Epidemiologija: rak prostate je tako po
svetu kot v Sloveniji, po pojavnosti na
drugem mestu med raki pri mo{kih. To je
bolezen starej{e populacije,
incidenca nara{~a s starostjo. V letih
1983–87 je bila v Sloveniji inciden~na
stopnja 23,9/100.000 mo{kih, v letih
1993/97 pa `e 36/100.000 mo{kih (1, 2).
Redko ga odkrijemo pred 45. letom
starosti. Pri 50 letih ima raka na prostati
9,5 %, pri 65 letih pa 13 % mo{kih (3).
Etiologija raka prostate {e vedno ni
poznana. Glavni dejavniki tveganja so
starost, rasa in genetska predispozicija.
Mo`ni dejavniki so {e hormonski status,
spolna aktivnost, vpliv okolja in prehrana
(4). Ni dokazov, da bi benigna
hiperplazija prostate, krvna skupina,
mesto bivali{~a (mesto, vas), telesna te`a,
vi{ina ali izpostavljanje sevanju vplivali
na nastanek raka prostate (5, 6). Genetska
povezanost je pomembna, saj ima kar 21
% bolnikov dru`insko anamnezo.
Dvakrat ve~ja verjetnost za razvoj raka
prostate je v dru`inah s to boleznijo v
prvi generaciji in kar devetkrat ve~ja pri
tistih, ki so imeli to bolezen v prej{njih
dveh generacijah (7).
Diagnostika: zgodnje odkrivanje raka
prostate je zelo pomembno, saj ga lahko
ozdravimo le v za~etnem stadiju. Še
vedno nam pri diagnostiki te bolezni
pomaga trias temeljnih preiskav:
dolo~evanje serumskega prostati~nega
specifi~nega antigena (PSA),
digitorektalni pregled, transrektalni
ultrazvok in biopsija prostate.
Z uvedbo PSA se je zgodnja diagnostika
raka prostate mo~no spremenila. Z
uporabo tega testa odkrijemo vedno ve~
raka prostate v zgodnjem stadiju, ko je
bolezen {e omejena na prostato.
Uporablja se kot presejalna metoda. V
zadnjem ~asu se povsod po svetu
postavlja vpra{anje, ali je presejanje s
PSA smiselno. Nobena {tudija {e ni
dokazala, da bi bila smrtnost pri raku prostate manj{a zaradi
katerega koli diagnosti~nega testa ali na~ina zdravljenja (8).
Kljub razhajanju v mnenju glede PSA kot presejalne metode
American Cancer Society (Ameri{ko
onkolo{ko zdru`enje) priporo~a enkrat
letno merjenje PSA pri mo{kih, starej{ih
od 50 let, in opustitev merjenja pri
mo{kih, starej{ih od 75 let. Specifi~nost
testa PSA se je pove~ala z ni`anjem
zgornje meje normalne vrednosti (ta je
sedaj 3 ng/l (9). Številni dejavniki vplivajo
na povi{anje PSA. ^eprav je trenutno
najbolj{i klini~ni tumorski ozna~evalec,
ima majhno specifi~nost, saj je pove~an
pri 20–50 % mo{kih z benigno
hiperplazijo prostate (10, 11). Za bolj{o
razlago vrednosti PSA in zmanj{anje
la`no pozitivnih izvidov so uvedeni novi
parametri, kot so gostota PSA (PSA-
density), hitrost PSA (PSA-velocity),
starostno specifi~ni PSA (age-specific
PSA) ter razmerje med prostim in
vezanim PSA.
Digitorektalni pregled (DRP) je {e vedno
temeljna preiskava pri odkrivanju raka
prostate. Z njo ocenjujemo velikost,
omejenost, simetrijo, ob~utljivost,
~vrstost in sumljive spremembe v
strukturi tkiva. ^e bi se zana{ali samo na
to metodo, bi lahko pri{lo do velikih
diagnosti~nih napak, posebno pri
netipnih oblikah raka. DRP je zelo
subjektivna metoda. Njena pozitivna
progosti~na vrednost je med 2 in 83 %,
odvisno od stadija raka (12, 13).
Transrektalni ultrazvok (TRUZ) ima zelo
omejeno vlogo pri neposrednem
odkrivanju raka prostate. V 71,3 %
bolnikov je rak viden kot hipoehogeno
obmo~je (slika 1), izoehogen je v 27,4 %
in hiperehogen v 1,3 %. Med
ehogenostjo in gradusom ni pravega
odnosa. Sum na raka prostate poleg
hipoehogenega obmo~ja dajejo tudi
asimetrija prostate, raz{iritev perifernega
obmo~ja in prekinjenost kontinuitete
kirur{ke kapsule (14). TRUZ je slabo
ob~utljiv in ima majhno sprejemljivo
specifi~nost pri odkrivanju lokalno
napredovalega raka prostate, posebno ko
se ta raz{iri na semenske vezikule. Ocenjevanje prostornine
prostate in posameznih obmo~ij je zelo subjektivno, saj se
izvidi lahko razlikujejo tudi do 25 % (15). V modernih
ONKOLOGIJA / za prakso
leto X / {t. 1 / junij 2006
Marko Lov{in
Sodobna diagnostika raka prostate
34
V svetu se pri~akuje do
leta 2007 1,6 milijona
bolnikov z rakom prostate,
kar pomeni letni porast
bolnikov za 3,8 %.
Pri ameri{kih ~rncih je
dale~ najve~ja incidenca
raka prostate na svetu, zelo
redek pa je pri afri{kih
~rncih. Vzrok je lahko v
manj{i serumski
koncentraciji testosterona
in prehrambnih navadah.
Pri obdukcijah so okultni
rak prostate (naklju~no
odkrit, klini~no nezaznan)
odkrili pri 30 % mo{kih
nad 50 let in pri 70 %
starej{ih od 80 let.
Letni porast PSA za 20 %,
hitrost PSA, ve~ja od 0,75
ng/l na leto, razmerje med
prostim in vezanim PSA
manj{e od 0,15 % ali
gostota PSA, ve~ja od 0,15
ng/l, so sumljivi za raka
prostate.
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 34
diagnosti~nih
sredi{~ih danes
TRUZ kombinirajo z
barvnim doplerjem. S
tem se je pove~ala
ob~utljivost
preiskave.
Biopsija prostate pod
nadzorom
transrektalnega
ultrazvoka je glavni
diagnosti~ni
postopek pri
odkrivanju raka
prostate. @elja vseh
preiskovalcev je, da
bi odkrili dovolj
biopti~nih vzorcev, ki
bi `e ob prvi
preiskavi pokazali
pravo patolo{ko
dogajanje v prostati.
Najve~krat se jemlje
{est vzorcev, kar
predstavlja
standardno
sekstantno biopsijo
(slika 2). Nekateri
avtorji dokazujejo, da
se z njo lahko odkrije
do 80 %
lokaliziranega raka
prostate (16). Drugi
spet menijo, da daje
sekstantna biopsija
preve~ la`no
negativnih rezultatov,
torej pri zgodnjem
odkrivanju raka ne
zadostuje (17, 18).
Študija, ki smo jo
naredili na Klini~nem oddelku za urologijo v Ljubljani med
letoma 1997 in 2000 na 140 bolnikih, starih med 49 in 75 
let, z vrednostjo PSA 4,1 do 10,0 ug/l in negativnim DRP, je
dokazala, da je treba {tevilo biopsijskih vzorcev pri takih
bolnikih prilagajati velikosti prostate. Pri tem se je pokazalo,
da niti pri majhnih prostatah sekstantna biopsija ne
zadostuje. Z dodatnimi vzorci posebej na sredini prostate
zajamemo tudi prehodno obmo~je prostate, kjer vznikne do
25 % raka prostate (slika 3).
Sklep: Številne {tudije o {tevilu biopti~nih vzorcev niso
podale kon~nega rezultata, koliko vzorcev naj bi jemali pri
posameznemu bolniku. Nesmiselno je iskati matemati~ni
model, po katerem bi obravnavali bolnike. Bolj smiselno je
vsakega bolnika obravnavati individualno, {tevilo vzorcev
pa prilagajati velikosti prostate, digitorektalnem izvidu,
{tevilu `e narejenih biopsij in prej{njim histolo{kim
izvidom. Samo tako bomo bolnikom prihranili ponavljanje
neprijetne preiskave in bomo `e pri prvi biopsiji pri{li do
prave diagnoze.
Viri
1. Pompe-Kirn V. Epidemiolo{ke zna~ilnosti raka prostate v
Sloveniji. u: Zbornik referatov slovenskega urolo{kega
simpozija o raku na prostati. Ljubljana: Urolo{ka sekcija SZD
Slovenije, 1995.
2. Pompe-Kirn V, Zakotnik B, Zadnik V. Pre`ivetje bolnikov z
rakom v Sloveniji. Register raka za Slovenijo. Onkolo{ki in{titut
2003: 80–4.
3. Pow-Sang JM, Marshburn J. Clinical practise guidelines for
prostate cancer. Cancer control 1996; 3: 525–530.
4. Meyer F, Bairati I, Fradet Y et al.: Dietary energy and nutriens in
relation to preclinical prostate cancer. Nutrition&Cancer 1997;
29: 120–6.
5. Silverberg E. Statistical and epidemiologic data on urologic
cancer. Cancer. 1987; 60: 692–717.
6. Catalona WJ, Scoft WW. Carcinoma of the prostate. U: Walsh
PC, Gittes RF, Permutter AD, Stamey TA, ur. Campbell's
Urology. 5th ed. Philadelphia, Pa: WB Saunders Co; 1986:
1463–1534.
7. Culkin DJ, Agha AH. Localized prostate cancer: An update.
Hosp Med 1997; 33: 25–26, 29–36, 45.
8. Bullock AD, AndrioleGL.Screening for prostate cancer. Prostate
specific antigen, digital rectal examination, and free, density
and age-specific derivates. Prostate cancer: principles and
practice Lippincott Williams&Wilkins, 2002: 195–207.
9. Schroder FH. Screening for prostate cancer. Urol Clin N Am
2003; 30: 239–51.
10. Benson MC et al. Prostate specific antigen density: a means of
distinguishing benign prostatic hypertrophy and prostate
cancer. J Urol 1992; 147: 815–16.
11. Partin AW, Oesterling JE. The clinical usefulness of prostate
specific antigen: update 1994. J Urol 1994; 152: 1358–68.
12. Bazinet M i sur. Prospective evaluation of prostate-specific
antigen density and sistematic biopsies in early detection of
prostatic carcinoma. Urology 1994; 43: 44–51.
13. Cooner WH, Mosley BR, Rutheford CJ i sur. Prostate cancer
detection in a clinical urological practice by ultrasonography,
digital rectal examination and prostate specific antigen. J Urol
1990; 143: 1146–54.
ONKOLOGIJA / za prakso
leto X / {t. 1 / junij 2006
35
Slika 1. Pre~ni presek prostate viden z multiplanarno aktalno sondo
(vidno je suspektivno hipoehogeno podro~je v periferni
zoni, na mestu prehoda apeksa v srednji del).
Slika 2: Shematski prikaz sekstantne
biopsije. Vzorci se jemljejo iz
perifernega obmo~ja, prehodno
obmo~je, kjer nastane 25 % raka
prostate, pri tem ni zajeto.
Slika 3: Shema 10 biopsij. Z desetimi
vzorci se zajame tudi prehodno
obmo~je.
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 35
14. Lee F, Torp-Pedersen ST, McLeary RD. Diagnosis of prostate
cancer by transrectal ultrasound. Urol Clin Nor Am 1989; 16:
663–673.
15. Bazinet M, Karakiewicz PI, Aprikian Ag et al.Reassessment of
nonplanimetric transrectal ultrasound prostate volume
estimates. Urology 1996; 857–62.
16. Stroumbakis N, Cookson MS, Reuter VE, Fair WR. Clinical
significanse of repeat sextant bopsies in prostate cancer
patients. Urol 1997; 49 (3A suppl): 113–8.
17. Norberg M, Egevad L, Holmberg L, Sparen P, Norlen BJ, Busch
C. The sextant protocol for ultrasound-guided core biopsies of
the prostate underestimates the presence of cancer. Urol 1997;
50(4): 562–6.
18. Fleshner NE, O'Sullivan M, Fair WR. Prevalence and predictors
of a positive repeat transrectal ultrasound guided needle biopsy
of the prostate. J Urol 1997; 158(2): 505–8.
■
ONKOLOGIJA / za prakso
leto X / {t. 1 / junij 2006
36
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 36