Poštnina plačana v gotovini. 15. aprila 1939 St. 16 Leto III. yfovafim3da. GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA LjuJsIc a prehrana k Kdor trdo dela ves dan, mora imeti tudi temu odgovarja jočo hrano. Ni dovolj, da se samo za silo napolni želodec Pri nas so redki ljudje, ki'bi se resno bavili s problemom prehrane našega naroda. Strokovna literatura in uradne statistike v tem pogledu so zelo siromašne. Toda tudi že iz teh podatkov je razvidno, da stoji prehrana večine našega naroda (nad 80%) na skrajno nizki in bogate, blagoslovljene Jugoslavije nevredni stopnji. Znano je, da ima naš mali človek, to je kmet, ki z delom svojih rok in s pridelki svoje zemlje preživlja vse naše meščansko prebivalstvo ter tudi še precejšen del izvaža v tujino, in pa delavec, ki ustvarja pod zemljo in nad zemljo vse bogastvo sveta, najslabšo in najpomankl jivejšo prehrano. Marsikdaj slišimo med- ljudmi, da naš kmet marsikje krmi svojo živino boljše kakor pa je sam s svojo družino. V prehrani našega malega človeka opažamo, da je preveč enolična, skromna in vsebinsko manjvredna. Vse leto, dan za dnem, vidimo na mizah našega kmeta in delavca izključno le po nekaj vedno istih, cenenih in neizdatnih živil ter jedil, slabo ali sploh ne zabeljenih; nobene izpremembe, brezkoristna eno- ličnost. Pomisliti pa moramo pri lem, tla morata oba od rane zore do pozne noči, pod najneugodnej širni pogoji, ob mrazu in vročini, trdo delati kakor črna živina, tla zadostita vsakdanjim življenjskim potrebam svojih mnogočlanskih tl ružin. Zato bi bilo nujno potrebno, da se pri nas pristojni činitelji resno pobrigajo, tla se prehrana celotne ga prebivalstva v Jugoslaviji primerno in izdatno izboljša. S pra vilnim gojenjem vsakovrstne zelenjave in povrtnine bi se prehrana našega malega človeka takoj obrnila na boljše. Več, kakor jasno pa je, tla moramo poskrbeti predvsem za to, tla dobi sleherni naš državljan, zlasti pa mladina dovolj kruha in za vedno moramo izključiti dosedanje žalostne in sramotne pojave v nekaterih pokrajinah, tla v žitnici južne Evrope, v bogati Jugoslaviji, revno prebivalstvo leto in dan ne vidi kruha. Seveda pa ni samo vprašanje, kako se naj zboljša način prehrane v pogledu izbire živil. Delavci morajo tudi zaslužiti toliko, da si bodo lahko privoščili tečno in zdravo hrano. V ojna ■ m i, železo Kdor ne bo imel na razpolago velike množine zeleza se ne bo mogel dolgo vojskovati Že otl nekdaj je predstavljalo železo glavni predpogoj za uspešno obrumbo in oborožitev človeka. Še večjo važnost in vlogo pa ima železo v moderni vojni, katere si brez tisočerih tankov, letal, bojnih ladij, topov, granat, strojnic, pušk, bomb in min ter železobetonskih utrdb sploh predstavljati in zamisliti ne moremo. Vojaški strokovnjaki bloka demokratičnih velesil, to je Anglije, Francije, Amerike in Rusije, so izračunali, da bo v bodoči vojni oziroma’ v pripruvah nanjo potrebovala vsaka država na vsakih tisoč kilometrov fronte samo za utrdbe, železniške tračnice in španske jezdece, ki nosijo žične ovire, najmanj P° 9 milijonov ton železa na leto, ker moramo računati, koliko ga bo sproti uničenega in koliko ga bo treba nadomestiti z novim. Bodisi ' .0^enzivni, bodisi v defenzivni voj-ni bo potrebovala vsaka država na vsakih sto metrov fronte 8 do 10 strojnic, vsako strojnico pa je treba dvakrat na leto obnoviti; za tisoč kilometorov fronte torej 160 do 200 tisoč strojnic. Težkih topov bo potrebnih za tak del fronte najmanj 22.500 na leto, lahkih pehotnih pa po 16.000. Ti topovi se obrabijo v enem letu za 80 do 90%. Na vsak kilometer je potrebnih 12 protiletalskih topov v 2 do 3 vrstah, torej okrog 40.000 letno na tisoč km, če jih je treba samo enkrat obnoviti. Najbolj se obrabijo in uničijo tanki, ki jih je treba za tisočkilo-metrsko fronto v napadu in obrambi vsako leto najmanj 280.000, ker se računa, da ostane vsak tank uspešen v boju le povprečno po 5 dni. Motorizirana vojska zahteva na leto na fisoč km najmanj po 120.000 bojnih motornih vozil. Letal je potrebnih na leto najmanj po 16.000. Če izračunamo vse skupaj, vidimo, da potrebuje 1000 km lronte vsako leto leto pri defenzivni vojni (v tisočih ton) za orožje 750, za municijo 7.000 in za utrdbe Besede in j ejanja Beseda človekova deluje v toliko, kolikor za njo stoji njegovo življenje in odkritosrčno stremljenje Velikonočni prazniki so bili letos izredno lepi, polni sonca in pomladnega diha. V dušah ljudi je bilo mnogo dobrega razpoloženja, čeprav je v svetu drugače polno nemira in črni oblaki vsak čas groze, da se odtrgajo. V praznično razpoloženje ljudskih duš v velikonočnih praznikih dodajajo svoje misli in nazore, nauke in svarila veliki in žal tudi mali državniki, predstavniki raznih veroizpovedi in eerkva, pesniki, pisatelji, učenjaki, gospodarstveniki. Mnogo jih je, ki mislijo, da so ljudske duše v njih pomladanski dobri volji posebno sprejemljive in dovzetne za lepe, resne in premišljene besede, ki naj dajo svoj poseben poudarek enemu ali drugemu problemu današnjih težkih dni. Med lepe besede o miru, ljubezni, medsebojnem spoštovanju, o spravljivosti med narodi so se zlasti v letošnjih velikonočnih praznikih mešale mrzle besede vojaških poveljnikov, pohodi vojaških čet, brnenje letal in motoriziranih čet; praznično razpoloženje so kvarila poročila o pospešenih diplomatskih ukrepih v velikih evropskih mestih, poročila o mrzličnih pripravah za krvavo vojno. Tako so suha dejanja sproti jemala resnost vsem lepim in velikim besedam o miru, o mednarodni pravičnosti, o ljubezni v narodih in med narodi. Zdi se, da besede niso nič več vredne, da ima svojo važnost samo suha stvarnost in zdi se, da se besede izgovarjajo kar tja v en dan, samo v prevaro in omamo in da govorniki sami ne verujejo v moč svojih besedi. Zdi se, da beseda človekova ne deluje več, svojim besedam ostajnjo nezvesti celo tisti, ki te besede izgovarjajo. Pravilno je bilo te dni nekje zapisano; beseda človekova deluje v toliko, kolikor za njo stoji njegovo življenje in odkritosrčno stremljenje. Povsod vidimo, kako so dejanja v nasprotju z besedami in zato pridemo do žalostnega spoznanja, da je človekovo življenje pokvarjeno in moralno do dna razjedeno, da v človeku ni več odkritosrčnega stremljenja. Vse postaja laž in prevaru, boj vseh proti vsem, vsepovsod ima moč saino hotenje |H> oblasti, po zatiranju osebne svobode, po uničevanju moralnih in etičnih vrlin, po diktaturi in po uničenju vsega, kar stoji nasproti, po pogažanju vseh demokratičnih načel in onih svetinj, na katerih naj se zgradi blagor človeštva. Posebno pomembne besede je letos spregovoril novi papež Pij XII. Govoril je kot najvišja verska avtoriteta. Njegove, besede bi morale biti vsem katoličanom kot ukaz in zapoved, da bi lepim besedam vedno tudi sledila lepa dejanja. Papež je rekel: »Miru pa tudi ne more biti, če se narodi med seboj ne razumejo, če so celo državljani ene države med seboj tako globoko ločeni po nespravljivih strankarskih koristih in borbah.« Da, nespravljive strankarske koristi in borbe! To razjeda velike narode, kaj šele male narode. Ta borba je nevarna zlasti nam Slovencem. Boli nas spoznanje, da je borba za strankarske koristi nespravljiva celo danes, ko narodi v svetu zbirajo vse sile k slogi in enotnosti, da strnjeni stoje nasproti vsemi nevarnostim, ki bi jih ogrožale. Papež je tudi rekel; »Pravica tudi zahteva, da se priznajo in varujejo presvete pravice človeške svobode in dostojanstva.« človeka zazebe pri srcu, ko vidi, kako vsaki dan bolj grobo in brezobzirno mnogi delajo v živahnem nasprotju s prelepimi besedami poglavarja sv. Cerkve. Mnogi napovedujejo zlasti svobodi in dostojanstvu delavea boj do uničenja svobode in dostojanstva. V znamenju tega nespravljivega boja je bila ukinjena samouprava deluvskih zbornic in napovedani so načrti, ki naj gredo svobodi delavca prav do krvi: ukiniti se ima svoboda združevanja delavcev v svobodnih strokovnih organizacijah. To početje z osnovnimi pravicami delavcev ni v skladu z besedami vodilnih državnikov o duhu poinirljivosti in sprave, ki naj zavlada med nami. Mali prenapeteži so glave zarili v pesek, da ne vidijo nevarnosti. Delavci posebno težko občutijo razlike med dejanji in besedami! Ali naj delavec res izgubi vsako vero v poštenost tega sveta in v dobre namene onih, ki govore o večnih resnicah? ec. 8-000, skupaj torej 15.750, pri ofenzivni vojni pa za orožje 2.800, za municijo 25.500 in za utrdbe 9.000, skupaj torej 37.300 železa. Kako dolge bodo fronte v bodoči svetovni vojni, se danes še ne more niti približno domnevati. Dejstvo pa je, da bo vsaka vojujočih se držav imela najmanj tisoč kilometrov dolgo fronto. In za to dolžino računajo v Združenih ameriških državah, da bodo potrebovali v ofenzivni vojni vsako leto kakih 60.000 milijonov ton železa. J aJmlflBnHI Nezadostna zaščita delavske mladine. Stanovanja in prehranjevalne razmere. Zavetišča. Ako hočemo imeti zdrav, odporen in sposoben narod, potem moramo temu primerno vzgojiti mladino. Ni dovolj, da gradimo šole, kjer umstveno usposobimo mladino za potrebe življenja. Doraščajoči mladini moramo nuditi tudi zdravstveno in socialno zaščito v največji meri. Delavska mladina je v socialnem in zdravstvenem pogledu zelo zanemarjena. Večina zakonitih predpisov, ki naj ščitijo delavskega otroka, se sploh ne izvaja. Zakon o zaščiti delavcev posveča cela poglavja, kako je žena pred porodom. in po porodu z dojenčkom vred zaščitena. Redka so pa podjetja, ki ženam-inateram res nudijo zakonite ugodnosti. V vseli industrijskih podjetjih, kjer dela več kot 100 delavcev, med katerimi jih je vsaj 25 z malimi otroki, katerih nimajo v času, ko delajo v podjetju, komu doma prepuščati v varstvo, morajo podjetja zgraditi večja zavetišča. Ne poznamo podjetja v Sloveniji, ki bi do danes zgradilo dečje zavetišče in naj ima tudi po več sto delavcev zaposlenih in kjer gotovo več kot 25 delavcev nima doma otrok nikomur prepustiti v varstvo. Delavska mladina dorašča v domovih brez nadzorstva in brez nege. Kdo bi se čudil, če so otroci zdravstveno zanemarjeni. Potem stanovanjsko vprašanje! Za udobna in draga stanovanja danes ni stiske. Samo takih stanovanj delavec plačati ne more. Stanovati mora v cenenih stanovanjih, ki so pa v kleteh in starih hišah, kjer je doma škrofu-loza in jetika. Delavski otroci že v najzgodnejši starosti poberejo kali bolezni, ki jih potem preganjajo celo življenje. Da bi se pri nas rešilo vsaj vprašanje dečjih zavetišč in delavskih stanovanj, bi bilo veliko več zdravega mladega rodu, kot ga je pa danes. Nizki zaslužki delavcev onemogočajo, da bi se otroci oblekli in zadostno najedli. V mrazu in dežju so otroci brez tople obleke in niso redke delavske družine, kjer se otroci niti enkrat na dan do sitega najedo. Kdo se bo pri vsem tem še čudil, da so ti otroci že v zgodnji mladosti obremenjeni s kaljo bolezni, ki jo nosijo vse življenje s seboj. V celi Sloveniji imamo dva do tri domove, kjer imajo vajence v oskrbi. Na tisoče vajencev je prepuščenih samim sebi, brez zadostne prehrane in obleke. Takrat, ko mlad organizem največ potrebuje, nima najpotrebnejšega. Ali ni za naše zdravstvene prilike porazno, da od sto oseb, ki jih umre za jetiko, odpade na delavsko mladino 69 oseb. V teh razmerah res ne moremo dobiti zdravega in odpornega delavskega naraščaja, ki naj bi bil v rednih razmerah osišče narodove moči. Tudi na 1 a način Vojna industrija zmanjšuje brezposelnost. Slučaj Madžarske. V zadnjih mesecih se opaža vsevprek po svetu, da nezaposlenost dejstvom, da danes na Madžarskem nihče več ničesar ne zida, ker ni ročnih delavcev in tehnično izobražene mlade inteligence prav v vseh državah rapidno pada in je marsikje sploh več ni mogoče zabeležiti. Posebno zanimiv je ta pojav v onih malih državah, ki so ostale na svetu kot beraška dedščina po pokojni avstroogrski monarhiji in ki jim je bilo po določilih mirovnih pogodb kot premaganim državam prepovedano vsako oboi-oževanje in pripravljanje na eventualno vojno. Posebno zanimiva je v tem pogledu najnovejša slika naše severne sosede Madžarske. Te dni je izdala budimpeštanska zveza nameščencev naj novejšo statistiko o zaposlenosti v madžarski industriji. Iz te statistike- je razvidno, da zaposlenost na Madžarskem stalno raste, zlasti v težki industriji. Pač pa je zaposlenost katastrofalno padla v dveh industrijah, namreč v opekarski in lesnij kar je nedvomno v zvezi z denarja in ker vsak računa z bližnjo neizogibno vojno. Po navedenih podatkih odpade: na rudarstvo 39.700, na strojno industrijo 60.000, na manjša strojna podjetja 4.000, na tekstilno industrijo 70.000, na na kemično industrijo 14.800, na usnjarstvo 2.300, na lesno industrijo 2.800 in na opekarsko le 234 delavcev. Posebno zbode vestnega opazovalca v oči velik popust zaposlenosti v vojno-kemični industriji, v kateri je bilo še lansko leto zaposlenih komaj nekaj nad 2.000 delavcev. Sama madžarska uradna statistika poudarja, da je zaposlenost delavstva narasla predvsem v madžarski težki oboroževalni industriji, in sicer za 29.4%, v manjših podjetjih, ki izdelujejo opremo za madžarsko vojsko, pa celo za '50.4%. Morali bomo pač začeti verjeti, da je bodoči mir med narodi mogoč le ob spremljanju grmenja topov in tuljenja granat. VUoJjni dmuL Vsak dan prinese nekaj novega. Kar smo še včeraj smatrali za nemogoče, se drugi dan izvrši. Navadno se zgodi celo ono, kar smo najmanj pričakovali. Nagli razvoj mednarodnih dogodkov povzroča vznemirjenje med narodi. Naslajajo situacije, iz kalerili ni pomirljivega izhoda. Vendar narodi in države, ki verujejo o svojo moč in poslanstvo v svetu, ne bodo omagale in naj pride, kar hoče. Kajti gorje tistemu, ki bo izgubil glavo v najtežjih trenutkih. Brez Usmiljenja je izgubljen. Komaj so za nami usodni dogodki, ki jih je preživela Češkoslovaška, že smo bili presenečeni, da je italijanska mornarica izkrcala svojo armado v Albaniji. Vse se je izvršilo s lako naglico, da je svet lahko le še konstatiral izvršeno dejstvo. Poročila, zakaj je llalija zasedla Albanijo, si nasprotujejo. Italijansko časopisje dolži albanskega kralja /.oga, da je izročil Albanijo na razpolago Angliji, da uresniči svojo obkroževalno politiko naprarn Italiji in da dobi angleško brodovje o albanskih pristaniščih oporišča. Druga poročila zopet zatrjujejo, da albanski kralj V.ogu ni imel nobenih zvez z Anglijo in da se je samo uprl italijanskim zahtevam, da dovoli, da v primeru potrebe zasede Italija vse važnejše točke Albanije in da Albanija prepusti vodstvo zunanje politike Italiji. V štirih dneh je italijanska vojska zasedla vso Albanijo. Kralj /ogu je z vlado zbežal v Grčijo. V Tirani so pa postavili Italijani novo vlado. Italijanski listi so mirno ponašanje Jugoslavije pohvalno omenili. Mussolini je poslal jugoslovanski oladi celo zahvalo za prijateljsko zadržanje v albanskem vprašanju. Nemški listi pišejo, da je Jadran postal zaprto italijansko - jugoslovansko morje, ki bo d primeru vojne nepristopno za angleško mornarico, tako da bo Jadran pomenil za obe jadranski državi veliko in varno luko. V zvezi z albanskimi dogodki se vrše neprestane seje angleške in francoske vlade. V ospredju posvetovanj je garancija, ki bi jo dale Anglija in Francija glede nedotakljivosti balkanskih držav. — Vesti o vojaških ukrepih. V Italiji je mobiliziranih 18 letnikov vojske. Italija ima pod orožjem že tri milijone mož. — V Franciji je pod orožje poklicanih toliko rezervistov, kolikor jih je potrebnih za popolno zasedbo Maginotove linije in drugih francoskih utrdb. — Na Poljskem je pod orožjem šest sto tisoč mož preko normulnega stanja redne vojske. — Angleško vojaštvo je v gibraltarskih utrdbah zavzelo svoje postojanke. Angleška sredozemska mornarica se zbira okrog grških otokov. — Sporazum med Poljsko in Anglijo je Nemčijo zelo vznemiril. Nihče na svetu ni pričakoval, da bo prevzela Anglija tako dalekosežne garancije za Poljsko. Ta sporazum je pa le del verige sporazumov, ki jih želi skleniti Anglija. Sporazum nudi Anglija tudi balkanskim državam, če ga bodo zahtevale. Poljski očita Nemčija sedaj, da sc udeležuje atentata na evropski mir. Nemčija menda od Poljske ni želela ničesar drugega razen vrnitve majhnega ozemlja, na katerem prebivajo Nemci, in svobodno pot v vzhodno Prusijo. '■ —i & *#>• is-M* .V? .VtilUtla £ Siv — 17 proti 1. »Deutsche Allgeirtefoie Zeitung* je priobčila članek, v katerem navaja, kako važna je gospodarska in produktivna delavnost v zaledju za primer vojne. Motorizacija in mehanizacija armad vseh držav sta dovedli do tega, da so borbene edinicc na fronti ob istočasnem neizmernem ojačenju cžuega učinka in svoji izredni gibčnosti občutno zmanjšale svoje število, do-čim pa je bila nasprotno ustvarjena v zaledju ogromna in komplicirana kon- , strukcija specializiranih ter tehnično do skrajnosti dovršenih podjetij za izdelovanje vojnega materijala. V zvezi s tem so vojni in gospodarski strokovnjaki izračunali, da mora za vsakega frontnega vojaka marljivo delati v zaledju 17 delovnih moči, da zagotovijo njegovo popolno opremo in bojno sposobnost. Tako imenovani ccivilisti* iz prejšnjih vojn spadajo le še v zgodovino, pač pa je zato neizmerno narasla važna naloga, da se preskrbijo in vzgojijo i morali hoditi. Srednješolci njen korak toplo pozdravljamo in samo želimo, tla I>i prišlo tudi med nami do osnovanja enotnega srednješolskega bloka. Mi z naše strani bomo podprli vsako akcijo, ki bo stremela za združitvijo vse srednješolske mladine pri delu za narod in državo.* — Ključ srbsko - hrvatskega sporazuma. V velikonočni. , imamo v naši pisarni v zalogi. Roman j<; češkega izvora in ga vsakomur priporočamo. — Knjiga stane samo 10 din. Delavstvo praznuje. Tako velikega praznovanja kot letošnjo Veliko noč, še ne pomni delavstvo Kil). Že v soboto zjutraj so počivali vsi obrati. Niso pa imeli delavci pravega praznovanja, ker so bili zaslužki zaradi praznovanja precej okrnjeni. Nekateri delavci so prejeli samo 100 din, veliko pa je takih, ki sploh ničesar niso prejeli. Naj je tudi prišla pomlad, delavstvo nima zaposlitve, kakor jo je običajno imelo v tem času. Toda delavstvo upa, da se bo položaj kmalu izboljšal. Prostovoljna štednja. Narodno-stro-kovna zveza je sprožila predlog, da bi delavstvo KTD ustanovilo hranilni sklad, katerega namen bi bil. zbrati sredstva, ki bi bila vlagateljem na razpolago za sluča j brezposelnosti, sta-losti, bolezni, ali za gradnjo lastnih lomov. Prispevki v hranilni sklad bi morali biti taki, da jih delavstvo zmore. Tudi manjši zneski, ki se redno plačujejo v sklad, polagoma le narastejo v precejšnje vsote. Tako na primer, če plača delavec v hranilni sklad mesečno 100 din in se mu vloga obrestuje po 5%, se v petih letih nabere 6.810 din, |k> 10 letih 15.500 din in po 15 letih 26.594 din, itd. Ravnateljstvo Kil) se zanima za namero, delavstva, da ustanovi hranilni sklad. Če bo ravnateljstvo tudi s svoje strani primerno podprlo akcijo, je verjetno, da nismo več daleč od ustanovitve hranilnega sklada. Mogoči? sc- bo ta ali oni našel, ki ne bo soglašal z ustanovitvijo podpornega sklada. Sicer je pa že tako, da so bili vsi predlogi, ki so se v vrstah delavstva pri Kil) pojavili, ostro kritizirani, končno pa le kot koristni sprejeti. Seveda bi morale sporazumno z ravnateljstvom Kil) pri hranilnem skladu sodelovati vse strokovne organizacije. Kranj Odbor podružnice Narodne strokov. ne zveze v Kranju vabi vse tovariše in somišljenike na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 10 uri dopoldne v Narodnem domu. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ki se predvsem tičejo tekstilnega delavstva, pa tudi splošna delavska vprašanja in lo z ozirom na sedanji položaj. Bratovska skladnica na Jesenicah Koncem marca se je vršila redna skupščina krajevne Bratovske sklad-nice na Jesenicah. Po računskem zaključku znašajo dohodki bolniške blagajne Din 4,019.863.99, izdatki Din 3,559.219.69 in prebitek pa Din 460.644. Čisto premoženje bolniškega oddelka se je leta 1938. povečalo na Din 2,461.127. Sklad za zidanje nove bolnice znaša Din 800.000. Število zavarovanih članov je bilo v poslovnem letu izredno visoko. Povprečno je znašalo 1938. leta 3.969 članov, nupram številu članstva v letu 1937., ki je znašalo 3.334. Visokim dohodkom so sledili tudi izredno veliki izdatki. Vzrok je ta, da je v preteklem letu bolovalo okoli 80 starejših zavarovancev, ki so čakali na upokojitev in so izrabili vso pravico bolovanja. Izdatki za hranarino so bili v tem letu za Din 387.475.25 večji, kakor v letu 1937. Visoko je bilo tudi število nezgod. Število ambulantnih obolenj se je tudi povečalo od 4.154 preteklega leta na 4.872. Tudi število obolenj družinskih članov se je zvišalo od 6.240 na 7.064. Pri zdravniškem osobju so bile izvršene neke spremembe. Priprave za gradnjo nove bolnice so v teku. Finančna stran gradnje same je deloma že ugodno rešena. S povišanim prispevkom za bolniški oddelek dobiva krajevna bratovska skladnica od 1. jan. 1939 dalje 43.000 din. Glavna Bratovska skladnica v Ljubljani je za gradnjo bolnice dovolila 2 milijonsko posojilo na dolgoročno amortizacijo s 5 odstotnim obrestovanjem. Vložena je tudi prošnja na upravni odbor Osrednjega sklada bratovskih skladnic za posojilo 3 milijonov dinarjev. Po predlogu NSZ je upravni svet KID sklenil z organizacijami kolektivno pogodbo, po kateri bo plačeval v ta sklad' za grad- njo nove bolnice mesečno po 200.000 dinarjev, do skupne vsote 2 milijonov. Nezgodni oddelek je imel 849.112.76