeutsch.  s ca z,  neuhd. sena z,  primeri še gerško xtrjvog, peculium.
Ker imamo v slovanskem jeziku skot in cet, ter je cerkveno-slovenska beseda cc;ta pecunia ni gotiska, temoč slovenska. Ime gore po nemški pisane Tschembschenig se je toraj nekdaj glasilo Ce,tjenik, tj =3 č, Ce,čenik, Č = Š Cešenik. Rhenizmi, ktere v frižinskih spomenicih še tako lepo ohranjene najdemo, so gotovo še za časa Val-vazorjevega navadni bili, zato je pisal Tschembschenig. Blizo Terbovlj je gora Ceče. Cetius je toraj spet čisto-slovenska oblika, ker Kelt je govoril kot, zato Alpe« Cottiae, Goth pa bi skatt, Nemec skat ali pa kat govorila.
Tako spet močen dokaz za slovenskost Noričanov nam daja beseda Cetius. Ker skoro vse stare imena samo malo v drugih oblikah še živijo v ustih naroda slovenskega tako gotovo še tudi ime Latovicus se bode našlo na Kranjskem, zato kje vejo povedati od latovskega jezika? Kaj bi znalo opominjati na Lato v Letija, ali Vače L rz V, tj == č menda nekdaj Latje?    Išite domorodci!
Davorin Terstenjak.