zalozba.zrc-sazu.si 33 Matjaž Geršič Zemljepisna imena so pomembna kulturna dediščina vsakega Mojca Kumin Horvat naroda. So temeljni gradnik vseh civilizacij oziroma kultur, saj prostor polnijo s pomeni in razvijajo prostorske identitete. Erik Logar Zemljepisna imena v jezikih z malo govorci, kakršna je Drago Perko slovenščina, so pogosto ogrožena, še bolj pa to velja za Primož Pipan zemljepisna imena narodnih manjšin, kamor spadajo tudi porabski Slovenci, najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu. A ZEMLJEPISNA Skrajni zahodni rob Madžarske, umeščen med Slovenijo in Avstrijo, imenujemo Slovensko Porabje. Obsega 7 naselij, kjer je RABJ IMENA prisotna uradna dvojezičnost. Zunanji simbol te dvojezičnosti SLOVENSKEGA so dvojezične obcestne table z imeni naselij. Osrednji predmet KEGA PO naše raziskave pa so bila ledinska imena. Rezultat raziskave, PORABJA monografi ja z zemljevidom in slovarjem, temelji na obsežnem VENSLO terenskem delu in pregledu arhivskih virov. Upamo, da bodo A S rezultati prispevali k ohranitvi ledinskih imen v zavesti ljudi. A IMENNIS 15 EUR ZEMLJEP GEORITEM 33 9 0 1 6 9 8 7 7 3 1 8 0 5 GEORITEM 33 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 1 1 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 2 2 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 3 GEORITEM 33 ZEMLJEPISNA IMENA SLOVENSKEGA PORABJA Matjaž Geršič Mojca Kumin Horvat Erik Logar Drago Perko Primož Pipan Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 4 4 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 5 GEORITEM 33 ZEMLJEPISNA IMENA SLOVENSKEGA PORABJA Matjaž Geršič Mojca Kumin Horvat Erik Logar Drago Perko Primož Pipan LJUBLJANA 2024 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 6 Knjižna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 33 ZEMLJEPISNA IMENA SLOVENSKEGA PORABJA Matjaž Geršič, Mojca Kumin Horvat, Erik Logar, Drago Perko, Primož Pipan © 2024, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Urednika zbirke: Drago Perko, Matjaž Geršič Uredniški odbor zbirke: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Maruša Goluža, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jani Kozina, Matej Lipar, Erik Logar, Janez Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jure Tičar, Jernej Tiran, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn Urednika knjige: Matjaž Geršič, Drago Perko Recenzenta: Primož Gašperič, Miha Koderman Avtorji poglavij: Matjaž Geršič (1 Dosedanja obravnava Slovenskega Porabja, 2 Metodologija raziskovanja zemljepisnih imen Slovenskega Porabja, 3 Upravna razdelitev Slovenskega Porabja, 6 Nastajanje slovenskih zemljepisnih imen, 8 Pokrajinska imen Slovenskega Porabja, 10 Ledinska imena Slovenskega Porabja, 12 Hišna imena Slovenskega Porabja, 13 Krošelj), Erik Logar (4 Geografski oris Slovenskega Porabja), Primož Pipan (5 Zgodovinski oris Slovenskega Porabja), Drago Perko (7 Tipizacija in standardizacija zemljepisnih imen), Matjaž Geršič, Drago Perko (9 Imena naselij Slovenskega Porabja), Mojca Kumin Horvat (11 Slovar ledinskih imen Slovenskega Porabja) Kartografi: Manca Volk Bahun, Matjaž Geršič, Jure Tičar, Domen Turk Fotografi: Akoš Dončec, Matjaž Geršič, Marija Kozar Mukič, Primož Pipan Prevod izvlečka: Deks, d. o. o Oblikovalka naslovnice: Tanja Radež Oblikovalec notranjosti: Drago Perko Izdajatelj: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Matija Zorn Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: PRESENT d. o. o. Naklada: 250 izvodov Prva izdaja, prvi natis, prva e-izdaja, Ljubljana 2024 Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610508144. Avtor fotografije na naslovnici je GezaKurkaPhotos, Adobe Stock (mesto Monošter/Szentgotthard). Knjiga je nastala v okviru raziskovalnih programov Geografija Slovenije (P6-0101), Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038) in Dediščina na obrobjih (P5-0408), ki jih financira Javna agencija za znanstveno - raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter ciljnih projektov Mikrotoponimi v Porabju (V6-2110) in Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (V6-2109), ki ju poleg agencije financira še Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=181853187 ISBN 978-961-05-0813-7 E-knjiga COBISS.SI-ID=181905155 ISBN 978-961-05-0814-4 (PDF) 6 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 7 GEORITEM 33 GEORITEM 33 ZEMLJEPISNA IMENA SLOVENSKEGA PORABJA Matjaž Geršič, Mojca Kumin Horvat, Erik Logar, Drago Perko, Primož Pipan AVTOR Matjaž Geršič matjaz.gersic@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/gersic Rodil se je leta 1983 na Jesenicah. Po končani osnovni šoli v Lescah se je vpisal na Gimnazijo Kranj, kjer je leta 2002 maturiral. Leta 2003 se je vpisal na študij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2009 je diplomiral z delom Pionirske rastlinske vrste na prodiščih v zgornjem toku reke Save, za katerega je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 2010 je zaključil študij zgodovine z diplomskim delom Domobranstvo in povojni poboji v učbenikih in učnih načrtih za gimnazije od osamosvojitve do danes. Po končanem študiju je opravil pripravništvo na Gimnaziji Kranj in strokovni izpit na Ministrstvu za šolstvo. Marca 2012 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pridobil naziv asi-stenta. Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo in z delom nadaljeval na Geografskem inštitutu kot znanstveni sodelavec. Leta 2017 je za odmevne rezultate raziskovalnega dela na področju zemljepisnih imen prejel Melikovo priznanje za mladega znanstvenika. Od novembra 2018 je pomočnik predstojnika inštituta, od konca leta 2017 pa predseduje Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Je član Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exonyms) ter Vzhodnosrednjeevropskega in jugovzhodnoevrop-skega jezikovno-zemljepisnega oddelka v okviru UNGEGN-a (United Nations Group of Experts on Geographical Names, Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena). Je tudi član Izvršnega odbora Zveze geografov Slovenije, predsednik Skupne komisije za imenoslovje pri ICA/IGU s strani Mednarodne kartografske organizacije (ICA) in član nekaterih drugih združenj. Njegovi raziskovalni področji sta zemljepisna imena in fizična geografija. V letih 2022 in 2023 je opravil trimesečno raziskovalno gostovanje na Univerzi kralja Sauda v Saudovi Arabiji. AVTORICA Mojca Kumin Horvat mojca.horvat@zrc-sazu.si https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mojca-kumin-horvat-sl Mojca Kumin Horvat se je rodila leta 1984 v Murski Soboti. Maturirala je na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Leta 2007 je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer slovenistika, leta 2012 je na isti smeri dokto-rirala z disertacijo Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narečjih, leta 2016 pa na isti ustanovi diplomirala na smeri polonistika, prav tako z geolingvistično tematiko. Od leta 2007 dela v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer se ukvarja s terenskim zbiranjem narečnega gradiva in njegovo analizo. Med letoma 2010 in 2016 je bila asistentka za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko FF UL. Leta 2017 je opravila enomesečno raziskovalno gostovanje na Inštitutu za poljski jezik PAN v Krakovu. Leta 2020 je bila na ISJFR ZRC SAZU ponovno izvoljena v naziv znanstvena sodelavka. Je soavtorica 7 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 8 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja in sourednica Slovenskega lingvističnega atlasa 1, 2 in 3 ter avtorica Besedotvornega atlasa slovenskih narečij. Od leta 2008 sodeluje pri pripravi Slovanskega lingvističnega atlasa. Kot rojena govorka prekmurščine posebno pozornost posveča raziskavam prekmurskega narečja. Od leta 2017 je članica uredniškega odbora portala Fran, od leta 2018 je članica Pomurske akademsko-znanstvene unije, od leta 2019 pa je članica Jezikovnotehnološkega razvojnega centra na ISJFR ZRC SAZU. V času štu-dija je bila trikrat prejemnica štipendije Ustanove patra Stanislava Škrabca, dvakrat pa štipendije Pomurske izobraževalne fundacije. Redno objavlja znanstvene članke in sodeluje na konferencah. AVTOR Erik Logar erik.logar@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/logar Erik Logar se je kot mladi raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU zaposlil leta 2018. Ukvarja se z geografijo podeželja in preučevanjem teritorialnega razvoja. Doktoriral je leta 2023 z delom Znamčenje območij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji. Je soavtor šestih znanstvenih člankov. V obdobju med 2009 in 2015 je študiral geografijo in zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2012 je za delo Sodobna vloga polkmetov na primeru Voklega prejel Priznanje Oddelka za geografijo za odlično zaključno seminarsko nalogo, leta 2015 pa je za magistrsko delo Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti: primeri z Gorenjske in Sauerlanda dobil fakultetno Prešernovo nagrado. S študijskimi obiski se je izpopolnjeval na Slovaškem (Univerza v Prešovu) in Nemčiji (Katoliška univerza Eichstätt - Ingolstadt in Univerza v Münstru). Leta 2021 je prejel Šti-pendijo dr. Bojana Erhartiča ZRC SAZU za študijski obisk poslovne šole EM Lyon v Franciji. Leta 2022 je prejel Pohvalo Zveze geografov Slovenije. Je honorarni sodelavec Slovenske univerze za tre-tje življenjsko obdobje in turistični vodnik z licenco Turistično gostinske zbornice Slovenije. AVTOR Drago Perko drago.perko@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/perko Rodil se je leta 1961 v Kranju, kjer je leta 1980 končal gimnazijo. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1985 diplomiral, leta 1989 magistriral in leta 1993 doktoriral. Od leta 1986 dela na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med letoma 1993 in 2018 je bil njegov predstojnik, med letoma 2019 in 2023 pa je bil predsednik Upravnega odbora ZRC SAZU. Od leta 1995 je član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in od leta 2021 član Pravopisne komisije SAZU in ZRC SAZU. Med letoma 2007 in 2016 je bil nacionalni koordinator za geografijo in član Znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistiko pri takratni Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z regionalno geografijo, geografskimi tipizacijami in regionalizacijami, geografskimi informacijskimi sistemi, geomorfometrijo, digitalno tematsko kartografijo in zemljepisnimi imeni. Je urednik in sourednik več znanstvenih knjižnih zbirk ter revij. Njegova bibliografija v doma- čih in tujih publikacijah obsega več kot 800 enot. Je soavtor in sourednik več obsežnih temeljnih del o Sloveniji: Krajevni leksikon Slovenije leta 1995, Geografski atlas Slovenije leta 1998, Slovenija: 8 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 9 GEORITEM 33 pokrajine in ljudje leta 1998, Nacionalni atlas Slovenije leta 2001, Slovenia in Focus leta 2007, Popisni atlas Slovenije 2002 leta 2007, The Geography of Slovenia: Small but Diverse leta 2020. Leta 1985 je prejel študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete, leta 1989 Fajglovo nagrado in leta 1999 nagrado Zlati znak ZRC. Zveza geografov Slovenije mu je leta 1997 podelila Bronasto plaketo, leta 2009 Srebrno plaketo in leta 2022 Zlato plaketo. AVTOR Primož Pipan primoz.pipan@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/pipan Primož Pipan je od leta 2004 zaposlen na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika. Je (so)avtor več publikacij in objav na temo naravnih nesreč in zemljepisnih imen, v zadnjem času pa tudi soavtor objav na temo kulturne dediščine. Ukvarja se predvsem z geografijo naravnih nesreč, zemljepisnimi imeni, politično geografijo in regionalno geografijo. Leta 2004 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral z delom Čezmejno sodelovanje ob slovensko-hrvaški meji v Istri kot zunanji meji Evropske unije. Leta 2011 je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem doktoriral z delom Primerjava popotresne obnove v Italiji in Sloveniji po potresih v Zgornjem Posočju in Furlaniji. Med letoma 2005 in 2023 je bil član izvršnega odbora Ljubljanskega geografskega društva, kjer je bil najprej zadol- žen za pripravo ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu, od 2014 do 2019 njegov predsednik, do 2023 pa podpredsednik. Od leta 2023 je član izvršnega odbora Zveze geografov Slovenije. Je član uredniškega odbora knjižnih zbirk Geografija Slovenije in Georitem. IZDAJATELJ Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU giam@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se inštitutu priključila Inštitut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo ter fizičnogeografski laboratorij, zemljepisno knjižnico in zemljepisni muzej. Na inštitutu je od leta 1995 sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena srečanja, izobražuje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revi-jo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstvene knjižne zbirke Geografija Slovenije, Georitem, GIS v Sloveniji, Regionalni razvoj, Naravne nesreče in CAPACities. 9 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 10 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja GEORITEM 33 ZEMLJEPISNA IMENA SLOVENSKEGA PORABJA Matjaž Geršič, Mojca Kumin Horvat, Erik Logar, Drago Perko, Primož Pipan UDK: 91:811.163.6’373.21(439Porabje) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Skrb za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine slovenskega naroda je ena od pomembnih nalog raziskovalk in raziskovalcev. K nesnovni dediščini kot neodtujliv del slovenskega jezika spadajo tudi zemljepisna imena. Ta so zaradi različnih procesov še posebej ogrožena v zamejstvu, zato njihovo raziskovanje na tem prostoru terja še posebno skrb. Dober zgled za raziskovanje zemljepisnih imen v zamejstvu vidimo na avstrijskem Koroškem. To nas je na ZRC SAZU vodilo k sorodnim raziskavam v Slovenskem Porabju. Osredinili smo se na mikrotoponime, torej hišna in ledinska imena. Skušali smo slediti metodologiji z avstrijske Koroške, kar bi omogočalo medsebojno primerjavo rezultatov. Ugotovili pa smo, da se zgodovinski viri med avstrijskim in ogrskim delom monarhije nekoliko razlikujejo, zato smo poglobljeno raziskovanje hišnih imen na podlagi primarnih virov opustili in se osredinili na ledinska imena. V prvi fazi smo ledinska imena identificirali na podlagi primarnih virov, zemljiških katastrov, podatkovnih baz geodetske uprave in rezultatov predhodnih raziskav. Rezultat prve faze dela so bili terenski zemljevidi, s pomočjo katerih smo pri informantih na terenu preverili njihovo poznavanje imen, vsakodnevno rabo ter narečno podobo posameznega imena. Pogovore smo zvočno posneli, kar nam je omogočilo znanstveno transkripcijo imen. Končni rezultat raziskave je slovar ledinskih imen z dodanim zemljevidom. Vsako ime je zapisano v treh različicah, znanstveni fonetični transkripciji, v poenostavljeni fonetični transkripciji in v poknjiženi transkripciji, kot osnova za morebitno standardizacijo s strani madžarske komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Slovar poleg imenskih različic vsebuje tudi identificirana imena v uporabljenih virih ter morebitna dodatna pojasnila o izvoru imena in druge s strani informantov pridobljene podatke. Ugotovili smo, da so številna slovenska imena še vedno v uporabi med krajevnim prebivalstvom, hkrati pa opaža-mo, da so nekatera, ki jih navajajo najstarejši viri, žal že utonila v pozabo. Pri hišnih in drugih imenih povzemamo rezultate sorodnih raziskav z namenom, da je celotna materija zemljepisnih imen v Porabju združena na enem mestu. Monografijo dopolnjujejo tudi poglavja o geografskih in zgodovinskih zna- čilnostih obravnavanega prostora ter o standardizaciji zemljepisnih imen. KLJUČNE BESEDE: narečje, zemljepisno ime, kulturna dediščina, ledinsko ime, hišno ime, manj- šina, geografija, slovenski jezik 10 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 11 GEORITEM 33 GEORITEM 33 ZEMLJEPISNA IMENA PORABJA Matjaž Geršič, Mojca Kumin Horvat, Erik Logar, Drago Perko, Primož Pipan UDC: 91:811.163.6’373.21(439Porabje) COBISS: 2.01 ABSTRACT Geographical Names of the Rába Valley Preserving Slovenia’s intangible cultural heritage is an important task for Slovenian researchers. This intangible heritage also includes geographical names as an inseparable part of the Slovenian language. Because of various processes, these names are especially at risk in ethnically Slovenian cross-border areas, where it is thus especially vital to study them. A good example of studying geographical names in cross-border regions can be observed in Austrian Carinthia. This led ZRC SAZU to start performing similar research in the Rába Valley, focusing on microtoponyms (i.e., house names and field names). The aim was to pursue the same methodology as applied in Austrian Carinthia, which would make it possible to compare the research results. However, certain differences were establis-hed in the historical sources for the Austrian and Hungarian parts of the former Austria-Hungary, and so the originally planned in-depth analysis of house names based on primary sources was aban-doned and the focus was placed on field names alone. In the first stage, field names were identified based on primary sources, land cadasters, the Slovenian Surveying and Mapping Authority databa-ses, and the results of previous research. The result of the first stage of the work process was field maps, which were used to check the informants’ familiarity with the names, and the everyday use and dialect form of an individual name. The conversations with the informants were recorded, which made it possible to transcribe the names precisely. The final result of the research is a dictionary of field names with an accompanying map. Each name is provided in a phonetically transcribed form, a simplified standardized form, and a standardized form as a basis for potential later standardization by the Hungarian committee for the standardization of geographical names. In addition to these three versions of the names, the dictionary contains the names identified in the sources used and any additional etymological explanations and other information provided by the informants. It has been determined that many Slovenian names are still being used by locals, but that some that were listed in the oldest sources have unfortunately already sunk into oblivion. With regard to house names and other names, the results of similar studies are summarized, so that the entire body of geographical names in the Rába Valley is gathered in one place. The volume is also complemented by chapters on the geographical and historical characteristics of the area studied and the standardization of geographical names. KEYWORDS: dialect, geographical name, cultural heritage, field name, house name, minority, geography, Slovenian 11 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 12 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Vsebina 1 Dosedanja obravnava Slovenskega Porabja ............................................................................................ 13 2 Metodologija raziskovanja zemljepisnih imen Slovenskega Porabja .......................... 17 3 Upravna razdelitev Slovenskega Porabja .................................................................................................... 18 4 Geografski oris Slovenskega Porabja .............................................................................................................. 23 5 Zgodovinski oris Slovenskega Porabja .......................................................................................................... 30 6 Nastajanje slovenskih zemljepisnih imen .................................................................................................. 54 7 Tipizacija in standardizacija zemljepisnih imen ................................................................................ 57 7.1 Zemljepisno ime ...................................................................................................................................................... 57 7.2 Vrste zemljepisnih imen .................................................................................................................................. 58 7.3 Standardizirana zemljepisna imena .................................................................................................... 60 7.4 Standardizacijski dokumenti zemljepisnih imen .................................................................. 61 7.5 Imenika zemljevidov v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 .......................................... 62 7.6 Zbirka Register zemljepisnih imen ...................................................................................................... 66 7.7 Standardizacija zemljepisnih imen na večjezičnih območjih .................................. 70 8 Pokrajinska imena Slovenskega Porabja .................................................................................................... 74 9 Imena naselij Slovenskega Porabja .................................................................................................................... 78 10 Ledinska imena Slovenskega Porabja ........................................................................................................ 83 11 Slovar ledinskih imen Slovenskega Porabja ........................................................................................ 88 11.1 O porabskih govorih prekmurskega narečja .......................................................................... 88 11.2 Metodologija zbiranja in zapisovanja ............................................................................................ 89 11.3 Slovar porabskih mikrotoponimov .................................................................................................. 92 11.4 Struktura geselskega članka ...................................................................................................................... 92 12 Hišna imena Slovenskega Porabja .............................................................................................................. 176 13 Krošelj ........................................................................................................................................................................................ 193 14 Sklep ............................................................................................................................................................................................ 193 15 Viri in literatura .............................................................................................................................................................. 195 16 Seznam slik .......................................................................................................................................................................... 203 17 Seznam preglednic ...................................................................................................................................................... 205 12 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 13 GEORITEM 33 1 Dosedanja obravnava Slovenskega Porabja Slovenci so ne glede na območje bivanja del istega naroda. Zato jih moramo najprej dojemati kot Slovence, šele nato pa jim dodajati pristavke, kot so zdomci, zamejci, izseljenci in podobno. Dogodki v evropski zgodovini so poskrbeli, da vsi Slovenci ne živimo znotraj iste politične tvorbe. Kar pa ne pomeni, da si tisti zunaj politi- čnih meja v znanstvenoraziskovalnem gledišču ne zaslužijo enake obravnave, kot ti, ki živijo v Sloveniji. Morda bi bilo pošteno celo obratno; saj so zaradi asimilacij-skih procesov kljub določenem pravnem varstvu predvsem z vidika jezika, kulturne, običajev in drugih prvin bolj ogroženi. To je bil glavni motiv, da smo na ZRC SAZU skladno z dokumentom Strategija razvoja Slovenije 2030 in razvojnim ciljem »Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete« pripravili projektni predlog z naslovom Mikrotoponimi v Porabju. Projektni predlog je bil sprejet, sofinancirali sta ga Javna agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Strategija razvoja Slovenije (Šooš s sodelavci 2017) nacionalno identiteto razume kot pomemben dejavnik družbene kohezije, kot ključni sestavini pa izpostavlja jezik in kulturo. Kultura je razumljena kot odsev stanja, dialoga in odnosov v družbi in oblikuje nacionalno identiteto. Hkrati prispeva k prepoznavanju naše samobitnosti in odprtosti družbe, k razvoju ustvarjalnosti, inovativnosti in sodelovanju ter je pomemben dejavnik gospodarskega in regionalnega razvoja. Raznolikost slovenskega kulturnega prostora je posledica njegove umeščenosti na stičišču tradicionalno raznolikih kultur. Kulturnozgodovinska pestrost temelji na zgodovinskem izročilu in pokrajinski razčlenjenosti ter je temelj kulturnega slovenstva, najrazvidnejši nosilec skupne identitete pa je slovenski jezik. Slednji je del bogate kulturne dediščine, ki je pomembna razvojna možnost družbe. Pomembna pa je tudi krepitev povezovanj s Slovenci v sosednjih državah. Skupen slovenski kulturni prostor naj bo tako povezan, da bo omogočal izkoriščanje vseh kulturnih, političnih in gospodarskih zmogljivosti. Cilj strategije je nacionalno kulturo in slovenski jezik razvijati kot dejavnika identitete, prepoznavnosti in gospodarskega napredka. Doseganje tega cilja bo doseženo: • z razvijanjem in ohranjanjem slovenskega jezika, kulture ter kulturne in naravne dediščine; • s krepitvijo nacionalne identitete in varovanjem kulturne raznolikosti; • s spodbujanjem dobrega in na sodelovanju vseh temelječega upravljanja kulturne dediščine; • s spodbujanjem kulturnega udejstvovanja in z digitalizacijo, ki omogoča ohranjanje, dostopnost in promocijo kulturnih vsebin; • z omogočanje odprtega dostopa do jezikovnih orodij in virov ter kulturnih vsebin vsem, še posebej invalidom in osebam z različnimi oblikami funkcionalne oviranosti; 13 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 14 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja • s krepitvijo sodelovanja med gospodarstvom in kulturo, s spodbujanjem ustvarjalnosti in ustvarjalnih industrij ter raziskovalnih umetnosti kot sinergij med znanostjo in umetnostjo; • s spodbujanjem mednarodnega kulturnega sodelovanja, promocije slovenske kulture in športa v mednarodnem okolju, povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter z razvojem učinkovitega sistema javne diplomacije za boljšo prepoznavnost in dvig ugleda Slovenije v svetu (Šooš s sodelavci 2017, 30). Najstarejši znani pisni vir, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in je označen s predmetno oznako »Porabje«, je Zobriszani Szloven i Szlovenka med Mürov i Rábov (slika 1). Naslov v prevodu pomeni izobraženi Slovenec in Slovenka med Muro in Rabo. Delo je bilo izdano leta 1845. Gre za neleposlovno delo avtorja Jožefa Košiča, pomembno predvsem z gledišča rabe prekmurskega knjižnega jezika. Gradivo za knjižico je Košič črpal predvsem iz zapiskov štajerskega duhovnika, politika in pisatelja Božidarja Raiča ter knjige Blashe ino Neshiza v nedelski sholi Antona Martina Slomška iz leta 1842. To je tudi razlog, da Košič svojega imena na knjigo ni zapisal. V knjigi se pojavijo tudi nekatera zemljepisna imena, na primer Števanovci v obliki Stevanovi. cA A KNjIŽNI TN A IN UNIvERZITEN Slika 1: Naslovnica knjige Zobriszani DO Szloven i Szlovenka med Mürov i Rábov. ARN 14 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:01 Page 15 GEORITEM 33 Po Raiču, ki je Prekmurje in ozemlje do Rabe prehodil leta 1860, je konec 19. stoletja to storil Anton Trstenjak. Svojo pot je začel poleti 1883, na terenu zbrano gradivo pa dopolnjeval do leta 1903. Gradivo, ki je bilo sprva namenjeno objavi v Slovenski mati-ci, je zaradi Trstenjakove smrti ostalo v arhivu. Nanj je opozoril sodelavec Pokrajinskega muzeja v Mariboru Viktor Vrbnjak. V knjigi Slovenci na Ogrskem iz leta 2006 je devet poglavij (Šövegeš Lipovšek 2008). Z gledišča zemljepisnih imen sta najzanimivejši Prebivališče Slovencev med Muro in Rabo ter Potopisne črtice. Kot zanimivost omenimo, da Trstenjak za Števanovce uporablja ime Štefanovci. Pravi da so: »… na iztočni meji zadnji slovenski jezi proti madžarski povodnji. Ali to je slab jez, slaba slovenska postojanka. Slovenščina tud vidno hira. v šoli se uči samo madžarski, nemški nič, ker tod ni Nemcev, kakor ob štajarski meji. Slovenščina je pastorka, dasi je vsa župnija slovenska. v šoli se rabi Agustičev »Prirodopis« in »Početni katekizmuš za mladju dĕtcu vĕre katoličanske. U Pešti 1871«. v cerkvi se poje slovenski, toda učitelj mora včasih zapeti tudi kako pesem v madžarskem jeziku! Otroci znajo vsi mažarski govoriti, posebno dečki. Nekaj se mažarski nauče v šoli, a najeveč od Mažarov. Poleti namreč hodijo očetje na Mažarsko mlatit in kosit. Otroci gredo ž njimi in se tam popolnoma mažarski nauče …« (Trstenjak 2006, 49–50). Pri raziskovanju Porabja iz obdobja med obema vojnama ne smemo prezreti dela Naši onstran meje, ki ga je uredil Peter Pavlovič in je bilo izdano leta 1933 v Ljubljani (Pavlovič 1933). Knjižica vsebuje šest prispevkov; trije govorijo o Julijskih Jugoslovanih, dva o slovenskem Korotanu, zadnji pa ima naslov Naš narod med Rabo in Donavo. V njem M. Goriški oriše gradiščanske Hrvate in porabske Slovence. Pregledno besedilo z naslovom Slovensko Porabje sta leta 1945 objavila Jože Maučec in Vilko Novak (Maučec in Novak 1945). Delo poleg uvoda vsebuje poglavja Zemlja in ljudstvo, Preteklost Porabja, Jezik, Ljudsko življenje, Narodnost v luči madžarske vede in statistike, porabski Slovenci zahtevajo priključitev k Sloveniji, Slovenska rad-gonska okolica in Zaključki. Zanimiv pa je zemljevid Prekmurje in Porabje, ki ima med drugim vrisano narodnostno mejo (slika 2). Porabje je bilo tedaj razumljeno precej širše, kot danes. Leta 1948 je Vilko Novak v Slovenskem etnografu objavil članek z naslovom Etnografski značaj slovenskega Porabja. Novak slovensko Porabje opredeli kot slovenske kraje v okolici Monoštra, ki so po trianonskem mirovnem sporazumu ostali na Madžarskem ter pomadžarjene vasi s tedaj neznatno slovensko manjšino – to so Farkašovci, Žida, Trošče in Čretnik. Leta 1976 je o porabskih Slovencih pisal tudi Tržačan Drago Pahor. Kot Primorca ga je še posebej zanimal primer etnične ogroženosti z nasprotnega roba domovine in je iskal vzporednice z beneškimi Slovenci. Tudi Pahorjev prispevek je splošen; gre za oris pokrajine, zgodovine, kulture, šolstva, jezika. Slika 2: Zemljevid Prekmurje in Porabje (Maučec in Novak 1945). p str. 16 15 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 16 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja 16 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 17 GEORITEM 33 Raziskovalni presežek Porabje doživi z deli Marije Kozar Mukič. Leta 1982 skupaj s Frančekom Mukičem v zbirki Naši kraji, ki jo je izdajala Mohorjeva družba iz Celja, objavita delo z naslovom Slovensko Porabje. Knjižica poleg zemljepisnega, zgodovinskega, gospodarskega in etnološkega orisa Porabja vsebuje tudi krajšo povest, narečni slovarček in bibliografijo o Slovencih na Madžarskem (Mukič in Kozar 1982). Leta 1983 je Kozar-Mukič izdala dvojezično monografijo Slovensko Porabje. Gre za etnološko topografijo slovenskega ozemlja kot del projekta Način življenja Slovencev 20. stoletja. Porabje je bilo prvo zamejsko območje, ki je bilo obravnava-no v tem okviru, monografija pa kot prva dvojezična (Kozar-Mukič 1983). Kozar Mukič je soroden vsebinski razrez uporabila tudi pri raziskovanju Gornjega Senika. Leta 1988 je izdala monografijo Felsőszölnök – Gornji Senik (Kozar Mukič 1988). Zadnji omenjeni deli sta brez dvoma najpoglobljenejši razpravi na pokrajinski oziroma krajevni ravni v Slovenskem Porabju. Pozneje so izšla posamezna dela, ki osvetljujejo posamezne raziskovalne izzive, povezane s Porabjem. Največ se mu posveča Katalin Munda Hirnök (na primer 2007 in 2016), skupaj z Mojco Medvešek (na primer 2017) in Jelka Pšajd (na primer 2007). Najsodobnejše celovito delo slovenskega zamejskega prostora pa je znanstvena monografija Slovenske manjšine v sosednjih državah, ki jo je pripravil Jernej Zupančič (2022). Vsa ta omenjena dela so pomembna tudi za imenoslovne študije, kot je pričujoča. Zemljepisna imena so namreč nujna za osnovno orientacijo v prostoru in njihovo rabo, oblike pa lahko črpamo tudi iz del, ki v osnovi niso imenoslovna. 2 Metodologija raziskovanja zemljepisnih imen Slovenskega Porabja Ob prijavi projekta, katerega rezultat je pričujoča monografija, smo glede meto-dologije izhajali iz sorodnih raziskav na ozemlju Slovenije (na primer Klinar s sodelavci 2012). Zato smo tako zasnovali tudi raziskovalno delo. Najprej je bila pred-videna identifikacija hišnih in ledinskih imen iz arhivskih virov in druge literature, zatem pa preverba na terenu in hkrati snemanje ter zapis glasovne podobe teh imen. Ko smo začeli z raziskovalnim delom, je bila ena od prvih ugotovitev, da se arhivski viri med avstrijsko in ogrsko polovico države po tipu razlikujejo. Protokolov franciscejskega katastra, kjer bi bila zapisana hišna imena, za ogrski del države ni bilo (obstaja le poznejša različica iz začetka 2. polovice 19. stoletja). Prav tako ni t. i. statusa animaruma, ki je vsaj za območje Kranjske temeljni vir za tovrstna raziskovanja. To je potrdila tudi sodobna literatura (Dončec 2018). Metodologijo smo zato nekoliko prilagodili. Ker delo obravnava različne tipe zemljepisnih imen, so tudi metode dela nekoliko različne. V grobem jih lahko razdelimo na kabinetne in terenske. Kabinetne obsegajo 17 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 18 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja študij virov in literature ter poznejše analize zbranega gradiva, terenske pa obisk doma- činov in razgovore z njimi ter snemanje teh pogovorov. Slednje smo uporabili le pri raziskovanju ledinskih imen, pri ostalih tipih smo uporabili le kabinetne metode dela. Natančnejša metodologija je pojasnjena pri posameznemu tipu imen. 3 Upravna razdelitev Slovenskega Porabja Madžarska je upravno razdeljena na treh NUTS (francosko: nomenclature des uni-tés territoriales statistiques oziroma nomenklatura statističnih teritorialnih enot) ravneh. Na ravni NUTS 1 jo sestavljajo Közép-Magyarország (osrednja Madžarska), Dunántúl (zahodni del države) in Alföld és Észak (vzhodni del države). Na ravni NUTS 2 je 8 pokrajin, na ravni NUTS 3 pa 20 administrativnih enot (NUTS 2023). V madžarskem jeziku se imenujejo vármegye, kar v slovenščino prevajamo s pojmom županija. Naselja, ki so uradno večjezična in jih poseljujejo tudi Slovenci, so na skrajnem zahodu Madžarske, v Železni županiji (madžarsko: vas megye, nemško: Eisenburg) (slika 3). Na Madžarskem je skupaj 3178 naselij in delov naselij (v primeru glavnega mesta) oziroma teritorialnih enot na najnižji ravni (podatek za 1. 1. 2022). Umeščena so v 7 različnih tipov (preglednica 1) (Detailed Gazetteer of Hungary 2023). Preglednica 1: Število naselij na Madžarskem po tipih (Detailed Gazetteer of Hungary 2023). tip naselja (madžarsko) tip naselja (slovensko) število naselij főváros glavno mesto 1 fővárosi kerület okrožja glavnega mesta 23 község vas 2680 megyei jogú város mesto z okrajnimi pravicami 5 megyeszékhely, megyei jogú város sedež okraja in mesto z okrajnimi pravicami 18 nagyközség velika vas 127 város mesto 324 V številnih naseljih na Madžarskem poleg Madžarov živi še 13 drugih narodnosti. To so bolgarska, grška, hrvaška, poljska, nemška, armenska, romska, romunska, rutenijska, srbska, slovaška, slovenska in ukrajinska (preglednica 2) (Detailed Gazetteer 18 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 19 GEORITEM 33 S L O V A Š K A U K R A J I N A A V S T R I J A Budimpešta M A D Ž A R S K A SLOVENIJA R O M U N I J A H R V A Š K A S R B I J A Ž e l e z n a A V S T R I J A ž u p a n i j a SLOVENIJA Avtor vsebine: Matjaž Geršič 0 100 200 Avtorica zemljevida: Manca Volk Bahun km Vir: Lechner Nonprofit Ltd. © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Slika 3: Upravna razdelitev območja, kjer živijo Slovenci na Madžarskem. 19 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 20 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja of Hungary 2023). Pogoj, da je v nekem naselju ali delu naselja priznana narodnost, je 25 posameznikov iste narodnosti, ki se tako opredelijo in so vključeni v volilni imenik (Mikesy 2023). Preglednica 2: Število naselij s priznano živečo narodnostjo (Detailed Gazetteer of Hungary 2023). narodnost število naselij bolgarska 35 grška 35 hrvaška 118 poljska 45 nemška 404 armenska 33 romska 1176 romunska 66 rutenijska 43 srbska 47 slovaška 113 slovenska 10 ukrajinska 33 Slovenska narodnost je priznana v 10 teritorialnih enotah najnižje ravni. To so Alsószölnök/Doljni Senik/Unterzemming, Apátistvánfalva/Števanovci, Budapest 11. kerülete (Budimpešta, 11. okrožje), Felsőszölnök/Gornji Senik, Kétvölgy/Verica-Ritkarovci, Mosonmagyaróvár/Wieselburg-Ungarisch Altenburg, Orfalu/Andovci, Szakonyfalu/Sakalovci, Szentgotthárd/Monošter in Szombathely (Sombotel). Od teh 11 teritorialnih enot Slovenci avtohtono poseljujejo 6 naselij v Porabju. V preteklosti je bilo zdajšnje območje šestih naselij razdeljeno na 16 katastrskih občin (slika 4). Katastrska izmera je bila narejena med letoma 1857 in 1858. Skozi zgodovino so se spreminjale tudi meje nekaterih naselij oziroma so se le ta združevala in razdruževala. Leta 1937 je bilo do tedaj samostojno naselje Otkovci (Újbalázsfalva) priključeno Števanovcem (Apátistvánfalva). Naselji Ritkarovci in Verice sta bili med letoma 1944 in 1946 združeni v naselje vashegyaljo, med letoma 1946 in 1950 ločeni na naselji Ritkarovci in vashegyaljo (Verice), leta 1950 pa ponovno združeni v Kétvölgy. Naselje Židova (tudi Žida) (Zsida) je bilo Monoštru pripojeno leta 1950, naselje Slovenska ves pa leta 1983. Del Monoštra je bilo tudi nekdaj samostojno naselje Farkašovci/Farkasfa (Kozar-Mukič 1984; Kozar-Mukič 1998). 20 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 21 GEORITEM 33 Rábafüzes Jakabháza A V S T R I J A Szentgotthárd Rábakisfalud Rábakethely Talapatka Zsida Rábatófalu Alsószölnök Szakonyfalu Börgölin Apátistvánfalu Permise Orfalu Felsőszölnök Ritkahaza S L O V E N I J A Avtor vsebine: Matjaž Geršič 0 1,5 3 Avtorja zemljevida: Manca Volk Bahun, Domen Turk km Vir: Habsburška monarhija 2023 © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Slika 4: Katastrske občine v Porabju med letoma 1857 in 1858. 21 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 22 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Slika 5: Prvi list katastrske mape Zgornji Senik iz leta 1858 (Magyar Nemzeti Levéltár Országos Levéltára S 78–249. téka – Alsószölnök – 1). 22 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 23 GEORITEM 33 4 Geografski oris Slovenskega Porabja Porabje je območje na skrajnem zahodu Madžarske. Zaradi obmejne lege ima območje obliko trikotnika: na skrajni zahodni točki ga zamejuje slovensko-madžarsko-avstrijska tromeja, proti vzhodu pa se razprostira med državnima mejama s Slovenijo na jugu in Avstrijo na severu (Hirnök 1998). Vzhodna meja Porabja, ki območje razlo- čuje od preostalega ozemlja Madžarske, poteka približno po črti med Budinci in Monoštrom. Območje je poimenovano po reki Rabi in je z upravnega vidika del Železne županije (Klemenčič s sodelavci 1969; Kozar-Mukič 1983). Čeprav Porabje s približno 100 km2 površine (Zupančič 2000) predstavlja zgolj odstotek ozemlja Madžarske, pa ima zaradi tam živeče slovenske narodne skupnosti pomembno vlogo pri meddržavnem sodelovanju s Slovenijo (Kozar-Mukič 1993). Območje je zaradi obmejne lege in mešane etnične podobe prostorsko stičišče slovenskega in madžarskega naroda (Olas 1973). Je prizorišče, kjer se vsakodnevno kažejo učinki odnosov med narodoma z gospodarskega, kulturnega, socialnega in političnega vidika. Porabje je zato izvrsten, čeprav nemalokrat spre-gledan prostorski poligon za preučevanje večplastnih sinergij različnih geografskih procesov in tokov dveh evropskih narodov (Klemenčič s sodelavci 1969). Porabju se je z geografskega vidika smiselno posvetiti ne zaradi nostalgije po izgubljenem ali pozabljenem delu slovenskega ozemlja, temveč predvsem zaradi funkcij, ki jih lahko tamkajšnja skupnost opravlja v pogojih informacijske družbe, ki jih nudi pravni, politični, gospodarski in kulturni vpliv združene Evrope (Zupančič 2000). Za boljši vpogled in razumevanje razmer na območju pa bodo v naslednjih odstav-kih najprej osvetljene temeljne fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti Porabja. Porabje leži na prehodnem območju med Alpami in Panonsko nižino (Klemenčič s sodelavci 1969). Z geološkega vidika je Porabje del območja Panonske kotline, ki je nastala v terciarju s tektonskim ugrezanjem. Zaradi tega je kotlino zalilo plitvo morje, v katerem so nastale 4000 metrov debele morske in jezerske usedline (Olas 1973). Območje Porabja je bilo v tem času del plitvega zaliva Panonskega morja, ki se je zaradi skupnih lastnosti sedimentov imenoval Graški zaliv (Hirnök 1998). Za današnjo geomorfološko podobo območja je pomembna tudi lega ob t. i. Rabskem snopu oziroma nizu tektonskih prelomov, ki so Porabju ob součinkovanju z zunanjimi silami in preoblikovalnimi procesi izoblikovale njegovo današnjo podobo. Severni del Porabja od Dolnjega Senika do Monoštra je ravninski in zaradi reke Rabe nasut s prodna-timi naplavinami (Klemenčič s sodelavci 1969), medtem ko se na južnem delu območja ob meji s Slovenijo z Goričkega nadaljuje gričevnat svet iz ilovnatih in peš- čenih mladoterciarnih sedimentov (Zupančič 2022). Gričevja Goričkega in Porabja sta geološka enota, ki predstavlja zahodni rob Panonske nižine (Maučec in Novak 1945; Perko in Orožen Adamič 1998). 23 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 24 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja A V S T R I J A Szentgotthárd/ Monošter Alsószölnök/ Dolnji Senik Szakonyfalu/ Sakalovci Apátistvánfalva/ Števanovci Kétvölgy/ Orfalu/ Kétvölgy/ Felsőszölnök/ Verica-Ritkarovci Andovci Verica-Ritkarovci Gornji Senik S L O V E N I J A Avtor vsebine: Matjaž Geršič 0 2,5 5 Avtorica zemljevida: Manca Volk Bahun km Vir: Lechner Nonprofit Ltd. © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Slika 6: Zemljevid Slovenskega Porabja. 24 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 25 GEORITEM 33 Podnebje Porabja je zmerno celinsko, vendar se v njem vsaj posredno kaže tudi vpliv Alp (Klemenčič s sodelavci 1969). Srednja temperatura zraka v januarju je od –2 °C do –2,5 °C, julija pa okrog 19 °C (Hirnök 1998). V povprečju območje prejme 800 milimetrov padavin letno, kar je več padavin kot kjerkoli drugje na Madžarskem, vendar pa obenem tudi manj kot kjerkoli v Sloveniji (Razvojna agencija Slovenska krajina 2023). V poletnih mesecih se neredko pojavlja suša (Klemenčič s sodelavci 1969). V osrednjo vodno žilo, reko Rabo, se predvsem z juga izliva več manjših vodo-tokov (Pavlovič 1933), kot so Seniški potok, Sakalovski potok, Grajka, Žida, Haršaš in Husas. Meja s Slovenijo je v Porabju tudi razvodnica med Muro in Rabo. Porabje nima večjih stoječih voda. Med naselji, zlasti v gričevnatem delu Porabja, so sever-na pobočja gričev v veliki meri poraščena z gozdom, ki zlasti na Madžarskem zaradi relativno velikih količin padavin slovijo kot priljubljena destinacija za gobarjenje (Visit Hungary 2023). Gozdovi so mešani, v 70 % prevladuje smreka, med listavci pa gaber in hrast. Porabju kot območju z družbenogeografskega vidika daje svojevrsten značaj predvsem slovenska narodna skupnost, ki v nasprotju z večino slovensko govorečega ozemlja na Ogrskem (t. i. Slovenska krajina oziroma vendvidék v madžarščini – pri statističnih popisih na Madžarskem se je vse do 1981 namesto izraza Slovenec uporabljal »Vend«; Zupančič 2000) ni bila s Trianonsko mirovno pogodbo leta 1920 priključena h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem se je Porabje z upravnega vidika ločilo od sosednjega Prekmurja in Goričkega (Kozar-Mukič 1983). Območje je izgubilo sicer dotlej prevladujoče družbene in gospodarske vezi z zahodom in jugom, zato se je primoralo preusmeriti predvsem na madžarsko govoreči vzhod (Zupančič 2000). Tamkajšnja slovenska narodna skupnost pa se je v novonastali Madžarski soo- čila s težkimi gospodarskimi in političnimi razmerami ter težnjami po asimilaciji (Maučec in Novak 1945). Odtlej je Porabje poseben »geografski laboratorij« za preučevanje obmejnosti, obmejnih odnosov in čezmejnega povezovanja v pogojih ohranjanja kulturne različnosti (Bufon 2001). V Porabju se lahko opazuje razvoj slovenskega narodnega ozemlja onkraj meja matične države: raziskovalci lahko z različnih vidikov proučujejo tako vpetost tega območja v regionalne, nacionalne in čezmejne tokove in vezi, kot tudi izzive in priložnosti porabskih Slovencev zaradi tega položaja. Na območju Porabja se je za Slovence ob popisu leta 2022 opredelilo 3965 oseb, kar nakazuje pozitiven trend (leta 2011 okrog 2800). Problematika glede statističnih popisov in izzivov glede kriterijev opredeljevanja pri porabskih Slovencih je bila sicer že večkrat predmet živahnih razprav (prim. Zupančič 2000). V Porabju je sicer šest naselij, kjer zgodovinski in popisni viri kažejo na pretežno slovensko govorečo prebivalstvo: Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Števanovci, Andovci in Verica-Ritkarovci. Število naselij je bilo pred upravno reformo po demokratizaciji Madžarske sicer večje, vendar so manjša naselja združili v skupne administrativne 25 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 26 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja enote (na primer Verica-Ritkarovci in Števanovci-Otkovci; Zupančič 2000). Teh šest naselij je opredeljenih kot podeželska naselja (v zgodovinskih virih se jih opisuje kot »vasi«; Maučec in Novak 1945) z manj kot 500 prebivalci. Največji vpliv na fizio-gnomsko in gospodarsko podobo naselij je imela kmetijska dejavnost. Na severnem, uravnanem delu Porabja so naselja gručastega tipa (Dolnji Senik, Sakalovci), medtem ko na jugu zaradi gričevja prevladujejo razložena naselja (Andovci, Števanovci). Z vidika poljske razdelitve so razmere zaradi večstoletne skupne zgodovine podobne kot na Goričkem: prevladujejo prehodne oblike med grudami in delci (Kozar-Mukič 1983). Nekdaj velike grude so na severnem delu Porabja zaradi lažje mehanizirane obdelave preurejene v ozke in dolge njive, medtem ko delci nimajo pra-vilnih oblik. V Porabju zaradi omejenih naravnih danosti za kmetijstvo ni bilo kolektivizacije in zaokroževanja kmetijskih posesti, temveč se je ohranila drobna zemljiška posest in pretežno samooskrbno naravnane kmetije, ki tamkajšnjemu prebivalstvu ne omogoča polne možnosti za preživetje (Klemenčič s sodelavci 1969). Večina kmetij ima od 1 do 3 hektare obdelovalnih zemljišč (Zupančič 2022). Porabski Slovenci so zato zaposleni v Monoštru in drugih gospodarskih središčih na Madžarskem 100 90 28,6 27,1 80 35,2 52,5 70 58,4 60 82,4 92,6 ž(%) 50 lede 40 71,4 72,9 30 64,8 47,5 20 41,6 10 17,6 7,4 0 Monošter Dolnji Senik Sakalovci Andovci Števanovci Verica – Gornji Senik Ritkarovci Slovenci ostale narodnosti Slika 7: Delež opredeljenih za Slovence v popisu leta 2022. 26 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 27 GEORITEM 33 (na primer mesto Szombathely, glej Kozar-Mukič 2018) ali celo v drugih državah Evropske unije. Z območja se zato že od konca 19. stoletja prebivalstvo trajno odseljuje v druga gospodarska središča, med drugim tudi v Severno Ameriko (Mukič in Kozar 1982). Dodatni spodbujevalni dejavnik je bila nova državna meja in posledično obmejna lega po prvi svetovni vojni, ki je z nastankom železne zavese po drugi svetovni vojni »odrezala« stike in gospodarsko, kulturno in politično povezanost porabskih Slovencev z matično državo. Demografske razmere se v Porabju v obdobju po drugi svetovni vojni slabšajo tako z vidika naravnega prirastka, migracijskega salda, števila otrok v družinah kot tudi z vidika povprečne starosti prebivalstva (Munda Hirnök in Medvešek 2016). Porabski Slovenci zaradi večplastnih naravnih in družbenih dejavnikov nikoli niso bili gospodarsko močna skupnost in niso imeli velike skupnosti intelektualcev, bili pa so tudi precej politično neaktivni (Medvešek 2003). Mesto Monošter je upravno, gospodarsko in kulturno središče Porabja, kjer domujejo nekatere upravne in društvene strukture porabskih Slovencev (Kozar-Mukič 1993; Zupančič 2000). Leži na skrajnem vzhodnem robu slovensko govorečega Porabja. Mesto je večnacionalno, saj v njem živijo tudi madžarsko in nemško govoreči prebivalci (Pavlovič 1933). Monošter je z naselji, kjer živi slovenska narodna skupnost, tesno povezan že od srednjega veka dalje (Maučec in Novak 1945). V mestu je bila namreč leta 1183 ustanovljena cistercijanska opatija, ki je imela posesti in s tem vpliv tudi na razvoj slovenskega Porabja (Kozar-Mukič 1983). Z industrializacijo in gradnjo železnice je mesto v drugi polovici 19. stoletja postalo najbolj razvito gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče Železne županije, kjer so delovali številni intelektualci, med drugim madžarski politik Kálmán Széll ter slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel (Kozar-Mukič 2021). Zaradi sprememb državnih meja, zlasti pa zaradi lege ob neprodušno zaprti meji z Jugoslavijo po drugi svetovni vojni (»železna zavesa«), je razvoj naselja vsesplošno stagniral. Zaradi tovrstnih nespodbudnih kazalnikov in zatona industrije v Monoštru se je ob procesu demokratizacije na Madžarskem in po osamosvojitvi Slovenije skušalo na več načinov spodbuditi teritorialni razvoj Porabja. Za krepitev povezav s Slovenijo so leta 1992 odprli mejni prehod Martinje – Gornji Senik, porabske Slovence pa so želeli opolnomočiti in pomagati z razvojem zakonodaje o varstvu narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem. Ustanovili so tudi Zvezo Slovencev na Madžarskem, ki povezuje slovenska društva na Madžarskem. V Monoštru ima za lažje vzdrževanje vezi med slovensko narodno skupnostjo in matično državo sedež tudi Generalni konzulat Republike Slovenije Monošter, ki spada pod okrilje Veleposlaništva Republike Slovenije na Madžarskem. Porabski Slovenci imajo tudi svoje medije: Radio Monošter, časopis Porabje in dvojezične šole ter nekaj muzejskih in kulturnih ustanov. Gornji Senik je naselje z največjim deležem slovensko govorečega prebivalstva. Kljub obmejni legi velja za dejansko središče Slovenskega Porabja (Kozar-Mukič 1988). 27 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 28 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Od leta 1995 v naselju za temeljno varstvo in podporo narodnosti deluje Državna slovenska samouprava (Državna slovenska samouprava 2015). Iz Gornjega Senika so izšli tudi za slovensko narodno skupnost pomembni intelektualci, kot so Jožef Košič, Andraš Horvat, Alojz Gašpar, Marija Kozar Mukič in Janoš Kühar. Slednji je bil več kot 50 let župnik v Slovenskem Porabju in je zaslužen za obnovo cerkve in župniš- ča; po njem se imenuje Küharjeva spominska hiša, kjer domujejo nekatere etnografske zbirke in dokumenti o življenju porabskih Slovencev (Državna slovenska samouprava 2015). Munda Hirnök in Medvešek (2017) ob tem opozarjata na veliko vlogo Katoliške cerkve pri ohranjanju slovenščine v Porabju tako pri bogoslužjih kot tudi ob drugih dogodkih in okoliščinah (prireditvah, oratorijih, verskemu in posvetne-mu tisku), vendar se zaradi različnih okoliščin tudi ta zmanjšuje. Leta 2006 je bila ustanovljena tudi Razvojna agencija Slovenska krajina, ki si prizadeva za kulturni, turistični in gospodarski razvoj Porabja, kjer živi slovenska narodna skupnost. Agencija upravlja tudi s Slovensko vzorčno kmetijo, ki ob koncih tedna nudi gostinsko dejavnost in oddaja turistične apartmaje (Razvojna agencija Slovenska krajina 2023). Severovzhodno od Gornjega Senika, na ravnici ob reki Rabi in avstrijski meji, je naselje Dolnji Senik, ki je po številu prebivalcev skorajda pol manjši od Gornjega Senika in je trojezično naselje. Najbolj znan objekt v naselju je cerkev Marijinega ozna-njenja iz 19. stoletja. Dolnji Senik je bil kraj delovanja dveh pomembnih intelektualcev, ki imata zaslugo za razvoj jezika in kulture porabskih Slovencev. V prvi polovici 19. stoletja je kot župnik 39 let deloval Jožef Košič. Poleg pastoralnega delovanja med porabskimi Slovenci velja omeniti tudi njegov dragoceni prispevek k popisu krajevne zgodovine, k zbiranju etnološkega gradiva in pisateljevanje. Po njem se imenuje dvojezična šola v Gornjem Seniku (Mukič in Kozar 1982). Ob prelomu 19. v 20. stoletje je v Dolnjem Seniku deloval tudi duhovnik Jožef Sakovič, ki je skrbel za razvoj in prenovo prekmurskega jezika, zlasti v nabožnih knjigah in časopisih. Naselje je danes znano tudi po manjši hidroelektrarni na Rabi in kot začetna točka za vožnjo s kanuji in kajaki. Preostala naselja so še manjša od Gornjega in Dolnjega Senika in jih v tem zapisu samo prostorsko umestimo in osvetlimo glavne posebnosti. Vzhodno od Dolnjega Senika je naselje Sakalovci, v katerem deluje folklorno društvo porabskih Slovencev, ki ohranja tradicijo lokalnih plesov (Folklorna skupina Zveze Slovencev 2023). Po ustnem izročilu naj bi po bitki pri Monoštru leta 1664 pri Sakalovcih pokopali pobite Turke (Razvojna agencija Slovenska krajina 2023). Naselje je obdano z gozdovi, zato se je tu ohranila tradicija lova. Jugovzhodno od Sakalovcev je naselje Števanovci, ki je znano po monumentalni baročni cerkvi sve-tega Stefana Hardinga, ki je po župnijski cerkvi v Monoštru drugi največji sakralni objekt v Porabju. V Števanovcih je od leta 2007 tudi muzejska zbirka o železni zavesi, ki prikazuje življenje ob skorajda neprehodni gospodarski, jezikovni in kulturni ločnici v obeh državah ter življenje mladih vojakov v času služenja vojaškega roka 28 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 29 GEORITEM 33 v obmejnih karavlah (Stražarji ob meji 2023). Zanimiva je tudi zbirka o pripomoč- kih, ki so jih uporabljali za ilegalno prečkanje meje, ter spominske knjige z zgodbami domačinov in stražarjev. Razstavljena so tudi vozila, žičnate ograje, orožje, oprema za pse in konje, oblačila in obutev ter oprema obmejnih pisarn (Spomini z obeh strani … 2023). Južno od Števanovcev, tik ob meji s Slovenijo, so Andovci, ki so od vseh naselij v Slovenskem Porabju najmanjše in najbolj razloženo. V Andovcih je za turiste urejena porabska domačija, ki prikazuje tipično arhitekturo in rabo prostorov v hiši na tem območju. Posebnost hiše je lončena peč, s katero so ogrevali hišo. Na dvorišču domačije je skala »Mali Triglav«, ki jo je porabskim Slovencem daroval Triglavski narodni park in simbolično povezuje slovensko narodno skupnost v Porabju z osrednjo identitetno točko slovenstva. Ob Andovcih je močvirje Črna mlaka, ki se je obdržalo še iz sklepne faze zadnje ledene dobe in je življenjski prostor številnih endemičnih rastlinskih ter živalskih vrst. Zahodno od Andovcev je naselje Verica-Ritkarovci, ki je bilo po upravnih reformah ob demokratizaciji Madžarske združeno iz dveh naselij in je zato v novejših statističnih virih znano tudi pod imenom Dve Dolini (madžarsko Kétvölgy; Josipovič 2016). V naselju je urejena spominska hiša Karla Dončeca, ki prikazuje tradicijo lončarstva v Porabju, ter spomeniško zava-rovana brunarica, ki je krita s slamo. Leta 2011 so na griču nad naseljem postavili tudi nov razgledni stolp, s katerega se ob lepem vremenu vidi do Alp, velik del Slovenije in Panonske nižine. Kozar-Mukič (1983) izpostavlja odročnost naselja Ritkarovci, saj do tja ni avtobusne povezave. Pomemben dejavnik razvoja v Porabju je po demokratizaciji na Madžarskem postal tudi Narodni park Őrség (zemljepisno ime Őrség se v slovenščino prevaja s Stražna pokrajina). Park se razprostira na 44.000 hektarjih, na katerih je 44 naselij. Poleg Porabja park obsega tudi območje Őrség, dolino reke Rabe in območje Szentgyörgyvölgy (Narodni park Őrség 2023). Skupaj s Krajinskim parkom Goričko in Naravnim parkom Raba (nemško Naturpark Raab) od leta 2006 tvorijo trilateralno partnerstvo Trideželni park Goričko-Raab-Őrség, ki je podlaga za medparkovno sodelovanje in pravna osnova za pridobivanje evropskih sredstev za čezmejne projekte na področ- ju ohranjanja narave in trajnostnega razvoja (Trideželni park Goričko-Raab-Őrség 2023). Usmeritev Narodnega parka Őrség je v nasprotju s sosednjima parkoma v Sloveniji in Avstriji vezana na stroge varovalne ukrepe naravnih habitatov, kar na eni strani predstavlja tudi potencialni omejitveni dejavnik pri že tako šibkem gospodarskem razvoju in gradnji infrastrukture, po drugi strani pa prinaša nove priložnosti na področju turizma, krepitve prepoznavnosti in oglaševanja, povezovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti in podobno (Zupančič 2022). Porabski Slovenci so zaznamovani s težkimi izkušnjami kulturne izolacije, skoraj polstoletnega življenja ob neprehodnem mejnem režimu in vsaj delno celo z izkuš- njo mačehovsko-ignorantskega odnosa s strani države matičnega naroda. Slovenska narodna skupnost je kljub maloštevilnosti in zelo omejenemu številu intelektualcev, 29 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 30 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja šibki gospodarski podobi ter pritiskom asimilacije ostala vitalna in prilagodljiva (Zupančič 2022). Navkljub številnim izzivom, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Porabju, ima to območje velik potencial in številne priložnosti z vidika raziskovanja, družbenogospodarskega razvoja ter grajenja novih medkulturnih vezi med Madžari in Slovenci. Z osamosvojitvijo Slovenije, procesom demokratizacije v obeh državah in predvsem z integracijo v Evropsko unijo se je začela pospešena krepitev prehodnosti, povezljivosti in sodelovanja obmejnih območij. Boleče zgodovinske izkušnje zato ne smejo postati argument, s katerim bi porabski Slovenci opravičevali zaton rabe slovenščine v Porabju, neaktivnost ali pasivnost v delovanju upravnih in društvenih struktur samoupravne narodne skupnosti in vsesplošen upad iniciativnosti ne le na gospodarskem, temveč tudi kulturnem, političnem in društvenem življenju (Kozar-Mukič 1993). Številni raziskovalci so v preteklih desetletjih pogla-vitni vir težav v Slovenskem Porabju namreč videli v tem, da sta procesa industrializacije in urbanizacije območje povsem zaobšla (Mukič in Kozar 1982; Medvešek 2003; Munda Hirnök in Medvešek 2016). Zdi se, da postmoderni in postindustrijski način življenja, ki išče neokrnjenost in pristnost, takim območjem krepi privlačnost in odpira nove možnosti (Bauman 2002; Lefebvre 2013). Jih bodo porabski Slovenci prepoznali in uporabili v svoj prid? 5 Zgodovinski oris Slovenskega Porabja Prebivalci na območju današnjega Porabja in Prekmurja so skupno zgodovino v ogrskem delu Avstro-Ogrske monarhije delili do konca prve svetovne vojne. Trianonska mirovna pogodba iz leta 1920 je razbila enotnost nekdanjega ogrskega distrikta Slovenska krajina (Tótság) in začel se je ločen zgodovinski, kulturni, narodnostni in jezikovni razvoj Porabja in Prekmurja. Slovenščina v Porabju se je začela razvijati drugače kot v Prekmurju, njena raba pa je bila v zadnjem stoletju močno okrnjena, saj do nedavnega zanjo ni bilo niti formalnopravne niti institucionalne podpore. Po razmejitvi so Slovence v okolici Monoštra v slovenskem tisku najprej omenjali kot »rabske« Slovence, pozneje pa sta se uveljavili poimenovanji porabski Slovenci in Slovensko Porabje (Szlovenvidek), ki sta povsem prevladali po drugi svetovni vojni. Slovensko Porabje danes pojmujemo kot slovensko etnično ozemlje med mursko-rabskim razvodjem na jugu in reko Rabo na severu, po prvi svetovni vojni priključeno k Madžarski. Trianonska mirovna pogodba je večji del ozemlja nekdanjih ogrskih Slovencev priključila k današnji Sloveniji, severozahodni del pa k Avstriji in Madžarski; v slednji živijo Slovenci v porečju Rabe in od tod tudi njihovo ime – porabski Slovenci. Izjema pri tem sta bili naselji na Madžarskem ob meji s Slovenijo v Železni županiji – Somorci; Olas (1995) jih imenuje Somorovci (Szomoróc) in Krčica (Kercaszomor), v katerih je pred 1920 živelo slovensko-madžarsko prebivalstvo. 30 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 31 GEORITEM 33 Po senžermenski mirovni pogodbi iz leta 1919 in trianonski mirovni pogodbi se je slovensko etnično ozemlje med rekama Muro in Rabo razdelilo na 3 dele: Prekmurje je bilo vključeno v matično državo Slovencev, med mursko-rabskim razvodjem in Rabo pa se je izoblikovalo dvodelno Slovensko Porabje. Na Madžarskem danes porabski Slovenci prebivajo na 94 km2. Na gričevnatem Goričkem so to naselja Andovci (Orfalu), Gornji Senik, (Felsőszölnök), Števanovci (Apátistvánfalva) ter Verica-Ritkarovci (Kétvölgy), v ravninskem delu pa Dolnji Senik (Alsószölnök), Sakalovci (Szakonyfalu) ter Monošter (Szentgotthárd). V Monoštru je bil do 1969 sedež okraja, 1983 pa je dobil status mesta in so k njemu priključili še sosednje naselje Slovenska ves (Rábatótfalu) (Hirnök 1998), ki pa je leta 2023 še vedno označeno z nekdanjimi krajevnimi napisi. V podeželskih naseljih so prebivalci s slovenskim maternim jezikom predstavljali večino, v Monoštru pa manjšino (Olas 1995). Z zgodovinskega vidika pod slovensko Porabje spada tudi območje današnje avstrijske zvezne dežele Gradiščanske južno pa tudi severno od reke Rabe. V nasprotju z drugimi avstrijskimi zveznimi deželami z več stoletno tradicijo je Gradiščanska nastala iz nekdanjega ogrskega ozemlja, ki po prvi svetovni vojni ni postalo del Madžarske, temveč je bilo priključeno k Avstriji, podobno, kot je bilo Prekmurje priključeno ANIP OŽ P RIMP Slika 8: Tromejnik med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Slovenski del mejnega kamna ima vpisana dva datuma: 10. 9. 1919 – senžermenska pogodba; razpustitev Avstro-Ogrske, 4. 6. 1920 – trianonska pogodba; določene meje Madžarske. 31 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 32 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja k Sloveniji. Ta zahodni del Slovenskega Porabja na Gradiščanskem v dolini Dobre (Doiberbach) je danes popolnoma ponemčen. Na nekdanje slovensko etnično ozemlje spominjajo osebna, krajevna in ledinska imena. Nekdanji ogrski distrikt Slovenska krajina (Tótság) je obsegal tudi župniji Dobra (Neuhaus am Klausenbach) in Sveti Martin ob Rabi (St. Martin an der Raab) v porečju Dobre. Še 1910 so bili Slovenci izpričani tudi v naseljih Grič (Gritsch), in na levem bregu Rabe v Ženavcih (Jennersdorf) in Modincih (Mogersdorf). Na območju zahodnega dela Slovenskega Porabja v Avstriji zemljevid »Prekmurje in Porabje« (Maučec in Novak 1945, 31) našteva naselja: Dobra, Toka, Suhi mlin, Straža, Velika, Grič, Sveti Martin, Stankovci, Ženavci, Svetica in Modinci. Nekdanje slovensko etnično ozemlje je v Avstriji in na Madžarskem segalo na sever čez Rabo, na vzhodu pa do Stražnega ozemlja (Orszeg). V 13. stoletju so sestavljali Slovenci četrtino prebivalstva v sedanjih naseljih Slovenskega Porabja in v 18 naseljih Stražnega ozemlja (Hirnök 1998). Zgodovinsko so Slovenci na Madžarskem živeli v treh županijah. To so Železna županija (Vas Megye), Županija Zala (Zala Megye) in Šomodska županija (Somogy Megye). Naselitev Slovanov med Muro in Rabo je verjetno potekala v več fazah. O njihovem naseljevanju v 6. stoletju ni sledov, so pa iz 9. stoletja. Izpričana sta sicer redka in narodnostno nehomogena poselitev ob Blatnem jezeru in obstoj prafar v Prekmurju. Med Slovani so živeli tudi redki prvotni prebivalci in priseljenci germanskega rodu z zahoda (Olas 1995). Vzhodnoslovensko ozemlje med Muro in Rabo je bilo od prihoda Madžarov (okrog 880–896) naprej pod oblastjo ogrskih kraljev Arpadovičev in je v tem okviru ostalo do 1919 (Šebjanič 1992). Za Slovence, ki so živeli na tem območju, se je postopoma uveljavil termin ogrski Slovenci. Od začetka 18. stoletja je za to skupino Slovencev (sami sebe so imenovali Sloveni) veljalo, da govorijo »naš slovenski jezik« (Franc Temlin), sredi 19. stoletja Jožef Košič Prekmurce imenuje z besedama »Sloven in Slovenka«, Josip Valentin Gruden pa ob objavi Košičevega spisa »Starine železnih in salajskih Slovenov« uporabi ime »ogrski Slovenci«. Poleg poimenovanja ogrski Slovenci se je pri Madžarih uveljavilo ime Vendi ali Vandali, za vse Slovane po oznaka »tot« (Grafenauer 1994). Poimenovanje »vend« izvira iz nemške besede wind, windisch, s katero so prvotno označevali na nemškem jezikovnem območju živeče Slovane (Kozar-Mukič 1997). Po letu 1919 so druga imena v Prekmurju opustili, prevladalo je ime Slovenci, med porabskimi Slovenci pa se je delno ohranilo ime Vendi (Grafenauer 1994). Bellosics (2016, 83) piše, da so sosednji Madžari Vende (pravilneje Slovence), ki živijo v jugozahodnem kotu Železne županije in v zahodnem kotu Zalske županije, imenovali tudi Böhméci in Tóti (po pokrajini Tot/Tótság); Hrvati ob Muri pa so jim rekli Böhnjeci. Cerkvenoupravno je slovensko ozemlje na levem bregu Mure od leta 1094 spa-dalo k zagrebški škofiji, po 1176 pa je bil severni del območja v okviru Železne županije 32 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 33 GEORITEM 33 priključen győrski škofiji. Ogrski vladarji so v 12. stoletju podelili posest tega območ- ja posvetnim in cerkvenim velikašem (Šebjanič 1992). V 11. stoletju je bilo Porabje gozdnato, močvirnato in redko poseljeno. Leta 1183 je madžarski kralj Bela III. ustanovil cistercijanski samostan, posvečen srednjeveškemu svetniku Gotardu, po katerem je mesto Monošter dobilo svoje madžarsko in nem- ško ime Szentgotthárd oziroma Sankt Gotthard. Sveti Gotard je bil varuh potujočih trgovcev, kar nakazuje na trgovsko prehodno območje porabske doline. Cistercijanci so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo, ki so jo v tistem času sestavljali tam živeči Slovenci ter priseljeni Slovenci iz Prekmurja, Koroške in slovenske Štajerske, pa tudi iz hrvaških posestev. Na območju opatije so ustanovili naselja, od katerih so se nekatera ohranila vse do danes (Kozar-Mukič 1984). Kolonizacija v 12. in 13. stoletju, ki so jo na madžarski strani opravljali benediktinci, je gostoto prebivalcev povečala tudi na gričevnatih območjih Pomurja in Porabja. V Porabju je nova naselitev v glavnem povezana z redom cistercijanov, ki se je 1183 naselil ob Rabi na območju Monoštra. Imena takrat nastalih novih naselij se tako kot v drugih delih severozahodne Slovenije (v nasprotju z imeni starejših naselij) kon- čujejo na -ci. Na kmetijsko ugodnejšem ozemlju, poseljenem že prej, so Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovenska ves, Trošče, Čretnik, na gričevnatem, manj ugodnem delu, ki so ga kolonizirali cistercijani, pa Števanovci, Otkovci, Andovci, Farkašovci in Ritkarovci (Olas 1995). Porabske vasi so torej med 13. in 16. stoletjem nastajale na posestvih cistercijanske opatije v Monoštru ter veleposestniških družin Széchy, Nádasdy in Batthyány. V listinah je prvič omenjena Slovenska ves (kot Villa Sclavorum leta 1221). O obsto-ju vasi Sakalovci (Zakonfolua) in Števanovci (Estevanfaloa) izvemo iz pravde med monoštrskim opatom in njegovimi podložniki leta 1350. Dolnji in Gornji Senik (Zelnuk inferior et superior) se leta 1378 pojavljata še kot eno naselje, leta 1387 pa že kot ločeni vasi, omenjeni skupaj z imeni vasi Verica (Perbese), Ritkarovci (Mechnuk) ter Ivánfalva (Iwanfolua – zdaj območje Janezovega brega na Gornjem Seniku). Ime vasi Andovci (Orfalou) se prvič pojavi leta 1538. Vas Otkovci (Börgölin, Balázsfalva) omenjajo listine od 16. stoletja dalje; najprej leta 1548 (Zelko 1996; Bajzek Lukač 2017). Naselja Slovenskega Porabja so pripadala dvema gospostvoma; imeli so jih cistercijani in rodbina Batthyány (Gornji Senik, Dolnji Senik, Verica). Naselja posvetnega gospostva se ločijo od drugih po obliki poselitve, po ledinskih imenih in tudi po kra-jevnem govoru, čeprav je temelj obeh prekmursko narečje. Te naselitve ni mogoče časovno enačiti s kolonizacijo cistercijanov; verjetno je starejša. Takšno starost dopuščajo tudi nekateri madžarski raziskovalci, ki domnevajo, da je že Árpad, ki je pripeljal Madžare v Panonsko kotlino, spodbudil obdelavo železove rude v Železni županiji na podlagi slovanske tradicije (Olas 1995). Leta 1331 je omenjen v Murski Soboti poseben arhidiakonat za Slovensko krajino (Tótság) (Šebjanič 1992). 33 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 34 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja V 16. in 17. stoletju so protestantsko gibanje spoznali tudi zemljiški gospodje Slovencev med Rabo in Muro. Novo vero so morali prevzeti tudi njihovi podložni-ki. Po vizitacijskem zapisniku iz leta 1627 so bili prebivalci vasi Gornji Senik in Ritkarovci evangeličani. Za slovenske podložnike je nova vera pomenila priložnost za učenje pisanja in branja v materinščini (Zelko 1996). V Gornjem Seniku so šele takrat ob protestantski fari (1698) dobili tudi šolo s poukom v maternem jeziku, čeprav je bila reformacija na Madžarskem zgodnejša od slovenske (Olas 1995). Hkrati s pro-testantizmom so v porabski prostor prišli tudi Turki. Monoštrski samostan je v času turških vpadov prenehal z delovanjem in je dobil izključno obrambno vlogo. Cistercijanom je bila vrnitev v samostan onemogočena zaradi spora z rodbino Széchy, ki je takrat upravljala mesto. Samostanska utrdba je bila porušena v času upora pro-testantskega plemiča Istvána Bocskaija (1604–1606) (Munda Hirnök 2023). Na območju Porabja je 1. 8. 1664 potekala pomembna bitka med združeno krščansko vojsko iz različnih evropskih dežel, ki se je v obrambni bitki zoperstavila turškim napadalcem. Znana je kot bitka pri Monoštru, dejansko pa je potekala na območ- ju med Modinci (Mogersdorf) v današnji Avstriji, kjer stoji glavno zgodovinsko obeležje in Monoštrom na današnjem Madžarskem. Cilj približno 120.000 glave tur- ške vojske južno od reke Rabe je bil prečkati reko ter nadaljevati osvajalni pohod na sever proti Dunajskemu Novemu mestu in Dunaju. Krščansko »združeno evrop-sko« vojsko je vodil pogodbenik avstrijskega dvora Raimondo Montecuccoli, turško pa vezir Ahmed Köprülü. Krščansko vojsko, ki je bila petkrat manjša od turške, so sestavljale predvsem avstrijske, nemške, francoske, italijanske in madžarske čete. V avstrijskih četah so bili tudi Slovenci (Štajerci, Kranjci in Korošci), v madžarskih pa tudi ogrski Slovenci in Hrvati. Bitka se je končala po sedmih urah, ko je velik del turške vojske utonil v Rabi. Turški napad na Dunaj je bi preprečen in podpisan je bil mirovni sporazum v Vasvárju, ki je pomenil preobrat v političnem razvoju takra-tnih velesil. Do leta 1677 je bil Monošter brez cerkve, takrat novozgrajeno cerkev pa je kmalu zasenčila sedanja baročna cerkev, zgrajena v 2. polovici 18. stoletja. Postavljena je bila skupaj z novim cistercijanskim samostanom, gradili pa so jo med letoma 1748 in 1779. Cesarica Marija Terezija je leta 1777 ustanovila škofijo v Sombotelu (Szombathely). Pred tem je bila škofija v mestu Győr. S tem je cerkveno-upravno združila katoliške Slovence med Rabo in Muro. Prvi sombotelski škof János Szily je vse Slovence v Železni županiji in županiji Zala združil v eni dekaniji, ki se je v madžarščini imenovala Vendvidék, v slovenščini pa Slovenska krajina (tudi Slovenska okroglina) (Munda Hirnök 2023). Za Porabje pomembna osebnost 19. stoletja je pesnik, jezikoslovec, zgodovinar in etnolog Jožef Košič, ki je bil med letoma 1816 in 1828 župnik na Dolnjem Seniku, do leta 1867 pa na Gornjem Seniku, kjer je tudi pokopan. Po njem je danes poimenovana dvojezična osnovna šola na Gornjem Seniku (Munda Hirnök 2023). 34 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 35 GEORITEM 33 ANIP OŽ P RIMP Slika 9: Spominska plošča v Modincih prikazuje bitko pri Monoštru s položajem obeh armad ob reki Rabi. ANIP OŽ P RIMP Slika 10: Spominski kompleks v Modincih v spomin na bitko pri Monoštru. 35 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 36 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Leta 1872, ko je bila odprta železniška proga med Sombotelom in Gradcem, je začel pomen trgovine v Monoštru hitro naraščati (Kozar-Mukič 1984). Ugoden geografski položaj mesta na stiku avstrijskega in madžarskega dela monarhije je pospešil razvoj industrije (tovarna igrač, tovarna ur, tovarna svile, tovarna kos, tobačna tovarna), ki je za svoje delovanje potrebovala veliko delovne sile, zaradi česar je mesto doživljalo veliko prebivalstveno rast. Zemljiška odveza je leta 1848 slovenske kmete na Ogrskem osvobodila podlož- ništva, vendar so zaradi velike razdrobljenosti posesti in visoke naravne rasti števila prebivalcev morali na delo v notranjost Madžarske. Po nastanku Avstro-Ogrske leta 1867 je bila zaradi novega madžarskega nacionalizma zanikana pravica drugih narodov na Ogrskem do lastnega razvoja; tudi položaj ogrskih Slovencev se je bistveno poslabšal. Manjšinski zakon iz leta 1868 je poudarjal le enoten madžarski narod, uradni jezik je bil madžarski, javna raba drugih jezikov je bila prepuščena krajevni upravi. Slovenci na Ogrskem so govorili javno slovensko samo še v cerkvi, leta 1898 so bila madžarizirana vsa slovenska imena, pomadžarjenih je bilo veliko slovenskih priimkov. Volilni zakon je diskriminiral agrarno podeželje, pospešena industrializa-cija je povzročila množično izseljevanje v tujino; do leta 1910 se je izselilo z območja sedanjega Prekmurja v ZDA 5867 ljudi, iz devetih naselij Slovenskega Porabja med letoma 1909 in 1914 v ZDA 604, v notranjost Madžarske 93 in v druge države 100 ljudi (Šebjanič 1992). Do konca prve svetovne vojne so bili porabski Slovenci političnoupravno, kulturno in gospodarsko povezani s prekmurskimi Slovenci v skupni madžarski državi. V ZDA, kamor so se pred prvo svetovno vojno močno izseljevali, so še zdaj sorod-stveno in jezikovno povezani (Olas 1995). Na tem mestu omenimo Avgusta Pavla, jezikoslovca, narodopisca in pesnika, ki se je leta 1886 rodil na Cankovi v današnjem Prekmurju – takratni Slovenski krajini (Tótság) na Ogrskem. Pavel ima za porabske Slovence simbolen pomen. Po končani nižji gimnaziji v Monoštru (1897–1901) in višji gimnaziji v Sombotelu (1901–1905) je v Budimpešti študiral slavistiko, latinščino in madžarščino ter 1909 diplomiral. Leta 1913 je doktoriral iz primerjalne slovanske filologije. Dobro je obvladal tudi nem- ščino. V različnih madžarskih mestih je poučeval na gimnazijah. Po prvi svetovni vojni se je kot gimnazijski profesor ustalil v Sombotelu. V županijskem muzeju (Vasvármegyei múzeum) je bil vodja knjižnice, za katero je sestavil tri tiskane kata-loge, kustos etnološke zbirke ter pozneje tudi ravnatelj. Na Madžarskem ga poznajo pod imenom Pável Ágoston. Opredeljujejo ga kot literata, prevajalca, znanstvenika, jezikoslovca in etnologa. Urejal je domoznanske revije ter objavljal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Pomembna je zlasti njegova monografija o glasoslovju slovenskega narečja Cankove, ki je temeljni prispevek k preučevanju prekmurščine. Bil je plodovit pisec. Prevajal je iz madžarščine v slovenščino, zaradi delovnega okolja in življenjskih razmer predvsem iz slovenščine v madžarščino, med drugim tudi 36 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 37 GEORITEM 33 nekaj Cankarjevih del ter slovenske ljudske pesmi. Po njem se danes imenuje Pavlova hiša v avstrijski Potrni (Laafeld) vzhodno od Radgone, kamor so se njegovi starši preselili iz Cankove. Leta 1941 je bil habilitiran za privatnega docenta južnoslovanskih jezikov in književnosti na Univerzi v Szegedu. Umrl je 1946 v Sombotelu. V Monoštru so po Avgustu Pavlu poimenovali leta 1983 ustanovljen muzej, ki ima zbirko tudi v slovenskem jeziku (Kozar-Mukič 2021). Oktobra 1918 je bila razglašena madžarska republika, ki jo je vodil grof Mihály Károlyi. Nova oblast bi morala zagotoviti premirje, rešiti vprašanje madžarskih meja in nacionalno vprašanje, demokratizirati državo ter izvesti agrarno reformo. Nova oblast ni pričakovala vrnitve ozemeljske celovitosti predvojne Madžarske, upala pa je, tako kot Slovenci, da se bo uveljavilo načelo o samoodločbi narodov. V zvezi s tem je nastala zamisel o slovenski avtonomiji v okviru »Vendske krajine« kot samostojne županije. Nova madžarska republika ni mogla preprečiti širjenja vesti o množičnem deklaracijskem gibanju in načrtih nove jugoslovanske države, ki so prihajale z zborovanj v Ljutomeru in Radgoni. Narodni svet za Štajersko se je kljub nezainteresiranosti vlade v Ljubljani odločil za vojaško zasedbo slovenskega ozemlja na Ogrskem. Konec 1918 je njegove načrte zaustavil nepremišljen osvobodilni pohod hrvaškega kapetana Jurija Jurišića, ki ga je madžarska vojska po nekaj dneh pregnala iz Murske Sobote. Jugoslovanska delegacija je na mirovni konferenci v Parizu med drugim pripravila zahtevo po priključitvi slovenskega ozemlja med Muro in Rabo k Jugoslaviji. Marca 1919 je Socialistična stranka Madžarske raz-glasila Madžarsko republiko svetov, ki je razširila oblast tudi na slovensko etnično ozemlje. Vlogo namestnika ljudskega komisarja za »Vendsko krajino« je opravljal Vilmoš Tkalec. Zaradi poudarjenega razrednega načela ta oblika avtonomije ni pomenila narodne samostojnosti. Tudi nekajdnevna Murska republika leta 1919 je bila le poizkus odcepitve od sovjetske oblasti in zavarovanja posameznih inte-resov (Fujs 1992). Vrhovni svet mirovne konference je zahtevo po priključitvi slovenskega ozemlja k Jugoslaviji 12. 5. 1919 zavrnil, že 9. 6. 1919 pa sprejel predlog območne komisije za mejo po razvodnici med Muro in Rabo. Dne 12. 8. 1919 je po odstopu vlade svetov v Budimpešti jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, Slovensko Porabje pa je ostalo v madžarski državi. Leto dni po tem dogodku je bil 4. 6. 1920 podpisana trianonska mirovna pogodba, ki je določila mejo med Kraljevino SHS in Madžarsko. Ime je dobila po dvorcu v Versaillesu pri Parizu, kjer je bila podpisana. Madžarski parlament je 15. 11. 1920 pogodbo ratificiral (Fujs 1992). S to razmejitvijo so se zrahljale in pretrgale že utrjene povezave s trgovskimi središči v Porabju s tistimi v Prekmurju. Gospodarsko in prometno je bilo Porabje že od nekdaj bolj kot na sever in vzhod usmerjeno na jug in zahod (Maučec in Novak 1945). Prebivalci v obmejnem območju so se znašli v težkem gospodarskem polo- žaju. Majhne kmetije niso zadostovale za preživetje. V monoštrskih tovarnah je bilo 37 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 38 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja premalo delovnih mest, tudi siva ekonomija ni pomagala, zato so se vrste sezoncev in izseljencev vse bolj daljšale (Munda Hirnök 2023). Veleposlaniška konferenca v Parizu je sprejela 10. 11. 1922 v Trianonu določe-no mejo za veljavno mejo med Kraljevino SHS in Madžarsko, 8. 7. 1924 pa je bil v Zagrebu podpisan razmejitveni dokument. Govorice o ponovni priključitvi Prekmurja oziroma posameznih naselij k Madžarski so se širile med madžarskim prebivalstvom še nekaj let. Spodbujali so jih vodilni madžarski politiki, ki so si v času vlade regenta Mikloša Horthyja prizadevali za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Pri tem je odločilno sodeloval slovenski rojak Sándor Mikola, izvedenec v madžarski delegaciji v Parizu in avtor knjižice A vendség multja és jelene (Budapest 1928), samosvojega poskusa utemeljitve vendske teorije: Slovenci na Ogrskem naj bi bili »vendskega« ali keltskega izvora, s prihodom Slovanov so sprejeli slovanski jezik, po svoji kulturi pa so postali Madžari. Madžarski iredentistični časopisi so bili na Slovenskem prepovedani, v Kraljevini SHS pa je legalno izhajalo več iredentističnih in protijugoslovanskih časopisov. Ti so predvsem zanikali narodno istovetnost prekmurskih Slovencev z drugimi Slovenci, češ da so Prekmurci samostojen narod z »vogrsko« miselnostjo (Fujs 1992). V Trianonu določena meja je bila deloma krivična, ker je na obeh straneh pustila strnjena slovenska in madžarska naselja. Po madžarskih podatkih iz 1920 je tedaj živelo v Slovenskem Porabju 6087 Slovencev, v Prekmurju pa 14413 Madžarov. Pozneje se Slovenci skladno z madžarsko narodnostno politiko v štetjih ne omenjajo niti v Slovenskem Porabju niti v drugih delih Madžarske (Fujs 1992). Porabski Slovenci so se s Prekmurci ponovno znašli v isti državi med drugo svetovno vojno, ko je bilo 16. 12. 1941 Prekmurje priključeno k Madžarski. Takrat se je pojavilo nekaj dodatnih razlag narodnostnega izvora Slovencev med Muro in Rabo. Madžarski raziskovalci so na primer dognali, da vendskega vprašanja ni, ker ni Vendov, temveč so samo Madžari. Hkrati pa je nova madžarska uprava imela avtohtone prebivalce Prekmurja, kamor so sodili tudi Slovenci – za razliko od Primorcev, ki so se v Prekmurje priselili zaradi fašističnega pritiska v Italiji, in jih je, z namenom utrje-vanja vzhodne narodnostne meje po prvi svetovni vojni, naseljevala oblast v Ljubljani – za sebi lojalne državljane, ki jih je treba le prepričati, da so »Vendi«, kar naj bi bil začetek spoznanja, da so Madžari. B. Bálint je dobil nalogo, da izdela topografijo slovenskega ozemlja. Ta naj bi bila ob slovnici »vendskega« jezika temeljno raziko-valno delo o »Vendih« in »vendskem jeziku«. Slovnico je posebna komisija naročila Avgustu Pavlu, vendar je niso natisnili, ker je bila »preveč slovenska« (Fujs 1992). Po drugi svetovni vojni je bila obnovljena trianonska meja med Madžarsko in Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo. Po podpisu Pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 so se odnosi Madžarske s sosednjimi državami izboljšali, kar je še posebej veljalo za Jugoslavijo. Z njo je Madžarska še istega leta podpisala kulturni sporazum ter Sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. Stiki 38 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 39 GEORITEM 33 ATOB A SOK KI ARHIv MURS jINSA KR PO Slika 11: Zemljevid delegacije Federativne Ljudske Republike jugoslavije na pariški mirovni konferenci iz leta 1946 prikazuje, da so takrat v Tržiču vzhodno od Monoštra še živeli Slovenci, v Židovi je bilo 16 % Slovencev, 36 % Nemcev in 48 % Madžarov, v Dolnjem Seniku je bilo Nemcev še več kot 25 %, večina prebivalcev Otkovcev pa je bilo Slovencev. 39 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 40 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja prebivalcev ob jugoslovansko-madžarski meji so bili nemoteni, dvolastnikom so vza-jemno zagotovili prestopne dokumente, da so lahko obdelovali zemljo na drugi strani meje (Stipkovits 1994). Meddržavna pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko iz leta 1947 je prepovedovala vsako jezikovno in kulturno neenakopravnost hrvaške, slovenske ali srbske manjši-ne na Madžarskem. Stiki s porabskimi Slovenci so bili nemoteni in neposredni do resolucije Informbiroja 1948, ko je Madžarska tudi na 102 km dolgem mejnem odseku z jugoslovansko mejo, na območju zdajšnje Slovenije, potegnila bodečo žico, postavila minska polja, strel-ne jarke in opazovalne stolpe. Porabske Slovence, ki so kazali naklonjenost do matične domovine, so začeli preganjati (Čačinovič 1992). Zaradi geografskega položaja v žepu med Avstrijo in Jugoslavijo se je celotno območje Slovenskega Porabja znašlo pod posebnim varovalnim režimom. Za pona-zoritev razmer, povezanimi z življenjem ob močno zastraženi državni meji in z njo povezanimi strogimi varovalnimi ukrepi, s katerimi so se soočali porabski Slovenci, povzemamo podatke in opise iz muzeja v Števanovcih, kjer od 1. 12. 2007 deluje edini državni muzej mejne straže za vso Madžarsko z naslovom Stražarji ob meji - muzejska zbirka o železni zavesi. V njem je mogoče videti opremo, pohištvo, dokumente, ANIP OŽ P RIMP Slika 12: Hodulje z jelenjimi nogami, s kakršnimi so hoteli prebežniki pretentati madžarske graničarje, ki so preverjali varovalni pas, preoran in na fino pobranan, da bi se poznale sledi morebitnih prebežnikov. 40 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 41 GEORITEM 33 orožje in vozila madžarskih varuhov sprva neprodušne, pozneje pa vse bolj prepu-stne meje proti Jugoslaviji in Avstriji. Leta 1950 je Madžarska namestila tehnične ovire iz bodeče žice, med žične ograje pa so postavili 10 metrov široko minsko polje in varovalni pas. Ta pas so najprej preorali, nato pa še zelo na fino pobranali, tako so naredili širok pas, na katerem se je poznala vsaka sled morebitnih prebežnikov. Varovalni pas je služil za ugotavljanje pogostnosti poskusov prebegov čez mejo (Muzejska … 2021). Obveza vseh obmejnih kmetov je bila, da so z oranjem in brananjem sami vzdrževali mejni pas, ki je prebežnikom oteževal bežanje čez mejo. A nekateri prebežniki so si izdelali nekakšne nizke hodulje z jelenjimi parklji na spodnji strani. S temi hodu-ljami so na preoranem mejnem pasu puščali jelenove sledi, da bi zamotili mejne stražarje. Na podlagi uredbe št. 16/1950 IV. Glavnega oddelka Ministrstva za notranje zadeve so od 20. junija 1950 na meji Madžarske z Jugoslavijo uredili 15 kilometrov široko obmejno cono. Enake ukrepe so od 1. septembra 1952 z uredbo št. 0390/1952 razširili tudi na avstrijsko mejo. Znotraj mejnih con so določili 2 km širok pas ostrej- šega nadzora in znotraj tega so določili od 50 do 500 metrov širok obmejni pas. V določene cone in pasove so lahko vstopili le s pisnimi dovolilnicami policije ali Službe za obmejni nadzor, v 50-metrskem pasu so se lahko zadrževali le stražniki. Poostritve so povzročile precejšno napetost med obmejnimi prebivalci. Slabe razmere v vod-stvu Madžarske komunistične partije in države ter vzdušje stalnega sumničenja so dodatno pripomogle k strogosti dela Službe za obmejni nadzor (Muzejska … 2021). Porabski Slovenci so se znašli pred svojo najtežjo preizkušnjo, ko so jih brez prav-nomočne obsodbe odvedli v delovna taborišča Hortobágy na vzhod Madžarske. Pridružili so se tisočim drugim družinam z območij vzdolž železne zavese na meji Madžarske z Avstrijo in Jugoslavijo, ki so predstavljali potencialne notranje sovraž- nike v hladni vojni. Deportacije so se začele 23. junija 1950. Odpeljali so jih do železniške postaje v Monoštru, od koder je sledil železniški prevoz na drug konec Madžarske. Tam so morali v nečloveških bivalnih razmerah pod nadzorom oboro- ženih stražarjev opravljati prisilno delo na državnih kmetijskih posestvih. Domov so se vrnili po amnestiji leta 1953, ki jo je uvedla vlada Imreja Nagyja. Za bolj nazorno predstavitev razmer skoraj v celoti navajamo nekatere dele prispevka Munda Hirnökove (2013, 207–211). Iz Porabja je bilo deportiranih 68 družin oziroma 210 oseb. Največ družin je bilo deportiranih iz tistih vasi, ki so neposred-no mejile na Jugoslavijo (Gornji Senik, Števanovci, Verica). Razlogov za deportacije je bilo veliko. Eden verjetno najbolj pomembnih je bila nevarnost vojne, zato je bilo treba odstraniti, nevtralizirati potencialnega notranjega sovražnika. Deportiran je bil lahko kdorkoli, dovolj je bilo, da je imel nekdo večjo hišo ali kmetijo ali veliko sta-novanje v mestu. Poleg pridobitve imetja ljudi se je oblast hotela znebiti tudi sloja izobražencev, nemalokrat pa je šlo za osebno zamero lokalnih političnih struktur do sovaščanov, kar potrjujejo tudi pričevanja še živečih deportirancev. Enega izmed 41 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 42 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja povodov oziroma ciljev deportacij lahko iščemo v nepremišljeni politiki, ki se je poka-zala v pretiranem pospeševanju industrije, pri načrtovanju državnih zadrug ter pri preoblikovanju narave, zato pa so potrebovali poceni delovno silo. Med cilje deportacij lahko uvrščamo še izoliranje razrednega sovražnika od družbe, deklasiranje in zmanjševanje njihovega vpliva in po vsej verjetnosti tudi prevzgojo. Za deportacije iz obmejnega pasu je bilo dovolj, če so bili dvolastniki zemljišč, imeli sorodnike v tujini (stiki z zahodom), sorodnike ali prijatelje na drugi strani meje (to so bili t. i. »titoisti«). Kar nekaj družin iz Porabja je zaradi omenjenega »razloga« pristalo v pri-silnem delovnem taborišču. Nekateri so zaradi strahu pred deportacijami izbrali emigracijo v Jugoslavijo. Arhivski podatki kažejo, da so zaradi njihovega pobega posle-dice čutili družinski člani, ki so ostali doma, veliko med njimi je bilo deportiranih. Takšna usoda je doletela tudi eno izmed družin iz Slovenske vesi. Sin, učitelj slovenskega jezika, je zbežal v Jugoslavijo, starša sta bila člana Demokratične zveze južnih Slovanov. Očeta so najprej zaprli, potem pa je bil skupaj z ženo deportiran (Munda Hirnök 2013). Deportacije sta izvajali Državna varnostna služba (Államvédelmi Hatóság – ÁVH) in policija brez kakršnega koli vnaprejšnjega opozorila, običajno sredi noči, v tajnosti. Pri tem so sodelovale tudi lokalne politične strukture. Družina je morala v kratkem času (v nekaj urah) pripraviti najbolj nujne potrebščine, odpeljali so celo družino s starejšimi, otroki in bolnimi vred. Družina je izgubila svoje celotno premoženje, njihove hiše, stanovanja in zemlja so bili zaplenjeni. Pričevanja porabskih deportirancev nazorno ilustrirajo ozračje nočnih akcij. Za ilustracijo naj navedem nekaj poudarkov pričevalke z Verice: »… avoši (kratica za predstavnike Državne varnostne službe, opomba avtorja (Munda Hirnök)) so ob pol enih ponoči zbudili starše. Na drugi strani hiše je bil gasilski dom. Očeta so gnali tja. Še zdaj vidim, ko se je oče vrnil, na sebi je imel obleko, v kateri je spal, in je rekel materi: ‘julija, moramo se spakirati!’. Bil je bled, mama je bila popolnoma zmedena, ničesar ni mogla ukreniti …« (Munda Hirnök 2013). Za lokacijo deportiranja teh ljudi so izbrali območje Državne zadruge Hortobágy na vzhodu Madžarske, kjer so postavili 12 taborišč zaprtega tipa, ki so delovala med letoma 1950 in 1953. Na teh lokacijah so izvajali komunistično »preoblikovanje narave« (zemljo so na silo preoblikovali v njive in so poskušali udomačiti kulturne rastline, kot so bombaž in riž). Podatki kažejo, da so bili porabski Slovenci v petih taboriščih (Lászlómajor, Kónya, Elep, Tedej, Tiszaszentimre). Državne zadruge niso bile pripravljene na namestitev deportiranih družin, zato so se deportiranci znašli v neznosnih okoliščinah. Bivali so v hlevih in drugih gospodarskih poslopjih, v nekaterih primerih tudi zunaj, brez strehe nad glavo. V taborišču Kónya tanya so morali deportiranci sami skidati gnoj iz ovčjega hleva, na tla so položili slamo, tisti, ki so imeli kakšno ponjavo ali laneni prt, so to položili na slamo, tisti, ki pa tega niso imeli, so ležali na slami. V teh prostorih je neznosno smrdelo. Hiše in bivalne enote v taboriščih so tvo-42 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 43 GEORITEM 33 rile zaprto območje, kamor so druge osebe lahko vstopile le z dovoljenjem krajevnega policijskega poveljnika ali vodje županijske policijske postaje. Deportiranci brez dovoljenj niso smeli zapustiti zaprtega območja ne bivalnega prostora kakor tudi ne delovnega mesta. Varovanje deportirancev so opravljale posebne policijske postaje (»K« rendőrőrs). Policisti so se zelo grobo vedli do deportirancev (večkratno preštevanje ljudi, tudi ponoči, nemalokrat so se tudi fizično znašali nad njimi in podobno). Poleg fizičnega nasilja so deportirance tudi duševno mučili. Ko so prispeli v taborišče, so jim poleg kmetijskega orodja in živali odvzeli tudi osebne dokumente. Taboriščniki se spominjajo, da so policisti že prvi dan izjavili, da bodo ostali do konca življenja v taboriščih, po njihovi smrti pa bodo »z njihovimi trupli pognojili zemljo«. Pozneje so širili govorice, da jih bodo izselili v Sibirijo. Deportiranci so tako živeli v stalni negotovosti. Delo, ki so jim ga določili, so morali opraviti pod policijskim nadzorom. Kršitelje pravil so kaznovali, nemalokrat so se tudi fizično znašali nad njimi. V glavnem so opravljali poljedelska dela (žetev bombaža in riža, delo z živino in podobno). Ljudje, ki so delali, so dobivali za plačilo hrano. Ker je bilo med deportiranci veliko otrok, starejših in bolnih oseb, ki niso bili sposobni dela, so morali za njih skrbeti družinski člani oziroma skupnost. Hrano so lahko kupovali redko, če so sploh imeli s čim. Hrano, ki so jo ukradli med delom (poljščine) ali dobili od »svobodnih« ljudi, s katerimi so prišli v stik med delom zunaj taborišča, so na skrivaj pretihotapili v taborišče. Če so jih policisti zalotili, so jim hrano odvzeli in jih nemalokrat tudi kaznovali. Šolanje otrok je bilo pomanjkljivo ali ga sploh ni bilo. Na začetku so deportiranci sami poskušali urediti in izvajati pouk, saj so bili med njimi tudi učitelji. Na začetku Ministrstvo za izobraževanje v taboriščih še ni ustanovilo šol, pozneje pa je ukaza-lo Svetu županije Hajdú-Bihar, naj zaposluje »politično razvite« učitelje, ki jih bo financirala država. Podatki še živečih taboriščnikov kažejo, da so bile med taborišči razlike v vseh pogledih (bivanjski pogoji, hrana, nadzor in podobno), tudi ko govorimo o šolanju otrok. Tako so bili otroci na primer v taborišču Lászlómajor prikrajšani za šolanje, kot mi je povedala A. N. iz Otkovcev: »… Mi otroci nismo mogli hoditi v šolo, zaostali smo, kar se tega tiče …«. Higienske razmere in gneča so bile nezno-sne. Bivalni prostori so komaj omogočali možnosti za umivanje. O zdravniški oskrbi ne moremo govoriti. V taborišča je redkokdaj prišel zdravnik, napotitev v bolnišni-ce pa je bila prej izjema kot pravilo. Terenski in arhivski podatki kažejo, da so bili ti ljudje prisiljeni iskati službo in nastanitev v različnih delih Madžarske, ki niso sodili v »prepovedana« območja. Večina porabskih Slovencev je po zaprtju taborišč našla delo in »novi dom« zlasti v kmetijskih zadrugah v Železni županiji blizu Porabja (Munda Hirnök 2013). Njihova vrnitev je bila mogoča šele leta 1956, ko je Madžarska začela urejati odnose z Jugoslavijo. Posledično je Ministrski svet 8. marca delno odpravil obmejni pas in tehnične ovire na madžarsko-jugoslovanski meji, maja pa je Vojaški svet odredil odstranitev tehnične opreme (Munda Hirnök 2013). 43 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 44 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Šele z odlokom Ministrskega sveta 29/1956. (IX. 8.) so deportirancem vrnili premoženjske pravice in pravico do vrnitve na bivše domove; bili so upravičeni do 5000 forintov podpore ter največ 10.000 forintov posojila za novi začetek. Iz prošenj za podporo in posojila kakor tudi iz pričevanj bivših deportirancev lahko ugotovimo, da so se porabski Slovenci začeli vračati na svoje domove proti koncu leta 1956 in v letu 1957. Del deportirancev (zlasti mlajši) se ni nikoli vrnil, saj so si drugje ustvarili dru- žine. Marsikdo je za stalno zapustil Porabje oziroma Madžarsko po izbruhu revolucije oktobra 1956 (Munda Hirnök 2013). Po vrnitvi v Porabje so deportirance čakale prazne, uničene in izropane hiše. S pomočjo sorodnikov in sovaščanov so začeli graditi novo življenje, kar ni bilo pre-prosto. Nemalokrat je prišlo do napetosti med njimi in vaščani, zlasti s predstavniki vaških oblasti, za katere so vedeli, da so sodelovali pri deportacijah. Bili so še dolga leta stigmatizirani, ne le v očeh vaške skupnosti, temveč tudi v širši družbi (Munda Hirnök 2013, 207–211). Po Stalinovi smrti 5. 3. 1953 so se izredne razmere na madžarskih mejah začele umirjati, saj je padel tudi madžarski stalinistični režim, ki ga je vodil Mátyás Rákosi. Pod reformistično vladavino Imre Nagyja, ki je položaj premierja zasedel 4. 4. 1953, je na madžarskih mejah prišlo do »otoplitve« mejnega režima. Začelo se je zmanj-ANIP OŽ P RIMP Slika 13: Spomenik slovenskim pregnancem iz Porabja v delovna taborišča na Hortobágy 1950–1953 stoji pred slovenskim kulturnim centrom Lipa v Monoštru. 44 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 45 GEORITEM 33 ševati število osebja Službe za obmejni nadzor. 18. 4. 1955 je prosovjetska linija mad- žarske komunistične partije s premierskega položaja odstavila Imreja Nagyja in ga iz politike umaknila v profesuro (Rainer 2009; Medmrežje 1; Medmrežje 2; Medmre- žje 3). Čeprav je premier postal András Hegedüs, je pod Nagyjevo vlado zastavljena liberalizacija varovanja madžarskih meja nemoteno potekala naprej še leto in pol – vse do madžarske vstaje. Aprila 1956 je Madžarska na jugoslovanski in avstrijski meji začela odpravljati minska polja, z delom so končali 15. septembra. Na jugoslovanski meji so odpravili bodečo žico in območje predali prebivalstvu. Čezmejni promet se je hitro povečeval, še vedno pa je potekal skladno s strogimi nadzornimi ukrepi, kar je močno obremenilo nadzorne točke. Po zatrtju protisovjetske madžarske vstaje 4. novembra 1956 je na madžarski meji zopet prišlo do zaostrovanja razmer. Zaradi množičnosti prebežnikov, ki so zapuščali Madžarsko, so na začetku leta 1957 zopet vzpostavili minska polja na meji z Avstrijo, na meji z Jugoslavijo pa so 2. februarja ponovno vzpostavili obmejno cono (Muzejska … 2021). V dveh mesecih po zatrtju madžarske vstaje so podobno kot mnogi drugi Madžari tudi nekateri porabski Slovenci izkoristili še zadnjo priložnost za pobeg čez mejo v sosednjo Avstrijo. Zaradi porasta čezmejnega prometa so leta 1964 uvedli prva manjša olajšanja pri prehodu madžarske meje. Turisti z zahoda so lahko dobili trimesečni posebni vizum od 15. junija do 15. septembra. Sporazum o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je začel veljati februarja 1966, je olajšal življenje prebivalcem 15-kilo-metrskega obmejnega pasu. 1. 7. 1966 je bil med Jugoslavijo in Madžarsko odprt mejni prehod Dolga vas - Rédics – prvi mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko (Munda Hirnök in Medvešek 2016). Pred tem je bilo potovanje v Slovenijo mogoče prek Avstrije ali Hrvaške (Ružič 2008). Kot posledica otoplitve odnosov med državama je bil dne 4. 7. 1967 ponovno odprt mejni prehod Hodoš-Bajánsenye, a le za obmejni promet, tako da so mejo lahko prestopali prebivalci z obeh strani meje, ki so živeli tik ob meji. Čas obratovanja mejnega prehoda je bil omejen in sicer v letnem času od 6. do 20. ure in v zimskem od 8. do 17. ure (Golob 2007). Prebivalci Čepincev v Prekmurju so tako končno lahko obiskali svoje streljaj oddaljene sorodnike v sosednji Verici v Porabju, a čez mejni prehod Hodoš je bilo do njih kar 70 kilometrov vožnje – v eno smer! Mejni prehod Hodoš je bil šele 1975 prekategoriziran v meddržavnega, kar je pomenilo, da so lahko mejo prestopali vsi državljani Jugoslavije in Madžarske. 1. 7. 1977 je bil prekategoriziran v mednarodnega, a še vedno z omejenim časom obratovanja do decembra istega leta. Od decembra 1978 dalje je bil odprt neprekinjeno. Med letoma 1965 in 1970 je na madžarsko-avstrijski meji minsko polje zamenjal elektronski opozorilni sistem. Po Zakonu o potnih listih iz leta 1970 je Madžarska 1. januarja 1972 uvedla nov tip potih listov, ki je bil veljaven v 7 socialističnih državah za petletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja, vendar je bilo še vedno treba imeti dovoljenje za izstop iz Madžarske pri vsakem izstopu iz države. To je tudi porabskim Slovencem omogočilo potovanje v Jugoslavijo. Delegacije Izvršnega 45 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 46 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja sveta Skupščine SR Slovenije so po 1972 redno obiskovale Madžarsko in obmejni Železno in Zalsko županijo. 1. januarja 1979 je začel veljati mednarodni sporazum o ukinitvi vizumske obveznosti med Madžarsko in Avstrijo, ki je bil ratificiran 5. maja 1978 (Muzejska … 2021). Geopolitične spremembe, ki so 1989 potekale na območju srednje Evrope, so vpli-vale tudi na Slovensko Porabje in porabske Slovence. 27. 5. 1989 so se pri tromejniku med Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko ob mednarodnem mirovnem srečanju sre- čali župani mest Murske Sobote - Andrej Gerenčer, Füerstenfelda - Erich Kospach in Körmenda - Jenő Kercsmar ter v prisotnosti številnih častnih gostov in mnogih sodržavljanov iz treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije v praznični obliki obeležili prizadevanja njihovih mest in dežel za mir in prijateljstvo skupne domovine Evrope. 27. 6. 1989 sta se na meji, ob kateri je potekala železna zavesa, srečala zunanja ministra Avstrije – Alois Mock in Madžarske – Gyula Horn. Do avgusta je Madžarska odpravila mejni pas. Prvi žebelj v krsti železne zavese med Slovenskim Porabjem in Slovenijo je bil dogodek 80 kilometrov severno od Monoštra. 19. 8. 1989 je na polju pri Sopronpuszti ob avstrijsko madžarskem mejnem prehodu St. Margarethen potekal Panevropski piknik v organizaciji madžarske opozicije, Imreja Pozsgayja in Otta von Habsburga. Udeležilo se ga je med 15.000 in 20.000 ljudi. Ob 15.00 je množica z golimi rokami odstranila železno ograjo, pomagali pa so ji tudi graničarji. Okoli 600 državljanov Nemške demokratične republike, ki so se na piknik z avtomobili pri-peljali iz počitnikovanja ob Blatnem jezeru, je peš odšlo v Avstrijo, za njimi pa so na madžarski strani meje ostali njihovi zapuščeni trabanti. Vzhodnonemške begunce so najprej namestili v prvi avstrijski vasi, jih z avtobusi do 21.00 že prepeljali na Dunaj, od koder so še isti večer s posebnim vlakom odpotovali na Bavarsko. To je bila prva razpoka v Berlinskem zidu in začetek konca Nemške demokratične republike. Ker so 40 let trajajoči omejitveni ukrepi postali nevzdržni, je Madžarska leta 1989 na državni meji ukinila tehnične ovire oziroma omejitve, ki so prispevale k popolnemu varovanju meja. Osamosvojitev Slovenije 1991 je za Slovensko Porabje pomenila odprtje meje in ponovno povezavo z matičnim narodom. 20. 8. 1992 je bil med Madžarsko in Slovenijo odprt meddržavni mejni prehod Martinje–Gornji Senik (Ružič 2008), ki ni deloval že vse od konca druge svetovne vojne. 28. 3. 2002 je bil odprt meddržavni mejni prehod Čepinci–Verica (Ketvolgy). Po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo 1. maja 2004 je bila med državama ukinjena carinska kontrola, 21. 12. 2007, ko sta obe državi postali članici šengenskega območja, pa je šlo v zgodovino tudi preverjanje osebnih dokumentov na meji. Tako je bil končno za vse zopet možen prost prehod državne meje po cesti med Andovci v Porabju in Budinci v Prekmurju, kar je bilo po osamosvojitvi Slovenije možno le za maloobmejni promet. 46 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 47 GEORITEM 33 ANIP OŽ P RIMP Slika 14: Spominska plošča ob srečanju predstavnikov treh dežel na tromejniku 27. 5. 1989. ANIP Slika 15: Kopija vabila na Panevropski OŽ P piknik 19. 8. 1989, ki je odprl vrata RIMP v železni zavesi. 47 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 48 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja 10. 1. 2014 je bila odprta nova petkilometrska asfaltna cesta med mejnim pre-hodom Čepinci–Verica in Gornjim Senikom, pomembna prečna povezava za Slovensko Porabje, ki je pot med krajema skrajšala kar za dvajset kilometrov. Do tedaj je namreč cesta iz prve doline v drugo vzporedno dolino vodila le skozi Monošter. Položaj ob nekdanji železni zavesi je najbolj prizadel najmanjše porabsko naselje Andovci. Število prebivalcev se je tam tako zmanjšalo, da so leta 2000 krajani v dejanju obupa in opomina kar sami sebi postavili spomenik živim – spominsko ploš- čo z imeni in priimki 56 oseb, ki so leta 2000 še živele v Andovcih. Po tem se je stanje v Andovcih začelo rahlo izboljševati. V vasi so na primer uredili porabsko domačijo, kjer je na ogled značilna porabska kmečka hiša z lončeno pečjo. 25. 8. 2007 so na dvorišču domačije postavili »Mali Triglav« znan tudi pod imenom Porabski Triglav. Gre za skalo, ki jo je Andovcem daroval Triglavski narodni park. Ta simbol slovenstva sta postavila Porabsko kulturno društvo in Turistično dru- štvo Andovci. V podstavku Malega Triglava je vgrajenih sedem kamnov iz vseh sedmih slovenskih vasi Porabja. Tu je tudi začetek vsakoletnega etapnega pohoda na Triglav, s katerim želijo porabski Slovenci med drugim pokazati svojo zavednost slovenstvu. Za vpogled v zgodovinski oris Slovenskega Porabja je pomemben opis geografa Ludvika Olasa iz Enciklopedije Slovenije iz leta 1995, ki ga je napisal za geslo Porabski Slovenci in ga tu skoraj v celoti povzemamo. Po uradnih madžarskih virih je leta 1920 ANIP OŽ P RIMP Slika 16: Mejni prehod Čepinci–verica (Ketvolgy), odprt 28. 3. 2002, in smerokaz za novo cesto med verico in Gornjim Senikom. 48 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 49 GEORITEM 33 ANIP OŽ P RIMP Slika 17: Spomenik živim v Andovcih iz leta 2000. ANIP OŽ P RIMP Slika 18: Porabski Triglav v Andovcih. 49 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 50 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja živelo v Železni županiji na Madžarskem 6087 prebivalcev s slovenskim (vendskim) maternim jezikom. To pa je bil le del slovensko govorečih prebivalcev na Madžarskem; v drugih županijah in Budimpešti so živeli slovenski izobraženci, obrtniki, pogosti so bili tudi mešani zakoni. Nekaj Slovencev je takrat še prebivalo v Šomodski županiji med Blatnim jezerom in Dravo; tja so se množično preseljevali v času protireformacije, tam ustanovili svojo faro (Surd) in šole. V prejšnjih stoletjih je bilo s Slovenci poseljeno ozemlje ob Rabi večje in se je širilo tudi na avstrijsko stran reke; to dokazujejo ledinska in krajevna imena ter v slovenskem jeziku napisani urbarji iz 18. stoletja (Olas 1995). Pri navajanju števila Slovencev v Porabju je treba vedno upoštevati tudi, po kakš- nem merilu se je to ugotavljalo. Bližje resničnemu stanju je opredelitev po maternem jeziku, manj zanesljiva pa po narodnosti; rezultati so močno odvisni tudi od popi-sovalca. Največ Slovencev po maternem jeziku je v Železni županiji ugotovil popis prebivalstva iz leta 1920, in to 5182, po popisu 1930 jih je bilo 4732, po zadnjem popisu pred drugo svetovno vojno 1940 pa 4455; po popisu 1970 3009, po popisu 1980, v katerem je že uporabljen uradni naziv Slovenci, pa 2764 po maternem jeziku, od tega 1565 tudi po narodnosti. K takemu razvoju so pripomogle politične razmere; odločilno je bilo obdobje po 1948, ko so preseljevali prebivalce ob jugoslovanski meji v notranjost države, in po letu 1956, ko so bežali v tujino predvsem mladi ljudje. Nazadovanje števila slovenskih prebivalcev za okrog 1000 v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni (Ingolič 1969) se ne da utemeljiti niti s padcem naravne rasti niti z uradnimi podatki o selit-venem gibanju prebivalcev. K obmejnemu pasu je s posebno ureditvijo ob železni zavesi pripadalo celotno Slovensko Porabje. V njem je bilo mnogo mladih usluž- bencev in vojakov iz notranjosti Madžarske. Nekateri od teh so sklepali zakonske zveze z domačinkami in se naseljevali v slovenskih vaseh blizu Monoštra, v katerem so se zaposlili. V teh družinah je bil občevalni jezik madžarščina v vseh generacijah; tudi mati, ki se je izobraževala v madžarskem jeziku in govori slovensko narečje, se v druž- bi in družini izraža v madžarščini. Tako se na primer v Slovenski vesi med Slovenci, ki predstavljajo več kot polovico vseh prebivalcev, že leta 1980 ni nihče opredelil za slovensko narodnost. Na narodnost se veže tudi pravica do izobraževanja v maternem jeziku. Mnogo slovenskih žena se je skupno z možmi preselilo v notranjost Madžarske ali v tujino (Olas 1995). Praznjenje Slovenskega Porabja so povzročale tudi prometne razmere. Monošter je v zračni črti oddaljen od Budimpešte 210 km, po cesti 250 km in po železnici 300 km; povezava z glavnim mestom je zato ugodna. Podeželska naselja Slovenskega Porabja so brez železniške zveze, njegov gričevnati del je bil brez sodobnih cest, kar je ote- ževalo vsakodnevne migracije v službo in šole. Ker zunaj Monoštra v Porabju ni večjih neagrarnih obratov, ki bi zaposlovali odvečno delovno silo z individualnih kmetij, se je s Slovenci poseljeno podeželje praznilo; mladi so se selili k delovnim mestom. 50 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 51 GEORITEM 33 Negativni migracijski saldo večkrat presega že oslabljeno naravno rast prebivalcev. Slovensko Porabje je bilo zelo slabo prometno povezano tudi z matično Slovenijo (Olas 1995). Zaradi neugodnih naravnih razmer v gričevnatem Porabju socialistično kmetijstvo zanj ni kazalo zanimanja. Slovensko Porabje je eno redkih območij na Madžarskem, kjer po drugi svetovni vojni ni bila izvedena kolektivizacija kmetijstva. Prevladujejo samooskrbne kmetije. Dve tretjini kmetijskih zemljišč sta bili še vedno v zasebni lasti. Ker je bila donosnost kmetijstva premajhna za preživljanje kmečkih družin, se je tu ohranila tradicionalna oblika sezonskega zaposlovanja kmečkega prebivalstva. Poleti so odhajali na delo na velika državna posestva v notranjosti Madžarske, kjer so bili plačani tudi v naturalijah (živinska krma), nekateri pa so občasno delali v sosednji Avstriji (Olas 1995). Leta 1973 je z združitvijo specializiranih kmetijskih zadružnih skupin na Dolnjem Seniku in v Števanovcih nastala specializirana KZ Slovenska krajina; člani so bili v glavnem Slovenci. Redili so predvsem govedo, prašiče in perutnino. Po vinogradniški krizi konec 19. stoletja se vinogradništvo v Slovenskem Porabju ni obnovilo. V letih 1930–50 je bilo zelo razvito sadjarstvo, predvsem pridelovanje jabolk in sliv. Pomemben dodatni vir preživljanja je gozdarstvo in nabiranje gozdnih sadežev. Pred prvo svetovno vojno sta bila razširjena lončarstvo in tkalstvo, zdaj ima storitvena obrt lokalni pomen (Hirnök 1998). Hitra asimilacija Slovencev je tudi posledica izgube narodne samobitnosti zaradi politične in geografske osamljenosti, pomanjkanja stalne povezave z matičnim narodom in prenehanja bogoslužja v slovenskem jeziku. Redčenje poseljenosti in staranje prebivalcev sta posledica agrarne usmeritve, nerazvite infrastrukture, industrializacije Monoštra – pomembnega zaposlitvenega središča porabskih Slovencev ter selitev v razvitejše dele države. Poleg trajnega izseljevanja je bilo nekoč značilno tudi sezonsko zaposlovanje. Še pred letom 1998 je 4–5 % aktivnega prebivalstva opra-vljalo sezonsko delo zunaj domačega kraja. V začetku devetdesetih let 20. stoletja sta v Monoštru prenehali delovati tovarni svile in kos, zato se jih je veliko začelo voziti na delo v sosednjo Avstrijo. Pozneje so se zaposlili tudi v novi avtomobilski tovarni Opel v Monoštru (Hirnök 1998). K nazadovanju slovenske skupnosti v Porabju sta prispevala tudi izobraževalni sistem in cerkev. Dve osemletni osnovni šoli sta v Monoštru, po ena na Gornjem Seniku in v Števanovcih; v njih je učni jezik madžarščina. Maternemu jeziku (slovenščina ali nemščina) je posvečenih nekaj ur tedensko, dvojezično pa poučujejo tudi predmet spoznavanje okolja v 1. in 2. razredu; več kot 95 % učne snovi se podaja samo v madžarskem jeziku. Tako je bilo tudi med obema vojnama, čeprav sta trianonska mirovna pogodba in na Dunaju podpisana pogodba zahtevali drugače. Šole na narodnostnih območjih na Madžarskem so bile razdeljene v 3 kategorije (A, B, C). V kategorijo B so bile ob 87 drugih šolah uvrščene tudi 3 slovenske. V njih naj bi potekal pouk 51 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 52 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja maternega jezika, prirodopisa, fizike, kemije, risanja, telesne vzgoje in nauka o gospo-darstvu v maternem jeziku, pouk madžarščine, zgodovine, zemljepisa, ustave pa v madžarskem jeziku. Kljub državni uredbi (1923) tak pouk ni bil nikoli uresničen (Olas 1995). V Slovenskem Porabju so tri samostojna katoliška župnijska središča: Monošter, Gornji Senik in Števanovci. V zadnjih dveh sta do smrti zadnjih starejših duhovnikov (pred 1990) potekala bogoslužje in verouk v porabskem narečju; zdaj je v števanovski župniji nameščen župnik, domačin z Gornjega Senika, ki v obeh navedenih župni-jah opravlja bogoslužje in verouk v madžarščini. Starejši verniki iz Sakalovcev se sami zbirajo v cerkvi in molijo ter pojejo v maternem jeziku. Pri spovedi jih župnik (po maternem jeziku Slovenec) nagovarja v madžarščini, izpovedujejo pa se v svojem nareč- ju (Olas 1995). Narodnostne pravice porabskih Slovencev so skupinske; vezane so na celotno skupnost in ne na kraj bivanja. Slovencem je po zakonu zagotovljena pravica uporabljati materni jezik, možnost izobraževanja v tem jeziku ter ohranjanje in razvijanje svoje kulture. Po zakonu je jezik v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih in šolah mad- žarščina. Otroci se lahko v vrtcih in šolah na vseh stopnjah izobražujejo v maternem jeziku. Za to se morajo pri vpisu v vrtce in šole odločiti njihovi starši. Ugodno vpliva zgledna ureditev dvojezičnega šolstva v prekmurskih naseljih z madžarskim prebivalstvom. Pripadniki slovenske narodne skupnosti imajo pravico uporabljati materni jezik na sodišču v pisni in ustni obliki. Upravičeni so do dvojezičnih krajevnih napisov in tabel na javnih zavodih. Urejanje manjšinskih pravic pospešujejo slovensko-madžarski dogovori, med drugimi Bilateralna pogodba o posebnih pravicah slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine v Republiki Sloveniji (1992, ratificirana 1994) (Olas 1995). Za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Porabju skrbijo dvojezične knjižni-ce v Monoštru, na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Povezane so s Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti, ki jih vsako leto oskrbi z novimi knjigami. Slovensko narodno skupnost v Porabju povezuje Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru; ta skrbi tudi za javna občila in nove publikacije. Njena pred-hodnica Demokratična zveza Južnih Slovanov (DZJS) na Madžarskem, se je razvila iz Antifašistične fronte južnih Slovanov, organizirane po drugi svetovni vojni, in je poleg slovenskega, hrvaškega in srbskega življa združevala še prebivalce slovaške narodnosti. Začela je delovati po kongresu oktobra 1947, a so njeno društveno avtonomnost v času informbirojevske gonje proti Jugoslaviji že leta 1948 ukinili. Samostojno je zopet zaživela leta 1960. Po dopolnjenem statutu iz 1983 je DZJS »zastopala v ustavi zago-tovljene kolektivne in posamične pravice in interese madžarskih državljanov hrvaške, srbske in slovenske narodnosti«. Temeljni cilj je bilo politično in kulturno-organi-zacijsko ter informativno-vzgojno delo za pospeševanje socialistične graditve na Madžarskem in spodbujanje uveljavitve narodnostnih pravic. Med nalogami zveze 52 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 53 GEORITEM 33 je bilo tudi spodbujanje prijateljstva ter sodelovanja Ljudske republike Madžarske z drugimi državami, posebej socialističnimi, v prvi vrsti s Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo. Tedensko glasilo DJZS so bile Narodne novice – Ljudski list, ki je za Slovence v Porabju objavljal do srede osemdesetih let eno stran, nato pa tri strani v slovenščini. Med njenimi rednimi izdajami je bil tudi Narodni Kalendar, ki je imel prilogo v slovenskem jeziku. V zadnjih letih svojega obstoja je DZJS razvila še leposlovno, kulturno, zgodovinsko in narodopisno publicistično dejavnost. Od 1986 do njene ukinitve 1990 je izdajala poseben Slovenski koledar (Šebjanič 1988), ki ga od 1991 dalje izdaja Zveza Slovencev na Madžarskem. Po razpadu DZJS so mladi izobraženci iz Slovenskega Porabja, ki so končali študij na Univerzi v Ljubljani in Visoki pedagoški šoli v Sombotelu, z nekaj starejšimi narodnimi delavci, ki so tudi v prejš- njem obdobju delovali za ohranitev porabskih Slovencev, 27. 10. 1990 na Gornjem Seniku iz slovenskega Društva Lipa ustanovili lastno osrednjo povezovalno organi-zacijo porabskih in drugih Slovencev na Madžarskem – Zvezo Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru. Od leta 1990 deluje tudi Slovensko društvo v Budimpešti (Ropoš 2015). Porabski Slovenci so bili v obdobju Jugoslavije skoraj brez organiziranih oblik delovanja in brez manjšinske infrastrukture, v obdobju po osamosvojitvi Slovenije pa se je njihov položaj bistveno izboljšal. Madžarska je po prvih demokratičnih volitvah 1990 in z vstopom v Svet Evrope začela spreminjati odnos do manjšin. Madžarski parlament je 1993 sprejel Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, ki je manj- šinam omogočil, da ustanovijo lokalne in državne samouprave. Leta 1994 so izvolili slovenske lokalne, 1995 pa Državno slovensko manjšinsko samoupravo. Njena gla-vna naloga je zastopstvo slovenske narodnosti v prid poglobitve narodnostne in kulturne identitete na področjih maternega jezika, šolstva, kulture, politike in gospodarstva. Za uveljavljanje in uresničitev teh ciljev je ustanovila in prevzela slovenske narodnostne, šolske in kulturne inštitucije ter medije. Ustanovni občni zbor je s svojim prvim sklepom za sedež Državne slovenske samouprave (DSS) določil naselje Gornji Senik. Osrednjo stavbo so slavnostno predali namenu 28. junija 1998, temu je 20. avgusta sledila predaja izpostave v Budimpešti (Ropoš 2015). Od 18. 11. 1998 v Monoštru deluje Generalni konzulat Republike Slovenije. Novembra 1998 so porabski Slovenci v Monoštru dobili Slovenski kulturni in infor-mativni center oziroma Slovensko hišo. Njegovo izgradnjo je financirala večinoma slovenska vlada. V centru so hotel in restavracija Lipa, kongresna in razstavna dvora-na, v njem imajo sedež Zveza Slovencev na Madžarskem, uredništvo časopisa Porabje in Radio Monošter, od ustanovitve 2006 pa tudi Razvojna agencija Slovenska krajina. DSS, Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska manjšinska samouprava Monošter–Slovenska ves so leta 1997 za informiranje, krepitev identitete in jezikovne kulture ter negovanje ljudskega izročila Slovencev v Porabju ustanovile Radio Monošter. Od leta 2000 je njegov edini lastnik DSS. Med 23. junijem 2000 in 31. decembrom 53 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 54 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja 2011 je radio predvajal program 8 ur tedensko. Od 1. januarja 2012 se je radijski program razširil na 28 ur tedensko in sicer vsak dan med 12. in 16. uro. Radio Monošter oddaja programe v slovenskem jeziku, večinoma v porabskem narečju, včasih v knji- žni slovenščini, redko, če sogovornik ne govori slovenščine, tudi v madžarščini. Prednost Radia Monošter je, da ne oddaja iz kakšnega daljnega središča, ampak z geografskega območja, kjer živi večina manjšine. DSS je leta 2009 ustanovila in uredila prvo Slovensko zbirko – Küharjevo spominsko hišo – na Gornjem Seniku v starem župnišču. V prostorih zbirke potekajo delavnice za spoznavanje slovenstva in tabori za šolarje. DSS je 1. julija 2012 od občin Gornji Senik, Dolnji Senik in Sakalovci prevzela pravice vzdrževalca nad gornjeseniško Dvojezično osnovno šolo in vrtcem Jožefa Košiča od občin Števanovci, Verica-Ritkarovci in Andovci pa Dvojezično osnovno šolo Števanovci (Ropoš 2015). Zveza Slovencev na Madžarskem od 1991 izdaja časopis Slovencev na Madžarskem – tednik z naslovom Porabje. Članki v njem so pisani v knjižni slovenščini in v porabskem govoru, nekateri pa so prevedeni v madžarščino. Časopis obvešča bralce predvsem o območnih dogodkih v Železni županiji in Porabju ter na kratko o doga-janjih v Sloveniji in na Madžarskem. Za Slovence na Madžarskem ima velik pomen, dobiva pa ga skoraj vsaka slovenska družina v Porabju (Munda-Hirnök 1995). Prva številka časopisa Porabje je izšla 14. 2. 1991. Najprej je izhajal kot štirinajstdnevnik na šestih, pozneje na osmih straneh, od 2015 izhaja tedensko na osmih, od 2017 pa na dvanajstih straneh. Časopis tiskajo v Murski Soboti. V preteklosti ga je 60 % financirala Slovenija, zdaj pa ga 70 % financira Madžarska, saj je postal stalna postavka v madžarskem državnem proračunu. Močna je tudi založniška dejavnost. Zveza Slovencev na Madžarskem vsako leto izda Slovenski koledar – Letopis Slovencev na Madžarskem, ter več knjig predvsem literarnih piscev porabskih Slovencev in iz Slovenije (Hirnök 2001). Znotraj zveze delujejo številne kulturne skupine. Zveza pripravlja likovne razstave in kolonije avtorjev iz Slovenije in Madžarske, uveljavile so se tudi vsakoletne tradicionalne prireditve kot sta na primer kulturni praznik in Porabski dnevi. 6 Nastajanje slovenskih zemljepisnih imen »Zaradi geografske lege slovenskega etničnega ozemlja in njegove zgodovine je pri etimologiziranju slovenskih imen eno od osnovnih vprašanj vprašanje porekla, tj. ali je ime slovanskega, germanskega, romanskega ali madžarskega izvora. Odgovor na to vprašanje je včasih znan na prvi pogled, … mnogokrat pa tako zastrt, da se izlušči šele ob koncu uspešne etimološke analize« (Snoj 2002a, 37). Slovenski imenotvorni proces oziroma tvorjenje in poimenovanje objektov na ozemlju, poseljenem s Slovenci, je bil najbolj intenziven od 6. do 13. stoletja, to je 54 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 55 GEORITEM 33 od prvega kolonizacijskega vala takoj po naselitvi Slovanov do notranje kolonizacije nekaj stoletij pozneje. Ob koncu tega obdobja je bilo na našem ozemlju skorajda več naselbin kot zdaj, še posebej v višjih legah. Za razliko od ostalih Slovanov so alp-ski razmeroma zgodaj začeli ustanavljati stalne naselbine, saj je v zgodnjih zgodovinskih virih omenjenih okrog 30 nedvomno slovanskih krajevnih imen že pred prihodom ali vsaj v času prihoda misijonarjev Cirila in Metoda (okoli leta 850) (Bezlaj 1965). Zemljepisna imena na zdajšnjem slovenskem ozemlju tudi od slovanske kolonizacije dalje niso bila imuna na pestro zgodovinsko dogajanje (Jakopin 1990). Prvi je slovenska zemljepisna imena z etimološkega vidika sistematično in z znanstveno utemeljeno metodologijo obravnaval Franc Miklošič. Skladno z duhom časa je za etimološko razpravo zadoščala identifikacija korenskega morfema. Raziskovalci 20. stoletja, med katerimi je treba izpostaviti Luko Pintarja, Karla Štreklja, Frana Ramovša in Franceta Bezlaja, so analizirali tudi jezikoslovne znake, ki jih kažejo morfološke zna- čilnosti imena, besedo ali imenotvorni sufiks, sklanjatev, etnik in adjektiv (Snoj 2002a). Fran Ramovš, še bolj zavzeto pa raziskovalca druge polovice 20. stoletja France Bezlaj in Dušan Čop, so zagovarjali spoznanje, da je predpogoj za uspešno etimološko analizo poleg upoštevanja morfoloških značilnosti in kritične analize srednjeveških zapisov tudi analiza narečnih oblik. Standardizacija imen je bila na Slovenskem pre-pogosto v rokah jezikoslovno neizobraženih kartografov, zato je marsikatera knjižna ali poknjižena imenska oblika zavajajoča (Snoj 2002a), čeprav sta (tako Šivic-Dular 2016) zgodovinsko in etimološko zapisovanje kot načeli za normiranje knjižnega jezika v 19. stoletju predvidevala raznarečevanje narečnih imenskih oblik (kot pri občnih imenih) ni bila pa izdelana teorija poknjiževanja lastnih imen, kjer ima odločilno identifikacijsko vlogo prav tesna zveza med krajevno glasovno podobo zemljepisnega imena in obliko raznarečevanja, ki še danes povzroča težave. Zaradi zapletenosti jezikovno-zgodovinskih razmer se slovensko imenoslovje pogosto srečuje s predslovenskimi imenskimi prvinami (ilirskimi, keltskimi, latinskimi in celo predindoevropskimi), še pogosteje pa s poznejšimi vplivi nemščine, furlan- ščine, italijanščine, madžarščine in srbščine/hrvaščine (Jakopin 1990). Predslovanskih, substratnih zemljepisnih imen je pri nas le nekaj odstotkov. Med njimi je največ imen večjih rek, obenem z nekaterimi pokrajinskimi, krajevnimi in gorskimi imeni. Ponekod v stranskih dolinah imajo predslovanska imena celo manjši potoki in nezna-tni kraji. Število tovrstnih imen narašča od vzhoda proti zahodu, kar marsikaj pove o najstarejših odnosih med Slovani in staroselci. Večina naših zemljepisnih imen pa je rezultat slovenskega imenotvornega procesa (Bezlaj 1965). Za prepoznavanje slovenskih imen predslovanskega, substratnega izvora je nujno stalno ugotavljanje odnosa med fonetičnimi in morfološkimi zna- čilnostmi podedovanega slovanskega in adstratnega romanskega, nemškega (tu tudi superstratnega) oziroma madžarskega apelativnega in imenskega gradiva (Furlan 2002). Med adstratne vplive v slovenščini štejemo vplive sosednjih jezikov od začetka 55 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 56 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja pokristjanjevanja (od 9. stoletja) dalje. Te vplive v grobem delimo na romanske, nem- ške, madžarske in južnoslovanske. Romanske delimo po kronoloških in jezikovnih kriterijih na tri plasti: nediferencirane romanske vplive na zahodni etnični meji je težko ali celo nemogoče razlikovati od starejših substratnih vplivov. Sem prištevamo imena, sprejeta v alpsko slovanščino, v katerih na eni strani zasledimo kakšno za alpsko slovanščino značilno fonetično spremembo, na drugi pa nam kak lingvistični znak dokazuje, da je ime prevzeto nekaj stoletij po slovanski naselitvi teh krajev. Značilen primer je oronim Matajur (Snoj 2002b; Snoj 2009) Mlajši adstratni vplivi na slovenskem zahodu so furlanski in beneški. Med seboj ju lahko razlikujemo le v primerih, ko ime vsebuje neko furlansko oziroma bene- škoitalijansko jezikovno posebnost. Več toponimov romanskega izvora je tudi v osrednji Sloveniji, vendar so tamkaj tvorjena že iz slovenskih apelativov, prevzetih iz beneške italijanščine ali furlanščine (na primer Fužina, Fužine). Bavarski adstrat je najmočnejši na severu, zlasti na Koroškem, Štajerskem in v severnem delu Prekmurja. Južneje so bavarski vplivi bolj superstratnega kot adstratnega značaja. Med 10. in 15. stoletjem je na slovenskem etničnem ozemlju nastalo več kot 20 večjih nemških enklav, od katerih sta se do 20. stoletja ohranili le dve, kočevska in soriška. Prebivalci ostalih so se zlili z okoliškim slovenskim življem, vendar so njihovi govori zapustili globoke sledi v apelativnem in onomastičnem besednem fondu. Med superstratne vplive štejemo vplive jezika kolonistov, ki so se naselili znotraj strnjenega slovenskega ozemlja ali pa so čelno naselili mejna območja nekdanjega slovenskega ozemlja in ga tako zmanjšali. Romanskih superstratnih elementov je v slovenskih zemljepisnih imenih malo, saj romansko prebivalstvo v nasprotju z Nemci skorajda ni koloniziralo slovenskega etničnega ozemlja, Furlani pa, razen v Kanalski dolini, sploh ne. Eden redkih primerov italijanske kolonizacije je naselitev kolonistov iz okolice Bergama v Laško na Štajerskem po letu 1544. O cerkvenolatinskem superstratu lahko govorimo pri imenih svetnikov (hagionimi) in iz njih izpeljanih toponimih, v katerih so razvidne za (cerkveno) latinščino tipične posebnosti, oziroma, v katerih ni mlajših romanskih, germanskih ali slovanskih sprememb. Tirolski superstrat v imenskem fondu vsebuje na primer toponim Vinharje nad Poljansko dolino (Snoj 2002b). Na Slovenskem je tudi mnogo toponimov, ki so s slovenskimi imenotvornimi sred-stvi tvorjeni iz nemških antroponimov. Madžarski vplivi so večinoma superstratni, zgodovinsko pogojeni z vdorom mad- žarskih nomadskih plemen v osrednje Podonavje v 10. stoletju in njihovo poznejšo poselitvijo tega območja. Madžarski vplivi pojenjujejo od vzhoda proti zahodu. Največ jih je v Porabju na Madžarskem, nekoliko manj v Prekmurju, ki je do leta 1918 pripadalo ogrskemu delu dualistične Avstro-Ogrske, še manj med Muro in Dravo, ki je bila v srednjem veku mejna reka med Štajersko in Ogrsko. Zahodno od Drave je 56 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 57 GEORITEM 33 teh vplivov zelo malo. Južnoslovanske vplive lahko zaradi nikdar ostro začrtane jezikovne meje med slovenskimi in hrvaškimi dialekti opredelimo samo kot superstratne. Ta superstrat so večinoma uskoški begunci z Balkana. Kolonizacija hrvaških nase-ljencev je vidna v redkih toponimih v slovenski Istri, na Dolenjskem in Koroškem. Superstratni vpliv zahodnih Slovanov je dokazljiv le v priimkih ljudi, ki so se prise-ljevali v okviru Avstro-Ogrske (Snoj 2002b). Slovenske oblike imen so izpričane dokaj pozno, največkrat šele v 19. stoletju (Bezlaj 1969). 7 Tipizacija in standardizacija zemljepisnih imen Na ozemlju, kjer živijo Slovenci, je vsaj nekaj sto tisoč zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (Perko in Geršič 2021). Delček tega so tudi zemljepisna imena, ki jih uporabljajo Slovenci v Slovenskem Porabju na Madžarskem in tako aktivno ohranjajo del slovenske kulturne dediščine. Zemljepisna imena so namreč pomembna kulturna dediščina vsakega naroda. So temeljni gradnik vseh civilizacij oziroma kultur, saj prostor polnijo s pomeni in razvijajo prostorske identitete (Perko, Jordan in Komac 2017). Tudi Slovenija, še posebej kot mlada država, utrjuje svojo identiteto z zemljepisnimi imeni, saj se tujci s Slovenijo, Slovenci in slovenskim jezikom pogosto prvič srečajo prav prek zemljepisnih imen, ko jih vidijo na zemljevidih ali jih slišijo v medijih. Zemljepisna imena v jezikih z malo govorci, kakršna je slovenščina, so pogosto ogrožena, še bolj pa to velja za zemljepisna imena narodnih manjšin, kamor spadajo tudi porabski Slovenci, najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu. Za ohranjanje ogroženih zemljepisnih imen je njihova standardizacija še posebej pomembna. V postopku standardizacije je treba upoštevati, da se pravila za standardizacijo zemljepisnih imen na enojezičnih in večjezičnih območjih nekoliko razlikujejo. 7.1 Zemljepisno ime Z zemljepisnimi imeni se v življenju srečujemo na osebnih dokumentih, poštnih pošiljkah, cestnih napisih, zemljevidih, svetovnem spletu, televiziji, v časopisih in drugih medijih. So neizogiben del vsakdanjega sporazumevanja, kar pa velikokrat otežuje njihova neenotna raba. Procesu njihovega nujnega poenotenja pravimo standardizacija zemljepisnih imen. Zemljepisno ime se veže na strogo določen zemljepisni pojav, ki ga nedvoumno določa in poposamezni (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). Oblikuje se na natan- čno določenem jezikovnem območju in v določenem času (Šivic-Dular 1988). Na območjih stika različnih jezikov imajo lahko isti zemljepisni pojavi večjezična imena. Tako je tudi v Sloveniji, čeprav je majhna, saj je geografsko in kulturno zelo raznolika 57 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 58 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja (Perko Ciglič 2020; Perko, Ciglič in Zorn 2020; Perko, Ciglič in Hrvatin 2021). S pokrajinsko raznolikostjo Slovenije je povezana tudi njena zemljepisnoimenska raznolikost (Geršič, Ciglič in Perko 2018). Tu živita italijanska in madžarska avtohtona manjšina s svojimi zemljepisnimi imeni, na drugi strani pa so Slovenci, ki živijo v obmejnih območjih sosednjih držav, tamkajšnjim zemljepisnim pojavom dali slovenska imena, tudi porabski Slovenci, seveda. Zemljepisna imena imajo poleg jezikoslovnega in zemljepisnega vidika še druge vidike, na primer zgodovinskega, saj so tudi okno v preteklost (Perko, Jordan in Komac 2017). Skozenj se v slovenskih zemljepisnih imenih zrcali vpliv ljudstev, ki so v razli- čnih zgodovinskih obdobjih poseljevala ta košček srednje Evrope, kjer zdaj živijo Slovenci. 7.2 Vrste zemljepisnih imen Za standardizacijo je pomembno, v katero vrsto spada zemljepisno ime, saj se glede na vrsto zemljepisnih imen v nekaterih jezikih in državah razlikujejo pravopisni in zakonski okviri. V Sloveniji, na primer, pri uporabi velike začetnice velja za imena naselij drugo pravopisno pravilo kot za vsa ostala zemljepisna imena. Pri naseljih se vse besedne sestavine imena, razen veznikov in predlogov, pišejo z veliko začetnico, pri vseh ostalih zemljepisnih imenih pa samo prva beseda, če ostale besede niso že same po sebi lastno ime. Na primer pri naselju Lendavske Gorice se obe besedi pišeta z veliko začetnico, pri gričevju, kjer to naselje leži, pa se druga beseda piše z malo začetnico, torej Lendavske gorice. Tudi zakonodaja v Sloveniji od leta 2008 ločuje med naselji in ostalimi zemljepisnimi pojavi, saj predpisuje, da v državi ne smeta biti dve naselji z istim imenom, dva drugovrstna zemljepisna pojava, na primer gori, pa imata lahko enako ime. Za zapis slovenskih imen znotraj Slovenije tako veljata slovenski pravopis in zakonodaja, za zapis madžarskih in italijanskih imen znotraj Slovenije pa slovenska zakonodaja ter madžarski oziroma italijanski pravopis. Enako za zapis slovenskih zemljepisnih imen v Slovenskem Porabju na Madžarskem veljajo madžarska zakonodaja in slovenska pravopisna pravila. Zemljepisna imena ali toponime (slika 19) lahko razvrščamo na različne načine (Perko in Geršič 2021). Glede na izvirnost imena ločimo endonime za imena pojavov v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju določenega zemljepisnega pojava, in eksonime za imena pojavov v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju določenega zemljepisnega pojava, če se razlikuje od endonima tega pojava. Glede na razsežnost poimenovanega zemljepisnega pojava ločimo makrotoponime za imena obsežnih Slika 19: Temeljne vrste zemljepisnih imen. p 58 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 59 GEORITEM 33 59 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 60 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja zemljepisnih pojavov in mikrotoponime za imena najmanjših zemljepisnih pojavov. Vrsto poimenovanega zemljepisnega pojava ločijo različni -nimi, kot so na primer hidronimi za imena voda. Če upoštevamo še lego in poseljenost poimenovanega zemljepisnega pojava, lahko toponime na najvišjih treh ravneh hierarhično razdelimo takole (Gundacker 2014; Backus Borshi 2015; Urazmetova in Shamsutdinova 2017; Bijak 2019; Perko 2022; Perko, Geršič in Zorn 2023): • I kozmonimi (imena zemljepisnih pojavov zunaj Zemlje), • II geonimi (imena zemljepisnih pojavov na Zemlji), • IIA anojkonimi (imena neposeljenih zemljepisnih pojavov), • IIA1 oronimi (imena oblik površja), • IIA2 hidronimi (imena voda), • IIA3 horonimi (imena prostorskih enot), • IIB ojkonimi (imena poseljenih zemljepisnih pojavov), • IIB1 astionimi (imena mest in zemljepisnih pojavov v njih), • IIB2 komonimi (imena vasi in zemljepisnih pojavov v njih). Večina temeljnih vrst zemljepisnih imen ima tudi podvrste. Hidronimi, na primer, se delijo vsaj še na okeanonime za imena oceanov, pelagonime za imena morij, limnonime za imena jezer, potamonime za imena rek, rejtronime za imena potokov in helonime za imena mokrišč (Kladnik, Geršič in Perko 2020). 7.3 Standardizirana zemljepisna imena Standardizacija je načrtno vzpostavljanje usklajenih pravil za najprimernejšo urejenost nekega področja, ki jo izvaja standardizacijski organ iz strokovnjakov, upo-rabnikov in odločevalcev na tem področju, standardizacija zemljepisnega imena pa je postopek ugotavljanja in določanja enotne obvezujoče pisne oblike imena zemljepisnega pojava na temelju izbranih meril (Perko in Geršič 2021) oziroma proces, ki na temelju izbranih meril določi enotno in obvezujočo pisno podobo imena zemljepisnega pojava (Dobrovoljc 2013). Standardizacijski organ za vsak zemljepisni pojav praviloma izbere le eno ime, določi vse sestavine imena z njihovim nespremenljivim vrstnim redom in mu tako opredeli jezikovno in zemljepisno pravilen zapis (Kladnik in Perko 2013). Šele tako standardizirano zemljepisno ime nedvoumno določa zemljepisni pojav, ki ga poimenuje, saj je eno samo in invariantno, torej nima dvojnic (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). Slovenija se je lotila urejanja zemljepisnih imen po osamosvojitvi leta 1991. Ker resolucije OZN spodbujajo države k ustanovitvi nacionalnih teles za zemljepisna imena, je slovenska vlada 14. 9. 1995 ustanovila nacionalni standardizacijski organ kot svoje stalno delovno telo in nanj prenesla skrb za zemljepisna imena. Vanj je vklju- čila geografe, jezikoslovce, kartografe in predstavniki nekaterih pristojnih ministrstev. 60 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 61 GEORITEM 33 Poimenovala ga je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (Kladnik, Geršič in Perko 2020). Odločilno vlogo pri standardizaciji imajo jezikoslovci, zemljepisci in odloče-valci na različnih ravneh, saj so zemljepisna imena na splošno lahko sporna s treh vidikov: • jezikovnega, predvsem kadar imena niso usklajena s pravopisnimi pravili, • zemljepisnega, predvsem kadar imena niso usklajena z zemljepisnimi okoliščinami, • pravnoformalnega, predvsem kadar imena niso usklajena s pravnimi akti (Perko in Geršič 2021). Sporno pa je tudi poimenovanje različnih zemljepisnih pojavov z enakim imenom, kar pa je zaradi neobvladljivega števila imen v vseh jezikih sveta praktično nerešljivo. V slovenskem jeziku se problem enakih imen naselij najpogosteje rešuje z dodajanjem levega ali desnega pojasnjevalnega določila. Na primer pri imenu naselja Sveti jurij ob Ščavnici je beseda Sveti levo določilo osnove imena jurij, besedna zveza ob Ščavnici pa desno določilo. Komisija pri svojem delu upošteva predvsem resolucije Organizacije združenih narodov o zemljepisnih imenih in slovenski pravopis ter slovensko zakonodajo, še posebej Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, ki je bil sprejet 29. 2. 2008 in med drugim predpisuje postopek imenovanja ali preimenovanja naselja (Perko in Geršič 2021; Perko 2022). Komisija deluje na več ravneh: • na globalni ravni zastopa interese Slovenije v imenoslovnih organih OZN, • na regionalni ravni deluje v Skupini za vzhodni del srednje Evrope in jugovzhodno Evropo ‘East central and South-East Europe Division’, ki je ena od 23 regionalnih jezikovno-zemljepisnih skupin Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena ‘United Nations Group of Experts on Geographical Names’ ali krajše UNGEGN, • na bilateralni ravni sodeluje s sorodnimi komisijami drugih držav, predvsem sosednjih, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine, in • na nacionalni ravni skladno z zakoni daje soglasja k spremembam zemljepisnih imen, standardizira slovenske, italijanske in madžarske endonime v Sloveniji in slovenske eksonime v tujini ter izdaja standardizacijske dokumente (Kladnik, Geršič in Perko 2020). 7.4 Standardizacijski dokumenti zemljepisnih imen Resolucije OZN o zemljepisnih imenih spodbujajo standardizacijska telesa držav k izdajanju standardizacijskih dokumentov in jim priporočajo, da v postopku standardizacije zemljepisnih imen pripravljajo zbirke zemljepisnih imen in tiskajo njihove sezname, to je imenike ali gazetirje (Kladnik, Geršič in Perko 2020). 61 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 62 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Do 1. 1. 2024 je slovenska Komisija sodelovala pri pripravi štirih zbirk zemljepisnih imen (zbirka Imena država leta 1994, zbirka Imena naselij leta 1995, zbirka Register zemljepisnih imen leta 1997 in zbirka Slovenski eksonimi leta 2010) in dveh seznamih zemljepisnih imen (Imenik zemljevida v merilu 1 : 1.000.000 leta 2001 in Imenik zemljevida v merilu 1 : 250.000 leta 2007) ter skladno z resolucijami OZN o zemljepisnih imenih, slovensko zakonodajo na področju zemljepisnih imen ter jezi-kovnim, zemljepisnim in pravnoformalnim vidikom standardizirala (Perko in Geršič 2021; Perko 2022): • 464 ali 100,0 % od 464 endonimov v Sloveniji in 22 eksonimov zunaj Slovenije v imeniku zemljevida v merilu 1 : 1.000.000, • 4273 ali 100,0 % od 4273 endonimov v Sloveniji in 26 eksonimov zunaj Slovenije v imeniku zemljevida v merilu 1 : 250.000, • 426 ali 100,0 % od 426 imen v Zbirki imen držav, • 9854 ali 4,5 % od 216.638 zapisov imen v Sloveniji v zbirki Register zemljepisnih imen, • 3605 ali 59,7 % od 6035 imen v Zbirki imen naselij in • 219 ali 4,3 % od 5044 imen v Zbirki slovenskih eksonimov. Zbirke in imeniki so skoraj v celoti javno dostopni na spletni strani Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (www.gov.si/teme/standardizacija-zemljepisnih-imen). Najpomembnejši standardizacijski dokument in vir standardiziranih slovenskih endonimov je trenutno imenik zemljevida v merilu 1 : 250.000, saj obsega vsa standardizirana imena iz zbirke imen naselij, imenika zemljevida v merilu 1 : 1.000.000 ter Registra zemljepisnih imen za merili 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000. Na Slovensko Porabje segajo trije standardizacijski dokumenti: imenika zemljevidov v merilu 1 : 1.000.000 (slika 20) in 1 : 250.000 (slika 21) ter Register zemljepisnih imen. 7.5 Imenika zemljevidov v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 Leta 2001 je Komisija pripravila imenik zemljepisnih imen na Državnem pre-glednem zemljevidu Slovenije v merilu 1 : 1.000.000 in jih standardizirala. Imenik je še istega leta objavila v dvojezični slovensko-angleški knjigi Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije ‘concise Gazetteer of Slovenia’, ki jo je v okviru Zbirke državnih imenikov zemljepisnih imen Združenih narodov ‘United Nation Series of National Gazetteers’ izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Uvodna poglavja predstavljajo slovenske pokrajine in slovenski jezik, sredi knjige je dvostranski zemljevid s standardiziranimi zemljepisnimi imeni, za njim pa njihov seznam (Perko 2001). Zadnja različica zemljevida je izšla leta 2017 (slika 20). Na zemljevidu je zapisanih 843 zemljepisnih imen, od tega jih je 464 ali 55,0 % v Sloveniji. Na obeh dvojezičnih območjih je zapisanih 12 dvojezičnih imen: 4 so 62 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 63 GEORITEM 33 slovensko-madžarska, na primer mesto Lendava/Lendva, 8 pa je slovensko-italijanskih, na primer mesto Piran/Pirano. Na ozemljih, kjer živijo slovenske manjšine, je dvojezično zapisanih 78 slovenskih endonimov (od endonimov v jezikih večinskih narodov so ločeni s poševnico), na primer pristanišče Trieste/Trst v Italiji, zunaj slovenskega poselitvenega območ- ja pa še 22 slovenskih eksonimov (slovensko ime je dodano v oklepaju), na primer pristanišče Rijeka (Reka) na Hrvaškem. V Slovenskem Porabju so zapisana 4 slovenska imena. Imeni države Madžarska in reke Raba sta ob madžarskih imenih zapisani v oklepaju, torej kot slovenska eksonima, imeni naselij Gornji Senik in Monošter pa za poševnico, torej kot slovenska endonima (slika 20). Leta 2007 je Komisija pripravila še imenik zemljepisnih imen na Državnem pre-glednem zemljevidu Slovenije v merilu 1 : 250.000 in jih standardizirala. Leto pozneje je imenik objavila v dvojezični slovensko-angleški publikaciji Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250 000 ‘Gazetteer of Slika 20: Izsek Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 1.000.000, na katerem je standardiziranih 464 zemljepisnih imen v Sloveniji in 22 slovenskih eksonimov zunaj Slovenije. Na zemljevidu so tudi 4 slovenska imena v Slovenskem Porabju (© Geodetska uprava Republike Slovenije). 63 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 64 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja the National general map of the Republic of Slovenia at the scale 1 : 250,000’, ki jo je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Na sprednji strani publikacije je zemljevid in na hrbtni strani imenik zemljepisnih imen (Furlan, Gložančev, Kladnik, Perko in Šivic-Dular 2008). Zadnja različica zemljevida je izšla leta 2019 (slika 21). Na zemljevidu je zapisanih 8203 zemljepisnih imen, od tega jih je 4273 ali 52,1 % v Sloveniji. Na obeh dvojezičnih območjih je zapisanih 52 dvojezičnih imen: 32 je slovensko-madžarskih, na primer vas Dobrovnik/Dobronak, 20 pa je slovensko-italijanskih, na primer obmorsko mesto Izola/Isola. Na ozemljih, kjer živijo slovenske manjšine, je dvojezično zapisanih 613 slovenskih endonimov (slovensko ime za poševnico), na primer Klagenfurt/celovec za glavno mesto avstrijske dežele Koroške, zunaj slovenskega poselitvenega območja pa še 26 slovenskih eksonimov (slovensko ime v oklepaju), na primer Udine (videm) za največje mesto v italijanski deželi Furlaniji. Komisija je torej na zemljevidu v merilu 1 : 250.000 standardizirala znotraj Slovenije 4221 slovenskih zemljepisnih imen, 32 dvojezičnih slovensko-madžarskih Slika 21: Izsek Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000, na katerem je standardiziranih 4273 zemljepisnih imen v Sloveniji in 26 slovenskih eksonimov zunaj Slovenije. Na zemljevidu so tudi 4 slovenska imena v Slovenskem Porabju. (© Geodetska uprava Republike Slovenije). 64 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 65 GEORITEM 33 Slika 22: Izsek zemljevida Avstrija v merilu 1 : 3.300.000 iz Atlanta, prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku. v današnjem Slovenskem Porabju sta na zemljevidu zapisani dve slovenski zemljepisni imeni: reka Raba in naselje Monoštur. Slika 23: Izsek zemljevida Slovenija v merilu 1 : 1.452.400 iz Atlasa sveta iz leta 1972, drugega atlasa sveta v slovenskem jeziku. v današnjem Slovenskem Porabju je na zemljevidu zapisano le eno slovensko zemljepisno ime: naselje Monošter. 65 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 66 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja imen in 20 dvojezičnih slovensko-italijanskih imen, zunaj Slovenije pa 26 slovenskih eksonimov, kar je skupaj 4299 standardiziranih slovenskih imen. Za standardizacijo 613 slovenskih endonimov zunaj Slovenije so pristojna standardizacijska telesa sosednjih držav. Tudi na zemljevidu v tem merilu so v Slovenskem Porabju zapisana 4 slovenska imena, vsa za poševnico, torej kot slovenski endonimi. To so naselja Andovci, verica – Ritkarovci in Gornji Senik ter pokrajinsko ime Slovensko Porabje (slika 21). Da število slovenskih imen ni večje, je krivo dejstvo, da zemljevid v merilu 1:1.000.000 pokriva celotno Slovensko Porabje do Rabe na severu, zemljevid v merilu 1 : 250.000 pa manj kot polovico. Zanimiva je primerjava števila slovenskih imen na ozemlju današnjega Slovenskega Porabja med Državnim preglednim zemljevidom Slovenije v merilu 1 : 1.000.000 in zemljevidom Avstrije v merilu 1 : 3.300.000 v Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1869, ko so porabski Slovenci še živeli v isti državi z ostalimi Slovenci, pripravil Matej Cigale (Perko 2023). Na zemljevidu Slovenije so napisi za reko Rabo ter naselji Gornji Senik in Monošter, na zemljevidu Avstrije, čeprav je podrobnost merila bistveno slabša, pa le eno ime manj: reka Raba in naselje Monošter v obliki Monoštur (slika 22). Še slabše je na zemljevidu Slovenije v merilu 1 : 1.452.400 v drugem atlasu sveta v slovenskem jeziku, čeprav je izšel leta 1972, torej več kot 100 let pozneje. Zapisano je namreč eno samo slovensko ime, Monošter (slika 23), čeprav je natančnost merila več kot dvakrat tolikšna kot pri Cigaletovem zemljevidu Avstrije. 7.6 Zbirka Register zemljepisnih imen Zbirka Register zemljepisnih imen ali REZI vsebuje zemljepisna imena z državnih zemljevidov v štirih merilih: 1 : 1.000.000, 1 : 250.000, 1 : 25.000 in 1 : 5000 (oziroma 1 :10.000 za redko poseljena območja) in je največja zbirka zemljepisnih imen v Sloveniji. Geodetska uprava Republike Slovenije jo je vzpostavila leta 1997 in jo redno poso-dablja. Zadnja obsežnejša posodobitev je bila leta 2021 (slika 24). Vsak zapis zemljepisnega imena ima 21 polj. Za standardizacijo zemljepisnih je najpomembnejših pet: • polna oblika zemljepisnega imena, • vrsta zemljepisnega pojava, ki ga poimenuje zemljepisno ime, • jezik zemljepisnega imena, • država, v kateri je zemljepisno ime, in • avtohtonost zemljepisnega imena. Slika 24: Izsek zapisov zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen Geodetske uprave Republike Slovenije za raven merila 1 : 1.000.000 (hidronimi so modri, zapisi ostalih zemljepisnih imen pa črni). p 66 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 67 GEORITEM 33 67 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 68 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Na začetku leta 2023 je bilo v zbirki 213.849 zapisov zemljepisnih imen (158.072 ali 73,9 makronimov in 55.777 ali 26,1 % mikronimov): • glede na vrsto zemljepisnega imena je bilo 92.969 ali 43,5 % komonimov, 65.003 ali 30,4 % horonimov, 32.130 ali 15,0 % oronimov, 21.878 ali 10,2 % hidronimov in 1869 ali 0,9 % astionimov, • glede na jezik je bilo 193.571 ali 90,5 % zapisov v slovenskem jeziku, 12.365 ali 5,8 % zapisov v hrvaškem jeziku, 3867 ali 1,8 % zapisov v nemškem jeziku, 3241 ali 1,5 % zapisov v italijanskem jeziku in 805 ali 0,4 % zapisov v madžarskem jeziku, • glede na državo je bilo 191.230 ali 89,4 % zapisov v Sloveniji, 12.509 ali 5,9 % zapisov na Hrvaškem, 5507 ali 2,6 % zapisov v Avstriji, 4158 ali 1,9 % zapisov v Italiji in 445 ali 0,2 % zapisov na Madžarskem, • glede na avtohtonost pa je 213.424 ali 99,8 % endonimov in 425 ali 0,2 % eksonimov (Perko, Tičar in Geršič 2022). Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je za standardizacijo imen v zbirki pripravila in objavila smernice (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000, 2001). Vsa zemljepisna imena za merili 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 je že standardizirala, saj gre za ista imena, kot so zapisana v obeh tiskanih imenikih. Razlika je le v tem, da je temeljna enota imenikov zemljepisno ime, temeljna enota registra pa zapis zemljepisnega Preglednica 3: Število in delež (v %) zemljepisnih imen v imenikih zemljevidov v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 ter zapisov zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen po vrstah glede na merilo. vrsta imenik imenik REZI REZI REZI REZI REZI 1.000.000 250.000 1.000.000 250.000 25.000 5.000 skupaj oronimi 58 559 133 706 15.275 16.016 32.130 hidronimi 91 612 151 797 7.718 13.212 21.878 horonimi 55 64 29 80 10.212 54.682 65.003 astionimi 85 86 106 110 817 836 1.869 komonimi 554 6.882 738 7.813 34.031 50.387 92.969 skupaj 843 8.203 1.157 9.506 68.053 135.133 213.849 oronimi 6,9 6,8 11,5 7,4 22,5 11,8 15,0 hidronimi 10,8 7,4 13,0 8,4 11,3 9,8 10,2 horonimi 6,5 0,8 2,5 0,8 15,0 40,5 30,4 astionimi 10,1 1,1 9,2 1,2 1,2 0,6 0,9 komonimi 65,7 83,9 63,8 82,2 50,0 37,3 43,5 skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 68 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 69 GEORITEM 33 imena. Ker je neko ime lahko zapisano večkrat, recimo na različnih merilih, je število zapisov v registru večje od števila imen v imenikih (preglednica 3). Za merilo 1 : 1.000.000 je zapisov imen v registru 37,2 % več kot imen v imeniku, za merilo 1 : 250.000 pa 15,9 % več. Za merilo 1 : 25.000 (68.053 zapisov) so zemljepisna imena le toponomastično preverjena, kar je šele začetna stopnja njihove standardizacije, za merilo 1 : 5000 in 1 : 10.000 (135.133 zapisov) pa še to ne. Poglobljen toponomastični pregled zemljepisnih imen naj bi v sodelovanju z avtohtonimi prebivalci zajemal terensko in pisarniško zbiranje, zapisovanje in obdelovanje zemljepisnih imen, raziskovanje njihovega porekla, narečnega in knjižnega zapisovanja in izgovarjave, pa tudi osnovni pravopisni pregled. Ta del so raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU za slovenska zemljepisna imena v Slovenskem Porabju opravili v letih 2022 in 2023. Preglednica 4: Število in delež (v %) zapisov zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen glede na jezike in države. jezik Avstrija Hrvaška Madžarska Italija Slovenija skupaj nemški 3867 3867 hrvaški 12365 12365 madžarski 352 453 805 italijanski 100 2539 602 3241 slovenski 1640 44 93 1619 190175 193571 skupaj 5507 12509 445 4158 191230 213849 nemški 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 hrvaški 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 100,0 madžarski 0,0 0,0 43,7 0,0 56,3 100,0 italijanski 0,0 3,1 0,0 78,3 18,6 100,0 slovenski 0,8 0,0 0,0 0,8 98,2 100,0 skupaj 2,6 5,8 0,2 1,9 89,4 100,0 nemški 70,2 0,0 0,0 0,0 0,0 1,8 hrvaški 0,0 98,8 0,0 0,0 0,0 5,8 madžarski 0,0 0,0 79,1 0,0 0,2 0,4 italijanski 0,0 0,8 0,0 61,1 0,3 1,5 slovenski 29,8 0,4 20,9 38,9 99,4 90,5 skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 69 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 70 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja REZI ima na Madžarskem vsega skupaj 445 zapisov zemljepisnih imen, od tega jih je 93 v slovenskem jeziku. Kar 41 zapisov je ime države Madžarska: 38-krat je to ime zapisano na merilu 1 : 5000, po enkrat pa na merilih 1 : 1.000.000, 1 : 250.000 in 1 : 25.0000. Ostalih 53 slovenskih zapisov predstavlja dejansko 48 različnih zemljepisnih imen. Na merilu 1 : 1.000.000 je 5 zapisov petih različnih imen: reki Krka in Raba ter naselja Gornji Senik, Monošter in Redič. Na merilu 1 : 250.000 je 22 napisov dvajsetih različnih imen, saj je reka Krka zapisana 3-krat. Pojavljajo se še vodotoki Harsaš, Husas, Mala Krka, Seniški potok in velika Krka, pokrajina Slovensko Porabje ter naselja Andovci, Čretnik, Dolnji Senik, Farkašovci, Glava Zale, Gornji Senik, Krčica, Krka, Monošter, Raba, Redič, Sakalovci, Števanovci in verica - Ritkarovci. Na merilu 1 : 25.000 je 25 napisov za 21 različnih imen. Reka Krka se pojavlja 4-krat in Kobiljski potok 2-krat. Zapisani so še vodotoki jošavski potok, Mala Krka in velika Krka, oronimi Katicin breg, Peskoviti breg, Slemena in velika Dolina, krajinski predeli Mala šuma, Šoški les in velika šuma ter naselja Černec, Glava Zale, jošavci, Krčica, Redič, Slovenska vas, Somorovci, Sveta Gospa in verica - Ritkarovci. Na merilu 1 : 5000 pa ni nobenega zapisa zemljepisnega imena v slovenskem jeziku. Samo del teh zapisov imen pa se nanaša na zemljepisne pojave v Slovenskem Porabju. Na merilu 1 : 1.000.000 so to 3 zemljepisna imena: reka Raba ter naselji Gornji Senik in Monošter, na merilu 1 : 250.000 13 imen: vodotoki Harsaš, Husas, Raba in Seniški potok, pokrajina Slovensko Porabje ter naselja Andovci, Dolnji Senik, Farkašovci, Gornji Senik, Monošter, Sakalovci, Števanovci in verica – Ritkarovci, na merilu 1 : 25.000 pa le dve imeni: oronim Katicin breg in naselje verica - Ritkarovci. Slovenska zemljepisna imena iz Slovenskega Porabja, ki se pojavljajo na standardiziranih imenikih in v REZI-ju, pa niso standardizirana, saj za njihovo standardizacijo ni pristojno slovensko standardizacijsko telo. Za standardizacijo zemljepisnih imen na večjezičnih območjih sploh veljajo posebna pravila. 7.7 Standardizacija zemljepisnih imen na večjezičnih območjih Standardizacija zemljepisnih imen na večjezični območjih oziroma v manjšinskih jezikih je še posebej kočljiva, saj pogosto posega v mednarodne odnose. Večjezična zemljepisna imena kažejo na prisotnost manjšin na posameznih območjih, zato je njihova raba lahko deležna različnih pritiskov. Gre torej za zapleteno politično vpra- šanje, ki vpliva na odnose med državami, največkrat sosednjimi, pa tudi na odnose med večinskimi in manjšinskimi narodi (Geršič in Perko 2022). Za zemljepisna imena je na svetovni ravni odgovorna Organizacija združenih narodov, ki je za reševanje zemljepisnoimenskih vprašanj ustanovila posebno delovno telo, že omenjeno Skupino izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena ali 70 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 71 GEORITEM 33 UNGEGN ‘United Nation Group of Experts on Geographical Names’. Z večjezičnimi zemljepisnimi imeni se ukvarja stalno. Že na svoji drugi konferenci leta 1972 v Londonu je sprejela Resolucijo II/36 o manjšinskih jezikih, s katero priporoča državam oziroma večinskim narodom, da z govorci in predstavniki manjšinskih jezikov sprejmejo pravilni zapis za vsa zemljepisna imena v manjšinskih jezikih, jih standardizirajo ter objavijo na uradnih zemljevidih in v državnih imenikih (Raper 1996). Za standardizacijo zemljepisnih imen po svetu (Perko, Jordan in Komac 2017; Kladnik, Geršič in Perko 2020) so odgovorna nacionalna standardizacijska telesa, ki standardizirajo vsa zemljepisna imena znotraj svoje države in sodelujejo s standar-dizacijskimi telesi drugih držav pri standardizaciji večjezičnih imen v teh državah. Najbolj pogosto gre za dvojezična zemljepisna imena. Tako slovensko standardizacijsko telo standardizira vsa zemljepisna imena v Sloveniji (Perko 2022; Perko, Geršič in Zorn 2023), vendar pri standardizaciji italijanskih in madžarskih zemljepisnih imen na dvojezičnih območjih v Sloveniji sodeluje z italijanskim in madžarskim standardizacijskim telesom. Podobno slovensko standardizacijsko telo lahko sodeluje z italijanskim, avstrijskim, hrvaškim in madžarskim standardizacijskim telesom pri standardizaciji slovenskih zemljepisnih imen v Italiji, Avstriji ter na Hrvaškem in Madžarskem, torej tudi v Slovenskem Porabju (slika 25). Slovenija se z dvojezičnimi zemljepisnimi imeni tako srečuje na dva načina: • prvič kot država, ki rešuje probleme dvojezičnih endonimov znotraj svojega ozemlja, in sicer na območjih, kjer živijo člani italijanske in madžarske manjšine, • drugič pa kot država, ki skuša sodelovati pri reševanju slovenskih endonimov zunaj svojega ozemlja, in sicer na območjih sosednjih držav, kjer živi slovenska narodna manjšina. Bistvena razlika med standardizacijo zemljepisnih imen na enojezičnih in večje-zičnih območjih je torej v tem, da so v demokratičnih družbah v proces standardizacije manjšinskih zemljepisnih imen vključene tudi manjšine in da se pri njihovem zapisu upoštevajo pravopisna pravila manjšinskih jezikov. To pomeni, da je pri standardizaciji slovenskih zemljepisnih imen v Slovenskem Porabju: • obvezno upoštevanje slovenskega pravopisa, • obvezno sodelovanje predstavnikov slovenske manjšine, • vsaj priporočljivo, če ne obvezno sodelovanje slovenskega in madžarskega standardizacijskega telesa, • končno odločanje pa je v pristojnosti madžarskega standardizacijskega telesa. Predstavljena pravila za standardizacijo zemljepisnih imen na večjezičnih območ- jih veljajo za endonime, za eksonime pa so v celoti pristojna standardizacijska telesa Slika 25: Območja avtohtone poselitve Slovencev v zamejstvu. p str. 72 71 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 72 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja m ka k árd/ eli 30 tth a M ter nto tgo oš ava n n d 20 t A o en em Szen M štitu ska ta L čje o ine em i in ur b k 10 k o mo jš žarsk fs M S b n ra ura ad rvaš M eog vstriji 0 eno o e ma M H , G tv sk v Italiji v A na na eli ven g/ a C SAZU n os ur o P slo rava © ZR sb D er adg k R ad ro ad RB aribM toes eljeC a k vo m r o ja K N Savin olpa K a v a S see/ k er erb rth li na ö g/P ljab m W urb ju t a lei L ur B vec lagenf elo j K C nraK eljak h/B enice illacV Jes a rico erpo rst va G K la oN te/T Izo iž a rb Soča ric ries o T n a/G iraP arvisio/T rizi T oG 72 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:02 Page 73 GEORITEM 33 države oziroma jezika, v katerem so ti eksonimi. V slovenskem primeru so slovenski endonimi slovenska zemljepisna imena v Sloveniji in na območjih, kjer živi slovenska manjšina, slovenski eksonimi pa vsa druga zemljepisna imena v slovenskem jeziku. Na Hrvaškem, na primer, je slovenski endonim Čaber za hrvaški endonim Čabar in slovenski eksonim Karlovec za hrvaški endonim Karlovac. V Italiji je slovenski endonim Gorica za italijanski endonim Gorizia in slovenski eksonim Rim za italijanski endonim Roma, v Avstriji pa slovenski endonim Beljak za nemški endonim villach in slovenski eksonim Dunaj za nemški endonim Wien. Na Madžarskem je slovenski endonim Monošter za madžarski endonim Szentgotthárd in slovenski eksonim Budimpešta za madžarski endonim Budapest. Tudi sosednji jeziki imajo svoje eksonime na slovenskem ozemlju, na primer italijanski eksonim Lubiana in nemški eksonim Laibach za slovenski endonim Ljubljana (Perko in Kladnik 2019). Madžarsko zemljepisno ime Göntérháza za slovenski endonim Genterovci in italijansko zemljepisno ime Sicciole za slovenski endonim Sečovlje pa nista eksonima, ampak sta madžarski in italijanski endonim, saj naselji ležita na dvojezičnem območ- ju v Sloveniji. Pomembni slovenski državni dokumenti kot strokovna podlaga za standardizacijo slovenskih endonimov v zamejstvu so že predstavljeni imenik državnega zemljevida v merilu 1 : 1.000.000, imenik državnega zemljevida v merilu 1 : 250.000 in Register zemljepisnih imen, ki pa so prav pri Slovenskem Porabju v primerjavi z ozemlji, poseljeni s Slovenci v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, manj uporabni, saj le deloma pokrivajo območje Slovenskega Porabja. Slovenska zemljepisna imena v Slovenskem Porabju torej še niso standardizirana. To velja celo za imena naselij, ki jih države običajno, tako je bilo tudi v Sloveniji, standardizirajo najprej (Perko in Geršič 2021). Enako je tudi v ostalih slovenskih sose-dah. Manjšinska imena naselij so na deklarativni ravni sicer pravno zaščitena in urejena, še v nobeni pa njeno standardizacijsko telo ni izdalo njihovega uradnega imenika, skladnega s priporočili Organizacije združenih narodov, in končalo postopka njihove standardizacije. Države se sicer razlikujejo po dejanskem uvelja-vljanju pravic in pravnem varstvo rabe dvojezičnih imen naselij, povsod pa se razmere dolgoročno izboljšujejo. Trenutno je v zamejstvu 487 naselij, ki so ali pa bi lahko bila označena z dvojezičnimi tablami. Še najmanj dvojezičnih imen naselij je na Madžarskem, vendar so vsa označena z večjezičnimi krajevnimi napisi (Geršič in Perko 2022). Imena naselij v Slovenskem Porabju in drugje v zamejstvu so torej že na razli- čnih stopnjah v postopku standardizacije, vse ostale vrste slovenskih endonimov v sosednjih državah, na primer oronimi in hidronimi, pa so še povsem na začetni, nulti stopnji standardizacije. 73 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 74 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja 8 Pokrajinska imena Slovenskega Porabja Pokrajinsko ime Slovensko Porabje (madžarsko Szlovénvidék) označuje območ- je zahodne Madžarske, med slovensko in avstrijsko mejo, ki ga na severu omejuje reka Raba (Kozar-Mukič 1988). Hirnök (1998) pod tem imenom razume slovensko etnično ozemlje med mursko-rabskim razvodjem in reko Rabo, ki je bilo po koncu prve svetovne vojne priključeno k Avstriji in Madžarski. Hirnökovo razumevanje imena je torej širše, in poleg ozemlja, kjer bivajo porabski Slovenci kot manjšina na Madžarskem, vključuje tudi dolino Dobre v Avstriji, kjer so sledi slovenstva skoraj popolnoma zabrisane. Ime Slovensko Porabje je po oceni Zupančiča (2022) relativno mlado. Izkazuje »odnos etničnega jedra do etničnega roba«, pri čemer naj bi bil odločujoč pridevnik »slovenski« (Zupančič 2022, 291). Če literatura iz časa med obema vojnama govori o »ozemlju rabskih Slovencev« (na primer Goriški 1933, 94), že leta 1945 Maučec in Novak uporabita poimenovanje slovensko Porabje. Deželo rabskih Slovencev imenujeta slovensko Porabje (str. 6). V nadaljevanju pa pri poimenovanju pokrajine uporabljata ime Porabje. Prisotnost Slovencev na tem območju lepo nakaže kartograf Peter Kozler (tudi Kosler), ki je med letoma 1848 in 1852 izdeloval Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. c SAZU AM ZR NI MUZEj GIIS ZEMLjEP Slika 26: Izrez iz Kozlerjevega zemljevida z nekaterimi slovenskimi imeni v Porabju. 74 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 75 GEORITEM 33 Zemljevid so konec leta 1852 zasegli. Izšel je z letnico 1853. Na zemljevidu so imena naselij v Porabju v slovenskem jeziku (slika 26). Kot del slovenskega prostora so Porabje dojemali tudi geografi v 20. stoletju. Melik (1946) v prvi tipizaciji Slovenije, ki jo poimenuje Prirodno gospodarska sestava Slovenije Porabje označi kot vinorodne gorice na panonskem robu, v monografiji Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino (Melik 1957) pa za ozemlje Rabskih Slovencev oziroma Rabsko Goričko. Na Madžarskem je bilo do leta 1981 namesto imena Szlovénvidék v uporabi ime Vendvidék. Do prve svetovne vojne je ime poleg Porabja označevalo tudi Prekmurje, v svojem jedru pa uporablja pojem »vend« (Kozar-Mukič 1984). S tem pojmom so Madžari tudi v svojih statistikah označevali slovensko prebivalstvo, izhaja pa iz vendske teorije (Zupančič 2022), ki trdi, da Slovani med Muro in Rabo niso Slovenci temveč so keltskega izvora (Maučec in Novak 1945). Ker je ta teorija za Slovence žaljiva, je leta 1981 Svet Železne županije sprejel odlok, s katerim je odpravil uporabo izraza vend in se namesto tega zavzel za uporabo pojma szlovén, kar v madžarščini pomeni Slovenec (Kozar-Mukič 1984). Zupančič (2022) predvideva, da je bila takšna odločitev posledica nove politične atmosfere v Evropi, posebej še Delovne skupnosti Alpe-Jadran. V začetku 19. stoletja je madžarski tisk za Slovence, živeče na levem bregu Mure, uporabljal izraz »tót«. Enako so označevali Slovake in vse druge Slovane na Ogrskem. IČ AŽ GERŠTj MA Slika 27: Tabla dobrodošlice s pokrajinskim imenom. 75 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 76 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Pozneje so pri označevanju Slovencev dodali pridevnik »vendus«. Slovenci so med Madžari tedaj veljali le za hlapce in tiste, ki plačujejo davke. V splošni jezikovni rabi so bile celo nekatere zmerljivke ali žaljivke, kot je »Tót nem ember« v pomenu Slovan ni človek oziroma smrdljivi Slovan (Maučec in Novak 1945). Pokrajinska imena, ki izhajajo iz izraza »tót«, so Tótság, Tótföld in Tótvidé. Ime Tótság se kot ime dekanije pojavi že v 12. stoletju. Tudi ta, lahko rečemo zgodovinska imena, imajo lahko negativni prizvok. Slovenske različice omenjenih pokrajinskih imen so Szlovenszka okroglina (tudi Slovenska okroglina, Slovenska krajina, Szlovén krajina). Ime Slovenska krajina oziroma Slovénska okroglína sicer Kozar Mukič (1996) prevaja kot Vendvidék. Imeni zgodovinskih pokrajin tega območja sta tudi Dobrazemlja in Belmura. Pokrajinsko ime, ki ga pri obravnavi Porabja ne smemo spregledati je tudi Örseg, ki ga avtorji (na primer Zupančič 2022) v slovenski obliki zapisujejo kot Stražna pokrajina (tudi Stražna krajina oziroma Stražno ozemlje). Ime je v madžarski obliki postalo ponovno aktualno leta 2002 z ustanovitvijo narodnega parka Őrségi Nemzeti Park. Kljub dejstvu, da narodni park Őrségi Nemzeti Park obsega tudi celotno Slovensko Porabje, Stražna pokrajina (tako Hirnök 1998) ni obsegala s Slovenci naseljenega območja ampak le jugovzhodno ležeče območje. Pahor (1976) navaja, da so tudi tod v 18. stoletju še v 18 vaseh Slovenci predstavljali vsaj četrtino prebivalstva. Stražna pokrajina in Slovensko Porabje se razlikujeta predvsem po nekdanjih pre-bivalcih in poselitveni strukturi. V Porabju so značilna razpršena naselja s hišami, ki stojijo daleč vsaksebi, v Stražni krajini pa prevladujejo zaselki. Pokrajinsko središče Őriszentpéter sestavlja devet zaselkov. Najpristnejše naselje pokrajine je Szalafő. Slovenska imenska oblika naselja je Sola oziroma Glava Zale (Slovensko Porabje 2023; Sola 2023; Stražna krajina 2023). Zadnje pokrajinsko ime, ki ga obravnavamo, in se pojavlja v narodnostno mešanem območju, ki ga prečka državna meja med Slovenijo in Madžarsko, je Hetés. Tudi to ime je v zadnjem obdobju postalo aktualno zaradi leta 2004 ustanovljenega Parka prijateljstva Hetés. Ta, nekdaj obmejna pokrajina, je po pridružitvi obeh držav Evropski uniji postala prostor združevanja in novih priložnosti tako za krajevno prebivalstvo kot tudi za turiste. Ime Hetés v prevodu pomeni število sedem. Ozemeljski obseg te pokrajinske enote ni jasno določen in se je skozi zgodovino spreminjal. Bálint Bellosics meni, da sem spada 7 vasi, kar povezuje z imenom pokrajine. Gre za naselja, katerih imena se kon- čujejo na hét -háza. To so Gálháza, Pálháza, Szijártóháza, Gáborjánháza, Bödeháza, Göntérháza, Nyakasháza. Od teh sta bili Pálháza in Gálháza uničeni med turškimi vpadi, njuni prebivalci pa so ustanovili današnjo Zalaszombatfá. Nyakasháza danes ni naseljeno območje, le ime vinograda, ki ohranja 600-letno zgodovino naselja. Leta 1913 se je kraj imenoval Nyakasházapuszta in je imel 43 prebivalcev. Ferenc Gönczi 76 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 77 GEORITEM 33 je ime Hetés razširil na 17 vasi med rekama Kerka (Krka) in Ledava (Lendva) (Hetési Falvak 2023). Pogostnost rabe obeh sodobnih poimenovanj, Porabje in S(s)lovensko Porabje smo preverili v referenčnem korpusu pisne standardne slovenščine, ki vsebuje 1.134.693.933 besed iz 38.310 besedil, nastalih med letoma 1990 in 2018. Kot prevladujoča oblika poimenovanja se pojavlja Porabje (slika 28). Pri imenu S(s)lovensko Porabje lahko ugotovimo, da se v korpusu analiziranih besedil levo določilo, pisano z veliko začetnico, pojavi v 25 primerih in tako zadosti kriteriju imena. V petih primerih se pojavi kot naslov ali na začetku povedi, zato razlo- čitev med imenom in poimenovanjem ni jasna. Prvikrat se velika začetnica pojavi leta 1996 kot naslov, v povedi pa leta 1998. 9 140 8 120 7 100 6 80 5 4 60 3 40 2 20 1 0 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 S lo (s) vensko Porabje Porabje Slika 28: Pogostnost rabe imen Porabje in S(s)lovensko Porabje 77 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 78 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja 9 Imena naselij Slovenskega Porabja »Krajevna imena niso nikakšne prazne besede, ampak močna stvarnost živega ljudskega govora iz sedanjosti in preteklosti, zato jih je treba šteti med najstarejše vire zgodovine vsakega kraja, za najzanesljivejši spomenik daljnih, četudi nedatiranih časov in jih varovati vsem in vsakomur« (Rus 1938, 1). Njihova sporočilna vrednost je torej zelo široka, v skrbi za njihovo pravilno rabo in zapis pa se pri posameznikih na nek način kaže pripadnost določenemu kraju. Za poimenovanje naselij in njihovih sestavnih delov se večinoma uporablja izraz krajevno ime (starejše tudi krajno ime), pa tudi naselbinsko (starejše tudi naselijsko) ime. Z njimi so poimenovani samostojni kraji, pa tudi zaselki, manjši, nesamostoj-ni deli naselij; skupno poimenovanje za oboje je kraj, naselje ali tudi naselbina (Majdič 2002). Vloga krajevnih imen se zrcali tudi pri oblikovanju odnosa do pokrajine in s tem oblikovanju krajevne in regionalne identitete (Urbanc in Gabrovec 2005). Čeprav je proces poimenovanj nenehen, so krajevna imena med bolj stabilnimi in so se od nastanka pred stoletji le v manjši meri spreminjala (Bezlaj 1956; Urbanc in Gabrovec 2005). Izjema so politično motivirane spremembe, ki so najpogostejši razlog sprememb krajevnih imen. Spreminjanje krajevnih ime je namreč eden od mehanizmov, prek katerega vladajoča politika vsiljuje svoje ideje (Urbanc in Gabrovec 2005). Krajevna imena so onomastični sloj, ki se mu je pri nas od druge polovice 19. stoletja posvečalo največ pozornosti. Glavni raziskovalci so bili Franc Miklošič, Luka Pintar in France Bezlaj (Majdič 2002). V 20. in 21. stoletju so toponomastične raziskave usmerjene predvsem v ugotavljanje etimološkega in etničnega izvora posameznih krajevnih imen (na primer Ramovš 1922 in 1953), njihovih oblikoslovnih značilnosti, raziskovalci pa namenjajo pozornost tudi obravnavi posameznih tipov in skupin krajevnih imen, značilnostim toponimije posameznih delov Slovenije, kronologiji nastajanja krajevnih imen in podobnemu (Majdič 2002; Urbanc in Gabrovec 2005). Krajevna imena so bila obravnavana tudi z besedotvornega in normativnega vidika (Majdič 2002), v zadnjem času pa pridobivajo pomen kot medij, prek katerega se razvija odnos ljudi do pokrajine in s tem identiteta, ali prek katerega poteka psihološki boj za prilaščanje prostora (Urbanc in Gabrovec 2005). Slovenska naselja so poimenovana s 3360 leksikalno različnimi krajevnimi imeni. Številčna razlika (naselij je približno 6000) je posledica dejstva, da je z enakimi imeni, predvsem občnoimenskega izvora, poimenovanih več različnih naselij. Med leksikalno različnimi imeni samostojnih naselij imajo največjo frekvenco imensko jedro vas s skoraj tristotimi ponovitvami ter vrh, gora in dol(ina) s po več kot stotimi (Majdič 2002). Starost krajevnih imen lahko ugotavljamo tudi na podlagi tvorjenja. Starejša so: • tvorjena iz imen nekdanjih plemen (pri nas praktično ni ohranjenih) ali prebivalcev, s prebivalskoimenskim obrazilom -jane, 78 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 79 GEORITEM 33 • izpeljana iz zemljepisnih občnih imen, na primer polje (denimo Poljane), gora, ali iz občnih imen za morfologijo zemljišča, kakovosti tal, za vode ali negojene dre-vesne vrste (na primer Gabrovka, Smrečje), • lastna osebna imena običajno moškega spola, • dvobesedna, katerih levi prilastek izraža razmerje do sosednjega naselja, • imena s prilastki veliki, spodnji ali dolnji, • nanašajoča se na objekte iz predslovanskega in zgodnjeslovanskega obdobja ter • predponska, ki kažejo na lego naselja v odnosu do kakega naravnega objekta. Mlajša krajevna imena: • izhajajo iz poklicev, • imajo leve prilastke novi, mali, zgornji, gornji, • so nastala na prvotno neobdelanih zemljiščih, oziroma kažejo na način obdelovanja zemljišč, • so predponska, ki izražajo razmerje do grajenih objektov, in podobno (Majdič 2002, 82). Večina zdajšnjih krajevnih imen je slovanskega izvora, le manjše število je substratnih, predslovanskih, zlasti na zahodu, in adstratnih, germanskih (zaradi tisočletne pripadnosti slovenskega jezikovnega prostora frankovski oziroma pozneje nemško-avstrijski državni skupnosti), pa tudi romanskih in madžarskih. Slovanski priseljenci so v prvih stoletjih po naselitvi zato krajevna imena pogosto tvorili po za kraj pomembni osebi (lahko po začetniku rodu), največkrat z različnimi obrazili. Najstarejša tovrstna krajevna imena so tvorjena iz dvodelnih slovanskih antroponimov, mlajša pa iz biblij-skih in germanskih (Majdič 2002, 82). Pomenska podstava oziroma poimenovalna motivacija krajevnih imen je zelo razli- čna. Polovica je osebnoimenskega izvora. Med njimi je precejšnje število večbesednih, s samostalniškim jedrom vas in selo, osebnoimenskega izvora so tudi številna mno- žinska krajevna imena moškega spola. Ostale pomenske podstave so lahko zelo raznolike. Naselje je lahko med drugim poimenovano po reliefnih značilnostih, kakovosti prsti, poraslosti ali neporaslosti zemljišč, načinu obdelovanja zemljišča in njegovi namembnosti, barvi površja ali vode, stoječih ali tekočih vodah, kamninah ali rud-ninah, rastlinah in živalih, dejavnostih prebivalcev, objektih, ki so delo človeških rok, vojaških utrdbah in strateško pomembnih lokacijah, pripadnosti oziroma lastniškem statusu v zvezi z nekdanjo družbeno strukturo, skupno oziroma zadružno posestjo in pravno urejenostjo lastninskih razmerij z delitvijo zemljišča, pa tudi po pomembnejših zgodovinskih dogodkih, zlasti vojaških ali vojnih, in podobno (Majdič 2002). Že omenjeno spreminjanje krajevnih imen je bilo kljub njihovi siceršnji stabil-nosti močno zaznavno tudi na območju Slovenije. Prvi val spreminjanja zemljepisnih imen na Slovenskem v 19. stoletju je bila slovenizacija imen v uradnem (politično-upravnem) in javnem življenju na vseh ravneh (tj. nadomeščanje ponemčenih oblik s slovenskimi in celo slavizacija izvorno 79 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 80 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja nemških, na primer Maribor), Italijani pa so poitalijančevali vsa imena (tudi priim-ke) že med dvema vojnama (Šivic-Dular 2015). Največ sprememb so slovenska krajevna imena doživela po koncu druge svetovne vojne, in sicer leta 1955, ko je novo ime dobilo kar 114 naselij. Prva skupina spremenjenih imen so bila imena, ki so izhajala iz krščanske tradicije. Ta so spremenili tako, da so krajevnim imenom odstranili levi prilastek »sveti«, nekatere so tudi deloma ali v celoti spremenili. Druga skupina spremenjenih krajevnih ime je bila povezana z okupatorji v drugi svetovni vojni, ali pa so izhajala iz fevdalne dobe. Leta 1990 sta osamosvojitev Slovenije in uvedba demokratičnih načel sprožila obraten proces, vendar je ob tem dobilo nekdanje ime le 35 naselij (Majdič 2002; Urbanc in Gabrovec 2005). Za to se je zavzemala tudi Rimokatoliška cerkev v Sloveniji (Rode 2022). Slovenska imena v zamejstvu imajo zaradi tujejezičnega okolja še dodatno vlogo. So namreč prvi in pogostokrat edini vidni simbol prisotnosti manjšine na nekem območju. Posebnost krajevnih imen je tudi njihova upravno-pravna vloga in s tem povezano vprašanje standardizacije. Slovenska narodna skupnost je ena od trinajstih priznanih narodnih skupnosti na Madžarskem. Pravno varstvo jim zagotavlja ustava, v katero je bilo določilo o varstvu manjšin vključeno ob spremembi leta 1974, ohranilo pa se je tudi po spremembah ustave leta 1990 (Slovenci na Madžarskem 2021). Slovenija in Madžarska sta leta 1992 -MUKIČ AR OZ A K MARIj Slika 29: Star dvojezični napis v Gornjem Seniku. Slovenski napis je večji kot madžarski. Fotografija je nastala pred letom 1982. 80 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 81 GEORITEM 33 podpisali Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. V 4. členu sta se državi zavezali, da bosta na območjih, kjer živita avtohtoni manjši-ni, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov (Zakon o ratifikaciji … 1993). Uporaba narodnostnih krajevnih imen pa je določena v 6. členu Narodnostnega zako-na iz leta 2011 (Törvény … 2011). Istega leta je Madžarska sprejela novo ustavo, ki pa ne vključuje več manjšin, ampak narodnosti. V prejšnji ustavi je bil poseben člen, ki je govoril o zaščiti manjšin. V novi ustavi pa so manjšine omenjene posredno, v pre-ambuli, kjer se jih priznava za del države in politične skupnosti. Člen o jeziku pa določa, da država ščiti madžarski jezik, spoštuje pa tudi ostale jezike (Slovenci na Madžarskem 2021). Leta 2007 je bila skladno z Vladno uredbo o določitvi in evidenci uradnih zemljepisnih imen ustanovljena Komisija za zemljepisna imena (Korm. rendelet … 2007). Manjšinska imena so bila na Madžarskem sprva zapisana le na zemljevidih in v imenikih, od leta 1979 pa so tudi na cestnih tablah, kar pa jim še ne daje statusa uradnih imen. Edini seznam večjezičnih krajevnih imen na Madžarskem je seznam madžarskega statističnega urada, ki je bil prvič objavljen leta 1995, dostopen pa je tudi na njegovih spletnih straneh (Sasi 2019; Detailed Gazetteer of Hungary 2023). Kot prve omembe s Slovenci poseljenih naselij Kozar Mukič (1988) omenja Villa S. Gotthard (1183), Villa Sclavorum (1221), Zakonfolua (1350), Bergelen (1552), IČ AŽ GERŠTj MA Slika 30: Trojezični krajevni napis v Porabju. 81 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 82 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Estevanfaloa (1350), Mechnuk (1387), Orfalou (1538), Perbese (1387), Iwanfolua (1387) in Zelnuk Superior et Inferior (1378). Dončec (2018) kot prvo omembo Verice navaja leto 1284 v imenski obliki Perbese. V starejših virih se za Gornji Senik pojavlja ime Gorenji Senik, za Dolnji Senik pa Dolenji Senik. Tudi ime Ritkarovci se pojavlja v obliki Ritkanovci (Goriški 1933). V preteklosti je slovenska imena imelo več naselij, kot jih izkazuje veljavni seznam imen. Do leta 1983 je bilo samostojno naselje tudi Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf), ki je bilo tedaj pripojeno Monoštru. Ostala naselja, ki so v preteklosti imela slovenska imena, so bila še Čretnik (madžarsko Csörötnek ), Farkašovci (tudi Farkaševci madžarsko Farkasa), Kradanovci (madžarsko Kondorfa), Lak (mad- žarsko Magyarlak), Mala ves (Rábakisfalud danes Máriaújfalu), Renik (madžarsko Rönök), Telik (Talapatka, danes Máriaújfalu), Tridvor (Háromház, danes del Laka), Trošče (Rábakethely, danes del Monoštra), Žormot (madžarsko Rábagyarmat), Sola (madžarsko Szalafő), Otkovci (madžarsko Újbalázsfalva) in Žida (tudi Židova, mad- žarsko Zsida). Tako kot Slovenska ves so tudi nekdanja samostojna naselja Farkašovci, Trošče in Žida danes del Monoštra, naselje Otkovci pa so pripojili Števanovcem. Nekatera naselja pa so bila popolnoma asimilirana in se je sled za slovenstvom v njih izgubila. Zanimivo je tudi dejstvo, da so bila nekatera madžarska imena omenjenih naselij spremenjena na začetku 20. stoletja. Nekaterim je bilo dodano levo določilo Rába (na primer Rábakethely, Rábatótfalu in Rábagyarmat). Prvotno madžarsko ime naselja Števanovci je bilo Istvánfalu (Štefanova vas), Otkovcev pa Börgölin (Mikesy 2021). Ime Kétvölgy v pomenu »dve dolini« je nastalo leta 1951. Že leta 1944 so zdru- žili naselji Verica (Permise) z Ritkarovci (Ritkaháza) in ga poimenovali vashegyalja (v pomenu Železno Podgorje). Leta 1946 so spojitev razveljavili in Ritkarovcem vrnili prejšnje ime, Verici pa je ostalo ime Vashegyalja. Leta 1950 so naselji ponovno združili Preglednica 5: Seznam uradnih dvojezičnih krajevnih imen na Madžarskem. okrožje občina naselje madžarsko ime slovensko ime Vas megye/ Szentgotthárd/ Orfalu Andovci Železna županija Monošter Alsószölnök Dolnji Senik Felsőszölnök Gornji Senik Szentgotthárd Monošter Szakonyfalu Sakalovci Apátistvánfalva Števanovci Kétvölgy Verica-Ritkarovci 82 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 83 GEORITEM 33 pod začasnim imenom Ritkaháza, od leta 1951 pa se združeno naselje imenuje Kétvölgy. V 15. in 16. stoletju se v virih kot samostojno naselje omenja Mala Verica (Kispermise) (Dončec 2018). Naselja Čretnik, Farkašovci, Kradanovci in Traušče so bila kot samostojna vključena v popis leta 1890 (Kozar-Mukič 1998). 10 Ledinska imena Slovenskega Porabja Človek je s svojim delovanjem v pokrajini na podlagi naravnih dejavnikov ustvaril kulturno pokrajino. Glavni preoblikovalec je bilo kmetijstvo. Zaradi različne primernosti zemljišč za obdelavo je bil vaški prostor s poljsko razdelitvijo razdeljen na več delov, poimenovanih z lastnimi imeni (Penko Seidl 2011). Ledine so bile prvotno zaključena zemljišča, kjer je bila raba zemljišč enaka, na primer travnik, pašnik, njiva, sadovnjak) (Jarc 2004). Nastale so kot posledica spremembe rodovno-plemenske ureditve družbe v zgodnji fazi etnogeneze Slovencev. Po opustitvi selilnega kmetijstva in ko lov, ribolov ter nabiralništvo niso več zadoščali za prehransko oskrbo, so začeli rediti rastlinojede živali in jih zadrževali v ogradah, kjer so se pasle. Te ogra-de so imenovali stanovi (Fabčič 2010). Drug način nastanka ledin je kolonizacija nenaseljenih območij. Del površja so iztrebili in zemljišče razdelili na ledine. Spremembe v obdelavi njiv, predvsem kolobarjenje in gnojenje, so povzročile, da se je nekdaj skupna (srenjska) zemlja dokončno razdelila. Najprej je ta proces zajel njive, pozneje travnike, na koncu še gozd. V skupni lasti so ostali le še pašniki (Jarc 2004). Večje ledine so se delile na manjše tudi zaradi različnih družbenih procesov, kot so dedovanje, prodaja, razlaščanje, pri čemer so posamezni deli lahko dobili svoja imena. Beseda ledina izhaja iz indoevropske besedne baze *lendh-, kar pomeni prosta ali neobdelana zemlja. Besede iz te baze v drugih evropskih jezikih pomenijo tudi izkrče-no mesto v gozdu, strnišče, praha, stepa, ozemlje, zemlja, pusta pokrajina, dolina (Snoj 1997, 296). Ledinska imena, po definiciji imena manjšega nenaseljenega kraja (Snoj 2009), označujejo temeljne značilnosti in lastnosti vaškega zemljišča (Kladnik 1999). Razdelitev vaškega prostora na ledinske enote izhaja iz trajnih kolektivnih predstav o naravni delitvi prostora. Meje med posameznimi ledinami pogosto potekajo po naravnih ločnicah, kot so rečne struge, vznožja, ježe teras, pregibi v pobočju, grebeni. Tako so v ledinskih enotah izraženi temeljne značilnosti naravnega prostora in vsi člove-kovi posegi, nastali v želji, da bi se njegove lastnosti izboljšale (Penko Seidl 2011). Večino ledin so poimenovali domačini, nekatere pa tudi geometri, ki so delali izmere za zemljiški kataster (Ribnikar 1982). Nekatera ledinska imena pa niso nič drugega kot splošni geografski pojmi, prilagojeni določeni geografski lastnosti, pri čemer iz oblike zapisa izhaja, da gre za lastno ime (Fabčič 2010). Sodobni procesi spreminjanja podeželja povzročajo, da zemljiška kategorija znotraj posamezne ledine ni več enotna. Ledina 83 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 84 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja je tako sicer izgubila prvotni pomen, je pa v zavesti domačinov še vedno zaznavna kot celota, čeprav lahko na njej v sodobnosti opazujemo različno rabo tal. Čeprav nekatera ledinska imena ne izražajo več lastnosti, po katerih so bila poimenovana, so kljub temu ostala nespremenjena (Penko Seidl 2011). Ledinska imena so bila prvič v avstrijskem delu Habsburške monarhije sistematično zapisana na zemljevidih franciscejskega katastra (Kladnik 1999), pred tem pa so se ohranjala le v ustnem izročilu (Fabčič 2010). Franciscejski kataster sestavljajo zemljevidi in protokoli. Protokoli poleg ledinskih imen vsebujejo različne opise in podatke o stavbah, par-celah in podobnem (Ribnikar 1982). Franciscejski kataster je bil v avstrijskem delu monarhije dokončan leta 1828, leta 1869 pa so izdelali reambulančni kataster, ki pa za vse nekdanje habsburške dedne dežele ni v celoti ohranjen (Ulice v mestni obči-ni Ljubljana 2015). V ogrskem delu monarhije je bila prva katastrska izmera izdelana nekoliko pozneje. Tudi reambulančni kataster vsebuje ledinska imena, zato je tam, kjer je ohranjen, pomemben toponimski vir, na podlagi katerega lahko opazujemo spremembe ledinskih imen med obema izdajama. Tretji zgodovinski vir ledinskih imen so na nekaterih območjih posestni listi posameznih katastrskih občin, nastali konec 19. in na začetku 20. stoletja. Posestni listi so sestavljeni podobno kot fran-ciscejski kataster, imena so zapisana v slovenskem jeziku (Fabčič 2010). Sodoben vir ledinskih imen je Register zemljepisnih imen Republike Slovenije (REZI) v merilu 1 : 5000. Gre za uradno evidenco imen zemljepisnih objektov, ki so stalna in imajo neko časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto (Pogorelčnik 1999; Peršolja 2003), zunaj meja Slovenije pa nacionalni registri sosednjih držav. Nenadomestljiv vir, predvsem kadar ugotavljamo aktualno rabo ledinskih imen in njihovo narečno različico, pa so domačini, informanti. Najboljši informanti so starejše osebe, ki poznajo tako domače življenjsko okolje kot tamkajšnji način življenja. Navadno so najboljši informanti kmetje, gozdni delavci, lovci, ribiči (Klinar s sodelavci 2012). Poseben izziv pri zbiranju ledinskih imen je njihovo zapisovanje. V franciscej-skem katastru so za slovensko naselitveno območje uporabljeni nemški, italijanski in madžarski jezik, v reambulančni različici pa je zapis slovenski. Tudi zapis v REZI-ju je slovenski, izziv pa nastane pri pokniževanju podatkov, pridobljenih pri informantih, ki pri navajanju imen uporabljajo domače narečje. Zapis ledinskih imen prilagodimo namenu raziskave; uporabljamo lahko znanstveni dialektološki zapis, poenostavljen narečni zapis ali poknjižen zapis (Klinar s sodelavci 2012). Pri prostorski zamejitvi raziskovanega območja imamo različne možnosti. Za primerjavo med sodobnimi in zgodovinskimi viri se je kot najboljša raven izkazala katastrska občina. Meje katastrskih občin so od izdelave franciscejskega katastra ostale večinoma enake. Druge ozemeljske enote so lahko naselja, župnije, občine, krajevne skupnosti; vendar so njihove meje običajno bolj spremenljive od mej katastrskih občin. Ledinska imena so rezultat razvoja v pokrajini in jezika (Fabčič 2010). Pri njih se v Sloveniji stikajo raziskovalni interesi jezikoslovcev (jezik), geografov in krajin-84 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 85 GEORITEM 33 skih arhitektov (prostor) ter zgodovinarjev (zgodovinski viri). Poleg naštetih se z njimi ukvarjajo še narodopisci in etnologi. Veliko posameznikov se z zbiranjem in obrav-navo ledinskih imen ukvarja ljubiteljsko, nekatere tovrstne raziskave so zelo kakovostne (na primer Jarc 2004; Silič 2011). Med bolj sistematične raziskave ledinskih imen na širšem območju Slovenije spada delo Klinarja in sodelavcev na območju Gorenjske (na primer Klinar in Geršič 2014), kot predmet doktorske disertacije pa je na Gorenjskem ledinska imena obravnaval Čop (Čop 1983), na primorskem Livku pa Šekli (Šekli 2006). Med monografskimi publikacijami, ki izpostavljajo problematiko ledinskih imen, omenimo deli Julija Titla Toponimi Koprskega primorja in njegovega zaledja (Titl 2000) in Kraški toponimi (Titl 2006) ter delo Pripoved izročila talov (Fabčič 2010). Med znanstvenimi članki je vredno izpostaviti prispevka Pomen toponimov s poudarkom na ledinskih imenih za preučevanje kulturne krajine (Penko Seidl 2008) in Ledinska imena v prostoru in času (Penko Seidl 2011). Poleg navedenih ledinska imena obravnavajo številni članki v različnih strokovnih in poljudnih revijah, pogosto tudi v krajevnih zbornikih. Zaradi dolgotrajne rabe lahko ledinska imena izgubijo svoj nekdanji stvarni pomen, predmetno ali besedotvorno prepoznavnost, kar je del njihove narave. Če jo ohranjajo, so nosilec sporočila o stanju in rabi pokrajine v času njihovega nastanka in zanesljiv spremljevalec preoblikovanja kulturne pokrajine od njene prvobitne do sodobne podobe (Peršolja 2002). Ohranjena zemljepisna imena, s katerimi so bili poimenovani polja, travniki, njive, gozdovi, rovti, lazi, poti, vode, deli vasi, deli hribov in planine, so pomemben del nacionalne kulturne dediščine, hkrati pa bogata jezikovna dediščina, ki je v času naglega spreminjanja življenjskega sloga ogrožena bolj kot kdajkoli doslej (Kunaver 1988; Silič 2012). Izjemno kulturno vrednost izklju- čno slovenskih ledinskih imen potrjuje tudi njihova umestitev v UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine v sosednji Avstriji (Piko-Rustia 2010). Leta 2010 jih je skupaj s hišnimi imeni Nacionalna agencija za nesnovno kulturno dediščino Avstrije sprejela v seznam avstrijske nesnovne kulturne dediščine. Nesnovna dedi- ščina je opredeljena kot prvina, ki pripomore k ohranjanju kulturne raznolikosti in trajnostnega razvoja v regiji (Klinar 2012). Čeprav so ledinska imena omejena na določeno ozemeljsko skupnost, znotraj katere se je izoblikoval kolektivni spomin, jih je zaradi njihove dediščinske vrednosti nujno ohranjati tudi v pisni obliki. Zapis spominov je namreč edino sredstvo njihove odtegnitve pozabi (Halbwachs 2001). Možnosti za zapis ledinskih imen je več. Med najpogostejšimi oblikami so zemljevidi, najbolje v kombinaciji s spremnim besedilom, kjer so ledinska imena dodatno pojasnjena. Mogoča je tudi spletna različica takšnih zemljevidov, kjer lahko posameznemu ledinskemu imenu dodamo posnetek izgovora v narečju, pojasnjevalne fotografije in podobno. Ledinska imena v ogrskem delu Habsburške monarhije niso bila značilna le za s Slovenci naseljena območja v Porabju, kot to lahko trdimo za hišna imena. 85 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 86 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Njihova posebnost je zrcaljenje slovenskega jezika, ki ga lahko zaznamo v mnogih izmed njih. Ta tip zemljepisnih imen v Porabju sistematično obravnavajo tri dela. Najstarejše in najpopolnejše od njih je monografija vas megye földrajzi nevei, izda-na leta 1982 (Balogh s sodelavci 1982). Knjiga obravnava ledinska imena celotne Železne županije. Smernice za zbiranje zemljepisnih imen so pripravili na Inštitutu za jezikoslovje pri Madžarski akademiji znanosti. Imensko gradivo so na terenu zbirali in snemali vzgojitelji, učitelji, dijaki in drugi prostovoljci, pozneje pa so ga pregledali jezikoslovci. Zbiranje gradiva je potekalo med letoma 1965 in 1969. Poleg narečnega zapisa zbranih imen knjiga vsebuje tudi imena iz uradnih katastrskih načrtov in tedaj aktualnih uradnih načrtov posameznega območja. Zbiralci so morali zbrana imena označiti tudi na zemljevidih, pripisati informacije o izvoru imen in druge morebitne zanimivosti. Nemška in južnoslovanska imena so v knjigi zapisana v madžarski fonetični transkripciji. Drugo delo, ki omenja ledinska imena v Porabju, je monografija Felsőszölnök iz leta 1988, ki jo je napisala Marija Kozar-Mukič. Knjiga vsebuje ledinska imena, označena na zemljevidu, a le za naselje Gornji Senik. Imena so navedena dvojezično, če za posamezno danost obstajata imeni v obeh jezikih, sicer ne. Tretje delo, ki ga velja omeniti na področju raziskovanja ledinskih imen, je diplomsko delo Földrajzi névanyag feltárása a magyar–szlovén határvidéken, ki ga je pripravila Hajnalka Kulcsár leta 2015. Avtorica je obravna-vala imena v izbranih porabskih naseljih ter v naselju Hodoš v Sloveniji. Med viri je uporabila katastrske zemljevide iz let 1858 in 1928, knjigo Vas megye földrajzi nevei in nekatere druge vire. V okviru terenskega dela je sodelovalo pet lokalnih informantov. Drugih razprav na temo ledinskih imen v Porabju ni bilo izdanih. V okviru projekta smo raziskovalno delo zasnovali v dveh etapah. Najprej smo na podlagi arhivskih in drugih virov sestavili zemljevide z ledinskimi imeni. Najstarejši vir iz katerega smo črpali imena, je bil zemljiški kataster devetih katastrskih občin (preglednica 6, slika 4). Preglednica 6: Katastrske občine z letnico izmere. katastrska občina letnica izmere Felsőszölnök 1858 Alsószölnök 1858 Orfalu 1858 Permise 1857 Rábatótfalu 1857 Ritkaháza 1857 Szakonyfalu 1858 86 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 87 GEORITEM 33 Zemljevidi katastrske izmere so v georeferencirani obliki prosto dostopni na spletni strani https://maps.arcanum.com/, žal pa jih ni mogoče uvoziti v lokalni GIS sistem. Zato smo jih s pomočjo zajema zaslona georeferenciali na podlagi sloja meja naselij, ki smo ga v vektorski obliki pridobili od Madžarske geodetske uprave. Iz tako pripravljene podlage smo na istih lokacijah, kot so zapisana imena na katastrskih zemljevidih, slednja zapisali tudi v na novo ustvarjen georeferenciran vektorski sloj. Drugi vir, iz katerega smo črpali imena, sta že omenjeni monografiji vas megye földrajzi nevei in Felsőszölnök. Obe monografski publikaciji imata dodane zemljevide. Tudi te zemljevide smo skenirali in jih georeferencirali. Na zemljevid smo dodali tudi imena iz uradnih topografskih zemljevidov, ki smo jih v vektorski obliki prejeli od mad- žarske geodetske uprave (GURM). Dodali smo tudi imena iz skeniranih in georeferenciranih zemljevidov iz let 1928–1931 ter 1998. Vse tako pripravljene geo-referencirane sloje z zemljepisnimi imeni smo umestili na digitalni ortofoto posnetek posameznega porabskega naselja. To je predstavljalo osnovo za terensko delo. V okviru terenskega dela smo obiskali 15 domačinov na 7 lokacijah (preglednica 7) Preglednica 7: Naselja in informanti. naselje ime in priimek Andovci Karoly Holecz Šarlota Škerlak Laszlo Holecz Dolnji Senik Janos Rojko Gornji Senik Martin Ropoš Eva Lazar Otkovci Anna Nemet Dončecné Sakalovci Isztvan Majczan Janos Takacs Elizabeta Schrei Irena Libricz Marijana Sukics Slovenska ves Marija Lang Ilonka Bartakovič Števanovci Laszlo Kovács Verica Magda Šömenek Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 88 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja in z njimi opravili poglobljene razgovore. Razgovore smo tudi posneli na zvočni medij, kar nam je omogočalo poznejšo analizo zbranega imenskega gradiva. Za pomoč pri organizaciji srečanj z domačini smo zaprosili Zvezo Slovencev na Madžarskem. Predsednica, gospa Andreja Kovač, se je dogovorila z gospodom Martinom Ropošem, nekdanjim županom Gornjega Senika, ki je odličen poznavalec Porabja in številnih posameznikov. 11 Slovar ledinskih imen Slovenskega Porabja Slovar vsebuje 357 iztočnic, in sicer zemljepisnih poimenovanj v Slovenskem Porabju. V triindvajsetih primerih zanje obstajata imenski dvojnici. Pri zbiranju imen na terenu v Porabju je sodelovalo štirinajstih informantov. Mikrotoponimi so razvrščeni po abecedi za vsako naselje oziroma zaselek posebej in analizirani v strukturno eno-tnih geselskih člankih. 11.1 O porabskih govorih prekmurskega narečja Z vidika narečne klasifikacije, ki na podlagi mlajših jezikovnih razvojev prekmursko narečje notranje deli na dolinske, ravenske in goričke govore, spadajo porabski govori v goričko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Govorijo se v osmih vaseh v dolini reke Rabe na Madžarskem, in sicer na Gornjem Seniku (madž. Felsőszölnök), Dolnjem Seniku (madž. Alsószölnök), na Verici–Ritkarovcih (madž. Kétvölgy), v Andovcih (madž. Orfalu), Sakalovcih (madž. Szakonyfalu), Slovenski vesi (madž. Rábatófalu) in Števanovcih (madž. Apátistvánfalva) ter Otkovcih (madž. Újbalázsfalva), ki sicer upravno spadajo pod Števanovce. Glede na medsebojne razli-kovalne jezikovne značilnosti in glede na zgodovinskoupravno razdelitev Porabja je mogoče govore uvrstiti v dve skupini, ki se razlikujeta predvsem v samoglasniškem in soglasniškem jezikovnem razvoju. Ti dve skupini sta gornjeseniški krajevni govor, ki se govori v vaseh Gornji Senik, Dolnji Senik in Ritkarovci, ter števanovski krajevni govor, ki se govori v vaseh Števanovci z Otkovci, Verica, Andovci, Sakalovci in Slovenska ves. Z Za števanovski govor so na sinhroni ravni značilni naslednji dolgi samoglasniki (povzeto po Z orko 1998, 104): iː (< * ī; Maˈriːja, ˈiːža), üː/üː (< * ū; ˈdüːša, gˈrüːška, kaˈpüːsta, ˈlüːč), uː (redko < * , npr. ˈpuːn, ˈčuːn, sicer ˈgọːnčati, ˈžọːnta), ẹː (< *ē, *, *; ˈlẹːd, ˈmẹːd, ˈpẹːč, veˈčẹːr; ˈďẹːtra, ˈpẹːta, ˈzẹːla ‘vzela’; ˈdẹːn, sˈnẹːja), ọː (redko v poziciji pred r, m, n, j, gˈnọːj, ˈtọːrba, plaˈfọːn ‘strop’), ẹː (< * ī; lẹːst, ˈzẹːd, ˈtẹːsti), aː (v naših terenskih posnetkih informanti ta glas izgovarjajo kot ẹː) (< * ; ˈlaːpi, ˈmaːsec, mˈlaːko, zˈvaːzda), aː (< * ō in * ǭ; ˈbaːg, ˈmaːč, ˈnaːč; goˈlaːb, ˈmaːš, ˈraːka), aː (< * ā; dˈvaː; poˈkaːpanje, ˈnaːstela) in ː (< * ; ˈčf, ˈkst, ˈtd, ˈpp ‘poper’). 88 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 89 GEORITEM 33 Kratki samoglasniki so naslednji: i (< * ì; kọˈpita, liˈsica, ˈlipa), ü (< * u) , u (< * -: ˈžuna, ˈbuja ‘bolha’), ie (< * -, * -,* è-; ˈmieša, ˈpiesja, ˈvieški; bˈrieza, ˈlietọ, ˈmiesto; ˈžienska), ö (< e, u v položaju za v ali pred r, j: dˈvöma, fˈčöra, kˈröj), uo (* , * ò, umičnon. o; ˈguoba, ˈtuoča; ˈvuola; ˈkuonac, ˈkuoza), e (< redko, npr. ˈedan), å (< * à-; ˈbåba, ˈmåti, bˈråt). Na soglasniški ravni izpostavljamo naslednje značilnosti: x je onemel ali prešel v j ( gˈrå ‘grah’, gˈraː ‘greh’), zveneči samoglasniki so pred pavzo ohranjeni ( ˈlẹːd, ˈmẹːd), končni - m je prešel v -n, palatalizacija k v c pred nekdanjo končnico -i, ki je sekundarno prešla v -je ( marˈtinčecťe, sˈmaːcťe); g v poziciji pred e je prešel v ď ( ˈuoďenj ‘ogenj’); j je pred zadnjimi samoglasniki, ponekod tudi pred sprednjimi, prešel v ď ( ˈďåblan, ˈďåša, ˈďajca ‘jajce’; dˈraːvďe) (v naših terenskih posnetkih infomanti ta glas večinoma izgovarjajo kot , redko tudi kot ď); palatalni ń je ohranjen ( ˈnjiva, sˈvinja, ˈkuonja, ˈkaːmenje), v je v nezveneči poziciji prešel v f ( fˈküper ‘skupaj’, ˈtikef ‘buča’, ˈzaːfca ‘zajec’). Sklop kj je prešel v ť ( ˈvielťe ‘veliko’, ˈfaːšenťe ‘maška-re’); skupina šč da šť ( gošťica ‘koščica’, ˈküšťer ‘kuščar’); skupina -olt se je razvila v ọːt, to pa > ọːnt ( ˈgọːnčati ‘govoriti’, sˈkọːnza ‘solza’). Z Za gornjeseniški govor so na sinhroni ravni značilni naslednji dolgi samoglasniki (povzeto po Mukics 2006: 12): iː (< * ī; ˈziːma, ˈviːno, ˈziːdat), üː (< * ū; kˈlüːč, ˈdüːša, bˈrüːs), uː ( ˈpuːn, ˈčuːn, ˈguːčati, ˈžuːnta), ẹː (< *ē, *, *; ˈlẹːt, ˈpẹːč, sarˈcẹː; ˈgẹːtra, ˈpẹːtek, daˈvẹːt; ˈdẹːn, ˈvẹːs, ˈlẹːn), ọː (redko v poziciji pred r, m, n, j, ˈtọːr ‘dihur’, ˈbọːr), ẹː (< * ; mˈlẹːko, zˈveːzda, sˈveːča), åː (< * ō in * ǭ, ˈbåːk, ˈnåːga, ˈnåːč), aː (< * ā; gˈraːt, tˈraːva, gˈlaːva) in ː (< * ; ˈčf, ˈkt, ˈtn, ˈpvi). Kratki samogasniki so naslednji: i (< * ì; žˈlica, ˈžito, ˈrit, fˈtič), ü (< * u; ˈbükef, gˈrüda, ˈküšker; * i v položaju za v, m; ˈvüva ‘vidva’, ˈmüš ‘miš’, ˈtüma ‘tihoma’), u (< * -; ˈvuna, ˈžuna, ˈbuja ‘bolha’), ẹ (< *; mˈrẹža, čˈrẹšnja, sˈnẹja ‘snaha’); e (< * -,* è, * -, umičn. e; gˈnes, na ˈteške ‘na tešče’, ˈdene; fˈčera, ˈmečen, kˈlepan; ˈgedro ‘jedro’, ˈgečmen, ˈgezk; ˈsestra, ˈzemla, ˈžena), ọ (* , * ò, umičnon. o; ˈgọba, ˈmọšk, ˈgọsl; ˈdọber, šˈkọda, ˈvọla, ˈọsan; sˈmọla, ˈkọnec), å (< * à-; vˈråna, ˈžåba, sˈlåma). Na soglasniški ravni izpostavljamo naslednje značilnosti: x je onemel ali prešel v j ( stˈrẹja, buˈjẹː, sˈnẹja), končni - m je prešel v -n ( laˈtiːn ‘leteti’, guˈčiːn, ˈran = hram ‘hiša’), palatalizacija k v c pred nekdanjo končnico -i, ki je sekundarno prešla v -je ( soˈdaːcke); j pred sprednjimi samoglasniki preide v g ( ˈgezero = jezero ‘tisoč’, ˈgẹst = jesti, lidˈgẹː ‘ljudje’); j v priponi -je je prešel v k ( vlasˈkẹː ‘lasje’, ˈliːstke, koˈvaːčke (Imn) ‘kovač’), palatalni ń je ohranjen ( ˈnjiva), v je v nezveneči poziciji prešel v f ( ˈzaːfca, fˈčera); skupina šč da šk ( gošˈkica ‘koščica’, ˈküšker ‘kuščar’). 11.2 Metodologija zbiranja in zapisovanja Pri raziskavi smo sledili metodologiji, predstavljeni v knjižici Metode zbiranja hiš- nih in ledinskih imen, avtorjev K. Klinar, J. Škofic, M. Šekli in M. Piko-Rustia (Klinar s sodelavci 2012), ki je aplicirana na primeru koroške in gorenjske narečne skupine. 89 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 90 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja V začetni fazi smo najprej pregledali dostopne arhivske vire, v katerih so zapisani porabski mikrotoponimi, in pripravili delovno gradivo za terenske raziskave. V sodelovanju z informanti, tj. narečnimi govorci, smo tako za vsak kraj posebej pregledali seznam izpisanih mikrotoponimov, ki so bili v arhivskih virih zapisani na različne načine: v poenostavljeni narečni transkripciji, deloma tudi z madžarskim črko-pisom, nekatera imena so bila le v madžarščini ali le v nemščini. Informanti so tako ustrezno identificirali lokacije mikrotoponimov in obenem zanje podali narečno glasovno uresničitev. Obenem so podali kratek opis posameznega imena, torej, kaj ta predstavlja v pokrajini, npr. travnik, gozd, polje …, navedli so tudi stranskosklonske oblike kot odgovor na vprašanji »Kje ste?« oziroma »Kam greste?, če pa so o imenu poznali še kake posebne informacije, so navedli tudi te, npr. Žmìtin kríž, ‘Žmitini je hišo ime’. Vsi pogovori so zvočno posneti s posebej prilagojeno opremo za terensko snemanje, tj. s terenskimi snemalniki MixPre-3 II in mikrofoni DPA. Skupaj smo posneli okrog dvanajst ur pogovorov. V kabinetni fazi smo poslušali posnetke s programsko opremo Adobe Audition in transkribirali evidentirane mikrotoponime v vnašalnem sistemu ZRCola, in sicer v treh različnih transkripcijah: v znanstveni fonetični transkripciji (ki je pomembna za nadaljnje dialektološke raziskave), v poenostavljeni fonetični transkripciji (ki služi za zapis mikrotoponima na regionalnih zemljevidih) in v standardizirani (tj. poknjiženi) transkripciji (s pomočjo katere je mogoče mikrotoponim povezati s širšo bazo slovenskih zemljepisnih imen). Nadalje navajamo značilnosti poenostavljenega narečnega zapisa zbranih mikrotoponimov: • Mesto naglasa je označeno z ostrivcem ( é), krativcem ( è) in strešico ( ê) (npr. Cirék (Š), Cèsta (V), Bêrek (V)). • Zapis dolžine (kolikosti) in kakovosti naglašenega samoglasnika: prozodem ò ozna- čuje kratkonaglašeni ozki o ( Gospòčko (Š), Vèlka šònžet (Š)), prozodem è označuje kratkonaglašeni ozki e ( Jèlica (Š). • S strešico je označen kratki široki ê, saj sta na ta način v zapisu razlikovana kratki ozki è in kratki široki ê ( Čètinje : Bêgnjec). • Z Zapis ponaglasne dolžine v madžarskih imenih (npr. Fèrčān pùsta (Š), Màgjorōš (Š). • Nezapisovanje onemelih samoglasnikov ( Sverca (GS) = Severica, Ciglénca (Š) = Ciglenica). • Z Zapis dolgih dvoglasnikov ej in au ( Bréjg (A), Potáučec (Š)). • Kratka diftonga ie in uo sta v števanovskem govoru zapisana kot è ( Pèterin bréjg (Š), Cèsta (V)) in ò ( Slovènski pòtok). • Z Zapis labializiranega sredinskega sprednjega samoglasnika ö ( Brgölin (V)). • Z Zapis labializiranega visokega sprednjega samoglasnika ü ( Lasìcina lǜknja (Š)). 90 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 91 GEORITEM 33 • Z Zapis narečnih soglasniških razvojev ( kj: Grájkje (Š), ml (mn): Kàmlovo (Š), tj (< k): Gláftje (V), Cèrtjef (SV), razen v besedi Jarek (in v vseh besednih zvezah s to osnovo), kjer je zapisano kot Jarek in ne Djárek (GS), kar je nastalo na podlagi dogovora med informanti in zapisovalci; informanti se namreč z narečnim fonetičnim zapisom te besedo niso strinjali. • Onezvenečenje soglasnikov na koncu besede ni zapisano ( Mijálin bréjg in ne Mijálin bréjk (Š), Žmìtin kríž (GS), razen v Tréjbeš in ne Tréjbež (S), ki ga opravičujejo evidentirane stranskosklonske oblike Na Trbešé > Na Trebeše). • Onezvečenje glasu v > f pred nezvenečim samoglasnikom je zapisano v vseh polo- žajih v besedi ( Léjskofca (V), Cèrtjef (SV)). • Naglasne ali oblikoslovne dvojnice so ločene s poševnico ( Gàbergje/ Gábergje (Š/O)). • Prva nepredložna sestavina imena je zapisana z veliko začetnico: Pri Bvi (Š). Z Značilnosti standardiziranega zapisa zbranih mikrotoponimov: • Poknjižen zapis narečnih dvoglasnikov au > o ( Potáučec > Potočec (Š)), ej > e ( Kováčin bréjg > Kovačin breg (Š)), ij > i ( Gičíjna > Gičina), ie > e ( ˈCielinå > Cèlina > Celina (S)). • Poknjižen zapis narečnega odraza za prednaglasni i: 1. (< u): Cirék > Curek (Š), Bikáuvčica > Bukovčica (SV) in 2. (< e): Cimènt > Cement (SV). • Poknjižen zapis narečnega odraza za ə 1. v priponi -əc > -ac > -ec ( Doléjnji kònac > Dolenji konec (A), Léjskovac > Leskovec (SV)); 2. sredi besede ( Vèška páut > Vaška pot (A)). • Poknjižen zapis narečnega fonema ü > u ( Mǜzga > Muzga), razen, kadar je ime madžarskega izvora ( Šǜrü êrdö > Šürü erdö). • Ohranjenost črke ö, kadar je ledinsko ime v povezavi s hišnim imenom ( Köleš breg) ali kadar je madžarskega izvora Čiga föld (A), sicer poknjižen v e ( Svarca > Severica). • Rekonstrukcija reduciranih glasov: 1. i: Ciglénca > Ciglenica (Š), Tnovca > Trnovica (S); 2. ə: Rònc > Ronec (Š); 3. h: Vŕnji bréjg > Vrhnji breg (Š), 4. v: Gròfosko > Grofovsko (V), 5. -lj > Stávlanca > Stavljanica (V). • Poknjižitev narečnih soglasniških razvojev: gj > j ( Bréjzgje > Brezje (Š)), dj > j ( Djárak > Jarek (Š), Bréjždje > Brezje (V), ml > mn ( Kamnovje (Š), Na Kamnu (A)), šk > šč ( Mála gáuška > Mala gošča (Š)), opustitev sklopa čr ( Črèšnjica > Češnjica (A)), opustitev polnoglasja - ere- ( Čèreta > Čreta (A)), opustitev kl < tl ( Bìnkli > Bintli (SV)). • Poknjižitev narečnega izglasnega - n < - m ( Pod žlàkon > Pod žlakom (A)). • Poknjižitev u: 1. (< ol) ( Dúga zèmla > Dolga zemlja); 2. < vi ( Rábina vìlica > Rabina ulica (SV)). • Rekonstrukcija sklopa vi (> j) ( Lìpojca > Lipovica (A), Ridjàjca > Rjavica (A)). • Rekonstrukcija sklopa -čko > -sko ( Gospòčko > Gosposko (SV)). 91 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 92 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja • Rekonstrukcija h ( Vnja grájka > Vrhnja grajka (S), Podràstek > Podhrastek (S)). • Poknjižitev narečne pridevniške končnice ( Na Sòlskom > Na Solskem (A)). • Imena z nejasno etimologijo so poknjižena le glasovno ( Gǜščin ograd > Güščin ograd (A)), Malǜj > Maluj (S), Zázda > Zazda (S), Pòd Láu > Pod Lo (SV), Vorìšče > Vorišče (DS). • Opustitev narečnih oblikoslovnih posebnosti: 1. spol ( Préjk Rába > Prek Rabe (S)), Stára šonžéta > Stara senožet (S), 2. določna oblika pridevnika ( Bàbini djárek > Babin jarek (SV). • Prva nepredložna sestavina imena je zapisana z veliko začetnico ( Pri Brvi). 11.3 Slovar porabskih mikrotoponimov Slovarsko so predstavljeni tisti mikrotoponimi, ki smo jih evidentirali na terenu pri informantih, medtem ko mikrotoponime, ki so bili navedeni v arhivskih virih, a jih informanti niso prepoznali, nismo vključili v analizo, saj je bil namen raziskave popis dejanskega poznavanja obstoja mikrotoponimov (dalje mtn), njihovih lokacij in morebitnega poznavanja pomena. 11.4 Struktura geselskega članka Z Zbrani mtn so po abecednem vrstnem redu prikazani znotraj enotno strukturi-ranih geselskih člankov, kjer krepko pisani onaglašeni iztočnici, zapisani v poenostavljeni fonetični transkripciji, sledi podatek o lokaciji imena na zemljevidu, nato ločevalni znak ▸ temu pa v znanstveni fonetični transkripciji ter v standardizirani različici zapis mtn v osnovni obliki; v kolikor obstaja, je v znanstveni narečni transkripciji pripisana še stranskosklonska oblika mtn, običajno v tožilniku in mestniku ednine, redko tudi v rodilniku ednine. Sledi dokumentarni razdelek, v katerem so citatni zapisi mtn iz različnih virov: • AO kataster – kataster Avstroogrske monarhije 1957–1958 (preglednica 6), • Vas megye – Pomogyi, Szabó in Vörös 1982, • topografija – uradni zemljevidi v merilu 1 : 10.000 iz leta 1998, • GURM – sodobni vektorski podatki Geodetske uprave Republike Madžarske in • vojaška izmera – podatki iz let 1927–1931. Nadalje sledi pomenski razdelek, v katerem je evidentirana kategorija imena (mtn, hidronim …). Grafična oznaka Ⓘ vpeljuje etimološki razdelek, v katerem je razložen nastanek oz. izvor mtn, in sicer s pomočjo naslednjih slovarjev: ESSJ (Bezlaj, Snoj in Furlan 2005), Z ESSZI (Snoj 2009), e-SSKJ (Ahačič 2023), SSKP (Novak 2006), SSKJ (Slovar … 2014), Z SZOTAR (Bajzek Lukač 2019). Grafična oznaka Ⓚ vpe- ljuje morebitne informantove komentarje, ki še dodatno osvetljujejo značilnosti posameznih mtn. S kazalko → so medsebojno povezani sinonimni mtn. Struktura 92 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 93 GEORITEM 33 geselskih člankov je oblikovana na podlagi obstoječe imenoslovne literature, prim. Brozovič 2013, Gostenčnik 2019, Koletnik 2008a, Koletnik 2008b, Koletnik in Holsedl Pertoci 2009, Šekli 2008, Škofic 2014. V slovarju so naselja razvrščena glede na potek terenskega dela, ledinska imena znotraj naselij pa po abecedi. Števanovci (madž. Apátistvánfalva), z zaselkom Otkovci (madž. Újbalázsfalva) Àgjagóš (M8) ▸ nar. ˈÅåˈgọːš, stand. Agjagoš; topografija: Agyagos; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈååˈgọːš (< prim. madž. agyag ‘glina, ilovica’). Ⓚ Poimenovanje po tipu ilovnate zemlje. → gl. Malje Áugradgje (N7) ▸ nar. ˈAːgrade, stand. Ogradje; AO kataster: Ogradji; mtn v Števanovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. * ˈaːgrad ‘sadovnjak’, stand. ograd ‘ograjen prostor’ s pripono -je. Ⓚ Poimenovanje ravnine na hribu, kjer so bila nekdaj polja. Brgölin (R6) ▸ nar. ˈBörgöln, stand. Börgölin; AO kataster: Bőrgőlin; mtn zaselka v Števanovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ Nekoč širše poimenovanje za območje Otkovcev znotraj Števanovcev. Bréjzgje (R5) ▸ nar. Bˈrẹːze, stand. Brezje; AO kataster: Brejzje; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima nar. bˈrẹza, stand. breza ‘listnato drevo z belim lubjem (lat. Betula)’ s pripono -je. Ⓚ V tem delu gozda morda prevladujejo breze. Cìgānj tànja (P6) ▸ nar. ˈCigȧːń ˈtånja, stand. Ciganj tanja; Vas megye: Cigánytanya; mtn zaselka na hribu v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈcigȧːń ˈtånja, to pa iz etnonima nar. ˈCigȧːń ‘Rom’, stand. Cigan ‘pripadnik etnične skupine’ in nar. ˈtånja (< prim. madž. tanya ‘samotna kmetija/domačija’). Ⓚ Poimenovanje območja na hribu, kjer je živela družina romskega porekla. Ciglénca (N8) ▸ nar. Cigˈlẹːncä, stand. Ciglenica; AO kataster: Cziglincza; mtn območ- ja, kjer so delali opeko v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena * cigel ‘opeka’ (< nem. Ziegel ‘opeka’). Ⓚ Na tem območju so nekoč delali/žgali opeko, iz katere so gradili hiše in cerkev. Cirék (O9) ▸ nar. Ciˈrẹːk, stand. Curek; AO kataster: Csirek, Czirek, Vas megye: Cirëk, Czirek, Kuti vö, topografija: Cirek, vojaška izmera: Czirek, Czirék; ime potoka v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ciˈrẹːk, stand. curek ‘strnjen, ozek tok tekočine’. Ⓚ Na tem območju se pogosto zadržuje megla. 93 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 94 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Čáfarne dolé (N9) ▸ nar. ˈČȧːfarne dọˈlẹː, stand. Čafarne dole; mtn doline v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčȧːfarne dọˈlẹː, ki je nastala iz osebnega imena ˈČȧːfarni in občnega imena nar. ˈdaː, stand. dol ‘dolina’. Čne mlàke (O6) ▸ nar. ˈČne mˈlåke, stand. Črne mlake; AO kataster: Czerne Mlake, Vas megye: Csërno mlákë, Czerne Mlaka, Csrna Mlaka; hidronim v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčne mˈlåke, to pa iz prid. črn ‘ki je temne barve’ in občnega imena mlaka ‘plitvejša kotanja s stoječo vodo’. Dolênjčargje (O7) ▸ nar. Dọˈleńčare, stand. Dolenjčarje; Vas megye: Dolëncsárgyá, Dolënycsárgyá; ime dela naselja v dolini v Števanovcih. Ⓘ Izpeljano iz imena nar. Dọˈleńčar, Dolenjčar (< prid. dolenji ‘ki leži nižje’) in pripone - je. Fêrčān pùsta (R6) ▸ nar. ˈFerčȧːn ˈpusta, stand. Ferčan pusta; Vas megye: Fercsán-puszta; ime dela naselja v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈferčȧːn ˈpusta, to pa iz madž. imena Ferčan in madž. puszta ‘puščava’. Ⓚ V naselju je pet hiš, v katerih živijo priseljenci. Frkáušin bréjg (S6) ▸ nar. Fˈkaːšn bˈrẹːk, stand. Frkošin breg; AO kataster: Farkasi Brejk; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. fˈkaːšn bˈrẹːk, to pa iz hišnega imena nar. Fˈkaːšni in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Gàbergje/Gábergje (S6) ▸ nar. ˈGåbere (Števanovci), ˈGȧːbere (Otkovci), stand. Gaberje, madž. ekvivalent: Gjèrtánjoš; AO kataster: Gaberje, Vas megye: Gyërtyányos, Gáborgyá, Gyertyános, topografija: Gyertyános; mtn gozda ob potoku v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena, dendronima nar. ˈgåber ‘gaber’, stand. gaber ‘gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom (lat. Carpinus)’. Ⓚ Gaber raste v dolinah, kjer je močvirnato. Gorìca (S6) ▸ nar. Gọˈricå, stand. Gorica; AO kataster: Goricá, Szőlők; mtn v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gọˈricå ‘vinograd’, gorica ‘gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi’. Ⓚ Na tem območju so bili včasih vinogradi, danes jih ni več. Gospáucka gáuška (R5) ▸ nar. Gọsˈpaːcka ˈgaːška, stand. Gosposka gošča; Vas megye: Goszpocská gáustyá, Szákálovszkë gáustyá, Ur, topografija: Urasági erdő; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena stand. gospod ‘gospodar, lastnik zemlje’ in občnega imena nar. ˈgaːška ‘gozd’, stand. gošča ‘z gostim grmovjem in drevjem porasel svet’. Ⓚ Lastniki tega območja so bili nekdaj grofi. → gl. Gospòčko 94 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 95 GEORITEM 33 Gospòčko (R5) ▸ nar. Gọsˈpọčkọ, stand. Gosposko; Vas megye: Goszpocská gáustyá, Szákálovszkë gáustyá, Ur, topografija: Urasági erdő; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena stand. gospod ‘gospodar, lastnik zemlje’. Ⓚ Lastniki tega območja so bili nekdaj grofi. → gl. Gospáucka gáuška Gràbe (L10) ▸ nar. Gˈråbä, stand. Grabe; AO kataster: Grabe, Vas megye: Grábá, Grabe; mtn doline v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gˈråbä ‘jama’, stand. graba ‘jarek, manjša ozka dolina’ < srvnem. grabe ‘jarek’. Grájkje (R7) ▸ nar. Gˈrȧːje, stand. Grajke; AO kataster: Graika, Grajka, Vas megye: Grájká, Kerítés; mtn travnikov v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gˈrȧːja ‘ograja’, stand. grajka ‘ograja’ (SSKP). Ⓚ Travniki s tem poimenovanjem so bili ograjeni. Gùnjār (M8) ▸ nar. ˈGunjaːr, stand. Gunjar; mtn doline v Števanovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ V kraju obstaja tudi hišno ime ˈGunjaːrsk. Háršaš pàtak (S6) ▸ nar. ˈHȧːršåš ˈpåtak, stand. Haršaš patak; Vas megye: Hársas-patak, Hársas potok, GURM: Hársas-patak; ime potoka v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈhȧːršåš ˈpåtak (← prim. madž. hársas ‘lipov’ in madž. patak ‘potok’. Járak (M9) ▸ nar. ˈD̕ȧːrḁk, stand. Jarek; AO kataster: Karby Jarek; mtn potoka v Otkovcih (Števanovci). Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈďȧːrḁk ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Jèlica (P7) ▸ nar. ˈJẹlica (Ted v ˈJẹlicọ, Med v ˈJẹlic), stand. Jelica; AO kataster: Jelicza; mtn v Števanovcih. Ⓘ Najverjetneje nastalo iz jela ‘jelka’. Kamláuvge (M10) ▸ nar. Kåmˈlaːvge, stand. Kamnovje; AO kataster: Kamlovje, Vas megye: Kámlovgye, Kámlovgyé, Kamlaje, Köves, Kövecs, vojaška izmera: Kövecs, Köves ( Kamlovje), topografija: Kavicsos, Kövecses; mtn njiv v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. * kamen ‘kamen’, stand. kamen ‘trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’s pripono -ovje. Ⓚ Ta polja so bila polna kamenja. Kòponja (S5) ▸ nar. ˈKuopọnjå (Števanovci), ˈKuopọnjä (Otkovci), stand. Koponja; AO kataster: Na Koponyo, Vas megye: Kóponyo; mtn gozda v Otkovcih (Števanovci). Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈkuopọnjå (← prim. madž. koponya ‘lobanja’). Ⓚ Na tem območju je bila nekoč pokopana ženska, lekarnarka, ki se je sama zastru-pila, ker ni želela, da bi jo Rusi odpeljali od doma. 95 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 96 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Kòvāč hêgj (R6) ▸ nar. ˈKọvȧːč ˈxeď, stand. Kovač hegj; Vas megye: Kovács-hëgy, topografija: Kovácshegy; mtn hriba, poraslega z gozdom v Otkovcih (Števanovci). Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈkọvȧːč ˈxeď, to pa iz lastnega imena nar. ˈKọvȧːč in nar. ˈxeď (← madž. hegy ‘gora’). Ⓚ Območje poimenovano po lastniku zemljišča. → gl. Kováčin bréjg Kováčin bréjg (R6) ▸ nar. Koˈvȧːčn bˈrẹːg, stand. Kovačin breg; AO kataster: Bovacsin Brejck, Bovaczin Brejk; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. koˈvȧːčn bˈrẹːg, stand. kovačin breg, to pa iz hišnega imena nar. Koˈvȧːčn in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. → gl. Kòvāč hêgj Lasìcina lǜknja (O8) ▸ nar. Laˈsicina ˈlüknjå, stand. Lisičina luknja; Vas megye: Lászéjcská loknyá, Rókalyuk, topografija: Rókalyuk, vojaška izmera: Leszicsna Lüknya, GURM: Laszejcskalüknya; mtn v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. laˈsicina ˈlüknjå, stand. lisičina luknja, to pa iz prid. lisičin (← lisica ‘manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom’) in občnega imena nar. ˈlüknjå ‘votlina’, stand. luknja ‘kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre’). Ⓚ Na tem območju so se zadrževale lisice; zemlja je bila peščena, vanjo so lisice izkopale luknjo, naredile lisičino, v kateri so skoti-le mladiče. Lteri rét (N6) ▸ nar. ˈLöter ˈrẹːt, stand. Löteri ret; Vas megye: Lőtéri-rét; mtn dela vasi v smeri Monoštra. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈlöter ˈrẹːt (← prim. madž. lőtér ‘strelišče’ in madž. rét ‘travnik’). Na tem območju je bilo strelišče za vojaške vaje. Màgjorōš (R6) ▸ nar. ˈMåọrọːš, stand. Magjoroš; Vas megye: Magyarós, Lejstyá, Leistyái, Magyorós, Mogyorós; mtn območja ob potoku v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈmåọrọːš (← prim. madž. mogyorós ‘leska’). Ⓚ Na tem območju raste leskovje. Majáur (N8) ▸ nar. Maˈjaːr, stand. Major; Vas megye: Májáur, mtn dela vasi v Števanovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ Poimenovanje po rastlini, ki jeseni vijoličasto cveti. To rastlino so jedle tudi krave, obenem pa so jo primešali k ilovici, iz katere so gradili hiše. Máli potáučec (S6) ▸ nar. ˈMȧːl pọˈtaːčec, stand. Mali potočec; AO kataster: Kispatak Bach, Vas megye: Kis-patak, Málë potocsëc, Potoucsác, Kispatak, topografija: Kispatak dűlő, GURM: Kis-patak, Kis-patak-dűlő; mtn potoka v Števanovcih. Ⓘ 96 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 97 GEORITEM 33 Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmȧːl pọˈtaːčec, stand. mali potočec, to pa iz prid. nar. ˈmȧːl ‘majhen’ in iz občnega imena nar. pọˈtaːčec, stand. potočec ← potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Malje (M8) ▸ nar. Maˈlöjä (T/M na Maˈlöjä), stand. Maloje; AO kataster: Maliye, Malűe, Vas megye: Málojá, Malije, Szikes, Málüjë türnyák, vojaška izmera: Malüje; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ Tip zemlje, sive barve, mešanica ilovice in peska. → gl. Àgjagóš Mijálin bréjg (N8) ▸ nar. Miˈjȧːln bˈreːg (Med na Miˈjȧːlinọn bˈgẹː), stand. Mijalin breg; Vas megye: Mijálën brëjg; mtn v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz samostalniške besedne zveze nar. miˈjȧːln bˈreːg, to pa iz hišnega imena Miˈjȧːlin in sam. nar. bˈreːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Ⓚ Poimenovanje območja, kjer sta cerkev in pokopališče. Nàgj hêgj (S6) ▸ nar. ˈNå ˈxe, stand. Nagj hegj; topografija: Nagyhegy, Vas megye: Nagy-hëgy, Vëlki prëg, Nagyhegy; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈnå ˈxe (← prim. madž. nagy ‘velik’ in madž. hegy ‘gora’). Pàrlag (N7) ▸ nar. ˈPårlåk, stand. Parlag; topografija: Parlag, Vas megye: Párlongy, Parlag; mtn v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈpårlåk (← prim. madž. parlag ‘praha, ledina’). Ⓚ Poimenovanje območja, kjer so opuščena polja. Pàtak (R8) ▸ nar. ˈPåtåk, stand. Patak; AO kataster: Batak Bach; ime potoka v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈpåtåk (← prim. madž. patak ‘potok’). Ⓚ Potok v dolini, v njem danes ni vode. Pèterin bréjg (O7) ▸ nar. ˈPietern bˈrẹːg; stand. Peterin breg; Vas megye: Pétërin brëjg; mtn dela naselja v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz samostalniške besedne zveze nar. ˈpietern bˈrẹːg, stand. peterin breg, to pa iz hišnega imena nar. * ˈPieterni in sam. nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Pèterin kríž (L10) ▸ nar. ˈPietern kˈriːž, stand. Peterin križ; Vas megye: Pëtërin krizs; mtn območja v gozdu v Števanovcih, kjer stoji križ. Ⓘ Nastalo iz samostalniške besedne zveze nar. ˈpietern kˈriːž, to pa iz hišnega imena nar. * ˈPieterni in samostalnika nar. kˈriːž ‘križ’, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, lat, položenih drug čez drugega’. Pòposke gràbe (L8) ▸ nar. ˈPọpọske gˈråbe, stand. Popovske grabe; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈpọpọska 97 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 98 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja gˈråba, stand. poposka graba, to pa iz prid. nar. ˈpọpọski, stand. popovski (← pop ‘duhovnik’) in sam. nar. gˈråba ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Ⓚ V drugi svetovni vojni je na tem območju strmoglavilo letalo. Pùoposko (N8) ▸ nar. ˈPuoposkọ, stand. Popovsko; mtn dela naselja v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz prid. nar. ˈpuoposki, stand. popovski ← pop ‘duhovnik’. Ⓚ To zemljišče je bilo nekoč v lasti duhovščine. Potáučec (S7) ▸ nar. Pọˈtaːčec, stand. Potočec; AO kataster: Botocsecs; ime potoka med travniki v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. pọˈtaːčec ‘potoček’, stand. potočec ← potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. → gl. Máli potáučec Pri Bvi (R5) ▸ nar. Pri ˈBv, stand. Pri Brvi; AO kataster: Pri Brvi; poimenovanje mostička čez potok v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. pri ˈbv, stand. pri brvi, kar je izpeljano iz predloga pri in občnega imena brv ‘deska ali bruno za prehod čez vodo’. Rìgo hêgj (R5) ▸ nar. ˈRigọ ˈxe, stand. Rigo hegj; Vas megye: Rigó-hëgy; mtn hriba v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈrigọ ˈxe (← prim. madž. rigo ‘kos, vrsta ptiča’ in madž. hegy ‘gora’). Ⓚ Na tem območju živi veliko kosov. Hrib je poimenoval Madžar, zato je mtn še danes le v madžarščini. Rìgojca páut (O8) ▸ nar. ˈRigọjca ˈpaːt, stand. Rigovica pot; Vas megye: Rigyájcá páut; mtn poti v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈrigọjca ˈpaːt, stand. rigovica pot, ta pa iz prid. nar. ˈrigọjca, stand. rigovica (< nejasno, morda v zvezi z riga ‘kos zemlje, ki v vodo sega’ (Pleteršnik)) in samostalnika nar. ˈpaːt ‘pot, cesta’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Rívnjek (M9) ▸ nar. ˈRiːvnjek, stand. Ribnjak; mtn območja v Števanovcih, kjer je majhno jezero. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena riba ‘vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi’ s pripono - njak (prekm. -njek). Rònc (vároš) (S6) ▸ nar. ˈRọnc (ˈvȧːrọš) (Ted v ˈRọnc, Med v ˈRọnc), stand. Ronec (varoš); Vas megye: Ronc; mtn dela naselja Števanovci. Ⓘ Nastalo iz zveze ronc (< nejasno) in varoš (prim. madž város ‘mesto’). Slovènski pòtok (P5) ▸ nar. Slọˈvẹnsk ˈpuotok, stand. Slovenski potok; Vas megye: Szlovënszki potok; ime potoka v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. slọˈvẹnsk ˈpuotok, stand. slovenski potok, to pa iz prid. 98 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 99 GEORITEM 33 nar. slọˈvẹnski, stand. slovenski ‘nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo’ in nar. ˈpuotok ‘potok’, potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Támasko goščé / Támaska gáuška (M9) ▸ nar. ˈTȧːmåskọ gọšˈčẹː, ˈTȧːmåskå ˈgaːškä, stand. Tamasko gošče / Tamaska gošča; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈtȧːmåskọ gọšˈčẹː, stand. tamasko gošče, nar. ˈtȧːmåskå ˈgaːškä, stand. tamaska gošča, to pa iz prid. tamaski (< nejasno) in nar. ˈgaːškä ‘gozd’, stand. gošča ‘z gostim grmovjem in drevjem porasel svet’. Télica (P8) ▸ nar. ˈTẹːlicå (Ted f ˈTẹːlicọ, Med f ˈTẹːlica), stand. Telica; topografija: Telica, Vas megye: Tëlicá/Felicza, AO kataster: Telicza, vojaška izmera: Telicza; mtn zaselka v Števanovcih. Ⓘ Nejasno. Trnjek (L10) ▸ nar. ˈTörnjek, stand. Turnjak; AO kataster: Turnjak; mtn v Števanovcih. Ⓘ Izvor korena je mogoče povezovati z etnonimom Turek ‘pripadnik turškega naroda’ ali z občnim imenom turen ‘cerkveni stolp, zvonik’, na katerega se pripenja pripona -njak (pkm. -njek). Ⓚ Nekateri domačini ta mtn ljud-skoetimološko povezujejo s trnjem, spet drugi s Turki, saj je bila na tem območju monoštrska bitka. Váncerno (M9) ▸ nar. ˈVȧːncernọ (Ted na ˈVȧːncernọ (ˈgaːškọ)), stand. Vancerno; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz hišnega imena nar. ˈVȧːncern. Vèlka šònžet (P7) ▸ nar. ˈVelkå ˈšọnžet (Ted na ˈVelkọ ˈšọnžet), stand. Velika seno- žet; topografija: Nagyrét, GURM: Nagy-rét, Vas megye: Nagy-rét, Vëlki dolouvá, Nagyrét; mtn travnikov v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvelkå ˈšọnžet, stand. velika senožet, to pa iz prid. nar. ˈvelki, stand. velik in sam. ˈšọnžet ‘travnik’, stand. senožet ‘travnik v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat letno’. Vrčéjč (N7) ▸ nar. Vḁrˈčẹːč, stand. Vrhčič; Vas megye: Vrscsëjcs; mtn hriba v Števanovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena vrh ‘najvišja točka vzpetine’ in pripone -čič. Vnji bréjg (O7) ▸ nar. ˈVərń bˈrẹːg, stand. Vrhnji breg; Vas megye: Vrnyé brëk, Vmej brëk, Mehey Breg, Méhhegy; mtn hriba v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvərń bˈrẹːg, stand. vrhnji breg, to pa iz prid. nar. ˈvərń ‘zgornji’, stand. vrhnji (< vrh) in nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. 99 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 100 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Žìda pàtak (P4) ▸ nar. ˈŽidå ˈpåtåk, stand. Žida patak; GURM: Zsida-patak; ime potoka v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈžidå ˈpåtåk (← prim. madž. zsidó ‘judovski’ in madž. patak ‘potok’). Žìdova/Žídova (R4) ▸ nar. ˈŽidọvå (Števanovci), ˈŽiːdọvå (Otkovci); AO kataster: Zidova. Ⓘ Izpeljano iz etnonima žid ‘jud’ s pripono - ova. Ⓚ Na tem območju so v preteklosti prebivali judje. Žìdofska gáuška (O6) ▸ nar. ˈŽidọfskå ˈgaːška, stand. Židovska gošča; mtn gozda v Števanovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈžidọfskå ˈgaːška, stand. židovska gošča, to pa iz prid. nar. ˈžidọfski ‘judovski’, stand. židov-ski (< žid) in nar. ˈgaːška ‘gozd’, gošča ‘z gostim grmovjem in drevjem porasel svet’. Verica - Ritkarovci (madž. Kétvölgy) Áugrada/Áugradje (J10) ▸ nar. ˈAːgrådå/ ˈAːgråďe (Tmn ˈdẹːmọ na ˈAːgrådå), stand. Ograda/Ogradje; Vas megye: Ográd; mtn travnikov in gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. ˈaːgråd ‘sadovnjak, ograda’, stand. ograd ‘ograjen prostor’ in pripone - a oz. -je. Bàlaton (K10) ▸ nar. ˈBålåtọn, stand. Balaton; Vas megye: Báláton; mtn travnika na Verici. Ⓘ Nastalo iz madž. toponima Balaton ‘Blatno jezero’. Ⓚ Na tem območ- ju je nekoč poplavljal potok, zato je tukaj vedno bilo veliko vode. Béjli pòtok (J9) ▸ nar. ˈBẹːl ˈpuotok (Med pri ˈBẹːlon pọˈtọ), stand. Beli potok; Vas megye: Fehér-patak, Potok; ime potoka na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbẹːl ˈpuotok, stand. beli potok, to pa iz prid. nar. ˈbẹːl, stand. beli in nar. ˈpuotok, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Ⓚ Poimenovanje morda po belem mostu čez potok. Bêrek (J8) ▸ nar. ˈBerek (Ted ˈdẹːmọ v ˈBeretje / v ˈBereťe), stand. Berek; Vas megye: Bërëtyá, Berek Velky, Berek vö, topografija: Berek alja, Berek völgye, AO kataster: Berek Velky; mtn gozda na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈberek ‘moč- virje’ (prim. madž. berek ‘log = močviren travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi’). Ⓚ Tu raste veliko zvončkov. Borovnják (J9) ▸ nar. Bọrọvnˈjȧːk, stand. Borovnjak; AO kataster: Barovnyak; mtn za del vasi na Verici. Ⓘ Nastalo iz hišnega imena nar. Bọrọvnˈjȧːk. 100 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 101 GEORITEM 33 Bréjždje (J11) ▸ nar. Bˈrẹːžďe, stand. Brezje; Vas megye: Brézjë; mtn na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima breza ‘listnato drevo z belim lubjem (lat. Betula)’ s pripono -je. Bǜkonja (K10) ▸ nar. ˈBükọnjå, stand. Bukonja; Vas megye: Bükonyá; mtn na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima bukev ‘veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom (lat. Fagus sylvatica)’, s pripono -nja. Ⓚ Na tem območju rastejo bukve. Cèsta (K9) ▸ nar. ˈCiesta, stand. Cesta; Vas megye: Cësztá; mtn na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈciesta ‘cesta, pot’, stand. cesta ‘širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’. Doléjnjaseníčka páut (J9) ▸ nar. Dọˈleːnjåseˈniːčkå ˈpaːt, stand. Dolenjeseniška pot; Vas megye: Dëlënyiszënicská pot; mtn na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. dọˈleːnjåseˈniːčkå ˈpaːt, stand. dolenjeseniška pot, to pa iz prid. nar. dọˈleːnjeseˈniːčki, stand. dolenjeseniški (< Dolnji Senik) in sam. nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Doléjnji vrčánci (J9) ▸ nar. Dọˈlẹːnj vˈčȧːnc, stand. Dolenji vrhčanci; Vas megye: Vrcsánci doléjnyë; mtn dela vasi na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. dọˈlẹːnj vˈčȧːnc, stand. dolenji vrhčanci, to pa iz prid. nar. dọˈlẹːnj, stand. dolenji ‘spodnji’ in sam. nar. vˈčȧːnc, stand vrhčan-ci, kar je tvorjeno iz občnega imena vrh ‘najvišja točka vzpetine’ s pripono - čanec. Doléjč (K9) ▸ nar. Dọˈlẹːč, stand. Dolič; mtn gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občne-ga imena dol ‘dolina’ s pripono -ič. Djǘgarca (K9) ▸ nar. ˈD̕üːgårcå, stand. Jugarica; Vas megye: Gyügárcá; mtn gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena jug ‘smer na nebu ali zemlji proti polo- žaju sonca opoldne’ s pripono -arica. Gelênšček (K11) ▸ nar. Gẹˈlenšček, stand. Jelenšček; AO kataster: Jelenszek, Vas megye: Jëlënstyák, Jelenszek, Fenyves, topografija: Jelenscek; mtn gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena jela ‘jelka’ s pripono -enšček. Ⓚ Na tem območju raste veliko jelk. Gerčéc (L10) ▸ nar. Gerˈčẹːc, stand. Grčec, morda Jarčec; mtn njive na Verici. Ⓘ Nejasno. Ⓚ To območje se nahaja v bližini rezervoarja za vodo. 101 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 102 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Gláftje (I10) ▸ nar. Gˈlȧːfťe (Tmn ˈdẹːmọ v Gˈlȧːfťe), stand. Glavke; Vas megye: Gláfkë, Gláftyá, Glavke, Glánke, topografija: Glavke, AO kataster: Glavke; mtn gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena glava ‘glavi podoben del česa’ s pripono -ka. Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je gozd. Goréjnjeseníčka páut (I11) ▸ nar. Goˈrẹːnjeseˈniːčka ˈpaːt, stand. Gorenjeseniška pot; Vas megye: Gorëjnyászënyicská pot; mtn poti na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. goˈrẹːnjeseˈniːčka ˈpaːt, stand. gorenjeseniška pot, to pa iz prid. nar. goˈrẹːnjeseˈniːčki, stand. gorenjeseniški (< Gornji Senik) in sam. nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Goréjnji vrčánci (K10) ▸ nar. Gọˈrẹːnj vˈčȧːnc, stand. Gorenji vrčanci; Vas megye: Vrcsánci goréjnyë; mtn dela vasi na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. gọˈrẹːnj vˈčȧːnc, stand. gorenji vrhčanci, to pa iz prid. nar. gọˈrẹːnj, stand. gorenji ‘zgornji’ in sam. nar. vˈčȧːnc, stand. vrhčanci, kar je tvorjeno iz občnega imena vrh ‘najvišja točka vzpetine’ s pripono - čanec. Grànica páut (L10) ▸ nar. Gˈrånicå ˈpaːt, stand. Granica pot; Vas megye: Pri grá- nici pot; mtn poti na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. gˈrånicå ˈpaːt, stand. granica pot, to pa iz sam. nar. gˈrånicå ‘meja’, stand. granica ‘meja’ in sam. nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot. Ⓚ Na tem območju so nabirali gobe. Gròfosko (K9) ▸ nar. Gˈrọfọskọ, stand. Grofovsko; Vas megye: Grofoszko; mtn gozda na Verici. Ⓘ Nastalo iz prid. nar. gˈrọfọski, stand. grofovski, to pa iz sam. nar. gˈrọf ‘grof’, stand. grof ‘plemič, za stopnjo nižji od kneza’. Ⓚ Poimenovanje po nekda-njem lastniku gozda, tj. po grofu. Járek (I9) ▸ nar. ˈD̕ȧːrek, stand. Jarek; Vas megye: Gyárëk, Jarek, Árok, AO kataster: Jarek, vojaška izmera: Járek. Mtn polja na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Kàmen (K10) ▸ nar. ˈKåmen, stand. Kamen; Vas megye: Boronyák komán, Borovnijak Kámon, Kámán, Kamen, na Komlaj, Kavicsos, topografija: Kamen, AO kataster: Kamen, vojaška izmera: Kamen; mtn polja na Verici. Ⓘ Nastalo iz občne-ga imena nar. ˈkåmen ‘kamen’, stand. kamen ‘trda snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’. Ⓚ Poimenovanje po strukturi zemlje, ki je polna kamenja. Kàtalin bréjg / Kàtin bréjg (J11) ▸ nar. ˈKåtåln bˈrẹːg / ˈKåtn bˈrẹːgk, stand. Katalin breg / Katin breg; Vas megye: Kátën brëg, Kátin brëg, Katharina berg, Katalin h, 102 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 103 GEORITEM 33 GURM: Katinberg, AO kataster: Katharinaberg; mtn polja na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈKåtåln/ ˈKåtn bˈrẹːg, stand. kata-lin oz. katin breg, to pa iz osebnega imena Katalin oz. Kata in občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, breg ‘nagnjen svet, strmina’. Ⓚ To je najvišja točka v kraju, tu stoji razgledni stolp. Kleš bréjg (I11) ▸ nar. ˈKöleš bˈrẹːg, stand. Köleš breg; Vas megye: Köles brëg, GURM: Köles-hegy; mtn dela vasi na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈköleš bˈrẹːg, stand. köleš breg, to pa iz hišnega imena nar. ˈKöleš in občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Léjskofca (J10) ▸ nar. ˈLẹːskọfcå (Ted ˈdẹːn v ˈLẹːskọfcọ, Med v ˈLẹːskọfcå), stand. Leskovica; Vas megye: Lëszkovca, Leskowec, Leistye, Mogyorós, vojaška izmera: Leczkovecz, Leczkovec, AO kataster: Leskowec, topografija: Mogyorós; mtn gozda in polj na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena leska ‘grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami’ s pripono - ovica. Malìnina (J11) ▸ nar. Maˈlinina, stand. Malinina; AO kataster: Malinye, Vas megye: Málininá, Malinye, vojaška izmera: Malinya, topografija: Málnás; mtn gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena malina ‘murva drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad’ s pripono -ina. Ⓚ Na tem območju je raslo veliko malin ‘murva’, ki so bile posajene z državnim odlokom. Malja (L10) ▸ nar. Måˈlöjå, stand. Maloja; topografija: Malue, Vas megye: Málüjá, Málnás; mtn gozda na Verici. Ⓘ Nejasno. Ⓚ Na tem območju so bile nekdaj njive, danes je gozd. Màluč (L10) ▸ nar. ˈMåluč, stand. Maluč; AO kataster: Malűč; mtn na Verici. Ⓘ Nejasno. Pêrmiše (K10) ▸ nar. ˈPermiše, stand. Permiše; GURM: Permise; mtn dela vasi na Verici. Ⓘ Nastalo iz slovenskega osebnega imena (Bajzek Lukač 2017, 21). Ⓚ Kraj Verica se je nekdaj v celoti imenoval Permiše. Sabáusko (J8) ▸ nar. Såˈbaːskọ, stand. Sabosko; Vas megye: Szoborszko; mtn polja na Verici. Ⓘ Nastalo iz hišnega imena nar. Såˈbaːsťi, tj. družine iz Števanovcev, ki je imela zemljišča na Verici. Sadéjnčak (K9) ▸ nar. Såˈdẹːnčḁk, stand. Sadinček; Vas megye: Szádincsëk; mtn na Verici. Ⓘ Nejasno. 103 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 104 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Sakaláuska páut (J9) ▸ nar. Såkåˈlaːska ˈpaːt, stand. Sakalovska pot; Vas megye: Szákálovszká pot; mtn poti na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. såkåˈlaːska ˈpaːt, stand. sakalovska pot, to pa iz prid. nar. såkåˈlaːski, stand. sakalovski (← Sakalovci) in nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot. Ⓚ Po tej poti se pride v Sakalovce. Sakaláuski pòtok (J8) ▸ nar. Såkåˈlaːsk ˈpọtọk, stand. Sakalovski potok; GURM: Szakony-patak; ime potoka na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. såkåˈlaːsk ˈpọtọk, stand. sakalovski potok, to pa iz prid. nar. såkåˈlaːsk, stand. sakalovski (← Sakalovci) in nar. ˈpọtọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Stávlanca (L9) ▸ nar. Sˈtȧːvlåncå (Ted ˈdẹːmọ f Sˈtȧːvlåncọ, Med f Sˈtȧːvlånc), stand. Stavljanica; AO kataster: Stavlanica, topografija: Stavlanicza, Vas megye: Sztávláncá, Stavlancia, Sztinovecz; mtn gozda na Verici. Ⓘ Izpeljano iz deležniške oblike glagola stavljati ‘ustavljati’ in pripono -ica. Ⓚ Nahaja se znotraj območja, imenovanega Malja. Šáuštarin bréjg (J9) ▸ nar. ˈŠaːštarn bˈrẹːg, stand. Šoštarin breg; Vas megye: Sosztárën brëg; mtn na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈšaːštarn bˈrẹːg, stand. šoštarin breg, to pa iz hišnega imena nar. ˈŠaːštarni in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Štàjerna mǜzga (J10) ▸ nar. Šˈtåjerna ˈmüzga, stand. Štajerna muzga; Vas megye: Sztájárná müzgá; mtn gozda na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. šˈtåjerna ˈmüzga, stand. štajerna muzga, to pa iz prid. štajerni (← Štajer ‘Štajerska’) in občnega imena nar. ˈmüzga ‘močvirje’, stand. muzga ‘teko- čina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti’ (< psl. * muzga ‘mokrota’). Štévanoska páut (K9) ▸ nar. Šˈtẹːvanọskå ˈpaːt, stand. Števanovska pot; Vas megye: Stëvánovszká pot; mtn poti na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. šˈtẹːvanọskå ˈpaːt, stand. števanovska pot, ta pa iz prid. nar. šˈtẹːvanọski, stand. števanovski (← Števanovci) in samostalnika nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Trnjak (K9) ▸ nar. ˈTöːrnjåk, stand. Turnjak; AO kataster: Türnek, Vas megye: Törnyëk, Turneh, Türnyek, topografija: Türnyek, vojaška izmera: Türnyek; mtn gozda in njiv na Verici. Ⓘ Nastanek nejasen, morda v zvezi z etnonimom Turek ‘pripadnik turškega naroda’ ali z občnim imenom turen ‘cerkveni stolp, zvonik’, na katerega se pripenja pripona -njak. Ⓚ Na tem območju so bili Turki. 104 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 105 GEORITEM 33 Trájbar dòlina (J10) ▸ nar. Tˈrȧːjbar ˈdọlina, stand. Trajbar dolina; Vas megye: Trájbár dolina; mtn doline na Verici. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. tˈrȧːjbar ˈdọlina, stand. trajbar dolina, ta pa verjetno iz hišnega imena nar. Tˈrȧːjbar in občnega imena nar. ˈdọlina ‘dolina’, stand. dolina ‘nižji podolgovat svet v gričevnati pokrajini’. Žgalína (J10) ▸ nar. Žgåˈliːnå (Mmn na Žgåˈliːnåj), stand. Žgalina; Vas megye: Zsgáliná; mtn na Verici. Ⓘ Tvorjeno iz deležniške oblike glagola žgati s pripono -ina. Andovci (madž. Orfalu) Béjli máust (R10) ▸ nar. ˈBẹːl ˈmaːst, stand. Beli most; Vas megye: Pri vëlko mosztëj; poimenovanje mostu čez potok v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbẹːl ˈmaːst, stand. beli most, to pa iz prid. nar. ˈbẹːl, stand. bel in občnega imena nar. ˈmaːst ‘most’, stand. most ‘objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire’. Bêšenjöf (O9) ▸ nar. ˈBešenjöf (Tmn ˈdẹːmọ na ˈBešenjöve), stand. Bešenjev; Vas megye: Bësënyöv; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nejasno. Bòčkorin bréjg (O10) ▸ nar. ˈBọčkọrn bˈrẹːg, stand. Bočkorin breg; Vas megye: Bocskorin brëjk; mtn dela vasi v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbọčkọrn bˈrẹːg, stand. bočkorin breg, to pa iz hišnega imena nar. * ˈBọčkọrni in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Bréjg (N10) ▸ nar. Bˈrẹːg, stand. Breg; Vas megye: Brëjk, Hegy, topografija: Hegy; mtn dela vasi v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Bréjzgje (O9) ▸ nar. Bˈrẹːze, stand. Brezje; AO kataster: Brezgye, Vas megye: Brëjzgyá, Brezgye, Nyires, Brezgye, vojaška izmera: Breszgye, Bresgye, topografija: Nyires; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima breza ‘listnato drevo z belim lubjem (lat. Betula)’ s pripono -je. Cirék (N9) ▸ nar. Ciˈrẹːk, stand. Curek; Vas megye: Forrázs-völgy, Cërék; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ciˈrẹːk ‘curek’, stand. curek ‘strnjen, ozek tok tekočine’. 105 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 106 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Čêreta (R9) ▸ nar. ˈČeretå, stand. Čreta; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občne-ga imena nar. ˈčeretå, stand. čreta ‘močvirni nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičevjem’. Čìga fld (O11) ▸ nar. ˈČigå ˈfölt, stand. Čiga föld; topografija: Csiga föld; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Prim. z madž. csiga ‘polž’ in madž. föld ‘zemlja’. Črèšnjica (O11) ▸ nar. Čˈrẹšńicå, stand. Češnjica; Vas megye: Csrésznyicá; mtn manjšega zasebnega zemljišča v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. čˈrẹšńå ‘češnja’, stand. češnja ‘sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sadež’ s pripono -ica. Ⓚ Na tem zemljišču so rasle štiri velike češnje. Čna mlàka (S10) ▸ nar. ˈČnå mˈlåkå, stand. Črna mlaka; AO kataster: Cserna Mlaka, Vas megye: Csrná mláká, Fekete tói, vojaška izmera: Fekete tói, Crna Mlake, topografija: Fekete tói dűlő, GURM: Fekete-tó; mtn močvirnatega območja v gozdu v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčnå mˈlåkå, stand. črna mlaka, to pa iz prid. črn ‘ki je temne barve’ in občnega imena nar. mˈlåkå ‘jezero’, stand. mlaka ‘plitvejša kotanja s stoječo vodo’. Ⓚ Na podlagi legende naj bi se na tem območju v zemljo pogreznila cerkev. Dànistji bréjg (N10) ▸ nar. ˈDånsť bˈrẹːg, stand. Daniski breg; mtn hriba v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈdånsť bˈrẹːg, stand. daniski breg, to pa iz hišnega imena nar. ˈDånsť in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Djàuštje (S10) ▸ nar. ˈD̕åšťe, stand. Jelšje; mtn dela vasi v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima nar. ˈďåša, stand. jelša ‘drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi (lat. Alnus glutinosa)’, s pripono -je. Doléjnji kònac (P10) ▸ nar. Dọˈlẹːnj ˈkọnac, stand. Dolenji konec; Vas megye: Doléjnyi konác; mtn dela vasi v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. dọˈlẹːnj ˈkọnac, stand. dolenji konec, to pa iz prid. nar. dọˈlẹːnj, stand. dolenji ‘spodnji’ in sam. nar. ˈkọnac ‘del vasi’, stand. konec ‘predel, prostorsko najbolj oddaljen od središča’. Dolìca (P9) ▸ nar. Dọˈlicå, stand. Dolica; AO kataster: Dolicza; mtn v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena dol ‘dolina’ s pripono -ica. 106 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 107 GEORITEM 33 Dožína (O10) ▸ nar. Dọˈžiːnå, stand. Dožina; Vas megye: Dozsijná; mtn polja in gozda v Andovcih. Ⓘ Poimenovanje po hišnem imenu Dọˈžiːnåst. Dúga zêmla (N11) ▸ nar. ˈDuːga ˈzemlå, stand. Dolga zemlja; AO kataster: Duga Zemla, Vas megye: Dugá zëmlá, V dojgën, V dujgën, vojaška izmera: Duga Zemla, topografija: Hosszú rét, Hosszúföld; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈduːga ˈzemlå, stand. dolga zemlja, to pa iz prid. nar. ˈduːgi, stand . dolg in občnega imena nar. ˈzemlå ‘njiva’, stand. zemlja ‘zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi’. Ⓚ Uporabljajo tako slov. kot madž. mtn. → gl. Hòsu fld Feréncin kríž (O10) ▸ nar. Feˈrẹːncn kˈriːž, stand. Ferencin križ; Vas megye: Fëréncin krizs; mtn območja, kjer je stal križ, v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. feˈrẹːncn kˈriːž, stand. ferencin križ, to pa iz hišnega imena nar. Feˈrẹːncni in občnega imena nar. kˈriːž, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, položenih pravokotno drug čez drugega’. Ⓚ Križ je stal na območju, poimenovanem Feˈrẹːncinọ. Gičína (R9) ▸ nar. Giˈčiːna, stand. Ječina; AO kataster: Jecsina, Vas megye: Gyicsijná; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nejasno. Gjêzera (P10) ▸ nar. ˈG̕ezerå, stand. Jezera; Vas megye: Gyëzëvá; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈezero ‘jezero’, stand. jezero ‘večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko’. Ⓚ Na tem območju je bila vedno voda. Gdör êrdö (R10) ▸ nar. ˈGödör ˈerdö, stand. Gödor erdö; AO kataster: Lipoicza, Vas megye: Lipojcá, Gödörerdők, topografija: Gödör erdő, vojaška izmera: Gödör erdő, Lipoica, GURM: Lipojca; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. gödör ‘jama, kotanja’ in erdő ‘gozd’. Ⓚ Na tem območju rastejo lipe. → gl. Lìpojca Gràbe (R10) ▸ nar. Gˈråbe, stand. Grabe; AO kataster: Grabe, Vas megye: V grá- báj, Graba; mtn v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gˈråba ‘jama’, stand. graba ‘jarek, manjša ozka dolina’ < srvnem. grabe ‘jarek’. Grájka (P10) ▸ nar. Gˈrȧːjkå, stand. Grajka; Vas megye: Grájká; mtn polja in travnika v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gˈrȧːjkå ‘ograja’, stand. grajka ‘ograja’ (SSKP). 107 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 108 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Grés (O10) ▸ nar. Gˈrẹːs, stand. Gres; Vas megye: Grész; mtn dela vasi v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gˈrẹːs, stand. gres ‘pesek, prod’ (< srvnem. grieʒ ‘pesek, prod, grobo mleto žito’). Gǜščin ògrad (O10) ▸ nar. ˈG̕üščn ˈọgråd, stand. Güščin ograd; AO: kataster: Gyusky Ograd, Gyűsky Ograd, Vas megye: Gyüstyin ográd, Gyüstyin ograd, Gyski Ograd, Kigyóföldek, Gyüski Agrad, topografija: Kigyó földek, vojaška izmera: Kigyóföldek, Gyüski ograd; mtn travnikov v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈüščn ˈọgråd, stand. güščin ograd, to pa iz prid. Güščin (nejasno, verjetno iz hišnega imena) in občnega imena nar. ˈọgråd, stand. ograd ‘ograjen prostor, sadovnjak’. Hègvām fld (P10) ▸ nar. ˈXeˈvȧːm ˈföld, stand. Hegvam föld; vojaška izmera: Hegyvámföld, topografija: Hegyvámföldek; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nejasno. Hòsu fld (N11) ▸ nar. ˈHọsu ˈfölt, stand. Hosu föld; AO kataster: Duga Zemla, Vas megye: Dugá zëmlá, V dojgën, V dujgën, vojaška izmera: Duga Zemla, topografija: Hosszú rét, Hosszúföld; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. hosszu ‘dolg’, madž. föld ‘zemlja’. Ⓚ Uporabljajo tako slov. kot madž. mtn. → gl. Dúga zêmla Husási pòtok (R10) ▸ nar. Huˈsȧːs ˈpuotok, stand. Husasi potok; Vas megye: Huszászi-patak, Huszászi potok, GURM: Huszászi-patak; ime potoka v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze husasi potok, to pa iz madž. Huszaszi in potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Ⓚ To je uradno poimenovanje potoka, ki pa ga domačini niso uporabljali. Járek (R11) ▸ nar. ˈD̕ȧːrek, stand. Jarek; Vas megye: Gyárëk, Mádgyárká, Medjárko, Magyar, Medgyarke; ime potoka v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ďȧːrek, stand . jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Kámen (N10) ▸ nar. ˈKȧːmen, stand. Kamen; Vas megye: Kámán; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈkȧːmen ‘kamen’, stand. kamen ‘trda snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’. Kováčino (O11) ▸ nar. Kọˈvȧːčinọ, stand. Kovačino; Vas megye: Kovácsino, Kovácséknál; mtn v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz hišnega imena nar. Kọˈvȧːčini. Lèstarsko (O11) ▸ nar. Lèstarsko, stand. Lestarsko; Vas megye: Lëstárszko; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz hišnega imena nar. ˈLẹstårsk. Ⓚ Na tem območ- ju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. 108 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 109 GEORITEM 33 Lìpojca (R10) ▸ nar. ˈLipọjcå, stand. Lipovica; AO kataster: Lipoicza, Vas megye: Lipojcá, Gödörerdők, topografija: Gödör erdő, vojaška izmera: Gödör erdő, Lipoica, GURM: Lipojca; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena, dendronima lipa ‘košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti (lat. Tilia)’. Ⓚ Na tem območju rastejo lipe. → gl. Gdör êrdö Madjárke/Medjárke (R11) ▸ nar. Måˈďȧːrke/ Meˈďȧːrke, stand. Madžarke/Medžarke; AO kataster: Medjarko, vojaška izmera: Medgyarke, Megyarke, topografija: Magyar erdő; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Verjetno tvorjeno iz etnonima Madžar ‘pripadnik madžarskega naroda’ s pripono -ka. Malìnine (M11) ▸ nar. Måˈlinne, stand. Malinine; Vas megye: Máliná, Málnë, Málnás, Malne, topografija: Málnás; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občne-ga imena malina ‘murva drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad’ s pripono -ina. Ⓚ Na tem območju so rasle maline ‘murva’. Malja (O11) ▸ nar. Måˈlöjå, stand. Maloja; Vas megye: Málőjá, Mlőjá, vojaška izmera: Malue; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ Tip zemlje, sive barve, mešanica ilovice in peska. Mazévec (P10) ▸ nar. Måˈzẹːvec, stand. Mazevec; AO kataster: Mezővecz, Vas megye: Mezevëc, Mezővecz, Irtás, Mezevec, vojaška izmera: Mezevec, GURM: Mazevci, topografija: Irtás; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. mező ‘polje’, s pripono -evec. Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. Mejíca (O11) ▸ nar. Meˈjiːca, stand. Mejica; AO kataster: Megicza, Vas megye: Mëgicá, Mëjicá, Megicza, Csigaföld, Megica, vojaška izmera: Megica; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena meja ‘črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja’ s pripono -ica. Ⓚ Območje se nahaja blizu meje s sosednjo vasjo. Mǜzga (O10) ▸ nar. ˈMüzga, stand. Muzga; Vas megye: Müzgá; mtn močvirnatega območja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega nar. ˈmüzga ‘močvirje’, stand. muzga ‘tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti’ (< psl. * muzga ‘mokrota’). Na Kámlej (P11) ▸ nar. Na ˈKȧːmlej, stand. Na Kamnu; AO kataster: Na Kamley, Vas megye: Ná kámlëj, Ná kámlá, Na Kamley, Kövecses, Na Kamlej, vojaška izmera: Na Kamlei, Na Kamlej, topografija: Kövecses; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. na ˈKȧːmlej, stand. na kamnu, to pa iz občne-ga imena kamen ‘trda snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’ in predloga na. Ⓚ Ta polja so polna kamenja. 109 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 110 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Na Mìcino (R11) ▸ nar. Nå ˈMicinọ, stand. Na Micino; Vas megye: Ná nityino; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. nå ˈmicinọ, na micino, to pa verjetno iz hišnega imena *Micino in predloga na. Na Sòlskom (S10) ▸ nar. Na Sòlskom, stand. Na Solskem; Vas megye: Ná Szolszkom; mtn polja in gozda v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. na Sòlskom, stand. na solskom, to pa iz toponima nar. ˈSọlå in predloga na. Ⓚ Sola je ime sosednje vasi. Pod Žlàkon (N10) ▸ nar. Pọd Žˈlåkọn, stand. Pod Žlakom; Vas megye: Pod zlok; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. pọd žˈlåkọn, stand. pod žlakom, to pa iz občnega imena žlak ‘spodnji, nasuti rob’ (< srvnem. slac ‘širok jarek na vznožju vinske gorice, kamor odteka voda; pot; s poseko narejena čistina, jasa’) (ESSJ IV 2005, 462). Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. Rastìka (O10) ▸ nar. Råsˈtikå, stand. Hrastika; Vas megye: Rësztiká; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima hrast ‘veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom (lat. Quercus)’, s pripono -ika. Rìbnjak (P10) ▸ nar. ˈRibnjåk, stand. Ribnjak; Vas megye: Ribnyák; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena riba ‘vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi’ s pripono - njak. Ⓚ Območje se nahaja v bližini polja, imenovanega Jezera. Ridjàjca (O11) ▸ nar. Riˈďåjcå, stand. Rjavica; AO kataster: V Erjaiczy, Vas megye: V Rigyájcá, Vërjnicá, Vörös föld, vojaška izmera: Verjaice, Verjacej, topografija: Vërjnicá, Vörös föld; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Izpeljano iz prid. nar. riˈďȧːvi ‘rjav’, stand. rjav s pripono -ica. Séleš fldek (P11) ▸ nar. ˈSẹːleš ˈföldek, stand. Seleš földek; topografija: Széles földek; mtn v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. szeles ‘vetroven’ in föld ‘zemlja’. Stávlanca (R10) ▸ nar. Sˈtȧːvlåncå, stand. Stavljanica; Vas megye: Sztávláncá, Pihenő, Sztavlenica, vojaška izmera: Stavlenica, topografija: Pihenő. Ⓘ Izpeljano iz delež- niške oblike glagola stavljati ‘ustavljati’ in pripono -ica. Ⓚ To območje meji na sosednjo vas – tukaj so se ustavljali vojaki. Šǜrü êrdö (N11) ▸ nar. ˈŠürü ˈerdö, stand. Šürü erdö; topografija: Sűrű erdő, GURM: Sűrű-erdő; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. sűrű ‘gost’ in erdő ‘gozd’. 110 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 111 GEORITEM 33 Têlica (P9) ▸ nar. ˈTelicå, stand. Telica; AO kataster: Telicza; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Nejasno. Ùradalmi êrdök (O9) ▸ nar. ˈUrådålm ˈerdök, stand. Uradali erdök; Vas megye: Uradalmi-erdők, Tëlicá, Telicza, topografija: Uradalmi erdők; mtn gozda v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. uradalmi ‘gosposki’ in erdő ‘gozd’. Ⓚ Lastniki teh gozdov so bili v preteklosti grofi. Vágāš (R11) ▸ nar. Vágāš, stand. Vagaš; Vas megye: Vágós; mtn območja, kjer je bil nekdaj gozd v Andovcih. Ⓘ Prim. madž. vágás ‘poseka’. Vêška páut (P11) ▸ nar. ˈVeška ˈpaːt, stand. Vaška pot; Vas megye: Vëszká pot; mtn glavne poti v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈveška ˈpaːt, stand. vaška pot, ta pa iz prid. nar. ˈveški ‘vaški’, stand. vaški ‘nanašajoč se na vas’ (← vas ‘manjše naselje’) in samostalnika nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. V Dúgon (N10) ▸ nar. V ˈDuːgọn, stand. V Dolgem; Vas megye: V dojgën; mtn polja v Andovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne besedne zveze nar. v ˈduːgọn, stand. v dolgem, to pa iz prid. nar. ˈduːgi, stand . dolg in predloga v. Sakalovci (madž. Szakonyfalu) Bòrovnjāk kàmen (J8) ▸ nar. ˈBọrọvnjȧːk ˈkåmen, stand. Borovnjak kamen; AO kataster: Borovnyak Kamon, Vas megye: Boronyák komán, Borovnijak Kámon; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbọrọvnjȧːk ˈkåmen, stand. borovnjak kamen, to pa iz hišnega imena nar. ˈBọrọvnjȧːk in občnega imena nar. ˈkåmen ‘kamen’, stand. kamen ‘trda snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’. Cèlina (L3, K5) ▸ nar. ˈCielinå, stand. Celina; AO kataster: Cellina, Zelina, Vas megye: Alsó-Cëlina, Szpádnyá Cëjliná, Alsó Celina, Cëjliná, topografija: Alsó Celina, Felső Celina; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈcielinå, stand. celina ‘neobdelana zemlja’. Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. Cèsta (K5) ▸ nar. ˈCiestå, stand. Cesta; Vas megye: Ciësztá, Cesztá, Csësztá, topografija: Cseszta; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈciestå ‘pot, cesta’, stand. cesta ‘širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili’. Ⓚ Na tem območju so bili nekoč travniki, danes je poraslo z gozdom. 111 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 112 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Cigánjski bréjg (L4) ▸ nar. Ciˈgȧːńsk bˈrẹːk, stand. Ciganski breg; mtn dela vasi v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ciˈgȧːńsk bˈrẹːk, stand. ciganski breg, to pa iz prid. nar. ciˈgȧːńsk, stand. ciganski (← Cigan) in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Ⓚ Na tem območju stanujejo Romi. Djàmine (J6) ▸ nar. ˈD̕åmine (Tmn v ˈD̕åminȧ), stand. Jamine; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Morda nastalo iz občnega imena jama ‘v zemljo narejena vdolbina’ s pripono -ina. Dúga zèmla (L3) ▸ nar. ˈDuːgå ˈziemlå, stand. Dolga zemlja; AO kataster: Duga Zemla, Vas megye: Hosszu-fődeki ut, Dugá zámlá, Hosszu földek, vojaška izmera: Duga Zemla, Duga zemla, topografija: Hosszú földek; mtn polja v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈduːgå ˈziemlå, stand. dolga zemlja, to pa iz prid. nar. ˈduːgi, stand. dolg in občnega imena nar. ˈziemlå ‘njiva’, stand. zemlja ‘zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi’. Dúge njìve (K2) ▸ nar. ˈDuːge ˈńive, stand. Dolge njive; Vas megye: Hosszuak, Dugá nyivá, Alakjáról; mtn polja v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalni- ške besedne zveze nar. ˈduːge ˈńive, stand. dolge njive, to pa iz prid. nar. ˈduːgi, stand. dolg in občnega imena nar. ˈńiva, stand. njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’. Fája (K5) ▸ nar. ˈFȧːjå, stand. Faja; AO kataster: Faja, Vas megye: Fájá, Alsó Fájá, topografija: Alsó Faja, vojaška izmera: Faja; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. Gràba (M5) ▸ nar. Gˈråbȧ, stand. Graba; AO kataster: Graba, Vas megye: Grábá, Gödör, topografija: Gödör; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. gˈråbȧ ‘jama’, stand. graba ‘jarek, manjša ozka dolina’ < srvnem. grabe ‘jarek’. Grájka (K5) ▸ nar. Gˈrȧːjkȧ (Ted V gˈrȧːjkọ), stand. Grajka; AO kataster: Graika, Vas megye: Grájká, Graika, Grajka, topografija Grajka I, Grajka II; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena grajka ‘ograja’ (SSKP). Grájka pòtok (L4) ▸ nar. Gˈrȧːjkȧ ˈpuotọk, stand. Grajka potok; AO kataster: Graika Potok, GURM: Grajka-patak; ime potoka v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. gˈrȧːjkȧ ˈpuotọk, stand. grajka potok, to pa iz občnega imena nar. gˈrȧːjkȧ, stand. grajka ‘ograja’ in nar. puotọk ‘potok’, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. 112 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 113 GEORITEM 33 Háromhás tànja (M8) ▸ nar. ˈXȧːrọmˈxȧːs ˈtånjå, stand. Haromhas tanja; GURM: Háromháztanya; zaselek v Sakalovcih. Ⓘ Prim. madž. három ‘tri’, madž. ház ‘hiša’, madž. tanya ‘samostojna/osamljena domačija’. Járek (K3) ▸ nar. ˈD̕ȧːrek, stand. Jarek; Vas megye: Gödrös, Gyárëk Lankás; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Járek páut (K3) ▸ nar. ˈD̕ȧːrek ˈpaːt, stand. Jarek pot; Vas megye: Gödrösi ut, Gyárëk páut; mtn poti v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈďȧːrek ˈpaːt, stand. jarek pot, ta pa iz sam. nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’ in samostalnika nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Káut (L2) ▸ nar. ˈKaːt, stand. Kot; AO kataster: Kout, vojaška izmera: Sarok, Kedlics, Vas megye: Sarok, Káut, Kout; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈkaːt ‘kot’, stand. kot ‘manjše, ozko območje, predel’. Ⓚ Na tem območju so bili nekoč polja in travniki, danes je poraslo z gozdom. Labér (K4) ▸ nar. Låˈbẹːr, stand. Laber; mtn travnika v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. låˈbẹːr, stand. laber ‘grušč = ostrorobi odkrušeni kosi kam-nine’. Malǜj (M8) ▸ nar. Måˈlüj (Imn Måˈlüj, Med Na Måˈlüj), stand. Maluj; Vas megye: Málüjë türnyák; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nejasno. Ⓚ To je območje z ilovna-to zemljo, na katerem je raslo večinoma trnje. Mazéva (L2) ▸ nar. Måˈzẹːvå, stand. Mazeva; mtn v Sakalovcih. Ⓘ Prim. madž. mező ‘polje’, s pripono -eva. Na Kàmle (L5) ▸ nar. Nå ˈKåmlȧ, stand. Na Kamnu; Vas megye: Ná kámlá; mtn polja v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. nå ˈkåmlȧ, stand. na kamnu, to pa iz občnega imena kamen ‘trda snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’ in predloga na. Ⓚ Na tem območju je peščena zemlja. Na Trbešé / Tréjbeš (L4) ▸ nar. Nå Tbeˈšẹː (Tmn) (Ied Tˈrẹːbeš, Mmn Nå Tbeˈšȧːj), stand. Na Trebeše; AO kataster: Na Trebescy, Vas megye: Kis-Trejbes, Nagy-Trejbes, Trëjbës, Na Trejbesu, Irtások, vojaška izmera: Na Trebes; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. nå tbeˈšẹː, stand. na trebeše, to pa iz občnega imena nar. tˈrẹːbeš ‘krčevina’, stand. trebež ‘zemljišče, svet, s katerega 113 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 114 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd’ in predloga na. Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. Podràstek (K3) ▸ nar. Pọdˈråstek, stand. Podhrastek; AO kataster: Podbrafsztcek, Podbrafsztek, Na Podrafszteck, Na Podrofszteck, Vas megye: Podrásztëk, Podbrasztek, Töltyfali, vojaška izmera: Pod Rasztek, topografija: Tőlgyes; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima hrast ‘veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom (lat. Quercus)’, s pripono -ek in predpono pod. Ⓚ Na tem območju so bila nekoč polja, danes je poraslo z gozdom. Préjk Rába (L2) ▸ nar. Pˈrẹːk ˈRȧːbå, stand. Prek Rabe; Vas megye: Rábán tul, Prejk Rábá, Prech Raaba, topografija: Rábántúli; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. pˈrẹːk ˈrȧːbå, stand. prek rabe, to pa iz hidronima nar. ˈRȧːbå, stand. Raba in predloga prek. Ⓚ To območje se nahaja ob reki Rabi. Pri Potáuki (K3) ▸ nar. P Poˈtaːk, stand. Pri Potoku; Vas megye: Pri potoku, Patak mente, Prá potoyé, topografija: Patak mellett; mtn v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. p poˈtaːk, stand. pri potoku, to pa iz občne-ga imena potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’ in predloga pri. Pòpofska gáuška (L7) ▸ nar. ˈPọpọfskå ˈgaːškå, stand. Popovska gošča; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈpọpọfskå ˈgaːškå, stand. popovska gošča, to pa iz prid. nar. ˈpọpọfski, stand. popovski (← nar. ˈpọp, stand. pop ‘duhovnik’) in občnega imena nar. ˈgaːškå ‘gozd’, gošča ‘z gostim grmovjem in drevjem porasel svet’. Ⓚ Lastniki teh gozdov so bili nekdaj cistercijani iz Monoštra. Rába (L2) ▸ nar. ˈRȧːbå, stand. Raba; AO kataster: Raab Flus, topografija: Rába folyó, GURM: Rába; ime reke v Sakalovcih. Ⓘ Prevzeto prek romanskega refleksa Rābo iz antičnega poimenovanja te reke, ki je verjetno že indoevropskega, vendar neznanega izvora (Snoj 2009, 339). Sakaláufski pòtok (J6) ▸ nar. Såkåˈlaːfsk ˈpuotọk, stand. Sakalovski potok; Vas megye: Szákolovski potok, Ëkkëszdorf Póh, GURM: Szakony-patak; ime potoka v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. såkåˈlaːfsk ˈpuotọk, stand. sakalovski potok, to pa iz prid. nar. Såkåˈlaːfsk, stand. sakalovski (← Sakalovci) in nar. ˈpuotọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Stára šonžéta (K8) ▸ nar. Sˈtȧːrå šọnˈžẹːtå, stand. Stara senožet; AO kataster: Stavo Sennseta, vojaška izmera: Stara Sonseta, Vas megye: Öreg-rét, Sztárá szonzsejtá, 114 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 115 GEORITEM 33 Staro Senseta, topografija: Oreg rét; mtn travnika v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. sˈtȧːrå šọnˈžẹːtå, stand. stara senožet, to pa iz prid. nar. sˈtȧːri ‘star’ stand. star in sam. nar. šọnˈžẹːtå, stand. senožet ‘travnik’. Stávlanca (M6) ▸ nar. Sˈtȧːvlanca, stand. Stavljanica; AO kataster: Stüvlanicze, voja- ška izmera: Stavlanca, GURM: Sztavlanca, Vas megye: Sztávláncá, Stüvlanicz e; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Izpeljano iz deležniške oblike glagola stavljati ‘ustavljati’ in pripono -ica. Stmovec/Stnovec (K4) ▸ nar. Sˈtərmọvec/ Sˈtərnọvec, stand. Strmovec/ Strnovec; AO kataster: Strinovecz, topografija: Stemovec, vojaška izmera: Sternovec, Vas megye: Sztërnovëc, Szinovecz, GURM: Sztrnovec; mtn njiv in travnikov v Sakalovcih. Ⓘ Morda izpeljano iz prid. strm ‘ki se na kratki razdalji strmo vzpenja’ s pripono - ovec. → glej Strnovec (Dolnji Senik) Stǜdenec (L8) ▸ nar. Sˈtüdenec, stand. Studenec; Vas megye: Sztudánác; mtn območ- ja v gozdu, kjer je izvir. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. sˈtüdenec ‘vodnjak’, stand. studenec ‘manjši izvir vode’. Šùrka ledína (M6) ▸ nar. ˈŠurkå leˈdiːnå, stand. Široka ledina; Vas megye: Szurká Ládiná; mtn v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈšurkå leˈdiːnå, stand. široka ledina, to pa iz prid. nar. ˈšurki, stand. širok ‘ki ima razmeroma velik obseg’ in občnega imena nar. leˈdiːnå, stand. ledina ‘neobdelana zemlja, opuščena, s travo zarasla njiva’. Ⓚ To zemljišče so le kosili, niso ga pa obdelovali. Tnofca (K4) ▸ nar. ˈTnọfcȧ, stand. Trnovica; mtn v Sakalovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena trn ‘koničast izrastek pri lesnatih rastlinah’ s pripono -ovica. Váraška páut (L2) ▸ nar. ˈVȧːråškå ˈpaːt, stand. Varaška pot; Vas megye: Gothárdi ut; mtn poti v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvȧːråškå ˈpaːt, stand. varaška pot, ta pa iz prid. nar. ˈvȧːråški ‘mestni’, stand. varaški ‘nanašajoč se na mesto’ (← madž. város ‘mesto’) in samostalnika nar. ˈpaːt ‘pot, steza’, pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Véšci stǜdenec (L4) ▸ nar. ˈVẹːšc sˈtüdenec, stand. Vaški studenec; Vas megye: Véscsi sztudánác; mtn območja s studencem v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvẹːšc sˈtüdenec, stand. vaški studenec, to pa iz prid. nar. ˈvẹːšc, stand. vaški ‘nanašajoč se na vas’ (← vas ‘manjše naselje’) in občnega imena nar. sˈtüdenec ‘vodnjak’, stand. studenec ‘manjši izvir vode’. 115 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 116 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Vnja grájka (L3) ▸ nar. ˈVnjå gˈrȧːjkȧ, stand. Vrhnja grajka; Vas megye: Fölső- Cëlina, Vrnyá Grájká; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈvnjå gˈrȧːjkȧ, stand. vrhnja grajka, to pa iz prid. nar. ˈvnji ‘zgornji’, stand. vrhnji ‘ki je najvišje’ in občnega imena nar. gˈrȧːjkȧ ‘ograja’, stand. grajka ‘ograja’ (SSKP). Za Brgáun (K4) ▸ nar. Za Bˈgaːn, stand. Za Bregom; Vas megye: Zá brëk; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze za bregom, to pa iz občnega imena breg ‘nagnjen svet, strmina’ in predloga za. Zázda (J8) ▸ nar. ˈZȧːzdå, stand. Zazda; mtn gozda v Sakalovcih. Ⓘ Nejasno. Žìdofca/Žìdova (L8) ▸ nar. ˈŽidọfcȧ/ ˈŽidọvȧ, stand. Židovica/Židova; AO kataster: Sidovcsa, Vas megye: Zsidávcá, Zsida, Zsidovce. Ⓘ Izpeljano iz etnonima žid ‘pripadnik judovske vere’ s pripono -ovica. Žlebauvgje/Žléjbi (L8) ▸ nar. Žleˈbaːve/Žˈlẹːb (Mmn V Žleˈbȧːj), stand. Žlebo-vje/ Žlebi; AO kataster: Zslabovje, topografija: Zslabovje, Vas megye: Prá Zslábáj, Zslabovje, Zslabovje; mtn v Sakalovcih. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. žˈlẹːb, stand. žleb ‘podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov’ s pripono -ovje oz. z množinsko končnico - i. Slovenska ves (madž. Rábatótfalu), zaselek Monoštra (madž. Szentgotthárd) Àlšo árok (L2) ▸ nar. ˈÅlšọ ˈȧːrọk, stand. Alšo arok; Vas megye: Alsó-mezzei-vizá- rok; mtn potoka v Slovenski vesi. Ⓘ Prim madž. alsó ‘spodnji’ in madž. árok ‘jarek’. Bàbini járek (L2) ▸ nar. ˈBåbn ˈďȧːrek, stand. Babini jarek; Vas megye: Bábënë gyárëk; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbåbn ˈďȧːrek, stand. babini jarek, to pa iz prid. nar. ˈbåbn, stand. babini (< baba) in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Báutini bréjg (lokacija ni znana) ▸ nar. ˈBaːtin bˈrẹːg, stand. Botin breg; mtn v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbaːtin bˈrẹːg, stand. botini breg, to pa domnevno iz hišnega imena nar. ˈBaːtin in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Bikáufčica (O2) ▸ nar. Biˈkaːfčcå, stand. Bukovčica; AO kataster: Bikovcsicza, Bikôvcsicza; Vas megye: Bükkös, Bükovcsicá, Bikővcsicza, Bükkös, vojaška izmera: 116 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 117 GEORITEM 33 Bukovcica, topografija: Bükkös; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občne-ga imena, dendronima bukev ‘veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom (lat. Fagus sylvatica)’ s pripono - ovčica. Bìnkli (N2) ▸ nar. ˈBinkl (Red Z ˈBinklna), stand. Bintli; Vas megye: Binkli; mtn dela vasi v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈbinkl, stand. bintlji ‘vejalnik = stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu’. Ⓚ Na tem območju so imeli stroj, s katerim so nar. binklivali tj. vejali žito. Borovgjé (M3) ▸ nar. Bọrọvˈẹː, stand. Borovje; AO kataster: Borovgyé, vojaška izmera: Borovgye; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima bor ‘iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem (lat. Pinus)’, s pripono - ovje. Bréjg (M3) ▸ nar. Bˈrẹːg (Med na Bˈẹːj), stand. Breg; AO kataster: Brêg, Breg, vojaška izmera: Breg, Vas megye: Hëgy, Brëg, Breg, Hegy; mtn dela vasi v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Bǜče (M2) ▸ nar. ˈBüče (Števanovci: Ted ˈdẹːmọ v ˈBüčọ, Mmn ˈnọtr v ˈBüčaj), stand. Buče; AO kataster: Bücse; mtn dela vasi v Slovenski vesi in mtn doline v Števanovcih. Ⓘ Nejasno. Cèlina (M3) ▸ nar. ˈCielnå, stand. Celina; AO kataster: Czelhe, Célne, Vélke Czélne, Vas megye: Célná, Dou, Celne Dou, Czélna, topografija: Nagy Celna; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈcielnå, stand. celina ‘neobdelana zemlja’. Celìnka (M2) ▸ nar. Ceˈlinkå, stand. Celinka; Vas megye: Cëlinká, Czellina, topografija: Celinka; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. ˈcielnå, stand. celina ‘neobdelana zemlja’ s pripono - ka. Celìnka páut (M3) ▸ nar. Ceˈlinkå ˈpaːt, stand. Celinka pot; Vas megye: Cigánszká Páut, Cëlinká páut; mtn poti med njivami v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ceˈlinkå ˈpaːt, stand. celinka pot, ta pa iz občnega imena nar. ceˈlinkå, stand. celinka ‘neobdelana zemlja’ in občnega imena nar. ˈpaːt ‘steza, pot’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Cèrtjef (N2) ▸ nar. ˈCierťef, stand. Cerkev; Vas megye: Templom, Cerkev; mtn območ- ja pri cerkvi v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈcierťef ‘cerkev’, stand. cerkev ‘stavba, namenjena za krščansko bogoslužje’. 117 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 118 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Cimènt (M1) ▸ nar. Ciˈmẹnt, stand. Cement; Vas megye: Cëmënt; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ciˈmẹnt ‘beton’, stand. cement ‘drobno mlet gradbeni vezivni material iz žganih silikatov in aluminatov’. Ⓚ Območje ob Rabi, kjer so se kopali; tam je bil en zbetoniran del. Čùbini vh (N2) ▸ nar. ˈČubini ˈvx, stand. Čubin vrh; vojaška izmera: Tető (Vrh), mtn v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčubini ˈvx, stand. čubini vrh, to pa iz prid. čubini, kar je verjetno hišno ime nar. ˈČubini, in iz občnega imena nar. ˈvx ‘vrh’, stand. vrh ‘najvišja točka vzpetine’. Doléjnji pòtok (N2) ▸ nar. Dọˈlẹːń ˈpuotọk, stand. Dolenji potok; mtn potoka v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. dọˈlẹːń ˈpuotọk, stand. dolenji potok, to pa iz prid. nar. dọˈlẹːń ‘spodnji’, stand. dolenji ‘spodnji’ in nar. ˈpuotọk ‘potok’, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Dúga njìva (O1) ▸ nar. ˈDuːgå ˈńivå, stand. Dolga njiva; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈduːgå ˈńivå, stand. dolga njiva, to pa iz prid. nar. ˈduːgi, stand. dolg in občnega imena nar. ˈńivå ‘njiva’, stand. njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’. Fàluvègi kêrest (N1) ▸ nar. ˈFåluˈvẹg ˈkerest, stand. Faluvegi kerest; mtn dela vasi v Slovenski vesi. Ⓘ Prim. madž. falu ‘vas’, madž. veg ‘konec’, madž. kereszt ‘križ’ = ‘križ na koncu vasi’. Gábergje (M2) ▸ nar. ˈGȧːbere, stand. Gaberje; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena, dendronima gaber ‘gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom (lat. Carpinus)’, s pripono - je. Goréjnji kríž (M2) ▸ nar. Gọˈrẹːń kˈriːž, stand. Gorenji križ; Vas megye: Fölsőkërëszt, Gorényë krizs; mtn območja v Slovenski vesi, na katerem stoji križ. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. gọˈrẹːń kˈriːž, stand. gorenji križ, to pa iz prid. nar. gọˈrẹːń, stand. gorenji (← gor) in nar. kˈriːž ‘križ’, stand. križ ‘naprava iz dveh tramov, pravokotno položenih drug čez drugega’. Goréjnji pòtok (N2) ▸ nar. Gọˈrẹːń ˈpuotọk, stand. Gorenji potok; Vas megye: Fölső- patak, Gorényë pótok, GURM: Kis-patak; mtn potoka v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. gọˈrẹːń ˈpuotọk, stand. gorenji potok, to pa iz prid. nar. gọˈrẹːń, stand. gorenji (← gor) in nar. ˈpuotọk ‘potok’, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. 118 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 119 GEORITEM 33 Gospòčka mazéva (O1) ▸ nar. Gọsˈpọčkå måˈzẹːvå, stand. Gosposka mazeva; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. gọsˈpọčkå måˈzẹːvå, gospočka mazeva, to pa iz prid. nar. gọsˈpọčki, stand. gospočki (← gospod ‘gospodar, lastnik zemlje’) in občnega imena mazeva (← madž. mező ‘polje’ s pripono - eva). Gospòčko (O1) ▸ nar. Gọsˈpuočkọ, stand. Gosposko; AO kataster: Goszpodn Czélne, Vas megye: Gászpodnë Célná, Gaszpodna, Alsó Célna, Gaszpod, vojaška izmera: Goszpodne Celne; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena gospod ‘gospodar, lastnik zemlje’. Gràbica (M1) ▸ nar. Gˈråbicå, stand. Grabica; mtn v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena graba ‘jarek, manjša ozka dolina’ < srvnem. grabe ‘jarek’ s pripono -ica. Grájka/Grájke (N1) ▸ nar. Gˈrȧːjka/ Gˈrȧːjke (Med na Gˈrȧːje), stand. Grajka/Grajke; AO kataster: Graika, Gráike, Duge Graike, Krátke Gráike, Markôvne Graike, Vas megye: Grájkë, Dugë Grájkë, Hosszú, Krátkë grájkë, vojaška izmera: Duga Grajka, GURM: Grajka-erdő; mtn polja in travnika v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občne-ga imena nar. gˈrȧːjka ‘ograja’, grajka ‘ograja’ (SSKP). Járak (M3) ▸ nar. ˈG̕ȧːrak, stand. Jarek; AO kataster: Gyárek, Gyarkôve, Vas megye: Gödrös, Gyárëk, Gyárková, Völgy, Kizs-völgy, Málë gyárëk, AO kataster: Gyarek, Gyarkôve, topografija: Kisvölgy, vojaška izmera: Gyarek, Gyarkova. Ⓘ Nastalo iz občne-ga imena nar. ˈȧːrak ‘jarek’, jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Kêrefld (N2) ▸ nar. ˈKereˈfölt (Med nå ˈKereˈföldȧ), stand. Kereföld; AO kataster: Kerefőld, Vas megye: Kerek-föld, Tyëráföld, Kereföld, Kerekföld, vojaška izmera: Tyeraföld; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Prim. madž. kerek ‘okrogel’ in madž. föld ‘zemlja’. Kováčini bréjg (M3) ▸ nar. Kọˈvȧːčin bˈrẹːg, stand. Kovačin breg; Vas megye: Kovácsin brëk, Kovácsin Breig, Kovácsi h; mtn travnika v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. kọˈvȧːčin bˈrẹːg, stand. kova- čini breg, to pa verjetno iz hišnega imena nar. Kọˈvȧːčin in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Lájčur (M1) ▸ nar. ˈLȧːjčur (Med na ˈLȧːjčurȧ), stand. Lajčur; Vas megye: Lájcsur; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Verjetno nastalo iz nem. Reitschule ‘jahalna šola’ z disi-milacijo r– r (* rajčur) > r– l (lajčur). Ⓚ Območje se nahaja blizu Rabe, kjer so se kopali. 119 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 120 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Lájčursko (N2) ▸ nar. ˈLȧːjčurskọ, stand. Lajčursko; Vas megye: Lájcsurszkó; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. ˈlȧːjčur s pripono -sko. Ⓚ Na tem območju so vojaki imeli konje. Léjskovec (N4) ▸ nar. ˈLẹːskọvac, stand. Leskovec; AO kataster: Leszkovecz, Vas megye: Lëszkovëc, Leiszkoven; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občne-ga imena, dendronima leska ‘grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami (lat. Corylus avellana)’, s pripono - ovec. Lǜžarsko (O2) ▸ nar. ˈLüžarskọ (Med nå ˈLüžarskọn), stand. Lužarsko; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nejasno. Màjtjini bréjg (L2) ▸ nar. ˈMåjťin bˈrẹːg, stand. Majkin breg; mtn dela vasi v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmåjťin bˈrẹːg, stand. majkin breg, to pa verjetno iz hišnega imena nar. ˈMåjťin in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Patrìčini léjs (M3) ▸ nar. Påtˈričin ˈlẹːs, stand. Patričin les; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. påtˈričin ˈlẹːs, stand. patričin les, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * Påtˈričin in občnega imena nar. ˈlẹːs ‘gozd’, stand. les. Pòd Láu (M2) ▸ nar. Pòd Láu, stand. Pod Lo; AO kataster: Pod Lojom, Lou, voja- ška izmera: Pod Lojom, Lou, Vas megye: Alsómezző, Láu, Lou, Alsó me, Lou; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Nejasno. Prcl (N3) ▸ nar. Pˈcöl, stand. Pricol; mtn gozda in polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne besedne zveze nar. pˈcöl, to pa iz občnega imena nar. ˈcöl (← nem. Zoll ‘carina, mitnina’) in predloga nar. p, stand. pri. Pr Sòbore (M2) ▸ nar. P ˈSọbọrȧ, stand. Pri soboru; Vas megye: Hősök szobra; mtn območja ob spomeniku v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predlo- žne besedne zveze nar. p ˈsọbọrȧ, stand. pri soboru, to pa iz občnega imena nar. ˈsọbọr ‘kip’ (← prim. madž. szobor ‘kip’). Pǜngrica (N2) ▸ nar. ˈPüngrcå, stand. Pungrica; Vas megye: Püngricá; mtn poti v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. ˈpüngråd ‘sadovnjak’ (← bav. srvnem. poum(gart) ‘drevesnica’) s pripono -ica. Ⓚ Ta pot povezuje Slovensko ves in Števanovce. 120 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 121 GEORITEM 33 Rábina vìlica (M1) ▸ nar. ˈRȧːbnå ˈvilcå, stand. Rabina ulica; Vas megye: Rábëná vilcá; mtn poti v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈrȧːbnå ˈvilcå, stand. rabina ulica, to pa iz prid. nar. ˈRȧːba ‘hidronim’, stand. raba in nar. ˈvilcå ‘ulica’. Rìgo hêgj (M2) ▸ nar. ˈRigọ ˈxe (Med nå ˈRigọ ˈxe), stand. Rigo hegj; Vas megye: Rigó- hëgy, mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Prim. madž. rigo ‘kos; vrsta ptiča’ in madž. hegy ‘gora’. Skláuščini bréjg (M2) ▸ nar. Skˈlaːščin bˈrẹːg, stand. Skloščin breg; mtn v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. skˈlaːščin bˈrẹːg, stand. skloščin breg, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * Skˈlaːščin, stand. Skloščini in iz občnega imena nar. bˈrẹːg ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Šonžéte (N1) ▸ nar. Šọnˈžẹːte, stand. Senožeti; AO kataster: Sunzsete; mtn travnikov v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. šọnˈžẹːta ‘travnik’, stand. senožet ‘travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto’. Vájetno vêje (N4) ▸ nar. ˈVȧːjetno ˈveje, stand. Vajetno veje; Vas megye: Rőzse-föld, Vájátno véjë, Vagetno Veje, Rőzseföld, vojaška izmera: Vajelne Veja, Vagetno veja, Vagetna Veja, topografija: Rőzseföld; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvȧːjetno ˈveje ‘suhljad, dračje’. Váraški léjs (O4) ▸ nar. ˈVȧːrašk ˈlẹːs, stand. Varaški les; AO kataster: Váraski Lêsz, Vas megye: Város-erdő, Váráské lësz, Váraski Lés, vojaška izmera: Városki Lesz, topografija: Város erdő; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvȧːrašk ˈlẹːs, stand. varaški les, ta pa iz prid. nar. ˈvȧːrašk ‘mestni’, stand. varaški ‘nanašajoč se na mesto’ (← madž. város ‘mesto’) in samostalnika nar. ˈlẹːs ‘gozd’. Ⓚ Gozd v smeri Monoštra. Vèška gáušča (N4) ▸ nar. ˈVieškå ˈgaːščå, stand. Vaška gošča; Vas megye: Községi-erdö, Vinorávno, Vinoravnó, Községi, topografija: Községi; mtn gozda v Slovenski vesi. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvieškå ˈgaːščå, stand. vaška gošča, ta pa iz prid. nar. ˈvieški ‘vaški’, stand. vaški ‘nanaša-joč se na vas’ (← vas ‘manjše naselje’) in samostalnika nar. ˈgaːščå ‘gozd’, stand. gošča ‘z gostim grmovjem in drevjem porasel svet’. Židáufce (O4) ▸ nar. Žiˈdaːfce, stand. Židovice; AO kataster: Zsidouvcze, vojaška izmera: Zsidovce, topografija: Zsidai határra, Vas megye: Zsidai határra, Zsidovcë, Zsidovcze, GURM: Zsidai-határra; mtn polja v Slovenski vesi. Ⓘ Izpeljano iz etnonima žid ‘pripadnik judovske vere’ s pripono -ovica. 121 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 122 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Dolnji Senik (madž. Alsószölnök) Bàtjāni grǜnt (J2) ▸ nar. ˈBåťȧːn gˈrünt, stand. Batthany grunt; Vas megye: Goszpocskë gründ, Hërscofcfëld; mtn gozda in polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbåťȧːn gˈrünt, stand. batthany grunt, to pa iz priimka Batthany in občnega imena nar. gˈrünt ‘posestvo’ (< srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’). Ⓚ Lastnik tega zemljišča je bil nekdaj grof Batthany. → gl. Gòspočki grǜnt Bìrka tànja (H7) ▸ nar. ˈBirkå ˈtånjå, stand. Birka tanja; topografija: Birkatanya, Vas megye: Sáfëlhóf, Cselin Schafhof, Birkatanya; mtn gozda na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbirkå ˈtånjå, stand. birka tanja, pri čemer prim. madž. birka ‘ovca’ in madž. tanya ‘samotna kmetija’. Ⓚ Na tem posestvu je bilo nekdaj med 500 in 600 ovc, lastnikov družine Göc. Bródi/Pródi (H5) ▸ nar. Bˈrọːd/Pˈrọːd, stand. Brodi/Prodi; AO kataster: Brady Szebritz, Prodi, Vas megye: Bródi, Bredy Szebritz Prot. szerint Brodi, topografija: Bródi; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Bùhbrùn (H4) ▸ nar. ˈBuxˈbrun, stand. Buhbrun; AO kataster: Buchbrun, Vas megye: Puhbrun, Buchbrun, Bükkuti, topografija: Bükkuti; mtn na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz nar. ˈbuxˈbrun, stand. Buhbrun (← prim. nem. Buche ‘bukev’, prim. nem. Brunn ‘vodnjak’). Cigájnski bréjg (I3) ▸ nar. Ciˈgȧːjnsk bˈrẹːk, stand. Ciganski breg; Vas megye: Cigájnë Vejg; mtn hriba na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ciˈgȧːjnsk bˈrẹːk, stand. ciganski breg, to pa iz prid. nar. ciˈgȧːjnsk, stand. ciganski (← Cigan) in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. → gl. Làkatoš dòmb Cln (H5) ▸ nar. ˈCöln, stand. Cöln; AO kataster: Gross Zelln, Vas megye: Grósz Cöln, Nagymező, topografija: Nagymező; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občne-ga imena nar. ˈcöln, stand. cöln < prim. nem. Zoll ‘carina, mitnina’. → gl. Vêlka njìva Čàlin (I4) ▸ nar. ˈČålin, stand. Čalin; AO kataster: Cselin Szebritz, Cselin Schafhof, Cselin Lokey, Vas megye: Csáling, Csáling Loháj, Cselin Lokey, topografija: Celin dűlő; mtn gozda na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nejasno. → gl. Lohàj Čàlinji potòk (I5) ▸ nar. ˈČålinj pọˈtọk, stand. Čalinji potok; Vas megye: Csálin Póh, Csálinyë potok; mtn potoka na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske 122 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 123 GEORITEM 33 samostalniške besedne zveze nar. ˈčålinj pọˈtọk, stand. čalinji potok, to pa iz prid. nar. ˈčålinj, stand. čalinji (← Čalin) in nar. pọˈtọk ‘potok’, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Gìgla/Kǜkla (J4) ▸ nar. ˈGiglå/ˈKüklå, stand. Gigla/Kukla; AO kataster: Gygla, Gyglu, Vas megye: Küklá, Gyilkos me, Küklë Vejg, topografija: Gyilkos; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastanek mtn morda povezan z madž. gyilkol ‘ubijati’. Ⓚ Na tem območ- ju je bil nekdaj nekdo ubit. Gc majòr (H7) ▸ nar. ˈGöc maˈjọr, stand. Göc major; Vas megye: Göc-major; mtn gozda na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈgöc maˈjọr, stand. göc major, to pa iz hišnega imena Göc in občnega imena nar. maˈjọr ‘domačija’. Ⓚ Na tem posestvu je nekdaj živela bogata družina z veliko ovcami. Gòspočki grǜnt (J2) ▸ nar. ˈGọspọčk gˈrünt, stand. Gosposki grunt; Vas megye: Goszpocskë gründ, Hërscofcfëld; mtn gozda in polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈgọspọčk gˈrünt, stand. gosposki grunt, to pa iz prid. nar. ˈgọspọčk, stand. gosposki (← gospod ‘gospodar, lastnik zemlje’) in občnega imena nar. gˈrünt ‘posestvo’ (< srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’). Ⓚ Lastnik tega zemljišča je bil nekdaj grof Batthany. → gl. Bàtjāni grǜnt IČ AŽ GERŠTj MA Slika 31: Smerokaz z ledinskim imenom. 123 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 124 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Kìnčeš êrdö (J6) ▸ nar. ˈKinčẹš ˈerdö, stand. Kinčeš erdö; topografija: Kinces erdő, Vas megye: Kincsës-erdő; mtn gozda na Dolnjem Seniku. Ⓘ Prim. madž. kincses ‘zakladen’ in madž. erdő ‘gozd’. Kìš gdör (J5) ▸ nar. ˈKiš ˈgödör, stand. Kiš gödör; topografija: Kisgödör; mtn na Dolnjem Seniku. Ⓘ Prim. madž. kis ‘majhen’ in madž. gödör ‘jama’. Kólič (H4) ▸ nar. ˈKọːlč, stand. Količ; Vas megye: Kodlics; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Kólič véjg (H4) ▸ nar. ˈKọːlč ˈvẹːjk, stand. Količ veg; Vas megye: Kodlics Vejg; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈkọːlč ˈvẹːjk, stand. količ veg, to pa iz nar. ˈkọːlč, stand. količ (< nejasno) in samostalnika nar. ˈvẹːjk, stand. veg (← nem. Weg ‘pot’). Làkatoš dòmb (I3) ▸ nar. ˈLåkåtọš ˈdọmb, stand. Lakatoš domb; Vas megye: Slosszë Rigl, Lakatos do, topografija: Lakatos domb, GURM: Lakatos-domb; mtn hriba na Dolnjem Seniku. Ⓘ Prim. madž. lakatos ‘ključavničar’ in madž. domb ‘grič’. → gl. Cigájnski bréjg Loháj (H3) ▸ nar. Lọˈxȧːj, stand. Lohaj; AO kataster: Lohey, Vas megye: Loháj, Loháj Vejg, topografija: Lohaj, GURM: Lohaj; mtn gozda na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nejasno. → gl. Čàlin Mála loháj (I2) ▸ nar. ˈMȧːla lọˈxȧːj, stand. Mala lohaj; Vas megye: Málá loháj, Méretéről; mtn na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmȧːla lọˈxȧːj, stand. mala lohaj, to pa iz prid. nar. ˈmȧːli ‘majhen’, stand. mali in samostalnika nar. lọˈxȧːj, stand. lohaj (< nejasno). Njìfčica (H4) ▸ nar. ˈŃifčicå, stand. Njivičica; AO kataster: Nifczicza, Vas megye: Nyifcsicá, Mifczicza, Kisszántók, topografija: Kis szántók; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’ s pripono -čica. Njìvi (I5) ▸ nar. ˈŃiv, stand. Njivi; Vas megye: Nyivë, Első me, Nyivë Vejg; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈńiv, stand. njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’. Potòk (J3) ▸ nar. Pọˈtọk, stand. Potok; Vas megye: Patak szër, Póhstroszn, Póhgoszn; ime potoka na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. pọˈtọk ‘potok’, potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. 124 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 125 GEORITEM 33 Préjk Rába (I2) ▸ nar. Pˈrẹːk ˈRȧːbå, stand. Prek Raba; AO kataster: Preck Raaba, Raabacker, Vas megye: Prék Rábá, Rábántúli me, topografija: Rábántúli mező; mtn polja in travnikov na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne zveze nar. ˈprẹːk ˈrȧːbå, stand. prek raba, to pa iz hidronima Raba in predloga prek. Pve njìve (I5) ▸ nar. ˈPve ˈńive, stand. Prve njive; topografija: Elsőmező; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈpve ˈńive, stand. prve njive, to pa iz prid. nar. ˈpvi, stand. prvi in občnega imena nar. ˈńiva ‘njiva’, stand. njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’. Próder gràba (lokacija ni znana) ▸ nar. Pˈrọːder gˈråbå, stand. Proder graba; mtn na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. próder gràba, stand. proder graba, to pa iz sam. proder (< nejasno) in sam. nar. gˈråbå ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Rába (I2) ▸ nar. ˈRȧːbå, stand. Raba; Vas megye: Rába, Rábá, Ráb, Raab Flusz, GURM: Rába; ime reke na Dolnjem Seniku. Ⓘ Prevzeto prek romanskega refleksa Rābo iz antičnega poimenovanja te reke, ki je verjetno že indoevropskega, vendar neznanega izvora (Snoj 2009, 339). Rêndeš mêzö (H8) ▸ nar. ˈRendeš ˈmezö, stand. Rendeš mezö; Vas megye: Cöln, Rendes me, topografija: Rendes mező; mtn dela naselja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Prim. madž. rendes ‘pravilen, urejen’ in madž. mező ‘polje’. Sakaláufski pòtok (J6) ▸ nar. Såkåˈlaːfsk ˈpọtọk, stand. Sakalovski potok; Vas megye: Szákolovski potok, Ëkkëszdorf Póh, GURM: Szakony-patak; ime potoka na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. såkåˈlaːfsk ˈpọtọk, stand. sakalovski potok, to pa iz prid. nar. såkåˈlaːfsk, stand. sakalovski (← Sakalovci) in nar. ˈpọtọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Senìški potòk (I4) ▸ nar. Seˈnišk poˈtọk, stand. Seniški potok; AO kataster: Ober Zemminger Bach, Vas megye: Fölsőszölnöki-patak, Óbërcémik Póh, GURM: Szölnöki-patak; ime potoka na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. seˈnišk poˈtọk, stand. seniški potok, to pa iz prid. seˈnišk, stand. seniški (← Senik) in nar. poˈtọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Stári háj (H5) ▸ nar. Sˈtȧːr ˈxȧːj, stand. Stari haj; AO kataster: Staraheu, Vas megye: Sztároháj, Trëjzsuzsét, Starahen, Öreg, topografija: Öreg legelő, GURM: Sztarihaj; mtn gozda na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. sˈtȧːr ˈxȧːj, stand. stari haj, to pa iz prid. nar. sˈtȧːr, stand. stari in občnega 125 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 126 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja imena nar. ˈxȧːj *‘travnik’, stand. haj (← morda iz nem. Heu ‘seno’. Ⓚ Nekdaj so na tem območju bila polja, danes je poraslo z gozdom. Stnovec (I3) ▸ nar. Sˈtnọvec, stand. Strnovec; Vas megye: Tërnovác; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Morda izpeljano iz prid. nar. * sˈtn, stand. strm ‘ki se na kratki razdalji strmo vzpenja’ s pripono - ovec. → glej Strnovec (Dolnji Senik) Svìnski potòk (J2) ▸ nar. Sˈvinsk poˈtọk, stand. Svinjski potok; Vas megye: Disznó- patak, Száopóh, Szvinszki potok, Sau Bach; mtn potoka na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. sˈvinsk poˈtọk, stand. svinjski potok, to pa iz prid. nar. sˈvinsk, stand. svinjski (← svinja ‘samica prašiča’) in nar. poˈtọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Tànja mêzö (H7) ▸ nar. ˈTånjå ˈmezö, stand. Tanja mezö; Vas megye: Sëliscsá, Silischtsch, Tanyamező, topografija: Tanya mező; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈtånjå ˈmezö, stand. tanja mezö, to pa iz sam. nar. ˈtånjå, stand. tanja (madž. tanya ‘samotna kmetija’) in nar. ˈmezö, stand. mezö ‘polje’. Vêlka njìva (H5) ▸ nar. ˈVelkå ˈńivå, stand. Velika njiva; AO kataster: Gross Zelln, Vas megye: Grósz Cöln, Nagymező, topografija: Nagymező; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvelkå ˈńivå, stand. velika njiva, to pa iz prid. nar. ˈvelki ‘velik’, stand. velik in občnega imena nar. ˈńivå, stand. njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’. → gl. Cln Vêlka loháj (I4) ▸ nar. ˈVelkå lọˈxȧːj, stand. Velika lohaj; Vas megye: Grósz Loháj; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besedne zveze nar. ˈvelkå lọˈxȧːj, stand. velika lohaj, to pa iz prid. nar. ˈvelki ‘velik’, stand. velik in občnega imena nar. lọˈxȧːj, stand. lohaj (< nejasno). Vorìšče (I2) ▸ nar. Vọˈrišče, stand. Vorišče; Vas megye: Voriscse, Szögmező, topografija: Szögmező; mtn polja na Dolnjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Gornji Senik (madž. Felsőszölnök) Balàškin kròšeu (lokacija na sliki 35) ▸ nar. Båˈlåškn kˈrọše, stand. Balaškin kro- šelj; Vas megye: Báláskin krosëo; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. båˈlåškn kˈrọše, stand. balaškin krošelj, to pa iz hišnega imena nar. Båˈlåškni in občnega imena nar. kˈrọše ‘skupina hiš’, stand. krošelj (< morda v zvezi s stand. okrešelj ‘krog, okraj’). 126 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 127 GEORITEM 33 Balàškina gràba (E9) ▸ nar. Båˈlåšknå gˈråbå, stand. Balaškina graba; Vas megye: Báláskiná grábá, Balaskon jarek; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. båˈlåšknå gˈråbå, stand. bala- škina graba, to pa iz hišnega imena nar. Båˈlåškni in sam. nar. gˈråbå ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Balàškin járek (E9) ▸ nar. Båˈlåškn ˈďȧːrek, stand. Balaškin jarek; AO kataster: Baloskin jarek; mtn potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. Båˈlåškn ˈďȧːrek, stand. balaškin jarek, to pa iz hišnega imena nar. Båˈlåškni in sam. nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘grapa, jarek’. Bàrkonja (B11) ▸ nar. ˈBårkọnjå, stand. Barkonja; AO kataster: Boukornyo, Vas megye: Borkonyá, Bárkonyá, Bonkornyo; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Bazékina páut (G9) ▸ nar. Båˈzẹːknå ˈpåːt, stand. Bazekina pot; Vas megye: Bazékiná páut; mtn poti na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. båˈzẹːknå ˈpåːt, stand. bazekina pot, ta pa iz hišnega imena nar. Båˈzẹːkni in občnega imena nar. ˈpåːt ‘steza, pot’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Bêgnjec (F7) ▸ nar. ˈBegnjec, stand. Begnjec; AO kataster: Begyen, Vas megye: Bëgynyëc, Bëdnyëc, Begyen; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Béka váraš (H9) ▸ nar. ˈBẹːkå ˈvȧːråš, stand. Beka varaš; Vas megye: Békaváros; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz besedne zveze nar. ˈbẹːkå ˈvȧːråš ← prim. madž. béka ‘žaba’, madž. város ‘mesto’. Bòslin ògrad (H8) ▸ nar. ˈBọsln ˈọgråt, stand. Boslin ograd; AO kataster: Bofzlin Ograd, Vas megye: Boszlin ográd, Ograde, topografija: Boszlin ograd; mtn travnikov in polja na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈbọsln ˈọgråt, stand. boslin ograd, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * ˈBọsln in občnega imena nar. ˈọgråt ‘sadovnjak, vrt’, stand. ograd ‘ograjen prostor’. Brêzden (E12) ▸ nar. Bˈrezden, stand. Brezden/Brezdem; AO kataster: Brezdem, Vas megye: Brëzdën, Brëzdin, topografija: Brezdin; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno, morda v zvezi s stand. brezdno ‘prepad, globel’. Brêzden pòtok (E12) ▸ nar. Bˈrezden ˈpọtọk, stand. Brezden/Brezdem potok; AO kataster: Brezdem Bach; ime potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske 127 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 128 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja samostalniške besedne zveze nar. bˈrezden ˈpọtọk, brezden/brezdem potok, to pa iz sam. nar. bˈrezden, stand. brezden/brezdem (< nejasno) in nar. ˈpọtọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Brgláš (E11) ▸ nar. Bgˈlȧːš, stand. Brglaš; AO kataster: Brngylas; mtn travnika na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Cigàjnska gràba (C12) ▸ nar. Ciˈgåjnskå gˈråbå, stand. Ciganska graba; Vas megye: Cigányszká grábá; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ciˈgåjnskå gˈråbå, stand. ciganska graba, to pa iz prid. nar. ciˈgåjnski, stand. ciganski ← Cigan ‘pripadnik etnične skupine’ in sam. nar. gˈråbå ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Ⓚ Na tem območju danes ne živijo Romi. Cǜrek (A11) ▸ nar. ˈCürek, stand. Curek; Vas megye: Cirëk, mtn območja, kjer izvira potok na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈcürek ‘curek’, stand. curek ‘strnjen, ozek tok tekočine’. Ⓚ Izvir se uradno imenuje ˈBåťȧːn fọˈrȧːš, ker so ga tako poimenovali vojaki. Čárdašin kríž (F10) ▸ nar. ˈČȧːrdåšn kˈriːš, stand. Čardašin križ; Vas megye: Csárdásin krizs; mtn območja, kjer stoji križ na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčȧːrdåšn kˈriːš, to pa iz prid. nar. ˈčȧːrdåšn, tvorjeno iz hišnega imena nar. ˈČȧːrdåš in občnega imena nar. kˈriːš ‘križ’, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, položenih pravokotno drugi čez drugega, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva’. Čêlin járek (H9) ▸ nar. ˈČeln ˈďȧːrek, stand. Čelin jarek; Vas megye: Csëlin gyá- rëk; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčeln ˈďȧːrek, to pa iz sam. nar. ˈčeln (< nejasno) in občnega imena nar. ˈďȧːrek, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Čêlin páut (I9) ▸ nar. ˈČeln ˈpåːt, stand. Čelin pot; Vas megye: Csëlinszká páut; mtn poti na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈčeln ˈpåːt, ta pa iz sam. nar. ˈčeln (< nejasno) in občnega imena ˈpåːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Čelína (I9) ▸ nar. Čeˈliːnå, stand. Čelina; AO kataster: Cselina; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastanek mtn morda v zvezi z občnim imenom celina ‘neobdelana zemlja’. Čêpinska páut (F11) ▸ nar. ˈČepinskå ˈpåːt, stand. Čepinska pot; Vas megye: Csëpinszká páut, Vëská páut; mtn poti na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoi-128 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 129 GEORITEM 33 menske samostalniške besedne zveze nar. ˈčepinskå ˈpåːt, ta pa iz prid. nar. ˈčepinski (← toponim Čepinci) in občnega imena nar. ˈpåːt ‘pot, steza’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Ⓚ Ta pot vodi proti kraju Čepinci. Čètinje (H9) ▸ nar. ˈČẹtinje, stand. Četinje; Vas megye: Csëlin málá polouvná, topografija: Csetinye mala polovna; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Čklen (B13) ▸ nar. ˈČklen, stand. Črklen; AO kataster: Cserklen, topografija: Cserklen, Vas megye: Csërklën, Csërkln; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno. Čna bǜkonja (G7) ▸ nar. ˈČnå ˈbükọnjå, stand. Črna bukovnja; AO kataster: Bűkonia Begycnyiti, Vas megye: Málá csrná bükonyá, Csrná bükonyá, topografija: Cserna bükonya; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnoimenske samostalniške besedne zveze, nar. ˈčnå ˈbükọnjå, to pa iz prid. nar. ˈčn in nar. ˈbükọnjå, tj. dendronima bukev ‘veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom (lat. Fagus sylvatica)’, s pripono -nja. Devìcin dáu (F11) ▸ nar. Deˈvicn ˈdåː, stand. Devicin dol; AO kataster: Diviczin v Fararin Dou; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. deˈvicn ˈdåː, stand. devicin dol, to pa iz hišnega imena nar. Deˈvicni in občnega imena nar. ˈdåː ‘dolina’, stand. dol ‘dolina’. Ⓚ To ozemlje je bilo nekdaj v cerkveni lasti. Devìcin járek (A11) ▸ nar. Deˈvicn ˈďȧːrek, stand. Devicin jarek; AO kataster: Dővőcsin jarek, Vas megye: Divicin gyárëk; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. deˈvicn ˈďȧːrek, stand. devicin jarek, to pa iz hišnega imena nar. Deˈvicni in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Djánke (F8) ▸ nar. ˈD̕ȧːnke, stand. Janke; AO kataster: Janke, Vas megye: Gyánkë, Janke; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nejasno, morda v zvezi z občnim imenom janka ‘krilo, žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa’. Dráfcin bréjg (G8) ▸ nar. Dˈrȧːfcn bˈrẹːk, stand. Dravčin breg; AO kataster: Dravczin breg; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. dˈrȧːfcn bˈrẹːk, stand. dravčin breg, to pa verjetno iz hišnega imena nar. Dˈrȧːfcni in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Dráfcin járek (F8) ▸ nar. Dˈrȧːfcn ˈďȧːrek, stand. Dravčin jarek; Vas megye: Drávcin gyárëk, Dravczin jarek, topografija: Dravcin jarek; mtn doline, v kateri teče voda, 129 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 130 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. dˈrȧːfcn ˈďȧːrek, stand. dravčin jarek, to pa iz hišnega imena nar. Dˈrȧːfcni in občne-ga imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Dúga njìva (F10) ▸ nar. ˈDuːgå ˈńivå (Ted ˈdẹːmọ na ˈDuːgọ ˈńivọ), stand. Dolga njiva; AO kataster: Douganyiva; mtn polja na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈduːgå ˈńivå, stand. dolga njiva, to pa iz prid. nar. ˈduːgi, stand. dolg in občnega imena nar. ˈńivå ‘njiva’, stand. njiva ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’. Dùgosnáuž (E11) ▸ nar. ˈDugọsˈnåːš, stand. Dolgosenož; AO kataster: Dugosnos, Dugosnos Bach, Dugosnos Berg, topografija: Dugoznos, Vas megye: Dugoznozs; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske besednozvezne podstave dolga senožet, to pa iz prid. dolg in občnega imena senožet ‘travnik’. Dùgosnáuž járek (E11) ▸ nar. ˈDugọsˈnåːš ˈďȧːrek, stand. Dolgosenož jarek; Vas megye: Dugoznozsi gyárëk; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈdugọsˈnåːš ˈďȧːrek, stand. dolgosnož jarek, to pa iz občnega imena nar. ˈdugọsˈnåːš, sestavljenega iz prid. nar. ˈdugi ‘dolg’ in sam. sˈnåːš ‘senožet’ in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Fìncin járek (B12) ▸ nar. ˈFincn ˈďȧːrek, stand. Fincin jarek; AO kataster: Finczin jarek; ime potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈfincn ˈďȧːrek, stand. fincin jarek, to pa iz hišnega imena nar. ˈFincni in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Gjéčkin dáu (E9) ▸ nar. ˈG̕ẹːčkn ˈdåː, stand. Gečkin dol; AO kataster: Gyeesken Dou, Vas megye: Gyécsëk dou, Gyecsken Dou, topografija: Gyécsek dou; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈẹːčkn ˈdåː, stand. gečkin dol, to pa iz hišnega imena nar. ˈG̕ẹːčkni in občne-ga imena nar. ˈdåː ‘dolina’, stand. dol ‘dolina’. Grbènšček (F11) ▸ nar. Gˈbẹnšček, stand. Grebenšček; Vas megye: Kakas-domb, Kokas-domb, Grbinscsëk, Hőcsëerbërg, GURM: Kakas-domb; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. gˈbẹn, stand. greben ‘podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina’ s pripono -šček. Ⓚ Poimenovanje po obliki, ki spominja na petelinov greben. 130 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 131 GEORITEM 33 Gròbčica (D10) ▸ nar. Gˈrọpčicå, stand. Grobčica; AO kataster: Grobcsicá, topografija: Gropcsica; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Morda izpeljano iz občnega imena grob ‘pokriti, zasuti prostor, navadno jama, v kateri je kdo pokopan’ s pripono - čica. Gròzna gràba (G7) ▸ nar. ˈGrọznå gˈråbå; stand. Grozna graba; AO kataster: Grozna Graba, topografija: Grozna Graba, Vas megye: Grozná grábá; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈgrọznå gˈråbå, stand. grozna graba, to pa iz prid. nar. ˈgrọzen, stand. grozen ← groza ‘velik strah, združen z odporom do česa’ in sam. nar. gˈråbå ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Ⓚ To je bila najbolj strma dolina v celi vasi. Gùbič (B12) ▸ nar. ˈGubč (Ted nå ˈGubičå), stand. Gubič; Vas megye: Gubics-major; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz hišnega imena nar. ˈGubč. Ⓚ Družina Gubič je imela velike posesti, kmetijo in sadovnjake. Gùbin dáu (D9) ▸ nar. ˈGubn ˈdåː (Red od ˈGubnọgå dọˈlȧː), stand. Gubin dol; AO kataster: Gubin Dou, topografija: Gubin Dou, Vas megye: Gubin dou; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈgubn ˈdåː, to pa verjetno iz hišnega imena * Gubn in občnega imena nar. ˈdåː ‘dolina’, stand. dol ‘dolina’. Hàlāl vlgj (A12) ▸ nar. ˈXålȧːl ˈvöl, stand. Halal völgj; Vas megye: Halál-völgy, GURM: Halál-völgy; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. xåˈlȧːl ˈvöl, prim. z madž. halál ‘smrt’ in madž. völgy ‘dolina’. Ⓚ Na tem območju je bila jugoslovansko-madžarska bitka. Hàmpu vlgj (C10) ▸ nar. ˈXåmpu ˈvöl; stand. Hampu völgj; Vas megye: Hampu-völgy / Szobotá, GURM: Hampó-völgy; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈxåmpu ˈvöl, to pa iz hišnega imena nar. ˈXåmpu in sam. nar. ˈvöl (← madž. völgy ‘dolina’). → gl. Sòbota Jàkobi járek (C11) ▸ nar. ˈJåkọb ˈďȧːrek, stand. Jakobi jarek; AO kataster: Jakop Jarek, Vas megye: Jákobi gyárëk, Jápën gyárëk, topografija: Jakobi jarek; ime potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈjåkọb ˈďȧːrek, stand. Jakobi jarek, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * ˈJåkọbni in občnega imena nar. ˈďȧːrek, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Jánezof bréjg (E9) ▸ nar. ˈJȧːnezọf bˈrẹːk, stand. Janezov breg; GURM: Jánoshegy, János- hegy; mtn del vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske 131 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 132 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja samostalniške besedne zveze nar. ˈjȧːnezọf bˈrẹːk, stand. janezov breg, to pa domnevno iz hišnega imena nar. ˈJȧːnezọvi in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Kálan dáu (H8) ▸ nar. ˈKȧːlån ˈdåː, stand. Kalan dol; AO kataster: Kalan Dou, Vas megye: Kálán dou, Kalan dou; mtn travnikov in polja na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈkȧːlån ˈdåː, stand. kalan dol, to pa verjetno iz hišnega imena in občnega imena nar. ˈdåː ‘dolina’, stand. dol ‘dolina’. Kàmen (G10) ▸ nar. ˈKåmen, stand. Kamen; AO kataster: Kamin, topografija: Kamen, Vas megye: Kámën; mtn polja na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈkåmen ‘kamen’, stand. kamen ‘trda snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja’. Ⓚ Poimenovano po tipu zemlje, ki je bila polna kamenja. Karêč járek (D11) ▸ nar. Kåˈreč ˈďȧːrek, stand. Kareč jarek; AO kataster: Kares, topografija; Karecs jarek; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. kåˈreč ˈďȧːrek, to pa iz nar. kåˈreč (< nejasno) in občne-ga imena nar. ˈďȧːrek, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Kováčin járek (D11) ▸ nar. Koˈvȧːčn ˈďȧːrek, stand. Kovačin jarek; AO kataster: Koro-vacsin Jarek, Vas megye: Kovácski gyárëk; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. koˈvȧːčn ˈďȧːrek, to pa verjetno iz hišnega imena nar. Koˈvȧːčni in občnega imena nar. ˈďȧːrek, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Kràjcarin járek (G11) ▸ nar. Kˈråjcårn ˈďȧːrek, stand. Krajcarin jarek; AO kataster: Krajczar jarek, Vas megye: Krajcár gyárëk, topografija: Krajczár jarek; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. kˈråjcårn ˈďȧːrek, to pa verjetno iz hišnega imena nar. Kˈråjcårni in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Kràjcarin kròšeu (lokacija na sliki 35) ▸ nar. Kˈråjcårn kˈrọše (Med f kˈrọšl), stand. Krajcarin krošelj; Vas megye: Krájcërin krosëo; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. kˈråjcårn kˈrọše, stand. krajcarin krošelj, to pa verjetno iz hišnega imena Kˈråjcårni in občnega imena nar. kˈrọše ‘skupina hiš’, stand. krošelj (< morda v zvezi s stand. okrešelj ‘krog, okraj’). Krátke (E8) ▸ nar. Kˈrȧːtke (Tmn v Kˈrȧːtke, Mmn f Kˈrȧːtkåj), stand. Kratke; Vas megye: Krátki, Kratya, Kratka, topografija: Kratke; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz prid. nar. kˈrȧːtki, stand. kratek. Ⓚ To območje je del Janezovega brega. 132 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 133 GEORITEM 33 Kùlarska gràba (B11) ▸ nar. ˈKulårskå gˈråbå, stand. Kularska graba; Vas megye: Kulárná grábá, Kulárszká grábá; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈkulårskå gˈråbå, stand. kularska graba, to pa iz prid. nar. ˈkulårski, stand. kularski ← Kular ‘hišno ime’ in sam. nar. gˈråbå ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Kǜžarna gràba (F9) ▸ nar. ˈKüžårnå gˈråbå, stand. Kužarna graba; Vas megye: Küzsárná grábá; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈküžårnå gˈråbå, stand. kužarna graba, to pa iz prid. kužarni (< nejasno) in sam. graba ‘grapa, jarek’. Kvàkin járek (C12) ▸ nar. Kˈvåkn ˈďȧːrek, stand. Kvakin jarek; Vas megye: Fákën gyárëk; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. kˈvåkn ˈďȧːrek, stand. kvakin jarek, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * Kˈvåkni in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Láuka (D11) ▸ nar. ˈLåːka, stand. Loka; Vas megye: Láoká; mtn travnika na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. ˈlåːka, stand. loka ‘nekoliko močvirnat travnik ob vodi’. Ledìna (H9) ▸ nar. Leˈdnå, stand. Ledina; AO kataster: Ledena, Vas megye: Lëdiná, Gámojszki tránëk, Ledina; mtn travnika na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občne-ga imena nar. leˈdnå ‘s travo porasel svet’, stand. ledina ‘neobdelana zemlja’. Léjšče (E11) ▸ nar. ˈLẹːšče, stand. Lešče; AO kataster: Lescse, Vas megye: Leskë, Karecs jarek; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena leska ‘grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami (Corylus avellana)’ s pripono - je. Lùjza xêgj (C13) ▸ nar. ˈLujzå ˈxe, stand. Lujza hegj; Vas megye: Lujza-hëgy, Lujzënbërg, GURM: Lujza-hegy; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈlujzå ˈxe, stand. lujza hegj, to pa iz imena nar. ˈLujzå in nar. ˈxe (← prim. madž. hegy ‘hrib’). Màgašne djánke (F8) ▸ nar. ˈMågåšne ˈďȧːnke, stand. Magašne janke; Vas megye: Mágásnë gyánkë; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmågåšne ˈďȧːnke, to pa iz hišnega imena nar. ˈMågåšni in občnega imena ˈďȧːnke, stand. janke (< nejasno, morda v zvezi z občnim imenom janka ‘krilo, žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa’). 133 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 134 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Mála poláuva (G9) ▸ nar. ˈMȧːlå pọˈlåːvå, stand. Mala polova; Vas megye: Málá polovná, topografija: Mala polovna; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmȧːlå pọˈlåːvå, to pa iz prid. nar. ˈmȧːli ‘majhen’, stand. mali in sam. nar. pọˈlåːvå (< nejasno, morda v zvezi s pol ‘eden od obeh enakih delov celote’ s pripono -ova). Martìnski bréjg (C13) ▸ nar. Mårˈtinski bˈrẹːk, stand. Martinjski breg; Vas megye: Mártinszki brëg; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. mårˈtinski bˈrẹːk, to pa iz prid. nar. mårˈtinski, stand. martinjski (← tpn Martinje) in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Ⓚ Hrib v bližini državne meje, pri kraju Martinje. Mêlekno vréje (lokacija na sliki 35) ▸ nar. ˈMeleknọ vˈrḙːje, stand. Melekno vrhje; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmeleknọ vˈrḙːje, to pa iz prid. nar. ˈMeleknọ (< nejasno, morda v zvezi s stand. mel ‘droben pesek, razpadli delci kamnin’) in občnega imena nar. ˈvx ‘hrib’, mn. vˈrḙːje, stand. vrh ‘najvišji vrh vzpetine’. Mìklin dáu (C10) ▸ nar. ˈMikln ˈdåː, stand. Miklin dol; AO kataster: Miklin Dou, Vas megye: Mikl dou, Miklin dou, topografija: Micklin don, mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈmikln ˈdåː, to pa verjetno iz hišnega imena * ˈMiklni in občnega imena nar. ˈdåː ‘dolina’, stand. dol ‘dolina’. Mikláušin kròšeu (lokacija na sliki 35) ▸ nar. Mikˈlåːšn kˈrọše, stand. Miklošin krošelj; Vas megye: Miklósin krosëo; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. mikˈlåːšn kˈrọše, stand. miklo- šin krošelj, to pa iz hišnega imena Mikˈlåːšni in občnega imena nar. kˈrọše ‘skupina hiš’, stand. krošelj (< morda v zvezi s stand. okrešelj ‘krog, okraj’). Ònzin vh (F12) ▸ nar. ˈỌnzn ˈvx, stand. Onzin vrh; Vas megye: Onzin vrh, Anzin vrh, topografija: Ozin vrh; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈọnzn ˈvx, to pa iz hišnega imena nar. ˈỌnzni in občnega imena nar. ˈvx ‘hrib’, stand. vrh ‘najvišji vrh vzpetine’. Pìntarin krìž (H9) ▸ nar. ˈPintarn kˈriš, stand. Pintarin križ; Vas megye: Pintërin krizs; mtn območja, na Gornjem Seniku, kjer stoji križ. Ⓘ Nastalo iz samostalni- ške besedne zveze nar. ˈpintarn kˈriš, to pa iz hišnega imena nar. ˈPintarni in samostalnika nar. kˈriš, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, lat, položenih drug čez drugega’. 134 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 135 GEORITEM 33 Plácarin járek (E8) ▸ nar. Pˈlȧːcarn ˈďȧːrek, stand. Placarin jarek; AO kataster: Plaizarin jarek; ime potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. pˈlȧːcarn ˈďȧːrek, stand. placarin jarek, to pa iz hišnega imena nar. Pˈlȧːcarni in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘jarek’, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Poláuva (H11) ▸ nar. Pọˈlåːvå, stand. Polova; AO kataster: Polouva; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. pọˈlåːvå (< nejasno, morda v zvezi s pol ‘eden od obeh enakih delov celote’ s pripono -ova). Pòpofsko (F11) ▸ nar. ˈPọpọfskọ, stand. Popovsko; mtn polja na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz prid. nar. ˈpọpọfski, stand. popovski ← nar. ˈpọp ‘župnik’, stand. pop ‘duhovnik’. Ⓚ To ozemlje je bilo nekdaj pod cerkvenim lastništvom. Ravèn (C12, G9) ▸ nar. Raˈvẹn, stand. Raven; AO kataster: Raven, Vas megye: Rávën-keleti, Révin, topografija: Raven nyugati; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. raˈvẹn ‘ravna površina’, stand. raven ‘ravnina’. Rìvnjek (F10) ▸ nar. ˈRivnjek, stand. Ribnjak; AO kataster: Rybniak, Vas megye: Popovszki ribnyëk, Rybniak; mtn močvirnatega območja na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena riba ‘vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi’ s pripono - njak (prekm. -njek). Sàbo hêgj (G6) ▸ nar. ˈSåbọ ˈxe, stand. Sabo hegj; Vas megye: Szabó-hëgy, GURM: Szabó-hegy; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈsåbọ ˈxe, to pa iz madž. szabó ‘krojač’ in madž. hegy ‘hrib’. Senìčki pòtok (D10) ▸ nar. Seˈničk ˈpọtọk, stand. Seniški potok; Vas megye: Szölnök-patak, Potok, Ober Zemming Bach, GURM: Szölnöki-patak; ime potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze, nar. seˈničk ˈpọtọk, stand. seniški potok, to pa iz prid. nar. seˈničk, stand. seniški (← Senik) in nar. ˈpọtọk, stand. potok ‘manjša, v strugi tekoča voda’. Sêrelem vlgj (F11) ▸ nar. ˈSzerelem ˈvöl, stand. Serelem völg; Vas megye: Szerelëmvölgy, GURM: Szerelem-völgy; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈszerelem ˈvöl , to pa iz madž. szerelem ‘ljubezen’ in madž. völgy ‘dolina’. Ⓚ To območje so poimenovali vojaki, ki so se v tej dolini srečevali s svojimi dekleti. 135 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 136 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Setêči járek (B11) ▸ nar. Seˈteč ˈďȧːrek, stand. Seteči jarek; AO kataster: Szetecsi jarek, topografija: Szetecsi jarek, Vas megye: Szëtecsi gyárëk; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. seˈteč ˈďȧːrek, stand. seteči jarek, to pa iz nar. seˈteč (< nejasno) in občnega imena nar. ˈďȧːrek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Skìnin krìž (D9) ▸ nar. Sˈkinn kˈriːš, stand. Skinin križ; Vas megye: Szkinin krizs; mtn območja na Gornjem Seniku, kjer je križ. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. sˈkinn kˈriːš, to pa iz hišnega imena nar. Sˈkinni in samostalnika nar. kˈriːš, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, lat, položenih drug čez drugega’. Sòbota (C10) ▸ nar. ˈSọbọtå, stand. Sobota; Vas megye: Hampu-völgy / Szobotá, GURM: Hampó-völgy; mtn na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz toponima Sobota ‘Murska Sobota’. → gl. Hàmpu vlgj Sòbota páut (B11) ▸ nar. ˈSọbọtå ˈpåːt, stand. Sobota pot; Vas megye: Hampu ut / Szobotá páut, Fö ut, Murszká Szobotá páut; mtn poti na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈsọbọtå ˈpåːt, stand. sobota pot, ta pa iz toponima Sobota ‘Murska Sobota’ in občnega imena nar. ˈpåːt ‘steza, pot’, stand. pot ‘pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo’. Svarca (H9) ▸ nar. ˈSövarcå, stand. Severica; Vas megye: Szëvërcá; mtn travnika na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena nar. ˈsöver ‘sever’, stand. sever ‘smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice’. Ⓚ Območje se nahaja na severnem delu vasi. Srebni bréjg (C13) ▸ nar. Sreˈbn bˈrẹːk, stand. Srebrni breg; AO kataster: Szrebrni breg, GURM: Ezüst-hegy, Vas megye: Ezüst-hëgy, Kopasz-hëgy, Szrëbërin brëg; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. sreˈbn bˈrẹːk, stand. srebrni breg, to pa iz prid. nar. sreˈbn, stand. srebrn (← srebro ‘težka žlahtna kovina bele barve’) in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Stára bǜkonja (D9) ▸ nar. Sˈtȧːrå ˈbükọnjå, stand. Stara bukovnja; AO kataster: Sztara Bykonya, Vas megye: Sztárá bükonyü, topografija: Sztara bükonya; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnoimenske samostalniške besedne zveze, nar. sˈtȧːrå ˈbükọnjå, stand. Stara bukonja to pa iz prid. nar. sˈtȧːri in nar. ˈbükọnjå, tj. dendronima bukev ‘veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom (lat. Fagus sylvatica)’, s pripono -nja. 136 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 137 GEORITEM 33 Stári háj (G6) ▸ nar. Sˈtȧːr ˈxȧːj, stand. Stari haj; AO kataster: Sztari hay, Vas megye: Sztári Háj, Háj, topografija: Stori haj; gozd na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. sˈtȧːr ˈxȧːj, stand. stari haj, to pa iz prid. nar. sˈtȧːr, stand. star in občnega imena nar. ˈxȧːj *‘travnik’, stand. haj (← morda iz nem. Heu ‘seno’). Ⓚ Nekdaj so na tem območju bila polja, danes je poraslo z gozdom. Šìnterska gràba (E7) ▸ nar. ˈŠinterskå gˈråbå, stand. Šinterska graba; Vas megye: Sintérstká grábá; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈšinterskå gˈråbå, stand. šinterska graba, to pa iz prid. nar. ˈšinterski, stand. šinterski ← Šinterni ‘hišno ime’ in sam. nar. gˈråbå ‘jama’, stand. graba ‘grapa, jarek’. Škapéjrin bréjg (G11) ▸ nar. Škaˈpẹːrn bˈrẹːk, stand. Škaperin breg; AO kataster: Skaperin Brig; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. škaˈpẹːrn bˈrẹːk, stand. škaperin breg, to pa iz hišnega imena nar. Škaˈpẹːrni in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Šlòser járek (G9) ▸ nar. Šˈlọser ˈďȧːrek, stand. Šloser jarek; AO kataster: Schlofsarin, Vas megye: Slosszër gyárëk, Schlossarin, topografija: Schlosser jarek; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. šˈlọser ˈďȧːrek, nar. šloser jarek, to pa iz sam. nar. šˈlọser (< nem. Schlosser ‘klju- čavničar’) in občnega imena nar. ˈďȧːrek, stand. jarek ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina’. Štèvanin krìž (G8) ▸ nar. Šˈtẹvann kˈriːš, stand. Števanin križ; Vas megye: Stévánin krizs; mtn območja na Gornjem Seniku, kjer stoji križ. Ⓘ Nastalo iz samostalniške besedne zveze nar. šˈtẹvann kˈriːš, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * Šˈtẹvanni in sam. nar. kˈriːš, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, lat, položenih drug čez drugega’. Štòkin bréjg (E11) ▸ nar. Šˈtọkn bˈrẹːk, stand. Štokin breg; AO kataster: Stokin breg; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. šˈtọkn bˈrẹːk, stand. štokin breg, to pa verjetno iz hišnega imena nar. Šˈtọkni in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Trkin bréjg (F9) ▸ nar. ˈTörkn bˈrẹːk, stand. Turkin breg; Vas megye: Törkinbërg, mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈtörkn bˈrẹːk, stand. turkin breg, to pa verjetno iz hišnega imena nar. * ˈTörkni in iz občnega imena nar. bˈrẹːk ‘hrib’, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. 137 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 138 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Trök pàtak (D12) ▸ nar. ˈTörök ˈpåtåk, stand. Török patak, AO kataster: Turke Bach, Türke Bach, GURM: Török-patak; ime potoka na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈtörök ˈpåtåk, to pa iz sam. nar. ˈtörök (← madž. török ‘turški’) in sam. nar. ˈpåtåk (← madž. patak ‘potok’). Ⓚ Potok, ki priteče iz smeri slovenske meje (izvir je v kraju Trdkova). Trdkova se je v zgodovini imenovala z različnimi imeni: Trekwlgh, 1387, Therekwelghye, 1499, Türke, 1698. Trájber dáu (F9) ▸ nar. Tˈrȧːjber ˈdåː, stand. Trajber dol; AO kataster: Traybar Dou, Vas megye: Sziget, Trejbër dou, Trayber Dou, Trajbár dou, topografija: Trajbár don; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. tˈrȧːjber ˈdåː, stand. trajber dol, to pa iz hišnega imena Tˈrȧːjber in občnega imena nar. ˈdåː, stand. dol ‘dolina’. Váncerin kròšeu (lokacija na sliki 35) ▸ nar. ˈVȧːncern kˈrọše, stand. Vancerin krošelj; Vas megye: Váncërén krosëo; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvȧːncern kˈrọše, stand. van-cerin krošelj, to pa iz hišnega imena ˈVȧːncerni in občnega imena nar. kˈrọše ‘skupina hiš’, stand. krošelj (< morda v zvezi s stand. okrešelj ‘krog, okraj’). Vánkin bréjg (E10) ▸ nar. ˈVȧːnkn bˈrẹːk, stand. Vankin breg; Vas megye: Sziget, Vánkén; mtn hriba na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. ˈvȧːnkn bˈrẹːk, stand. vankin breg, to pa iz hišnega imena nar. ˈVȧːnkni in iz občnega imena nar. bˈrẹːk, stand. breg ‘nagnjen svet, strmina’. Vêlka poláuva (H11) ▸ nar. ˈVelkå pọˈlåːvå, stand. Veliko polova; Vas megye: Vëlká polovná; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalni- ške besedne zveze nar. ˈvelkå pọˈlåːvå, to pa iz prid. nar. ˈvelki ‘velik’, stand. velik in sam. nar. pọˈlåːvå (< nejasno, morda v zvezi s pol ‘eden od obeh enakih delov celote’ s pripono -ova). V Lokáj (F10) ▸ nar. V Lọˈkȧːj, stand. V Lokah; AO kataster: Vlokaj; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske predložne besedne zveze nar. v lọˈkȧːj, kar je mestnik množine sam. nar. ˈlåːka, stand. loka ‘nekoliko močvirnat travnik ob vodi’. Vràjži dáu (E12) ▸ nar. Vˈråjž ˈdåː, stand. Vrajži dol; AO kataster: Sztrafsen Dou; mtn doline na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnoimenske samostalniške besedne zveze nar. vˈråjž ˈdåː, stand. vražji dol, to pa iz prid. vˈråjž ‘strašen’, stand. vražji in občnega imena nar. ˈdåː, stand. dol ‘dolina’. 138 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 139 GEORITEM 33 Vréje (F9) ▸ nar. Vˈrḙːje (Tmn na Vˈrḙːje), stand. Vrhe; Vas megye: János-hëgy, Vréjë, Jankabërg; mtn dela vasi na Gornjem Seniku. Ⓘ Nastalo iz občnega imena nar. Imn vˈrḙːje, ˈvx ‘hrib’, stand. vrh ‘najvišji vrh vzpetine’. Ⓚ To območje se nahaja znotraj Janezovega brega. Žlebòj (F8) ▸ nar. Žleˈbọj (Red Žleˈbọjå), stand. Žleboj; AO kataster: Prezsebay, Vas megye: Zslëboj, Prezsebay, topografija: Zsleboj; mtn gozda na Gornjem Seniku. Ⓘ Izpeljano iz občnega imena žleb ‘podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov’ s končnico -oj. Žmìtin kríž (C11) ▸ nar. Žˈmitn kˈriːš, stand. Žmitin križ; Vas megye: Zsmitin krizs; mtn območja na Gornjem Seniku, kjer stoji križ. Ⓘ Nastalo iz samostalniške besedne zveze nar. žˈmitn kˈriːš, stand. žmitin križ, to pa iz hišnega imena nar. Žˈmitni in sam. nar. kˈriːš, stand. križ ‘priprava iz dveh tramov, lat, položenih drug čez drugega’. Seznam okrajšav bav. bavarsko gl. glej Imn imenovalnik množine madž. madžarsko Med mestnik ednine mn. množina mtn mikrotoponim nar. narečno nem. nemško prekm. prekmursko prid. pridevnik prim. primerjaj psl. praslovansko sam. samostalnik slov. slovensko srvnem. srednjevisoknemško stand. standardno Ted tožilnik ednine Slika 32: Zemljevid z ledinskimi imeni iz slovarja (Geršič s sodelavci 2024). p str. 140–175 139 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 140 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja I J 1 1 I J 140 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 141 GEORITEM 33 K L 1 1 K L 141 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 142 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja M N Gràbica 1 àb rà Grà G ca ic bi 1 /£MÏXU /£MÏ M £ XU XU X ĢRQŀ«WH ĢRQŀ Q «W « H Cimènt nt èn mè im Ci C Grájka/Grájke G ke jk áj ráj Gr /G a/G ka/ jk áj ráj Gr G )¢OXYªJL )¢O ¢ XYªJL J ª Rábina vìlica Rá R bi ábi ìl vì v na in ca ic li kêrest st es re êr kê k M N 142 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 143 GEORITEM 33 O P 1 1 '¼JDQM®YD '¼JD J ¼ QM Q ® M YD Y *RVS´ÏND *RVS´ÏND N Ï Ś V PD]«YD PD P ]«Y « D *RVS´ÏNR *RVS´ÏNR N Ï Ś V O P 143 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 144 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja G H 2 2 /RK£M /RK£M £ K R M 3 3 Bùhbrùn Bù ùn rù br hb ùh ù 4 4 .µOLÏ .µOLÏ L .µOLÏY«MJ .µ . OL O Ï Y«M « J M 1M®IÏLFD 1M 1 ® M IÏ IÏL Ï I FD F G H 144 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 145 GEORITEM 33 I J Svìnski potòk Sv ns ìn vì po p ki sk o òk tò otò Préjk Rába Préj Pré R jk éj ba áb Rá R 2 2 Rába ba áb Rá R *´VSRÏNLJUƞQW 9RU®ģÏH *´V ´ * SRÏN Ï R L JUƞQ ƞ U Q 9RU®ģ ® U R ÏH Ï W Q %¢WMÃQLJUƞQW ¢W ¢WM W ¢ % ÃQ à M L JUƞQ ƞ U J QW Q 0£ODORK£M 0£O £ D ORK£ K R O £MM £ StᘛQRYHF t StᘛQR Q ᘛ YHF H Y Potòk òk tò otò Po P 3 3 Cigájnski bréjg / Ci C áj gáj ig sk ns jn b ki éj réj bré / g Làkatoš dòmb Là L at ka àk mb òm dò d oš to 9¬ONDORK£M 9¬ 9 O ¬ 9 ND N O RK R £M £ K R M £M £ ΢OLQ/RK¢M ΢O ¢ LQ Q L /RK¢MM ¢ K R 6HQ®ģNLSRWŃ 6HQ®ģNL N ģ ® Q H S RW R S Ń 4 4 *®JOD.ƞNOD *® * JOD D O .ƞN ƞ OD I J 145 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 146 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja I J Svìnski potòk Sv ns ìn vì po p ki sk o òk tò otò Préjk Rába Préj Pré R jk éj ba áb Rá R 2 2 Rába ba áb Rá R *´VSRÏNLJUƞQW 9RU®ģÏH *´VS V ´ * RÏN Ï R L J UƞQ ƞ U QW Q 9RU®ģ ® U R ÏH Ï %¢WMÃQLJUƞQW ¢W ¢WM W ¢ % ÃQ à M L JUƞQ ƞQ ƞ U J W Q 0£ODORK£M 0£O £ D OR O K£ K£MM £ StᘛQRYHF t StᘛQR Q ᘛ YHF H Y Potòk òk tò otò Po P 3 3 Cigájnski bréjg / Ci C áj gáj ig sk ns jn b ki éj réj bré / g Làkatoš dòmb Là L at ka àk mb òm dò d oš to 9¬ONDORK£M 9¬ 9 O ¬ 9 ND N O R O K R £M £ K R O M £M £ ΢OLQ/RK¢M ΢O ¢ LQ Q Q L /RK¢MM ¢ K R 6HQ®ģNLSRWŃ 6H 6 Q®ģNL N ģ ® Q S RW R S Ń ´ 4 4 *®JOD.ƞNOD *® * JOD D O .ƞN ƞ OD I J 146 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 147 GEORITEM 33 M N /£MÏXUVNR /£MÏXU X Ï M £ UVN V R &ªUWMHI &ªUWM W U ª HI H M 3´G/£X 3´G ´ /£X £ 3U6ÉRUH 3U 3 6 ÉRUH U R E ´ 'RO«MQMLS´WRN 'RO R ' «M « QM Q M MLS Ś WRN Bìnkli 3ƞQJULFD 3 Q ƞ JUL U J FD F li kl nk ìn Bì B 6NO£XģÏLQL 2 6NO£ O N Xģ X ÏLQL Q L Ï 2 Goréjnji G i nj jnj éj réj oré o ji nj jnj éj réj or Go G 2 bréjg jg éj réj bré b NU¯ŀ NU N ¯ŀ ¯ %ƞÏH λELQLYᘛ λE »ELQL Q L E Y h ᘛ %ƞÏH Ï ƞ *£EHUJMH *£EHU H E £ * JM J H M Goréjnji 5®JRK¬JM 5® 5 J R J K¬JM J ¬ K M ji nj jnj éj réj oré Go G .¬UHI኱ .¬UHI኱ I H U ¬ ld ኱l ኱ S´WRN S´W Ś RN R &HO®QND &H & O®QN QN Q ® O D &HO®QNDS£XW &HO® O H QN D N Q S X £ W X £ S Bréjg g éj réj Br B -£UDN -£UDN D U 3 3DWU®ÏLQL 3DWU® U W D ÏLQL Q L Ï 3 O«MV O«M « O MV Borovgjéé gjé vgj ovg rov oro Bo B 3UF኱ 3UF኱l ኱ F U .RY£ÏLQL .R . Y£ÏL Ï £ Y QL bréjg g éjg réj bré b 9£MHWQRY¬MH 9£MH M £ WQ W RY ¬MM ¬ H 9ªģNDJ£XģÏD 9ªģN ģ ª DJ£ J XģÏD Ï ģ X /«MVNRYHF /«MM « / VN V RYHF H Y 4 4 M N 147 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 148 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja O P /ƞŀDUVNR /ƞŀDUV U D ŀ ƞ NR 2 2 %LN£XIÏLFD %LN£X £ N L IÏ IÏLFD F L Ï 3 3 4 4 9£UDģNLO«MV 9£UDģNL N ģ D U £ O «M « O V M Ŀ®GDS¢WDN Ŀ®GD G S¢WDN D W ¢ Ŀ®GRYDĿ¯GRYD Ŀ® Ŀ GR G YD D Ŀ¯GR G YD O P 148 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 149 GEORITEM 33 R S 2 2 3 3 4 4 Ŀ®GRYDĿ¯GRYD Ŀ® Ŀ GR G YD D Y Ŀ¯ Ŀ GR G YD Y R S 149 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 150 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja E F 5 5 6 6 7 7 Bêgnjec ec e nj gnj êg Bê B Šìnterska ka sk rs er te nt ìn Šì Š gràba ba àb rà gr g E F 150 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 151 GEORITEM 33 G H Vêlka njìva / Vêlk êl ka ìv jìv nj / va C኱ C ln ኱l 5 5 Bródi/Pródi di ód ró Pró /P i/ di/ ód ró Bró B Stári háj Stá Stá áj háj h ri ár 6 6 Stári háj tá Stá St áj háj h ri ár 6¢ERK¬JM 6¢E ¢ RK ¬JM J ¬ K M Gròzna gràba G òz rò Grò ba àb rà grà g na zn Tànja mêzö ànj Tà ê mê m a nj zö z Bìrka tànja ìr Bì B a nj ànj tà t ka rk 7 7 G኱ G c majòr ኱ aj maj m c ኱ òr jò ÎᘛQDEƞNRQMD Îᘛ Î Q D Q E ƞN ƞNR N ƞ E QM Q D M G H 151 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 152 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja I J PᘛYHQM®YH PᘛYH Y QM Q ® M YH Y .®ģJ኱ .® ģ ® J ኱ J dör 5 ör dö d ኱ 5 5 1M®YL 1M 1M®YL Y ΢OLQMLSRWŃ Î¢OLQ ΢O ¢ LQM Q L M ΢OL O ¢ Q L S RWŃ ´ 6DNDO£XIVNL 6D 6 NDO£XIV I X £ O D VNL N V S´WRN SŚ WR W N 6 6 Djàmine ne in mi àm à Dj .®QÏHģ¬UG¸ .®QÏH Ï Q ® ģ¬ U ¬ G¸ G 7 7 I J 152 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 153 GEORITEM 33 K L Grájka ka jk áj ráj Grá G Sakaláuski ak Sa S ki sk us áu lá alá ka k pòtok p ok to òt pò p Cèlina na in li èl Cè 5 5 Na Kàmle le ml àm Kà Na N Fája áj Fáj Fá a Cèsta ta st ès Cè 6 6 Pòpofska ka sk fs of po òp Pò P gáuška ka šk uš áu gá 7 7 K L 153 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 154 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja M N Gràba ba àb rà Gr G 5 5 Šùrka ledína ùr Šù ed le l ka rk na ín dí L኱ L teri rét te t ét ré ri er 6 Stávlanca ca nc an la vl áv táv Stá St 6 Pàrlag ag la rl àr Pà P Áugradgjee gj dgj ad ra gr ug Áu Á 7 7 9UÏ«MÏ 9U 9 Ï«M « Ï M « M N 154 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:03 Page 155 GEORITEM 33 O P 5 5 6ORYªQVNL 6ORYªQVN V Q ª Y L S´WRN SŚ WR W N Ŀ®GRIVND Ŀ® Ŀ GRI R G IVVND N V I J£XģND J£Xģ X £ ND N ģ ÎᘛQHPO¢NH ÎᘛQH Q ᘛ P O¢ O NH N ¢ 6 6 &®JÃQMW¢QMD &®Jà M QM Q W Q ¢QMD M VᘛQMLEU«MJ Vᘛ V Q QML M E U E «MJ M « 'RO¬QMÏDUJMH 'RO¬QM Q ¬ O R ÏDU D Ï M JM JMH 7 7 3ªWHULQEU«MJ 3ªWHU H W ª LQ L E U«M « U E J M 9ªONDģ´QŀHW 9ªOND N O ª ģ ´Q ´ ŀHW H -ªOLFD -ªO ª LFD F L O P 155 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 156 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja R S *RVS£XFNDJ£XģND *RVS£XFND N F X £ S V R J X £ ģ X £ ND *RVS´ÏNR *RV R * S´ÏNR N Ï Ś 3UL%ᘛ 3UL U % ᘛ % vi v 5 5 5®JRK¬JM 5®JR J K ¬ K JM JM %U«M]JMH %U % «M]JM J ] M « MH .ŚRQMD .´ . SRQM Q R D M )UN£XģLQ )UN U £XģLQ L ģ X £ +£UģDģS¢WDN EU«MJ EU«MM « U J 0¢JMRUďģ +£Uģ U £ D 0¢JM J RUďģ ď U R M ģ D S¢W ¢WDN D W ¢ S N )¬UÏÃQS»VWD )¬ ) UÏ U Ã Ï Q Ã Ï U S» S V » W V » S D *¢EHUJMH*£EHUJMH *¢E ¢ HU H JM J H M *£ * E £ HU H JM J H M 6 6 .RY£ÏLQEU«MJ .R . Y£ Y ÏL Q L Ï E U E «M « J M 1¢JMK¬JM 1¢JM J ¢ 1 MK ¬JM J ¬ K M B኱ B rgölin ኱ in li öl gö rg r ኱ .´YÃÏK¬J .´Yà Y ´ Ï K¬J ¬ K 0£OLSRW£XÏHF 0£O £ L S R S W£X £ ÏHF H Ï *RU®FD *RU®F ® U R D 5´QFY£URģ 5´Q ´ F Y £U £ Rģ R 7 3RW£XÏHF 7 3R 3 W X £ ÏHF H Ï X £ W *U£MNMH *U * £M £ NM N M MH R S 156 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 157 GEORITEM 33 T 5 5 6 6 7 7 T 157 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 158 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja A B 8 8 9 9 10 10 A B 158 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 159 GEORITEM 33 C D 8 8 6W£UDEƞNRQMD 6W£U £ D U £ E ƞNR N Q R N QM R N M QMD 9 9 6N®QLQNU®ŀ 6N®QL Q ® N QNU N U® U ŀ *»ELQG£X *»E » * EL E Q G£X £ *UÉÏLFD *U * ÉÏ E ĹFD F L 0®NOLQG£X 0®NOL O N ® QG £X £ G 10 10 6HQ®ÏNLS´WRN 6ÉRWD 6HQ® Q H ÏNL N Ï 6ÉRW D W R E ´ S ´WRN R +¢PSXY኱OJM +¢PS PS X S P ¢ Y኱O ኱ Y JM JM C D 159 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 160 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja E F Màgašne ne šn aš ga àg Mà 'U£IFLQM£UHN GM£QNH 'U£IF IFL F I £ U Q GMM G £QN QNH N Q £ £UH U £ M N 8 8 ĿOHE´M ĿOHE H O ´M ´M Krátke ke tk át rá Kr K Djánke ke nk án já Djá Dj Plácarin in ri ar ca ác lá Pl P járek ek re ár já -£QH]RIEU«MJ .ƞŀDUQDJU¢ED -£QH]R .ƞ . ŀDUQ U D ŀ I R ] H Q £ EU E «MJ M « D JU J ¢ED E ¢ Vréjee éj réj Vré V 7U£MEHUG£X 9 7U£M £ U MEH 9 U H E G£X £ 9 Balàškin in ki ški àš là al Ba B T኱UNLQEU«MJ T኱ T UNL Q L N EU«M « J M járek ek re ár á já *M«ÏNLQG£X *M * «ÏNL N Ï « M Q G£X £ G Balàškina na in ki šk àš là alà Ba B gràba ba àb rà gr g '¼JDQM®YD '¼J ¼ DQM Q ® M YD 10 10 ΣUGDģLQNU¯ŀ ΣU £ GD G ģLQ L ģ NU NU N ¯ŀ ¯ 9£QNLQEU«MJ 9£QNL Q L N Q £ EU E «M « J M « 9/RN£M 9 /RN£M £M £ 5®YQMHN 5® 5 YQM Q Y HN H M E F 160 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 161 GEORITEM 33 G H Rêndeš mêzö Rê R nd ên zö êzö mê m eš de Bòslin ògrad 8 Bò B sli òs Bòsl òs gr òg ò in li g ò in li ad ra 8 8 ĢWªYDQLQNU®ŀ ĢWªYDQLQ L Q D Y ª U N ®ŀ ® Kálan dáu ál Ká áu dá an la 'U£IFLQEU«MJ 'U£IF I £ FLQ L F E U E «MJ M « Šlòser er se òs lò Šl Š Bazékina i ki ék zé azé Ba B na in i Ledìna na ìn dì ed Le L M£UHN £UH U £ M N páut ut áu pá p Béka váraš Bé B aš ra ár vá v ka ék 5DYªQ 5DY D ª Y Q ª Y 3®QWDULQNU®ŀ 3®QW QW Q ® U D LQ L U D NU N U N ®ŀ ® 9 9 ΪWLQMH ΪW ª LQM Q L MH άOLQM£UHN άO ¬ L Q L M £UH U £ N Mála poláuva la ál Má lá olá po p a va uv áuv S኱varca ca rc ar va v 10 10 Kàmen en me àm Kà K G H 161 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 162 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja I J Zázda da zd ázd Zá 6DE£XVNR 6DE DE D £XV X £ NR N 8 8 %ÚRYQMÃN %¬UHN %¬UHN H U ¬ %ÚR U YQM Q Y MÃN à N¢PHQ N P ¢ HQ H P ¢ 6DNDO£XVNL 6DNDO D N D £X £X £ VN V L S´WRN S´WRN R W ´ 6DNDO£XVND 6DN D DO D £X £XV X £ ND N %RURYQM£N %RUR U R YQM Q Y M N £ páut ut áu pá p 'RO«MQMDVHQ¯ÏND 'R ' O«MMQM Q M « MDVHQ H V D ¯ÏND N Ï páut ut áu pá p ÎHOLQD ÎHO H LQD Q L %«MOLS´WRN «MM « % OL O S Ś WR W N Doléjnjii nj jnj éj léj olé Do 9 YUÏ£QFL 9 YU Y Ï£QFL F Q £ Ï Šáuštarin in ri ar ta št uš áu Šáu Š bréjg άOLQS£XW άOL O ¬ QS £XW X £ S jg éj réj bré b -£UHN -£UHN H U £ ƒXJUDGDƒXJUDGMH ƒXJ X ƒ UD U GD G ƒ XJ X UDGM G D U MH 10 10 ĢW¢MHUQD ĢW¢MM ¢ W HUQD Q U H Trájbar ar ba jb áj ráj Trá T Pƞ]JD Pƞ P ]JD J ] dòlina na in li òl dò /«MVNRIFD /«MV M « NRIF I R N FD F *O£IWMH *O£IW I £ O WM W H M ĿJDO¯QD ĿJDO¯ O D J QD I J 162 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 163 GEORITEM 33 K L ĿOHEDXYJMHĿO«MEL ĿO Ŀ E H DX D YJM J H M ĿO«MM « O EL 6W£UDģRQŀ«WD 6W£UD U £ W ģ RQŀ Q R ģ «WD W « 8 8 6WƞGHQHF Ŀ®GRIFDĿ®GRYD Ŀ 6W 6 ƞGHQ H G HF H ®GRIF IFD F I R Ŀ® Ŀ GR G YD Y Cèsta ta st ès Cè 'MƚJDUFD ƚ 'M 'M J ƚ M DUFD F U 9 ĢW«YDQRVND ĢW«YDQRV R Q D Y ND N 9 TኲUQMDN ኲU ኲ T QM Q DN DN D M S£XW S£ S XW X *UÍRVNR *U * ÍR IRVNR N V R 6W£YODQFD 6W 6 £YO Y £ DQ D FD F 'RO«MÏ 'RO«M « O R MÏ 6DG«MQÏDN 6DG D «M «M « QÏDN D Ï Q T኱UQMHN T኱UQM Q U ኱ H M N .¢PHQ .¢P ¢ HQ H P 0DO኱MD 0DO D ኱M ኱ D M 3¬UPLģH 3¬UP U ¬ LģH ģ L 3ªWHULQ 3ªWHUL U H W Q 10 10 *RU«MQML NU¯ŀ *RU«M «M « QM Q L M NU¯ U ŀ %¢ODWRQ %¢O ¢ DWRQ R W D YUÏ£QFL YUÏ U Y £Q £ FL F %ƞNRQMD *HUÏ«F %ƞN ƞN ƞ % *HU H * Ï«F « Ï NR N QM QMD *U¢EH *U * ¢EH E ¢ *U¢QLFDS£XW *U Q ¢ U * LF D F S£XW XW X £ 0¢OXÏ 0¢OX O ¢ Ï K L 163 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 164 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja M N Háromhás ás há mh om ro ár Há 0LM£OLQEU«MJ 0LM LM£OL Q L EU E «M « J M tànjaa nj ànj tà 0DOƞM 0DO D ƞM ƞM ƞ &LJO«QFD & J L O«Q « FD F *»QMÃU *»Q » * QM QMÃU à 8 8 %ƞÏH %ƞ % ÏH Ï 3»RSRVNR 3»RS R » RVNR N V R 0DO኱ 0D 0 O je/Àgjagóš ኱j ኱ óš gó ag ja gj Àgj /À e/À je/ j 0DM£XU 0DM D 0 M£XU X £ U 3ŚRVNHJU¢EH 3ŚRVN H N V R S ´ JU J ¢EH E ¢ ΣIDUQHGRO« ΣID IDU D I £ Q H Q GRO R « 9 5¯YQMHN 5¯ 5 YQM Q Y H M N 9 9£QFHUQR 9£QFHUQ U H F Q £ R 7£PDVNRJRģÏ« 7£P £ DVN R N V D JRģÏ « Ï ģ R J &LU«N &L & U«N « 7£PDVNDJ£XģND 7£PDV D P £ N D J£X £XģND N ģ X £ J -£UDN -£UDN DN D U £ .DPO£XYJH .DP D O P £X £ YJH J Y 10 10 3RGĿO¢NRQ 3RG R ĿO¢N ¢ RQ R V Dúgon on go úg Dú V Dànistji tji stj is ni àn Dà D bréjg éj réj bré b g Kámen en me ám Ká K Bréjg g éjg réj Bré B M N 164 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 165 GEORITEM 33 O P /DV®FLQD /DV® V D FLQD Q L F OƞNQMD OƞN ƞNQM Q N ƞ D M 7«OLFD 7«OLFD F L O 8 8 5®JRMFDS£XW 5®JRM R J ® MFD F S £XW X £ S 7ªOLFD 7ªOL O ª FD F ›UDGDOPL¬UG¸N ›U › DG D DO D P O L ¬U ¬ G¸N ¸ G 'RO®FD &LU«N &LU L «N « 'R ' O®FD F ® 9 9 Bêšenjöf nj enj še êš Bê B öf ö %U«M]JMH %U«M «M « ]JM J ] H M *U«V *U« U * V +ªJYÃPI኱OG +ªJYÃP à Y I኱ I ኱OG O ኱ 0ƞ]JD 0ƞ]J ] ƞ D %´ÏNRULQ 5DVW®ND %´ÏNR N Ï ´ % ULQ L 5DVW V D 5 ®N ® D 0D]«YHF 0D]« ] D 0 YHF H Y EU«MJ *ƞģÏLQ´JUDG *ƞģ ƞ ÏL Ï Q´ J ÚDG D U EU E «MM « J *U£MND *U * £MND N M £ 10 10 5®EQMDN 5®E ® QM Q D M N 'RO«MQML 'RO«MM « O QM Q L M )HU«QFLQNU¯ŀ )HU«Q « U H FL F Q NU¯ŀ ¯ U N N´QDF *M¬]HUD *M * ¬ M N´Q ´ DF D ] ¬ HUD U H 'Rŀ¯QD 'Rŀ¯Q ¯ ŀ D O P 165 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:04 Page 166 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja R S 8 3¢WDN 8 3¢W ¢ N D W ¢ 9 9 άUHWD ά Î UHWD W H U *LϯQD *L * ϯQ ¯ Ï D *U¢EH *U * ¢EH E ¢ Husási si ás sá us Hu H S´WRN S W Ś N R Îᘛ Î na mlàka ᘛ là ml m na n ka àk 10 10 'M¢XģWMH 'M 'M X ¢ ģWM W ģ X ¢ H M %«MOLP£XVW %«M « O M L P£XVW V X £ 6W£YODQFD 6W£YODQFD F Q D O Y £ Lìpojca / Lìp Lì oj poj p / ca c Na Sòlskom ls òl Sò S Na N om ko sk G኱G¸U¬UG¸ G኱G ኱ G ¸ U ¸ ¬U ¬ G¸ R S 166 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 167 GEORITEM 33 A B 6HW¬ÏLM£UHN 6HW H ¬ÏL Ï ¬ £UHN H U £ M Kùlarska ka sk rs ar la ùl Kù gràba ba àb rà grà g Sòbota páut Sò S bo òb ut áu páu p ta ot 11 11 &ƞUHN &ƞUHN H U ƞ Bàrkonjaa nj onj ko rk àr Bà B Devìcin járek Dev Devìc vì v ár já j in ci ek re Halál v Ha Hal ኱ v lgj ኱ v ál lá gj lgj l 12 12 Fìncin járek Fì F ci nc ìn ek re ár já j in i *»ELÏ *» * EL E Ï Îᘛ Î klen ᘛ en le kl k ᘛ 13 13 A B 167 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 168 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja C D ĿP®WLQNU¯ŀ ĿP®WL W ® Q N U¯ U N ŀ .DU¬ÏM£UHN .DU D . ¬ Ï ¬ M U £ M HN H 11 11 .RY£ÏLQM£UHN .RY£ÏL Q L Ï £ M£UH U £ N Jàkobi járek Jàko àk á já bi b ek re ár Láuka ka uk áu Lá L Kvàkin járek Kvàk và ár já j in ki ek re 12 12 T኱ T rök pàtak r ak ta àt pà p ök rö Ravèn èn vè avè Rav R Cigàjnska sk ns jn àj gàj igà Ci C ka k gràba ba àb rà grà g Martìnski ar Ma M ki sk ns ìn tì rt r bréjg b éj réj bré b g Lùjza xêgj Lùj Lùj gj êgj xê x za jz 13 13 Sreb eb re Sre S bᘛni bréjg éj réj bré b ni n g C D 168 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 169 GEORITEM 33 E F *UEªQģÏHN *UEªQģ Q ª E U ÏHN H Ï ĢWŃLQEU«MJ ĢWŃLQ L N É U E «M « J M « 3ŚRIVNR 3Ś ŔIVNR N V I άSLQVNDS£XW άSL S ¬ QVN V Q D S £XW X £ W /«MģÏH /«M « ģÏH Ï ģ M 'HYLF®QG£X 'H ' YL Y F®Q ® F G £ G X 11 11 %UJO£ģ %UJO£ģ £ O J U '»JRVQ£Xŀ '»JRVQ£Xŀ X £ Q V R J » '»JRVQ£Xŀ M£UHN M£UHN H U £ '»JRVQ V R £X £ ŀ Sêrelem v Sê el re êr ኱ v lgj gj lgj l ኱ v em le ”Q]LQYᘛ ”Q] Q LQ L Y ᘛh ᘛ Y 9U¢MŀLG£X 9U 9 ¢Mŀ M ¢ L G £X £ Brêzden pòtok Br B zd êzd rê ok to òt pò p en de 12 12 Brêzden B en de zd êzd rê Br B 13 13 E F 169 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 170 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja G H Kràjcarin àj ràj Krà K in ri ari ca c járek ek re ár já j Poláuva va uv áuv lá ol Po P Škapéjrin in ri r éj péj ap ka Šk Š bréjg 11 jg éjg réj bré b 11 j 11 11 Vêlka poláuva êl Vê lá ol po p ka lk va uv áuv 12 12 13 13 G H 170 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 171 GEORITEM 33 I J *RU«MQMHVHQ¯ÏND *R * U«M « QM Q M H M VHQ H V ¯Ï ¯ Q ND páut ut áu pá p .¢WDOLQEU«MJ .¢WDOL O D W Q E U«M « J M .¢WLQEU«MJ .¢W ¢W ¢ LQ L E U«M « U E MJ 0DO®QLQD 0DO D 0 ®QLQD Q L Q ® 11 11 K኱OHģEU«MJ K኱OH O ኱ ģ EU«MJ M « %U«MŀGMH %U % «MM « ŀGMH M G 12 12 13 13 I J 171 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 172 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja K L *HO¬QģÏHN *HO H * ¬QģÏH Ï ģ Q ¬ N 11 11 12 12 13 13 K L 172 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 173 GEORITEM 33 M N ĢƞU¾¬UG¸ ĢƞU ƞU ƞ ¾ ¬U ¬ G¸ Dúga zêmla / úg Dú z ga ml êm zê / la Malìnine in ni ìn lì al Ma M ne n Hòsu f Hò f su òs ኱ f ld ኱ 11 11 12 12 13 13 M N 173 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 174 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja O P ÎUªģQMLFD ÎUªģQM Q ģ ª MLFD F L 1D.£POHM 1D 1 . £P £P £ . OHM H O M 6«OHģI኱OGHN 6« 6 OH ģ H O I኱ I኱OG O HN H /ªVWDUVNR /ªVWD W V ª UVNR N V U 9¬ģNDS£XW 9¬ģN ģ ¬ D S X £ S W 11 11 .RY£ÏLQR 5LGM¢MFD 5 GM L ¢¢M GM M ¢ M G L ¢M M G L FD F .R . Y£ Y ÏL Ï QR Q 0HM¯FD 0HM H 0 M¯FD F ¯ 0DO኱MD 0DO D 0 ኱M ኱ D M ήJDI኱ Î J D J ® I኱ I ld ኱l ኱ 12 12 13 13 O P 174 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 175 GEORITEM 33 R S Járek ek re ár Já 9£JÃģ 9£JÃģ à J £ Madjárke/ 11 j e/ ke/ rk ár á djá adj Ma M 11 11 Medjárke ke rk ár á djá edj Me M Na Mìcino ìc Mì M Na N no in ci 12 12 13 13 R S 175 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 176 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja 12 Hišna imena Slovenskega Porabja »Ohranjena hišna imena pomagajo razbirati zgodovinske in družinske razmere, socialno razslojenost in medsebojne stike, ter upravno in politično strukturo. Zelo pomemben vidik socialne kulture so priseljevanja in preseljevanja, ki so pustila v žirovskih hišnih imenih močno sled« (Zorko 2005 v Stanonik 2005, zalist). Kratek in jedrnat oris hišnih imen, ki ga je podala Zinka Zorko, nam daje sluti-ti njihovo veliko sporočilno vrednost, pomembnost njihove znanstvene obravnave ter nujnost zbiranja in ohranjanja tovrstne kulturne dediščine. V imenoslovni klasifikaciji spadajo hišna imena med vzdevke (Keber 2002). Tako jih lahko razumemo le, kadar z njimi poimenujemo prebivalce posamezne domači-je, če pa domačijo s pripadajočo posestjo, pa jih umeščamo med zemljepisna imena. Gre za imena, ki se držijo hiše, kmetije oziroma domačije. Na slovenskem podeželju so hišna imena kot pomemben del naše kulturne dediščine večinoma še vedno živa (Keber 2002; Kotnik Šipec 2004). Hišno ali domače ime praviloma nastane takrat, ko na kmetiji zagospodari človek, čigar priimek se razlikuje od priimka prejšnjega gospodarja, hiša pa obdrži staro ime (Zorko 2004). Po stari navadi so hišo poimenovali sosedje in ne lastniki sami (Kotnik 2011). Hišna imena so nastala zaradi potrebe po natančnejšem razločevanju ljudi, saj zaradi družbenega razvoja in napredka za ta namen osebna imena niso več zadoščala. Pojmovna motivacija za nastanek hišnih imen je zelo raznovrstna, pogosto odraža tudi obdobje nastanka domačije. Nemalokrat so nastala iz rojstnih oziroma krstnih imen gospodarjev ali drugih članov gospodinjstva, ki so različnega izvora, tako moških kot ženskih. Njihova sodobna podoba vsebuje sledi glasovnega in naglasnega razvoja imena v določenem narečju. Pomembna okoliščina za nastanek hišnih imen so dejavnosti oziroma poklici človeka. Gre predvsem za rokodelce. Najstarejša hišna imena so se razvila iz topografskih razmer. Lahko gre za ledinska, krajevna, pokrajinska ali vodna imena, pogosti so tudi apelativi za vzpetine (hrib, breg, planina). Številna imena odražajo določene lastnosti terena (pustost, rodovitnost, sušnost, mokrotnost, zatišnost, hribovitost, osončenost, vetrovnost) ali izhajajo iz drugih naravnih pojavov. Možni vir hišnih imen so tudi etnonimi (na primer Lah, Oger, Čič) ter nazivi prebivalcev slovenskih dežel in pokrajin (na primer Korošec, Kranjec, Dolenjec, Gorenjec, Ziljan). Zelo raznolika hišna imena izhajajo tudi iz različnih vzdevkov (imena živali, barva kože ali las ter druge telesne ali duševne posebnosti, po rastlinah, jedeh in pijači, obleki in obutvi, denarju in merah, starostnih oznakah, časovna določila rojstva, sorodstvene vezi, obrtniški izdelki, oro-dje in snovi). Hišno ime je lahko nastalo tudi iz statusa domačije v vasi ali funkcije objekta, iz katerega je domačija nastala. Kot pomembno motivacijo nastanka hišnih imen naj omenimo še cerkvene in upravne funkcije (na primer mežnar, župan, dacar). Pogosta motivacija nastanka mlajših hišnih imen so priimki prvotnih gospodarjev (Štukl 1997; Škofic 2001; Kotnik Šipec 2004; Zorko 2004; Hawlina 2008; Klinar 2011). 176 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 177 GEORITEM 33 Prve razprave o hišnih imenih v slovenskem jeziku najdemo v Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1856, kjer Janez Bleiweis opisuje različno besedišče v slovenskih pokrajinah. Ob tem navaja, da so na vprašanje: »Kako se pri tej hiši reče?« na Notranjskem odgovarjali: »S zmerjanjem …«, ravno tako tudi na Štajerskem in ponekod na Dolenjskem, medtem ko so na Gorenjskem odgovarjali »Pri hiši«. Poleg tega se je uporabljal izraz vulgarname, ki ga je Bleiweis poslovenil v prikladek. Dejstvo je, da med obema izrazoma ni jasne pomenske ločnice. Ponekod, na primer v okolici Kamnika, so vulgarname enačili s priimkom, Spottname pa s samostalnikom percovnik ali pricovnik (Stanonik 2005). Keber (2002) kot sopomenke navaja tudi zdevek, pritikljej, zdeto, priloženo ime, gerdo ime, prišvarek in prišvrk. Očitno je torej, da se je uporaba izrazja v posameznih slovenskih krajih razlikovala, kar nakazuje močno krajevno komponento. Med najstarejše temeljne vire za raziskovanje hišnih imen spadajo urbarji (Tajnšek 2007). V 16. in 17. stoletju so nastale matične knjige, ki so jih vodili duhovniki. V 18. stoletju so na ozemlju zdajšnje Slovenije začeli duhovniki voditi tudi tako imenovane dušne zapisnike v latinščini, imenovane Libri de statu animarum ali kratko status animarum, v istem obdobju pa so po uvedbi katastra nastale tudi zemljiške knjige, kjer je bilo pri lastniku zemljišča poleg imena in priimka pripisano tudi hišno ime z oznako »vulgo« (Kotnik Šipec 2004; Klinar 2011). Med sekundarnimi viri velja omeniti kartoteko hišnih imen, ki jo je uredil Božo Otorepec in jo hrani Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU (Keber 2002). Zbiranje in raziskovanje hišnih imen je večinoma potekalo nesistematično, prostorsko razpršeno in z različno znanstveno metodologijo. Glede na profil lahko ugotovimo, da je tovrstna tematika v središču zanimanja tako strokovnjakov z razli- čnih znanstvenih področij kot tudi posameznih amaterskih raziskovalcev. Med najmlajše zbiratelje hišnih imen moremo šteti nekatere osnovnošolce, ki pri zbiranju in raziskovanju hišnih imen sodelujejo na različne načine (raziskovalni tabori, raziskovalne naloge) (Gliha Komac 1999; Osnovna šola Preserje 2000; Klinar 2011). Hišna imena so zanimiva kot tematika diplomskih nalog (na primer Grivec 2010 in Gumilar 2012), so pa tudi predmet raziskovanj na najvišjih znanstvenih ravneh. Avtorji temeljnih znanstvenih prispevkov s področja hišnih imen so Zinka Zorko z razpravo Hišna imena na Koroškem (Zorko 2004), Marija Stanonik z delom Hišna imena v Žireh (Stanonik 2005), Mirko Ramovš z razpravo Hišna imena v vaseh Ježica, Savlje, Kleče, Mala vas in Stožice (Ramovš 1999), v zadnjem času pa predvsem dialektolo-ga Jožica Škofic z deli Hišna imena v Kropi (Škofic 2001), Zasnova slovarja gorenjskih hišnih imen (Škofic 2011) in Hišna imena kot gradivo za dialektološko raziskovanje (Škofic 2005) ter Matej Šekli z delom Hišna imena v Ovčji vasi (Šekli 2005). Dialektologi lahko z zbiranjem in analiziranjem hišnih imen raziskujejo jezikovne prvine posameznega narečja (Škofic 2005). Pomemben metodološki in vsebinski prispevek k raziskovanju hišnih imen je delo geografa Klemena Klinarja, ki je rezultate 177 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 178 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja svojega dela objavil v seriji publikacij (skupno 55 knjižic) z naslovi »Kako se pri vas reče?«, »Kako se par vaš hiš prav?« in »Kako se pri vaši hiši reče?« (na primer Klinar 2011). Na podlagi tovrstnih raziskav na Gorenjskem je mogoče glede na glasovno podobo hišnih imen zamejiti tudi različice posameznih krajevnih govorov znotraj gorenjskega narečja (Škofic 2012). Posamezni znanstveni prispevki s krajevnega vidika običajno obsegajo posamezno naselje, krajevno skupnost, župnijo, pražupnijo, občino, pa tudi širše geografsko območje, na primer dolino, planoto. Na območju Gorenjske je bilo doslej sistematično zbranih več kot 13.000 hišnih imen v preko 400 naseljih v 24 občinah. Preko 7500 domačij je bilo označenih s keramično tablico s hišnim imenom. V slovenskem zamejstvu so tematiki hišnih imen največ pozornosti namenili v Ziljski dolini, Podjuni in Rožu v Avstriji, kjer je na primer pater Bertrand Kotnik v zbirki petnajstih knjig z naslovom Zgodovina hiš južne Koroške natančno popisal hišna imena tega dela slovenskega etničnega ozemlja v Avstriji (Kotnik 2011). Različni avtorji so obravnavali tudi hišna imena na slovenskem etničnem ozemlju v Italiji (Tržaška pokrajina, Kanalska dolina, Beneška Slovenija), nanje pa se ni poza-bilo niti v slovenskih naseljih na Madžarskem. Zanimivo je, da so hišna imena značilna le za s Slovenci poseljena naselja, medtem ko večinsko madžarska naselja tega fenomena ne poznajo. Prvo študijo o hišnih imenih v Porabju z naslovom Nevek Felsőszölnökön je v mad- žarščini objavil Jánosné Mayer leta 1980. V svojem delu Felsőszölnök-Gornji Senik jo povzema Kozar-Mukič (1988). Seznam (preglednica 8) obsega 144 hišnih imen, dodane so jim tudi hišne številke za lažjo orientacijo. Zanimivo je, da se nekatera hišna imena pojavljajo pri več hišah hkrati, ki pa so precej oddaljene. Kozar-Mukič (1988) meni, da so nekatera hišna imena migrirala skupaj z ljudmi. Pri Gornjem Seniku avtorica dodaja tudi hišna imena v zaselku Dolnji Senik. Leta 1994 je študijo o hišnih imenih v naselju Verica-Ritkarovci objavila Katalin Szövényi (1994) z naslovom Háznevek a Vendvidéken (Hišna imena v Porabju). Avtorica se zaveda pomanjkljivosti terenskega dela, saj ne govori slovenskega jezika. Terensko delo je bilo opravljeno v letih 1991 in 1992. Avtorica identificira 42 hišnih imen domačij, ki so naseljene, in dodatnih 11 hišnih imen, ki so vezana na nenaseljene oziroma porušene domačije. Med hišnimi imeni prevladujejo slovenska imena (dve imeni sta izjemi). Glede poimenovalne motivacije večinoma izvirajo iz imen; v 21 primerih iz lastnih, v 5 primerih pa iz občih. Med lastnimi imeni prevladujejo osebna imena nekdanjih lastnikov, priimki in vzdevki. Tako kot izhaja iz raziskav na Slovenskem, tudi v Porabju hišna imena označujejo domačijo, skupaj s posestvom in prebivalce posamezne domačije. Kot primer je navedeno hišno ime Kovácsiné, gospodar je Kovácsin Feri, gospodarica pa Kovácsina Anika (Szövényi 1994). Pri izbranem primeru se zdi, da je v izvoru verjetno v rabi črka č namesto dvočrkja cs. 178 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 179 GEORITEM 33 Avtorica navaja, da so hišna imena poznana tudi v drugih naseljih, kjer so nekdaj živeli Slovenci v županiji Zala. Dodaja tudi, da se poleg slovenskih hišnih imen pojavljajo tudi madžarska, kar pripisuje širjenju rabe madžarskega jezika. Kot primer navaja dvojnico Kaminé/Simon. Vendar gre v teh primerih za novejše imenske oblike. Obstajajo pa tudi hiše z izključno madžarskimi imeni, na primer Tisztiház. V koliko je imelo več hišo isto ime, so dodajali pridevnike, na primer Szpaudnyi ali Doléjnyi. Razlog v istem imenu je lahko dejstvo, da je bila to nekdaj skupna posest ene hiše, potem pa se je razdelila – v takšnih hišah pogosto živijo sorodniki. Isto hišno ime se pojavlja v več različnih vaseh v Porabju. Razlog je lahko ta, da je posameznik, ki se je iz določene hiše odselil, s seboj »nesel« tudi hišno ime. Če je temu tako, je to očitna razlika s situacijo na primer na Gorenjskem, razen če je prišlek zgradil novo domačijo. Nekaj primerov izvora imen: • po osebnem imenu graditelja hiše ali lastnika: Gyerglisztje - iz imena Gergely • po poklicu: Kovácsini - tam je živel kovač • po naravnih značilnostih območja: Brejznyatyiné - okoli hiše so bile breze • po značilni zgradbi: Styegynyersztyé – nekdaj je tam stal skedenj Za nekatera hišna imena je avtorica dokazala, da so se skozi zgodovino spreme-nila, na primer z nakupom ali dedovanjem. Otroci so dobili hišno ime po hiši, kjer so odrasli, ne glede na to, ali je to rojstna hiša mame ali očeta. Tudi posvojeni otroci so ohranili hišno ime po rojstni hiši in ne po posvojiteljih. Priženjenih Madžarov ali primoženih Madžark v slovenske družine sosedje ne kličejo po hišnem imenu, kamor so se priselili. Če prazno hišo naselijo Madžari, hišno ime sicer ostane, a z njim ne nazivajo novega lastnika. Fenom pojava hišnih imen med Slovenci avtorica pojasnjuje kot posledico velikega števila istih priimkov, kar je oteževalo komuni-kacijo ozirom razločevanje. Avtorica ugotavlja, da so v naselju Andovci in zaselku Ritkarovci hišna imena še vedno živa, zlasti v spominu in uporabi imen pri starej- ših, vendar je njihovo preživetje vprašljivo. Obstaja bojazen, da bo v nekaj desetletjih z izumiranjem Slovencev (ki jih avtorica označuje z imenom Vendi), njihovim izseljevanjem, uničevanjem njihovih hiš, njihovim spreminjanjem v počitniška bivališča, prihodom tujcev in vse večjo uporabo madžarskega jezika slovenščina vse bolj izginjala, z asimilacijo pa bodo hišna imena, ki jih je mestoma že v času raziskave težko razumeti, popolnoma izgubila svoj pomen in funkcijo ter morda odstopila mesto drugim, lažje zapomnljivim madžarskim imenom in sistemom poimenovanj, ki so običajni v drugih majhnih vaseh (Szövényi 1994). Hišna imena v vseh porabskih vaseh, naseljenih s Slovenci, je s pomočjo lokalnih informantov zbrala Marija Kozar-Mukič (1999). Izjema so hišna imena na Gornjem Seniku, ki jih je objavila že leta 1988. Seznam iz leta 1999 je s prostorskega vidika najpopolnejši pregled hišnih imen v Porabju. 179 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 180 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Najnatančnejšo študijo o hišnih imenih v Porabju pa objavil Akoš Anton Dončec (2018). Svoje raziskovalno delo je posvetil Verici in Ritkarovcem. Njegovo delo temelji na analizi arhivskih virov in terenskem delu. Dončec ugotavlja, da so hišna imena prisotna tudi v sosednjih madžarskih krajih, ki mejijo s Prekmurjem, vendar gre za hišna imena, izpeljana iz priimkov. Kadar so pri več hišah uporabili isto hišno ime, so mu dodali pridevnike spaugnji, vrnji, gorejnji, dolejnji, nauvi, stari) ali pa krstno oziroma ljubkovalno ime za stanovalca. Hišna imena so se selila tudi med posameznimi naselji, skupaj s prebivalci. Če so naselili neko hišo, ki je že prej imela hišno ime, so ga zamenjali s svojim (Dončec 2018). Klinar in Geršič (2014) ugotavljata, da na Gorenjskem takih primerov ni bilo. Hišno ime je ostalo pri hiši in se ni selilo. Dončecovo raziskavo je podprla tudi lokalna skupnost in financirala izdelavo hišnih tablic s hišnimi imeni (slika 33). Glede zgodovinskih virov za hišna imena v Porabju Dončec (2018) ugotavlja, da so zelo redki. Med najbolj izčrpnimi je urbar iz leta 1767 za Andovce, ki je poleg imena in priimka slovenskih podložnikov vseboval še njihovo hišno ime. Leta 1766 so na Ogrskem uvedli enoten urbar v katerem so zapisali tudi odgovore IČ AŽ GERŠTj MA Slika 33: Tablica s hišnim imenom na verici. Slika 34: Urbar naselja Andovci iz leta 1767 vsebuje tudi hišna imena podložnikov (vas megyei Levéltár, Nr.41 DSG Orfalu 02 302). p str. 181 180 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 181 GEORITEM 33 NČEcO N DO OŠ ANT AK 181 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 182 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja na 9 standardiziranih vprašanj. V 10 naseljih so zapisi v prekmurščini, med njimi v Verici. Tod so zapisana hišna imena Veričanov, medtem ko v sosednjih Ritkarovcih hišna imena niso omenjena. Nekatera hišna imena so ohranjena tudi v zapiskih duhovnika Janoša Lutarja, ki so nastali med letoma 1810 in 1835. Nekaj hišnih imen v Gornjem Seniku je navedenih tudi v prisegi Franca Čerpnjaka iz leta 1897. Na podlagi raziskave Dončeca, pa tudi ostale literature, lahko ugotovimo, da sistematičnih arhivskih virov, kot jih poznamo za avstrijski del monarhije, v Ogrskem delu žal ni. Raziskave hišnih imen so zato precej otežene. Prav tako je mestoma oteženo določiti lokacijo hišnega imena z vira in ga primerjati s sodobnim stanjem. Nesistematičnost virov in parcialnost raziskav nam zato onemogočata vpogled v neko splošno podobo hišnih imen v Porabju. V nadaljevanju v preglednicah navajamo hišna imena, povzeta po literaturi. Preglednica 8: Hišna imena v zaselku verica (Szövényi 1994, 32–39; Kozar 1999, 169; Dončec 2018, 376–382). Szövényi (1994) Kozar (1999) Dončec (2018) opomba Batyiné Batjini Batjini Iz priimka Bouti. Bejbersztyi Bejberstji Borovnyátyiné Borovnjátjini Borovnjatjini Iz priimka Borovnjak, v urbarju Borovnyák. Dájcs Darnyejcsiné Drnječini/ Verjetno po priimku. Drnječovi* Döjné Döjni/Döjnini Döjni ran/ Iz priimka Düh, v veriškem Döjnini urbarju Dühni. Dolejnyi Sabgyáné/ Dolenji Šabdjáni Sabgyané Drancosztyé* Ercátyiné* Ercedjini V urbarju ime Herczegin. Morda ime izhaja na podlagi stanu oziroma družbenega položaja, saj so pri družini imeli konje in se ponosno vozili kot princi oziroma grofje. Herceg v madžarščini pomeni princ. 182 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 183 GEORITEM 33 Szövényi (1994) Kozar (1999) Dončec (2018) opomba Gorejnyi Sabgyáné/ Gorenji Šabdjáni/ Sabgyané Šubdjanini Grofosztyé* Grofovstji* Lahko po priimku Gróff ali pa iz samostalnika grof. Gunyersztyi Gunjerstji Gunjerstji Morda iz samostalnika gaunar, kar pomeni vaški veljak. Gyaminé* Gyauklené/ Djouklini Djauklini V Čerpnjakovi prisegi kot Jokli. Gyaukléné Morda iz »djoklavi« v pomenu jokav. Gyirejsiné Djirejšini Djirejšini Morda iz besede ejrašnji, ki v veriškem govoru pomeni znameniti (v madžarščini híres, v stari prekmurščini pa hirešni). Iskola Katiné* a Katarina. Leposa* Lepoštji* Iz priimka Lepoša. Liberciné Libercini Librecini V urbarju iz leta 1767 je ime Libriczi. Libriczi omenjeno na Verici. Lovenyákosztyé Lovenjakostji Lovenjakovstji Staro ime je bilo Čirečini, novega je prinesel semkaj Jožef Vindiš, ki je bil sirota. Majkovi Majkovi Majkovi Iz ljubkovalne oblike osebnega imena Matjaž (Majko), v urbarju se pojavi hišno ime Matko, a Dončec meni, da to ni podlaga za to hišno ime. Mankostye Mankoštji Mankoštji Iz priimka Mankoš. Micsiné Mičini Mičini Morda po ljubkovalni obliki imena Miči, kar v slovenščini pomeni Mici. Nájercosztyé Nájarcostji/Májercostji Najercostji/Najerc 183 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 184 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Szövényi (1994) Kozar (1999) Dončec (2018) opomba Nániné Nánini/Dernjičini Nanini/Poštaš Iz ljubkovalne različice imena Ana, porabska različica Nana, Nanec. Drugo ime izhaja iz dejstva, da je bila hči lastnika včasih poštarka. Pájcsiné Pájčini Pajčini V urbarju je ime Papics. Polgármester háza Simon-ház Nakamlani Hiša je nenaseljena, ime po kamnitem zemljišču. Gre za porabsko sklanjatev kamen, kamla. Včasih hišno ime Šimon ran. Styegynyer Sety Stjedjnjer/ Štjenjerstji Verjetno po veriški besedi Štjinjerski štjedjen. Szpalidnyi Zsöliné Spoudnji Žöjlini Spaugnji Žöjlini Iz prekmurske besede žüu oziroma porabske žöu v pomenu žulj. Ime pa verjetno izhaja iz značaja človeka, ki je ošaben. Szpaudnyi Spoudnji Spaugnji Ferenciné Ferencini Ferencini Szpaudnyi Spoudnji Spaugnji Iz ljubkovalne različice imena Gyancsiné Djančini Djančini Janez, madžarsko Jancsi, v porabskem govoru Djanči. Szpaudnyi Spoudnji Szabatiné Sabatini Vejcsiné Franci Vijčini Franci Vejcsiné Guszli Vijčini Gusli Vrnye Zsöjliné Vrnji Žöjlini Vrnji Žöjlini Vrnyi Ferenciné Vrnji Ferencini Vrnji Ferencini Vrnyi Gyancsiné* Vrnji Djančini Vrnyi Szabatini/ Szabatni* Zsagyerciné* 184 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 185 GEORITEM 33 Szövényi (1994) Kozar (1999) Dončec (2018) opomba Zsámpárné* Zslárin Žlárin Žralini Iz madžarske besede zsellér, kar pomeni težak. Djerglistji/ Djirglivini Djerglstji Iz imena Gregor, v madžarščini Gergely, v porabskem govoru Djergl, hišno ime v veriškem urbarju je Gergő. Šubdjanji Dve hiši, hišno ime v urbarju je Sabján. Sabatini V veriškem urbarju je oblika Sobotin. Verjetno iz priimka Sabat oziroma Szabat. Vrnji Veijčini V veriškem urbarju zapis Vedics. Spaugnji Veijčini/ Imeni Runci, Runcajs je Runci, Runcajs po risanki Rumcajsovi. Nauvi Veijčini Novejša hiša. Kulmani* Iz imena Kolman. Rövcini Iz priimka Oreovec. Söjčin ran/ Veriški urbar omenja hišno ime Söjčini/Söjčko Szű. Verjetno izhaja iz priimka Šü ali Sü. Ždjercini V veriškem urbarju je hišno ime Gercz. Báh Hišno ime omenjeno le v veriškem urbarju. *hiše ni več 185 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 186 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Preglednica 9: Hišna imena v zaselku Ritkarovci Kozar (1999, 169) in Dončec (2018, 383–389). Kozar Dončec opomba Afi* Iz lastnega imena Alfonz. Apátjini Apatjini (dve hiši) Bejnklarstji* Iz priimka Winkler. Bazejtini Iz priimka Bajzek, lahko pa je povezano z bezgom. Boslini* Iz nemškega priimka. Brejznatjini* Bo brezah. Casarni (dve hiši) Casarni/ Czaſzar Morda po samostalniku cesar ali priimku (dve hiši) Cseszar. Čajtini/Čajta Tudi Csaita v viru (Dončec). Djartja Iz samostalnika djarek za jarek. Djürvini Gyűrivona (Lutar 1822). Iz krstnega imena Djüri (Jure, Jurij). Ejvicini* Iz imena Eva, narečno Ejva. Emánstji Emanstji (dve hiši) Verjetno iz nemškega priimka. Spaugnji in Nauvi, Vrnji* Filpini (2 hiši)/Štejzli ran Goslarni* Verjetno iz priimka Goslar. Gospoudini Gospaudini Iz samostalnika gospaud, ki naznanja bogato družino. Kaucini Iz samostalnika kauca, kar je porabska beseda za del pluga. Kovačini (2 hiši) Iz priimka Kovač ali pa iz poklica. Kreijžin ran/Kreijžini* Kujserstji* Iz samostalnika kujsek, kujsi v pomenu psiček, kuža. Lauba* Lauba je vzdevek in pomeni pridanič. Lovenjakovstji* Lujzetjini* Iz imena Alojzija. Petrajnini Malenjini* 186 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 187 GEORITEM 33 Kozar 1999 Dončec (2018) opomba Mécini Meijcini* Iz imena Mici, iz Marija. Mijautjini Mihokini je hi v andovskem urbarju. Palko* Iz imena Pavel. Petrostji* Rovátini Rovatini (2 hiši) Iz priimka Horvat. Rüštjini* (dve hiši) Iz priimka Rüšič. Štajerni Iz priimka Štajer. Trájberni (2 hiši) Trajberni* (2 hiši) Iz priimka Trajber. Tučtjini Iz besede tuček, ki v porabščini pomeni storž. Vdjárdjini Vojnini Spoudnji Vojnini Vojnini Vrnji Vojnini Štajerni Žádjacini Žadjacini Po ledini Žgalina, kar nakazuje na trebljenje gozda s požigom. Žamparca* Hišno ime iz priimka. *hiše ni več 187 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 188 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Preglednica 10: Hišna imena v naselju Andovci (Kozar 1999, 169). Bödrastji Karbini (2 hiši) Spoudnji Sabouvini Šafarni/Djánosini Djišárini Klošini - Mrtijninitjini Svécini (2 hiši) Šouštarstji Djürvini Kmetustji Tupini Šumajnini Dužijnarstji Kovačini Vrnji Zétjini (2 hiši) Frouncini Mliéjnarni Vučtjini Ercedjini* *Dončec 2018 Preglednica 11: Hišna imena v zaselku Slovenska ves (Kozar 1999, 168). Aladejni (2 hiši) Frunc Podlouštji Vrnji (2 hiši) Ámpini Gabruvcini Popustji Vrnji Adani Ánvitji Gazdini Pubini Vrnji Dütjini Ánzlini Glažojncini Pušujcini Vrnji Gajžini Aučtjini Gracuštji ( 2 hiši) Čalatjini ram Vrnji Kovačini Babini (3 hiše) Groubuštji Čánini Vrnji Šklouštjini Babini Črni Gunjerni Čutjini Vukučini (2 hiši) Bajztjini Husárini Réctjini (3 hiše) Šajbuštji Balájžini (2 hiši) Ivancini Ričini Šatjini Batjini Kalcini Ruvátini Šklouštjini Blinc (2 hiši) Körini Saboulini Šklouštjini Karči Bokana ram Kuváčini Spoudnji Adani Šouštarni Boutini (4 hiše) Kuvini Spoudnji Boutini Šoušterni (2 hiši) Brejznjak Lájčurski Spoudnji Dütjini Šouštrstji Burduš (3 hiše) Lučarni Spoudnji Gajžini Šouštrstji Tibi Burdušini (2 hiši) Matanrni Spoudnji Kovačini Štejkarni Bücoštji v lesej (2 hiši) Matijini Spoudnji Vučtjini Štévacini (2 hiši) Bücuštji (2 hiši) Miklini Spoudnji Šklouštjini Števani Djantjini (3 hiše) Miškuva Ána Spoudnji Špajni Štortjini Doula Babini Mlinarstji Svátjini Štotjini 188 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 189 GEORITEM 33 Aladejni (2 hiši) Frunc Podlouštji Vrnji (2 hiši) Doulašini ( 2 hiši) Ogrdini Tjörni Štufatjini (3 hiše) Doulini Oulacini Tolovini Žlarni Dravcini (5 hiš) Patričtjini Tomajšini (2 hiši) Zidárini Érišini (2 hiši) Pejpi Ücini (2 hiši) Zvunarni (2 hiši) Fértjini (2 hiši) Pepkošini Vajdini Ficinoga Peka sin Pjetrni Vernji Földini Plejvcini (2 hiši) Vörnji Vučtjini Preglednica 12: Hišna imena v naselju Števanovci (Kozar 1999, 168). Ájdani Grabarna Ana Öčini Sodöjtyin Bákarstji (2 hiši) Kálcini Kmétina Petarin Tótostji Bédini Kolarstji Pétarin Karči Trarcin Bejbarstji Aniko Kométarstji Pétarni (2 hiši) Trnjárina (2 hiši) Bejbarstji Pišti Kondarni Pétrin Vučtjin Karči Bödraštji (2 hiši) Koucina Rejza Petrin Mariš Šafarcin Brgancin (2 hiši) Koucini Pétrini Šalostji (2 hiši) Brgancin Mariš Kováčin Pincatjini Šandorstji Broužin Edit Kovačini Pincatyina Šándorštji Broužin Iluš Kozalina Ana Pintar Šatjini Broužin Karči Kozalini Pöjštja Jóška Šébarstji Broužini Kráncin Pöknjasti Šoulin Kalmič Brožin Kúrdin Prejšarna Rejza Šoulin Zoli Djuratjini Kurči Prejšarni Šoustigi Djürca Lóšin Prolin Šouštarin Dolejnjina Irinka Lujini Margit Špóran Dórin (2 hiši) Lújzatjin Prolini Špórani Énaš Madjarna Ana Púfarin Štótjin Énin Madjarni Mátivi Čúbina Štotjina Erži Mijalin Roubajnin Štotjini Drinaš 189 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 190 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Ájdani Grabarna Ana Öčini Sodöjtyin Farejnščin Mijalini Röfcin Šumistji Farejnščini Mindaš Rúglastji Šumistji Iluš Fiškáliš Milarna Ana Rúmin Žužini Fourdjanin Milarna Mariška Satkarin Zidára Mari Laci Milnarni Karči Sejčár Zidára Mariška Fourdjanini (5 hiš) Móndistji Sodöjk Zvejrin Joži Grabarin Jenő Öčina Sodöjtjin (3 hiše) Zvejrin Vendi Dončec (2018) navaja tudi hišno ime Matjašini. Preglednica 13: Hišna imena v naselju Dolnji Senik (Kozar 1999, 168). Ánzošni Fuksina Méca Köles Blinc Vegmajherovi Babini Fuksini Prodarski Vincekni Bajčovi Gauserni Launovi Vogrinjini Bažúrini Gmandlini Lazkini Vrablini Bedašovi Gredliški Maksini Vrnjini Blažini Gričerski Mali Fidlerski Šaniččivi Šani Breznjek Gross Francli Margecini Šnepovski Deker Gubini Melmauerovi Šoušterni – Marčinkini Djágerski Gumilarski Milikini Štaricini Djerguš Heiflemoher Miška šusta Števakni Djoušovski Höla Hanz Palencko – Šina – Števlevski – Ferenčkovi Neupaurski Djúka (3 hiše) Hugovi - Bajčovge Pašičnjek Štumliški Djúlaš Jakobski Reinekovi Šujsterni Djürini Kadlini Sabojlini Šüterni Douč Kočav Kadliski (2 hiši) Sigli Švejcer Douverni Kiverski Spodnjini Žebini - Žebašni Eizištanovi Kmondlini Strük Flísarski Konc Tišlerovi Franklini Kočav Vankašni 190 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 191 GEORITEM 33 Preglednica 14: Hišna imena v zaselku Dolnji Senik (Kozar 1988, 177). Djauklini Mijaokini Štêjvekini (2 hiši) Vánkaški Kaucini (2 hiši) Mlínarski Tóšini Víncekini (2 hiši) Lázrski Preglednica 15: Hišna imena v naselju Sakalovci (Kozar 1999, 167). Ádarni (2 hiši) Gratjini Paltjini – Ricovi Skrbicini Balagastjini Imarni Pelejstjirni Trežini Balaudjini Ivani Pisanjini (2 hiši) Trčovi Balaštjini Karbini Polákova Vutjini - Šoustarni Dinatjini Karvi (3 hiše) Potajtjini Šantani (2 hiši) Djerini Kováčini Potoutjini Šervi (3 hiše) Djirgoni (2 hiši) Kovačtji Pufarni Šougarni Djouklini Kruklistji Pusnarstji Šouštarni Djurani (2 hiši) Ladinani Pušnarstji Štejlini (3 hiše) Djüdjini Lasovi Časarstji Štjetovi Dolejnji Ločárini Réckovi Žuščini Dolejnjini Majcani (2 hiši) Rectjini (4 hiše) Žuštjini Ertani (2 hiši) Mákošni (3 hiše) Ricovi Zaflančini Fetlištji (2 hiši) Mačtjini Risanjini Zavcovi Fourgani Mašnatjini Sejrini Gaborstji (2 hiši) Nemičtjini Seksarstji Gomajdlistji Paltjini (2 hiši) Siditjini Preglednica 16: Hišna imena v naselju Gornji Senik (Kozar 1999, 166). Ándrini Fístarni Lónkini Saucarni (3 hiše) Ánškini (4 hiše) Fórgošni Lújzkini Skínini (3 hiše) Bakini (2 hiši) Gašparni Lújzlini Súlcarni Balaškini (3 hiše) Gérglini Magašni (3 hiše) Šafarni Bazékini (3 hiše) Glauzarni (3 hiše) Málekini Šalaknjákini (2 hiši) 191 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 192 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Ándrini Fístarni Lónkini Saucarni (3 hiše) Bábalni (2 hiši) Grabašni Másarini (3 hiše) Šauštarni (3 hiše) Bédekni Grabini (2 hiši) Maucekini Šáloski (2 hiši) Bénarski Grájkarni Markini (3 hiše) Šêrini (2 hiši) Bikašni Grófoski Marčínkini (2 hiši) Šiníčini (4 hiše) Bóslini (5 hiš) Gúbiči Mánkošni Škapêjrini (3 hiše) Búrski Gúbini Mijaukini (7 hiš) Špórani (2 hiši) Bükašni (2 hiši) Íncekovi Mijaukecini (2 hiši) Števánekini (3 hiše) Cífroski Ívánski Miklaušini Štévani Cigütini (2 hiši) Kaucini Mlínarski Štêjfarni Čárdašni (2 hiši) Kautnarski (2 hiši) Nêjskini Švórcini Čátrini (2 hiši) Kálcini (3 hiše) Nématni (3 hiše) Talánini (2 hiši) Čemeštarni (5 hiš) Klêjtini Núsarski Tínikovi Čúkini (4 hiše) Klêncini (3 hiše) Ofčarski Tíšlarski (2 hiši) Divícini (4 hiše) Klübarni Ónzini (4 hiše) Tónikini Dónkarni Kódlini (2 hiši) Palkini (2 hiši) Tóšini (2 hiši) Dóričnjekovi Kólmani (5 hiš) Pancúrašni Törkini (2 hiši) Dórini (2 hiši) Kolárini (2 hiši) Paulini Törökovi Drávcini Kováčini (4 hiše) Paušarni (2 hiši) Trnjašini Drejnini (7 hiš) Kölešni (2 hiši) Pêtarni Túčkini (2 hiši) Djauklini (6 hiš) Kmétini Pékini (2 hiši) Túrekini Djágarski Krajcarni (2 hiši) Pékoski (3 hiše) Úpkašni (2 hiši) Djámarni Kújsarni (5 hiš) Píntarni (3 hiše) Úrbanski Djánčkini (2 hiši) Kúlarni (2 hiši) Póštojski Váncarni Djéčkini Kútini (2 hiši) Praudarni Vánkini Djújzlini Küžarni Prájzini Vúkini (2 hiši) Djürini (4 hiše) Lajošni Pülcini (3 hiše) Závcini Ernösovi Lázarni Raudašni (2 hiši) Znückini Férbarovi Lázarski Rovátini Zvonárski Fíckini Licüvini Rúgolski (2 hiši) Žipanini (5 hiš) Filáksovi Lénkini (4 hiše) Sabaulini Žníndarni Ločárini Sabauski Žúžkini 192 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 193 GEORITEM 33 13 Krošelj Edinstveni zemljepisnoimenoslovni pojav slovenskega naselitvenega prostora v Porabju je poimenovanje skupine hiš. Ta skupina hiš se imenuje krošelj (króšeo, tudi króšeu), v pomenu krog, okrožje. Pojav je bil značilen za naselja z razpršeno poselitvijo, vendar se je ohranil le na Gornjem Seniku (Kozar Mukič 1999). To je potrdilo tudi naše terensko delo. Zanimivo je, da informanti v ostalih naseljih tega pojava ne poznajo. Edino delo, ki obravnava ta pojav, je monografija Gornji Senik, ki je del zbirke Način življenja Slovencev v dvajsetem stoletju (Kozar-Mukič 1988). Avtorica ugotavlja, da so prebivalci v določeni skupini hiš običajno v sorodstvenem razmerju. Lastniki posamezne hiše so si jo običajno zgradili na posestvu svojih staršev, pozneje pa jo je podedoval kdo od ožjega sorodstva. Tudi obdelovalne površine posestva se razprostirajo v okolici te skupine hiš. Oddaljene so le tiste parcele, ki so bile kupljene pozneje. Praviloma je skupina hiš poimenovana po prvem lastniku (na primer Čameštarin krošeo, tudi Čêmešterin krošeo). V primeru izumrtja družine ali upada števila sorodnih družin, skupino hiš pre-imenujejo po tisti družini, ki ima največ hiš v tej skupini (na primer nekdaj Vancarin krošeo je bil preimenovan v Anškin krošeo) (Kozar-Mukič 1988; 1999). S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo podatke o poimenovanjih skupin hiš, ki jih je pripravila Kozar-Mukič (1988, 166–167), prenesli na sodobno kartografsko podlago (slika 35) ter pri imenskih dvojnicah, ki jih navaja Kozar-Mukič, na zemljevid zapisali le tisto različico, ki je med krajevnim prebivalstvom v uporabi. 14 Sklep Slovensko Porabje je najmanjše območje avtohtone naselitve Slovencev zunaj mati- čne domovine. Kljub rahlemu pozitivnemu trendu števila pripadnikov manjšine glede na zadnji popis prebivalstva je raba slovenskega jezika na tem območju ogrožena. Zato je skrb za jezik manjšine toliko bolj pomembna. Zemljepisna imena so pomemben del jezikovnega korpusa in zaradi javnih napisov prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. Ker imajo nekatera zemljepisna imena, na primer imena naselij, tudi status uradnosti, bodo po vsej verjetnosti tudi zadnji spomenik slovenstva na tem prostoru. Poleg imen naselij pa so v prostoru prisotni tudi drugi tipi imen. Monografija obravnava predvsem ledinska imena. Ugotovili smo, da nekatera, ki smo jih identificirali v primarnih virih, med krajevnim prebivalstvom niso več poznana oziroma v uporabi, večina pa še vedno. So pa zaradi različnih procesov spreminjanja pode- želja močno ogrožena, saj modernizacija kmetijstva, urbanizacija, depopulacija in drugi pojavi zmanjšujejo njihovo vlogo. Upamo, da bo identifikacija imen, njihova jezi-koslovna analiza in kartografska upodobitev prispevala k njihovemu ohranjanju tako v živi rabi kot tudi kot prvina nesnovne kulturne dediščine. 193 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 194 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja A V S T R I J A Markin Cigutin Boslin krošeo Cigutin Magašin Šiničin krošeo krošeo Vreje V krošeo krošeo krošeo Pintarin krošeo Bazekin krošeo krošeo Melekno vreje Žipanin DječkinČemešterin Dječkin krošeo krošeo krošeo krošeo Trnjašof T krošeo Anškin aliMiklaušin Balaškin Vancarin V krošeo Mijaukin krošeo krošeo krošeo krošeo Krajcarin Djauklin krošeo Ves V krošeo Vankin V Čukin krošeo krošeo Divicin Sobota krošeo Sobota krošeo Drejnin krošeo Polauva Onzin vrh Cigajna gausli S L O V E N I J A Avtor vsebine: Matjaž Geršič 0 1 2 Avtorica zemljevida: Manca Volk Bahun km Vir: Lechner Nonprofit Ltd., Kozar-Mukič 1988 © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Slika 35: Imena krošljev na Gornjem Seniku. 194 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 195 GEORITEM 33 15 Viri in literatura Ahačič, K. (ur.) 2023: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana. Medmrežje: http://www.fran.si. (20. 11. 2023). Backus Borshi, O. 2015: Formal Expression of Definiteness in Albanian. Doktorsko delo, Karlova univerza. Praga. Bajzek Lukač, M. 2017: Slovenska zemljepisna lastna imena na Gornjem Seniku in v Porabju. Nexus Linguarum Köszöntő kötet a 80 éves Nyomárkay István akadémikus tiszteletére. ELTE BTK Szláv Filológiai Tanszék. Budimpešta. Medmrežje: http://real.mtak.hu/102434/1/Bajzek.pdf (20. 11. 2023). Bajzek Lukač, M. 2019: Magyar-szlovén nagyszótár. Akademiai kiadó. Medmrežje: http://www.szotar.net (20. 11. 2023). Balogh, L., Barbalics, I., Bárdosi, J., Bokor, J., Guttmann, M., Gyarmathy, M., Hajdú, M., Laky, R., Ördög, F., Pomogyi, J., Szabó, L., Vörös, O. 1982: Vas megye földrajzi nevei. Szombathely. Bauman, Z. 2002: Tekoča moderna. Ljubljana. Bellosics, V. 2016: Onstran Donave: Vendi v Zalski in Železni županiji. Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi: Slovenci. 1, Štajerska, Porabje in Prekmurje, Koroška. Ljubljana. Bezlaj, F. 1956: Slovenska vodna imena I. Ljubljana. Bezlaj, F. 1965: Slovenski imenotvorni proces. Jezik in slovstvo 10, 4–5. Bezlaj, F. 1969: Onomastika in leksikologija. Onomastica Jugoslavica 1. Bezlaj, F., Snoj, M., Furlan, M. 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika IV: Š–Ž. Ljubljana. Bijak, U. 2019: The Development of Polish Toponomastic Terminology. Annales Universitatis Mariae Curie-Skłodowska sectio FF, Philologiae 37-1. DOI: https://doi.org/10.17951/ff.2019.37.1.91-103 Brozović, M. 2013: Ledinska in hišna imena v vasi Selšček. Ljubljana. Čačinovič, R. 1992: Madžarsko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Čop, D. 1983: Imenoslovje zgornjesavskih dolin. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Detailed Gazetteer of Hungary, 2023. Medmrežje: https://www.ksh.hu/apps/hntr.main? p_lang=EN (22. 8. 2023). Dobrovoljc, H. 2013: Predgovor. Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. Dončec, A. 2018: Hiša imena Verice-Ritkarovcev v Porabju in njihova zgodovina. Arhivi 41-2. Državna slovenska samouprava. Gornji Senik, 2015. Fabčič, T. 2010: Pripoved izročila talov. Lozice. Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci. Medmrežje: https://www.zveza.hu/sl/kulturne_skupine/folklorna_skupina_zveze_slovencev_ na_madzarskem_sakalovci/ (30. 5. 2023). 195 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 196 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Fujs, M. 1992: Madžarsko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Furlan, M. 2002: Predslovanska substratna imena v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 8-2. Furlan, M., Gložančev, A., Kladnik, D., Perko, D., Šivic-Dular, A. 2008: Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000. Državna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena. Ljubljana. Furlan, M., Gložančev, A., Šivic-Dular, A. 2000: Pravopisna ustreznost zapisa lastno-imenskega gradiva v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot. Geografski vestnik 72-1. Furlan, M., Gložančev, A., Šivic-Dular, A. 2001: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot. Ljubljana. Geršič, M., Ciglič, R., Perko, D. 2018: Pokrajinska in zemljepisnoimenska raznolikost v Sloveniji. Pokrajina v visoki ločljivosti, GIS v Sloveniji 14. Ljubljana. Geršič, M., Kumin Horvat, M., Pipan, P., Ropoš, M. 2024: Ledinska imena Slovenskega Porabja. Ljubljana. Geršič, M., Perko, D. 2022: Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Geografski vestnik 94-1. Gliha Komac, N. 1999: Drugi otroški etimološki raziskovalni tabor Stara hišna imena v Kanalski dolini:Žabnice. Hišna imena v Žabnicah – otroški raziskovalni tabor Kanalska dolina 1999. Ukve. Golob, J. 2007: Mejni prehod Hodoš od odprtja do zaprtja. Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 8-23. Goriški, M. 1933: Naš narod med Rabo in Donavo. Naši onstran meje. Ljubljana. Gostenčnik, J. 2009: Ledinska imena v k. o. Ribnica. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Gradišnik, J. 1997: Nemško-slovenski, slovensko-nemški slovar. Maribor. Grafenauer, B. 1994: Ogrski Slovenci. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Grivec, B. 2010: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Ormož. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Gumilar, N. 2012: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Gundacker, R. 2014: The Significance of Foreign Toponyms and Ethnonyms in Old Kingdom. The Late Third Millennium in the Ancient Near East. Oriental institute seminars 11. Chicago. Halbwachs, M. 2001: Kolektivni spomin. Ljubljana. Hawlina, P. 2008: Hišna imena. Drevesa – bilten slovenskih rodoslovcev 15-2. Hetési Falvak, 2023. Medmrežje: https://hetesifalvak.hu/ (22. 3. 2023). Hirnök, J. 1998: Slovensko Porabje. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. 196 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 197 GEORITEM 33 Hirnök, J. 2001: Zveza Slovencev na Madžarskem. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Ingolič, B. 1969: Gibanje števila prebivalstva po k. o. slovenskega Porabja od leta 1869 do 1960. Priloga 4. Geografsko proučevanje slovenskega Porabja na Madžarskem. Nekateri elementi socialno geografskega razvoja in strukture slovenskega Porabja. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jakopin, F. 1990: Imenoslovje. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Jánosné Mayer, J. 1980: Nevek Felsőszölnökön. Szentgotthárd. Jarc, V. 2004: Ledinska imena pod Stolom, Begunjščico in Dobrčo. Žirovnica, Bled, Radovljica. Josipovič, D. 2016: Porabski Prekmurci in meje Prekmurja. ANALI PAZU HD 1-2. Keber, J. 2002: Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8-2 Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Ljubljana. Kladnik, D., Geršič, M., Perko, D. 2020: Slovenian geographical names. Acta geographica Slovenica 61-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9394 Klemenčič, V., Medved, J., Pak, M., Jeršič, M., Ingolič, B., Olas, L. 1969: Geografsko proučevanje Porabja na Madžarskem: nekateri elementi socialno geografskega razvoja in strukture slovenskega Porabja. Ljubljana. Klinar, K. 2011: Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Grabče, Krnica, Perniki, Radovna, SpodnjeLaze in Zgornje Laze. Zgornje Gorje. Klinar, K. 2012: Zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem in njihov prispevek k jezikoslovju.2. Slovenski dialektološki posvet. Ljubljana. Klinar, K., Geršič, M. 2014: Traditional house names as part of cultural heritage. Acta geographica Slovenia 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409 Klinar, K., Škofic, J., Šekli, M., Piko-Rustia, M. 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen : projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007-2013. Jesenice. Koletnik, M. 2008a: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor. Koletnik, M. 2008b: O prekmurskih mikrotoponimih. Zbornik referatov za štirinajsti mednarodni slavistični kongres, Ohrid, 2008. Ljubljana. Koletnik, M., Holsedl Pertoci, Z. 2009: Zemljepisna lastna imena v Večeslavcih. Jezikoslovni zapiski 15, 1–2. Korm. rendelet a magyarországi hivatalos földrajzi nevek megállapításáról és nyilvántartásáról 303/2007(XI. 14.), 2007. Medmrežje: https://net.jogtar.hu/ jogszabaly?docid=a0700303.kor (2. 3. 2021). Kotnik Šipec, M. 2004: Stara hišna imena na Polzeli. Polzela. Kotnik, B. 2011: Zgodovina hiš južne Koroške. Celovec Kozar, M. 1999: Slovenska hišna imena = Szlovén háznevek. Etnologija Slovencev na Madžarskem = A Magyarországi szlovének néprajza 2. 197 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 198 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Kozar-Mukič, M. 1983: Slovensko Porabje. Ljubljana. Kozar-Mukič, M. 1984: Slovensko Porabje / Szlovénvidék. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje. Ljubljana, Szombathely. Kozar-Mukič, M. 1988: Gornji Senik. Ljubljana. Kozar-Mukič, M. 1993: Slovenski muzej na Madžarskem. Kozar-Mukič, M. 1996: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem = A Magyarországi Szlovének néprajzi szótára. Monošter, Szombathely. Kozar-Mukič, M. 1997: Kdo smo? (o identiteti Slovencev med Muro in Rabo). Traditiones 26. Kozar-Mukič, M. 1998: Dve desetletji sombotelskih Slovencev : 1998-2018 = A szombathelyi szlovének két évtizede : 1998-2018. Sombotel/Szombathely. Kozar-Mukič, M. 2018: Dve desetletji sombotelskih Slovencev. Szombathely. Kozar-Mukič, M. 2021: Album obletnic Avgusta Pavla. Szombathely. Kulcsár, H. 2015. Földrajzi névanyag feltárása a magyar–szlovén határvidéken. Budapest. Kunaver, J. 1988: Zemljepisna imena v visokogorskem svetu in njihova uporaba na primeru Rombonain Goričice. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Ljubljana. Lefebvre, H. 2013: Produkcija prostora. Ljubljana. Majdič, V. 2002: Imena vasi in mest v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8-2. Maučec, J., Novak, V. 1945: Slovensko Porabje. Ljubljana. Medmrežje 1: Imre Nagy. https:/ www.britannica.com/biography/Imre-Nagy (14. 8. 2023). Medmrežje 2: Imre Nagy. https://www.nagyimreemlekhaz.hu/en/imre-nagy.html (14. 8. 2023). Medmrežje 3: Mátyás Rákosi. https://www.britannica.com/biography/Matyas-Rakosi (14. 8. 2023). Medvešek, M. 2003. Trendi medgeneracijske etnične kontinuitete na narodno mešanih območjih ob slovenski meji. Doktorska disertacija, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Melik, A. 1946: Prirodno – gospodarska sestava Slovenije. Geografski vestnik 18, 1-4. Melik, A. 1957: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ljubljana. Mikesy, G. 2023: Osebni vir. Mukics, D. 2006: Oblikoslovje gornjeseniškega govora v Porabju. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana Mukič, F., Kozar, M. 1982. Slovensko Porabje. Celje. Munda Hirnök, K. 2007: Metodološka izhodišča k raziskavi »Položaj Slovencev zunaj območja avtohtone poselitve« = A »Szlovének helyzete az autochton területen kívül« c. kutatás metodológiai alapjai. Etnologija Slovencev na Madžarskem = A Magyarországi szlovének néprajza. Budimpešta. Munda Hirnök, K. 2013: Represija nad Slovenci v Porabju v času Rákosijevega režima (1948-1956). Prispevki za novejšo zgodovino 53-1. 198 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 199 GEORITEM 33 Munda Hirnök, K. 2016: Analiza položaja slovenskega jezika v Porabju na Madžarskem. Ljubljana. Munda Hirnök, K. 2023: Slovensko Porabje. Zamejska Štajerska in Porabje. Vodniki Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana. Munda Hirnök, K., Medvešek, M. 2016: Čezmejna mobilnost porabskih Slovencev. Traditiones 45. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2016450305 Munda Hirnök, K., Medvešek, M. 2017: Vloga katoliške cerkve pri ohranjanju slovenskega jezika v Porabju v preteklosti in danes. Bogoslovni vestnik 77, 3-4. Muzejska zbirka madžarskega državnega muzeja mejne straže 2021. Stražarji ob meji – muzejska zbirka o Železni zavesi. Határőr Emlékhely. Števanovci, Apátistvánfalva. Narodni park Őrség, 2023. Medmrežje: https://www.orseginemzetipark.hu/sn/info/ ohranjanje-narave/nacionalni-park-orseg/ (30. 5. 2023). Novak, V. 1948: Etnografski značaj Slovenskega Porabja. Ljubljana. Novak, V. 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana. NUTS, 2023. Medmrežje: https://ec.europa.eu/eurostat/web/nuts/background (22. 8. 2023). Olas, L. 1973: Slovensko Porabje. Geografski obzornik 20-3/4. Medmrežje: https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_1973_3_4.pdf Olas, L. 1995: Porabski Slovenci. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Osnova šola Preserje 2000. Hišna imena v krajevni skupnosti Podpeč-Preserje in krajevni skupnosti Rakitna. Preserje. Pahor, D. 1976: Porabski Slovenci. Jadranski koledar. Trst. Pavlovič, P. (ur.) 1933: Naši onstran Mure. Ljubljana. Penko Seidl, N. 2008: Significance of toponyms, with emphasis on field names, for studyng culturallandscape. Acta geographica Slovenica 48-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS48102 Penko Seidl, N. 2011: Ledinska imena v prostoru in času. Annales 21-2. Perko, D. 2001: Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije. Zbirki državnih imenikov zemljepisnih imen Združenih narodov: Slovenija. Ljubljana. Perko, D. 2022: Standardizirana zemljepisna imena v slovenskem jeziku. Pravopis na zrnu graha. Ljubljana. Perko, D. 2023: The first world atlas in Slovenian, and Slovenian territory in some early world atlases. Acta geographica Slovenica 63-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.13067 Perko, D., Ciglič, R. 2020: Slovenia’s landscapes. The Geography of Slovenia: Small but Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_14 Perko, D., Ciglič, R., Hrvatin, M. 2021: Landscape macrotypologies and microtypo-logies of Slovenia. Acta geographica Slovenica 61-3. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.10384 199 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 200 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Perko, D., Ciglič, R., Zorn, M. 2020: Slovenia: A European landscape hotspot. The Geography of Slovenia: Small but Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/ 978-3-030-14066-3_1 Perko, D., Geršič, M. 2021: Sporna imena naselij v Sloveniji. Georitem 32. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505365 Perko, D., Geršič, M., Zorn, M. 2023: Standardization of geographical names on land and sea in Slovenia. Place Naming, Identities and Geography: Critical Perspectives in a Globalizing and Standardizing World, Key Challenges in Geography. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-031-21510-0_9 Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Kladnik, D. 2019: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91208 Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, D., Tičar, J., Geršič, M. 2022: Standardizacija hidronimov v Sloveniji in geografski informacijski sistemi. Preteklost in prihodnost, GIS v Sloveniji 16. Ljubljana. Pipan, P. 2007: Terenski dnevnik. Peršolja, B. 2002: Zgoščeni imenik zemljepisnih imen. Dela 18. Peršolja, B. 2003: Pot zemljepisnega imena od nastanka do uporabe. Geografski vestnik 75-2. Piko-Rustia, M. 2010: Slovenska ledinska in hišna imena sprejeta v Unescov seznam nesnovne dediščine v Avstriji. Glasnik SED 50, 1-2. Pleteršnik, M. 2014: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana. Pogorelčnik, E. 1999: Zemljepisna imena – od zajema do standardizacije. Geodetski vestnik 43-2. Pšajd, J. 2007: Če klonkaš, sa ti opre: življenske zgodbe iz Porabja. Murska Sobota. Rainer, J. M. 2009: Imre Nagy: A Biography (Communist Lives). London, New York. Ramovš, F. 1922: Slovensko Celje. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 3. Ramovš, F. 1953: Ljubljana – iz slovenske toponomastike. Zgodovinski časopis 5-7. Ramovš, M. 1999: Hišna imena v vaseh Ježica, Savlje, Kleče, Mala vas in Stožice. Traditiones 28-1. Raper, P. E. 1996: United Nations Documents on Geographical Names. Pretoria. Razvojna agencija Slovenska krajina, 2023. Medmrežje: http://www.szlovenvidek.hu/ sl/naselje/sakalovci/ (30. 5. 2023). Ribnikar, P. 1982: Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. Zgodovinski časopis 26-4. Rode, F. 2022: Vse je dar. Celje. Ropoš, M. 2015: Državna slovenska samouprava 1995–2015. Gornji Senik/ Felsoszolnok.Munda-Hirnök 1995 Rus, J. 1938: Vaške table in vaška imena. Ljubljana. 200 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 201 GEORITEM 33 Ružič, E. 2008: Meja. Meja danes, nekoč in v prihodnosti … meja v glavah. Porabje 18-7. Sasi, A. 2019: A nemzetiségi helységnevek hivatalos használata Magyarországon. Geodézia és Kartográfia71-4. DOI: https://doi.org/10.30921/GK.71.2019.4.4 Silič, V. 2011: Čez osamelce in ledine blejske kotline. Bled. Silič, V. 2012: Ledinska imena – naša bogata kulturna dediščina. Razgledi Muzejskega društva Bled 4. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana. Slovenci na Madžarskem, 2021. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ (26. 2. 2021). Slovensko Porabje, 2023. Medmrežje: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_Porabje (22. 8. 2023). Snoj, M. 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana. Snoj, M. 2002a: O etimologiji osebnih in zemljepisnih imen na Slovenskem. Jezikoslovni zapiski 8-2. Snoj, M. 2002b: Adstratni in superstratni vplivi na slovensko imensko leksiko. Jezikoslovni zapiski 8-2. Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana. Sola, 2023. Medmrežje: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sola,_Mad%C5%BEarska (22. 8. 2023). Spomini z obeh strani železne zavese. Medmrežje: https://www.delo.si/magazin/ zanimivosti/spomini-z-obeh-strani-zelezne-zavese/ (31. 5. 2023). Stanonik, M. 2005: Hišna imena v Žireh. Maribor. Stipkovits, F. 1994: Porabski Slovenci: Dodatki k zgodovini porabskih Slovencev 1945–1949. Zgodovinski časopis 48-3. Stražarji ob meji – muzejska zbirka o Železni zavesi. Medmrežje: https://www.pisa-nezgodbe.si/strazarji-ob-meji-muzejska-zbirka-o-zelezni-zavesi/ (31. 5. 2023). Stražna krajina, 2023. Medmrežje: https://visithungary.com/sl/clanki/dogodivscine-v-najbolj-oddaljenih-pokrajinah-drzave-strazna-krajina-in-slovensko-porabje (22. 3. 2023). Szövényi, K. 1994: Háznevek a Vendvidéken. Budapest. Šebjanič, F. 1988: Demokratična zveza južnih Slovanov. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Šebjanič, F. 1992: Madžarsko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Šekli, M. 2005: Hišna imena v Ovčji vasi. Ovčja vas in njena slovenska govorica. Ukve, Ljubljana. Šekli, M. 2006: Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Šekli, M. 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Ljubljana. 201 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 202 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Šivic-Dular, A. 1988: K normiranju slovenskih zemljepisnih imen. XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. Šivic-Dular, A. 2015: Ljubljana, Slovenija, osebni vir. Šivic-Dular, A. 2016: Ljubljana, Slovenija, osebni vir. Škofic, J. 2001: Hišna i mena v Kropi. Simpozij Slovenska lastnoimenskost: zbornik s simpozija ‘99v Pišecah. Novo mesto. Škofic, J. 2005: Hišna imena kot gradivo za dialektološko raziskovanje. Riječ – časopis za filologiju 11-1. Škofic, J. 2011: Zasnova slovarja gorenjskih hišnih imen. Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku. Koper. Škofic, J. 2012: Gorenjsko narečje kot kulturna dediščina. Gorenjska: etnologija in pokrajine na Slovenskem na primeru Gorenjske ali kaj lahko etnologi in kulturni antropologi doprinesemo h kulturni podobi in razumevanju pokrajin na Slovenskem. Ljubljana. Škofic, J. 2014: Zasnova vseslovenskega slovarja narečnih hišnih in ledinskih imen. Annales 24-2. Šooš, T., Lautar, K., Urbančič, H., Kobe Logonder, N., Kmet Zupančič, R., Fajić, L., Čokl, A., Gantar, J., Lenarčič, M., Culpa, N. 2017: Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana. Šövegeš Lipovšek, G. 2008: Anton Trstenjak, Slovenci na Ogrskem, Narodopisna in književna črtica, Pokrajinski arhiv Maribor, Viri 5, Maribor 2006. Arhivi 31-1. Štukl, F. 1997: Prispevki k poznavanju domačih imen v zvezi z upravnimi funkcijami. Drevesa – bilten slovenskih rodoslovcev 4-1. Tajnšek, R. 2007: Ledinska in hišna imena v okolici Gornjega Grada po urbarju iz leta 1426. Kronika – časopis za slovensko krajevno zgodovino 55-3. Titl, J. 2000: Toponimi Koprskega primorja in njegovega zaledja. Koper. Titl, J. 2006: Kraški toponimi. Koper. Törvény a nemzetiségek jogairól, 2011. Medmrežje: https://net.jogtar.hu/jogszabaly?docid=a1100179.tv(2. 3. 2021). Trideželni park Goričko-Raab-Őrség. Medmrežje: https://www.park-goricko.org/go/ 1149 (31. 5. 2023). Trstenjak, A. 2006: Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov. Maribor. Ulice v Mestni občini Ljubljana, 2015. Medmrežje: https://srv3dgis.ljubljana.si/ LjubljanskeUlice/ (22. 8. 2023). Urazmetova, A. V., Shamsutdinova, J. H. 2017: Principles of place names classifications. XLinguae 10-4. DOI: https://doi.org/10.18355/XL.2017.10.04.03 Urbanc, M., Gabrovec, M. 2002: Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalneidentitete. Geografski vestnik 77-2. Visit Hungary. Medmrežje: https://visithungary.com/sl/clanki/dogodivscine-v-najbolj-oddaljenih-pokrajinah-drzave-strazna-krajina-in-slovensko-porabje (30. 5. 2023). 202 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 203 GEORITEM 33 Zakon o ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije23/1993. Ljubljana. Zelko, I. 1996: Zgodovina Prekmurja: Izbrane razprave in članki. Murska Sobota. Zorko, Z. 1998: Prekmursko narečje v Porabju na Madžarskem. Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor. Zorko, Z. 2004: Hišna imena na Koroškem (ob Miklošičevem imenoslovju). Besedoslovje v delih Frana Miklošiča. Maribor. Zorko, Z. 2005: Hišna imena v Žireh. Zora 37. Zupančič, J. 2000: Slovenci na Madžarskem. Razprave in gradivo 36-37. Medmrežje: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GEJSETP7/1638a80d-b5b0-4006-8da9-f439fe87d11f/PDF Zupančič, J. 2022: Slovenske manjšine v sosednjih državah. Ljubljana. 16 Seznam slik Slika 1: Naslovnica knjige Zobriszani Szloven i Szlovenka med Mürov i Rábov. 14 Slika 2: Zemljevid Prekmurje in Porabje (Maučec in Novak 1945). 16 Slika 3: Upravna razdelitev območja, kjer živijo Slovenci na Madžarskem. 19 Slika 4: Katastrske občine v Porabju med letoma 1857 in 1858. 21 Slika 5: Prvi list katastrske mape Zgornji Senik iz leta 1858 (Magyar Nemzeti Levéltár Országos Levéltára S 78–249. téka – Alsószölnök – 1). 22 Slika 6: Zemljevid Porabja. 24 Slika 7: Delež opredeljenih za Slovence v popisu leta 2022. 26 Slika 8: Tromejnik med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Slovenski del mejnega kamna ima vpisana dva datuma: 10. 9. 1919 – senžermenska pogodba; razpustitev Avstro-Ogrske, 4. 6. 1920 – trianonska pogodba; določene meje Madžarske. 31 Slika 9: Spominska plošča v Modincih prikazuje bitko pri Monoštru s položajem obeh armad ob reki Rabi. 35 Slika 10: Spominski kompleks v Modincih v spomin na bitko pri Monoštru. 35 Slika 11: Zemljevid delegacije Federativne Ljudske Republike Jugoslavije na pariški mirovni konferenci iz leta 1946 prikazuje, da so takrat v Tržiču vzhodno od Monoštra še živeli Slovenci, v Židovi je bilo 16 % Slovencev, 36 % Nemcev in 48 % Madžarov, v Dolnjem Seniku je bilo Nemcev še več kot 25 %, večina prebivalcev Otkovcev pa je bilo Slovencev. 39 Slika 12: Hodulje z jelenjimi nogami, s kakršnimi so hoteli prebežniki pretentati madžarske graničarje, ki so preverjali varovalni pas, preoran in na fino pobranan, da bi se poznale sledi morebitnih prebežnikov. 40 203 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 204 Zemljepisna imena Slovenskega Porabja Slika 13: Spomenik slovenskim pregnancem iz Porabja v delovna taborišča na Hortobágy 1950–1953 stoji pred slovenskim kulturnim centrom Lipa v Monoštru. 44 Slika 14: Spominska plošča ob srečanju predstavnikov treh dežel na tromejniku 27. 5. 1989. 47 Slika 15: Kopija vabila na Panevropski piknik 19. 8. 1989, ki je odprl vrata v železni zavesi. 47 Slika 16: Mejni prehod Čepinci–Verica (Ketvolgy), odprt 28. 3. 2002, in smerokaz za novo cesto med Verico in Gornjim Senikom. 48 Slika 17: Spomenik živim v Andovcih iz leta 2000. 49 Slika 18: Porabski Triglav v Andovcih. 49 Slika 19: Temeljne vrste zemljepisnih imen. 59 Slika 20: Izsek Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 1.000.000, na katerem je standardiziranih 464 zemljepisnih imen v Sloveniji in 22 slovenskih eksonimov zunaj Slovenije. Na zemljevidu so tudi 4 slovenska imena v Slovenskem Porabju (© Geodetska uprava Republike Slovenije). 63 Slika 21: Izsek Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250 000, na katerem je standardiziranih 4273 zemljepisnih imen v Sloveniji in 26 slovenskih eksonimov zunaj Slovenije. Na zemljevidu so tudi 4 slovenska imena v Slovenskem Porabju. (© Geodetska uprava Republike Slovenije) 64 Slika 22: Izsek zemljevida Avstrija v merilu 1 : 3.300.000 iz Atlanta, prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku. V današnjem Slovenskem Porabju sta na zemljevidu zapisani dve slovenski zemljepisni imeni: reka Raba in naselje Monoštur. 65 Slika 23: Izsek zemljevida Slovenija v merilu 1 : 1.452.400 iz Atlasa sveta iz leta 1972, drugega atlasa sveta v slovenskem jeziku. V današnjem Slovenskem Porabju je na zemljevidu zapisano le eno slovensko zemljepisno ime: naselje Monošter. 65 Slika 24: Izsek zapisov zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen Geodetske uprave Republike Slovenije za raven merila 1 : 1.000.000 (hidronimi so modri, zapisi ostalih zemljepisnih imen pa črni). 67 Slika 25: Območja avtohtone poselitve Slovencev v zamejstvu. 72 Slika 26: Izrez iz Kozlerjevega zemljevida z nekaterimi slovenskimi imeni v Porabju. 74 Slika 27: Tabla dobrodošlice s pokrajinskim imenom. 75 Slika 28: Pogostnost rabe imen Porabje in Slovensko Porabje 77 Slika 29: Star dvojezični napis v Gornjem Seniku. Slovenski napis je večji kot madžarski. Fotografija je nastala pred letom 1982. 80 204 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 205 GEORITEM 33 Slika 30: Trojezični krajevni napis v Porabju. 81 Slika 31: Smerokaz z ledinskim imenom. 123 Slika 32: Zemljevid z ledinskimi imeni iz slovarja. 140–175 Slika 33: Tablica s hišnim imenom na Verici. 180 Slika 34: Urbar naselja Andovci iz leta 1767 vsebuje tudi hišna imena podložnikov (Vas megyei Levéltár, Nr.41 DSG Orfalu 02 302). 181 Slika 35: Imena krošljev na Gornjem Seniku. 194 17 Seznam preglednic Preglednica 1: Število naselij na Madžarskem po tipih (Detailed Gazetteer of Hungary 2023). 18 Preglednica 2: Število naselij s priznano živečo narodnostjo (Detailed Gazetteer of Hungary 2023). 20 Preglednica 3: Število in delež (v %) zemljepisnih imen v imenikih zemljevidov v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 ter zapisov zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen po vrstah glede na merilo. 68 Preglednica 4: Število in delež (v %) zapisov zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen glede na jezike in države. 69 Preglednica 5: Seznam uradnih dvojezičnih krajevnih imen na Madžarskem. 82 Preglednica 6: Katastrske občine z letnico izmere. 86 Preglednica 7: Naselja in informanti. 87 Preglednica 8: Hišna imena v zaselku Verica (Szövényi 1994, 32–39; Kozar 1999, 169; Dončec 2018, 376–382). 182–185 Preglednica 9: Hišna imena v zaselku Ritkarovci (Kozar 1999, 169; Dončec 2018, 383–389). 186–187 Preglednica 10: Hišna imena v naselju Andovci (Kozar 1999, 169). 188 Preglednica 11: Hišna imena v zaselku Slovenska ves (Kozar 1999, 168). 188–189 Preglednica 12: Hišna imena v naselju Števanovci (Kozar 1999, 168). 189–190 Preglednica 13: Hišna imena v naselju Dolnji Senik (Kozar 1999, 168). 190 Preglednica 14: Hišna imena v zaselku Dolnji Senik (Kozar 1988, 177). 191 Preglednica 15: Hišna imena v naselju Sakalovci (Kozar 1999, 167). 191 Preglednica 16: Hišna imena v naselju Gornji Senik (Kozar 1999, 166). 191–192 205 Georitem 33_Georitem 14-10.qxd 20.2.2024 9:05 Page 206 206 zalozba.zrc-sazu.si 33 Matjaž Geršič Zemljepisna imena so pomembna kulturna dediščina vsakega Mojca Kumin Horvat naroda. So temeljni gradnik vseh civilizacij oziroma kultur, saj prostor polnijo s pomeni in razvijajo prostorske identitete. Erik Logar Zemljepisna imena v jezikih z malo govorci, kakršna je Drago Perko slovenščina, so pogosto ogrožena, še bolj pa to velja za Primož Pipan zemljepisna imena narodnih manjšin, kamor spadajo tudi porabski Slovenci, najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu. A ZEMLJEPISNA Skrajni zahodni rob Madžarske, umeščen med Slovenijo in Avstrijo, imenujemo Slovensko Porabje. Obsega 7 naselij, kjer je RABJ IMENA prisotna uradna dvojezičnost. Zunanji simbol te dvojezičnosti SLOVENSKEGA so dvojezične obcestne table z imeni naselij. Osrednji predmet KEGA PO naše raziskave pa so bila ledinska imena. Rezultat raziskave, PORABJA monografi ja z zemljevidom in slovarjem, temelji na obsežnem VENSLO terenskem delu in pregledu arhivskih virov. Upamo, da bodo A S rezultati prispevali k ohranitvi ledinskih imen v zavesti ljudi. A IMENNIS 15 EUR ZEMLJEP GEORITEM 33 9 0 1 6 9 8 7 7 3 1 8 0 5 GEORITEM 33