Grosupeljski Hflj ^P odmevi Aktualno: Iniciativni odbor proti poplavam pri ministru stran 10 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIV - januar-februar - 1/2 - 2009 O kom/čem pišemo? Rotary klub Grosuplje in Dedek Mraz obdarila rejniške otroke Štefanovo in blagoslov konj na Gatini Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, zdaj že sedmič zapored na Gatini pri cerkvi sv. Janeza Krstnika tamkajšnji ljubitelji plemenitih in domačih živali organizirajo blagoslov konj. Med prvimi pobudniki obuditve tega dogodka iz starih časov so bili Marija Zajc in njen mož ter družina Kozlevčar iz Gatine. Starejše pionirke drugič državne prvakinje stran C Franc Šeklj: Čez Vršič na Olimp stran 70 in 71 ServE iJliilJ \lTiW\u£ r i ■ Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka Sod 7. do 9. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NOVI MODELI K: '/f mMSi mm 'Mmr> ss sLjgk—¿a* -Sketch Vaša zvesta znanka I pfr* VINSKA KLET TROST ■H * na Obrtniški 2 v Grosupljem y|L (NASPROTI TRŽNICE) VAS VABI M II K0fezi»RODAJ\O AKCIJO k. VI\A SAUVIGNON 2 oglasi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 flZCIR NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA Kolodvorska cesta 2 Grosuplje i 01 7860 880 1 01 7860 881 . +386(0)31 610 644 azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si najdemo kupca za vašo nepremičnino najdemo nepremičnino, ki jo želite kupiti uredimo vso dokumentacijo- od sestave pogodbe do predloga za vpis v zemljiško knjigo- v sodelovanju z odvetnico spremljamo vas do zaključka posla _VARNO, ZANESLJIVO, STROKOVNO. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kOT&k Z& GTOSUBGllSkG Od^fflGVG 3 Poročilo o delu uredniškega odbora in odgovornega urednika Kaj smo počeli v uredništvu leta 2008? V skladu s Statutom občine Grosuplje in Odlokom o ustanovitvi časopisa Grosupeljski odmevi št. 006 -1 /95 -1, kije bil sprejet v zadnji različici 30. oktobra 2002, smo o delu uredniškega odbora in urednika dolžni poročati občinskemu svetu. Odgovorni urednik: Delo odgovornega urednika je tudi v letu 2008 opravljal Jože Miklič. Uredniški odbor (UO): Programsko zasnovo uresničujemo poleg odgovornega urednika šešestčlanskiuredniški odbor, v katerem so poleg uveljavljene novinarke, profesorice slovenščine in magistre ekonomije, diplomiranega managerja ter zaposlene na področju vzgoje in šolstva tudi hkrati poznavalci več drugih različnih področij. Uredniški odbor je deloval v zasedbi Barbara Pance, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Janez Pintar, Vera Šparovec in Matjaž Trontelj. Uredniški odbor se je v lanskem letu srečal na 10 rednih sejah pred tehnično pripravo časopisa. Seje je skliceval urednik prek elektronske pošte in jih tudi vodil po stalnem dnevnem redu. Vse seje so bile sklepčne. Vsi, ki so na katerikoli posamezni seji manjkali, so imeli opravičljive razloge, povprečna udeležba pa je bila prav tako kot leto prej nekaj nad 84 %. Tajniška opravila: V delovodnik je bilo v letu 2008 vpisanih 717 zadev. Vse arhivirano in zavedeno gradivo v delovodnik je pripravljeno na vpogled. Druga opravila: Poleg rednega dela za neposredno izvajanje časopisa je bila opravljena vrsta del. Opravljene so bile različne pisne in ustne obrazložitve, postavljena vprašanja in odgovori na zastavljena vprašanja, oblikovanje pobud, vračanje dokumentov, fotografij in drugih naročenih materialov za vračanje, česar ne vpisujemo v delovodnik. Vsebinski del časopisa: Grosupeljski odmevi kot lokalni časopis izhajajo od spomladi 1995 redno kot mesečnik z dvema dvojnima številkama na leto. Ciljna populacija so vsa gospodinjstva ter vsi javni zavodi in javna podjetja v občini. Časopis Grosupeljski odmevi je namenjen informativnem področju (ki zajema okoli 33 % časopisnega prostora), kulturnemu (25 %), izobraževalni in splošno družbeni vlogi (15 %), nekaj pa je tudi znanstvenostrokovnim (5 %), in raziskovalnim področjem (10 %). Okoli 12 % časopisnega prostora je namenjenega za oglase. Programske vsebine uresničujemo v deležih po rubrikah, ki se skozi celo leto pojavljajo v posameznih številkah časopisa glede na pomen in potrebo, ko se določena kategorija »pojavi« v občinskem prostoru (ali izven njega) in je zanimiva za občane, društva in ostale javne ustanove v občini. Vseh pisnih prispevkov v preteklih 8 in 2 dvojnih številkah je bilo objavljenih 955 ali 1444,2 avtorskih strani (1 avtorska stran je 1800 znakov/črk). Prispevki so zasnovani v različnih žanrih - največ je vesti in (s)poročil. Precej prispevkov je bilo opremljenih s fotografijami (skupaj 1650 fotografij), nekateri pomembnejši prispevki so bili opremljeni tudi s fotoreportažami (25 prispevkov), nekaj je mnenj in komentarjev (8), nekaj pa tudi samostojnih avtorskih kartografskih izdelkov (4). Posebej smo v časopisu izpostavili delo občinskega sveta, njegovih odborov in komisij ter delo župana. V zvezi s tem smo poleg obravnav posameznih točk dnevnega reda pisali tudi o oblikovanju proračuna oziroma o porabi občinskega denarja. Precej podrobno smo pisali o prostorskih, komunalnih, prometnih, okoljevarstvenih in ekoloških temah. Vidno mesto v časopisu so zavzeli javni razpisi in pozivi, obvestila, vabila in druge informacije občinskih uradov, upravne enote in javnega komunalnega podjetja. V letu 2008 smo objavili pogovore Ludvikom Dremljem, županom Janezom Lesjakom (3 pogovore), državnim sekretarjem na Ministrstvu za promet dr. Petrom Verličem, Bojanom Škodo iz veleposlaništva v Londonu, opernim pevcem Markom Finkom, ljubiteljskim slikarjem Alojzem Dušo, z mag. Mojco Miklavčič in gospodarstvenikom Blažem Miklavčičem. Precej prostora v uredništvu smo namenili kulturnim področjem. Samemu praznovanju 500-letnice Trubarjevega rojstva smo posvetili 32 strani. Za stalne rubrike na področju > korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > gledališčnih dejavnosti, pevskih zborov in glasbenih skupin, za razne delavnice, abonmaje in podobne kulturne dogodke so za objavo skrbeli na Zvezi kulturnih društev Grosuplje in v Javnem skladu kulturnih dejavnosti - območna izpostava Ivančna Gorica. Slednja dva sta »zasedla« še dodatnih 56 kulturnih strani. Poročali smo tudi o delu večine političnih strank, ki so dejavne v občinskem prostoru -predvsem o njihovih javnih tribunah, okroglih mizah in drugih javnih srečanjih. Polegtegaomogočamospredhodnimidogovori in pozivi objave prispevkov različnim javnim ustanovam: športnim, kulturnim, gasilskim, turističnim, humanitarnim, in drugim društvom, klubom, zvezam, veteranskim in drugim stanovskim organizacijam. V časopis pišejo tudi iz šol, vrtcev, knjižnice, glasbene šole, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, doma starejših občanov, univerze za tretje življenjsko obdobje, župnij in krajevnih skupnosti. Z mladinsko tematiko se oglašajo skavti in taborniki. V uredništvo pa občasno prihajajo tudi razna pisma bralcev, prispevki javnih institucij ter »PR« prispevki podjetij, podjetnikov in drugih ustanov. Le-ti so bili objavljeni zaradi njihove informativnosti in aktualnosti na področju kulturnega, športnega, podjetniškega, krajevnega, literarnega ali kako drugače zanimivega značaja. Občasno poleg pisem bralcev pošljejo različne avtorske in informativne prispevke tudi sami bralci Grosupeljskih odmevov. Vse te PR pa nismo v uredništvu zavezani objavljati, vendar jih objavljamo predvsem zaradi njihove informativne vrednosti. Iga Priloge: - V štirih številkah časopisa smo objavili priloge, ki jih je pripravljal radio Zeleni val za več občin v južnem delu »Ljubljanske regije« Mami, lačen. - Aprila je bila objavljena priloga Vetrnica, ki so jo pod mentorstvom novinarke Tadeje Anžlovar pripravili mladi novinarji. - Iztok Sinjur je skozi vse leto poročal o vremenu v Grosupljem. - Potopis Potepanje po Kitajski mag. Branke Škufca smo objavili v 3 nadaljevanjih. - Ob posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana je bila izdelana posebna priloga. - V zvezi z volitvami so bile objavljene volilna priloga, informacije, ki nam jih je posredovala okrajna volilna komisija, rezultati volitev ter poziv uredništva volilnim štabom o pogojih objave njihovega volilnega gradiva. - V vsakem časopisu smo namenili tudi štiri strani za razvedrilo, v katerih so lažje križanke, uganke in kvizi, satira na različna aktualna ali pretekla javna dogajanja, fotografije in fotomontaže, šale v besedilih in ilustracijah ter rimah. »Uresničevalci« programske zasnove: Prispevke za objavo poleg članov uredniškega odbora pišejo tudi nekateri stalni sodelavci časopisa za različna področja, kot so kultura, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, sociala, dobrodelnost, nekateri med njimi pa poskrbijo tudi za dodatne fotografije. To so: Alenka Adamič, Helena Miklič, Mojca Sajovic, Drago Samec in Leopold Sever. Dodatne obrazložitve glede vsebine in objav: Da bi lažje prepoznali delo uredništva in stalnih sodelavcev, v prispevku KRATKA BIBLIOGRAFIJA STALNIH SODELAVCEV UREDNIŠTVA V LETU 2008 objavljamo le naslove njihovih prispevkov po posameznih temah/rubrikah. Vsi ostali naključni in nenapovedani dopisovalci v KRATKO BIBLIOGRAFIJO GROSUPELJSKIH ODMEVOV 2008 niso vključeni. Prav tako v ta seznam niso vključene vse obvezne objave, javni razpisi in javni pozivi ter obvezni popravki. Nekaj pripomb na vsebino objav je bilo izrečenih tudi po telefonu ali osebno, vendar take objavimo le, če jih pobudniki zapišejo na papir in tudi podpišejo, pravne osebe pa dodajo tudi žig. O objavah le-teh se predhodno posvetujemo na sejah uredniškega odbora, za dokončno odločitev o objavi pa je pristojen odgovorni urednik. Naklada, število strani časopisa, člankov, avtorskih strani in fotografij: Ker se v Grosuplje priseljujejo novi prebivalci, smo s poštnimi uradi, ki delujejo na območju občine Grosuplje, dogovorjeni, da nam za svoja območja sporočajo potrebe po številu izvodov časopisa. Tako smo januarja-februarja natisnili 6225 (lani 6052) izvodov, od marca do vključno maja 6240, od junija dalje do decembra pa po 6552 izvodov. Poleg vseh gospodinjstev ter vseh javnih zavodov in javnih podjetij v občini prejme Občina za svoje potrebe 40 izvodov, od tega časopis pošilja 16 naslovnikom po predloženem seznamu, Dom starejših občanov prejema 10 izvodov, 16 izvodov je potrebno oddati v arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 10 izvodov pa prejema urednik za pošiljanje časopisa po pošti predvsem zainteresiranim za oglaševanje v časopisu, nekaj pa tudi posebnim dopisovalcem izven občine ali kot darilo ob posebnih srečanjih. Časopis smo tudi letos tiskali v »varčevalni različici«, kar pomeni, da so ovitek z naslovnico in sredina s komercialnimi oglasi natisnjeni v barvah, večino ostalih strani pa črnobelo, razen v primerih, kadar je šlo za zahtevno slikovno in kartografsko gradivo, ki bi v črnobeli reprodukciji izgubilo svoje temeljno sporočilo oziroma kakovost. Skupaj je bilo natisnjenih 800 strani časopisa, od tega 123 v barvah (20 za Radensko polje (Center Grajski vrt Boštanj). Ostale barvne strani so bile namenjene pretežno oglasom, razen naslovnice in nekaj vmesnih praznih prostorov, ki smo jih zapolnili z rednimi vsebinami, ter nekaj objav, v katerih so bile različne grafične priloge, ki so le z barvami dovolj razumljive oziroma čitljive za bralce. Finančno poročilo: Posebnih finančnih podatkov z Občine za leto 2008 (še) nismo prejeli, zato menim, da bo ob sprejetju zaključnega računa tudi javno pojasnjena vsa finančna tematika, ki se dotika časopisa Grosupeljski odmevi. Vsa leta pa vzporedno vodimo pregled finančnih tokov v zvezi s časopisom. Iz tega pregleda dodajamo gornji tabeli, po kateri se da sklepati, da so vsi honorarji urednika in sodelavcev (povečani tudi z vsemi povprečno okoli 50 % dajatvami, januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi korak za grosupeljske odmeve število izvodov število člankov število število fotografij avtorski znesek od čl ev las Kol število mesec strani avtorskih strani honorarji (neto) oglasov (bruto) SI ogl ov barvnih strani januar-februar 6.225 80 86 153,9 155 2.208,79 3.281,77 35 12 marec 6.240 80 89 154,4 162 1.951,19 4.360,72 54 14 april 6.240 80 103 155,0 162 1.831,17 3.101,04 38 8 maj 6.240 80 104 149,1 173 1.933,23 2.426,52 31 11 junij 6.252 80 81 127,6 205 2.173,36 1.784,48 22 10 julij 6.252 80 88 158,8 158 1.988,67 2.105,61 28 14 avgust-september 6.252 80 106 139,5 142 1.470,51 3.357,63 39 12 oktober 6.252 80 93 131,1 134 2.105,50 3.970,08 43 14 november 6.252 80 102 126,5 184 1.942,18 3.157,87 37 12 december 6.252 80 103 145,3 175 1.929,75 3.054,97 37 16 SKUPAJ 62.457 80 955 1.441,2 1.650 19.534,35 30.600,69 364 123 povprečno 6.246 8 3 96 144,1 165 1.947,44 3.060,07 36 12 ki se stečejo nazaj v javno blagajno) precej manjši od obračunanih oglasov, katere tržimo v uredništvu, in izplačanih provizij ter vrnjenem davku na dodano vrednost. Z drugimi besedami to pomeni, da Občina Grosuplje za časopis Grosupeljski odmevi plača »nekaj manj kot samo« strošek tiskarne in poštni raznos. Zneski od oglasov se sicer skozi leto poplačajo s povprečno nekaj več kot enomesečnim zamikom, zato se skupni zneski plačil nekoliko razlikujejo od navedenega zneska, a ker so predlansko leto na občinskem uradu zadnji obračun naredili šele v naslednjem letu, se je zaradi tega preneslo na račun oglasov v letu 2008 še okoli 4000 € (skupaj 34.909,99 €). Naj pa glede trženja oglasov navedem še zanimivost, da sta iz leta 2006 ostala le dva neplačana oglasa v skupni višini 178 €, v letu 2007 pa so vsi oglasi že plačani. To slej ali prej pričakujemo tudi za zadnje, še neplačane oglase v letu 2008, ki jim je rok plačila večinoma potekel v decembru 2008 oziroma januarju 2009. Naj za ilustracijo izpostavimo! V tekočem osnutku proračuna pa je ponovno posebej izpostavljena postavka 0110804 Stroški občinskega časopisa z naslednjim besedilom: Občina izdaja časopis Grosupeljski odmevi. V letih 2008/2009je predvideno, da bo izšlo po 10 številk časopisa - letno. Stroški občinskega časopisa zajemajo stroške za tiskanje, avtorske honorarje odgovornega urednika in zunanjih sodelavcev, provizijo za zbiranje oglasov, stroške raznašanja časopisa in za oblikovanje časopisa. Glede na velik porast stroškov občinskega časopisa bo potrebno v prihodnjih letih težiti po sorazmernem zmanjšanju stroškov. Besedilo je dokaj stereotipno in se ponavlja že nekaj let. Če pa realno pregledamo nekaj podatkov, lahko ugotovimo, da neposreden strošek Občine Grosuplje v bruto znesku 103.000 € za leto 2008 le ni tako velik oziroma se sploh ni bistveno povečal. Razlika je le, da se v letu 2008 nismo javili na državni razpis za sredstva iz sklada za pluralizacijo medijev, iz katerega smo dobili 25.000 € za leto 2007 (od tega kot urednik za svoja dodatna angažiranja nisem prejel NOBENIH SREDSTEV. Kljub temu pa sem pripravljen, če bo tak (ali podoben) razpis ponovno objavljen, vodstvu občine in strokovnim delavcem ob morebitni prijavi pomagati s svojimi izkušnjami, če me bodo za to prosili. Prav tako se je tudi število izvodov časopisa v zadnjih desetih letih povečevalo. Ko sem začel z urejanjem, smo maja 1999 natisnili 4.750 izvodov, nato v začetku leta 2000 - 4.850, 2002 - 5.120, 2003 - 5.600, 2006 -5.822, 2007 - 6.052, 2008 - 6.225 in letos že 6.255 ali povedano drugače - število izvodov časopisa se je v devetih letih in pol povečajo za skoraj 32 %. S tem se povečujejo tudi stroški natisa in raznosa časopisa. Naklada pa je poleg inflacije tudi eden od razlogov za povišanje stroškov časopisa s pripombo, da že od leta 2001 nismo dali nobenega predloga za povišanje cen (uskladitve z inflacijo!!!) za avtorske honorarje. Za dodatno razlago pa naj k temu dodam še, da smo skoraj tri leta iskali nekoga, ki bi preoblikoval podobo časopisa, pa so bili pogovori neuspešni predvsem zato, ker so predvideni honorarji za tako delo v povprečju več kot trikrat nižji od »slovenskih« honorarjev za podobna dela. Z dodatnim osebnim angažiranjem in s pomočjo direktorja tiskarne pa nam je to koncem leta 2006 in v začetku 2007 tudi uspelo. Za zaključek! Vsa gospodinjstva v občini, ki morebiti ne prejmejo časopisa, naprošamo, da nam pisno na uredništvo sporočijo, v katerem mesecu časopisa niso prejeli. V uredništvu Grosupeljskih odmevov ostajamo odprti za različne svetovnonazorske in politične poglede posameznikov in sredin. Poizkušamo se izogibati enostranskim »pozitivnim« PR notranjim informacijam, ki ne dajejo realne slike o posameznikih ali sredinah. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na javno objavljene telefonske, elektronske oziroma domače naslove odgovornega urednika ali na katerega od članov uredniškega odbora! Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste meni osebno ali uredništvu ob božično-novoletnih praznikih poslali in izrekli številna voščila. Teh je bilo zares veliko. Za lažjo predstavo pa prilagam fotografijo s poslanimi voščilnicami pod božično smreko s pripombo, da jih je bilo po e-pošti poslanih še najmanj petkrat toliko. Tudi to so dokazi, da smo povezani z željo sooblikovati in soustvarjati »Za prijazno Grosuplje«. Še naprej si v uredništvu Grosupeljski odmevov želimo dejavnega sodelovanja! 6 korak za grosupeljske od^neve Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Kratka bibliografija stalnih sodelavcev uredništva v letu 2008 K poročilu o vsebini Grosupeljskih odmevov v letu 2008, ki so jo ustvarjali in oblikovali odgovorni urednik, uredniški odbor in stalni sodelavci. Bibliografijo sestavil odgovorni urednik Jože Miklič Namesto uvoda - Korak za Grosupeljske odmeve lObjave odgovornega urednika, člana uredniškega odbora ali izbrana tema o aktualnih družbenih razmerah in dogodkih.) Jože Miklič: »Da bi klobuk bolj pokonci nosili (medkulturni dialog in dve grosupeljski obletnici - komentar); Kaj smo počeli v uredništvu leta 2007?; Kratka bibliografija stalnih sodelavcev uredništva v letu 2007; Prenapeteži!; »Pravico do kritiziranja ima tisti, ki ima srce, da pomaga.« Občinski svet in odbori lPoročila s sej občinskega sveta ter nekaterih zanimivejših sej posameznih odborov in komisij, povzetki iz gradiv za seje, sporočila predsednikov odborov in komisij.) Jože Miklič: Januar-februar: Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Grosuplje; Pravilnik o sofinanciranju športa sprejet; Sprejet osnutek rebalansa proračuna 2008 in proračuna za leto 2009; Marec: Proračun občine Grosuplje - prvič - in drugič; Dejan Stančevic nadomestni član Odbora z družbene dejavnosti; April: Program kulture od 2008 do 2011; Dvig cen v vrtcih; Junij: Sprejet lokalni program kulture; Nagrada in priznanja občine Grosuplje; Dražja pomoč družini na domu; Spremembe odlokov javnih zavodov; Sveža problematika v grosupeljskem otroškem varstvu; Nova imenovanja; Julij: Pitna voda po novem; Posebej spet o poliškem vodovodu; Nov odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode; Podelitev nagrade in priznanj občine Grosuplje; Slavnostna seja; Oktober: Rebalans II za 2008 in sprememba proračuna za 2009 sprejeta; Podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva; Zaključni račun za leto 2007 sprejet; November: Odlok o oskrbi s pitno vodo sprejet; Odvajanje in čiščenje odpadnih voda; Strategija razvoja kmetijstva v občini Grosuplje; December: Obdelava in odlaganje odpadkov na odlagališču v Špaji dolini; Informacija o protipoplavni ureditvi Grosupeljščice; Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori (objave v 7 nadaljevanjih); Prostor; Infrastruktura; Komunala in ekologija; Varstvo narave lPrispevki o javnih razpravah in razgrnitvah ter sprejemanju prostorskih aktov in ob posameznih gradnjah raznih javnih cest in drugih linijskih objektov, pobude in mnenja prebivalcev, podjetnikov, sporočila občinskih uradov in izvajalcev v zvezi z načrti, gradnjami in rekonstrukcijami ter s področja komunale, ekologije in varstva narave.) Helena Miklič: Nekdanja raketna baza na Taborskem hribu prekrita z odpadki; Zakonca Levar o življenju v krajinskem parku; Težko pričakovana obnova proge med Grosupljem in Ortnekom se je končno začela; Sredi junija so položili temeljni kamen za novo upravno stavbo; Jože Miklič: Začetek gradnje zadrževalnika Bičje; Čistilna akcija (v KS Mlačevo); 6. redna seja skupščine Društva Bistrina - Polica 2008; Kaj pišejo časopisi?; Posadili lipo na dan Zemlje; Ne gre za vodovod, za preživetje gre!; Čistilna akcija na Plešivici; Čistilna akcija na čušperškem Starem gradu; Prečne bele črte kot optične hitrostne ovire; Rekonstrukcija ceste Grosuplje - Cikava; Zadrževalnik Bičje že zadržuje; Partizansko cesto asfaltirali; Urejanje »dvoriščne ceste«; Drago Samec: Stane Peterlin in njegovih polnih sedemdeset let; Marija Samec: Radensko polje - nova knjiga Staneta Peterlina; Strani za politiko lPoleg sporočil in izjav za javnost političnih strank smo poročali o njihovem delu.) Jože Miklič: Poslanci Državnega zbora poslanske skupine SDS v Grosupljem; Helena Miklič: EU iz prve roke tudi v Ivančni Gorici (premier Janez Janša in evropski komisar Janez Potočnik na obisku), Grosuplje obiskali člani izvršilnega odbora LDS Sevnica, Srečanje grosupeljskih podjetnikov na temo pridobivanja evropskih sredstev (okrogla miza LDS v Hotelu Kongo); Janez Pintar: Dušan Hočevar bo še naprej vodil OO SDS Grosuplje (letna konferenca OO SDS); Gasilci; Društva, klubi, zveze lPrispevki o občnih zborih, pomembnejših sestankih, akcijah, proslavah in drugih dogodkih in prireditvah v društvih in klubih ter njihovih zvezah in združenjih.) Helena Miklič: Romi gredo naprej - roma dzan angle v Grosupljem; Jože Miklič: Novo vodstvo PGD Grosuplje, Enotni v boju.!; 50 let ZŠAM Grosuplje, Ustanovitev avtošole Grosuplje, Nabava prvih vozil, »Volilni« občni zbor v Gasilski zvezi Grosuplje, Florjanovo pod Boštanjem; Grosupeljski gasilci prevzeli novo vozilo GVC 16/25; Rotary klub Grosuplje bo naslednje leto vodil Blaž Miklavčič; Nov gasilski prapor v Lučah; Tekmovanje mladih gasilcev za Pokal KS ŠtJurij; 80 let PGD Ponova vas in tekmovanje za pokal Tabor; Radenski gasilci odprli nov gasilski dom; Požar v podjetju Omaplast; Gozd gori.; Gori podjetje G-M&M v Grosupljem; Gasilke pogasile travniški požar v Duplicah; Gatinski gasilci pred novim izzivom; 11. razstava Društva rejcev malih živali; Gasilski kviz na občinski in regijski ravni; Grosupeljski gasilci v letu 2009 praznujejo 100 let delovanja; Med ljudmi; Iz naših krajev lRazni dogodki in jubileji, dogodki in življenje v Domu starejših občanov, dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje. Informacije o dogodkih iz krajevnih skupnostih in posameznih krajev.) januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi korak za grosupeljske odmeve Alenka Adamič: Pri Saškovih v Mali Račni; Mama, zapisano z veliko začetnico; Jože Miklič: Glasbenik Janez Sever iz Malih Lipljen; 15. tabor Slovencev po svetu v Trubarjevem letu 2008; En dan po rimsko; Jesenski pohod po Radenskem polju in martinovanje; Turjaški harmonikar; Kovinska skulptura v krožišču pri Kovinastroju; Reševanje romske problematike; Lopovi ukradli občinski avto; Helena Miklič: Velikonočna razstava v mali sejni sobici Občine Grosuplje; Marija Samec: V Čedad in Bardo; Matjaž Trontelj: Festival za tretje življenjsko obdobje; Janez Pintar: Franc Kramar - devetdeset-letnik; Razvoj; Podjetništvo; Kmetijstvo; Gospodarstvo; Ekonomija; Zakonodaja; Aktualno; Komentiramo (Strokovni in raziskovalni članki, komentarji, predstavitve, nasveti, razvojni programi v občini in v povezavi s sosednjimi občinami ali v regiji, inovacije posameznikov in podjetij, predstavitve novih programov.) Jože Miklič: MZG - novi salon pohištva; »N4C« evropski raziskovalni projekt; Koruza danes, koruza včeraj; Naši »najdražji otroci« in kultura; Z interneta: Politizacija vojske?; Matjaž Trontelj: Študentje, ki ste dopolnili 26 let! - Potrebno je urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje; Pogovori (z znanimi in manj znanimi ljudmi] Alenka Adamič: Vedela sem, živeti moram! (pogovor z mag. Mojco Miklavčič); Jože Miklič: Ludvik Dremelj - Tisti, ki je 40 gasilskim društvom motorne brizgalne »rihtal«; Kako do dodatnih državnih in evropskih sredstev? - Pogovor z županom Janezom Lesjakom; Reševanje grosupeljske poplavnosti ima dolgo brado (pogovor z županom Janezom Lesjakom); Ponovno o cestni problematiki v občini Grosuplje (pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za promet dr. Petrom Verličem); Bojan Škoda - svobodnjak Londona (pogovor); Vesel sem, da Slovenci lahko čutimo skupaj (pogovor z Markom Finkom); Alojz Duša - ustvarja za svojo dušo; Mag. Tatjana Jamnik Skubic: Blaž Miklavčič in njegova zgodba; Kultura (Poročila o kulturnih dogodkih, simpozijih, predstavitve kulturnih delavcev in umetnikov, njihovih izdelkov, objava kulturnega koledarja, članki o zgodovini, o kulturni dediščini in njenem varovanju, o ljudskih običajih... Trubarjevo leto] Alenka Adamič: Cecilija Grbec: Sledovi mojih korenin; Helena Miklič: »Pet« Trubarjev na Rašici; Jože Miklič: Dr. Edo Škulj: Jerebova kronika župnije Škocijan pri Turjaku; Cerkev sv. Kancijana kulturni spomenik; Čas Trubarja - (tudi) čas prvih zemljevidov slovenskega ozemlja; Med gasilkami ob materinskem dnevu; Rock maraton; Prvomajsko kresovanje pod Boštanjem; Restavriranje »Trubarjeve« gotske kapele; 12. Stati inu obstati v Škocjanu; Zakaj ne pišem spominov na šolo?; Ne vrag, le sosed bo mejak!; Zdravljica - pod Adamičevo lipo; Pozdrav počitnicam (koncert MePZ Glasbena matica, ŽPZ Magdalena, ljudskih pevcev Zarja in Mlada zarja); Fantje po polj' gredo; Rimske ceste, s poudarkom o poteku skozi današnje ozemlje občine Grosuplje; Obrazi (predstavitev slikarske razstave Anke Hribar Košmerl in knjige Vlaste Nussdorfer); Marija Samec: Pripovedi z Grosupljega in okolice(8nadaljevanj),Novostiizdomoznanske knjižnice (8 nadaljevanj); Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti; Novoletni operni koncert; Božično-novoletni koncert 2007; Galerija Mestne knjižnice Grosuplje v znamenju znamenj; Trubar pred slovensko procesijo - Jaz sem trobenta božja; Večer samospevov Mirjam Kalin; Monokomedija Jamski človek; Baletni performans Soft man; Lubi Slouenci; PEN klub v Grosupljem; 110. obletnica rojstva Louisa Adamiča; Primož Trubar v Narodnem muzeju; Šolske delavnice ob 110. obletnici rojstva Louisa Adamiča; Krajine, tihožitja in domačije Toneta Pahuljeta; Spominska svečanost ob obletnici osvoboditve Grosupljega; Tu smo doma - razstava društva Paleta; Trubar združuje!; Škocjanski domoznanski zbornik - Ljudje in kraji v Trubarjevi fari; Nu pujte, pujte vsi ludje!; Grosuplje postaja zanimivo za obiskovalce; Glasba Trubarjevega časa na Taboru nad Cerovim; Katalena v Mestu na ulici v Grosupljem; Glasba Trubarjevega časa v cerkvi v Škocjanu; Koncert ljudskih pesmi v taborski cerkvi na Cerovem; Stoletje generala Novljana; Tone Kralj v interpretaciji Toneta Zrnca v Škocjanu; Stoletje generala Novljana; 200-letnica prihoda Franceta Prešerna na Kopanj; Dialog v barvah; Big band Grosuplje - 10 let na jazz sceni; Dogmatični nazori Primoža Trubarja; Po sledeh Primoža Trubarja v Nemčiji; Otvoritev časopisne kavarne Mestne knjižnice Grosuplje; Zgodbe iz knjižnice; 24. slovenski knjižni sejem; Sij - razstava slik Svetlane Jakimovske Rodič; Drago Samec: Oživljena godala; Fotografska razstava »Slike iz okolice« sekcije Fotokrožek Univerze za tretje življenjsko obdobje; Trubarjevo priznanje 2008 dr. Mihaelu Glavanu; Mag. Tatjana Jamnik Skubic: Tri Jurčičeva priznanja za leto 2007 podeljena kulturnim ustvarjalcem iz naše občine; Prisrčno praznovanje materinskega dne so organizirali v Št. Juriju; Praznovanju 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja smo se pridružili v grosupeljski župniji; Pesem tisočerih zvonov; Grosupeljski zbori uspešno nastopali na območni reviji odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin; Ženski pevski zbor Biser je peto obletnico praznoval na koncertu z naslovom Ko se smeješ; Iz župnij, za duhovnost (Vera, posebni dogodki iz življenja Cerkve, razmišljanja) Jože Miklič: Zlata maša župnika Cirila Oražma v Žalni; Marija, skoz' življenje.! (Nekdanji šmarski župnik Jože Mrvar -zlatomašnik); Na Magdalensko goro po poti k Mariji; Zakonski jubilanti so si v Žalni ponovno obljubili zvestobo; 8 korak za grosupeljske od^neve Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > Vera Šparovec: Zlatomašnik - Gospod Tone Bohinc; Vzgoja za radost; Mag. Tatjana Jamnik Skubic: Kaplan Matjaž Celarc se je dve leti velikodušno razdajal v naši župniji; Mladi upi (Rubrika, v katero poleg mladih in njihovih vzgojiteljev oziroma učiteljev pišejo naši stalni sodelavci.] Alenka Adamič: Samo Kralj, dvanajstletnik -odličen matematik, odličen šahist; Ustvarjalni december v OŠ Brinje; Jože Miklič: Blagoslov in odprtje nove šole v Žalni; Marija Samec: Šestošolec Martin Molan in njegovi uspehi; Zdravje (O zdra vstvu in zdravilstvu, zdra vem življenju, prehranjevanju, sporočila javnega zdravstva in ustanov s področja zdravstva.] Mojca Sajovic: Prehransko bogati praznični dnevi so pravo izzivanje usode; Tradicionalna kitajska medicina na pohodu, Ko udari diagnoza rak.; Masaže kot odlična pomoč v boju proti stresu in slabemu počutju; Svarila pred močnim soncem in njegovimi škodljivimi žarki je potrebno jemati resno.; Resnice in zmote o klopih; Refleksna masaža stopal; Ne prezrimo pomembnosti imunskega sistema, naravne obrambe organizma; Matjaž Trontelj: Septum d.o.o. - nov koncept zdravja; Veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja odslej eno leto; Uvedba on-line sistema (neposrednega dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja) in prenova sistema kartice zdravstvenega zavarovanja; Sociala; Dobrodelnost; Varstvo občanov; Pravo; Zaposlovanje (Delo socialnih, dobrodelnih in drugih ustanov, rejništvo...] Alenka Adamič: Grosupeljčani z Obrtniške; Sreči je lahko ime tudi ljubezen in prijateljstvo; Ana Jovandaric, otrok podeželja, z izrazitim čutom do sočloveka; Palčica je praznovala svoj 1. rojstni dan; Bojana Tizmonar Javornik: Vzgoja s pomočjo priročnikov ali Stiske staršev v sodobni družbi.; Marina Bernik: Rada imam ostarele ljudi!; Helena Miklič: Barbarin kotiček na vrtu Hiše zavetja Palčica; Jože Miklič: Kdo bo nosil Zlati ključ Grosupljega? (soorganizator Rotary klub Grosuplje); »Da bi bil božič topel, miren in prijazen.!« (Obdaritev rejencev - Rotary klub Grosuplje); »Pocestnica« Benka Pulko v Grosupljem; Piknik Društva Sožitje; Pomagajte žrtvam letošnjega neurja!; Mediacije; Nov zakon o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih bolj oster; Božiček za sožitje; Dobrodelna prireditev v Žalni Z roko v roki; Matjaž Trontelj: Podeljevanje certifikata »Družini prijazno podjetje«; V spomin (V spomin umrlim in umrlim javnim osebnostim.) Drago Samec: Arhitekt Tine Kurent se je poslovil; Jože Miklič: Ilova Gora - gora smrti; Zanimivosti (Posebni dogodki in zanimivosti] Jože Miklič: 10. božični odmev v Krški jami, Gostišče Pr' Mrtinet - organizator dveh dogodkov; Grajska salamiada; Promocijski dan na Ljubljanskem gradu; Marija Samec: V soju bakel na Magdaleno; 40-letnica osnovne šole; Leopold Sever: Umirajoči drevesni starec; Pridna pobiralka; Stara »novica«: Škocjan pri Turjaku; Matjaž Trontelj: 3. konferenca slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije; Kinološki kotiček, Za ljubitelje živali (Vse za sožitje psa s človekom.) Mojca Sajovic: »Očka, jaz bi rad imel kužka!«; Čas je za šolo; Aktualno za skrbnike psov!; Pes skozi zgodovino; Neronova zgodba ali kako se nenadejano poveča družina; Grosuplje brez pasjih iztrebkov; Cepljenje - preveč dobrega nikdar ni dobro; Vse, kar morate vedeti o steklini; Šport (Prispevki o delu raznih športnih društev, klubov, zveze in posameznikov.] Helena Miklič: Uspešno zaključena prva letošnja tekma v distančnem jahanju; Dan grosupeljske odbojke; Na državnem prvenstvu v endurancu uspešni člani KK Beli vranec; Jože Miklič: Pod košem igrali čisto zares! (Novoletni košarkaški turnir za paraplegike v dvorani Brinje); Najšportniki 2007; Rock and roll 4 ever; Moto spretnostna vožnja; 11-letni Grosupeljčan Matic Adamič državni prvak v rock & rollu za leto 2008; Novi prostori za šport ob teniškem igrišču; Pr' Mrtinet' kolesarji pojedli okoli 600 klobas; Franci Pevc pleše že od svojega 7. leta starosti; Uspešna grosupeljska plesalca Matic Adamič in Franci Pevc; Martin Črtalič drugi v FIA - CEZ; Marija Samec: Podvig na Himalaji; Evropska pešpot po grosupeljski občini; Vera Šparovec: Paintball Kanja Grosuplje; Smeh je pol zdravja; Za he/he/ hec! (Humor, satira, glose ob aktualnih dogodkih, risane smešnice, lažje križanke, fotografije in fotomontaže.) Leopold Sever: (10 nadaljevanj) Burk za polne burklje; Junaški boj z milijonsko armado; Dve b(u)rkasti, in z brado; Šale, burke in kakšen vic, pojdimo z njimi - gremo vštric!; Jože Miklič: VGA (10 nadaljevanj). Fotoreportaže; Kartografski prikazi Jože Miklič: Najšportniki 2007; Foto januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi pogovori - odmevi Odmev na pogovor Blaž Miklavčič in njegova zgodba zgodba štorkeljskega gnezda v Zagradcu; Kdo nosi Zlati ključ mesta Grosuplje 2007?; Čas Trubarja - (tudi) čas prvih zemljevidov slovenskega ozemlja; karta Območje predvidene preureditve šmarskega »polkrižišča« v polno križišče; Čistilna akcija (KS Mlačevo); »Pet« Trubarjev na Rašici; Trubar združuje; Ljudje in kraji v Trubarjevi fari; Restavriranje »Trubarjeve« gotske kapele; 12. Stati inu obstati v Škocjanu; Nov gasilski prapor v Lučah; Promocijski dan na Ljubljanskem gradu; 10. maraton treh občin; 15. tabor Slovencev po svetu v Trubarjevem letu 2008; Zlatomašnik gospod Tone Bohinc; Oktober - mesec požarnega varstva; Šolstvo v Žalni skozi čas; Radenski gasilci odprli nov gasilski dom; Blagoslov in odprtje nove šole v Žalni; Prešeren in mi; Fantje po polj' gredo; Ilova gora - gora smrti; Koruza danes, koruza včeraj; Jesenski pohod po Radenskem polju; Turjaški harmonikar; Predvidena ureditev Grosupeljščice skozi naselje Grosuplje; Peskokopa Barit in London; Različne priloge V štirih številkah časopisa smo objavili priloge, ki jih je pripravljal radio Zeleni val za več občin v »Ljubljanski regiji« Mami, lačen. Aprila je bila objavljena priloga Vetrnica, ki so jo pod mentorstvom novinarke Tadeje Anžlovar pripravili mladi novinarji. Iztok Sinjur je pripravljal skozi vse leto prilogo Vreme v Grosupljem. Potopis Potepanje po Kitajski mag. Branke Škufca smo objavili v 3 nadaljevanjih. Ob posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter status Mestne občine Ljubljana je bila izdelana posebna priloga. V zvezi z volitvami so bile objavljene volilna priloga, informacije, ki nam jih je posredovala okrajna volilna komisija, rezultati volitev ter poziv uredništva volilnim štabom o pogojih objave njihovega volilnega gradiva. V vsakem časopisu smo namenili tudi štiri strani za razvedrilo, v katerih so lažje križanke, uganke in kvizi, satira na različna aktualna ali pretekla javna dogajanja, fotografije in fotomontaže, šale v besedilih in ilustracijah ter rimah. Jože Miklič: Predvolilna kampanja v Grosupeljskih odmevih za državnozborske volitve; Obvestila - Vabila - Javni razpisi; Iz pisarn; Oglasi (Prispevke so v objavo posredovali Občina Grosuplje in druge javne ustanove v občini vključno z Upravno enoto Grosuplje, inšpekcijskimi službami in ministrstvi ter druga civilna društva in združenja; Tržno oglaševanje.) V decembrski številki Grosupeljskih odmevov (december 2008, št. 12, stran 22-23) je bil v rubriki »Pogovori« objavljen intervju z g. Blažem Miklavčičem. V intervjuju je g. Miklavčič o svojem pogledu na vodenje sistema Slovenskih železnic izrekel nekatere navedbe, ki nimajo podlage v dejstvih, bralce pa lahko navedejo k napačnim sklepom, da je za vsem dogajanjem stala vlada g. Janeza Janše in SDS. Blaža Miklavčiča je razrešil tedanji Nadzorni svet Holdinga Slovenskih železnic, potem ko je ugotovil, da g. Miklavčič pri naročanju svetovalnih storitev ni spoštoval določil Zakona o javnih naročilih. Zato ga je na podlagi Zakona o gospodarskih družbah odpoklical s funkcije generalnega direktorja na podlagi utemeljenega razloga. Pri tem je potrebno poudariti, da je to storil Nadzorni svet dne 2. 12. 2004 v sestavi, ki ga je imenovala še tedanja Drnovšek-Ropova vlada. Nova vlada g. Janeza Janše je nastopila mandat že po razrešitvi g. Miklavčiča dne 3. 12. 2004, novi Nadzorni svet Slovenskih železnic pa je vlada imenovala dva meseca kasneje, dne 3. 2. 2005. Izjava g. Miklavčiča v intervjuju, da »je nova vlada želela demonstrirati moč ter da je hotela »pospraviti« vse direktorje, ki so bili na položaju ob njihovem prihodu na oblast«, pač ne zdrži dejanskega poteka dogodkov. G. Blaž Miklavčič kot direktor nadalje ni realiziral tedaj veljavnih določb Zakona o železniškem prometu, po katerih bi moral v zakonsko določenem roku razdeliti Slovenske železnice na tri družbe. Priznati je sicer treba, da so družbe Potniški promet, Tovorni promet in Infrastruktura tedaj bile ustanovljene, vendar zgolj na papirju, saj delavci v te družbe niso bili nikoli razporejeni. Če bi sodili iz njegovega intervjuja, je bil glavni argument razdelitve železnic oslabitev sindikatov na železnicah, ne pa poslovni razlogi. Zakaj torej zakonsko predpisanih določb g. Miklavčič tedaj ni speljal do konca? Se je morda kljub vsemu ustrašil sindikatov? In čisto za konec: po prepričanju g. Miklavčiča ima »železniški sindikat skoraj 10.000 članov, od tega jih je večina članov stranke SDS«, kot je izjavil v intervjuju. Članstvo v političnih strankah je stvar opredelitve vsakega posameznika in njegova osebna stvar, zato ne vem, kako je do podatkov o članstvu lahko sploh prišel? No, ne glede na izrečeno ostaja dejstvo, da g. Miklavčič ni bil razrešen zaradi strankarske oziroma sindikalne pripadnosti zaposlenih na Slovenskih železnicah, pa če se mu zdi takšna samorazlaga še tako zelo prikladna. Dr. Peter Verlič, poslanec SDS v Državnem zboru RS JCe želit^svoj^nepremičnino VARNOjpodati,? podariti, izročiti alnjo ^ridobitij vanTpripomčamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! 10 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Iniciativni odbor proti poplavam pri ministru V torek, 20. januarja 2009, so se predstavniki Iniciativnega odbora za protipoplavno zaščito Grosupeljščice zglasili pri ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu in mu predali peticijo po čimprejšnji ureditvi protipoplavne zaščite ob Grosupeljščici. Ob tej priložnosti so mu predali mapo s približno 500 podpisi te peticije in dodali nekaj fotografij poplav v preteklosti. Jože Miklič Odbor v sestavi: predsednik Miloš Varga, tajnik Pavle Štaudohar in občinska svetnica SD Zvonka Milojevič so ministru ob predaji podpisov peticije spregovorili o zgodovini problematike poplavnosti Grosupeljščice ter ugotovili, da so načrti za gradnjo zadrževalnika Velik potok bili že v preteklosti precej daleč pripeljani, izpadla je praktično le realizacija v naravi. Problem v zadnjem času je nastal predvsem v tem, da je bila sprva za uspešno protipoplavno zaščito mišljena izgradnja zadrževalnika Veliki potok, ki naj bi zadržal 70 % poplavnih voda, Grosupeljščico pa naj bi samo nekoliko poglobili in jo uredili z obvodnimi potmi in parkovnimi rešitvami. Zdaj pa so bili seznanjeni z novimi študijami, ki za zadrževalnik trdijo, da bo prevzel samo 30% voda. Zato se bojijo, da se bo realizacija protipoplavnega projekta v celoti še bolj oddaljila. Od ministra in ministrstva pričakujejo podporo, vprašali pa so ga tudi, na koga bodo naslovili morebitno odškodnino, če bo prišlo do poplav. Minister Karel Erjavec je odboru elegantno odgovoril, da se mu zdi neverjetno, da po toliko letih še ni prišlo do realizacije, bo pa potrebno sodelovanje Občine Grosuplje. Zato bodo pozvali Občino Grosuplje, naj sodeluje v skupni delovni skupini, potrebno pa bo tudi primerno pripraviti prostorske akte. Protipoplavnost med stroko in politiko - komentar V zvezi s protipoplavno zaščito Grosupeljščice moramo bralce opozoriti, da smo o tem problemu precej obsežno že pisali v Grosupeljskih odmevih, še posebej pa v zadnjih dveh številkah, ko smo predstavili gradivo, ki so ga dobili občinski svetniki v informacijo. V preteklosti smo pisali o vplivu poplav na samo naselje Grosuplje in posredno na nekoliko manjši vpliv poplav na Radensko polje, čeprav nekateri skušajo stvari obrniti v tem pogledu na glavo. Predstavili smo tudi pozidave v zadnjem desetletju in posledične vplive na poplave znotraj naselja. Zdaj je nastala situacija, ko na ministrstvu (še posebej državna sekretarka Marjeta Rejc Saje) zagovarjajo najprej močno regulacijo Grosupeljščice od avtoceste pa do nekdanje črpalke (pumperhausa) ob železnici, skoraj pri nekdanjem praproškem mlinu. Ta regulacija naj bi stala okoli 2 mio €, sam zadrževalnik pa celo 3 mio €, čeprav je bilo na moje vprašanje, ali se bo v območju poplavnosti zadrževalnika Veliki potok prestavila na ustrezen nivo tudi cesta proti Kožljevcu, Dolenji in Gorenji vasi, pa je državna sekretarka odgovorila, da je v tej ceni všteta samo gradnja in odkup zemljišč za zadrževalnik. Vse to tudi po naši oceni močno presega realne okvirje projekta, sploh pa, če ga primerjamo z že zgrajenim zadrževalnikom Bičje, ki ga je investirala Občina Grosuplje, čeprav bo brana na zadrževalniku Veliki potok visoka - po besedah sekretarke - 17 m. Nadaljnja »primerjava« obeh projektov ter naše gradbeniške in urbanisrične izkušnje pa nam vseeno pokažejo, da je na Bičju v območju zadrževalnika precej bolj razpotegnjena brana kot na Velikem potoku, pa tudi novo cesto do zadrževalnika so morali napraviti na novo v okviru projekta. Pri tem je treba še poudariti, da bi po načrtih ministrstva na občino padle poleg bremena prestavitve že omenjene ceste proti Kožljevcu tudi vse prestavitve infrastrukture (kabli, vodovodi, kanalizacije...) in končne zapore kanalizacij z nepovratnimi ventili (žabami!) kot tudi rušenje treh mostov in gradnja novih ter v nekaterih delih tudi prestavitve cest. O vsakodnevnem prometu, tamkajšnjih prebivalcih in vplivih gradbišča na grosupeljsko mesto pa nismo rekli še nobene besede. Za vse to je v primerjavi s samo regulacijo struge potrebno še vsaj toliko sredstev s strani občine, kot bi jih dobili z države za regulacijo. Zanimivo pa je, da se lahko tako zelo razlikujejo po strokovni plati kot tudi v finančnih okvirjih prav strokovne študije. Tako lahko odgovorno zaključimo: Čeprav se županovo mnenje nekaterim na ministrstvu ne zdi ustrezno, je glede na poznavanje problematike po našem mnenju še najbolj realno. Morda bi se morali samo nekoliko več pogovoriti s samimi predstavniki iniciativnega odbora in predstavniki krajevnih skupnosti. • • januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi iz pisarn 11 Selitev Davčnega urada Ljubljana in davčnih izpostav na območju mesta Ljubljana Obveščamo vas, da so se Davčni urad Ljubljana in davčne izpostave na območju mesta Ljubljana 12. januarja 2009 preselile na novo lokacijo, ki se nahaja na naslovu Davčna ulica 1 - v neposredni bližini Generalnega davčnega urada oz. ob krožišču pri Žalah. Vse podrobnosti o selitvi, vključno z novimi kontaktnimi podatki, vam bomo še sporočili. Selitev Davčnega urada Ljubljana in izpostav na območju mesta Ljubljana je potekala od 5. januarja do 11. januarja 2009. Centralizacija je namenjena poenotenju poslovnih procesov in zmanjševanju stroškov poslovanja davčnih uradov oz. davčne uprave. Na novo lokacijo so se preselile naslednje davčne izpostave Davčnega urada Ljubljana: Bežigrad, Center, Moste Polje, Šiška in Vič Rudnik. To pomeni, da bodo zavezanci, ki sodijo v pristojnost zgoraj navedenih izpostav, vse davčne zadeve urejali na sedežu Davčnega urada Ljubljana, na Davčni ulici 1. Ostale izpostave Davčnega urada Ljubljana (Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Logatec in Vrhnika) pa še naprej ostajajo na istih lokacijah, kot doslej. Ob tem je treba omeniti, da se v okviru reorganizacije dela, z omenjenih izpostav na nov sedež Davčnega urada Ljubljana, na Davčni ulici 1, selijo kontrolorji samostojnih podjetnikov posameznikov ter zaposleni na področju knjigovodstva in izterjave. Samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe bodo torej vse davčne zadeve urejali pri svojem kontrolorju, ki bo na novem sedežu Davčnega urada Ljubljana, vloge pa bodo še naprej lahko oddajali tudi na svoji davčni izpostavi. Vse podrobnosti o selitvi, vključno z novimi kontaktnimi podatki, pa bomo sporočili naknadno. Služba za odnose z javnostmi Davčna uprava RS Davčna uprava ciljno nadzoruje zobozdravnike Pomoč uporabnikom storitev je ključna - uporabniki storitev zahtevajte račune za opravljane storitve, ne glede na to, ali je plačnik ZZZS, kaka druga zavarovalnica ali pacient sam! Davčna uprava Republike Slovenije obvešča vse davčne zavezance, da je pričela s ciljnimi davčno-inšpekcijskimi nadzori pri zobozdravnikih. Nadzori se bodo izvajali najprej z nenapovedanimi obiski v ordinacijah zobozdravnikov z namenom preveritve izdajanja računov za opravljene storitve in pridobivanja potrebnih davčnih informacij, glede na ugotovitve pa bo davčna uprava opravljala davčne inšpekcijske nadzore pravilnosti in pravočasnosti plačevanja davčnih obveznosti. Davčna uprava bo tudi aktivno sodelovala z zdravstvenimi zavarovalnicami in drugi institucijami, ker bo na ta način nadzor še bolj uspešen. Zavezanci za davek na področju zobozdravstva lahko izkoristijo možnost samoprijave, vendar samo do vročitve sklepa o začetku postopka davčno inšpekcijskega nadzora! Davčna uprava je v preteklosti podrobneje analizirala davčni vidik opravljanja storitev na področju zobozdravstva in pri izvajanju nadzora zobozdravnikov ugotovila več nepravilnosti. Najbolj je izstopalo predvsem opravljanje zobozdravstvenih storitev brez izdajanja računov, posledično neevidentiranje prihodkov v poslovnih knjigah ter neplačevanje davčnih obveznosti. Davčna uprava ugotavlja, da zobozdravniki koncesionarji, katerim opravljene storitve plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oz. katera koli druga zavarovalnica iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ter pacienti v primeru doplačil, na računu ne izkažejo, katere storitve so bile opravljene in koliko znaša celotna vrednost opravljene storitve. Gledano z vidika davčnega zavezanca, t.j. izvajalca zobozdravstvenih storitev, bi moral davčni zavezanec seveda izdati račun za vse opravljene storitve, ne glede na to, ali jih plača pacient iz lastnih sredstev, ali pa stroške storitev deloma krije ZZZS oziroma druga zavarovalnica, pri kateri je sklenil kakršno koli dodatno zavarovanje. Prav izdan račun za vse opravljene storitve, seveda izdan v skladu z zakonodajo, je najpomembnejša listina z vidika evidentiranja prihodkov v poslovne knjige. Tudi zato je z davčnega vidika izrazito pomembno, da uporabnik storitev zahteva izdajo računa. Račun je pomembna listina z vidika evidentiranja prihodkov v poslovne knjige, saj je račun v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi SRS 21 in SRS 39 (SRS 2006) izvirna knjigovodska listina, ki se sestavi na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka. Račun je torej listina, na podlagi katere je davčni zavezanec - tudi zobozdravnik, dolžan evidentirati svoje terjatve in prihodke, pri tem pa ni pomembno, ali gre za terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje, zavarovalnice ali neposredno do pacienta. Način in rok plačila pri izdajanju računov nista pomembna, vsekakor pa mora biti iz poslovne dokumentacije zavezanca za davek razvidno, na kakšen način so bile zaračunane storitve plačane. Prav tako Zakon o davku na dodano vrednost v 81. členu določa, da mora vsak davčni zavezanec izdati račun za dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije. Dolžnost izdajanja računov torej velja tudi za zobozdravnike, ker so osebe, ki neodvisno in samostojno opravljajo ekonomsko dejavnost na trgu. Davčne zavezance opozarjamo, da lahko davčnemu organu v primeru, da dohodkov niso ustrezno davčno obravnavali ali jih niso izkazali v poslovnih knjigah, predložijo davčne obračune ali popravljene davčne obračune na podlagi samoprijave v skladu z določbami 55. člena Zakona o davčnem postopku. Zavezanca za davek, ki je plačal davek na podlagi samoprijave, se ne kaznuje za prekršek. Samoprijava je možna do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Davčna uprava je torej področje zobozdravstva uvrstila v načrt ciljno usmerjenih davčno inšpekcijskih nadzorov, kakor je to v preteklosti veljalo recimo za področje gradbeništva, gostinstva in trgovanja z motornimi vozili. Dopolnitev načrta izvajanja ciljnih nadzorov seveda ne pomeni, da davčna uprava ne bo ciljno usmerjena tudi na navedena področja. Še to, v načrtu ciljnih nadzorov so tudi druge novosti. Nekatere bo davčna uprava javno (še) napovedala. Služba za odnose z javnostmi, Davčna uprava Republike Slovenije 12 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Življenje s komarji na Radenskem polju Lansko poletje so komarji v medijih vzbujali veliko pozornosti. Tudi na območju Radenskega polja se je razvnela polemika o težavah in nadlogah, ki jih povzročajo komarji. Snovalci bodočega krajinskega parka se zavedajo, da je ta tema pomembna za vse, ki tukaj živijo in delajo. Pomembna je tako za človeka kot tudi za naravo. Ali je veliko število komarjev znak porušenega ravnotežja v naravi ali so bile za njihov razvoj krive le ugodne razmere, kakšna je sploh biologija komarjev, kako je z njihovim zatiranjem v Sloveniji itd. Okrogla miza v petek, 23. i. 2009, je pokazala dejansko stanje v zvezi s tem na območju cele Slovenije, pa tudi o možnostih, kako se organizirati, da bi se uspešno branili pred njimi v občini Grosuplje. Jože Miklič Za začetek naj povemo, da je preteklo leto bilo spet eno od tistih, ki je bilo dokaj deževno in so se posledično zaradi tega tudi večkrat pojavili komarji. Ker pa se komarji ne pojavljajo samo na območju Radenskega polja, saj je celo Grosupeljsko polje od šentjurskih, šmarskih pa vse do starovaških dolin dokaj močvirno, se komarji izlegajo tudi na teh območjih. Zato škropljenje z ustreznim biocidom ni uspešno, če ni v to vključeno celotno »geografsko zaključeno« območje, saj so dnevne migracije komarjev dokaj velike. Okrogle mize, ki jo je organiziral Center Grajski vrt Boštanj v sklopu krajinskega parka Radensko polje v ustanavljanju, sta se poleg strokovnjakov z Občine Grosuplje in služb z državne ravni udeležila tudi župan Janez Lesjak in predstavnica Ministrstva za okolje in prostor. Župan se zaveda, da je k uspešnemu in kontroliranemu delu treba pristopiti odgovorno in sistematično ter upoštevati čim več, če ne že vseh možnih stranskih negativnih učinkov tako za ljudi kot za živali in naravo. Na ta način lahko občina poskrbi za ustrezna sredstva in morebitno organizacijo ustreznih in usposobljenih služb. V sklopu okrogle mize smo poslušali nekaj predavanj o značilnostih komarjev in vplivih na prehranjevalno verigo ter o sredstvih za uničevanje: - Katja Kalan z Biotehnične fakultete v Ljubljani bo tudi prva specializirana strokovnjakinja za prepoznavanje komarjev. Njen mentor je dr. Tomi Triler iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se je tudi udeležil okrogle mize. Takega strokovnjaka Slovenija še nima, imajo pa ga na primer Avstrija, Nemčija, Italija, Hrvaška in Srbija. Potrebovali pa bi ga za natančen popis komarjev. Na svetu jih je okoli 3500 vrst, v Evropi pa okoli 120 vrst, njihove populacije pa so zelo velike. Tradicionalno delimo komarje na tri poddružine: Anophelinae, Culicinae in Toxorhynchitiae. Slednjo sestavlja samo en rod komarjev (Toxorhynchites), katerega odrasli osebki so nenavadno veliki in barviti, plenilske ličinke pa lovijo tudi ličinke drugih vrst komarjev. Komarji spadajo med najbolj prilagodljivo vrsto. V zadnjem času zaradi podnebnih sprememb že spoznavajo tudi njihove nove mutacije. Med ukrepe za zatiranje januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi 13 komarjev štejejo tudi »umetne možnosti« izleganja komarjev, ki jih lahko povzročimo na primer z raznimi postanimi vodami za zalivanje rož, ali pa z odvrženimi gumami in drugimi posodami v naravi, v katerih se lahko nabere voda. Za razmnoževanje samice komarjev potrebujejo kri, zato lete pikajo človeka in druge vretenčarje, predvsem sesalce v svoji okolici. Sicer pa se hranijo z raznimi rastlinskimi sokovi in praživalmi. Večinoma pikajo zvečer, pa tudi ponoči. Privlači jih znoj, telesna toplota in kontrastna oblačila (manj jih privlačijo svetle barve). Pik komarja običajno ni boleč, srbenje pa povzroča reakcija. Ličinke se iz jajčec razvijejo ob ugodnih pogojih v 48 urah, le-te pa v odraslega komarja v nekaj dneh do nekaj tednov. Uspešna zaščita so lahko izvlečki navadne melise, limonine trave, poleg raznih mazil in sprejev pa sta uspešna tudi kis in amonijak. Med pomembnejše sovražnike komarjev spadajo kačji pastirji, pa tudi žabe, ribe, miši, pajki, kuščarji, ptiči in še nekatere druge živali. Komarji sicer prenašajo nekatere bolezni, ne morejo pa prenašati virusa HIV. - Dr. Sonja Jeram (Inštitut R Slovenije za varovanje zdravja) je spregovorila o pravilih ocenjevanja pesticidov, med katere spada tudi biocid BTI za tretiranje komarjev. Gre za bakterijo v tem škropivu, ki vpliva na notranje organe ličink , a ni preveč raziskano, kakšen je ta vpliv na ostale organizme. Na primer: uničuje prav tako ličinke kačjih pastirjev, ki pa so že po naravi veliki sovražniki komarjev. Naslednja stvar glede tretiranja je »načelo manjšega zla«. Samo tretiranje ne bo sto odstotno zagotovilo, da bo obramba uspešna, pač pa je treba poskrbeti tudi, da bodo vode čim bolj čiste (čistilna naprava!), saj se škropivo veže poleg drugih organizmov v vodi tudi na biološke odpadke iz kanalizacijskih odplak. - Predstavnica Zavoda za varstvo narave Kranj Mateja Urbanc je spregovorila o reševanju tovrstne problematike na območju Rateč (pri Kranjski Gori), ki je poudarila, da so uspehi veliko boljši, če sodelujejo tako strokovne službe na državni in lokalni ravni kot domačini. Zanimivo je bilo slišati, da so s predhodnim popisom in vrisom na ustrezne karte prišli do sistematičnega določanja žarišč komarjev. Na ta način so nato z vsakim tretiranjem zmanjševali žarišča. Tretiranje pa ni 100 %, temveč doseže njegov učinek okoli 70 % tudi zaradi tega, ker se v enem obdobju ne izležejo vse ličinke in se le-te pojavijo v naslednjem ugodnem deževnem in dovolj toplem obdobju. - Predstavnik Turističnega društva Rateče Anton Požar pa je spregovoril, kako so se s to problematiko srečevali na njihovem območju od samega začetka, saj so opažali, da se je začelo število turistov zmanjševati. Njihove izkušnje so kljub vsemu ljubiteljske narave inso zelo dobrodošle, a bi jih bilo treba nadgraditi s sistematičnim delom na ravni občine in države. Veliko časa je trajalo, da so pridobili potrebna znanja, pa tudi potrebne papirje. V samo razpravo se je vključilo tudi nekaj domačinov. Poleg splošnega o problemih komarjev in onesnaženosti vode so povedali tudi, da se zaradi oslabljenega kmečkega prebivalstva oziroma napačne kmetijske politike vedno več pobočij strug na Radenskem polju, pa tudi v zgornji tokovih Grosupeljščice, Podlomščice in Bičja, zarašča. Prav to pa je dodatno ugodno okolje za razvoj komarjev. Nekoč so uporabljali DDT, ki pa se je izkazal za škodljivega okolju in človeku, pa tudi komarji so se mu prilagodili. Dr. Tomi Triler iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije je v razpravi vprašal, če so po tretiranju v Ratečah analizirali tudi vplive na ostale populacije v vodi in kako je z registracijo tega sredstva, pa je dr. Jeramova odgovorila, da je BTI treba priglasiti. Predsednica Valentina Vehovec je med drugimi navedbami glede dosedanjega dela in prizadevanj Krajevne skupnosti Mlačevo povedala tudi, da škropljenje iz zraka ni primerno, saj veliko bolj obremenjuje življenjski prostor človeka in ostale žive in nežive narave. V razpravi se je pokazalo kar precej nezadovoljstva nad neorganiziranostjo družbe, oziroma kot je rekel predstavnik Društva za zatiranje komarjev Bojan Dolgoš, »Problem te polnoletne države je v tem, da pri takem delu ne deluje in da ni nihče za nič pristojen.« Na koncu so se na pobudo mag. Tine Mikuš, direktorice Centra Grajski vrt Boštanj, dogovorili za ponovni skupni sestanek, kjer bodo na podlagi dosedanjih izkušenj zainteresirane poizkušali organizirati v okviru krajinskega parka Radensko polje v ustanavljanju, zatiranje komarjev pa naj bi se razširilo na celotno Grosupeljsko kotlino. Uspeh takega sistematičnega zatiranja s pravilno usposobljenimi ljudmi in ustreznim monitoringom pa bi se lahko pokazal šele po nekaj letih - 3 do 4. Okroglo mizo je uspešno »krmaril« Leon Kebe, zaposlen v Grajskem vrtu Boštanj, ki ima poleg ustreznih znanj tudi večletne izkušnje ob Cerkniškem jezeru. Grosuplje na sejmu Turizem in prosti čas Na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas, ki je bil od 23. do 26. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so turistična društva, ki delujejo na območju Turistične zveze Grosuplje, predstavila turistične znamenitosti naših krajev. Na skupni stojnici, za katero je vsak dan sejma skrbelo drugo društvo, je bilo obiskovalcem na voljo informacijsko gradivo o naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih grosupeljske občine in o dejavnostih društev. Med obiskovalci je bilo največ zanimanja za Županovo jamo in Radensko polje, mnogi pa so že poznali tudi Magdalensko goro, Tabor ali Louisa Adamiča. Grosuplje so na sejmu »zastopali« Center Grajski vrt Boštanj, Turistično društvo Šmarje, Turistično društvo Kopanj, Turistično društvo Magdalenska gora in Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje. Letos se je na sejmu Turizem in prosti času na 7.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 142 razstavljavcev iz osmih držav, prireditev pa je v štirih dneh obiskalo 15.000 ljudi. Damjan Viršek Foto Marjan Trobec občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Občinski denarji v letu 2009 in 2010 Osnutek rebalansa proračuna za leto 2009 predvideva 17.169.335 € prihodkov in 18.124.143 € odhodkov, proračun v letu 2010 pa predvideva 17.587.461 € prihodkov in 18.108.686 € odhodkov. Svetniki so potrdili tudi sklep o sprejemu Letnega načrta razpolaganja z nepreiičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2009 in 2010. - 22. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 17.12.2008 Jože Miklič Predstavitve V predstavitvi gradiva za rebalans občinskega proračuna v letu 2008 in proračuna za leto 2009 je župan Janez Lesjak najprej nanizal izhodišča, ki so vodila občinske strokovne službe pri pripravi tega pomembnega občinskega dokumenta. Ker pa je občina v preteklih dveh-treh mandatih precej vlagala v objekte družbenega značaja, so na drugi strani zaostajali projekti infrastrukture in ekologije. Zato naj bi se že v letošnjem letu pričelo z načrtovanjem potrebne dokumentacije in začetkom gradnje ene od večjih naložb v občini Grosuplje - komunalne čistilne naprave pod Slivniškim hribom. Sočasno naj bi se reševalo tudi zadeve v zvezi s centralno deponijo v Špaji dolini ter gradnjo nekaterih glavnih kanalizacijskih vodov. Projekti bodo trajali več let, zato je treba tako prilagoditi tudi občinski načrt razvojnih možnosti. Za te naloge si bo občina lahko najela še nekaj razpoložljivega kredita, saj mora projekte najprej realizirati, šele nato se lahko prijavi na evropska sredstva. Poleg tega mora v primeru državnega soinvestiranja nekaterih projektov zagotoviti svoj delež. Tako poleg sredstev za vse redno delo (plače, transferji, stroški...) in navedenih potreb ostane praktično samo še nekaj rezervnih sredstev, ki pa jih mora imeti za primer različnih intervencij. Kljub temu pa so Občino Grosuplje v preteklem letu v zvezi s sprejemom otrok v javno varstvo prostorske potrebe prehitele, zato hitijo tudi z iskanjem ustreznih rešitev. Čeprav so na začetku prizadeti zelo napihnili številke okoli števila odklonjenih otrok, se je pri končnih potrebah izkazala skoraj za polovico manjša potreba, oziroma po županovih besedah »nekaj malega nad 100 otrok«. Ko pa bodo starši zares potrebovali varstvo za te otroke, se bo to število še nekoliko zmanjšalo. Poleg tega tudi v drugih občinah ugotavljajo, da so bile zadeve v nekaterih medijih »prenapete« zaradi slabe evidence dejanskih potreb. K županovi obrazložitvi je svoja pojasnila dodala ga. Jelka Kogovšek. Pojasnila je nekaj postavk iz osnutka, precej pa se je zadržala okoli pojasnjevanja zakonsko določenih proračunskih izravnav. K boljšemu pregledu generalno razdeljene proračunske pogače dodajamo informativno predlagano tabelo prihodkov in odhodkov v rebalansu proračuna za leto 2009, ki pa ni dokončna, saj se bo s popravki občinske uprave glede na podane pripombe svetnikov ter sprememb, podanih z amandmaji, le-ta spreminjala v nekaterih detajlih ob dokončnem sprejemanju proračuna. I. SKUPAJ PRIHODKI 17.169.335 TEKOČI PRIHODKI 13.712.715 DAVČNI PRIHODKI 11.40.8600 Davki na dohodek in dobiček 9.071.000 Davki na premoženje 1.358.100 Domači davki na blago in storitve 979.000 NEDAVČNI PRIHODKI 2.304.115 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.057.595 Takse in pristojbine 16.000 Denarne kazni 6.000 Prihodki od prodaje blaga in storitev 36.320 Drugi nedavčni prihodki 1.188.200 KAPITALSKI PRIHODKI 2.650.000 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 750.000 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 1.900.000 PREJETE DONACIJE 700 Prejete donacije iz domačih virov 700 TRANSFERNI PRIHODKI 805.920 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 593.920 Prejeta sred. iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 212.000 II. SKUPAJ ODHODKI 18.124.143 TEKOČI ODHODKI 3.819.017 Plače in drugi izdatki zaposlenim 771.590 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 119.009 Izdatki za blago in storitve 2.538.072 Plačila domačih obresti 217.000 Rezerve 173.346 TEKOČI TRANSFERI 6.152.926 Subvencije 78.860 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.683.431 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.017.275 Drugi tekoči domači transferi 1.373.360 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.324.513 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.354.513 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.797.687 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 1.464.150 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 333.537 PRORAČUNSKI PRESEŽEK ali PRIMANJKLJAJ -954.808 PREJETA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 92.800 RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITAL. DELEŽEV 92.800 VIII. ODPLAČILA DOLGA 406.000 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH -1.268.008 X. NETO ZADOLŽEVANJE -406.000 XI. NETO FINANCIRANJE 954.808 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2008 1.268.008 januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 'Proračuna' za leti 2009 in 2010 sprejeta Vsi prihodki v rebalansu I so v letu 2009 planirani v višini 17.107.335 €, v proračunu za leto 2010 pa v višini 17.587.461 €. Vsi odhodki občine za leto 2009 pa so planirani v višini 17.788.913 €, za leto 2010 pa v višini 17.858.686 €. Sestavni del rebalansa proračuna 2009 in proračuna 2010 sta tudi načrt razvojnih programov od leta 2009 do leta 2013 in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leti 2009 in 2010. - seja OS 28.1.2009 Jože Miklič Iz predloga odloka (poudarki) Splošni del proračuna Skladno z Zakonom o financiranju občin se znesek primerne porabe za posamezno občino izračuna tako, da se primerna poraba na prebivalca RS (povprečnina) popravi z razmerjem med površino občine, dolžino lokalnih cest, številom prebivalcev mlajših od 15 let in številom prebivalcev starejših od 65 let na prebivalca občine in povprečjem teh razmerij v državi. Podatke o tem Ministrstvo za finance pridobi z evidenc Geodetske uprave RS, Statističnega urada RS in Ministrstva za promet in zveze - Direkcija RS za ceste. Popravljena povprečnina se nato pomnoži s številom prebivalcev v občini in tako dobi občina svojo primerno porabo. Za financiranje primerne porabe v letu 2009 in 2010 občini pripada: - 70 % prihodkov od 45 % dohodnine ob- čanov, vplačane v predpreteklem letu, povečane z inflacijo, - sredstva za solidarnostno izravnavo prihodkov občin iz dohodnine, ki pripadajo občinam, katerih prihodki so nižji od njihovega primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe, - dodatna solidarnostna izravnava pa pripada občinam, katerih primeren obseg sredstev je nižji od primerne porabe, in sicer največ do primerne porabe. Večino nedavčnih prihodkov bo občina zbrala s prispevkom investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč (toplovod, kanalizacija, vodovod, elektrika) na območjih zazidalnih načrtov in na drugih območjih, ter s prispevkom JKP iz cene vode, kanalizacije, smeti, ogrevanja za infrastrukturne objekte skladno z Odlokom o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin na območju občine Grosuplje. Na podlagi tega odloka cene komunalnih storitev še vedno vsebujejo razširjeno reprodukcijo, cena smeti pa tudi ekološko takso, ki je namenjena investicijam na področju komunalne infrastrukture. Skupina odhodkov - investicijski odhodki - vključuje plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev, premoženja, opreme, napeljav in vozil kot tudi plačila za načrte, novogradnje, investicijsko vzdrževanje in obnovo zgradb in naprav. V to skupino spadajo nakup in gradnja osnovnih sredstev: nakup zgradb in prostorov, prevoznih sredstev, opreme, drugih osnovnih sredstev, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnove, nakup zemljišč in naravnih bogastev, nakup nematerialnega premoženja, študije o izvedljivosti projektov in projektna dokumentacija, nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog. Skupina odhodkov - investicijski transferi -vključuje izdatke, ki predstavljajo nepovratna sredstva, in so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za njihov nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnove. Negativna razlika med prihodki in odhodki v letu 2009 (proračunski primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov) v višini 681.575 € in negativni rezultat računa financiranja, oziroma neto zadolževanja, v višini 406.000 €, pokrivata prenos sredstev iz leta 2008, ki ^ znaša 994.778 € in pozitivni rezultat računa finančnih terjatev in naložb v višini 92.800 €. >Vodja urada za komunalno infrastrukturo Jože Miklavčič se je nekoliko zadržal ob eni največjih postavk v »njegovem« uradu -bodoči gradnji čistilne naprave. Omenil je še vodovod na Hudo Polico in gradnjo vodohrama na Dobju. Poleg tega je njegovemu uradu zaupana skrb nad vzdrževanjem in obnovo cest, zelenic in drugih javnih površin. Marko Podvršnik je za splošni občinski urad povedal, da so sredstva glede na prejšnja leta zmanjšali. Predvideni sta dve novi proračunski postavki za dve delovni mesti občinskih redarjev. V letu 2010 bo treba poskrbeti tudi za ti dve delovni mesti za nekaj tehničnih sredstev (merilci hitrosti prometa). Za vse to pa bo potrebno sprejeti tudi varnostni program. Pripombe na osnutek Janez Pintar (SDS) je v imenu odborov za kmetijstvo, odbor za komunalno infrastrukturo in ekologijo, odbor za družbene dejavnosti in odbor za gospodarstvo povedal, da so imeli skupno sejo, na kateri so podali nekatere pripombe, za katere je predlagal, naj se upoštevajo pri pripravi predloga rebalansa proračuna za 2009 in proračuna za 2010. Med drugim so predlagali asfaltiranje ceste Gatina - Mlačevo, komasacije zemljišč, nadaljevanje urejanja lastništva v Županovi jami, dokončanje Partizanske ceste v Grosupljem v celoti, pločnik Cikava - Šmarje - Sap in gradnja vrtca v Šmarju - Sapu . Svetniki so nato dali nekaj dodatnih pripomb: - Zvonka Milojevič (SD) - nadvoz za Sončne dvore, krožišče Logo, obvodna pot, poplavnost Grosupljega in zadrževalnik Veliki potok, - Dr. Peter Verlič (SDS) - upošteva naj se enakovredno in pravično »razdelitev proračunskih postavk po občinskem prostoru«; išče naj se javno-zasebno partnerstvo za posamezne projekte; zakaj se zmanjšuje investicije v zdravstvu; informatizacija; dokončanje nekaterih cestnih odsekov; - Jože Intihar (LDS) - Ne jejmo več, kot smo ustvarili, gradimo ceste in komunalno infrastrukturo ter opremljajmo območja za podjetništvo, - Janez Pintar (SDS) - načelno zagovarja osnutek proračuna, kanalizacije naj se razširijo proti Paradišču in Podgorici pri Šmarju, odprodaja počitniških kapacitet Cervar in Novigrad, - Lojze Verbajs (SDS) - delitev sredstev med društvi naj bo pravična, preveč se sredstva zmanjšujejo krajevnim skupnostim, - Mihael Kadunc (N.SI) - manjkajoči odsek ceste v Mali vasi naj se začasno samo preplasti, saj se bo rekonstrukcija lahko naredila šele po izgradnji kanalizacije, - Franc Štibernik (LDS) - projekti, ki so že bili predlagani, naj se ob morebitnem izostanku izvajajo prednostno, - Mag. Božo Predalič (SDS) - nakup prostorov in opreme v novi upravni stavbi naj se ločita med seboj, kakšen je namen in čigav bo prostor, občanom omogočiti brezplačen dostop do interneta. Župan je odgovoril in pojasnil nekaj pomislekov, ki izhajajo iz trdovratnih razmerij na področju sofinanciranja s strani države in pomanjkanja lastnih sredstev, nekaj pa tudi zaradi nedorečene zakonodaje (zdravstvo). V glavnem pa se je strinjal s pripombami svetnikov. Svetniki so potrdili osnutek z 19 glasovi, nihče ni bil proti. Poleg tega pa so potrdili tudi ustrezen sklep o sprejemu letnega načrta razpolaganja z nepremičninami. občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > Proračunski primanjkljaj v letu 2010 v višini 271.225 € in negativni rezultat računa financiranja oziroma neto zadolževanja v višini 406.000 € pa se pokriva s pozitivnim rezultatom računa finančnih sredstev. Za leto 2009 in 2010 v računu financiranja ni planiranega zadolževanja, tako da bo občina financirala porabo iz tekočih prihodkov in sredstev na računih, prenesenih iz preteklih let. Neto zadolževanje bo v obeh letih negativno in bo znašalo 406.000 €, tako za leto 2009 kot tudi za leto 2010. Sredstva se bodo porabila za odplačilo naslednjih najetih kreditov: - Krediti EKO SKLADA - kanalizacija Spodnja Slivnica, kanalizacija Cikava, toplovod Dvori - stara osnovna šola, vodovod Ilova Gora, kanalizacija Veliki Vrh, - Kredit UniCredit Banka Slovenija d.d. Ljubljana za izgradnjo POŠ Žalna, vrtca Pastirček in vodovoda Ilova Gora II. faza., izgradnja javnih poti v KS Grosuplje, modernizacija javne poti proti Hudi Polici, rekonstrukcija R3 646 odsek Cikava-Gro-suplje, zadrževalnik Bičje in vodovod Huda polica. - Kredit Banka Sparkasse d.d. Ljubljana za izgradnjo POŠ Žalna in zadrževalnika Bičje. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov. Vsak posamezni finančni načrt je razdeljen na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost večletnega projekta, če je vključen v načrt razvojnih programov in če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. Vsi pravni posli krajevne skupnosti, ki so večji od 4.200 €, so veljavni le, če krajevna skupnost pred sklenitvijo pogodbe ali izdajo naročilnice pridobi pisno soglasje župana. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta objavljena na spletni strani Občine Grosuplje. Predstavitev predloga na OS Ker je župan Janez Lesjak jže precej podrobno predstavil osnutek, je o predlogu »proračunov« med drugim izpostavil, da ob menjavi vlad do zdaj še niso znana nekatera izhodišča, da bi lahko čisto natančno določili zneske vseh proračunskih postavk. Zato so se držali nekaterih predhodnih izhodišč. Dokončna izhodišča pa bo treba popraviti z drugim rebalansom. Marko Podvršnik je pojasnil še dileme, kako bodo umestili postavke v načrtu razvojnih programov, ki se ni spreminjal v investicijskem delu. Če se bodo spremenile z amandmaji, ki posegajo v investicijski del načrtov, bodo le-tega popravili. Jelka Kogovškova pa je pojasnila, katere pripombe so upoštevali v predlogu oziroma z amandmaji. Razprava Dr. Peter Verlič (SDS) je opozoril, da je sočasno kot sklop proračuna treba sprejeti tudi načrt razvojnih programov. Janez Dolinšek (SLS) je v imenu stranke pojasnil vložene amandmaje (vse za leto 2010) za zmanjšanje investicij v knjižnico za 40 (vse nadaljnje navedbe v tem besedilu so zaokrožene na tisoč€), za kiparske delavnice 10 in povečanje poti v KS Polica (Sp. Brezovo) za 34 ter za šolo na Polici 665. Pripombo je imel (po njegovem) na »enormno visoka« PODROČJE PORABE 2009 2010 Politični sistem 294.520 || 303.166 Ekonomska in fiskalna administracija 89.342 90.017 Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 830.003 || 279.550 Lokalna samouprava 1.327.994 1.343.675 Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 213.062 || 222.895 Notranje zadeve in varnost 5.045 5.045 Trg dela in delovne sile 5.500 || 5.660 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 338.910 176.240 Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 234.025 || 179.250 Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 2.833.690 3.125.785 Gospodarstvo 223.720 || 247.890 Varovanja okolja in naravne dediščine 1.392.575 2.659.010 Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost 2.026.3341| 2.117.956 Zdravstveno varstvo 213.500 198.500 Kultura, šport in nevladne organizacije 1.803.110 || 1.716.040 Izobraževanje 5.392.308 4.544.199 Socialno varstvo 469.959 || 493.762 Servisiranje javnega dolga 631.000 631.000 Intervencijski programi in obveznosti 175.046 175.046 sredstva projekta Radenskega polja (90), ki jih vidi le kot izključen stroške občine. Predlagal je še gradnjo odseka ceste ob Grosupeljščici od krožišča Kovinastroj do križišča pri malem mostičku pri grosupeljski tržnici. Župan Janez Lesjak se je v razpravi med drugimi pripombami ustavil precej ob javnih razsvetljavah in dejal, da bo zaradi tokovine treba najti optimalne rešitve. Marko Podvršnik je pojasnil tudi namen nakupa novih prostorov v novi zgradbi bodoče upravne enote za potrebe KS Grosuplje in bodočo občinsko redarsko službo. Lojze Verbajs (SDS) je imel precej pripomb na načrtovano novo redarsko službo, ki po njegovem še ni potrebna, pa tudi na nekatere postavke na področju športa kot na primer novo zaposlitev za vodjo športne dvorane, na drugi strani pa se večini krajevnih skupnosti sredstva zmanjšujejo. Razpravljajoči svetniki LDS in SD ter tudi nekateri »z desne strani« s svojimi razpravami niso posegali v spremembe proračunskih postavk (niso dali amandmajev), temveč so želeli le dodatna pojasnila, oziroma so podali le nekaj svojih splošnih, pa tudi subjektivnih, pogledov in komentarjev na (oba) proračuna. Glasovanje o amandmajih in obeh 'proračunih' Na strani PRIHODKOV se je za razliko od osnutka zmanjšal prenos sredstev iz leta 2008 za 273 tisoč € in na transferjih v zvezi z načrtovanjem za čistilno napravo za 62 ter za zadolžitev Občine 26. Na strani ODHODKOVje bilo nekaj manj plačil iz lanskega leta prenešenih v letošnje leto. V nadaljevanju pa navajamo spremembe samo nekaterih večjih postavk: - Povečali so postavke za zadrževalnik Bičje za 50 ter dodatno še za prestavitev daljnovoda, javne poti v Šmarju in Grosupljem za 55, javno razsvetljavo Grosuplje 12 + 4 in poti na Sp. Slivnici za 6. - Zmanjšali so investicijo za Kulturni dom Grosuplje za 50, pridobivanje zemljišč za 237, oprema komunalnih zemljišč in infrastruktura za 174, rekonstrukcija čistilne naprave za 113, cesta v Škocjanu za 25, obvozna pot pri pokopališču Resje za 90, prostorski načrti za 20, kiparske delavnice za 4 ter študije in svetovanje skupaj za 4. Svetniki so navedene amandmaje potrdili z glasovanjem po sklopih. Amandmaji SLS, še posebej umestitev začetka gradnje poliške šole v letu 2010 (v višini 665), pa so izzvali kar precej negodovanja pri županu in nekaterih svetnikih, saj projekta ob vseh potrebah občine ter finančnih in operativnih možnostih, ni mogoče začeti leta 2010 in tudi niso bili usklajeni glede na poslovniško določeno prihodkovno in odhodkovno izravnavo. Zaradi tega je Dolinšek po glasovanju protestno zapustil sejo. Za rebalans I 2009 in poračun 2010 je glasovalo 19 svetnikov, eden je bil proti. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori Nov pravilnik za sprejem otrok v vrtec Občinski svet občine je dal soglasje k pravilniku o sprejemu otrok v Vzgojnovarstveni zavod »Kekec« Grosuplje. - 23. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. 1. 2009. Jože Miklič Poudarki iz pravilnika Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost enega leta, oziroma, ko je dopolnil starost najmanj enajst mesecev. Če je v vrtec prijavljenih več otrok, kot je v vrtcu oz. posamezni enoti prostih mest, odloča o njihovem sprejemu Komisija za sprejem otrok na podlagi kriterijev iz tega Pravilnika. Sestavo Komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Komisijo za sprejem otrok v vrtec sestavljajo: predstavnik ustanovitelja, predstavnik staršev, predstavnik strokovnih delavcev, predstavnik Zdravstvenega doma Grosuplje ter predstavnik CSD Grosuplje. Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni razpis za vpis novincev za naslednje šolsko leto. Komisija odloča o sprejemu otrok praviloma enkrat letno do 30. maja. Oddaja vlog za vpis otrok v vrtec se izvede praviloma do 30. aprila za naslednje šolsko leto. Komisija mora obravnavati vse prijave za vpis, ki so bile vložene do 30. aprila koledarskega leta za vpis otrok v naslednjem šolskem letu. Vrtec je dolžan pisno obvestiti starše otrok o odločitvi komisije. Komisija odloči o tem, kateri otroci so na podlagi kriterijev sprejeti v vrtec, otroke, ki niso sprejeti v vrtec, pa uvrsti na čakalno listo po prednostnem vrstnem redu. V primeru, da starši otroka med letom izpišejo, vrtec sprejme drugega otroka po vrstnem redu s prednostne liste. Vrtec na svojih spletnih straneh praviloma mesečno objavlja informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca. Otroka se izpiše iz vrtca v letu, v katerem bo vključen v osnovno šolo. Starši lahko otroka trajno izpišejo iz vrtca kadarkoli to želijo skladno z odpovednim rokom. Za ponoven vpis morajo oddati novo vlogo za sprejem v vrtec. Otroka ni možno začasno izpisati iz vrtca. Razprava in sprejem Predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar (SDS) je povedal, da je odbor soglasno pravilnik podprl in dodal, da gre za prilagoditev novemu zakonu, kar so temeljito pregledali in dodali nekaj »življenjskih rešitev«. V nadaljevanju razprave je pojasnil, da se med kritereiji za vključevanje »drugega in ostalih otrok« upošteva tudi poravnava obveznih plačil za »prvega otroka«. Glede prioritet je pomembno tudi, da mora imeti stalno bivališče v občini vsaj eden od staršev skupaj z otrokom. V razpravi se je oglasil Franc Štibernik - LDS, ki je že pred leti dal več tehtnih pripomb, a je na Pintarjeva pojasnila bil zadovoljen z odgovori. Svetniki so nato z 18 glasovi dali soglasje na Sklep o določitvi cen programov v VVZ »Kekec« Grosuplje. Nove cene vrtcev 2009 Sklep o določitvi cen programov v Vzgojnovarstvenem zavodu »Kekec« Grosuplje. - 23. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 28. 1. 2009. Jože Miklič Predstavitev sklepa Cene programov v VVZ »Kekec« Grosuplje znašajo od 1. 2. 2009 dalje mesečno na otroka, za dnevni program za otroke prvega starostnega obdobja 485,07 €, za otroke drugega starostnega obdobja pa 381,56 €. Plačilo staršev se za vsak dan odsotnosti otroka iz vrtca zniža za stroške prehrane, ki znašajo 2,05 € na dan, popravljen z odstotkom, ki ga k ceni programa prispeva posamezni plačnik. V primeru odsotnosti otroka iz vrtca se plačilo staršev samo za dneve odsotnosti znižuje postopoma, in sicer: 1. Neprekinjena odsotnost otroka do vključno 5 delovnih dni - plačilo staršev po odločbi v nezmanjšani višini. 2. Neprekinjena odsotnost otroka od 6 do vključno 10 delovnih dni - plačilo staršev se zniža na 80 % plačila po odločbi. 3. Neprekinjena odsotnost otroka od 11 do vključno 15 delovnih dni - prispevek staršev se zniža na 60 % plačila po odločbi. 4. Neprekinjena odsotnost otroka od 16 do vključno 22 delovnih dni - prispevek staršev se zniža na 50 % plačila po odločbi. 5. Neprekinjena odsotnost otroka nad 22 delovnih dni - prispevek staršev se zniža na 40 % plačila po odločbi. Navedeno pomeni postopno zniževanje plačila staršev, in sicer, če je otrok, kot primer, odsoten cel mesec, potem se plačilo staršev za prvih 5 dni odsotnosti ne zmanjša, za 6. do vključno 10. delovni dan odsotnosti starši plačajo 80 % plačila po odločbi, za 11. do vključno 15. delovni dan odsotnosti starši plačajo 60 % plačila po odločbi, za 16. do vključno 22. delovni dan odsotnosti starši plačajo 50 % plačila po odločbi, za dneve odsotnosti otroka nad 22 delovnih dni pa starši plačajo 40 % plačila po odločbi. Ta način obračunavanja plačila staršev v primeru odsotnosti otrok velja tudi za zavode izven občine Grosuplje, kjer so v varstvu otroci iz občine Grosuplje. Dodatno znižanje velja, če je v vrtec vključen en otrok iz družine. Če sta v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok iz družine, dodatno znižanje velja samo za najstarejšega otroka, vključenega v vrtec. Starši lahko koristijo dodatno varstvo otrok izven obratovalnega časa v vseh enotah vrtca. Staršem se zaračunava dodatno varstvo v višini 2,00 € za vsako polurno prisotnost otroka po obratovalnem času. Zaradi organizacije dela morajo starši potrebo po dodatnem varstvu pisno napovedati. Sklep sprejet s pomisleki V razpravi je bilo na splošno od več razpravljalcev slišati, da so normativi v Sloveniji za vrtce previsoki in se posledično zaradi tega tudi cene napihujejo . Zato so nekateri predlagali, da bi bilo treba dati pobudo za spremembo zakona o vrtcih. Ena od glavnih postavk za 7,8 % povišanje so plače zaposlenih, ki so tudi s prevedbami plačilnih razredov višje ovrednoteni. V grosupeljskih vrtcih imajo tudi nesorazmerno veliko dietne prehrane, kar podraži storitve. So pa grosupeljski vrtci med najdražjimi v Sloveniji, a vse to dovoljujejo normativi, delno pa je to tudi odraz kategorije »razvita občina«. Župan Janez Lesjak pravi, da občina »sofinancira« varstvo otrok v povprečju več kot 70 %. Pravi pa tudi, da bi bilo treba iskati bolj sprejemljive rešitve, saj ima občina še celo vrsto zakonskih obveznosti, ki jih mora izpolnjevati. Božidar Gabrijel (LDS): V lanskem letu so starši prispevali 813.000 €, za letos je predvideno samo še 180.000 €. Država je lani prispevala 67.000 €, letos naj bi 70.000 €. Starši v celoti sodelujejo v povprečju le nekaj več kot 5 %. Zato je varstvo ena od najvišjih postavk v grosupeljskem proračunu, ki ga pobere približno četrtino. Svetniki so bili soočeni z dilemo, ali »biti všečen« uporabnikom in cen ne spremeniti za 7,8 %. S tem pa bi »posledično« prevalili izgubo koncem leta zgolj na občinski proračun, zato je sklep dobil 17 glasov podpore in nihče ni bil proti. učiteljica življenja Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Zlo je odsotnost ljubezni v srcih ljudi. Odsotnost ljubezni človečnosti in vere. Albert Einstein matematik in fizik, po rodu Žid Že nekaj desetletij se dokaj pogosto skoraj vsako leto na Bližnjem vzhodu ponavljajo različne vojaške ali teroristične operacije, ki nas vse močno zaskrbljujejo. Še bolj pa nas nekatere moti, da so ti spopadi prek naših medijev predstavljeni zelo enostransko in enolično. V tem trenutku se površno javno mnenje zaradi (trenutne] izraelske premoči spet celo kaže, kot mnogokje po svetu, kot neki novi »levi antisemitizem«, čeprav smo v Sloveniji 27. januarja letos prvič uradno ter bolj po tihem praznovali dan spomina na žrtve židovskega holokavsta. Zato bom v nekaj naslednjih prispevkih nanizal nekaj dogodkov in dejstev iz tega okolja od prastare zgodovine do danes. Današnjo »avtonomno« Palestino sestavljajo majhna ozemlja Samarija, Jeriha, Betlehem z okolico, Hebron in Gaza. Vsa ležijo znotraj države Izrael. Palestina je bila nekoč mnogo večja, vendar je treba vedeti še precej drugih zgodovinskih pojmov, da pridemo do samega geografskega imena Palestina. Še veliko več pa je treba vedeti, da pridemo do današnjih teženj Palestincev in še vedno nedokončane in neuresničene »palestinske države«. Za dobro poznavanje razmer na Bližnjem vzhodu je treba poznati poleg zgodovine Palestincev in Izraelcev še nekatere dogodke in ljudstva, ki so vplivala na razvoj in obremenitev tega območja, saj so nekatera današnja dogajanja zelo podobna, kot so bila v začetku poselitve tega prostora. Če v to sliko dodamo še zgodovine rimskega obdobja in ne nazadnje križarskih vojn, se sprehodimo prek srednjega veka vse do širjenja osmanskega cesarstva in do krvavih spopadov, ki so se intenzivneje spet pojavili ob Kakšnik 150 tunelov večinoma poteka iz egiptovskega ozemlja. Po njih se je palestinski skrajniški Hamas oboroževal že več let pred nedavno izraelsko 22 dnevno ofenzivo ter stalno izzival z različnimi terorističnimi akcijami. Večino tunelov je Izrael v ofenzivi uničil, a jih zdaj Palestinci že spet obnavljajo z denarjem Irana in ostalih zaveznikov. Tudi v Obljubljeni deželi - 'nič novega' propadu turške države koncem 19. stoletja, in so se nadaljevali vse do holokavsta in sporov ter vojn med Arabci in Izraelci po 2. svetovni vojni do danes, bo slika še veliko bolj jasna. Zgodovino bom poskušal čim bolj strniti, a vseeno navesti nekaj ključnih dogodkov, da bi lažje prepoznali miselnost, ki se še danes naslaja in/ali napaja v težko razumljivih stališčih civilizirano kulturne zaostalosti še iz Hamurabijevih časov, ko je v staro-babilonskem imperiju pred skoraj 4 tisoč leti zapisal neka prvobitna in nedorečena pravila. Zavedam pa se, da je iz tega bližnjevzhodnega lonca, v katerem so še danes močno prisotni ostanki večtisočletnega spora med tamkajšnjimi ljudstvi, zelo težko najti pravo in natančno interpretacijo. Kakorkoli pa bomo stvari obračali, že vnaprej lahko rečemo, da med temi ljudmi enostavno ni spoštovanja, še manj ljubezni. To prekleto dobro vedo tako pri izraelskih kot palestinsko-arabskih zaveznikih, ki zelo dobro izkoriščajo stare in nove spore za dobičkonosno trgovino z orožjem. Med njimi so tudi evropske države. Francija je npr. leta 2007 izvozila v Izrael za 126 mio €. K izvoznicam se je pridružila v ta vroči lonec neurejenih odnosov tudi Slovenija z nekaj več kot 1 mio €. Vendar se to ni dogajalo samo v letu 2007, temveč kar skoraj vsako leto - enkrat več, drugič manj. Zato bodo nadaljnji zapisi v zvezi s tem samo razmišljanje, ki bi ga po mojem mnenju morali imeti vedno pred očmi, kam nas zlo in sovraštvo lahko pripeljeta. Vseeno pa lahko že zdaj trdim, če se v 4.000 letih nis(m]o pripravljeni dokopati do boljših rešitev, nis(m]o vredni drugega, kot da jih/nas doletijo apokalipsa, kakršno so v svoji zgodovini že doživljala nekatera zgodovinska mesta (Ninive, Babilon, Rim...] pa tudi cele civilizacije. Današnje zlo Kajna in Abela Že kmalu »na začetku človeštva« je zapisano, da je poljedelec Kajn ubil pastirja Abela. Ko ga je Bog vprašal: »Kje je tvoj brat Abel?« mu je le-ta odgovoril: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?« S človeškega stališča se že na tem mestu lahko vprašamo: »Ga je ubil res samo zato, ker se Bog ni ozrl na njegovo daritev? Ali pa je bil morda Abel tudi Hebel, kar pomeni nečimrnež in se je bahal pred svojim bratom? Ali je bil Kajn res samo skopuh in lakomnež, ki ni daroval 'Bogu, kar je božjega' - najboljše od svojih pridelkov ter podlež nizkotnih nagonov in strasti?« Tudi če ne jemljemo Kajna in Abela za zgodovinsko potrjeni osebi, se v človeku ta prastrah in nagon po nadvladi, celo za ceno ubijanja lastne vrste, preliva v naši krvi skozi vso zgodovino. Zgodovina bližnjevzhodnega zapleta, od ustanovitve Izraela naprej in skoraj sočasnega spopadanja s Palestinci in Arabci, pa je žalostna mešanica sprenevedanja, hinavščine, laži, fige v žepu, žalosti, nesmiselnih smrti, surovosti in genocida, večkrat tudi znotraj njih, zdaj bolj med Filistejci/Palestici, kot tudi med Izraelci, pa tudi v mnogih vpletenih državah. O tem priča tudi izjava Faresa Kadure, enega izmed vodilnih v palestinskem gibanju Fatah: »Ta vojna bo mladino, ki dnevno spremlja arabske satelitske postaje, ki v živo predvajajo trpljenje prebivalcev Gaze, še bolj »radikalizirala«. Mislim, da je soživljenje z Izraelci mogoče in v to verjamem; moj sin niti približno. Jaz hočem mir, on hoče vojno. Bojim se, da bo v prihodnosti prelite še veliko krvi.« Morda pa bomo razmere še nekoliko lažje razumeli, če bi ponovil svoje vprašanje, ki sem ga izpostavil pred predstavniki Nacionalne garde Kolorada iz ZDA, ki so pred leti obiskali Izraelsko bombardiranje Gaze 13. 1. 2009 januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi učiteljica življenja Kajn ubije Abela. Grosuplje. Američani so skupaj z nekaterimi zavezniki v NATU nekaj mesecev pred tem pod vodstvom zdaj že bivšega ameriškega predsednika Busha ml. (spet) začeli vojno v Iraku. Dejal sem, da nisem prepričan, če so Američani pravilno ocenili raznoliko in dokaj sprto pretežno muslimansko kulturo tega območja (Kurdi, šiiti, suniti.). O tem priča tudi kritična muslimanka Irshad Manji, ki je v francoskem La Mondu izjavila naslednjo misel: »Tudi če ne bi bilo Izraela in Izraelcev, bi bile razmere v tem delu sveta podobne.« To pa je že precej bližje resnici, kot nam jo v tem trenutku predstavlja večino medijev. K temu lahko dodamo še ugotovitev, da je nekdanja zibelka civilizacije in kulture danes najbolj sprto območje, bolj kot z vojno je sprto v miselnosti. Abrahamova selitev. Abraham - skupni praoče Zgodovina židov (pa tudi kristjanov in muslimanov) se začne z Abrahamom v mestu Ur na jugu Mezopotamije (v današnjem Iraku). Nadaljuje pa se z njegovim vnukom Jakobom, ki ga imenujejo tudi »borilca z Bogom« Izraela. Eksodus Izraelcev Izraelsko-semitska zgodovina se nato nadaljuje v Starem Egiptu, kjer so bili sužnji. Nato jih je »svetopisemski« in zgodovinski Mojzes, najden v vodi, z izhodom (eksodusom) ter z božjo pomočjo pripeljal »nazaj« v »obljubljeno deželo«. To naj bi se zgodilo v > Noetovi sinovi Okoli 18. st. pr. Kr. naj bi se Noetov sin Ham naselil v Kanaanu, kjer se je njegov rod zelo hitro širil. Kanaansko ozemlje je segalo od Sidona proti Gerarju in do Gaze, proti Sodomi, Gomori, Adami, zahod. Poselili so Egipt, Etiopijo, Libijo, Sudan, in nekatere otoke, kot npr. Sardinijo, Semovi potomci pa so se naselili v Siriji, Mediji, Mezopotamiji z Babilonom, Arabiji in po vsej Feniciji. Vsa ta ljudstva so bila nekoč semiti, tako izraelsko ljudstvo kot pozneje izoblikovana arabska Cebojimu do Leše. Kmalu pa so se potomci po prekletstvu Noeta zaradi Hamovega hudodelstva, ko je otroško spoštovanje izginilo iz duše in razodelo brezbožnost in njegovega značaja, začeli seliti njegovo njegove podlost bolj na Kreto, Ciper in reko Heon - Nil. Jafetu so pripadle pokrajine v današnji Evropi in Aziji s Perzijo in Baktrijo (Afganistan) do Indije. plemena. Vendarpasovečji s privzemanjem drugih ver in kultur izgubili svoje semitsko kulturno poreklo. Semiti so nato z novejšim pojmovanjem - (p)ostali le tisti, ki so častili enega Abrahamovega Boga. učiteljica življenja Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > V obljubljeni deželi se cedita mleko in med. 13. stol. pr. Kr., čeprav nekateri raziskovalci navajajo letnico 1440 pr. Kr. Po navedbah Biblije je pot potekala iz Egipta čez severni del Rdečega morja, najverjetneje čez Sueški zaliv. Potovanje se je odvijalo na plitkem delu tega »nizkega« morja, ki je v različnih letnih časih precej plimovalo zaradi izhlapevanja in je »za seboj puščalo« tudi velika slana jezera in razmehčana močvirja. Mojzes je na Sinaju dobil Deset božjih zapovedi, ki jih imamo lahko še danes (za ateiste razen prvih dveh) za temeljna občečloveška pravila. »Kanaan je bil bogata dežela z obsežnimi cedrovimi gozdovi in rodovitnimi dolinami. Skupina dvanajstih moških, ki so si ga šli ogledat, ga je opisala kot deželo, 'v kateri se cedita mleko in med'. Toda Izraelci so se zbali ljudi, ki so živeli tam, in so se odrekli Kanaanu. Zaradi te nepokorščine Bogu so naslednjih štirideset let blodili po puščavi.« Eksodusa se je udeležilo po podatkih Biblije okoli 600.000 odraslih mož, kar pomeni, da jih je na pot v tej patriarhalno organizirani družbi odšlo okoli 2.000.000. Ob koncu poti je njihov vodja Mojzes umrl in za svojega naslednika določil Jožefa (Jozueta), ki je vodil nastanitev Judov v obljubljeni deželi. Bog je odločil, da tisti, ki nočejo v Kanaan, ne bodo nikoli videli te dežele. Izraelci so ostali v puščavi, dokler ni nastopil popolnoma nov rod. V tem času je bil njihov tabor kraj z imenom Kadeš. Po smrti Mojzesovega brata Arona na gori Hor (4 Mz 37-38) so vendarle odšli severno na Moabske planjave. Potovali so vzhodno od reke Jordan. Nekateri rodovi so deželo zasedli z naskokom in pobili staroselce, drugi so živeli v sožitju z njimi še celo v poznejši Salomonovi »bronasti in zlati« dobi in celo po njej. Prvo mesto, ki so ga napadli, je bilo Jeriho. Po sedmih dnevih obleganja so ga premagali brez boja z rogovi in trobentami. Drugo zavzeto mesto je bilo 25 km oddaljeno mesto Aj, nato pa še Betel, Lahiš in Hazor. Naselitev Izraelcev -in Filistejcev v Kanaan Dežela, kamor so se naselili Izraelci, je bila že v pradavnini pomembno cestno in zato tudi gospodarsko in kulturno križišče med Egiptom in Arabijo ter med Anatolijo (pretežno današnjo Turčijo) in Mezopotamijo (današnji Irak) in Iransko planoto. Glavni poti sta bili »morska pot« in »kraljeva cesta«. Deželo so obvladovali Sumerci, nato Egipčani. Tu so živela plemena (po Bibliji): - Sidonci so bili Feničani iz mestne države Sidon, trgovskega središča na severozahodni obali. - Hetejci ali Hetiti so bili ljudstvo iz Male Azije in so nekdaj vladali večini Kanaana. V Mojzesovem času so bili naseljeni okrog Hebrona. - Jebusejci so bili prvotni prebivalci Jebusa, poznejšega Jeruzalema. - Anakovci so bili rod velikanov. Živeli so v filistejskih mestih Gaza in Aškelon ter njuni okolici. - Hivejci so živeli po libanonskem pogorju. - Prekjordanska plemena - Da bi se izognili Kanaancem, so šli Izraelci tudi mimo rodov, naseljenih v Prekjordaniji (vzhodno od reke). Ta ljudstva so bila po izvoru povezana z Izraelci. - Midjanci so bili potomci Abrahama in njegove priležnice Keture. Živeli so v puščavi na vzhodnem delu Moaba in Edoma. - Moabci so bili potomci Moaba, sina Lota in njegove starejše hčere. - Amonci so bili potomci Ben Amija, sina Lota in njegove mlajše hčere. - Edomci so bili potomci Jakobovega brata dvojčka Ezava. Njihovo ozemlje se je raztezalo južno od Moaba. Pozneje so se preselili južno od Jeruzalema, na območje, imenovano Idumeja. - Atnalečani so bili potomci Ezavovega vnuka Amaleka. Ti so prvi napadli Izraelce. - Amorejci so imeli močno kraljestvo, a je postopoma razpadalo v mestne države po Siriji in Palestini. Njihova gosta naselja vzhodno od Jordana so uničili Izraelci pred vstopom v obljubljeno deželo. Ime 'Amorejci' so pogosto uporabljali kot splošno ime za vsa kanaanska plemena. 12 Izraelovih rodov Dvanajsteri rodovi, ki so se naselili v obljubljeni deželi, so dobili svojo dediščino in ozemlje na podlagi Jakobovega blagoslova (1 Mz 49). Na starem Bližnjem vzhodu so zadnje očetove besede veljale za izraz njegove volje. 1. Ruben ni dobil 'dvojnega deleža' kot najstarejši, ker je onečastil očeta, ko je spal z njegovo priležnico Bilho. Njegov rod se je naselil vzhodno od Mrtvega morja. 2. Simeon je skupaj z Levijem pobil vse moške v Sihemu, ker je sin tamkajšnjega kneza onečastil njuno sestro Dino. Jakob je preklel ta pokol in Simeonu in Leviju ni dodelil zemlje. Simeonov rod se je stiskal na Judovem ozemlju. 3. Benjamin 'je volk, ki trga; zjutraj požira plen, zvečer razdeljuje ulov'. Benjaminov rod je bil znan po svoji krutosti (Sod 19). Naseljen je bil severno od Jeruzalema. Savel, ki je lovil Davida kot volk, je bil iz Benjaminovega rodu. 4. Judov rod je postal najpomembnejši. Jakob je imenoval Juda 'levji mladič'. Rod se je naselil na južnem gričevju. Iz njega je izšel kralj David. V Razodetju je Jezus (ki je prav tako iz Davidovega rodu) imenovan 'Levjudovega rodu' (5,5). 5. Zabulon 'bo živel ob morski obali'. Jakobove besede namigujejo, da je bil ta rod prvotno naseljen ob obali. 6. Isahar je bil opisan kot 'koščeni osel', ki 'se bo udinjal za suženjsko delo'. Njegov rod je dobil ozemlje med gorama Gilboo in Taborom. To rodovitno območje so pogosto napadali Kanaanci. 7. Dan 'bo kakor kača ob poti'. Temu rodu, čeprav je bil majhen, so pripadali pogumni in neustrašni moški. Zavzeli so kanaansko mesto Laiš in ga poimenovali Dan. 8. Gad, 'bojne čete pritiskajo nanj, a on jim pritiska na pete'. Gadov rod je dobil svoje ozemlje severno od Mrtvega morja v gileadskih gozdovih. Na južni in vzhodni meji so bili vedno v vojni z Moabci in Amonci. 9. Aser 'pripravlja kraljevske slaščice'. Ta rod se je naselil v kmetijsko bogati deželi na severu blizu Sredozemskega morja. 10. Neftali 'je spuščena košuta, lepe jelenčke koti'. Njegov rod je živel v slavnih cedrovih gozdovih blizu Libanona. 11. Efrajim in Manase sta dobila dvojni delež svojega očeta Jožefa, Jakobovega najljubšega sina. Jakob ju je posvojil. Efrajimov rod se je naselil na osrednjem in južnem gričevnatem območju in postal najmočnejši v severnem kraljestvu v času razdeljenega kraljestva (930-722 pr. Kr.). 12. Manase je bil Efrajimov starejši brat, toda Jakob je najprej blagoslovil Efrajima. Manasejev rod je imel najobsežnejše ozemlje na obeh straneh Jordana. Naselitev 12 izraelski rodov. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi učiteljica življenja Obstaja pa še 13. rod - Leviti (Levijevci) -Leviju ni bilo dodeljeno nobeno ozemlje zaradi njegovega sodelovanja pri pokolu v Sihemu (1 Mz 34) in njegovi potomci niso bili obravnavani kot pripadniki enega izmed dvanajsterih rodov. Toda samo oni so ostali zvesti Bogu, ko so drugi častili zlato tele, zato jim je Bog zaupal duhovniško službo. Dobili so 48 mest, kjer so vodili Izraelce pri bogoslužju. Rodovno življenje in prve izraelske plemenske zveze so nastajale v hribovitih območjih, doline pa so še vedno obvladovali Kanaanci (Amoriti). Rodovne starešine je hierarhično določil še Mojzes s svojo Postavo. Skupine so bile velike 10, 50, 100 in 1000 ljudi. Imeli so svoje vojaške voditelje, ki so skrbeli za enote prostovoljcev, opravljali pa so tudi delo sodnikov in reševali spore. Močnejši sodniki so postali tudi verski voditelji. Prvi spori s Filistejci - Palestinci V času izraelske poselitve so predhodno že propadle bližnje močne kulture - egipčanska, mikenska in hetitska, čeprav točnih vzrokov ni znanih. Možno je, da se je pojavila kakšna velika naravna katastrofa ali kužna bolezen, ki jih tudi Biblija omenja kar nekaj - deset egiptovskih nadlog. Skoraj sočasno, v 12. stol pr. Kr. pa so se v Kanaan začeli po porazu z Ramzesom III. naseljevati v obalni pas pri Gazi tudi »železodobni« Feničani, ki naj bi prišli z otoka Kreta. Po njih je dobila dežela tudi ime Philistie (grško Palaistinoi) oziroma dežela Filistejcev. Z njimi so Izraelci prišli v spore že zelo zgodaj. Biblija navaja na primer maščevanje mogočnega Samsona nad Filistejci, ko je zažgal repe tristo lisicam in jih nagnal po filistejskih žitnih poljih, vinogradih in oljčnih nasadih. Zato ga je njegovih 3000 Judov (se pravi, da Samson tu ne pomeni samo eno osebo, temveč je tudi on verjetno imel organizirano svojo »vojsko«), zvezalo ter ga živega izročilo Filistejcem, saj so imeli »gospostvo« nad Judi. Prav v Gazi pa je Samson grešil s priležnico Delilo. Okoli leta 1000. pr. Kr. so se v Palestini pojavile prve mestne državice. Prebivalci so bili v tem času precej povezani s sosednjimi kulturami Moabcev, Amoncev, Edomcev, Aramenjcev (slednje tri so vse del današnje Sirije), obalnih Feničanov (neposrednih potomcev Kanaancev), čeprav je prihajalo občasno tudi do sovražnosti. Okoli leta 1010 pr. Kr je Savel, Izraelec iz rodu Benjaminovcev, med svojimi nomadi že oklical prvo centralizirano kraljestvo, ki pa je bilo še dokaj krhko zaradi notranjih nesoglasij. Vse to so dobro izkoriščali Filistejci, ki so Savla ubili in si spet izborili nadvlado nad Izraelci. »Droben pastirček« David iz Judovega rodu je kljub temu (1004965 pr. Kr.) nato premagal filistejskega David in Goljat (slika iz Dalmatinove Biblije). velikana, grobijana, nerodneža in do zob okovanega in oboroženega Goljata. David je potem postal ugleden kralj od Egipta pa vse do Evfrata, ki je pozidal mesto Jeruzalem na nekdanjem mestu Jebusejcev in poskrbel, da so vanj prinesli skrinjo zaveze. Kljub temu je bilo precej nemirov med njegovim lastnim ljudstvom ter celo sporov med njegovimi sinovi za nasledstvo. Absalon je bil eden izmed Davidovih sinov. Ko je v uporu obvisel z lasmi, zapletenimi v krošnji drevesa, ga je ubil njegov brat Joab. David je nato pred svojo smrtjo določil za naslednika sina Salomona (965-928 pr. Kr.). Salomon je po eni strani znan kot moder sodnik in graditelj Jahvehjevega templja v Jeruzalemu. Le-ta je bil grajen po feničanskem zgledu in je v bistvu poganski tempelj. Zgradil je tudi veliko palačo na severnem griču. Organiziral je 12 okrožij ter utrdil močno vojsko s 1400 modernimi bojnimi vozovi, 4000 vprežnimi konji in 12.000 vozarskimi borci. Po drugi strani pa je z uvedbo vedno večjih davkov in tlake ter z mnogoženstvom v lastnem kraljestvu zamajal državo, ki je slonela na čaščenju samo enega boga. Zato je po njegovi smrti kraljestvo pod vodstvom Rehabeama razpadlo. Nato »ga je obudil« nek sposobnejši vojščak sumljivega rodu Omri v Samariji (v več virih je omenjena kot Izrael). Izrael in Judeja sta bili nato v glavnem samostojni državi pod občasnimi nadvladami Egipčanov, a sta bili odtlej med seboj močno sprti. So bila pa tudi vmesna mirnejša obdobja, ko so se voditelji sporazumeli in celo sodelovali med seboj. Prvi jeruzalemski tempelj (iz Dalmatinove Biblije). Izraelska sužnost v Babilonu in druge kulture Od leta 722 p. Kr. naprej so Samariji vladali sovražni Asirci in od leta 698 pr.n.š. še Judeji. Čez čas so se nekateri izmed njih začeli vračati v Palestino in obnavljati svojo nekdanjo domovino; ostali so se medtem razselili po obalahČrnegainSredozemskegamorja.Judeja je ostala pod sumljivim asirskim vazalstvom vse do ponovnega napada Babiloncev leta 586 p.Kr. To pot jih je vodil kralj Nebukadnezar, ki je porušil Jeruzalem in odpeljal četrtino vseh prebivalcev Judeje v sužnost, Judeja pa je postala del novobabilonskega kraljestva. V letih 539-332 pr. Kr. so oblast nad Babilonsko državo prevzeli Perzijci (večinoma današnji Iranci), ki so dovolili vrnitev Judom iz pregnanstva. V tem času so Judje obnovili tempelj v Jeruzalemu (do 516 p. Kr.) in celo obzidali mesto z obzidjem do leta 444 p. Kr. V času Starih Grkov oziroma velikih pohodov Aleksandra Makedonskega se je judovska kultura precej povezala z grško. Po Aleksandrovi smrti 323 p. Kr.. so egiptovski Ptolomejci prevzeli Egipt, v katerega se je spet zatekalo vedno več Židov. Potomci Starih Makedoncev Salevkidi, so še razširili državo nekdanjega Aleksandrovega imperija do reke Ind na vzhodu, na zahodnem delu, kjer so živeli tudi Židje, pa niso imeli preveč uspeha. Vpliv starogrške v izraelsko kulturo pa je vseeno prihajal postopno in je sčasoma tudi helenizacija pod ptolomejsko oblastjo napravila nov razkol med Židi samimi. Nekateri so se grškemu intelektualizmu makedonskih kolonistov »samaritov« in poudarjanju telesnosti radi izpostavljali, pravoverni pa so menili, da to za njih pomeni prekletstvo. Vpliv moderne Aleksandrije je bil premočan. Za prave Žide je vse to dejansko pomenilo njihovo ponovno družbeno in kulturno nazadovanje, zato se je v 2. st. p. Kr. pojavila v materialistično plat obrnjena ločina saducejcev, ki je bilo popolnoma nasprotna farizejskim doslednostim Postave. V tem obdobju se je začel širiti Rimski imperij. Židje so se kmalu uprli nadoblastnikom. Rod Makabejcev je leta 166 p. Kr. premagal Selekvide in dosegel celo neodvisnost židovske države. Jonatan in Simon sta začela utrjevati Jeruzalem in druge utrdbe, ko je dokončno 141 p. Kr. pregnal selekvidsko posadko. Nato so v Judeji spet zavladali židovski kralji - Hasmonejci, ki so si nato z diplomacijo pridobili vpliv tudi na sosednje dežele (Samarija, Idumeja, Paralija ter celo območje prek reke Jordan v Galileji). Rimski imperij Samostojnost pa se ni dolgo obdržala. Že leta 80 p. Kr. je arabsko ljudstvo Natabejci ustanovilo svojo državo, ki je obkrožala Judejo. Kmalu se je začel tudi močan vpliv Rima. Med leti 67 in 63 p. Kr. je rimski general Pompej ustanovil vrsto provinc, lokalni vladarji pa so dejansko dobili »status clientela«. Judovska za življenje Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > država Aleksandra Janeja je bila zmanjšana in ozemeljsko celo nepovezano Judejo z Idumejo, Galilejo in vzhodno od Jordana Pero. Samaritanci so obdržali majhno državo. Med Perejo, Samarijo, Galilejo pa Rimljani ustanovili še dodatno provinco Decapolis, ki so jo zaklinili med pretežno izraelske rodove. Spet je sledila močna židovska selitev v svet, ki so precej privzemali kulturo novih okolij, čeprav so se precej držali tradicionalne židovske Postave. To pa jih je velikokrat v teh okoljih postavilo v neugoden položaj, ko so se začela razna antisemitistična gibanja, ki so ob sporih povzročala tudi popolno iztrebljenje Židov iz posameznih okolij. Leta 31 p. Kr. je rimski senat imenoval Heroda za kralja klienta, ki je bil po rodu Idumejec in ni zastopal židovskih verskih in drugih splošnih interesov. Oblast nad židovskimi deželami je imela le njegova rodbina ali neposredno rimski uradnik. Bil pa je poznan po velikih impozantnih gradnjah, ki so se zgledovale po helenističnih gradnjah ter so zahtevale od prebivalstva veliko suženjskega dela in dajatev. Po Herodovi smrti leta 4 so se njegovi sinovi Antipa, brat Arhelaj in polbrat Filip srdito sprli med seboj. Pravico do vladanja so imeli samo 10 let, nato pa so Rimljani nastavili svoje prokuratorje. Židovsko veliko nezaupanje do nadoblasti se je pokazalo že ob smrti Heroda. Upor je še v istem letu zatrl rimski legat Varus s križanjem 2000 upornikov, Rimljani pa so nato že leta 6 imeli neposreden nadzor nad Gazo, Hiposum Gadaro in Sbusom, ki so bili priključeni k sirski provinci. Herodov sin Antipa je upravljal »četrtno« državo Galilejo, ob Galilejskem jezeru pa je v čast rimskemu cesarju, od katerega je bil odvisen, zgradil mesto Tiberija. Ta Herod je bil tisti, ki je svojo prvo ženo napodil in si vzel ženo svojega polbrata Filipa. Na ta greh ga je opominjal Janez Krstnik, kar je Janez plačal s svojo glavo. Pedro Opeka: Za revne otroke grem iskati pravičnost na konec sveta Za otroke, ki so pretrpeli toliko gorja in so prišli v kruto revščino, za žene, ki močno delajo, da preživijo, grem iskati pravičnost na konec sveta, je v pogovoru za STA dejal slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka. Finančna kriza v razvitih državah pa je bila po njegovem pričakovana. »Egoistična ekonomija je zadela v zid,« meni Opeka. Intervju Tadeja Vrtovec - STA Kako lahko opišete vaše poslanstvo in od kod vam moč za delo z najbolj revnimi? Moje poslanstvo je služenje najbolj ubogim ljudem - v tem sem našel smisel življenja. Pomagali so mi, da sem postal, kar sem, da sem srečen in vesel. Moja moč za to delo prihaja iz evangelija, iz božje besede, ki jo berem vsak dan in jo skušam živeti po zgledu Jezusa, ki je bil že pred 2000 leti vzgled ljubezni do najbolj ubogih in izrinjenih iz družbe. Ko vidite revščino na smetišču, tako krivico, se vprašate, zakaj bi otroci, ki so lepi kot rože, morali trpeti. Pravkar smo praznovali 60-letnico izjave človekovih pravic - kako je mogoča taka razlika med otroci na severni polobli in med otroci na južni polobli? Otroci naše zemlje so samo otroci in niso otroci severa ali juga, zato bi morali imeti vsi dostojno življenje. Za otroke, ki so pretrpeli toliko gorja in so prišli v kruto revščino, za žene, ki močno delajo, da preživijo, grem iskati pravičnost na konec sveta. Sam ne prosjačim, ampak zgolj pričujem o njihovem pogumu in delu - nujno je, da se jim pomaga. Kako so vas zaznamovale različne kulture, v katerih ste živeli? Vsaka kultura ima svojo znamenitost. Slovenska > januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi za življenje > kultura, tisto, kar sem dobil od svojih staršev, so vera, poštenost in doslednost v delu. v Argentini sem spoznal, da smo vsi bratje med seboj, na Madagaskarju pa sem dobil veselje do življenja. Sicer se vse kulture v eni točki srečujejo. Vse narode na svetu si predstavljam kot božjo družino, ki mora poiskati, kje bi se lahko razumeli, spoštovali in skupaj živeli. Iskanje tega je naša dolžnost, ko pridemo v drug narod - da se jim lahko približamo in nas lahko sprejmejo kot svoje prijatelje. Vaših maš na Madagaskarju se vsakič udeleži okoli 6000 vernikov, od tega do okoli 100 turistov. Kako to občutite? Pri nas je edina cerkev, ki sprejema turiste. V Franciji turistične agencije delajo promocijo za moje maše ob obisku Madagaskarja. To bi morda koga motilo, mene pa ne. Ne predstavljamo si, da smo zanimivost, hočemo pa živeti resnično življenje. Turiste prevzame resnica, ki jo hočemo živeti, in povezanost, ki jo širimo. Če pridejo k maši - kljub temu, da pridejo včasih le opazovati, vem, da imajo srce in vem, da jih bo to, kar bodo pri maši doživeli, ganilo. Kar je dobro, resnično in lepo, ima prostor v srcu vsakega človeka iz kakršne koli kulture. Kako so začele nastajati vasi, ki ste jih zgradili in koliko članov šteje vaše združenje? Ko so ljudje revni in izgubijo vse, ko jih gospodar vrže na cesto in ko družina živi že v nečloveških pogojih, lahko pride k nam. Pove nam svoj položaj, in če vidimo, da govori resnico ter da res hoče iz revščine, družino takoj sprejmemo. Naše združenje sedaj šteje 17.000 članov, ki živijo z nami, skozi sprejemni center združenja pa je šlo že več kot 300.000 ljudi. V 20 letih smo zgradili že več kot 3000 hiš. V združenje se sicer lahko vsak ključi pod tremi pogoji: morajo delati, obvezna je vzgoja in šolanje otrok, sprejeti pa morajo tudi našo disciplino. Delate v eni najrevnejših držav na svetu, danes pa tudi razvite države zajema finančna kriza. Kakšno je ob tem vaše priporočilo Evropi in Sloveniji? Kriza je bila pričakovana. Kdor je lahko daljnoročno gledal, je vedel, da gremo z egoistično ekonomijo v zid. Nismo znali deliti, v nenormalnem udobju smo živeli nadstandard. Izkoriščali smo zemljo, trošili in umetno živeli, vse smo jemali na posojila in živeli nerealno življenje. Ko se je to nekje ustavilo, se je vse podrlo, ker ekonomija mora biti zgrajena na delu, v resničnosti in poštenosti. Podlaga sedanje ekonomije je bila umetna, zato ni zdržala. V velikih podjetjih ne gre za ustvarjanje dela temveč za hiter zaslužek in bogatenje s čim manj napora. Bolj kot so bila podjetja bogata, bolj so delavce odpuščali, s tem pa se veča tudi revščina. Če bi vsi živeli standard Amerike, bi bilo treba šest zemelj. In zakaj ne bi vsi živeli enakega standarda, zakaj bi Američani imeli boljšega kot mi in zakaj bi morale vse ekonomije služiti ameriški ekonomiji? Dokler bo pomanjkanje zaupanja v ekonomiji, zanjo ni bodočnosti. Egoistična ekonomija je zadela v zid in danes bo treba poiskati nekaj novega. Nekaj bomo tudi našli. Rešitev iz krize je v vrednotah kot so solidarnost, enakopravnost in pravičnost, ljudem pa je treba dati delo. Taka ekonomija je mogoča. Zanimati se moramo za vsakega človeka in vsako državo. Kakšno vlogo po vašem mnenju zavzema katoliška Cerkev v Evropi? Cerkev je preroška in kristjani moramo probleme videti vnaprej. Zemeljskih dobrin se lahko poslužimo, ne smemo pa biti nanje navezani kot na idole. Denar je sredstvo, ne cilj življenja, dobrota pa je v vsakemu človeku. Cerkev mora to oznanjati in jasno povedati, kadar gremo v nasprotno smer, potegovati pa se mora za ljudi, ki so pozabljeni. V visoko tehnološko razviti družbi bo spet veliko ljudi ostalo ob robu družbe, saj ne bodo morali vsemu slediti. Kako vzpostaviti enakopravnost, da ne bi v napredku pozabili na milijone ljudi, je tako tudi naloga Cerkve, oblast pa mora poskrbeti za ljudi, ki so bili izločeni. Cerkev pa bo vedno preživela vse režime. Noben režim, ki se ga voli za določen čas, ne more prezreti Cerkve, ki je v narodu zakoreninjena več kot tisoč let in je prestala toliko preizkušenj. Če ima oblast zdravo pamet, mora priznati vpliv in zakoreninjenost vere v slovenski kulturi in slovenskih srcih. Tega ni zmogel izkoreniniti noben režim, niti komunizem, kljub temu, da je podcenjeval Cerkev in kristjane. Konflikt med vlado in Cerkvijo bo vedno obstajal, biti pa moramo toliko pametni in narodni patrioti, da gledamo za skupno dobro za Slovenijo. Vlada in Cerkev naj se med seboj spoštujejo, vsak pa naj naredi to, kar mora: Cerkev naj prenavlja vero, država pa efektivno pomaga vsaki slovenski družini dostojno živeti. V Sloveniji poteka mnogo polemik glede gradnje džamije v Ljubljani. Kaj menite o tem in o širitvi islama v Evropi? Islam moramo spoštovati - in mi ga, Islam pa mora spoštovati druge vere. Če je Slovenija pokazala strpnost, da je dovolila gradnjo džamije v Ljubljani, bi morali tudi muslimani dovoliti, da v njihovih državah lahko katoličani zgradijo cerkve. Spoštovanje mora iti v obe smeri. med ljudmi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Stečaj GPG Gradal: petnajst let > upnikovega iskanja pravice Na ljubljanskem okrajnem sodišču se bo v četrtek nadaljevala glavna obravnava v tožbi, ki jo je Slavko Murk, nekdanji lastnik ljubljanskega gradbenega podjetja TMS, zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe vložil proti Borisu Kublju in Andreju Jerebu, dvema nekdanjima vodilnima v propadlem gradbenem podjetju GPG Gradal. Vir: Primož Cirman, Poslovni dnevnik - 20. 1. 2009 Septembra 1994, le nekaj mesecev pred stečajem družbe GPG Gradal, je njeno vodstvo najelo podjetje TMS za gradbena in obnovitvena dela na ljubljanski tržnici (na sliki). Teh del ni nikoli plačalo. Dogajanja, povezana s stečajem GPG Gradala, so brez sodnega epiloga že petnajst let. Gre za nadaljevanje že poldrugo desetletje trajajoče zgodbe o stečaju GPG Gradala, nekdanje hčerinske družbe Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG). Stečaj je družba razglasila leta 1994, podjetju TMS, ki je za GPG delalo kot podizvajalec, pa je sodišče tri leta kasneje priznalo za skupno 28 milijonov nekdanjih tolarjev in 150.000 ameriških dolarjev terjatev. Čeprav je tudi državno pravobranilstvo že tri mesece po stečaju ugotovilo, da je bil ta »dobro načrtovan«, njegov temeljni cilj pa je bil oškodovati upnike, Murk v štirinajstih letih še ni dobil niti evra. V tem času je preživel osebno in poslovno kalvarijo - medtem ko je bilo podjetje TMS, ki je nekoč zaposlovalo 84 delavcev, kljub pravnomočno priznanim terjatvam izbrisano iz sodnega registra, so mu velik del osebnega premoženja zaradi posledično neporavnanih obveznosti do kooperantov zasegli rubežniki. Še danes je v zgodbi o stečaju GPG Gradala, ki je bil prek »matere« GPG takrat v večinski lasti države, mogoče najti kar nekaj lukenj. Vodilni v družbi so tako še nekaj tednov pred stečajem podizvajalcem naročali dela, tudi v tujini, pri Novice iz DU Šmarje - Sap Ljudske pevke so prepevale v Dobrepolju. Oktober 2008: V letu 2008 smo imeli res veliko rekreativnega športa. Brez treninga ne moreš iti z dobrimi občutki na tekmovanja. Nekaj se je dalo vaditi kar doma in v šmarski telovadnici. Sicer pa hodijo naši člani na treninge v razne klube izven Šmarja. Jeseni je moška ekipa balinarjev na tekmovanju za prehodni pokal DSO Grosuplje osvojila 2. mesto. Sredi oktobra je bilo na Grosupljem tekmovanje v pikadu za prehodni pokal Koordinacije DU Dolenjska. Ženska ekipa je letošnji pokal osvojila, treba se bo potruditi še dvakrat, da ga dobimo v trajno last. Moški pa so bili drugi. Ženska rekreacija poteka redno dvakrat tedensko. Brez nje bi bilo z našim zdravjem precej drugače... Vsakič pol ure vaj med različno hitro hojo, pol ure pa na blazinah, z žogami ali ob lestvinah. Sredi oktobra smo bili na ogledu dela Ljubljane. Vodila nas je enkratna turistična vodička, nekdanja Šmarčanka, Mateja Gliha Kregar. Sprehodili smo se od Križank do Name. Ko hodiš po Ljubljani sam, po navadi gledaš le okoli sebe, tokrat pa smo se velikokrat ozrli navzgor. Skoraj vsaka stavba ima arhitekturne posebnosti in zanimivo zgodovino. V Narodnem muzeju smo si ogledali arheološko zbirko in priložnostno razstavo kreacij Alana Hranitelja. »Nebeške neveste«, bi se reklo preprosto. Za zaključek pa je sledil še ogled razstave slovenskih impresionistov v Narodni galeriji. > januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi med ljudmi čemer so jih še dva meseca pred stečajem pozvali k njihovemu čimprejšnjemu dokončanju. Marca 1995 je domala čez noč posle in premoženje GPG Gradala prevzelo novoustanovljeno podjetje GPG Prograd, ki ga je prav tako vodil Boris Kubelj. Stečajna upraviteljica Mirjana Kranjčevič je nato v masi GPG Gradala, ki je imel v času stečaja okoli tristo zaposlenih, »našla« le slabih devet milijonov nekdanjih tolarjev, ki jih je za izplačilo plač delavcem nakazal državni odškodninski sklad. Murk zatrjuje, da je bila tudi dokumentacija o stečaju, ki se je kljub domnevno praznemu računu GPG Gradala vlekel skoraj desetletje, pomanjkljiva. V njej med drugim ni bilo že omenjene odločbe državnega pravobranilca. »Čeprav je stečajna upra-viteljica celo kriminalistom potrdila, da je bila dokumentacija že pred samim stečajem najverjetneje počiščena, zato z njo ne razpolaga, tega ni naznanila organom odkrivanja in pregona,« poudarja Slavko Murk, ki si je več let neuspešno prizadeval priti do dokumentov GPG Gradala, povezanih s poslovanjem z njegovim podjetjem. Njegov boj z mlini na veter se je nadaljeval po tistem, ko je leta 1997 vložil prvo kazensko ovadbo, povezano s stečajem GPG Gradala. Po dostopnih podatkih so na okrožnem državnem tožilstvu še isto leto prejeli prvo poročilo kriminalistov in ovadbo vrnili v dopolnitev, ki so jo prejeli pet let kasneje, natančneje septembra 2002. Še dodatnih devet mesecev je minilo, preden je tožilstvo junija 2003, osem let po stečaju GPG Gradala, vložilo zahtevo za preiskavo zoper Jereba in Kublja. Čeprav je senat ljubljanskega okrožnega sodišča odločil, da se ta lahko opravi, je višje sodišče leta 2005 na podlagi pritožbe Jerebovega zagovornika zahtevo za preiskavo zavrnilo. Sodišče je namreč ugotovilo, da Jereb in Kubelj z neizplačilom gradbenih del podjetju TMS nista zlorabila položaja, saj tovrstno kaznivo dejanje pomeni tudi »poslovno nezvestobo do lastnika družbe (GPG, op. p.), obdolženca pa sta po mnenju sodišča ravnala celo v skladu z interesi družbe GPG Gradal. Edini družbenik izbrisanega podjetja ni tudi pravni naslednik. Slavko Murk, nekoč edini lastnik izbrisanega podjetja TMS, Andreju Jerebu in Borisu Kublju očita, da sta zavajala stečajni senat. Medtem ko naj bi prvi na stečajnemnarokuprikrivaldokumentacijo in zanikal pristnost svojega podpisa na nekaterih dokumentih, naj bi Kubelj stečajni senat zavajal s pojasnilom, da mu podrobnosti glede poslovanja družbe GPG Gradal niso znane, ker se z njo takrat ni pretirano ukvarjal. Okrajno sodišče je Murkov obtožni predlog v začetku leta 2007 zavrnilo, ker kot fizična oseba po mnenju sodišča ne more biti pravni naslednik svoje, takrat že izbrisane družbe TMS, zatorej tudi ne more biti oškodovanec. To odločitev je razveljavilo višje sodišče, pri čemer se je pri pravici edinega družbenika do »dediščine« izbrisanega podjetja sklicevalo tudi na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2002. November 2008: Zelo smo se veselili martinovanja pri Jancu na Dolenjskem. Hrana in pijača sta bili praznovanju primerni. Obred krsta letošnjega vina so nam prikazali kar muzikantje. Ni manjkalo klepeta, petja, smeha in plesa. Bilo nas je 98. Ljudske pevke s harmonikarjem Tonetom rade tudi nastopajo. Vesele so bile povabila DU Dobrepolje na koncert ljudskega petja v Jakličevem domu na Vidmu. Trije upokojenski zbori, iz Dobrepolja, Šentvida pri Stični in iz Šmarja. Tudi dobrepoljski otroci so nastopali. Obiskovalci smo zelo uživali ob lepem programu. S sproščenim petjem smo po prireditvi še dolgo v noč nadaljevali v upokojenski dvorani v istem domu. December 2008: V začetku meseca smo imeli sestanek upravnega odbora. Blagajničarka Jožica Kastelic nam je poročala, kako smo poslovali. Zelo skrbno obrnemo vsak evro. Dogovorili smo se o nakupu skromnih daril za predpraznično obdarovanje nad 75 let starih članov. Napravili smo natančen seznam, letos se je ustavil pri številki 99. Trgovke šmarskega Tuša so nam naročeno pripravile, lastnik, gospod Mehle pa je vse razpeljal poverjenikom po vaseh. Prepričani smo, da so člani daril in ustnih voščil zelo veseli. Prazniki so lepši, če te kdo obišče in s teboj poklepeta. Hvala tudi KS Šmarje za denarni prispevek. In koncem decembra sevedašesilvestrovanje. K skupnemu praznovanju nas je povabilo vodstvo DU Šentvid pri Stični. Pa še nekaj Dobrepoljcev je bilo, skupaj 150. Da bodo manjši stroški in večje veselje, smo rekli. Bili smo v novem gostišču Galaksija v Trebnjem. Vse je bilo kot na pravem silvestrovanju, čeprav smo bili tam popoldne. In spet je leto naokoli. Vodstvo društva želi vsem čim več zdravja in veselja. Ana Fabjan 80. rojstni dan Franca Vidica s Pleš. Veselo silvestrovanje v Trebnjem. 26 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 18 let od slovenskega plebiscita Uradna proslava državnega praznika samostojnosti in enotnosti v Kulturnem domu Grosuplje, ki jo je pripravila Zveza kulturnih društev Grosuplje v torek, 23. decembra zvečer v Kulturnem domu Grosuplje. Jože Miklič »Bistvo samostojnosti ni v tem, da počnemo, kar se nam ravno zljubi, ampak da za svoja dejanja prevzemamo tudi odgovornost in posledice ... Zato samostojnost zahteva zrelost in zdravo pamet.« Tako je med uvodnimi besedami izpostavila avtorica veznega besedila in povezovalka programa na proslavi državnega praznika samostojnosti in enotnosti, novinarka in urednica Tadeja Anžlovar. Po slovesno odpeti državni himni Moškega pevskega zbora Corona pod vodstvom Jerneja Kralja, se slavnostni govornik na proslavi župan Janez Lesjak to pot ni toliko zadržal ob pridobitvah na občinski in državni ravni, temveč je večino nagovora posvetil splošnemu narodnemu zadovoljstvu nad lastno državo in lokalno skupnostjo, v kateri smo vpeti. Tudi zelo majhen obisk proslave pa dokazuje, da nismo vzeli tega dejanja pred 18. leti za tako pomembnega, kot bo v zgodovini zapisan in tudi dejansko je. Vse to kaže, da smo Slovenci zelo pragmatični. Rezultati pa se vendarle merijo na daljša obdobja. Kje smo danes? V Sloveniji smo veliko postorili v tem času. Vprašanje pa je, če ne bi lahko še več. S hitenjem v evropske povezave smo privzeli tudi vrsto obvez, ki jih bo zelo težko uresničiti. Za naše okolje bo potreben čas. Zagotavljanje pretirano visokih standardov bo zahtevalo velike napore, popravljanje napak za nazaj, pa tudi napetosti. Na tem mestu je župan izrekel zelo slikovito in aktualno misel: »Ni težko revežem preživeti še malo večje krize, zelo težko pa je premožnim preživeti malo manjše krize.« Kam gremo? Črni scenariji, ki se pišejo, bodo zahtevali veliko samoiniciativnosti vsakega posameznika. Kljub temu je župan na koncu pred božično-novoletnim voščilom ter čestitki ob prazniku govor sklenil: »Prepričan sem, da z zdravim razumom, zdravo pametjo, predvsem pa z umnimi in pametnimi politiki in njihovo politiko, bi morala Slovenija tudi skozi te krizne čase uspešno prekrmariti.« V kulturnem programu so se spomnili Trubarja in Prešerna, katerih okrogle obletnice smo leta 2008 praznovali tudi v naši občini. Poleg Moškega pevskega zbora Corona so nastopili še mezosopranistka Ana Omejec - Glasbena šola Grosuplje, igralec Jan Pirnat in Larisa Daugul - gledališče GGNeNi / KD Teater. Na proslavi pa je natopil tudi Videmski jazz sekstet iz Dobrepolja - Glasbena šola Grosuplje pod vodstvom Braca Doblekarja. Pred nekaj meseci so v Zvezi kulturnih društev Grosuplje imeli volitve, na katerih je bil izvoljen za novega predsednika zveze Jernej Kralj. Po 35 letih dela v ljubiteljski kulturi je funkcijo tako zaključil v najbolj uspešni sezoni Ljubo Vilar, ki je dejal, da so uspehi plod dolgoletnega in vztrajnega dela v različnih društvih v občini. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi pogovori Larisa Daugul: »Ostala bo nostalgija po GGNeNi.« Njeni prvi koraki na odru grosupeljskega kulturnega doma so bili koraki zvezdice, ko je osemletna statirala v Zvezdici Zaspanki, brez teksta... Potem je še sodelovala na šolskih prireditvah. Vse do 6. razreda osnovne šole, ko je v Grosuplje z gledališko delavnico prišla Simona Zorc Ramovš, kar je pomenilo prelomnico v njenem ljubiteljstvu in jo privedlo na odrske deske in v filmske kadre. Leta 2008 je na Linhartovem srečanju prejela nagrado »Matiček« za odlično odigrano žensko vlogo Irine Nikolajevne Arkadine v Utvi. Alenka Adamič »Če ne bi bilo naših skupnih uric, ki smo jih začeli nadebudni osnovnošolci OŠ Louisa Adamiča, pod skrbnim, strokovnim Simoninim vodenjem, marsičesa v moji mladosti ne bi bilo,« je prepričana prijetna 23-letna študentka francoščine in teologije. »Kajti, ni ostalo le pri našem dramskem krožku, mislim, da je bilo v šolskem letu 97/98, ko je Simona ustanovila gledališko skupino GGNeNi (Glas Gib Ne res Ni). Tu sem nadaljevala svoje ljubiteljstvo, tu so mi odrske deske postajale vse ljubše. Bila sem ena izmed ostalih, glasovno šibkejša od drugih; še danes me je po predstavi najbolj strah, da mi bo kdo rekel, da me je zelo slabo slišal. Ko danes gledam nazaj v tiste naše začetke, mislim, da sem bila bolj »pridna igralka«, vsaki vlogi sem se posvetila, se sama veliko ukvarjala z njo. Veliko igralcev se je v tem času zamenjalo, jaz sem ostala vseh deset, mogoče enajst let našega delovanja. Med seboj smo vedno imeli prijateljski odnos, seveda tudi z našo režiserko Simono Zorc Ramovš. Čeprav pa smo mladi večkrat pozabljali, da gledališče kljub temu, da smo prijatelji, ni demokracija. Seveda je super, če imamo igralci čim več idej, predlogov, mnenj, a na koncu jih je potrebno zaupati enemu človeku in jih prepustiti v njegovo presojo. Vedeti je treba, da je režiser edini, ki ima celoten pogled na predstavo, zato on odloča, kaj boste videli na odru,« razgrinja Larisa dlani svoje predanosti ljubiteljskemu igralstvu. V njenem spominu ostajajo to prijetni dnevi in tudi uspehi, saj so skoraj vsako leto postavili na oder novo predstavo. Letos bo prvič, ko ne bo več premiere celotne skupine GGNeNi, bo pa zato del skupine z Goranom Gluvicem pripravil predstavo. - So se izpeli? »Ja, mogoče smo se malo izčrpali. Ostali smo prijatelji, toda v ljubiteljstvu je pač tako, da odideš, ko se za to odločiš. Večinoma smo študenti, tudi naše poti gredo vsaka po svoje. Včasih, ko smo se malo pogledali od daleč, smo ugotavljali, da je vsak izmed nas po svoje težak, trmast, zelo samosvoj. Pri nas zelo težko koga prepričaš, naj pogleda na stvar malo drugače, tudi sama sem taka. Ljubiteljska dejavnost je na svoj način problematična. Po eni strani ni »fer« do soigralcev, če ne prideš na vaje, po drugi strani pa tudi nihče izmed nas ni imel pravice od vsakogar zahtevati, da si za to ljubiteljstvo vzame toliko časa, kot bi si sam želel. Ljubiteljska dejavnost je nekaj, kar imaš iskreno rad! To ni služba, ki te utruja in obremenjuje, toda ko se na začetku sezone za to odločiš in dobiš vlogo, moraš prevzeti odgovornost.« Katera vloga ji je bila najljubša? »Ne vem, če mi je bila katera vloga najljubša. Najbolj sem uživala v tistih vlogah, ki sem jih odigrala v »najboljših predstavah«. Zelo sem uživala v vlogi veverice v Škratu Kuzmi, saj smo bili takrat res dober tim, predstava je bila energična, dobro sem se ujela s soigralci, zato sem v tej vlogi uživala. Čeprav ne morem ravno reči, da sem si kdaj prav želela biti veverica. Nepozabna mi bo ostala vloga gospe Smith v Plešasti pevki, saj je bila tudi to zelo močna predstava. Dokler je ne bom zamenjala s kakšno drugo, mi bo v spominu seveda najbolj ostala zadnja vloga Irine Nikolajevne Arkadine iz Utve. Po eni strani gre tu za privlačno lovljenje ruskega duha, po drugi strani pa vloge nisem mogla sestaviti na podlagi izkušenj, saj si pri dvajsetih težko predstavljaš, kaj se plete po glavi 40-letni ženski. Tisto, kar mi je nekako uspelo in so kot takšno ocenili tudi kritiki, je, po mojem mnenju, to, da sem vlogo odigrala solidno, kar je bilo zelo težko. Prijetno me je presenetil Matiček na Linhartovem srečanju, ki sem ga prejela za to vlogo. Potihoma si želim, da bi Irino Nikolajevno Arkadino lahko še enkrat igrala čez 20 let, takrat ko bi jih res štela toliko kot ona. Takrat bi mogoče lahko to vlogo odigrala dobro.« odstira zastor svojih spominov in želja. In kje so njene misli v teh dneh? »Čakam na premiero kratkega filma Slabe sanje, ki smo ga v režiji Luke Puša posneli jeseni. Znotraj gledališke skupine smo se namreč pred dobrimi tremi leti povezali z Lukom Gluvicem, ki je napisal scenarij za srednjemetražni film Ujeti zajca in ga skupaj posneli. Potem je tu še drugi njegov film Vsake oči imajo svojega malarja. Sodelovali smo tudi na delavnicah z Janezom Lapajnetom in posneli dva kratka filma: Močvirje in Pianist. Tako je film Močvirje na Filofestu 2007 dobil nagrado za najboljši igrani film.« Če bi lahko izbirala med filmom in gledališčem - kako bi se odločila?- »Gledališče je edinstveno! Je adrenalin. Trud, ki ga vlagaš v vlogo, v predstavo - v uri in pol daš vse od sebe! Poti nazaj ni več in tega se zavedaš na odru ves čas. Vse, kar ti preostane, je, da poskušaš vse speljati, kakor najbolje znaš, da poskušaš biti najboljši. To je edinstveno, neponovljivo. Čar, ki ga film nima, a ima pač druge čare. Kadre ponavljaš, ponavljaš ... Kar je pri filmu zanimivega, je povsem drugačna, zelo zahtevna igra, čisto drugačna od gledališke. Gledališče dopušča literarni jezik, film pa ne.,« razpreda, odločiti, kaže, se ne more. Torej, ji preostane oboje! »To ljubiteljstvo ti »zleze pod kožo«. Ostala bo nostalgija po GGNeNi, to bom pogrešala, ker sem ga imela rada. Vendar bom poiskala drugo pot. Kajti odnos študij - igra me je veliko naučil, saj sem sama pri sebi ugotovila, da velikokrat dam prednost gledališču. Marsikateri izpit sem preložila, ker je bilo pač gledališče tisto, ki ga nisem mogla pustiti na stranskem tiru. Vseeno mislim, da sem dovolj odgovorna do študija, doma mi zaupajo, najbrž vedo, da bom vztrajala in končala... Nekega dne. Končati študij francoščine in teologije je le eden izmed ciljev, vmes bo še veliko stvari.« V pogovoru se spet vrneva h kulturi. Kakšna publika smo Grosupeljčani, sem jo povprašala o njenih občutkih takrat, ko so »podobo na ogled postavili« na odru grosupeljskega kulturnega doma. »Grosupeljčani so zelo raznoliki gledalci - od preprostih, do zelo zahtevnih. Zanimivo pa je, da se obe strukturi udeležujeta tako zahtevnih kot preprostejših dogodkov, kar pomeni, da je grosupeljska publika zelo odprta do vsega. GGNeNi ni igral nobene komedije, pa se nad tem ni nihče nikoli pritožil, nikoli ni nihče rekel, da nečesa v predstavi, ali pa kar cele predstave, ne razume. Poznali so nas in če smo predstavo dobro oglaševali, smo imeli polno dvorano. Vedno so z veseljem prišli na predstavo, to smo igralci čutili. Veliko je mladih, le treba jih je znati zbrati skupaj!« odstira zastor svojih spoznanj. Kaj ti, glede na tvoje delo, študij, pomeni slovenski kulturni praznik? »Pri nas je bilo, in je še vedno popularno govoričenje, da je bil Prešeren alkoholik. Vsi vemo, da je Baudelaire eksperimentiral z drogami, to se da razbrati tudi iz njegovih pesmi. Razlika je v tem, da ne boste nikoli slišali nobenega Francoza, da bi rekel: »Ah, Baudelaire je bil narkoman.« Ne, bil je velik pesnik. Prešeren. Seveda. Prešeren tudi.« iz naših krajev Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 O treh (pred)božičnih dogodkih v Št. Juriju V »šentjurski dolini« so pred božičem pripravili več prireditev in drugih dogodkov, ki so dostojno obeležili prihajajoče praznike kot tudi sam praznik dneva samostojnosti in enotnosti. V tem sklopu naj omenimo samo tri: v četrtek, 19.12., so v Kulturnem domu Št. Jurij odprli razstavo Spoznaj sosednjo vas, v soboto, 27.12., sta v isti dvorani nastopila mladi Jan kvintet in Moški pevski zbor Šentjurski fantje, v nedeljo pa je pri 10. maši in po njej prepeval MPZ Šentjurski fantje- v cerkvi sv. Jurija. Vsi trije dogodki so izzveneli na zelo visoki ravni. Jože Miklič Četrtek, 19. 12.: Razstava Spoznaj sosednjo vas Idejo o postavitvi razstave je dala predstavnica Krajevne skupnosti Št. Jurij Tanja Kadunc. Avtor razstave je domačin Tone Podržaj, profesionalni fotograf, s katerim se zadnja leta kar precej srečujeva na različnih prireditvah. To pot je v okviru Krajevne skupnosti Št. Jurij pripravil ogromno fotografij novih in starih zgradb ter šentjurske pokrajine. Fotografije so lepo razmestili na približno 50 razstavnih panojev, z obliko in razmestitvijo pa sta mu pomagala grafična oblikovalca zakonca Eržen, s katerima je Tone že v preteklosti veliko sodeloval. Ker pa Krajevno skupnost Št. Jurij tvori 12 vasi, je bila izbira slik za koledar, ki so ga izdali prav tako v založbi krajevne skupnosti, lahka. Koledar je oblikoval isti studio, gospodinjstva v KS pa so ga prejela zastonj. To pot samo naštejmo, za katere vasi gre: Bičje, Cerovo, Gornji Rogatec, Mala vas, Medvedica, Pece, Podgorica, Ponova vas, Št. Jurij, Udje, Vino in Vrbičje. V bodoče smo se dogovorili z avtorjem razstave, da bomo nekaj pretežno etnoloških utrinkov iz posameznih vasi poskušali objaviti tudi v časopisu. Namen razstave in izdelave koledarja pa je bil po besedah povezovalke programa, da bi ljudem bolj približali lepoto pokrajine in vrednosti bivalnega okolja. Projekt bodo nadaljevali v prihodnjih letih, zato naprošajo krajane za nove ideje. Kulturni program ob odprtju so oblikovali Moški pevski zbor Šentjurski fantje in Jani Koščak na diatonični harmoniki, program pa je povezovala Romana Rojc. Odprtja razstave sta se udeležila tudi etnolog dr. Boris Kuhar in podžupan Božidar Gabrijel. Prvi je spregovoril o bogastvu teh krajev, pa tudi o spremembah, ki so se zgodile v bivalnem okolju v zadnjih dveh generacijah. Je pa pri tem na žalost kar nekaj etnološko zanimivih zgradb in njihove opreme propadlo ali je bilo uničene. Za sodelovanje v projektu se je spriložnostnimi darili zahvalil predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij Janez Kozlevčar. Sobota, 27. 12.: Koncert ansambla Jan kvintet in Moškega pevskega zbora Šentjurski fantje Koncert je bil posvečen tudi praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, zato ga je začel Moški pevski zbor Šentjurski fantje s slovensko himno, o pomenu praznovanja tega praznika pa je spregovorila mlada povezovalka večera Sara Primec, ki je v nadaljevanju večera lepo predstavila nastopajoči zasedbi. Mladi ansambel Jan kvintet je zasedba, ki smo jo nekajkrat v preteklih dveh letih že januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi iz naših krajev zasledili na prireditvah po naših krajih. Začeli so pod strokovnim vodstvom profesorja Mateja Kovačiča na Glasbeni šoli Grosuplje. Zdaj začenjajo samostojno pot, z nasveti pa jim pomaga profesionalni glasbenik Jakob Ivan. Čeprav so člani ansambla v povprečju še vsi izredno mladi, so že pravi virtuozi, le nekaj »kilometrine« jim še manjka, kot je dejal po koncu koncerta oče Jana Gerla, tudi sam prekaljen glasbenik. V njem nastopata že od vsega začetka s klavirsko in diatonično harmoniko Jan Gerl, s trobento pa Jan Grčar, zato kvintet nosi tudi tako ime. Klarinet je igrala Živa Živic, ritem kitaro Klemen Jakob (to pot ga je zamenjal Nejc Kastelic), bas kitaro in bariton Bojan Šebenik, prepevala pa sta Urška Lužar in Matija Sušnik. Zaigrali so pretežno skladbe Ansambla bratov Avsenik, Alpskega kvinteta, nekaj skladb pa tudi od ansamblov Franca Miheliča, Lojzeta Slaka, Mladih Dolenjcev in Toneta Rusa. Vse skladbe so zazvenele v glavnem zelo blizu izvirnikom, le sem ter tja so zaigrali kakšno skladbo v svojem aranžmaju zaradi drugačne pevske zasedbe ali zaradi drugega instrumenta. Tako je na primer skladba Mladih Dolenjcev Tiste tri besede prav lepo zazvenela ob žensko-moškem pevskem duetu ter s trobento, klarinetom in diatonično harmoniko. V drugem delu koncerta je nastopil Moški pevski zbor Šentjurski fantje, v katerem prepevajo sami prekaljeni pevci: prvi tenor - Samo Marn in Janko Trontelj, drugi tenor - Milan Žnidaršič, Franc Valentinčič in Matija Sušnik, bariton - Janez Gerl, Tomaž Genorio in Tomaž Košir, drugi bas - Aleksander Drnulc in Jože Košir. Njihov nastop je bil zanesljiv in zelo dobro uglašen, pa tudi solisti so ravno prav izstopali v posameznih solističnih vložkih. Kot predzadnjo skladbo so na koncertu skupaj z Jan kvintetom zapeli tudi skladbo Franca Korbarja z besedilom Marjana Robleka - Matevža Šumijo gozdovi domači, za konec pa je kvintet zaigral »obvezno« instrumentalno skladbo Na Golici, ki je pravzaprav preizkusna skladba vsakega dobrega narodno-zabavnega glasbenika ali ansambla. Urezali so jo - po originalu! Po koncertu je ansambel Jan kvintet igral še na zabavi s plesom. Nedelja, 28. 12.: Sv. maša in koncert z Moškim pevskim zborom Šentjurski fantje S skladbo Hitite kristjani je začel »deseto« mašo te nedelje po božiču Moški pevski zbor Šentjurski fantje pod vodstvom prof. Tomaža Tozona. Moško zasedbo so popestrili tudi z dvema pevkama - ženo prof. Tozona Zdenko Anžur Tozon in Heleno Čebulj iz Škofje Loke ter citrarjem in profesorjem na Glasbeni šoli v Kamniku Tomažem Plahutnikom. Mašo je daroval domači župnik Anton Hostnik. V evangeliju smo slišali, kako sta starša Jezusa prinesla v tempelj po judovski postavi. Cerkev to nedeljo praznuje praznik sv. Družine, ki je tudi praznik naših družin. Družina je osnovna enota vsakega naroda, pa tudi Cerkve. Je nosilec velikih vrednot - vere, narodnih vrednot, materinega jezika, je učiteljica in vzgojiteljica ljubezni in spoštovanja. Po mnenju mnogih glasbenih strokovnjakov imamo Slovenci najlepše prav božične pesmi, zato so jih v svoj repertoar uvrstili tudi Šentjurski fantje, ki so skupaj s pevkama in citrarjem te nedelje pretežno zapeli skladbe domačih avtorjev in ponarodelih božičnih - Že zora se dela, Pastirci, povejte nam, Oče naš, Tiho lučka gori, Rajske strune, Jaz vem, Pastirska, Svet' Jožef pa Marija, Glejte, kaj je tam, Nocoj je tiha noč, Nikar ne dremajte, Zvonarjeva in Lahko noč. Nekaj skladb pa so zapeli tudi v latinščini - Kyrie Eleison, Gloria, Aleluja in Aqnus Dei. Za konec so zapeli božično himno Sveta noč - najprej v ženskem duetu in ob spremljavi citer, nato pa so »v odmevu« vedno globlje vstopali moški glasovi. Enkratno doživeto božično prepevanje so obiskovalci sv. maše in poslušalci lepega petja nagradili z močnimi aplavzi. Koncertne nastope z enakim repertoarjem pa so Šentjurski fantje predhodno že imeli v grosupeljski cerkvi na božični dan zvečer, iste nedelje kot v Št. Juriju zvečer pa tudi v Ljubljani v cerkvi Srca Jezusovega. Šentjurski fantje so na Štefanovo gostovali tudi v Domu starejših občanov Grosuplje in jim s svojim ubranim prepevanjem popestrili božično-novoletne praznike. kultura Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Božično novoletni koncert z mašo na Kopanju Cerkev Marijinega vnebovzetja na Kopanju, 26. december 2008, ob 17. uri - Mladinski pevski zbor iz Račne že 10 let prepeva predvsem pri mašah, vodi pa jih Sabina Gruden. Že dolgo so razmišljali o drugačni maši, z drugačnim petjem in muziko, le vedno je bilo premalo fantovskih glasov. Zato so se dogovorili z Moškim pevskim zborom Corona iz Grosupljega, ki rad kdaj pa kdaj svoje glasbene talente združi z drugimi zbori. Marija Samec Sabina Gruden je priredila pesmi za združena zbora in nastala sta maša in koncert, kakršna bi bilo škoda zamuditi. Združenemu zboru in instrumentalistom je dirigiral Jernej Kralj, ki sicer vodi Corono. Glasbo za pesmi, ki spremljajo mašni obred, je napisal skladatelj in pianist Tadej Horvat. Na klavir je igral slepi jazzovski pianist Zoran Škrinjar, za bobni je sedel Tomaž Viler iz Izole, na violino, kitaro in čelo pa so igrali domačini Veronika Berdajs, Klara Gruden, Petra Marinčič in Andrej Štrus. Ob živahni sodobni glasbi in prijetnih glasovih smo se kar vsi pomladili. Želimeljski župnik Peter Pučnik je tudi pridigo pripravil v glasbenem stilu. Človek, bitje čustev in razuma, je kot kitara: ima glavo, vrat, telo. Kitara ima šest strun. Prva struna je naša misel, naš razum, da premislimo svoja dejanja, druga naše oči, če znamo gledati, vidimo tudi dobro v življenju, tretja struna predstavlja ušesa, ki slišijo marsikaj, kar želimo in ne želimo slišati, četrta struna so naša usta, besede, jezik - koliko lepih stvari znamo povedati, pa tudi veliko sovraštva znamo zanetiti s svojim jezikom. Peta struna so udi: roke, s katerimi človek objema človeka, podarja, ustvarja, in noge, da bi človek lahko šel na pomoč človeku, ki ga potrebuje. Šesta struna je srce, v katerem se rodi, kar človeku godi in kar ga tudi prizadene. Če vsi deli telesa niso uglašeni, ne delujejo skladno in se slabo počutimo. Kitaro je treba uglasiti, prav tako naše življenje. Božični čas naj nam prinese mir in uglašenost, da bi delovali skladno doma v družini, v šoli, službi in v sebi. Nenavadna, vendar zelo zanimiva pridiga. Sledil je koncert božičnih in duhovnih pesmi, z besedo pa jih je povezoval Borut Usenik. Vsako pesem je pospremil s časom in vsebino povezanimi mislimi, ki nas niso pustile hladne. Priredbe Sabine Gruden so zazvenele iz petdesetih grl. Ženski del združenega zbora je pripravila sama, fantje pa so hodili na vaje v Grosuplje h Coroni. Združeni pred oltarjem kopanjske cerkve so zazveneli ubrano in mogočno. Izkazali so se tudi solisti, izstopala je predvsem Janja Omahen. Pevci so se zahvalili staršem in družinam, da so potrpeli v času, ko so se pripravljali na ta koncert, Mariji Krampelj za oblikovanje njihove zunanje podobe, domačemu župniku Zvonku Vozlu, ki jih je vedno lepo sprejel in jih kdaj tudi nahranil, da so zdržali vse napore. V imenu KUD Račna se je zahvalila predsednica Olga Gruden vsem, ki so oblikovali ta večer: dirigentu Jerneju Kralju za vodenje združenega zbora in instrumentalistov, Sabini Gruden za priredbe in za pripravo domačega zbora, napovedovalcu Borutu Useniku za vezno besedilo in lepa voščila, gospodu Pučniku za lep obred. Domače gospodinje so pripravile sladke dobrote, s prostovoljnimi prispevki pa so zbirali denar za pot v Nemčijo, kjer bodo nastopili med našimi rojaki. Ko smo pogledali na uro, je bila že sedem. Dve uri čudovite glasbe je kar prehitro minilo. Med poslušalce so nastopajoči z glasbo in besedo prinesli mir in zadovoljstvo, da nam je bilo dano doživeti tako veličasten večer. Za oceno takega koncerta res ni treba velikih besed, govorila je glasba. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura Ko grosupeljski in radenski pevci stopijo skupaj... Božična zborovska turneja po Sloveniji Božični čas pomeni za kristjane vsako leto znova posebno doživetje, saj se verniki spominjajo rojstva Božjega Sina Jezusa Kristusa. Ta dogodek izpred 2000 let, opisan kot »polnost časa«, v katerem je »Bog obiskal svoje ljudstvo in izpolnil obljubo, dano Abrahamu in njegovemu potomstvu«, poslal je namreč »Sina, katerega ime edino prinaša zveličanje in ki edini vesoljno ter dokončno odrešuje grehov«, navdihuje v svoji mogočni preprostosti in iskrenosti vernike vse do danes in to lahko opazimo v vseh vejah krščanske umetnosti, tudi v glasbi. Prav z glasbo sta želela minuli božič obeležiti tudi dva pevska zbora iz naše občine, Mladinski mešani pevski zbor Račna in Moški pevski zbor Corona - Grosuplje, ki sta združila moči in pripravila skupni projekt pod naslovom Božična maša s priložnostnim koncertom. Ideja za izvedbo takega koncerta se je rodila aprila 2008 na Reviji pevskih zborov v Grosupljem, kjer je Sabina Gruden, dolgoletna umetniška voditeljica mladih radenskih pevcev, idejo predstavila najprej svojim pevcem, pobudo za sodelovanje obeh zborov pa je septembra 2008 izrekla tudi umetniškemu vodji Corone Jerneju Kralju. Člani zbora Corona že 20 let prepevajo predvsem slovensko narodno in umetno pesem, sakralno pa nekoliko manj, zato so idejo z veseljem sprejeli kot izziv. Pevci in pevke so začeli z vajami v začetku jeseni. Poleg petih delov maše (Gospod usmili se, Slava, Aleluja, Svet, Jagnje Božje) mladega slovenskega komponista Tadeja Horvata so naštudirali še 12 skladb iz slovenske in svetovne glasbene dediščine, tako da se je program zvrstno gibal od cecilijanske skladbe Božji nam je rojen Sin preko modernih slovenskih ritmično-duhovnih napevov (Kaj nam prinaša sveti večer, Pojdiva k jaslicam, Danes nam je zasijala luč, Njegov oltar, Angeli živijo) do klasičnih ameriških božičnih napevov (Betlehem, I Heard The Bells) ter gospel skladb (You Rise Me Up, I Will Follow Him, Let Our God Arise, O Happy Day). Obema zboroma je dirigiral Jernej Kralj, večino skladb je posebej za nastopajočo ekipo priredila Sabina Gruden, za vezno besedilo in samo povezovanje pa je poskrbel predsednik skupine Corona Borut Usenik. Zbora sta k sodelovanju povabila tudi skupino instrumentalistov. V spremljevalni zasedbi so nastopali domačini Klara Gruden (prva violina), Veronika Berdajs (druga violina), Petra Marinčič (violončelo), Andrej Štrus (bas kitara) ter slepi jazzovski pianist Zoran Škrinjar iz Ljubljane in bobnar Tomaž Viler iz Izole. Vokalna solistka je bila sopranistka Julija Omahen. Zasedba je prvič nastopila v prazničnih dneh okrog božiča v župnijskih cerkvah v Višnji Gori in na Kopanju, nato pa so sledili še štirje januarski koncerti po Sloveniji: na Škofljici, v Zagorju ob Savi, na Preski pri Medvodah in v Žireh. Koncerti so bili zelo uspešni, saj so bili poslušalci (vseh je bilo skupno okoli 2000) najprej nekoliko začudeni (že neobičajno velika zasedba in posledično poln prezbiterij sta govorila zase), ob koncu pa navdušeni, ker so jih pevci in pevke ter instrumentalisti s svojim kvalitetnim izvajanjem prepričali in osvojili. Pomembna pa ni bila le kvaliteta, ki daje sicer dober, a večkrat prehiter in površen vtis, ampak tudi vzdušje oz. duh pevcev in pevk: petje je bilo liturgično in slavilno obarvano, zato je pri poslušalcih pustilo močan pečat. Mini turneja po Sloveniji je bila naporna, saj je zahtevala veliko prostega časa tako za vaje kot za nastope ter večkrat dobre živce in veliko potrpljenja. Tudi zato pa je bila uspešna nad vsemi pričakovanji, zato se pevci obeh zborov nadejajo novega sodelovanja. Ob letu torej - nasvidenje! Andrej Štrus 32 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Prof. Edo Adamič in koncert godalnih orkestrov Glasbene šole Grosuplje V Kulturnem domu Grosuplje so se ob polni dvorani v ponedeljek, 22.12. zvečer zvrstili kar štirje godalni orkestri Glasbene šole Grosuplje: trije mali orkestri oddelkov v Ivančni Gorici, v Grosupljem in na Škofljici ter veliki godalni orkester Glasbene šole Grosuplje. S tem koncertom pa se je od orkestrov uradno poslovil prof. Edo Adamič, ki je zadnjih kar nekaj let uspešno poučeval violončelo na grosupeljski glasbeni šoli. Jože Miklič Profesor Edo Adamič Celo življenje prof. Edvarda Adamiča se je vrtelo okoli glasbe, saj je že kot petletni deček igral na harmoniko, pozneje pa na violino. Glasbeno akademijo je končal v Beogradu, in že tam kot najboljši študent sodeloval v različnih komornih skupinah. Pozneje ga je povabil slovenski dirigent Bogo Leskovic kot solista violončelista v slovensko opero. Veliko je sodeloval z različnimi skupinam, tudi za potrebe snemanj. Prof. Adamič pa je v sedemdesetih letih začel graditi počitniško hišo na Polici, katera mu je pozneje postala dom. Tako si štejemo v čast, da imamo tako sposobnega in blagega človeka med nami. V godalni oddelek Glasbene šole Grosuplje se je kot učitelj violončela vključil na pobudo takratnega, zdaj že pokojnega ravnatelja Glasbene šole Grosuplje, prof. Marjana Sajovica. Le-tega je kmalu zamenjal prof. Franc Korbar. Prof. Adamič je znan po prijaznem in včasih na humor obrnjenem dialogu, kar ga med učenci in nasploh med ljudmi dela prijetnega. Visoko ga cenijo tudi kolegi v glasbeni šoli, saj se zavedajo, da je pustil velik pečat v tej ustanovi. On pa pravi, da mu bo tudi kolektiv ostal v lepem spominu, saj so se tu sklepala poleg strokovnega zavezništva tudi nova prijateljstva. Ob koncu koncerta je svojo zahvalo in zahvalo kolektiva dodal tudi sedanji ravnatelj Glasbene šole Grosuplje Dejan Telič Zavašnik. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura, mladi upi Praznični december v vrtcu Mojca Koncerti štirih godalnih orkestrov Na predbožičnem koncertu v ponedeljek, 22. decembra, so se v Kulturnem domu Grosuplje predstavili »kronološko«, od najmlajšega do najstarejšega, štirje orkestri, ki jih imajo organizirane v Glasbeni šoli Grosuplje: - Najmlajši je bil ustanovljen v letu 2007 na pobudo prof. Ulaga v oddelku na Škofljici, ki je tudi dirigentka. V njem nastopajo štiri violine in dva violončela. Njihovi začetni koraki so sicer še nekoliko trdi, a že kažejo pot, ki jo bodo z vztrajnim delom mladi učenci nadgradili. - Prof. Polona Udovič vodi nekoliko starejši orkester iz oddelka v Ivančni Gorici, ki prav tako spada pod Glasbeno šolo Grosuplje. Z delom so začeli v letu 2005. Za seboj imajo že kar nekaj uspešnih nastopov kot na primer na TV oddaji Pod klobukov v letu 2007. - V šolskem letu 2004/2005 je začela delovati godalni orkester na centralni Glasbeni šoli Grosuplje. V njem sodelujejo v glavnem otroci do 3. razreda šole. Pobudo je dala prof. Šuštaršič, vmes sta se zamenjali dve profesorici, zdaj pa orkester ponovno vodi ga. Šušteršičeva. - Veliki orkester je začel z delom leta 1996. Z vodenjem je začela prof. Ulaga, pridružila pa se tudi ga. Šuštaršičeva. Orkester je bil sestavljen iz prvih učencev, ki so obiskovali godalni oddelek 2. In 3. razreda. Kmalu so se jim pridružili violončelisti prof. Adamiča in so leta 2001 nastopili kot pravi veliki orkester. Ga. Šuštaršičeva je nato prevzela organizacijske zadeve, in g. Adamič pa dirigentsko paličico. Prijetno druženje v skupini račk V skupini račk iz vrtca Kekec smo sklenili, da si v mesecu decembru naredimo še posebno lepo in pravljično igralnico, tako, kot je bil mesec pred nami. Povabili smo mamice in očke in s skupnimi močmi igralnico praznično okrasili. Hvala staršem, ki ste si vzeli čas za prijetno druženje. Helena Kocman-Nučič Tatjana Vatovec V vrtcu Mojca sta dve skupini jasličnih otrok, to pomeni, da so otroci stari od prvega do tretjega leta. Dejavnosti, ki smo jih za mesec december pripravile strokovne delavke, so vključevale priložnosti za proslavljanje, družabnost, praznovanje. Praznični december se je pričel s krašenjem jelke, z v vrtcu posušenimi rezinami pomaranč. Otroci so jih z iskricami v očeh natikali na veje in uživali v svojem ustvarjanju in kasneje v kazanju umetnije svojim staršem, ki se tudi sicer radi ustavijo in pokomentirajo našo ustvarjalnost. Starši so se nam v vrtcu pridružili na popoldanski delavnici, kjer smo izdelovali čestitke, tiskali s krompirjevimi žigi, krasili pomaranče z nageljnovimi žbicami in oblikovali slano testo. Zadišalo je po praznikih in čarovniji in tam, kjer je čarovnija, je seveda tudi čarovnica. Vika nas je obiskala in priklicala svoje živali: polža, žabo, podgano, čmrlja in njen čudežni kaktus, ki uresniči marsikatero željo, kaj smo si zaželeli mi, naj ostane skrivnost do konca prispevka. Bobnar Gregor nam je predstavil svoje bobne in otrokom dovolil preizkusiti se v tej veščini. Zdi se mi, da smo v tej svoji bobnarski vnemi nekako priklicali sneg, ki smo si ga tako iskreno želeli. Končno smo lahko peli čisto prave zimske pesmi, se igrali s čudežno volneno prejo, si zaigrali gledališko igro Snežno drevo, se sprehodili po pravljični čutni poti in prišli naravnost v deželo, kjer nas je obiskal Božiček. December je prehitro minil in že so bile tu počitnice, ki smo si jih vzeli čisto vsi, otroci in odrasli. In za konec še naša skupna želja: »Da bi svojo otroškost negovali v sebi tako otroci kot njihovi starši in vsi, ki te vrstice prebirate, da bi uživali ob dotiku snežinke na vašem nosu, bili srečni ob sončnem zahodu in vzhodu, ob vseh drobnih stvareh, ki nas obdajajo in ki so, ko jih opazimo, ne drobne, ampak velike.« V imenu vseh strokovnih delavk vrtca Mojca in naših najmlajših zapisala: Petra Bor 34 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 70 let prof. Franca Korbarja in božično-novoletni koncert V avli Osnovne šole Louisa Adamiča so v petek, 19. decembra, pripravili božično novoletni koncert, na katerem je skupaj s prijatelji obeležil svojo 70-letnico glasbenik in pedagog prof Franc Korbar. Jože Miklič Prof. Franc Korbar Glasbenika in skladatelja prof. Franca Korbarja poznajo širom Slovenije in v zamejstvu ter med Slovenci po svetu. Njegova glasba, ta univerzalna govorica, ki jo razume vsak narod, se je napajala večinoma z domačih logov, največkrat tam, kjer je zrasel, ob domačem ognjišču. Franc jo je med ljudi trosil s svojo trobento in žametnim glasom. Veliko zadnjih let je posvetil tudi Grosupljemu s poučevanjem trobente na Glasbeni šoli Grosuplje, na kateri je bil kar nekaj let tudi ravnatelj. Med drugim je poskrbel, da so se močno razširile dejavnosti glasbene šole, tako v posameznih oddelkih, glasbenih skupin kot vrsti glasbil, in ne nazadnje z iskanjem ustreznih prostorov za dejavnost šole. Kljub temu se mu je v vsem tem času nabralo nekaj grenkih izkušenj iz nerazumevanja včasih dokaj trde okolice in javne sfere, ali čisto obče človeških lastnosti tega okolja, kar je na prireditvi odrazila Prešernova Glosa, ki jo je g. Franc želel slišati. V svojem sklepu pravi: Slep je, kdor se s petjam vkvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja. Po vseh prehojenih poteh doma in po svetu in po vseh življenjskih preizkušnjah pa mu je vendarle ostalo nekaj, kar ga ohrabruje in daje upanje - ljudje radi prisluhnejo njegovi trobenti, njegovi glasbi, z mnogimi sodelavci, učenci in straši pa je ostal v prijateljskem odnosu. To mu pomeni največje bogastvo. Za opravljeno delo se je prof. Korbarju zahvalil tudi ravnatelj Glasbene šole Grosuplje Dean Telič Zavašnik in mu zaželel trdnega zdravja ter še veliko glasbenega ustvarjanja v grosupeljski glasbeni šoli. Božično-novoletni koncert Glasbeni večer je začel Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Mitje Dragoliča z Olimpijskimi fanfarami. Prireditev je vodil Korbarjev prijatelj Jože Logar, ki ga poznamo kot igralca, povezovalca prireditev ter radijskega in televizijskega napovedovalca. Udeležil pa se jo je tudi Korbarjev prijatelj in znani humorist Marjan Roblek Matevž. V programu tega večera so poleg Pihalnega orkestra nastopili: - Šentjurski fantje, ki jih vodi prof. Tomaž Tozon. V programu so zapeli Korbarjevo skladbo Šumijo gozdovi domači, za katero je besedilo napisal Marjan Roblek, ter Orlek kraški, ki je ena izmed najbolj znanih in januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura, mladi upi Obisk knjižničarke v vrtcu razširjenih Korbarjevih avtorskih skladb; mestnimi službami, ki njegov klub mečejo na - in trobilni oktet učencev, ki jih prof. Franc cesto oziroma za zidove ljubljanskega gradu, Korbar poučuje zdaj. Pod njegovim vodstvom kjer bi njegova dejavnost nedvomno slej ali so zaigrali božično Kaj se vam zdi, pastirci vi; prej zamrla. - Z Big bandom Dom iz Dobrepolja pod - Skupaj s Korbarjem sta zapela Rafko Irgolič vodstvom Braca Doblekarja je g. Franc in Stane Mancini njegovo najbolj znano in zaigral na trobento izrazito jazzovske skladbe ponarodelo skladbo Domovina, ki jo je Korbar Melancholy rhapsody, Londondery air in aranžiral na besedilo Simona Jenka. Basie straight ahead. Naj zapišemo tudi to, Za konec je orkester zaigral še Sveto noč ter da je na bobne v tej skupini igral priznani tudi obvezni Ratetzky marš. glasbenik Drago Gajo, ki ima prav zdaj kar Če sklenemo: Prireditev je lepo in dostojno precej težav z znanim Jazz klubom Gajo in obeležila tako Korbarjevo obletnico kot tudi ljubljanskim županom oziroma pristojnimi prihajajoče praznike. V prazničnem decembru se je našemu povabilu prijazno odzvala knjižničarka Maja Okorn in nas obiskala v vrtcu Kekec - enota Nove jasli. Razveselila nas je z lutko, ki nam je povedala zgodbo Bobrčkovo potovanje. Po zgodbi, ki so jo 1 - 4-letni malčki z velikim zanimanjem poslušali, smo skupaj reševali uganke in zapeli pesmico Kaj delajo živali pozimi? Knjižničarka je s seboj iz knjižnice prinesla tudi slikanice in knjige, ki smo si jih skupaj ogledovali in jih prebirali. Življenje s knjigo v vrtcu je lepo, bogato in zanimivo. Otrokom in odraslim odpira številna vrata v skrivnostni svet literature, informacij in življenja. Vredno se je potruditi in odpreti ta vrata. Strokovne delavke vrtca smo hvaležne knjižničarki, da nam je na preprost, otrokom primeren način približala čarobni svet knjig, besed in dediščino duhovne ustvarjalnosti. vzgojiteljica Vida Kastelic kultura Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Zadnjo soboto zvečer pred božičem, 21. decembra, so v Galeriji Grad Boštanj pripravili ob koordinaciji teologinje Mojce Potokar duhovno in kulturno bogato adventno srečanje z vrsto dobro pripravljenih nastopajočih. V programu so nastopili: Klara z violino in Sabina na klavirju, solistka Klara s kitaro in skupina treh mladih vokalist ob spremljavi kitare V programu izbranih skladb smo med drugim slišali Serenado pomladi, L Testament D' Amelia, Ljubi me, ljubi, Povej mi, zakaj, Zaljubljena pesem, Himno upanja in La Palomo. Plesalca Nika in David sta to pot zaplesala rumbo na skladbo I just called to say I love you. Za občuteno in lepo povezavo programa pa je poskrbel Jernej. Za ilustracijo naj zapišem samo nekaj njegovih razmišljanj: Advent in Sončni pletež Galerija Grad Boštanj je spet ponudila prostor izredno bogatemu adventnemu srečanju in razstavi slik Klemena Benedika. Izbrani program in povezovalne besede so gledalce popeljale k ljubezni, življenju, hrepenenju po Luči in miru, ki prinaša sporočilo božiča. Brezobziren, hladen, temačen svet se je umaknil ubranosti, toplini in svetlobi. Vse to so s pridihom mistike izražale tudi razstavljene slike mladega grosupeljskega slikarja Klemena Benedika z naslovom Sončni pletež. Klemen je talentiran slikar, ki se uspešno spopade tudi s kiparjenjem, freskami, scenografiji in ilustraciji. Sodeluje tudi z znanimi oblikovalci in arhitekti. Na umetniško pot ga je kot mentor popeljal akademski slikar in Prešernov nagrajenec Miroslav Šuput. Njegove linije so mehke, polne vere v lepoto in življenje. Svoja znanja je dopolnil na umetniški akademiji Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart. Po navadi izbere osnovni ton, v katerem se realistični liki nekoliko odmaknejo, a zato privzdignejo v neskončno dimenzijo. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura Štefanovo in konj na Gatini Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, zdaj že sedmič zapored na Gatini pri cerkvi sv. Janeza Krstnika tamkajšnji ljubitelji plemenitih in domačih živali organizirajo blagoslov konj. Med prvimi pobudniki obuditve tega dogodka iz starih časov so bili Marija Zajc in njen mož ter družina Kozlevčar. Tako je bilo tudi letos, ko je najprej v cerkvi grosupeljski kaplan Boštjan Prevc opravil sv. mašo. Zunaj je bril dokaj mrzel veter, a se je vseeno zbralo rekordno število 38 konj različnih pasem (haflingerji, lipicanci, arabski in islandski konji) in oprav, ki so na prizorišče prišli s svojimi jezdeci oziroma vodniki. Nekateri so jih samostojno prijezdili, drugi so imeli vprežene v zapravljivčke. Najmlajša med njimi je bila štiriletna Klara z dedijem, najstarejši pa Ivan Bučar, ki je s svojimi sedmimi križi na konju prijezdil kot mladenič, zastavo pa je nosil Jernej Kozlevčar, ki je tudi tamkajšnji predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gatina. Sprevod je komentiral Alojz Klančar z Malega Mlačevega, dober poznavalec konj in konjeniških športov. Konjeniki so se razvrstili na bližnjem rahlo zasneženem travniku, kaplan pa je nato pred blagoslovom med drugim dejal, da blagoslov vode, soli in kruha pomeni, da nam je Bog tudi v težkih trenutkih blizu. Po molitvi je odšel med konjenike in konje ter tudi njih od blizu poškropil z blagoslovljeno vodo. Organizatorji so za vse konje oziroma konjenike pripravili spominske medalje. Na koncu se je vsem organizatorjem in obiskovalcem blagoslova zahvalil Anton Lampret in jih povabil še na sladke dobrote, ki so jih pripravile tamkajšnje gospodinje Sv. Štefan - prvi krščanski mučenec Tudi zavetnik konj, konjarjev, kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev, proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti, za srečno zadnjo uro. Štefan je bil po rodu helenistični Jud in eden izmed sedmih diakonov v prvi krščanski skupnosti v Jeruzalemu, ki so jih apostoli posvetili s polaganjem rok. Štefan je bil od vsega začetka odličen pridigar, ki je privlačil poslušalce. Med eno takih gorečih pridig so se nekateri Judje začeli prerekati s Štefanom in ga obdolžili bogokletstva. Podivjana množica je Štefana odvedla iz Jeruzalemskega mesta in ga tam kamenjala do smrti leta 34 našega štetja. Med njegovimi preganjalci je bil tudi judovski pismouk in farizej Savel iz Tarsa, ki pa je na poti v Damask (današnja Sirija) padel s konja in pri tem doživel razodetje. To ga je spreobrnilo v novega človeka Pavla - gorečega kristjana. Nato je oznanjeval krščansko vero po različnih krajih v rimskem cesarstvu s svojimi pismi, pričevanji in zgledom. ter čaj in kuhano vino. Po blagoslovu pa so mladi domači glasbeniki zaigrali nekaj skladb na citre ter na diatonično in klavirsko harmoniko. Jože Miklič ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA ^ polje V DECEMBRU 2008 SE JE SESTAL SVET ZA RADENSKO POLJE V ponedeljek, 15. decembra 2008, je potekala druga seja Sveta za Radensko polje. Svet je nadzorno-svetovalni organ, ki spremlja delo Centra Grajski vrt Boštanj d.o.o., koordinatorja procesa ustanavljanja parka. Sejo je vodi! predsednik Sveta dr. Alexis Zrimec. Poleg predstavnikov občine Grosuplje in Ministrstva za okolje in prostor, so na seji sodelovali še predstavniki KS Račna. Miačevo, Sp. Slivnica In predstavniki stroke. Vodja projekta ustanavljanja parka, mag. Tina Mikuš, je predstavila delo projektnega tima v letu 2008. Izpeljanih je bilo veliko promocijskih, izobraževalnih ter drugih aktivnosti, povezanih z zbiranjem in analizo podatkov za čim boijšo pripravo akta o zavarovanju. Tako kot tudi prejšnje leto, je koordinator izdelal koledarje o Radenskem polju in jih brezplačno delil vsem gospodinjstvom znotraj bodočega parka. Zelo odmevna je bila akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, ki se bo nadaljevala tudi v letu 2009 s postavitvijo zaščitnih ograj za žabe. Poleg že omenjene akcije program dela za leto 2009 predvideva tudi nadaljevanje promocijskih aktivnosti, predavanj o Radenskem polju, ki se vrstijo enkrat mesečno, in o pohodih, ki se organizirajo 2-krat na leto. Koordinator bo še naprej sodeloval s šolami in vrtcem iz Grosuplja ter koordiniral aktivnosti priprave in sprejemanja akta o zavarovanju območja, kamor spadajo tudi srečanja s predstavniki krajevnih skupnosti območja. Javne razgrnitve bodo potekale v marcu in aprilu 2009, ko se bodo lahko vsi zainteresirani seznaniti z vsebinami, povezanimi s parkom. Skupni, državno-lokalni Krajinski park Radensko polje, naj bi bil razglašen najkasneje do sredine leta 2009 Z novembrom 2009 pa naj bi s svojim delom v parku začel tudi upravljavec območja. Seja se je končala z živahno in pozitivno razpravo. Predstavniki KS pričakujejo še naprej jasne in iskrene odgovore glede prihodnosti, ki jo prinaša zavarovanje. Bistvena misel, ki jo je izrazil g. Aleš Kastelic, predsednik KS Račna, je bila, da se moramo vsi čutiti kot predstavniki Radenskega polja, saj je park namenjen ljudem in mora biti del njih. S tem je izrazil pomembno misel, da ne varujemo samo zaradi narave same, ampak tudi zato, da omogočimo ljudem, tako domačinom kot tudi obiskovalcem, bolj kakovostno življenje. O tem govori tudi ideja krajinskega parka, ki omenja sožitje človeka in narave. Mag Tina Mikuš Če imate kakršno koli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o. Veliko Miačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 — 15:00, Telefon: 040 655 795 (Miša Pintarič), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mikuš) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-pošta: info@radenskopolje.si, info@grajski-vrt.si, prenocisca.bostanj@radenskopolje.si spletni naslov: www.radenskopolje,si in www.grajski-vrt.si ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA krajinski park polje KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU * 08.02.2009 iii. pohod po prešernovi pot) Zveza kulturnih društev Grosuplje, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Kulturno društvo račna vabita na III. pohod po Prešernovi poti. Pohod se bo začel ob 08:30 pred Kulturnim domom v Grosuplju. Ob 11:00 pa bo pred cerkvijo na Kopanju kulturni program. Več informacij dobite na telefonu 01 786 4028 ali www.kuitura.si ali na Turistično društvo Kopanj (ga. Olga Gruden telefon 051 262 707), •11.02.2009 TEMATSKO PREDAVANJE začela se bo... žabja svatba Temperature se polagoma že dvigujejo in naznanjajo prihajajočo pomlad. S pomladjo s prebudijo tudi dvoživke. Na predavanju bomo pobliže spoznali ta bitja, in njihove navade. Predvsem pa bo predavateljica predstavila težave, ki jih imajo dvoživke na Radenskem polju. Poleg težav pa tudi rešitve, ki jih nameravamo izpeljati v letošnjem letu in s tem pomagati dvoživkam in ljudem. Dvoživkam varen prehod ceste, ljudem pa varnejšo vožnjo. Začetek predavanja bo ob 19:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@ radenskopolje.si "11.03.2009 TEMATSKO PREDAVANJE ohranjanje ogroženih ptic na podeželju Mozaičnost kmetijske kulturne krajine v Sloveniji zagotavlja ugodne življenjske prostore za redke in ogrožene vrste ptic. Ekstenzivno obdelane njivske površine, visokodebelni sadovnjaki, travniki in pašniki z mejicami, grmovjem in posamičnimi drevesi so prednostne usmeritve evropske kmetijske politike, ki podpira kmeta kot upravljavca podeželskega prostora in ne zgolj kot proizvajalca za trg. Predstavljene bodo ekološke zahteve ptic, osnove ekološkega omrežja Natura 2000 ter pomen ohranjanja narave za ljudi. Začetek predavanja bo ob 19:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@radenskopolje.si • marec 2009 tečaj obrezovanja sadnega drevja V Galeriji Grad Boštanj bo potekalo teoretično predavanje o obrezovanju, ki mu bo sledil praktični prikaz rezi sadnega drevja. Največje število prijavljenih na tečaj je 20 slušateljev. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 795 ali info@ grajski-vrt.si, več na www.radenskopolje.si ali www.grajskl-vrt.si POSTAVILI BOMO OGRAJE ZA ŽABE Tudi letošnje leto nadaljujemo s projektom »Pomagajmo žabicam čez cesto«. V lanskem letu smo želi predvsem opozoriti na problematiko povoza žab. ob prečkanju ceste, ko se v spomladanskem času vračajo iz zimskih bivališč na mrestišča in letna bivališča, ter v jesenskem času nazaj na zimska bivališča. Letos pa bomo pred povozom rešili večje število dvoživk. Dobili bomo natančnejše podatke o številčnosti ter vrstni pestrosti dvoživk na Radenskem polju. Zavod Symbiosis nam je priskrbel 500 m mrež za žabe. Postavili jih bomo konec zime, pred žabjo selitvijo iz zimskih bivališč na letna bivališča. Mreže bomo nameščali na odsekih regionalne ceste Veliko Mlačevo - Račna. Žabe bomo dnevno nosili čez cesto in jih popisovali. Ob sami postavitvi mrež in pri dnevnem prenosu in popisu dvoživk bomo potrebovali pomoč prostovoljcev. Zato pozivamo vse, ki ste nam pripravljeni pomagati, da nam svoje podatke pustite na zabice@radenskopolje.si Miša Pintarič ZIMSKO ŠTETJE VODNIH PTIC V bodočem Krajinskem parku Radensko polje smo se pridružili mednarodni akciji zimskega štetja vodnih ptic. Vsako leto se vsak tretji vikend v januarju opazovalci ptic iz več kot 150 držav sveta, odpravijo na teren in poskušajo prešteti čim več ptic na vodnih površinah. Zaradi večinoma zaledenelih površin na Radenskem polju letos ni bilo veliko ptic. Vseeno pa nismo odšli razočarani, saj smo skozi objektiv teleskopa lahko opazovali osem labodov, ki so elegantno plavali po vodnih površinah. Razveselile so nas tudi velike bele in sive čaplje ter nekaj rac mlakaric. oglasi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 ki bi črpal kader predvsem iz širšega področja južnega roba Ljubljanskega barja. Zbor bi želel poustvarjati kakovostno zborovsko glasbo, zato iščejo predvsem pevke in pevce (vabljeni zlasti basisti) z nekaj glasbene izobrazbe ali nekaj pevske »kilometrine« v kakršnemkoli pevskem sestavu. Če imate željo peti v pevskem zboru, pa ne najdete primerne zasedbe, bo mešani pevski zbor v nastajanju pravšnji za vas. Ustanovnih nadebudnežev ne spremlja le petje, pač pa tudi mnogo dobre volje in smeha. Za podrobne informacije pokličite po telefonu 041 868 180 (Iztok). Na snidenje! O demokraciji Demokracija samo s pravicami, brez etike in dolžnosti, je podobna mrliču. - Immanuel Kant Živa demokracija potrebuje tudi ljudi čednega značaja. - Albin Ogriz ...ter terorju in totalitarizmu »Edini namen terorja je teror,« je zapisal veliki inkvizitor »rdeče« vere - Feliks Edmundovic Dzierzynski, poljsko-ruski boljševik in revolucionar ter ustanovitelj zloglasne ČEKE, ki je večkrat spremenila ime: GPU, NKVD in nazadnje KGB. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi oglasi 41 I I Pokličite nas na številko 05 993 10 23 in se naročite na brezplačen pregled. Želite shujšati in oblikovati postavo? Center Linea Snella sedaj tudi v Grosuplju! Metoda LINEA SNELLA® velja za eno najučinkovitejših naravnih metod hujšanja In oblikovanja telesa na svetu. Pisno jamstvo za uspeh! Linea Snella Linea Snella Linea Snella • Grosuplje, Katja GarbaB a.p.. Brezje pri Grosupljem 91. 1290 Grosuplje, Tel: 05 993 10 23, www.lineasnella.ai 42 oglasi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Gledališče Pod mostom - PGD Velika Loka vas vabi na ogled predstav komedije DVA PARA SE ŽENITA: petek, 6. 2. sobota, 7. 2. nedelja, 8. 2. petek, 13. 2. nedelja, 15. 2. petek, 20. 2. petek, 6. 3. 2009 ob 19.00 2009 ob 19.00 2009 ob 15.00 2009 ob 19.00 2009 ob 15.00 2009 ob 19.00 2009 ob 19.00 gasilski dom Velika Loka - premiera, gasilski dom Velika Loka - ponovitev, gasilski dom Velika Loka - ponovitev, kulturni dom Mala vas, gasilski dom Zagradec pri Grosupljem, gasilski dom Spodnja Slivnica, gasilski dom Gatina. Vljudno vabljeni! Luč miru Skavti so prinesli županu in svetnikom Luč miru iz Betlehema. Kot že vrsto let v preteklosti, so tudi letos na sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje prinesli Luč miru iz Betlehema. Skavti so v pozdravnem nagovoru prebrali tudi poslanico Nekaj ti manjka, ki smo jo že objavili v decembrski številki časopisa. Luč je sprejel župan Janez Lesjak, ki se je skavtom v imenu občinskega sveta, svojem imenu in v imenu občanov zahvalil. Jože Miklič Mladi skavti prinesli LUČ V decembru, ko smo vsi dirjali na vse strani po raznih »obveznih« nakupih, ko smo dokončevali okraševanja, so po hišah trkali nosilci LUČI MIRU. Pri nas so se oglasili mladi skavti Manca, Nika in David. Bilo je dokaj hladno, ko so na dvorišču veselo prižigali svečko. Mudilo se jim je, saj so imeli željo ta večer obiskati in dati LUČ še veliko družinam. Marjan Trobec januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi oglasi 43 Božično novoletno darilo vaščanov Spodnje Slivnice Dragi vaščani Spodnje Slivnice, iskrena hvala za tako množično podporo naši akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov. Z vašim razumevanjem in podporo smo v zelo kratkem času zbrali neverjetnih 1.331,00 evrov. S tem denarjem smo kupili 62 novih, udobnih, lepih in praktičnih stolov. Še 28 stolov bomo kupili s finančnim prispevkom Občine Grosuplje. V naši dvorani namreč nujno potrebujemo nove stole. Stari so preveliki in nerodni za prenašanje in precej polomljeni. Dokazali smo vsi skupaj, da se s skupnimi močmi lahko naredi marsikaj. Rezultat te akcije je urejen videz dvorane ter lepi, udobni stoli. Iskrena hvala za čudovito darilo naši skupnosti! Veliko sreče in zdravja v novem letu želi Kulturno društvo Spodnja Slivnica. Support skupine - skupine za samopomoč v Grosupljem za ljudi s čustvenimi težavami Obveščamo vas, da namerava DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Grosupljem organizirati nadstandardno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč. Trenutno smo v fazi zbiranja kandidatov. Udeležba je brezplačana, število prisotnih na posamezni terapiji je omejeno na 20 udeležencev. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341 -081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! Predsednik Zlatko Jajčanin DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1360 VRHNIKA Tržaška cesta 33 E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 44 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Gala operni koncert Športna dvorana Brinje, 27. december 2008, ob 19. uri - Občina Grosuplje, Zveza športnih organizacij Grosuplje in Zveza kulturnih organizacij Grosuplje so nam spet omogočili skoraj dve uri dolg koncert popularnih opernih melodij. Skoraj sedemdesetčlanski Simfonični orkester RTV Slovenije je napolnil nekoliko drugače postavljen oder, kot smo ga bili do sedaj vajeni. Pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika so nam pripravili najlepše arije iz oper in operet Samson in Dalila, Lakme, Orfej v Podzemlju, Hoffmanove pripovedke, Candid, Cigan baron, z navdušenjem pa smo poslušali tudi izbor slovenskih ljudskih plesov za orkester Alojza Srebotnjaka. Temperamentne Ciganske melodije Pabla de Saraste nam je na violini pričaral solist Benjamin Ziervogel. Na valček iz suite Maškerada sta zaplesala Sanja Neškovič Peršin in Goran Bogdanovski, na glasbo iz baleta Hrestač pa plesno baletna skupina TeGIBlo, KD Teater Grosuplje. Čeprav še ne povsem zdrava, nas je s svojim barvitim in polnim glasom razveselila naša krajanka altistka Mirjam Kalin, lirična sopranistka Theresa Plut pa je gledalce navdušila tudi s temperamentnim igralskim nastopom. Hrestač je zgodba o obdarovanju, je povedala vodja ZKO Grosuplje Simona Zorc Ramovš, zato so male balerine na oder povabile vse, ki so v minulem letu delovali na kulturnem področju. Novoletna darila so dobili: Ljubo Vilar, dosedanji predsednik ZKO, Jernej Kralj, novi predsednik ZKO, Mojca Koželj, svetovalka urada za gospodarstvo in finance, Andrej Cevc, vodja strokovne službe Zveze športnih organizacij Grosuplje, Špela Repar, vodja plesne skupine TeGIBlo in seveda župan Janez Lesjak, ki je v novoletnem nagovoru povedal, da nas umetniki osrečujejo, zato moramo obdržati tradicijo takih koncertov. Za novo leto si veliko obljubljamo, nekaj se nam tudi izpolni. Preživeli smo še eno leto, že to je nekaj v življenju. Hudi časi se nam obetajo, pa saj smo Slovenci, kaj vse smo že prestali, bomo pa še eno leto. Vsem je zaželel zdravja, uspeha, veselja, lepo zimo in dosti snega. Naj nam ne zamrznejo plače in delovna mesta. Nazdravili smo novemu letu s šampanjcem in se posladkali s pecivom Pekarne Grosuplje, med sponzorji pa smo srečali še Radio Zeleni val. Tako polne dvorane na takem koncertu še nismo videli. Ansambel, ki je vešč radijskega in televizijskega snemanja, je zapolnil dvorano s čudovitim, čistim zvokom, precizno izvedbo in profesionalnim nastopom. Tudi cena za tak koncert ni bila previsoka. Vsako leto bolj polna dvorana v sicer prednovoletnem obdobju, ki je polno različnih koncertov, dokazuje, da v Grosupljem takih prireditev primanjkuje. Marija Samec januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi 45 Koledar kulturnih prireditev - februar četrtek, 5. 2., ob 19.30, Rozinteater, Ljubljana, ZKD Grosuplje: Andreja Rozman - Roza: NAJEMNINA - WE ARE THE NATION ON THE BEST LOCATION (komedija), režiser: Andrej Rozman - Roza, igrata: Andrej Rozman Roza in Mirel Knez, za izven - vstop prost četrtek, 5. 2. do 14. 2, možnost ogleda ob prireditvah, Zavod za kiparstvo Ljubljana in ZKD Grosuplje TOMISLAV VREČAR: OPAZUJEM PRIJATELJA, KAKO ZJUTRAJ Z MAČKOM SE IGRA (2008), razstava kiparja Zorana Srdica Janežiča, za izven petek, 6. 2., ob 10.00, Gledališče HIŠKA, KD Teater in ZKD Grosuplje: Fran Milčinski Ježek v prir. Irene Žerdin: ZVEZDICA ZASPANKA, osma ponovitev; režija Irena Žerdin, igra ansambel gledališča Hiška, zaključeno sobota,7. 2. ob 17:00 uri; ZKD Grosuplje, VVZ Kekec Grosuplje, OŠ Brinje in OŠ »Louisa Adamiča« Grosuplje VSI PRAZNUJEMO PREŠERNO, kviz in program oblikujejo: najmlajši iz VVZ Kekec, učenci OŠ Brinje, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, ŽePZ Biser, Big Band Grosuplje, vodenje in scenarij: Borut Usenik nedelja, 8. 2., ob 11.00, Kopanj, UTŽO Grosuplje, KD Račna, ZKD Grosuplje: ob 8.30 start izpred Kulturnega doma Grosuplje, ob 8.00 izpred Jakličevega doma v Vidmu: TRETJI POHOD PO PREŠERNOVI POTI 11.00 KULTURNA PRIREDITEV NA KOPANJU, program oblikujejo skupine KD »France Prešeren« Račna z gosti Novosti iz domoznanske zbirke - 30 MEDVED, Ksenija Palček Bralček / napisala Ksenija Medved ; ilustriral Gabrijel Vrhovec.- Grosuplje : Mestna knjižnica, 2008. - 23 str. : ilustr. ; 24 cm. Palček Bralček živi v naših srcih in poganja našo željo po branju. Vsakokrat, ko odpremo knjigo, ga poiščemo in v njegovi družbi uživamo ob branju. ZALAR, Sandi Biba : humoreske / Sandi Zalar ; [ilustracije KD Teater Grosuplje, sekcija Paleta]. - Ljubljana : Zalar, 2008. - 54 str. : ilustr. ; 24 cm. Kratke pripovedi je mentorica likovne sekcije Paleta, ki deluje v okviru KD Teater Grosuplje, zbrala ob poslušanju svojih slušateljic, ki so med slikanjem obujale spomine na mladost. Dodala je še nekaj svojih dogodivščin, knjigo opremila s slikami svojih učenk in nastala je knjiga šaljivih zgodbic. KOŠČAK, Lučka Lučka Koščak : srebrna = Silvery : [Galerija Schwarz, Ljubljana, oktober 2008] / [uvodna študija Mojca Grmek ; prevodi Lučka Koščak]. - Ljubljana : Galerija Schwarz, 2008. - [16] str. : ilustr. ; 33 cm. Priznana kiparka, naša krajanka, ki živi v Švici, se pogosto vrača v domovino in razstavlja svoje angele. Galerija Schwarz iz Ljubljane je izdala katalog z izborom njenih del od 1984 leta dalje. četrtek, 12. 2., ob 17.00 in 18.30, Otroški abonma 2008/09 - S pravljicami okoli sveta, Mini teater Ljubljana in ZKD Grosuplje: Jacob in Wilhelm Grimm, v prir. Mareka Bečke: MIZICA, POGRNI SE, lutkovna predstava, režija: Marek Bečka, igrata: Jose in Aljaž Jovanovič / alt. Rok Kunaver, tudi za izven (ob 18.30)!Izaradi bolezni v ansamblu sprememba predstave! 11 petek, 13. 2., ob 19.30, Gustav film Ljubljana, ZKD Grosuplje na valentinovo: Matevž Luzar: ONA+ON (komedija z recepti za zakonsko življenje), režija: Matevž Luzar, igrata: Pia Zemljič, Primož Pernat, za izven sobota, 14. 2., kino ob 17.00, ZKD Grosuplje; ZGODBE ZA LAHKO NOČ, mladinski pustolovski petek, 20. 2., DAN SLOVENSKEGA FILMA, Slovenski filmski arhiv pri ARS in ZKD Grosuplje: matineja ob 9.30: MAJA IN VESOLJČEK; zaključeno matineja ob 11.30: RDEČI BOOGI ALI KAJ TI JE, DEKLICA?, režija: Karpo Godina 1982, fotografija: Vilko Filač, zaključeno celovečerni igrani film ob 19.30: BUTNSKALA - Franci Slak, za izven nedelja, 22. 2., ob 17.00, Gledališče sv. Mihael Grosuplje: Fran Saleški Finžgar: VERIGA (ljudska igra) Režija: Petra Bregar Mohar, igrajo: Matija Bregar, Katja Potokar, Metod Hribar, Štefka Zaviršek, David Adamič, Martin Oblak, Beno Kirm, Mojca Malovrh, Gašper Kozlevčar, Slavka Potokar, Robert Ribič, Anton Lampret, Marjan Adamič, Janez Potokar. sobota, 21. 2., kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; PREBERI IN ZAZGI, komična kriminalka petek, 27. 2., ob 19.30, plesna in glasbena skupina KD Smila Grosuplje, ZKD Grosuplje: plesno glasbeni projekt po motivih iz pravljice: PIKTORIJA VIKTORIJA, koreografija: Anja Gluvic, glasba: Rudi Javornik, Luka Gluvic, plešeta: Anja Gluvic, Johanna Gora Čuk Kosmač, glasbo izvajajo: Rudi Javornik, Luka Puš, Luka Gluvic; za izven sobota, 28. 2., kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; AVSTRALIJA, zgodovinska ljubezenska romanca * Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. Slovenski literarni drobci 1. Glasi se takole: »Čuj, turško rumeno zlato, plačilo bogato ti bo!« Poskušajte ugotoviti, kdo je zložil te besede, v katerem literarnem delu so zapisane in komu so bile namenjene. Bo šlo? Seveda bo šlo! 2. Noč trudna molči, nezamudna beži, čez mestni ... Tehle sedem besed lahko izzove vsaj toliko vprašanj in odgovorov nanje: Poglejmo si jih nekaj: naslov dela, kdo je to zložil, kje je književnik zaznal ta prizor, kdo beži čez mestni trg, kakšno značilnost ima bežeči? Poskusite najti odgovore, če vas je volja! kultura Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 bilo je Veseli december 2008 z Gledališčem Hiška sobota, 13. december 2008, premiera, Gledališče Hiška, KD Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje Frane Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA, vedno z njo nas je obiskal tudi dobri stari DEDEK MRAZ. Letošnja predstava je bila spet uspešna. Igralska ekipa, ki je v večini pomlajena, je dobro opravila svojo nalogo. Če mentor igralce zna pravilno usmerjati, je lahko tudi premiera prijetna in z manj napetih živcev; ja tisto pričakovanje izpolnitve malih umetnikov pred živo publiko pa je neustavljivo močno in ostaja. Včasih tudi z nekaj treme. Vendar bi lahko rekli, da je skoraj ni bilo. Igralci so igrali suvereno. Z dobrimi, talentiranimi poudarki. Zdi se, da jih je nekaj dodala tudi izvrstna maska, ki jim jo je oblikovala Gabrijela Fleischman, ki je tako rekoč postala že naša hišna sodelavka in maskerka. Neverjetno, kako lahko podoba in videz tistim, ki še niso vedeli, kako in kam, pomaga. Prav tako kot kostum. In po premieri je bilo veselje nad uspehom in spet pričakovanje, kako bo naslednji dan. Igralci in celotna ekipa, ki je bila vpletena v produkcijo, je bila zelo delavna. Med njimi smo tudi mi, iz ZKD Grosuplje, ki tu sodelujemo kot producenti, organizatorji. Moram reči, da je bil četrtek najtežji dan. Igrati vsak dan, sedem predstav zapored, res ni kar tako. Pa vendar smo že v petek ugotovili, da se nam moči vračajo in da bolezni vsekakor ne bo več! Prijetno doživetje je bila vsaka predstava posebej tudi zato, ker je vedno mednje prišel dedek Mraz, ki jim je ob zadnji predstavi prinesel tudi darilo: knjižico Biba in vstopnico za ogled Pike v Mladinskem gledališču v Ljubljani, 4. februarja letos. S predstavo pa še niso zaključili. Spet jo prebujajo v februarju za šolarje in potem v marcu, ko bodo sodelovali na srečanju otroških gledališč, ki ga organizira JSKD OI Ivančna Gorica. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura sobota, 27. 12. 2008 ob 19.00, Športna dvorana Brinje Gala novoletni operni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in solisti, tudi baletnimi ter plesno baletno skupino teGIBlo pod vodstvom mentorice Špele Repar Za kratek povzetek gala novoletnega pisanja oz. veselo decembrskega pisanja 2008 služba ZKD Grosuplje dodaja tole. Z Goranom Bogdanovskim smo si v pripravah na novoletni koncert, ki je združeval sedemdeset glasbenikov RTV simfoničnega orkestra, šest solistk in skoraj štirideset mladih punčk, ki si želijo postati balerine in zaenkrat osnove pridobivajo v KD Teater Grosuplje (plesno baletna skupina TeGIBlo), ogledovali dvorano Brinje. V dvorani Brinje, ki je bila dvakrat pregrajena, so bile dejavne tri skupine. Po ogledu te dvorane smo šli na vaje, ki so jih zaradi zasedenosti Kulturnega doma Grosuplje imele deklice v baletni dvorani PILREMAG-a. Naše in Goranovo opažanje je bilo popolnoma isto: kamor smo prišli in kjer smo bili, je vrvelo od pridne mladeži, ki je vadila ali nastopala. Prav tako je bilo v baletni dvorani, in ko smo se vrnili v Kulturni dom Grosuplje, ni bilo nič drugače. Najprej so nas zunaj pozdravili inštrumenti, katerih zvoki prebijajo stene stare stavbe glasbene šole. V Kulturnem domu pa je bilo slišati zmeren vrvež petindvajset mladih igralcev, ki so se pripravljali v gledališki maski za nastop v predstavi Zvezdica Zaspanka. Torej naše mesto popoldan res živi in z dejavnostjo v popoldanskih urah zapolni prav vse boljše opremljene in nove, kot tudi stare in že utrujene ustanove. Upam, da je še nekaj tistih, ki to opazijo in obvezno med njimi tudi tisti, ki odločajo o prihodnjem razvoju mesta. četrtek, 8. 1. 2009, ob 17.00 (zaključeno),ob 18.30 tudi za izven, Otroški abonma 2008/ 09 - S pravljicami okoli sveta, Lutkovno gledališče Maribor in ZKD Grosuplje Waldemar Bonsels: ČEBELICA MAJA, lutkovna predstava «tu1 ... I ; m \ C V letošnjem abonmaju je rdeča nit pravljica, ki nam vsakič znova pričara drugačen svet. Zdaj smo videli popolnoma tri različne lutkovne predstave, z različnim načinom animacije lutk. Zadnja pa je bila zaradi glavne junakinje, vsem dobro poznane čebelice Maje, očitno nekoliko bližje našim malčkom. Čeprav so bile lutke manjše, smo zaradi dobre tehnične ekipe LGL iz Maribora, ki je precizno osvetlila dogajanje na odru, opazili vsak najmanjši gib lutk. Prijetna zgodba popotovanja male čebelice Maje, ki je seveda malo drugačna od drugih čebelic, je bila popestrena z veliko glasbe. Naši »abonmajčki« so bili videti zadovoljni, ko jim je pomlajena mariborska ekipa animatorjev lutke predstavila na rampi odra, pred lutkovnim paravanom ob koncu predstave. Med njimi smo opazili, da so aktualni ustvarjalci pritegnili tudi nekaj starejših otrok, ki so z velikim zanimanjem spremljali, kako delujejo lutke javajke. INFO ZKD Grosuplje sobota, 10. 1. 2009, ob 20.00 v Studiu 14 RTV Slovenija v Ljubljani Big band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra z vibrafonistoma svetovnega slovesa V prejšnji številki Odmevov ste lahko brali, da so člani Big banda Grosuplje praznovali 10. obletnico svojega delovanja z odličnim koncertom, ki je potekal v Kulturnem domu Grosuplje. To je bil uvod v niz dogodkov, s katerim bodo člani jazz orkestra v sezoni 2008/2009 zaznamovali svoj jubilej. Naslednji velik dogodek je bil v soboto, 10. januarja, ko je Big band s skoraj dvournim koncertom nastopil v osrčju ustvarjanja jazzovske glasbe v Sloveniji, v Studiu 14 RTV Slovenija. Člani Big banda so že večkrat v svoji preteklosti izvajali programsko konceptualne koncerte (spomnimo se npr. koncertov z glasbo Counta Basieja ali Franka Sinatre), tokrat pa so priredili večer glasbe jazz orkestra z vibrafonisti. Skupaj z orkestrom pod vodstvom dirigenta Igorja Lundra so nastopili glasbeniki treh različnih starostnih generacij: Boško Petrovič s Hrvaške, Vid Jamnik iz Slovenije ter Arthur Lipner iz Združenih držav Amerike. Naj glasbene goste na kratko predstavim. Vibrafonist, skladatelj, vodja različnih zasedb, producent in promotor Boško Petrovič je bil rojen leta 1935 v Bjelovarju. Najprej se je začel učiti igranja na violino, kasneje pa je zaradi navdušenja nad jazzom presedlal na harmoniko in bobne. Dokončno se je našel na vibrafonu in kot odličen vibrafonist zaslovel po svetu. Kritiki so njegovo glasbeno ustvarjanje, prepleteno z elementi balkanskih ljudskih glasbenih vzorcev, že na začetku 60-ih let 20. stol. (torej veliko pred modno poplavo etno-jazz zasedb) označili za "balkan jazz". Bil je vodja različnih hrvaških kot tudi mednarodnih zased: Zagrebački jazz kvintet, B.P. Convention, B.P. Convention Big band, kultura Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > B.P. Club AH Stars, Boško Petrovič trio idr. Za svoje delo je prejel več različnih priznanj, med drugim tudi nagrado "Porin" za življenjsko delo. Z Big bandom Grosuplje je že nekajkrat sodeloval in člani orkestra si njegovo prisotnost in sodelovanje štejejo v veliko čast in zadovoljstvo. Vid Jamnik je mladi 15-letni vibrafonist s Koroške. Je učenec Boška Petroviča, kljub mladosti je nastopal že s številnimi jazz zasedbami (Boško Petrovič trio, zasedbe Georgiea Famea, Davida Gazarova, Howarda Curtisa, Duška Gojkoviča in Roba Bargada), sedaj pa študira na oddelku za jazz na Glasbenem konzervatoriju v Celovcu (Avstrija). Arthur Lipner se je uveljavil kot eden vodilnih »vibes and marimba voices« današnjega časa v svetovnem merilu. Glasbeni kritiki ga označujejo kot moža z izjemno kreativnostjo in globino ter ga primerjajo z velikani jazza, kot sta Art Tatum in Oscar Peterson. Na številnih jazz portalih zasledimo celo mnenje, da je eden redkih izbrancev, »ki bo prenesel sporočilo jazz glasbe v 21. stoletje«. Arthur Lipner vsako leto prepotuje dobršen del sveta, saj je na turnejah po Avstraliji, Novi Zelandiji, Evropi, Braziliji, Japonski, Mehiki, Maroku, Maleziji itd. K nam je prispel iz Bjelovarja, kjer je nastopil na mednarodnem festivalu vibrafonistov, vse pa nas je navdušil s svojim izjemnim talentom in osebnostjo, ki je bila sicer ameriško kritična, a odprta za novo in dobro. Več o njem lahko preberete na spletni strani http://www.arthurlipner.com/. Člani Big banda so z glasbenimi gosti pred polno dvorano poslušalcev predstavili aranžmaje Boba Mintzerja, Ricka Stizla, Lojzeta Kranjčana in Igorja Lundra. Koncert je odlično uspel, shranjen pa je tako v avdio kot v video obliki. Člani orkestra ustvarjajo naprej, že sedaj pa vas vabijo na naslednja dva velika dogodka: na koncert skupaj z Elektrik Jazz Quartetom, ki bo 27. aprila 2009 na Spodnji Slivnici, ter na koncert z HGM Big bandom (Hrvatske glasbene mladine), ki bo 2. maja 2009 v Grosupljem. Andrej Štrus Dogaja Zaključujemo leto 2008 Spoštovani obiskovalci naše kulturne hiše, dolžni smo vas obvestiti, da vas s programom v februarju 2009 vabimo na dogodke, ki ste jih lani najbolj intenzivno obiskovali. Ugibate? Ne veste, kaj bo to? Očitno vam je komedija oz. gledališče najbolj pri srcu. Trudimo se tudi s koncertnimi dogodki, pa je obisk bolj tako tako. Zdaj bomo skupaj z GŠ Grosuplje poizkušali na koncerte privabiti tudi učence glasbene šole. Mogoče nam bo uspelo. Če pa imamo komedijo, dobivamo že klice, ko se razburjate na nas, da naj kart ne delimo po domače. To bolj težko počnemo, ko gredo vstopnice za »Duohtarja« kot vroče žemljice. Prodamo jih res v hipu. Torej večkrat spremljajte naša obvestila, da potem ne bo vroče krvi. »Duohtar« pa še pride. Po vsej verjetnosti že v marcu 2009. Kot lani, vas bomo ob koncu meseca povabili na dan slovenskega kina. Šolam bomo ponudili predstave iz slovenske produkcije, upamo, da se bodo na ponudbo odzvale. Vam pa v večernem programu ponujamo pravo legendo slovenskega kulta. Vstopnine ne bo! Sicer pa zbiramo podatke o produkciji društev, o obisku, o izobraževanju. Številke so že skoraj jasne, samo še urediti jih moramo. Leto je bilo poslovno uspešno. Zdaj pa so pred nami nove statistike, novi razpisi za novo pridobivanje sredstev tudi iz drugih, ne samo občinskih sredstev. Statistiko vam bomo posredovali v naslednji številki Odmevov. Napovedujemo Četrtek, 5. 2., ob 19.30, Rozinteater, Ljubljana, ZKD Grosuplje Andrej Rozman - Roza: NAJEMNINA ali WE ARE THE NATION ON THE BEST LOCATION (komedija). O predstavi in igralski zasedbi: Komedija z glasbenimi vložki »Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location«» govori o srečanju starejšega najemnika denacionaliziranega stanovanja z novo lastnico, v tujini rojeno in vzgojeno dinamično mladenko. V predstavi, ki se ukvarja z razmerjem med nacionalnim in globalnim, igrata avtor in režiser Andrej Rozman Roza kot Mirko in Mirel Knez kot Friede. Gre za zadnjo v nizu štirih predstav Rozinteatra*, ki se kritično, komično in pikro ukvarjajo z odnosom Slovencev do kulture in jezika. Pri postavitvi so sodelovali še Sebastjan Starič, ki je skrbel za gib, Goran Završnik, ki je ustvaril glasbene efekte, Meta Sever kot kostumografinja in Matjaž Štirn kot oblikovalec luči in zvočni tehnik. Kot je pri Rozinteatru* že v navadi, je tudi za to predstavo plakat oblikoval Radovan Jenko. »Najemnina« je nastala iz želje po iskanju komičnih plati soočenja jezikovno zavednega posameznika s kruto globalizacijsko stvarnostjo. Zgodba se razvije iz najemodajalsko-najemojemalskega srečanja dveh potomcev med drugo svetovno vojno sprtih strani, ob katerem pa se nekdanja nasprotja hitro pokažejo kot nekaj zelo zanemarljivega v primerjavi s stiskami, ki nam jih povzroča resničnost današnjega sveta. Drug problem, ki se ga loteva predstava, je vse bolj absolutna vladavina angleščine. Vprašanje, ki ga predstava zastavlja, je, ali nas bo, če nas bo, pobralo zaradi moči angleščine ali zaradi naše lastne omejenosti, nesproščenosti in nekreativnosti? S čim lahko razveseljujemo v svojem jeziku sebe in razsvetljujemo druge, če želimo postati svetilnik sveta? In ko postanemo svetilnik - ali smo pripravljeni na prihod tistih, ki jih bo naša luč privabila nase? Predstava je brez dvoma preizkus slovenske sposobnosti za samoironijo in je označena kot »komedija!« - komedija s klicajem ali »komedija pod mus«. To je bil pogoj, da smo se tematike sploh lotili. Če bi hoteli iz nje narediti tragedijo, nam namreč ne bi bilo treba delati predstave, saj je tragedij na ta račun že v življenju dovolj. Igralska zasedba in Rozinteater*: Rozinteater* je bil ustanovljen marca 2003, in sicer kot najmanjše možno gledališče, ki ne more ne razpasti ne propasti, ampak se lahko le naveliča ali umre. Uprizarja lastne predstave v čim manjših zasedbah. Trenutno ima na repertoarju štiri predstave: »Kabarete Simplozij« (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*); »Obisk - od monodrame do cestnega spektakla« (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004); »Skopuh -najbolj skopa izvedba« (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) in seveda »Najemnina - We Are The Nation On The Best Location« (Rozinteater* 2007), ki je pravkar zelo dobro zaživela in bila uvrščena v spremljevalni program Boršnikovega srečanja 2008. Mirel Knez se je šolala na srednji dramski šoli na Švedskem in diplomirala na Danskem. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura Njena starša, Slovenca, sta leta 1964 zamenjala dom na Primorskem za novega na Švedskem. Mirel se jima je rodila leta 1972. Igralka je do sedaj odigrala približno trideset vlog v skandinavskih in ostalih evropskih gledališčih. Od leta 2004 živi v Ljubljani in predstava Andreja Rozmana Roze bo njena sedma, uprizorjena v slovenskem gledališču. Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik in igralec, rojen leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Leta 1978 je pustil študij slovenistike, s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Med leti 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega Gledališča Ane Monro in začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Lani spomladi je Prešernovo gledališče iz Kranja v režiji Matjaža Pograjca uprizorilo njegov prevod filmsko znanega muzikala »Moje pesmi, moje sanje«, avgusta pa je bil v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor in Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta v režiji Vita Tauferja uprizorjen njegov prevod Shakespearjevega Viharja (v njem je igrala tudi članica Gledališča GGNeNi Maša Tiselj), medtem ko se ljubljanska Drama pripravlja na izvedbo opere o Neronu, ki jo je napisal skupaj z Davorjem Božičem. S svojimi pesmimi za otroke pogosto nastopa na šolah na prireditvah za zaključek Bralne značke, 23. maja 2008 pa jih je predstavil tudi v Bruslju, ob proslavi 20-letnice Evropske šole. Leta 2005 je prejel Ježkovo nagrado. Četrtek, 5. 2., do 14. 2., v avli Kulturnega doma Grosuplje gostuje Zavod za kiparstvo Ljubljana s kiparjem Zoranom Srdicem Janežičem in njegovo razstavo pod imenom Tomislav Vrečar: Opazujem prijatelja, kako zjutraj z mačkom se igra (2008). Predstavo v prepoznavnem in neponovljivem stilu avtorja ali po njej pa bo primerno nadgradila razstava, ki gostuje pri nas v okviru sodelovanja z Zavodom za kiparstvo Ljubljana. S skulpturami in skicami se nam bo predstavil akademski kipar Zoran Srdic Janežič. Razstava nosi nenavadno ime »Tomislav Vrečar: Opazujem prijatelja, kako zjutraj z mačkom se igra«. Prvič je bila predstavljena publiki v letu 2008. Izhodišče projekta je bila umetniška knjiga skic. Vsebovala je 40 risb. Naslov zanjo je napisal poznan slovenski pesnik mlajše generacije Tomislav Vrečar, oz. je naslov knjige kar verz Vrečarjeve pesmi. Knjiga naj bi delovala kot prijetno presenečenje za bralca, saj je ta pred odprtjem knjigice prepričan, da gre za novo pesniško zbirko Tomislava Vrečarja; vse pa se spremeni, ko bralec odpre knjigo in vidi, da v njej ni pesmi. V njej so samo skice nečesa, čemur bi lahko pogojno rekli, da je maček. Izdanih je bilo nekaj preko 40 knjižnih miniatur. Celoten projekt vsebuje še 20 skulptur mačk, ki jih je po skicah oblikoval avtor sam, zašila pa jih je Maja Peterlin. Skulpture so bile uporabljene v stop motion animaciji s pomočjo animatorja Mateja Lavrenčiča (ZAP studio), glasbo zanjo pa je napisal Borut Savski. V avli Kulturnega doma si boste ogledali zanimivo kombinacijo skic in skulptur, seveda v takem številu, kot nam ga ponuja mali galerijski prostor. Umetnik si bo skupaj za nami ogledal predstavo Rozinteatra*. Oba skupaj gosti Zveza kulturnih društev Grosuplje ob praznovanju kulturnega praznika v letu 2009, ki ga bomo praznovali pravzaprav kar cel februar. Sobota, 7. 2., ob 17. uri, ZKD Grosuplje in društva OSREDNJE PRAZNOVANJE 8. FEBRUARJA, KULTURNEGA PRAZNIKA, Koncept, ki ga za praznovanje sestavljamo, bo presenečenje. Nekaj podrobnosti pa vam vseeno lahko izdamo, zato da boste tudi vi z nami. Saj veste, da je umetnost izpolnjena s publiko, gledalci oz. poslušalci na drugi strani. Prešeren je pač nekoliko »zašel« sem pa tja, ker je bilo teh na drugi strani nekako premalo. Medse vabimo torej vse, ki ste poznavalci Prešernove poezije in tudi njegove življenjske poti. Vabimo vse, ki jih zanima, kako društva oz. njihove skupine in šolarji gradijo in razumejo lokalno kulturo. Vabljeni torej vsi, da prešerno nazdravimo z vsemi poetovimi najboljšimi željami svetu in naši kulturi v letu 2009! Nedelja, 8. 2., ob 11. uri, Kopanj, TRETJI POHOD PO PREŠERNOVI POTI in KULTURNA PRIREDITEV NA KOPANJU; UTŽO Grosuplje, KD Račna, ZKD Grosuplje: ob 8.30 start izpred Kulturnega doma Grosuplje, ob 8.00 izpred Jakličevega doma v Vidmu. Lansko leto smo hodili drugič. Na cilju nas je bilo skoraj enkrat več kot prvič. In ker gre v tretjič rado ... preko Radenskega polja gremo torej na osamelec, kjer sta se srečala izjemen učitelj in še boljši učenec: mali Prešeren in njegov prastric, najmlajši brat njegove stare mame, župnik Jožef. Kopanj, ravno pravi griček med ravnino kraškega polja, je prav prijeten gostitelj. Tudi zaradi članov KD »France Prešeren« Račna, ki so vedno pozorni gostitelji. Pa kakšno Prešernovo vzemite s seboj na pot, priporoča predsednica društva UTŽO Grosuplje, Andreja Smolič, soorganizatorka pohoda. Pa ne bomo hodili samo iz grosupeljske strani na Kopanj; ob 8. uri zjutraj bo start tudi izpred Jakličevega doma za pohodnike iz dobrepoljske strani. Četrtek, 12. 2., ob 17, in 18.30. uri, Otroški abonma 2008/09 - S pravljicami okoli sveta, Mini teater Ljubljana in ZKD Grosuplje. Jacob in Wilhelm Grimm, v prir. Mareka Bečke: MIZICA, POGRNI SE, igrana - lutkovna predstava. Mizica, pogrni se bratov Jacoba in Wilhelma Grimma velja za eno najlepših in najbolj priljubljenih pravljic na svetu. V predmestju je nekoč stala hiša, v kateri so živeli očka, sin Miha in koza, ki je vedno lagala. Miha, ki je bil zaljubljen v Marjetko, si je nekega dne prislužil čarodejno mizico, zlato ovco in gorjačo, ki kaznuje tatove in lažnivce ... V letu 2005 je Marek Bečka v Mini teatru prvič zrežiral igrano-lutkovno predstavo Obuti maček. Ponovno smo v goste povabili priznanega češkega režiserja in igralca ter mu ponudili v režijo eno najlepših in najbolj priljubljenih pravljic na svetu Mizica, pogrni se. Marek Bečka, rojen leta 1964 v Plsenu, je v svoji bogati gledališki karieri (diplomiral je na Gledališki akademiji v Pragi - DAMU) kot igralec igral v gledališču DRAK, Hradec Kralowe, in kasneje kot svobodni umetnik pripravil številne ulične predstave in lutkovne predstave za najmlajše. Leta 1991 je ustanovil gledališče Bouchty a loutky (Buhtli in lutke), v katerem je v zadnjih trinajstih letih ustvaril več kot 25 predstav; nekatere od njih pozna > kultura Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 > tudi slovenska publika, saj so jo navduševale na več mednarodnih festivalih LUTKE, Mini poletje, Lutkovni pristan v Mariboru ter Primorski poletni festival. Marek Bečka je docent na praški gledališki akademiji DAMU, pod njegovim mentorstvom je v Pragi med drugimi študiral izjemen slovenski lutkar Matija Solce. Marek Bečka sodeluje tudi z drugimi gledališči na Češkem, tokratna režija v Mini teatru pa je bila njegova druga režija v Sloveniji in tujini nasploh (sicer je vodil že več delavnic s poklicnimi in ljubiteljskimi lutkarji od Češke do Hongkonga). Projekt Mizica, pogrni se, ki je namenjen najmlajšemu občinstvu, je del tiste ustvarjalne usmeritve Mini teatra, ki znane literarne predloge jemlje kot podlago za raziskovalne lutkovne predstave in tega medija nasploh. Podobno je bila recimo pri Srečnem kraljeviču Oscarja Wilda in Luisa Zornoze Boya. Predstava je bila premierno izvajana 27. januarja 2008. Na internetni strani Mini teatra lahko beremo, da ustvarjalci pričakujejo, da bo predstava lutkovna uspešnica, saj bosta tako Marek Bečka, ki bo kot režiser prispeval svojo izvirno, samosvojo in zanj prepoznavno režijo, kot tudi mladi glasbenik Jose s svojo energično sodobno glasbo z v živo izvajanimi songi, ustvarila nepozabno predstavo. Prvič pa je poleg Josa v predstavi nastopil mladi diplomant AGRFT Aljaž Jovanovič. Festivali, kjer je gostovala predstava, in nagrade potrjujejo pričakovanja. Mizica, pogrni se je torej sodelovala na: festivalih 'Goričke večeri', Velika Gorica, Zagreb, Hrvaška, junij 2008; 'Ljeto u Dubravi', Dubrava, Hrvaška, julij 2008; '8. festival pučkog teatra Omišalj', otok Krk, Hrvaška, julij 2008 - nagrada za najboljšo predstavo po izboru občinstva; Poletni lutkovni pristan, Maribor, avgust 2008 - nagrada strokovne komisije za najboljšo animacijo! Še enkrat izkaznica ustvarjalcev predstave: priredba in režija: Marek Bečka, glasba: Jose, likovna zasnova: Robert Smolik, lektura: Mateja Dermelj, oblikovanje luči in zvoka: Nace Hočevar in Tomaž Grubelnik. Animatorja lutk in izvajalca songov sta Jose in Aljaž Jovanovič / alt. Rok Kunaver. Igrano- lutkovna predstava je primerna za otroke, starejše od 3 let. Lepo povabljeni že na četrto (predzadnjo] predstavo Otroškega abonmaja ZKD Grosuplje! Žal smo morali zaradi bolezni enega od igralcev dogovorjeno predstavo PRAVLJICA O CARJU SALTANU zamenjati z zgoraj opisano. Petek, 13. 2. ob 19,30, Gustav film Ljubljana, ZKD Grosuplje na valentinovo Matevž Luzar: ONA+ON (komedija z recepti za zakonsko življenje). Ona + on je igra o Petri in Petru - zakoncih, ki poskušata živeti zakonsko življenje. Komedija, ki ji ta hip ni para! Vse se začne nekega dne, ko Petra vidi svojega moža z žensko. Namesto praznovanja desete obletnice poroke nastane "pekel" v hiši. Petra se odloči, da mu bo dala "lekcijo". In tako Peter, nič hudega sluteč, pride domov. Petra ga pričaka in njuna komedija zmešnjav in pripetij se začne. Ona + on je tretja komedija Gustav filma o medsebojnih odnosih in je nadaljevanje prejšnjih predstav. Prvi je bil Jamski človek, ki je predstavil moški pogled na odnose. Nato Kolumbovo jajce - ženski pogled. Sedaj pa Ona+on preizkusi njuno teorijo v praksi. In kmalu se vidi, da je teorija drugačna od prakse. V programu prireditev ZKD Grosuplje v letu 2008 ste gledalci dvakrat napolnili dvorano bo gostovanju Jamskega človeka z izvrstnim Urošem Furstom. Na valentinovo pa se spodobi, da spremljamo zgodbo obeh - moškega in ženske. Samo še nekaj besed o ustvarjalcih, ki bodo ta večer z nami. Pia Zemljič je trenutno v prvi vrsti mamica Vorancu in Francetu, sicer pa je stalna članica SMG Drama Maribor. Leta 1997 je vpisala študij dramske igre na AGRFT in ga leta 2001 zaključila z diplomo. Deluje torej na področju gledališča, televizije in filma. Vsi, ki ste gledali najbolj gledani slovenski film Petelinji zajtrk, ste jo lahko občudovali v vlogi fatalne Bronje. Primož Pirnat je igralec, ki je dejaven v gledališču in na filmu. Član igralskega ansambla v SNG Nova Gorica je že od leta 1997; za vlogi Sganarella v uprizoritvi Don Juan ali Kamnita gostija v tem gledališču je dobitnik priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije leta 2004. Režiserja in avtorja Matevža Luzarja citiram iz njegovega bloga: »Kaj bi storili, če bi prišlo na vaš elektronski naslov sporočilo oziroma čestitka za nominacijo za oskarja? ... No, mene je zadela kap. Dobil sem namreč takšno sporočilo.« To se mu je zgodilo 30. aprila 2008, potem ko je izvedel, da je njegov diplomski film Vučko (2007) eden od petih nominirancev za prestižnega študentskega oskarja. Pred njim je v Sloveniji podoben podvig uspel le Alešu Verbiču leta 1988 za film Nekoč je bilo. Če je v prvem hipu Matevža zadela kap, so ga v naslednjem odkrili slovenski mediji, ki so se seveda ob besedi oskar morali zdrzniti. Dejstvo pa je, da bi se morali že veliko prej. Matevž je namreč svoj izvrstni grenko-sladki kratki film o osamljenem upokojencu, ki na vse pretege išče sogovornika in ga najde v dveh golobradih mormonih, s katerima nazdravi s pelinkovcem in prepeva o lepotah Slovenije, predstavil že v začetku marca. Pred tem je Matevžev prvi igrani film Prezgodaj dva metra spodaj (2006], črnokomično pripoved o napačni novici o umirajočem očetu, ki iz tujine pripelje domov robustnega sina z željo, da bi po hitrem postopku pokopal očeta in pobral svojo dediščino, prepotoval ves svet in med kopico mednarodnih nagrad osvojil tudi glavni nagradi na festivalih v Munchnu in todzu, dveh izmed največjih in najprestižnejših študentskih tekmovanj, katerih konkurenca in tradicija nedvomno dosegata ali celo presegata študentskega oskarja. Matevževa pot do rdečih hollywoodskih preprog pa ni bila ravno tako lahka, kot se morda zdi. V prvem poskusu se mu ni uspelo vpisati na AGRFT in je zato dve leti posvetil študiju teologije. A Matevž in Akademija sta kasneje povsem poravnala račune, saj je kar štirikrat zmagal na anonimnem Grossmanovem scenarističnem natečaju v organizaciji AGRFT in bil leta 2003 tudi sprejet na študij filmske in televizijske režije. Življenje po oskarju bi moralo Matevžu prinesti nove izzive tako na scenarističnem kot na režijskem področju. O svojih bodočih režijskih korakih Matevž govori z rahlo zadržanostjo, a ne skriva, da se mu v prihodnosti obetajo resnejši projekti. Tega pa bi se morali poleg njega veseliti tudi vsi ljubitelji dobrih filmov. Zadetek v polno, če še ne veste, kam za valentinovo! januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi 51 Petek, 20. 2., DAN SLOVENSKEGA FILMA, Slovenski filmski arhiv pri ARS in ZKD Grosuplje, matineja ob 9.30 MAJA IN VESOLJČEK; zaključeno, matineja ob 11.30 RDEČI BOOGI ALI KAJ TI JE, DEKLICA? (1982), režija: Karpo Godina, fotografija: Vilko Filač; zaključeno, celovečerni igrani film ob 19.30 BUTNSKALA (1985)-Franci Slak; za izven. Lani smo začeli v mesecu kulture s sodelovanjem s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu R Slovenije. Ker imamo vse pogoje, smo se odločili, da sodelovanje nadaljujemo. Pri tem ne gre pozabiti, da nam za promocijo slovenske produkcije Slovenski filmski arhiv kopije ponudi brezplačno. Tako ste, spoštovani obiskovalci, tudi vi prikrajšani za plačilo vstopnic oz. rečeno bolj uradno, vstopnine ni. Pridite na kultno fantastično groteskno komedijo, ki še zdaj ni zgubila svojega »žmohta«. Zgodba: Mladi Ervin neke deževne noči sreča Profesorja, trikratnega doktorja znanosti, ki ga zaupno povabi med Butnglavce. Butnglavci se z glavami zaletavajo ob skale, ob tem pa se jim prikazujejo stekle lisice, ki naj bi ogrožale svet. Po hudem boju nenavadna družba s Profesorjem na čelu prevzame oblast v državi, vendar ne ve, kaj bi z njo ... tudi njihova Eminenca, ki je medtem enkrat že spremenil podobo, v svoji tretji inkarnaciji odleti v vesolje. Zakaj - ker je svet za njegovo ideologijo postal premajhen. Oblast Butnglavcev se spreminja v totalitarističen režim, kar povzroči razpad skupine. Na koncu mladi Ervin izgubljeno tava med železniškimi tiri ... Še ustvarjalci filma: režija: Franci Slak, scenarij: Emil Filipčič, igrajo: Emil Filipčič, Marko Derganc, Janez Hočevar, Majolka Šuklje ... Zlati nagradi Metod Badjura z diplomo sta za ta film prejela danes že oba pokojna filmska ustvarjalca - Franci Slak za režijo, Vilko Filač za fotografijo. O 94-minut dolgem filmu je žirija (Majda Knap, Žaro Tušar, Jane Kavčič) takole zapisala: »Film vnaša v slovensko kinematografijo satirično groteskne elemente in jih z živim filmskim jezikom profesionalno oblikuje. Franciju Slaku je uspelo z izredno ubrano ekipo tako izvajalcev kakor nenavadno ubranim igralskim ansamblom uresničiti na videz neizvedljivo parabolo.« Info ZKD Grosuplje Nedelja, 22. 2., ob 17. uri, Gledališče sv. Mihael Grosuplje Fran Saleški Finžgar: VERIGA (ljudska igra) Letos se Vam želi predstaviti nova grosupeljska gledališka skupina, imenovana Gledališče sv. Mihaela Grosuplje. Skupino sestavljamo ljubitelji gledališke umetnosti, ki smo se že preizkušali v priložnostnih gledaliških predstavitvah. Sedaj pa sta nas izziv odra in želja po oživitvi slovenske ljudske igre združila v gledališko skupino, ki je organizirana v okviru Bratovščine odraslih katoliških skavtov in skavtinj Grosuplje. Za našo prvo predstavo smo izbrali Finžgarjevo Verigo. To dramsko delo ustreza naši programski usmeritvi, sporočilo pa je aktualno tudi za današnji čas. Kakor rojak Prešeren je tudi Finžgar moško vnet za čast dežele. Finžgarjeve igre so postale zaradi priljubljenosti prave ljudske igre. V Verigi gre za gruntarski prav in pravdarstvo za vsako ceno. Gre za strast, ki je hujša od pohlepa, ki je slepa, razdiralna, strupena. Osnovno sporočilo Verige je svarilo in odgovor zoper zagrizenost in strupenost napuha. Fran Saleški Finžgar je o svojem delu zapisal: »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, rešnih ciljev, do katerih vodi pot Ljubezni.« Metka Krejan Zaviršek, Janče - David Adamič, Primož -Martin Oblak, Marko - Beno Kirm, Liza -Mojca Malovrh, Cene - Gašper Kozlevčar, Alena - Slavka Potokar, Boltežar - Robert Ribič, Drnolec - Anton Lampret, Tomažin -Marjan Adamič, Birič - Janez Potokar. Šepetalka: Tinca Oblak Petek, 27. 2., ob 19.30, plesna in glasbena skupina KD Smila Grosuplje plesno glasbeni projekt po motivih iz pravljice Piktorjeve preobrazbe: PIKTORIJA VIKTORIJA. Plesno glasbena predstava Piktorija Viktorija je nastala po predlogi pravljice Piktorjeve preobrazbe pisatelja Hermana Hesseja. Pripoveduje o iskanju sreče in kako se vse giblje v čarobnem krogu večne preobrazbe. Kako je harmonija dveh ključ do sreče in kako hitro lahko srečo zapravimo zaradi prenaglih odločitev. Piktor je ujet v drevo. V Raju, v drevo življenja. Drevo naj bi bilo moški in ženska, luna in sonce, dan in noč,. Piktor pa je v drevesu sam. Hrepeni po preobrazbi. Začel se je starati in se vse bolj navzema tiste utrujene, resne, klavrne drže, ki jo je videti pri mnogih starih drevesih. Tudi pri konjih, pri pticah, pri ljudeh, pri vseh bitjih vsak dan to opažamo: če nimajo daru za spreminjanje, sčasoma postanejo žalostni in potrti in njihova lepota izgine. Nekega dne pa v Raj zaide mlado dekle ... Koreografija za predstavo je delo plesalke sodobnega plesa Anje Gluvic, ki si je izobrazbo pridobila na umetniški gimnaziji za sodobni ples. V predstavi bo poleg Anje zaplesala tudi Johanna Gora Čuk Kosmač. Avtorsko glasbo za predstavo sta ustvarila Rudi Javornik, ki je zaključil študij saksofona na glasbeni akademiji v Gradcu v Avstriji in Luka Gluvic, ki zaključuje študij likovne pedagogike in deluje tudi na glasbenem področju, kot komponist in izvajalec. Pri izvajanju glasbe se jima bo pridružil še Luka Puš, ki je že vrsto let član Big Banda Grosuplje. Mojster za ton in luč je Miha Puš. Predstava je namenjena vsem, ki uživajo v pravljicah, dobri glasbi in plesnih nastopih; vas vabijo člani KD Smila in ustvarjalci PIKTORIJE! Anja Gluvic Režija: Petra Bregar Mohar Umetniško vodstvo: Metka Krejan Organizacija: Marjan Adami Tehnika: Boštjan Modic, Miha Krejan, Alojz Kastelic, Mitja Gerzina Igralci: Janez - Matija Bregar, Micka - Katja Potokar, Mejač - Metod Hribar, Mina - Štefka 52 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Trije kralji -koledniki Mnoge hiše v naši občini so tudi letos obiskale različne veroučne skupine, oblečene v kolednike - tri kralje in njihovo spremstvo. Na prospektu te dobrodelne misijonske akcije v slovenskem merilu ste lahko prepoznali nekatere obraze naših mladih iz Žalne. Dodana zgoraj priložena otografija pa je bila narejena pred vhodnimi stopnicami na mojem dvorišču, ko je »zagraška skupina Treh kraljev« obiskala našo hišo. Napoved skladovih dogodkov Trikraljevska akcija je letos potekala že petnajstič. Poleg ohranjanja tradicije, duhovnega pomena ter izobraževalnega in vzgojnega namena ima tudi namen zbiranja materialnih/finančih sredstev, ki gredo na primer za gradnjo šol, vrtcev internatov in župnijskih središč v Zambiji, Angoli, Malaviju, Senegalu, Slonokoščeni obali in na Madagaskarju. Jože Miklič FEBRUAR Mladi za mlade z besedo, regijsko srečanje mladih literatov Osrednje Slovenije torek, 10. 2. 2009, ob 18.00, Mestna knjižnica Grosuplje Regijsko srečanje mladih literatov bo v Grosupljem potekalo letos že drugič. S svojimi literarnimi prispevki se bodo predstavili literati z območja Osrednje Slovenije. Kot je že v navadi, bo njihovo ustvarjanje komentiral strokovni selektor. Komentar je pomembno vodilo za vse udeležence pri njihovem nadaljnjem ustvarjanju. Dan plesa, območna revija plesnih skupin četrtek, 19. 2. 2009, Jakličev dom na Vidmu - Dobrepolje Območna revija otroških plesnih skupin se bo letos prvič odvila v Dobrepolju, ker želimo vzpodbuditi mentorje na tem področju, da v prihodnosti oblikujejo vsaj eno plesno skupino. Za otroke in mladostnike je to pomembna možnost za predstavitev vseh vrst plesnih izrazov, ki jih gojijo v okviru šolskih dejavnosti ali v društvih, kot posamezniki ali vodeno v plesnih šolah. Gledališke vizije, območno srečanje mladinskih gledaliških skupin petek, 27. 2. 2009, ob 18.00, Višnja Gora Srečanje mladinskih gledaliških skupin kot selektorski ogled bo na tem področju pripravljeno prvič. Mladinske gledališke skupine so se do sedaj priključevale ali odraslim ali otroškim gledališkim srečanjem. MAREC Območna revija otroških folklornih skupin četrtek, 5. 3. 2009, ob 17.00, Kult. dom Račna Na reviji se predstavijo otroške folklorne skupine iz šol in vrtcev, ki delujejo na področju treh občin. Vsako leto imajo priložnost mlade folklornice in folklorniki, da nastopijo pred občinstvom ter da se njihovi mentorji o nastopu pogovorijo s strokovnim selektorjem. Mala matura po 55 letih Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov - 1. del četrtek, 12. 3. 2009, ob 17.00, avla OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov - 2. del petek, 13. 3. 2009, ob 17.00, Jakličev dom na Vidmu - Dobrepolje Območna revija poteka že tradicionalno v dveh delih. Mlade pevke in pevci predstavijo svoj program, tri do štiri pesmi iz repertoarja. Lahko se predstavijo tudi z instrumentalno spremljavo. Na srečanju pa so posamezne zborovodkinje in zborovodje povabljeni k razgovoru s strokovnim selektorjem, ki pripravi tudi pisno oceno posameznega nastopa. Območno srečanje mladih literatov in novinarjev občine Grosuplje - priloga Vetrnica ponedeljek, 23. marca 2009, ob 9.00, Kulturni dom Grosuplje Srečanje poteka kot izobraževanje mladih osnovnošolcev na literarnem in novinarskem področju. Srečanje je strokovno vodeno, zaključi pa se s prispevki - članki v občinskem glasilu. Tematike, ki si jih mladi zastavijo, bodo letos usmerjene na področje povezovanja ekologije, kulture in umetnosti. Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin 1. in 2. del četrtek, 26., in petek, 27. marec 2009, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje Srečanje je letni prerez in prikaz ustvarjanja na področju gledališke dejavnosti. Otroške gledališke skupine napredujejo v osvajanju odrske prezentacije tudi zaradi vsakoletne možnosti pogovora s strokovnim selektorjem, ki ga območna revija tudi nudi. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica V novembru smo se srečali ob 55. letnici zaključka male mature prve povojne generacije. Žal nismo več mladi in manjkali so nekateri, ki jih je ustavila bolezen. V prijateljstvu in naklonjenosti smo izživeli prijetne trenutke v obujanju spominov z napitnico in obljubo, da se polnoštevilno zberemo v letu 2009, kajti nič hitreje ne teče od let... in prilika zamujena, ne vrne se nobena. Pobudniki: Jože, Lojze in Ema Foto: Tine januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura, mladi upi The Closher (spet) na sceni V Grosupljem sedaj že tretje leto aktivno deluje punck-rock skupina THE CLOSHER. Začetki njihovega delovanja segajo v leto 1985, ko so Andrej, Igor, Robi in Renato začeli preigravati takratne uspešnice in ustvarjati svojo glasbo. Do leta 1990 so nanizali vrsto koncertov po Sloveniji. Zaradi obveznosti do tedanje domovine (odhod v JLA) so prenehali z muziciranjem in svoje inštrumente postavili v kot. Premor je trajal vse do leta 2005, ko so se ponovno zbrali in pričeli z vajami. Da bi dosegli kvalitetnejši zvok svojih avtorskih skladb, so se kadrovsko okrepili. Trenutna zasedba so Grega Lužar (električna kitara), Zlatan Delič (bobni), Igor Mekuč (bas), Andrej Likovič (električna kitara) ter Renato Bedene (vokal). Njihov prvi hit, singel, ki je dobro znan radijskim poslušalcem, je LILI DEJ. Začetni uspeh jim je dal dodatnega poleta in energije. Naporne vaje dvakrat tedensko so obrodile sadove, saj so imeli preko 40 živih nastopov po celi Sloveniji. Ker imajo vsi člani družine, so še posebno hvaležni svojim osmim otrokom, da razumejo njihovo odsotnost in nekatere prespane dopoldneve po napornih nočnih koncertih. V septembru in oktobru so v studio GARBAGE v Ljubljani posneli 12 komadov, ki bodo izšle na njihovi prvi CD plošči letos spomladi. V novembru 2008 so posneli tudi videospot za pesem PEJD Z MANO, ki se predvaja na ČARLI TV in na nekaterih lokalnih televizijah. Vesela druščina petih fantov se v letošnjem letu odpravlja na promocijsko klubsko turnejo svojega izdelka po Sloveniji, nekaj povabil pa so prejeli tudi iz sosednje Avstrije in Hrvaške. Pričetek turneje je predviden za mesec marec v Študentskem klubu GROŠ v Grosupljem. Božično-novoletna prireditev na Podružnični šoli Št.Jurij V četrtek, 17. decembra, smo poskušali malo »zaustaviti« čas in uspelo nam je. In to dobro. Učenca Kaja in Žiga sta nas skozi prireditev popeljala z božično zgodbo Ustavi čas. Prednost so tokrat imeli najmlajši, tako so naše druženje začeli otroci iz vrtca Kosobrin, ki so zapeli in zaplesali. Predstavili so se tudi učenci Podružnične šole Št. Jurij. Vsaka učiteljica je za svoj razred pripravila nastop, s katerim so učenci potem navdušili na prireditvi. Z nastopom so četrtek popestrili še učenci - člani dramskega krožka, otroškega pevskega zbora in folklornega krožka. Učenci Ana, Nik in Petra so nastopili z glasbili, na katere igrajo v glasbeni šoli. Čas smo »zaustavili« tako, da smo se umirili, sprostili, pozabili na obveznosti, ki jih imamo. Predvsem smo uživali in z veseljem gledali naše učence, otroke, vnuke, bratce, sestrice, nečake, ki so za nas pripravili 12 zanimivih nastopov. Kadar je luštno, pa gre čas še posebej hitro in tako je tudi naša ura druženja minila, kot bi mignil. Učenci in učiteljice Podružnične šole Št. Jurij se zahvaljujemo gospodu Gerlu za ozvočenje in KUD-u France Prešeren Račna, ki nam je posodil folklorna oblačila. Vsem skupaj se tudi zahvaljujemo za tako številen obisk in se vidimo v enakem ali pa še večjem številu na naslednji šolski prireditvi! Pripravila Alenka Gazi pogovori Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Sandi Hribar: Med skavti Sandija Hribarja, domačina z Crosuplja, smo kot skavta, ki deluje na državni ravni, v Grosupeljskih odmevih predstavili že v eni od lanskih številk Grosupeljskih odmevov. Je načelnik Slovenske skavtske organizacije - ZSKSS, t. j. predsednik društva na državni ravni. Delo pri skavtih Vloge imajo razdeljene po poverjeništvih. Poverjeništvo za program nosi glavno težo organizacije. Imajo tudi poverjeništvo za odnose z javnostmi, za gospodarstvo, za usposabljanje voditeljev, za duhovnost, za mednarodne odnose, poverjeništvo za začasne zadeve - trenutno za človeške vire. Na nacionalni ravni je najvišji organ v ZSKSS - Svet Združenja, v katerega vsak steg voli 2 predstavnika in ki se srečuje dvakrat letno. V vmesnem času organizacijo vodi 10-članski izvršni odbor pod vodstvom načelnice in načelnika, nadzorni odbor in častno razsodišče pa pomagata ohranjati preglednost. S tem ko so marca menjali izvršni odbor, so morali nato dokončati strateške izzive in cilje, ki jih bodo operativno izvajali v prihodnjih treh letih. Sedež društva je v Ljubljani na Cesti Janeza Pavla II 13 (Zrinjskega cesti 9 - pred mesecem dni so ulico preimenocali). Imajo dva zaposlena, tajnika in strokovno sodelavko za program in usposabljanje voditeljev, ki sproti rešujeta tekoče zadeve, pomagata pa tudi izvršnemu odboru. Imata pa tudi pri pripravi vizije veliko besedo, saj sta v stalnem stiku z ljudmi, ki prihajajo v pisarno in so aktivni na lokalni ravni in tudi z njihovimi starši, ki obiščejo skavtsko trgovino, kjer se da dobiti osnovno skavtsko opremo in promocijski material ter literaturo za skavte. Velja omeniti še vročo izdajo skavtskega molitvenika, ki bo pripomogel k temeljitejši rasti posameznika k boljšemu človeku in izdajo prevoda življenjepisa skavtskega ustanovitelja z naslovom Bi-Pi Zgodba njegovega življenja, ki bo bralcu približal življenje ustanovitelja in začetke samega skavtstva. Društvo je razdeljeno na tri regije: Mariborsko, Primorsko in Ljubljansko. Regijska vodstva so povsod vzpostavljena. Po poletnem Jamboreeju - 1. slovenski skavtski jamboree, ki je bil v Podturjaku v sosednji občini avgusta lani, so zadnjega pol leta delali v glavnem utečene stvari, ki Jože Miklič jih skavti opravljajo že vrsto let, od ponovne obuditve skavtskih dejavnosti po daljši prekinitvi, ki se je jim je zgodila po 2. svetovni vojni. Je pa bilo tudi s pospravljanjem opreme od tega jamboreeja še kar veliko dela in je za nekatere stvari trajalo še vse do oktobra meseca. Luč miru Decembra so obnovili projekt Luč miru iz Betlehema. Projekt se je začel leta 1986 na Avstrijski televiziji ORF. Namesto drobnih daril so delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Pobudnik akcije pa želi, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. Luč se nato z Dunaja širi po vsej Evropi. Skavti nato na državni ravni izbirajo otroka, ki prvi za državo prevzame luč na Dunaju in jo nato ponese v spremstvu odraslih v svojo deželo. V Ljubljano je lani prišla 13. decembra, že naslednjega dne pa so jo grosupeljski skavti raznašali po grosupeljskih domovih. Akcija je krščanskega izvora in je hkrati tudi odprta za nekristjane. V preteklih letih so jo delili tudi skupaj z nekaterimi muslimanskimi verniki. Skavtski dom Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ima v najemu od Zavoda za gozdove R Slovenije tudi hišo in gospodarsko poslopje ter nekaj okolice na lokaciji bivše Roške žage v Kočevskem rogu. Zdaj so se odločili, da bodo poslopja obnovili in usposobili za najraznovrstnejše dejavnosti. Vzpostaviti želijo Skavtski okoljski center, ki bo služil dobri praksi okoljske vzgoje. V predlanskem in lanskem letu je skupina zagrizenih prostovoljcev obnovila del stropnih in zidnih konstrukcij, uredili so kapnico ter poskrbeli za lepši izgled okolice. Organizirali so tudi nekaj usposabljanj za voditelje ter šolo preživetja v naravi. Čez zimo bodo nekoliko počakali, spomladi pa bodo nadaljevali z deli. Med tem časom so tudi pripravili nekaj informacij v obliki snopiča - brošure in učno informativnih tabel, ki bodo na spomlad ponovno postavljene pri skavtskem domu. Obiskovalci bodo preko tega prišli do informacij o okoljskem centru, zgodovini roške žage in zvereh, ki se gibljejo tam okoli ter se poigrali z informativno tablo v obliki igre. Z tablicami bo v slovenskem in latinskem jeziku predstavljeno tudi okoliško rastje. Skavtinje in skavti želijo ohraniti prvobitno okolje kočevskih gozdov, ga bolje spoznati in to deliti tudi z obiskovalci. Za dokončno oživetje pa bodo iskali tudi sponzorje in donatorje, ki bi lahko priskočili na pomoč. Vsak ima svoje mesto Ko Sandija vprašam, kako se je »ujel« z ostalimi, pravi, da se je z večino že prej poznal, saj se je v članske vrste vključil že v rosno mladih letih. Je pa vodenje 4500 članov in okoli 700 voditeljev izziv in odgovorna naloga ter dobra šola za življenje. Za konec pogovora ga vprašam, ali čuti razliko, ko je vstopil v skavtske vrste kot pobič, in zdaj, ko je že dal skozi razne preizkušnje v naravi in z ljudmi. Ali se mu je pogled na svet kaj spreminjal? Se je morda izostril? Kaj ga v tem delu najbolj osebno zadovoljuje? »Skavtsko geslo je: Vedno pripravljen,« pravi. Slabe stvari, ki so med ljudmi ali se porajajo, poskuša obrniti na bolje in dobre še na boljše. Izkušnje, ki si jih je pridobil skozi skavtstvo pa uporabiti na poklicnem in zasebnem področju. Ko je prišel k skavtom, je bil otrok v šestem razredu osnovne šole. Skavtstvo si predstavljaš v glavnem ob nekem tabornem ognju, s petjem in izleti v naravo. Čeprav je bilo od začetka tudi to, pa se je pozneje z odraščanjem začela kazati poglobljena strukturna povezava med skavti. Vsak posameznik ima v svoji starosti svoje mesto in zadolžitve glede na sposobnosti. Tako ob izobraževanju napreduješ in odraščaš, najprej na lokalni, nato na regionalni in nato na državni ravni. Naloge pa so prav tako zahtevne za nekega volčiča, ki je star osem let, kot naloge, ki jih opravlja zdaj že kot skavtski prekaljenec. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti Društvo Sožitje v drugi polovici 2008 V letu 2008 je Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje po poletnih počitnicah oktobra ponovno odprlo svoja vrata za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce ter prostovoljce. V klubu Čukec se srečujemo ob sredah od 15.30 do 18.00. Trikrat na mesec potekajo raznovrstne delavnice, kjer ustvarjamo z različnimi materiali, hodimo na sprehode in se pogovarjamo. Enkrat mesečno pa nas obišče tudi Katarina Drobnič, ki vodi likovne delavnice. 27. novembra je bilo v gostišču KRPAN v Grosupljem organizirano srečanje s prof. Brigito Nojič, avtorico knjige z naslovom TUDI JAZ IMAM PRAVICO NEKOGA IMETI RAD, ki jo je izdala Zveza Sožitje. Prof. Brigita Nojič sicer predava na naših srečanjih in vikend seminarjih za starše oseb z motnjami v duševnem razvoju. Tema srečanja, ki je bilo namenjeno osebam z motnjami v duševnem razvoju, je bila: »Informiranje o sistemskih oblikah skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju«. Profesorica se zaradi drugih obveznostih zadnji hip ni udeležila srečanja, zato pa smo ob tej priložnosti predstavili izdaje priročnikov različnih avtorjev z različno tematiko, ki izhajajo pri Zvezi Sožitje. Prostovoljki Urška in Tjaša Pečnik pa sta ob tej priložnosti opozorili na nekatere stvari, ki jih je potrebno upoštevati, ko osebo z motnjo v duševnem razvoju svojci oz. skrbniki pošiljajo na poletne tabore. Omenili sta, kaj naj vzamejo s seboj, na kaj je potrebno opozoriti spremljevalce in še nekaj drugih posebnosti. Nato nas je gostišče KRPAN pogostilo še z obilno večerjo, mi pa smo še malo poklepetali. 30. novembra smo bili na dobrodelni prireditvi Z roko v roki - bodimo budni za stisko družine v Kulturnem domu v Žalni, kjer smo tudi nastopali z dvema plesnima točkama. Že oktobra smo začeli s plesnimi vajami, ki potekajo ob sredah od 17h - 18h. Pridno smo izpopolnjevali plesne korake in se naučili dveh plesov, in sicer polke ter valčka, na glasbo ansambla Viharnik. Upamo, da smo s svojo prisotnostjo in podarjenimi voščilnicami vsaj nekoliko pomagali družini v stiski. Na koncu so nas pogostili s toplim čajem in dobrotami kmečkih gospodinj. 7. decembra je v Pil Inženiringu v Brezju pri Grosupljem potekala božično-novoletna prireditev, kjer nam je v živo igral ansambel Viharnik. Člani Kluba Čukec so nastopili s plesnima točkama - polko na skladbo Polka navihana ter valčkom na skladbo Tri planike. Obiskal in obdaril nas je še Božiček, nato pa smo kramljali ob dobrem kosilu in sladkih dobrotah. Helena Sečko Srečanje z medvedom - Pripovedi - 45 Nekdaj so bile zime tod hude. Zapadlo je veliko snega, ki je obležal za dalj časa kot sedaj. Pa so ljudje vseeno hodili v službe in šole, peš, več kilometrov daleč so gazili v cel sneg in cel dan mokri delali v službi ali se učili v šoli. Nihče se ni spraševal, kje je zimska služba, da bi napravila gazi ali splužila ceste. Moj oče, Franc Vintar, Špančkov z Male Ilove Gore, nam je pogosto, ko smo sedeli na topli peči, pripovedoval, kako je včasih pozimi hodil v službo. Včasih ni bilo asfaltirane poti na Ilovo Goro. Samo steza je vodila skozi gozd. Poleti smo se pazili gadov in modrasov, pozimi pa medvedov. Če sem hotel priti pravi čas v službo v Ljubljano, sem moral ob štirih zjutraj zdoma, pa če bi padale ošpičene prekle. Mrzlo je bilo pozimi, da je kar škripalo pod nogami. Snega je bilo vsaj pol metra, še dobro, da je bil pomrznjen in me je držal na površini. Sredi gozda pridem do grma. Na glavi sem imel kučmo in še kapuco zimskega kožuha, ki smo ga dobili železničarji vsakih nekaj let, da smo nekako preživeli mrzle noči pozimi v službi. Nič nisem slišal, še videl nisem dosti. Pa saj ni bilo treba, stezo sem poznal kot lastni žep. Še v popolni temi bi našel pot domov ali v službo. Priden za grm. Tedaj pa zagledam temno kopico, ki se je premaknila. ''Medved!'' sem zatulil, se obrnil in bežal, kolikor so me noge nesle, ne da bi vedel, kam. Medved je tudi zarjul in zbežal v drugo smer. Slišal sem ga lomastiti vedno bolj od daleč. Pa nisem dolgo bežal. Spomnil sem se, da moram v službo. ''Saj je šel medved drugam, se je tudi on pošteno ustrašil,'' sem si mislil in stekel, kolikor sem le mogel v debelem kožuhu in nerodnih škornjih po debelem snegu proti postaji v Čušperku. Pa sem ravno še ujel vlak, ki je sicer že speljal s postaje. Ker se proga proti Grosupljemu malo dviga, je speljeval le počasi, pa sem še lahko skočil na zadnji vagon. Zaradi snega nisem nikoli zamudil službe. Zvečer, ko sem se vračal domov, sem pa le kdaj pa kdaj malo bolj pozorno pogledal naokrog. Ne bi rad še enkrat srečal medveda, za en dan je bil eden zadosti. Pripravila Marija Samec SAMOPLAČNISKA ZOJNA ORDINACIJA \j 0§ntr;u. Dolte Bojtjaneje m |gy RRENADENT D.O.O. vas vabi in vam ponuja estetsko sanacijo zobovja s plombami, prevlekami iz najkvalitetnejšega porcelana, implantanti ter protezami, beljenja in vse preventivne posege pri odraslih in otrocih. Naročanje po telefonu 040 / 934 000 vsak delavnik med 8. in 18. uro V ponedeljek, 2. februarja 2009, se je pričela ob 17. uri ŠOLA HUJŠANJA. Prijave sprejemamo na recepciji Zdravstvenega doma Grosuplje na tel. 01/78-18-400. Zdravstveni dom Grosuplje zanimivosti Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Prižiganje dišečih palčk. Rikšarji čakajo na zaslužek. Pripeljani izdelki nametani pred vhodom v trgovino. Potepanje (13. del) V času gradnje Bude je menih živel v votlini, ki smo si jo kasneje tudi ogledali. Zdaj pa najprej po strmih in ozkih stopnicah navzdol, da pridemo do stopal. "Promet" po ozkih stopnicah je urejen enosmerno. Torej vsi turisti smo šli proti nogam Bude. Stopnice, ki so vklesane v strme pečine, ki se dvigajo ob reki, so zaščitene z ograjo. Šele ko sem prišla do Budovih stopal, sem se zavedla njegove veličine. Sploh nisem mogla ujeti celega v fotografski objektiv. Res mogočna skulptura. Neverjetno, kako so kaj takega lahko zgradili brez današnjih strojev in opreme. Nadaljevali smo sprehod okoli Bude. Sedaj sem se po stopnicah zopet povzpenjala proti Budovi glavi. Sledil je ogled majhne kamnite votline, v kateri je živel menih v času gradnje. Nato ogled templja. Templji so bolj ali manj podobni drug drugemu. Ob vstopu te pozdravijo različni kipi Bude. Pred Budo so na tleh okrogle blazinice, na katere verniki pokleknejo in opravijo svoj verski obred. Ko stopiš dalje, zagledaš dvorišče. To je prostor, namenjen prižiganju sveč in dišečih palčk. Malo naprej spet prostor z Budo in blazinicami. Ko sem se sprehodila skozi več templjev, sem opazila, da imajo vsi templji znotraj kompleksa številne "hiške", v katerih so kipi Bud v različnih položajih in blazinice za vernike. Postali smo lačni. Odločili smo se za preprosto restavracijo in naročili. Po kosilu še čas za ogled Wushu templja. Da smo prišli do templja, smo se morali zopet povzpeti po številnih stopnicah. Vročina kar ni pojenjala. Vse je teklo z mene. Toda vse nevšečnosti Prodajalci na ulici po Kitajski > je odtehtal čudovit tempelj. Številni kipci Bude, dišeče palčke, prižiganje svečk, poklekanje vernikov, navzgor zakrivljene strehe, čudovit vrt... Zdaj smo prehodili že kar precejšnjo razdaljo in prišli čisto na drugo stran hriba. Pod templjem nas je čakal lokalni avtobus, ki nas je zapeljal na začetek našega raziskovanja. Vstopili smo v avtobus. Potem je prijazna sprevodnica pobrala denar za vožnjo. Avtobus je imel kar nekaj postaj. Na eni izmed postaj je vstopila ženska z živo kokošjo, ki jo je imela v vrečki. Vrgla jo je k šoferju pod noge. Uboga kokoš. Komaj je dihala pri tej vročili. Kljun je imela na široko odprt. Prav gotovo je bila žejna. Ampak očitno to nobenega ni motilo. Ko smo izstopili, sva se s prijateljem ohladila s sladoledom. Kako se je prilegel. Malo sva se sprehodila še po bližnjih stojnicah. Prodajali so vse mogoče stvari. Na poti proti našemu kombiju so ob potki, namenjeni pešcem, v vrsti stali in čakali na zaslužek vozniki rikš s svojimi rikšami. Hoteli so nas peljati. Preden smo prišli do kombija, smo se morali izogniti še številnim vsiljivim prodajalcem. Prodajali so vse mogoče. Drobne bele cvetove, navezane na vrvico, kumare, kose lubenic. Videla sem veliko domačinov, vsakega s svojo kumaro v roki. Kumare jejo kar neolupljene, samo malo jih posolijo. Vožnja nazaj v hostel. Prijatelj se je že preko celega dneva zelo slabo počutil, zato je šel takoj po večerji v posteljo. Sama sem se odpravila ven, raziskovat ulice okoli hostla. Mimogrede sem si kupila zapestnico. Tukaj je, v primerjavi s Slovenijo, precej ceneje. Kupila sem tudi vodo in sadje. Kmalu sem prišla nazaj in se odpravila spat. Danes je prost dan, namenjen samostojnim ogledom. Skrbi me za bolnika. Stalno hodi na stranišče, ker ima težave v želodcu. Gospod na tržnici starin, ki je prevajal. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti Srečanje s pletarjem Sopotnica mu je že včeraj dala zdravila, ki jih pridno je. Danes sem se po dolgem času spet naspala. Šele ob dvanajstih sem šla malce ven pogledat, kaj delajo ostali sopotniki. V glavnem so več ali manj že odšli raziskovat mesto. Najprej sem šla v bližnji market in kupila vodo. Pred market sem prišla ravno v času, ko je tovornjak pripeljal robo. Vse kartonaste škatle, ki jih je pripeljal, so metali kar na pločnik pred vhodom v trgovino. Cel kup se jih je že nabralo. Komaj sem se prerinila do vrat. Včeraj sva se s prijateljem pogovarjala, da greva na ''market starin''. Vodič nam je na zemljevidu pokazal, kje se nahaja. Pokazal je še druge ogleda vredne stvari. Sedaj sem se odločila, da grem na market sama. Ko sem zapustila hostel, sem na ulici pred sabo zagledala dva sopotnika. Povedala sta mi, da gresta na market. Pridružila sem se jima in skupaj smo odšli na postajo. Počakali smo avtobus številka 302 in vstopili. To je tisti ''lesenko'', s katerim smo se že peljali. Izstopili smo in po nekaj minutah hoje zagledali rečico in ob njej postavljene stojnice. Torej, prišli smo pravilno. Nismo se izgubili. Sedaj pa hitro ''napasti'' našo radovednost. Kaj vse imajo na marketu. Nakit, kitajske vaze, lončke, skodelice, razne okraske, spominke, Bude, take in drugačne, knjige, kič... Opazila sem, da so tu cene precej višje kot v trgovinicah okoli hostla. Kljub barantanju nisem prišla do tiste cene, ki sem jo za enak prstan že plačala. Seveda je barantanje obvezno. Prodajalci znajo angleško povedati samo ceno. Nekateri niti tega ne. Ceno vtipkajo v kalkulator. Ko je sopotnik hotel kupiti lonček s sliko Mao Zedonga, se nikakor nista mogla zmeniti s prodajalcem, kaj hoče. Kar naenkrat se je za našimi hrbti znašel starejši moški, ki je začel govoriti angleško. Lahko bi rekla starček. S palico v roki. Vendar znal je angleško. Premostil je komunikacijsko oviro med nami in prodajalcem. Potem sem videla, da kar hodi za nami. Ko smo pokazali interes za karkoli, je začel govoriti, povedal je ceno in vse, kar nas je zanimalo. Ko je videl, da ne bomo nič več kupili, se je odmaknil od nas in šel dalje. Opoldanski počitek v restavraciji. Po marketu smo hodili dobro uro, pregledali vse stojnice in nekaj malenkosti tudi kupili. Barantali smo dobro in zelo znižali ceno. Peš do taoističnega templja. Sprehod skozi tempelj. Spet enako. Veliki lonci za prižiganje sveč in velikih dišečih palčk. Osrednja zgradba, v kateri je Buda. Pred njim na tleh okrogle blazinice za vernike. Imeli smo to srečo, da so menihi ravno izvajali svoj obred. Niti slučajno me ni spominjal na naše maše v cerkvah. Menihi so peli in igrali na inštrumente, činele, bobne. Nekaj ljudi je klečalo za njimi in dvigovalo roke kvišku in jih spuščalo. Menihi so bili v osrednjem prostoru tik pred ogromnim Budo. Zvoki, ki so jih proizvajali s pomočjo inštrumentov, so me čisto prevzeli. Kar stala bi tam in jih poslušala. Vendar morali smo dalje. Malo naprej sem zagledala park. Sprehodila sem se po njem. Posamezniki so sedeli na klopcah in počivali. Zagledala sem moškega, ki je imel v rokah arpu harfo. Čakala sem, da bo zaigral, vendar je opazil moj namen in se obrnil stran. Nisem ga hotela več motiti in sem odšla dalje. Na vhodu smo se zopet vsi trije dobili skupaj in odpešačili dalje. Zmenili smo se, da gremo nazaj peš. Da še malo raziščemo ulice. Imeli smo kaj videti. Na eni strani pločnika promet, na drugi trgovinice. Promet je res neverjeten. Pas, namenjen kolesarjem, je bil ves čas poln. Kolesarji so se kar gnetli. Še posebej všeč so mi bile kolesarke z razpetimi dežniki. Za zaščito pred soncem. Posamezniki so imeli čisto obloženo kolo. Kaj vse tovorijo s kolesom! Vmes rikše. Nekateri "rikšarji" so imeli na obrazu izraz zadovoljstva, saj so peljali turiste. Spet drugi so iskali nekoga, ki se mu ne da več hoditi. Sem in tja sem opazila tudi kakšen motorček ali vespo. Vendar zelo redko. Na pločniku pa parkirana kolesa. Kakšen motor. Sem pa tja stojnica s sadjem. Prodajalci. Pa popravljalci koles. Malo naprej po sredini pločnika raztegnjen ležalnik in na njem speči prodajalec. Očitno ga je premagala utrujenost ali pa popoldanska vročina. Zaparkirane rikše. Prodajalke, ki imajo svojo robo kar na tleh, na polivinilu. Na našipoti nazaj smo obiskali tudi trgovinice. Kupila sem dve kitajski skodelici in kitajske palčke. Za spomin. Med trgovinicami kuhinje in restavracije. Mimo restavracij smo hodili ob času, ko so večinoma prazne. Zaposleni ta čas izkoristijo tako, da spijo. Videla sem mladenke, naslonjene na mizo. Sladko so spale. Nič jih ni zmotilo. Niti fotografiranje. Ko sem prišla nazaj, me je bilo strah, kako je z bolnikom. Na srečo so zdravila prijela in bilo mu je bolje. Zaželel si je celo hrano. V kuhinji v hostlu sem naročila ocvrtega piščanca z zelenjavo in rižem. Besedilo in fotografije: mag. Branka Škufca (se nadaljuje) V ponedeljek, 22. 12. 2008, nas je obiskal pletar gospod France Hotko, ki živi na Velikem Mlačevem in plete lesene košare. Te spretnosti se je naučil pri svojem očetu. Pokazal nam je zanimiv postopek izdelave košar. Najprej je iz dveh prožnih palic naredil obroča, ki ju je zlepil in zbil, da je nastal model krogle. Nato je iz leskove palice naredil vitre. Na koleno je položil usnje, nanj leskovo palico, jo zarezal in začel upogibati. Nastali so tanki trakovi. Delal je nežno in natančno. Nato je začel izdelovati še palice, ki podpirajo strukturo košare in omogočajo pletenje. Naredil jih je iz posebnih tankih palic, in sicer tako, da jim je olupil lubje in jih na obeh koncih ošilil. Sledilo je pletenje rožice. Naredil jo je tako, da je vitro prepletal ob stičiščih elips toliko časa, da je dobil obliko rože, ki služi za lepši izgled, za trdnost in navsezadnje za možnost izdelave. V rožico je na obeh straneh elipse zataknil po tri ošiljene paličice. Nato je začel plesti košaro. Počasi je dodajal letvice in pod spretnimi prsti je nastajala lična košara. Gospod je pri delu uporabljal najrazličnejša orodja; najzanimivejši je bil oblič. Med pletenjem nam je pripovedoval zanimive spomine iz svojih mladih dni. S pripovedovanjem in natančnim izdelovanjem nas je spodbujal k vztrajnosti in natančnosti. Hvaležni smo gospodu Hotku, da nam je posvetil svoj čas, nas obogatil z znanjem in tudi spoznanjem, da se za vsakim lepim izdelkom skriva veliko vloženega časa in truda. Matej Rakar, 5. r. POŠ Žalna 58 Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Socialno ogroženi zavarovanci s 1. januarjem 2009 oproščeni plačila premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. 1. januarja 2009 so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K), ki v 24. členu med drugim določa: Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane iz prvega odstavka 15. člena tega zakona pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči. Ocenjuje se, da je trenutno v Republiki Sloveniji okoli 45.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, ki so tudi avtomatično upravičeni do doplačila zdravstvenega zavarovanja. Šteje se, da zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, če je med uveljavljanjem pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, ki se izda največ za obdobje, za katero se lahko dodeli denarna socialna pomoč. Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član je do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen za čas prejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči. Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo do denarne socialne pomoči ali z odločbo pristojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Center za socialno delo obvesti o izdani odločbi Zavod, ki v evidenci o zavarovanih osebah vodi podatek o upravičenosti do kritja polne vrednosti zdravstvenih storitev. Tistim občanom, ki že imajo denarno socialno pomoč (DSP) in temu ustrezno odločbo o pravici do DSP, ne bo potrebno storiti ničesar - že s samo odločbo o pravici do DSP so upravičeni tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Podatki o tem, kdo že ima to pravico, se bodo avtomatično »izvozili« na Zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer bodo podatek vnesli v kartico zdravstvenega zavarovanja. Priporočljivo je, da se ob tem novem podatku na kartici zdravstvenega zavarovanja kartico osveži na terminalu. Občani, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pridobitevpravicedododatnegazdravstvenega zavarovanja, pa iz kakršnegakoli razloga niso prejemniki denarne socialne pomoči (nimajo odločbe o DSP, pa bi jo lahko imeli, če bi zanjo zaprosili, ker izpolnjujejo zakonske pogoje), pa bodo morali vložiti posebno vlogo za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Vlogo so lahko stranke podale že v mesecu decembru 2008, do pravice DZ pa so upravičeni z dnem 1. 1. 2009. Ponovno poudarjamo, da prejemnikom denarne socialne pomoči ni potrebno vlagati nobene dodatne vloge. Osebe, ki so na primer vložile vlogo za pridobitev DSP, pa po tej odločbi niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v skladu s 24. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Vsem upravičencem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, svetujemo, da zavarovalnici podajo zahtevo za mirovanje zavarovanja, kot dokazilo pa priložijo kopijo odločbe do denarne socialne pomoči ali kopijo odločbe pristojnega centra za socialno delo do kritja razlike do polne vrednosti zd ravstveni h storitev. Zavarovalnica bo zahtevi za mirovanje ugodila tako, da bo zavarovalni pogodbi za dopolnilnozdravstveno zavarovanje dodelila status mirovanja za obdobje trajanja upravičenosti do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna RS, po izteku tega obdobja pa bo, če ne pridobi podatkov o ponovni oziroma podaljšani upravičenosti, zavarovalno pogodbo ponovno aktivirala. Zahtevo za mirovanje lahko upravičenci podajo preko obrazca zavarovalnice ali v drugi pisni obliki. Centri za socialno delo so že dobili navodila v zvezi z izvajanjem te zakonske določbe skupaj z vzorci odločb, ki jih bodo potrebovali pri svojem delu. Pripravil Matjaž Trontelj na podlagi podatkov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. ^ PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po slarih predpisih), - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča. O ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih Številkah 01 7810-320 aU 01 7810-329 ali 7810-333 januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti Medvedje iz Vedno bolj sem prepričan, da je Medvedica dobila ime po medvedih, karje v toponomastiki zelo redek primer. Večina toponimov namreč izhaja iz značilnosti tal, iz rastlin, zlasti iz trajnic in iz krščanskih zavetnikov in zavetnic. Da so imena, temelječa na živalskem arealu redka, je razumljivo, ker živali krajini ne dajejo značilnih potez, kot na primer oblikovanost tal in drevesne rastline. »Živalska« zemljepisna imena torej niso pogosta in še ta se večinoma nanašajo na obliko vzpetine, na primer Zajčji hrib, zaradi podobnosti vzpetine z zajcem, ali Petelinov greben, ker spominja na petelinovo rožo. Nekateri predeli so dobili ime tudi po Kosmati gradbinec je v bližnji okolici naredil nekaj sondažnih kopov, a jih je opustil, ker je ondi naletel na dolomitiziran peščenjak, ki je bil vendarle pretrd za njegov »pikhamer«! Medvedice ljudeh. na primer Mačkov boršt, po lastniku, ki se je pisal Maček. Ali pa Ščurkova dolina, po lastniku Ščurku. Naša Medvedica kot selišče in kot predel potemtakem ni zanimiva le zaradi svoje nenavadne razsežnosti, temveč tudi zaradi izvorno zelo redkega imena. Poglejmo enega iz množice dokazil, da je Medvedica res dobila ime po medvedjem arealu. Bilo je okoli svetih Treh kraljev, ko sva z znancem Lojzom krenila na sprehod proti Medvedici. Z nama je bil tudi kužek Reksel, ki se ne odreče nobenemu sprehodu v naravo. Čeprav ga ni dosti v hlačah, to se pravi v kožuhu, ima pogumno srce, kar je ob tej priliki prepričljivo dokazal. Po polurni turi smo prišli do izvira potoka Konjščka, ko se nama v redkem smrekovem gozdu pokaže velik kup prsti. Pojav je bil neobičajen, zato sva začudeno gledala gomilo. Iz previdnosti spustiva Rekselčka s povodca in ga pošljeva na poizvedovanje. Izvidnik je temeljito aktiviral svoja čutila in kmalu dobiva nedvoumno sporočilo, da je situacija čista in da se lahko približava. Šele tam sva dognala, od kod toliko prsti; večja žival je skopala v breg poševen rov za svoje bivališče. Po sledeh v sveže zapadlem snegu se je razločno videlo, da je bil to kosmatinec. Medtem je Reksel previdno raziskal brlog in ugotovil, da je prazen. Tedaj sva se tudi midva opogumila in preizkusila, kako se prebiva v novem medvedjem stanovanju; bilo je zatišno in še kar toplo, vendar za naše predstave preveč vlažno. Z Lojzom sva že veliko brala o medvedih, vendar doslej še Avtor reportaže se je kot petelin na gnoju postavil na gomilo prsti, za katero se delno vidi vhod v votlino. Kar je res, je res - fanta je bila ena sama korajža! nisva slišala, da bi si kosmatinci sami kopali bivališča za zimski dremež - ponavadi se zatečejo v kakšno naravno votlino. Morda to delajo zaradi prenaseljenosti in so naravna bivališča že zasedena; kdo bi vedel v tem zmešanem svetu. Čeprav sva z Lojzom izkušena gozdovnika, sva šele doma ugotovila, da sva tokrat ravnala lahkomiselno; kaj če bi se med ogledom brloga kocinasti lastnik vrnil in naju vprašal, če poznava zakonsko določilo o nedotakljivosti tujega stanovanja; prav gotovo bi mu odgovarjala hudo jecljajoče. Zatorej drugič pamet v roke! Leopold Sever Po ogledu medvedjega bivališča sva še malo stopila po sledi. Kosmatinec je odhlačal v severozahodni smeri, nekam proti Vrbičju. Njegove sledi so se križale s sledjo še enega kosmatinca. Potemtakem drži ljudski rek, da medvedje za Tri kralje pridejo ven na ogledi. Sicer pa zadnja leta vedno pogosteje ugotavljamo, da se je kosmatincem hudo pokvarila biološka ura. kinološki kotiček Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Včasih se je treba želji po psu tudi odreči Sto razlogov poznamo, zakaj kupiti psa, dobro pa je poznati tudi tistih sto in enega, zakaj ga ne kupiti. Pes, ki smo ga udomačili pred deset in več tisoč leti, predstavlja v našem okolju nekakšen obvezni dodatek hiši, posebej na podeželju. Skoraj samoumevno je, razen pri zagretih nasprotnikih psov, da se nekaj živega na štirih tacah bevskajoče mota okrog hiše in dobi enkrat na dan nekaj za pod zob. Tako kot za mačke, ki so - mimogrede - po kvaliteti življenja - v naši državi na evropskem repu, velja tudi za pse, da domnevno kaj več kot obroka hrane in sklede vode ne potrebujejo. Z razvojem kinologije kot vede o vzreji pasemskih psov se je razmahnila tudi uporabnost psov in zavedanje, da je pes navsezadnje eden dragocenejših človeških pomočnikov, ki ga v nasprotju z drugimi delovnimi domačimi živalmi zelo težko ali sploh ne moremo nadomestiti s stroji. Precej več kot stoletje se človek ukvarja z načrtno vzrejo. Veliko znanja in truda je bilo vloženega v načrtovanje posameznih vzrejnih kombinacij, da je s skrbno izbiro potomstva, primernega za nadaljnjo vzrejo, človek izoblikoval več kot štiristo različnih pasem. Mednarodna kinološka organizacija FCI (Fédération Cynologique Internationale) je bila ustanovljena 22. maja 1911 z namenom, da bi zaščitila čistopasemsko vzrejo, njene ustanovne članice pa so bile Nemčija, Avstrija, Belgija, Francija in Nizozemska. Zanimivo je, da Velika Britanija in ZDA, državi z visoko kinološko kulturo in bogato tradicijo, nista članici FCI. Omenjena organizacija predpisuje tudi t.i. standarde posameznih pasem, ki opisujejo zunanjost in značajske lastnosti posamezne pasme. Prav pestra izbira pasem je omogočila, da si vsak ljubitelj psov, ki razmišlja o nakupu mladiča, lahko najde pasmo po svoji meri. Na veliko žalost vzrediteljev pa ljudje kljub izredni dostopnosti do kinoloških informacij vse premalo razmišljajo pred nakupom psa o njegovih pasemskih značilnostih (ne le videzu!), o njegovih potrebah, naravnih zasnovah . Tudi to je med drugimi skupek razlogov, da psi po neuspešnih poizkusih »udomačitve« prevečkrat pristanejo v zavetiščih, romajo iz rok v roke ali se jih ljudje znebijo na še bolj krute načine. Pred dokončno odločitvijo, da človek postane skrbnik psa, bi si bilo potrebno iskreno izprašati vest in odgovoriti na nekaj temeljih vprašanj: - Ali je odločitev o nakupu posledica vztrajne želje otrok(a) ali gre za zavestno in zrelo odločitev vseh družinskih članov, ki bodo pri vzgoji, negi, hranjenju, šolanju psa tudi sodelovali? Glede na prezaposlenost sodobne družine si je pravzaprav nemogoče zamisliti, da bi za psa skrbel en sam človek. - Ali imam dovolj časa za življenje s psom? Pes je žival, ki je od pradavnine živela v krdelu in kot taka tudi najbolje »deluje«, t.j. pokaže vse svoje najboljše lastnosti, zato je njeno mesto v družini in ne v osamljenem pesjaku ali na verigi. V prvem letu do letu in pol pasjega življenja je za kasnejše prijetno sožitje nujno potrebno pasjega mladiča vzgajati in šolati pod vodstvom usposobljenega strokovnjaka. - Ali so moje finančne zmožnosti primerne, da bo pes deležen rednih zaščitnih cepljenj, primerne veterinarske oskrbe v primeru bolezni ali poškodbe, kvalitetne prehrane, pouka v dobri pasji šoli, prijazne bivalne opreme in pripomočkov, potrebnih priboljškov ...? - Ali je na voljo zanesljivo sorodstvo ali prijateljska družina, ki bo dobro poskrbela za psa v primeru naše nujne odsotnosti, bolezni, počitnic. Ali si lahko privoščim za ta čas namestitev psa v kakovosten pasji hotel? Živega bitja, kot je pes z vsemi svojimi navadami in potrebami, ne moremo prepustiti samega sebi, saj smo zanj odgovorni. - Ali so fizične sposobnosti članov moje družine primerne, da bo pes deležen dveh sprehodov na dan v vsakem vremenu? Kljub ograjenemu dvorišču ali veliki površini, ki je na voljo psu, ta potrebuje vsak dan redno gibanje skupaj s svojim skrbnikom. Način in dolžina sprehoda sta seveda odvisni od pasme in starosti psa, vendar sprehod ni le čas, ko pes prosto teka v naravi, njegovi ljudje pa hodijo po svoje in razmišljajo o vsakodnevnih težavah. Sprehod je čas za komunikacijo, učenje enostavnih vaj poslušnosti, prijetno in postopno navajanje na različne zunanje dražljaje, tuje ljudi in druge živali, srečevanje z otroki, tekači, kolesarji, vaja v strpnosti do nenavadnih »pojavov« kot so uniformiranci, invalidi, hrup, divjad, pa tudi skrivanje v gozdu, prinašanje predmetov, preskakovanje ovir.. - Ali dovolj vem o značilnostih pasme, ki sem jo izbral? Organizacija FCI je razdelila pasme v deset pasemskih skupin, vendar je za laične ljubitelje psov bolj primerna razdelitev po nekaterih splošnih lastnostih. Lovski psi zagotovo najbolj sodijo v lovčeve roke razen pasme, ki so postale izrazito družinske (labradorci, zlati prinašalci, koker španjeli). Eskimski psi ne sodijo v velika mesta ali v tople kraje. Službene pasme zahtevajo izkušene skrbnike z željo po delu in strokovnem šolanju. Psi s slovesom svojeglavih pasem niso primerni za začetnike. Molosi in druge večje pasme ne sodijo v majhno stanovanje, glasni psi pa ne v blok. - Ali smo v družini vsi dovolj strpni in odgovorni, da lahko postanemo lastniki psa? Strpnost do psa je potrebna predvsem v primerih, ko ne gre vse tako, kot smo si zamišljali: pes je živo bitje, ki ima vedno tehten razlog, da nekaj naredi in njegov skrbnik si mora velikokrat priznati, da pes ni kriv za razgrizen tepih, strgane tapete, izkopane luknje. Pes je vse svoje življenje neke vrste otrok, za katerega smo odgovorni. Žal nam lahko svoje občutke, želje in potrebe nakaže le z neverbalno govorico, s tako, ki jo moramo osvojiti skrbniki, saj se pes človeške govorice ne bo naučil. Za mnoge pse, ki živijo skupaj s svojimi skrbniki 24 ur na dan, pravimo, da le govoriti še ne znajo. To pomeni, da znajo pokazati vse, le prisluhniti jim moramo. - Ali nam ne bo težko vstati sredi noči zaradi našega kosmatinca? Ali sem pripravljen kjerkoli pobrati pasji iztrebek? Imeti psa pomeni tudi gojiti odgovoren odnos do okolja, do drugih živali in nenazadnje do soljudi. Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10@siol.net. Mojca Sajovic januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Bachova cvetna terapija zdravi vzroke bolezni Z izvlečki zdravilnih rastlin si lahko bolnik sam pomaga pri boleznih, pri katerih je vzrok čustveno stanje, pri stresu, strahu, žalosti... in prepreči, da bi se čustveno stanje odrazilo s telesno boleznijo. Mojca Sajovic Metoda, ki jo je razvil dr. Edvard Bach (18861936), zdravnik z angleškega podeželja v začetku 20. stoletja, je primerna kot osnovna ali dopolnilna metoda pomoči, uporaba je nezahtevna in primerna tudi za samozdravljenje. Zanjo je značilno, da zdravi vzroke bolezni (kot večina celostne -holistične medicine) in ne simptomov bolezni ter nima stranskih učinkov. Bachova cvetna zdravila delujejo na osnovi prenosa informacij in energije, podobno kot homeopatija. Če izberemo napačno zdravilo, to preprosto ne deluje. Učinkovitost metode potrjuje uspešna uporaba na dojenčkih in živalih, še posebej konjih, psih, mačkah in celo pticah. Dr. Bach je bil eden najuspešnejših raziskovalnih bakteriologov tedanjega časa, ukvarjal se je tudi z imunologijo in kasneje s homeopatijo. Sčasoma je ugotovil, da zdravljenje zgolj telesnih simptomov ne daje želenih uspehov, vsaj ne trajnih. Ugotovil je, da so klasična zdravila velikokrat strupena in imajo negativne stranske učinke, zato je iskal njihove naravne nadomestke, človeka pa je obravnaval kot celoto z vsemi negativnimi čustvenimi stanji. Ta so po njegovem mnenju pravi vzrok bolezni. Zadnjih sedem let svojega življenja je posvetil iskanju rastlin, ki vplivajo na negativna čustva. V neomadeževani naravi je skrbno izbral 37 cvetov, njihove izvlečke pa je pripravil s kuhanjem ali z namakanjem v neoporečno čisti studenčnici, ki jo je štel za 38. zdravilo. Zdravilne izvlečke iz njih pripravljajo in mešajo po stoletja starih receptih, ki jih je Bach našel v ljudskem zeliščarstvu, v starih meniških, biblijskih, indijanskih in celo v tibetanskih tekstih. Širšemu krogu uporabnikov je najbolj poznano 39. zdravilo, t.i. »rešilno zdravilo« - Rescue Remedy, ki ga uporabljamo kot pomoč pri šoku, strahu, paniki, hudi duševni napetosti, žalosti, zmedenosti. Sestavljeno je iz petih cvetnih izvlečkov: kobulastega ptičjega mleka, popona, nedotike, višnje in navadnega srobota. Pomaga v stresnih dogodkih, ko nenadno negativno doživetje poruši celoten človekov psiho-energetski sistem. Zdravilo poskrbi, da ne pride do krizne reakcije na celični oziroma organski ravni ter ustali človekovo čustveno ravnovesje. Eden najbolj nazornih primerov uporabe »reševalnega zdravila« je pomoč pri bolečinah v želodcu, ki izvirajo iz duševne napetosti, skrbi, stresa.... Današnji bolnik ima na razpolago cel niz zdravil za zniževanje ravni želodčne kisline in blažitev njenega prekomernega učinka na želodčno sluznico. Če pa se zaveda mnogih stranskih učinkov farmacevtskih zdravil, bo posegel po naravnih. V tujini so Bachove kapljice zelo priljubljene, predpisujejo jih tudi zdravniki klasične medicine in z njimi dopolnjujejo svoje zdravljenje. Najbolj so cenjene v Veliki Britaniji, od koder izvirajo, pa tudi v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, od nedavna pa jih lahko kupimo tudi v nekaterih slovenskih lekarnah. Cvetlične učinkovine, nabrane v posebnih pogojih in času cvetenja, učinkujejo tudi na živali (prestrašene, napadalne, v šoku ...) in rastline (npr. uničene zaradi sonca, izčrpane ...). Sicer lahko razdelimo duševna stanja, na katera uspešno vplivajo Bachove cvetlične kapljice, v sedem skupin: strahove, negotovost, nezanimanje za okolico in dogodke, osamljenost, preveliko dojemljivost za tuje vplive, obup in občutek brezizhodnosti ter preobremenjenost s skrbmi za druge. V takih pogojih, je trdil dr. Bach, telo izgubi zmožnost, da se brani pred bolezenskimi povzročitelji, in posledično zato zboli. Dolgotrajna stanja pa, kot potrjuje tudi sodobna medicina, vodijo do hudih kroničnih bolezni, celo raka. In ker sta telo in duševnost tako neločljivo povezana, je uporaba Bachovih cvetnih izvlečkov tako zelo pomembna za duševno kot tudi za fizično zdravje. Cilj delovanja teh pripravkov je naravnan na zdravljenje bolnika in ne na bolezen. Rečeno drugače, zdravila se predpisujejo na osnovi bolnikovega čustvenega in psihološkega stanja, kar nekoliko spominja na osnovne principe v homeopatiji. Bachova zdravila se močno razlikujejo od farmakoloških, saj dve osebi z enako boleznijo dobita popolnoma različna zdravila, ki so vsota duševnih in individualnih značilnosti posameznika. V seznamu uporabljenih rastlin so pri vsaki navedena negativna čustvena stanja, zaradi katerih uporabimo cvetni izvleček, po področjih uporabe pa jih strokovnjaki priporočajo: 1. za uporabo v psihičnih krizah in težkih življenjskih preizkušnjah; 2. pri akutnih boleznih učinkovito podpirajo klasična zdravila; 3. kronične bolezni se uravnotežijo, na daljši rok tudi izboljšajo, v nekaterih primerih, kjer klasična medicina ne najde rešitve, pa tudi izginejo: kronični nahod, ekcem, želodčne težave; 4. težko bolni in umirajoči: ko klasična medicina nima več učinkovite pomoči, so Bachovi cvetlični izvlečki lahko v učinkovito pomoč, ker med drugim povzročijo (na zavedni ali nezavedni ravni) spremembo odnosa do bolezni in lastne usode; 5. otroci so hvaležni pacienti terapevtov z Bachovimi cvetličnimi zdravili, saj so čustveno veliko manj uravnovešeni in imajo zato posledično več zdravstvenih težav; v mnogih primerih je potrebno hkrati zdraviti vsaj še enega od staršev; 6. ginekologija; 7. psihoterapija; 8. psihiatrija; 9. zdravljenje in skrb za ostarele; 10. dermatologija; 11. zobozdravstvo. Kapljice se uživa razredčene enako kot homeopatske pripravke, skupaj od dva do sedem izvlečkov, ki najbolje ustrezajo trenutnemu psihičnemu stanju pacienta. med ljudmi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 O projektu Centra vseživ-ljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije Center vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije je odprl svoja vrata. Projekt, ki so ga partnerji poimenovali Center znanja - Center vseživljenjskega učenja je namenjen predvsem vključevanju velikega deleža prebivalstva v različne oblike brezplačnega učenja kot dostopa do svetovanja in informiranja s področja izobraževanja in učenja. V okviru petletnega projekta se bodo stalno odvijala predavanja in delavnice po tematskihsklopihzvključevanjemodraslih s posebnim poudarkom na brezposelnih, ženskah, mladih brez poklica, brez zaposlitve ali osipnikov, starejših odraslih, oseb z različnimi hendikepi, odvisnikov, migrantov, beguncev in brezdomcev. V centru znanja se bodo izvajale delavnice za uspešno učenje, računalništvo, tuje jezike ter ostale aktivnosti, ki so še posebej prilagojene potrebam in željam obiskovalcev in ranljivim skupinam. Pri tem naj še posebej poudarimo brezplačne delavnice s področja podjetništva, oblikovanja osebnega izobraževalnega načrta in kariernega načrta. Učna gradiva in predstavitev možnosti samostojnega učenja so na voljo na portaluCentraznanja(www.centerznanja. si) ali na številnih lokacijah v Ljubljanski urbani regiji. Več informacij je na voljo pri vodji projekta ge. Mateji Vurnik po telefonu na št. 01 5839286 ali preko elektronske pošte: mateja.vurnikracdi-univerzum.si in na spletnem naslovu www.centerznanja.si. Izjemen Člani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine smo letošnjo najdaljšo in najbolj veselo noč pripravili že 21. decembra, ko smo se družno poslovili od starega leta. Pravzaprav je bilo to nedeljsko popoldne, ki se je ob dobrem razpoloženju zavleklo pozno v noč. Tako kot že nekaj let zapored, smo se tudi tokrat zbrali v restavraciji hotela Kongo v Grosupljem, saj imajo dovolj velik prostor za tako veliko druščino. Ob slovesu od starega leta se nas namreč zbere tudi več kot dvesto članov. Pa tudi z njihovo ugodno gostinsko ponudbo smo zadovoljni. Za uvod v veselo razpoloženje je kaj hitro poskrbel Duo »MILITONI«. Milan in Toni sta resnično dobra in vse bolj priljubljena glasbenika. Njun izbor pesmi in melodij je tako širok in pester, da razveselita in na plesišče privabita tako staro kot mlado. Organizatorji razvedrilnega programa so nam tokrat pripravili tudi razburljivo loterijsko igro Bingo, ki je nekako podobna stari tomboli. Bojan in asistentka Anita, ki sta igro vodila, sta igralce (igrali so skoraj vsi) kar dobro uro držala v napetem pričakovanju glavnega zadetka. Dobil ga je Viktor (168 €), ki je nato ves denar vložil za nakup srečk, tokrat izredno bogatega srečelova. To se mu je bogato obrestovalo, saj je poleg številnih srečelov vrednih dobitkov zadel tudi eno glavnih nagrad - sedemdnevno bivanje v počitniških hišicah v Čatežu. Tradicionalni srečelov je bil tokrat izjemen. Imeli smo kar 1.200 dobitkov, zato so bogate nagrade (med njimi vikend paket za dve osebi v Termah Laško, sedemdnevno bivanje v hiškah v Čatežu, zlatnina itd) kar vabile k nakupu srečk. Vsaka srečka je zadela, dobitek pa je nekajkrat presegal njeno vrednost. Pri srečelovu so nam tudi tokrat pomagale simpatične hostese: Jana, Anita, Maja, Monika, Urša, Manca, Anica in še ena Anita. Vmes so lepo prednovoletno vzdušje popestrile odlične in atraktivne plesalke ter svetovne prvakinje DREAM GIRLS iz plesne šole Urška. Ko je bilo veselje na višku, so se nekateri odpravili preizkušat še srečo v Casino. Kako jim je bila naklonjena, nam še ni uspelo izvedeti, baje pa so nekateri dobili kar znatno vsotico evrov. Na veselem novoletnem srečanju smo pozabili na vse, kar se nam je v odhajajočem letu slabega zgodilo, in si zaželeli vse najlepše v letu, ki že trka na duri. Lepe želje nam je v pozdravnem nagovoru zaželel tudi predsednik društva Gregor Gračner. Jože Globokar V Zdravstvenem domu Grosuplje prenavljamo prostore na fizioterapiji, želimo pa posodobiti tudi opremo. Glede na to, da bo predvidena investicija stala več tisoč evrov, smo se odločili, da bomo sredstva, ki bi jih letos porabili za nakup božično-novoletnih voščilnic, namenili za posodobitev fizioterapije. Hkrati se obračamo na poslovne partnerje in občane z željo, da bi nam finančno pomagali pri realizaciji omenjene investicije. Iskreno se zahvaljujemo za prejeta božično - novoletna voščila, vsem pa želimo v letu 2009 veliko sreče in izpolnitev želja. Zaposleni ZD Grosuplje januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi 63 Dedek mraz obdaroval romske otroke V torek, 16. 12., smo prostovoljci romskega društva Romi gredo naprej Grosuplje (Roma džan angle) skupaj s Kulturnim domom Grosuplje organizirali prihod Dedka Mraza. Na prireditev so bile povabljene vse družine iz petih romskih naselij in večina se je povabilu odzvala, skupno se je prireditve udeležilo 80 obiskovalcev. Pred obdarovanjem smo si ogledali gledališko predstavo Zvezdica zaspanka, ki so jo odigrali učenci OŠ Louisa Adamiča. Priprave na obdarovanje so se začele že v začetkunovembra,kosmozačelipridobivati sredstva od donatorjev. Med donatorji sta bila pomembnejša Center za socialno delo Grosuplje in Občina Grosuplje. Dan pred prireditvijo smo se prostovoljci zbrali na Fakulteti za socialno delo, kjer smo zavili darila za 65 otrok, starih do 10 let, darila pa smo pripravili tudi za vsako družino posebej. Zavijanje daril je za prostovoljce vedno poseben dogodek, saj poteka v prijetnem predprazničnem vzdušju. Poleg daril smo pripravili tudi razne prigrizke in pijačo, s katerimi smo pred in po obdarovanju pogostili obiskovalce. V avli Kulturnega doma smo tudi razstavili izdelke, ki so jih izdelali romski otroci na delavnicah Tikno Them in otroci iz Ponove vasi. Po predstavi je končno nastopil težko pričakovani dogodek - prihod Dedka Mraza. Na začetku je šel med obiskovalce v dvorano in otrokom delil bombone, nato pa jih je po imenu klical na oder, kjer se je vsak otrok slikal z njim. Razpoloženje je bilo zelo veselo in praznično, kot se za tak dogodek tudi spodobi. Prostovoljci se zahvaljujemo donatorjem in vsem, ki so pomagali pri organizaciji obdarovanja, predvsem pa gospe Simoni Zorc Ramovš iz Kulturnega doma, ki nam je omogočila ogled predstave, razstavo izdelkov in pogostitev. Posebna zahvala gre tudi Zvezi kulturnih društev Grosuplje, ki nam je omogočila fotografiranje in s tem prispevala velik delež, saj bo tako vsak od otrok v spomin na obdarovanje dobil svojo sliko. Sama sem prvič sodelovala pri tovrstnem dogodku, za katerega menim, da je potekal uspešno in po pričakovanjih, seveda pa je bilo potrebno veliko truda vseh prostovoljcev in dobro organizacijo, ki jo je uspešno izvedla koordinatorka Mojca Hribar. Zdi se mi pomembno, da se taki dogodki izvajajo v lokalni skupnosti, da tudi Romi dobijo priložnost vključevanja v širše okolje, saj so v vsakdanjem življenju večinoma izključeni iz družabnega življenja. Všeč mi je bilo tudi to, da so starši pripeljali vse svoje otroke, ne samo tiste do 10 let, ki so dobili darilo, ampak tudi ostale, ki so prav tako uživali ob predstavi. Anita Zidar Sanja Jotic, naselje Smrekec 2: »S prireditvijo sem bila zelo zadovoljna, prav tako moji otroci, ki so se poleg predstave razveselili tudi daril.« Domžalski levčki smo bili dobrodelni tudi v decembru Tokrat smo svoj čas namenili za pridobivanje dobrin za Krizni center za otroke - Hišo zavetja Palčica, v Grosupljem. V petek, 5. 12. 2008, smo v Mercator centru Domžale na stojnici zbirali prispevke mimoidočih, ki so opravljali še zadnje nakupe pred Miklavžem. Zbirali smo predvsem stvari v obliki zobnih ščetk, igračk, sladkarij, šalčk, sokov, brisačk in ostalih zadev, ki jih omenjeni krizni center najbolj potrebuje. V celodnevni akciji smo zbrali za 4 polne vozičke materiala, v skupni vrednosti okoli 500 evrov. Poleg tega smo zbrali tudi okoli 100 evrov prostovoljnih prispevkov. Zbrane stvari smo naslednji dan odpeljali v Hišo zavetja, kjer nas je prijazno sprejel strokovni sodelavec Jože. Ob obisku nam je razkazal center in povedal, da v povprečju zavetje nudijo po dvema otrokoma hkrati, bilo pa jih je tudi že 12. Povedal je še, da imajo donacij v obliki plišastih igrač že resnično preveč, primanjkuje pa jim predvsem oblačil za otroke močnejše postave. Poleti pa bi jim še kako prav prišla tudi klimatska naprava. Zato smo se odločili, da zbrano gotovino namenimo nakupu nove klimatske naprave, prav tako pa jim bomo v ta namen poklonili ves zbrani denar od prodanih novoletnih voščilnic. Katarina Puček, tiskovna predstavnica Leo Cluba Domžale 1 I t 41M dobrodelnost Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Rotary klub Grosuplje in Dedek Mraz obdarila rejniške otroke V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje je Rotary klub Grosuplje tudi letos pripravil iz prostovoljnih prispevkov članov obdaritev otrok rejencev iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Prijetno druščino otrok različnih starosti je uvodoma namesto odsotnega predsednika pozdravila Zdenka Cerar, udeležili pa so se je tudi nekateri člani kluba in Rotaract podmladka. Nato so se otroci poveselili skupaj z Zmajčico Ferdico, (govorila je zelo podobno kot Petra Bor), ki je s svojimi spretnimi otroškimi nagajivostmi otroke spravljala v veselo razpoloženje. Z Božično zgodbo pa sta nastopala še knjižničarka Maja Okorn, ki je zgodbo o peku Martinu prebrala slikarju in karikaturistu Gabrijelu Vrhovcu. Le-ta pa je s svojimi izrednimi sposobnostmi pri risanju za pomoč zaprosil tudi otroke, ki so s svojimi predlogi sproti pomagali izrisati veselo zgodbo. Na koncu pa je prišlo tisto najpomembnejše - Dedek Mraz, ki je razdelil darila, pa še slikali so se skupaj z njim za našo naslovnico. J.M. januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi praznovanja, v spomin Dedek Mraz v Škocjanu Mnogim se zdi Škocjan odročen kraj, ki mu ne kaže posvečati posebne pozornosti. Na srečo ne mislijo vsi tako. Med temi je tudi dedek Mraz, ki že vrsto let redno prihaja v kraj in razveseli mlado in staro. Darežljivi mož se je v letošnjem novoletju spet odzval klicu domače krajevne skupnosti in prišel z darovi. Pa ne kar tako. Pripeljal se je z iskrimi konjiči, vpreženimi v zapravljivček, na njem pa še godec in dva koša daril - malone petdeset malčkov jih je dobilo. Dedek Mraz tudi glede spremstva ni hotel preveč zaostajati za predhodnikom, svetim Miklavžem, pa je namesto angelcev v spremstvo vzel uhate osličke, namesto parkeljnov pa rogate kozličke. Vsemu dogajanju je dajal poseben ton dobrodušni Kocjanov Jože, Dedek Mraz dobro ve, kaj je mraz, zato je pripravil za spremljajoče starše in druge obiskovalce tudi nekaj kuhanega iz vinskih krajev. Tako so vsi skupaj lažje občudovali lep ognjemet iz Mrazovega arzenala. Na koncu se je bradati mož lepo zahvalil krajevni skupnosti in drugim podpornikom za pomoč, ter se priporočil še za naslednje leto, kajti njegova mošnja s cvenkom ni nikoli dovolj težka. V Škocjanu je bilo potemtakem lepo in veselo, kot se za predpraznični čas spodobi. L. Sever Pomlad bo na tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA V četrtek, 8. januarja, smo se za vedno poslovili od drage žene, mame in babice Alojzije Fink, rojene Rome, iz Male Stare vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev, za izrečena pisna in ustna sožalja, in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Šketu, pogrebnikom in pevcem za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste z njo delili radost življenja, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Med nami ljubljen bil si iz vsega srca - ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma! ZAHVALA Ob težkih trenutkih slovesa od našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka Andreja Dremlja (1989-2008) iz Ponove vasi, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste se poslovili od njega in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in besede tolažbe. Hvala tudi sošolcem in učiteljem Osnovne šole Louis Adamič in Srednje šole tehniških strok Šiška ter pevcem za zapete žalostinke. Lepa zahvala vsem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji v spomin Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage mame, babice, prababice in sestre Terezije Žmuc (1919-2008) iz Vrbičja pri Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Adamiču za vso pomoč pri pogrebu, pevcem iz Šentvida za lepo zapete pesmi, pa tudi Domu starejših občanov Grosuplje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili v tako velikem številu. Žalujoči vsi njeni. Naj Bog ti rajska vrata odpre in v svoje naročje sprejme te! ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice Anice Hamun (8. 2. 1927 - 15. 1. 2009) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše in vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku. Še posebna zahvala g. župniku Janezu Šketu, ministrantom, pevcem, gospe Fani in pogrebnemu zavodu Grosuplje za lepo pogrebno slovesnost. Hvala tudi njenemu bratu Gašperju, ki je z ganljivimi besedami obudil spomin na njeno mladost. Ostala boš v naših srcih! Žalujoči vsi njeni! Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Ni je solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila. V srcu nastala je praznina, ostale so le slike, bolečina. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč, le srce in duša ve, kako boli, ker tebe več ni. ZAHVALA ob nenadni smrti dragega sina, brata, strica in svaka Marjana Rebolja (1966-2008) s Pec pri Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, izrekali sožalja ter ga v velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo vaščanom Pec za organizacijo pogreba, gospodu Hostniku za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred ter pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani iz Dobrepolja za ganljivo zapete pesmi. Vsi njegovi Počivaš tam, kjer večni mir kraljuje, kjer ni tegob in ne skrbi; nam, ki ostali smo, pa je vse huje, slovo od Tebe še kako boli. ZAHVALA V54. ietu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in tast Ivan Erlač iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili sveče, darove za cerkev in svete maše ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Iskrena zahvala tudi sosedi Vilmi za vso pomoč. Zahvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi Stara »novica«: Iz Šent Jurja pri Grosupljem »Dne 30. oktobra je obhajal naš odsek »Orel« svojo desetletnico. Ob tej priliki je domači župnik blagoslovil prepotrebno novo društveno dvorano, katero so z največjo požrtvovalnostjo in pridnostjo zgradili naši Orli. Najlepša hvala tudi vsem dobrim faranom, ki so nam podarili les. K slavnosti je prihitel dramatični odsek iz Velikih Lašč in nam krasno uprizoril Finžgarjevo igro »Veriga«. V jedrnatih besedah nam je ondotni g. kaplan priporočal bratsko ljubezen, s katero gojimo katoliško zavest in neomajno prepričanje katoliških načel. Škocjanska orlovska godba je nad vse lepo svirala in povzdignila slovesnost. K sklepu je zapelo prosvetno društvo iz Žalne še par prelepih pesmi, ki so nas naravnost očarale. Vsem, ki so pripomogli, da se je ta slovesnost tako lepo izvršila, še enkrat najlepša hvala. Naročili smo tudi dva nova zvonova iz Jesenic za župno cerkev. Po prizadevanju ključarjev Antona in Jožeta Goršič so farani radi prispevali in bodo še za zvonove in popravilo zvonika, kar bog povrni vsem darovalcem. Tudi podružne cerkve sv. Nikolaja in sv. Štefana so si že nabavile nove zvonove po skrbnosti ključarjev. »Domoljuba hodi precejšnje število v našo župnijo; upamo, da bodo dosedanji naročniki ostali še naprej. V vasi Šent Jurje, ki šteje približno 30 številk, je naročena skoraj vsaka hiša na »Domoljuba« in »Bogoljuba«.Ljudje prav pridno bero še druge krščanske časopise, kakor: Slovenec, Cvetje, Vrtec, Angeljček, Odmev, Zamorček, Mladost in Orliča. To vse kaže, da so pri nas dobri, značajni in verni ljudje. Pa še drugikrat kaj sporočimo.« DOMOLJUB, 29. decembra 1921 januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi V 67 Delo, skrb in ljubezen zapolnjevalo tvoje je življenje, nato pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, sedaj spokojno spiš, a z nami še naprej živiš... ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu življenja zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek Franc Zupančič, po domače Mekinarjev ata iz Male Loke pri Višnji Gori. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče, za darove za sv.maše in cerkvene namene. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Boštjanu Modicu za tolažilne in ganljive besede ob slovesu, za molitev ob krsti rajnega ter za lepo opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč in zaigrano Tišino, Cerkvenemu pevskemu zboru sv. Tilna, pevcem Moškega pevskega zbora iz Šmarja - Sapa in g. Miklavčiču. Prav posebna, iskrena zahvala pa vsem sosedom, ki so nudili nesebično pomoč v dnevih žalosti. Bog povrni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spomnite v molitvi ali kako drugače. Žalujoči vsi domači. Veliko lepega v tebi je bilo, kar se nikoli pozabilo ne bo. Ostali so sadovi tvojih rok, v naših srcih pa bridka žalost in jok. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega pogleda in smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubečega moža, očija, sina, brata Antona Zupančiča (9. 3. 1965 - 12 . 12. 2008) Velika Loka 40 se iskreno zahvaljujemo za vso dobroto vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem, znancem, še posebej hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekali pisna in ustna sožalja, ter ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Posebna zahvala gasilcem PGD Velika Loka, župniku g. Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, OŠ Grosuplje in Žalna, RK Žalna, Ribiški družini Grosuplje in gasilcem okoliških društev. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Dragi Tone, ostal boš vedno z nami: mama, žena Brigita, sinovi Tomaž, Toni, Robi in sestri z družinama. Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA V 70. letu življenja je za vedno odšla draga žena, mamica in babi Marija Mišmaš roj. Jančar (5. 7. 1939 - 10. 1. 2009) iz Šmarja-Sapa. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in sveče, za svete maše, za obnovo cerkve v Šmarju - Sapu, za Pediatrično kliniko in v druge humanitarne namene ter jo pospremili na zadnjo pot. Hvala župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za petje pri sv. maši ter MPZ Šmarje - Sap za zapete njej tako ljube pesmi. Iskrena hvala sosedom in sorodnikom za vso nudeno pomoč. Zahvaljujemo se tudi ekipi splošne nujne medicinske pomoči, ki jo je skušala obuditi v življenje; sedaj pa vemo, da se je takrat že poslovila od nas. Mož Jože ter hčerki Marija in Sonja z družinama. ■h _ « L J Metuljčki slovo že jemljejo, utrujene cvetke dremljejo, le vetrček lahen še plava, nad poljem... v snu ziblje se trava. Oton Župančič ZAHVALA V76. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Ivanka Vidic iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in darovali za cerkev. Iskrena zahvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred, vokalnemu kvartetu pod vodstvom Jakoba Ivana, trobentaču za lepo zaigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Grosuplje in gospe Fani. Lepo se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma: dr. Fani Grabljevec-Miklavčič, medicinski sestri Beti Šavli, patronažnima sestrama Romani Repar in Janji Žitnik za potrpežljivost in spodbudne besede ob težkih dnevih. Žalujoči vsi njeni. & vreme, šport Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Vreme v Grosupljem: december 2008 Prvi zimski mesec je zaznamovalo deževno vreme, ki je z nekaj vmesnimi suhimi dnevi trajalo kar tri tedne. Mraz in nekaj snega smo dočakali v času božično-novoletnih praznikov. Sneg, ki je padel ob koncu novembra, sta dež in nič kaj zimske temperature pobrala 2. decembra zjutraj. Obilne padavine v prvih dneh meseca so zaradi že od prej namočenih tal hitro dvignile gladino potokov, ki so povzročali lokalne poplave manjšega obsega. Večje površine so bile poplavljene na območju Radenskega polja. Med 7. in 9. decembrom je bilo suho z nekaj sonca, a že dan kasneje se je vreme znova poslabšalo. Ker je bila zgodaj zjutraj temperatura pod lediščem, je rahel dež na tleh krajši čas zmrzoval. V noči na 11. december se je dež okrepil in ponehal šele dan kasneje. Oblačno z občasnim dežjem je bilo nato še vso drugo dekado. Sončen in toplejši dan smo dočakali 21. decembra. Ker se je razjasnilo, je ponoči hitro nastala megla, ki se je naslednji dan le za krajši čas dvignila v nizko oblačnost. Grosupeljska kotlina je bila tako v meglo zavita vse do prazničnega 25. decembra, ko je zgodaj popoldne pričel naletavati sneg. Do večera je zapadlo 3 cm suhega snega. Vse do zadnjega dne leta je nato prevladovalo oblačno in mrzlo vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami pod lediščem. Silvestrska noč je bila mrzla, saj se je temperatura spustila najnižje v mesecu. Srednja mesečna temperatura je bila +1,4 °C, kar je glede na povprečje obdobja 19952007 za 1,1 °C topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990, z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je bil letošnji december toplejši za 2,2 °C. Vzrok za občutno toplejši december so bila predvsem topla jutra. Ta so bila s povprečno temperaturo -0,2 °C glede na povprečje obdobje 1995-2007 toplejša za 2,5 °C. Popoldnevi s povprečno temperaturo +3,4 °C so bili toplejši za 0,2 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -7,6 °C (31. 12.), najvišja pa +8,5 °C (21. 12.). Megla je bila opažena v štirinajstih dneh. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v dveh dneh. V enaindvajsetih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 219 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja kar 232 % običajne količine padavin. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh december leta 2001, ko je padlo 44 mm padavin, najbolj namočen do sedaj pa je postal prav letošnji december. Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje. slometeo.net Iztok Sinjur Razpis rekreativnega > medobčinskega prvenstva v odbojki za leto 2009 Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje rekreativno medobčinsko prvenstvo v odbojki za ženske in moške za leto 2009. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Tekme se bodo igrale ob sobotah ali nedeljah, v dopoldanskem ali popoldanskem času (odvisno od zasedenosti dvorane) v Športni dvorani Brinje na Grosupljem. Termini za pomladanski del so: 14. februar, 28. februar ali 1. marec in 8. marec. Igra se po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije na dva dobljena niza do 25 (razlika dveh točk). Morebitni tretji niz se igra do 15. Vsaka napaka je točka. Posamezna ekipa lahko prijavi do dvanajst (12) igralcev. V moški konkurenci nimajo pravice nastopa igralci mladinske in članske kategorije z veljavno licenco pri OZS, v ženski konkurenci pa te pravice nimajo igralke kadetske, mladinske in članske kategorije z veljavno licenco pri OZS! V moških ekipah lahko nastopajo tudi ženske. Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, Grosupeljski veterani v Litiji V soboto, 22. novembra 2008, so se člani OZVVS Grosuplje udeležili I. memoriala Riharda Urbanca v Litiji. OZVVS Litija-Šmartno in Pokrajinski odbor Ljubljana-okolica sta organizirala športno srečanje v počastitev Dneva samostojnosti, 17. obletnico osamosvojitve in v spomin bitke na Tisju leta 1941. Tekmovanje v malem nogometu je potekalo v športni dvorani v Litiji, streljanje z zračno puško pa v Strelskem domu v Šmartnem. V malem nogometu je ekipa OZVVS Grosuplje dosegla 1. mesto pred ekipama OZVVS Litija-Šmartno in OZVVS Kočevje, sledile pa so ekipe Odbora SEVER Litija, OZVVS Logatec in OZVVS Vrhnika-Borovnica. Ekipa v streljanju pa je dosegla 6. mesto od 12 ekip, skupno pa je OZVVS Grosuplje zasedla odlično 3. mesto. Za OZVVS Grosuplje so tekmovali: Janez Kastelic, Andrej Kastelic, Milan Lužnik, Franc Mehle, Avgust Fortuna, Roman Šeme, Jože Gruden, Franc Šest, Peter Kastelic in Davorin Tomažin. Davorin Tomažin januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do srede, 4. februarja 2009, do 12. ure. Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja. Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc Razpis rekreativnega prvenstva občine Grosuplje v košarki za moške trojke za leto 2009 ZŠO Grosuplje razpisuje rekreativno prvenstvo Občine Grosuplje v košarki za moške trojke za leto 2009. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Potekalo bo ob sobotah, v popoldanskem času na OŠ Louisa Adamiča, Tovarniška cesta 14, Grosuplje. Termini za pomladanski del so: 14. marec, 21. marec in 28. marec. Tekme se igrajo na en koš. Zmaga ekipa, ki prva doseže 35 točk. Zadeta trojka šteje tri (3) točke, ostali koši iz igre dve (2) točki, prosti meti pa eno (1) točko. Po doseženi točki nasprotna ekipa nadaljuje igro s strani. Posamezna ekipa lahko prijavi do sedem (7) igralcev, izmed katerih sta lahko največ dva (2) brez stalnega ali začasnega prebivališča v občini iz katere prihaja ekipa. Igralci z veljavno licenco pri KZS nimajo pravice nastopa. Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do petka, 27. februarja 2009, do 12. ure. Tekmovanje bo organizirano če se bodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja. Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc Razpis rekreativnega medobčinskega prvenstva v namiznem tenisu za leto 2009 ZŠO Grosuplje razpisuje rekreativno medobčinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za leto 2009. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). V posameznem tednu se izvede en krog tekmovanja. Sodelujoče ekipe morajo prijaviti dan v tednu in objekt, v katerem bodo igrale svoje domače tekme. Začetek pomladanskega dela je predviden za ponedeljek, 2. februarja 2009, začetek jesenskega dela pa za ponedeljek, 5. oktobra 2009. Posamezna srečanja se igrajo po sistemu razširjenega Swaithling pokala (3 igralci), pri čemer se odigra vseh deset dvobojev. Ekipa lahko v srečanju zamenja do dva igralca. Posamezna ekipa lahko prijavi do deset (10) igralcev. Igralci, z eno (1) izjemo, morajo imeti stalno ali začasnega prebivališče na področju občin Dobrepolje, Ivančna Gorica, Velike Lašče, Škofljica in Grosuplje. Igralci z veljavno tekmovalno licenco nimajo pravice nastopa. Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do ponedeljka, 25. januarja 2009, do 12. ure. Tekmovanje bo organizirano če se bodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja. Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc 15. pohod na Magdaleno Na silvestrovo, ob petih popoldne pri Hotelu Kongo. Nič ni bilo treba posebej organizirati, niti pošiljati vabil. Ve se in v navado nam je prišlo, da proslavimo odhod starega in začetek novega leta s pohodom na Magdaleno. Že petnajstič smo se napotili skozi Hrastje s prižganimi baklami. Zopet so nas pričakali Omahnovi s sladkimi dobrotami in pijačo. Hvala za vsakoletno darilo, nekaj bi manjkalo na naši poti, če tega ne bi bilo. Kako prijetno se je ustaviti pri veselih, prijaznih ljudeh, poklepetati o vsakodnevnih težavah in radostih in odhiteti naprej, v hrib, do cerkve sv. Magdalene. Kolona se zopet raztegne, družine z majhnimi otroki malo zaostanejo, vendar na vrhu smo spet vsi skupaj. Med pohodniki krožijo vrečke z bomboni, škatle s piškoti, tudi kakšna steklenica je vmes. Še obvezen 'gasilski' posnetek in povratek v dolino. Srečno in na svidenje prihodnje leto! Marija Samec vabila, oglasi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 SLIKA ZGORAJ: Na sliki od leve proti desni: Direktor tiskarne Parter Graf d.o.o. Drago Zakrajšek, grafični oblikovalec prof. Lucijan Bratuš, (neznana), urednik Jože Pogačnik. SLIKA SPODAJ: Predstavitve knjige Franca Škerlja Čez Vršič na Olimp se je poleg Grosupeljčanov in okoličanov udeležilo tudi precej njegovih kolegov, športnih strokovnjakov, funkcionarjev in novinarjev še iz časov njegove najbolj uspešne kolesarske poti, pa tudi mediji, ki so o dogodku v polni dvorani Mestne knjižnice Grosuplje že poročali v različnih slovenskih medijih. Franc Škerlj: Čez Vršič na Olimp Mestna knjižnica Grosuplje, 19. december 2008, ob 18. uri. - Ugled kraja gradijo poleg gospodarstva in kulture predvsem ljudje. Na prireditvi v Mestni knjižnici Grosuplje se nam je predstavil velik športnik in človek Franc Škerlj, ki je znal združiti vrednote telesa, volje in duha, je v uvodu povedala direktorica knjižnice Roža Kek. Pogovor z gostom je vodila programska direktorica Radia Zeleni val Tadeja Anžlovar. Sprehodila sta se skozi leta Škerljevega aktivnega športnega življenja. Prvo zmago, ki je nepozabna, je dosegel na vožnji do Iga in nazaj, kar dvakrat je zmagal na dirki po Jugoslaviji, cilj je bil pa na Vršiču. Kar pozabili smo že, da je bila cesta na Vršič tedaj, ko je na njej dirkal še Franc Škerlj, makadamska. Tretjo zmago na dirki po Jugoslaviji mu je preprečila zakulisna kuhinja. Tekmovanja nekoč so bila drugačna, kot so danes. Niso imeli radijski zvez, da bi lahko poklicali pomoč ob okvari. Postavili so se ob cesto in čakali na svoje sodelavce, da so zamenjali predrto zračnico. Tudi poživil ni bilo toliko, kot danes. Imeli pa so že redne doping kontrole. Nastopil je tudi na olimpijskih igrah v Mehiki. Na Brniku se je poslovil od žene in nekajmesečnega prvega sina Francija. Žena mu je ves čas stala ob strani in ga podpirala. Olimpijske športnike je po olimpijadi sprejel maršal Tito. Tekmoval je tudi v tujini. Lepo je kolesariti v Italiji, je povedal. Kolesarski narod zna ceniti trud športnika in dobre rezultate. Zaradi zakulisnih iger je leta 1970 končal s tekmovalnim kolesarstvom. Na poslovilni dirki po Kranju je bil drugi. Spremenili so traso po mestnih ulicah in izpustili Jelenov klanec, on pa je bil znan kot zmagovalec klancev. Vendar kolesa ni postavil v kot. Še vedno kolesari, rekreativno. Na leto prevozi 4000 do 5000 km, lani le 1000 km zaradi poškodbe. Tri leta je bil selektor slovenske ekipe, opravil je tudi sodniški izpit. V grosupeljskem klubu je delal predvsem z mladimi. Tudi sin Franci je nekaj časa tekmoval s kolesom. Že njegov oče je izdeloval kolesa, sam je bil v službi v Rogu, po slovenski osamosvojitvi pa je ostal brez službe, zato je odprl trgovino s kolesi ter rezervnimi deli in servis koles. Njegovo delo sedaj nadaljuje mlajši sin. Šport mu je dal mnoge življenjske izkušnje in ga oblikoval z vztrajnostjo, trmo in nepopustljivostjo. Ideja, da bi napisal življenjepis, je že dolgo tlela. Še športni novinar Franci Pavšer starejši ga je nagovarjal, naj kaj napiše, on pa ima bogat arhiv podatkov in fotografij. Mislil je, da mu bo to delo vzelo pol leta, pa sta skupaj z novinarjem Jožetom Pogačnikom ustvarjala eno leto. Tudi knjiga je neke vrste zmaga in januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti SLIKA ZGORAJ (IN NA NASLOVNICI GROSUPELJSKIH ODMEVOV): Trenutek, tik pred začetkom predstavitve knjige, ko je dedija Franca »na odru obiskala« vnukinja. Franc Škerlj Čez Vršič na olimp Naslovnica knjege kolesarja Franca Šerlja. Zahvala ravnateljice Mestne knjižnice Grosuplje Rože Kek. Odlomek iz poglavja: Vršič je padel v prvem naskoku Prve kilometre sem kolesaril povsem v ozadju. Toda to ni trajalo dolgo, ker se je nenadoma znašel ob meni moj vzornik Janez Žirovnik, ki pa ni bil prav nič prijazen: »Mulc, kje pa je tvoja borbenost! Je to Rogova šola?« Kar zgrozil sem se, ker takega Janeza nisem poznal, tako ostro se me se nikoli ni lotil. Dvignil sem se s sedeža in kmalu sva bila med prvimi, a Janez še ni odnehal. Kdo ve, koliko časa bi se še razburjal, če se jaz tik pred Kanalom ne bi še enkrat dvignil s sedeža in se iztrgal iz karavane. Nihče mi ni sledil, češ, kaj pa bo ta, ki tako ali tako dirka za klub, ker sem vozil v Rogovi majici. Pot ob Soči se je vlekla, trase, zavojev, vzponov in spustov nisem poznal. V Trenti so mi kazali, da imam že 5 minut naskoka, toda najtežje se je šele začelo. Bilo je prav grozno, zavojev ne konca ne kraja. Takrat se mi je zdelo, da mi je moje nepoznavanje vzpona na Vršič prišlo kar prav, ker bi sicer stopil s kolesa. Na srečo je bilo na zadnjih kilometrih ob cesti veliko gledalcev, ki so me glasno spodbujali. Kar ponesli so me do vrha in z zadnjimi močmi sem prikolesaril do cilja ter od utrujenosti skorajda padel na cilju. Prvi je pritekel k meni veliki kolesarski zanesenjak Danilo Pertot, mi dal pijače in šele takrat sem zvedel, da sem vendarle zmagal. Tako sem bil presenečen, da niti besedice nisem spravil iz sebe. Posebej ne, ko so mi povedali še, da imam več kot dve minuti prednosti. Po kosilu v Kranjski Gori je bila popoldne še »pol etapa« do Ljubljane, okrog mene pa se je kot v hipu vse spremenilo. Bil sem v središču pozornosti, vsakdo bi rad nekaj primaknil, kot da bi nenadoma vsi imeli slabo vest, ker mi doslej nihče ni nič pomagal. »Franci, potrebuješ nove pnevmatike, je na kolesu kaj narobe, si potreben masaže, in tako naprej«. Zdelo se mi je, da bi takrat lahko imel kar pet maserjev. Toda že sem postajal samozavesten in odgovarjal sem jim, »da so moje noge navajene, da jih masirajo moje roke«. Diplomatskih odgovorov nisem poznal, moji neposredni pa nekaterim spet niso bili všeč. V Ljubljani so me na cilju razglasili za ,,skupnega" zmagovalca obeh »pol etap« tistega dne in tudi za zmagovalca najtežje etape na dirki. Dirka se je potlej nadaljevala prek Zagreba, mimo Slavonskega Broda do Beograda in na koncu sem kot »posameznik« zasedel 13. mesto v skupnem seštevku. gospod Škerlj je bil vesel, da je lahko v dvorani Visok življenjski jubilej je zabeležila tudi pozdravil svoje kolege kolesarje vseh generacij ekipa športnih poročevalcev prvega in športne novinarje, ki so ga spremljali še kot programa Televizije Slovenija in mu posvetila tekmovalca. Vsakemu obiskovalcu literarnega nekajminutno predstavitev. večera je podaril svojo knjigo. Marija Samec Predstavitev knjige so popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena. vabila, oglasi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Starejše pionirke že drugič državne prvakinje Starejše pionirke Ženskega košarkarskega kluba Grosuplje so decembra lani drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj. Potem, ko so si laskavi naslov priigrale v sezoni 2007, so to ponovile tudi v sezoni 2008. V finalu so s 55:68 premagale ekipo Ježice in tako še enkrat več dokazale, da sodijo v sam košarkarski vrh. Alja Gabrijel Grosuplje - gostitelj zaključnega turnirja Decembra so se najboljše štiri ekipe starejših pionirk na zaključku državnega prvenstva zbrale v Grosupljem. Organizacija finalnega turnirja je bila Grosupeljčanom zaupana že drugič. Aprila je bil Košarkarski klub Grosuplje gostitelj zaključnega turnirja kadetov, organizacijo finala starejših pionirk pa je dobil Ženski košarkarski klub Grosuplje. Finalne tekme so potekale v dveh delih. V petek, 19. decembra 2008, sta bili v športni dvorani Brinje odigrani polfinalni tekmi. V veliki finale se je prva uvrstila Ježica, ki je z 69:54 premagala Trbovlje. Na drugi polfinalni tekmi pa je slavila domača ekipa Grosupeljčank, ki je zanesljivo ugnala ekipo Odeja iz Škofje Loke. Izid je bil 68:50. Zaključne odločitve so se odvijale v nedeljo, 21. decembra 2008. Najprej sta se na tekmi za tretje mesto pomerili ekipi Odeja in Trbovlje. Z 81:61 so si stopničke priigrale Trboveljčanke. Nato pa sta na prizorišče stopili dve najboljši ekipi sezone 2008, Grosuplje in Ježica. Tekma velikega finala je bila takšna, kot se za tako veliko srečanje spodobi. Napeta do konca. Prve točke na srečanju je dosegla Ježica, vendar so domača dekleta začetno tremo kmalu premagala. Na polčas so odšle s prednostjo petih točk, v nadaljevanju pa so razliko še nekoliko povečale. Ob koncu zadnje četrtine, ko so gledalci že skoraj slavili zmago, pa so Ježičanke poskrbele za povišanje adrenalina. Grosupeljčankam so se tri minute pred koncem približale na vsega pet točk zaostanka. Vendar so naša dekleta ohranila trezno glavo. V pravem trenutku je trojko zadela Klara Zupančič, potem pa jih nič več ni moglo ustaviti in slavje se je lahko začelo. Nabito polna športna dvorana Brinje je pokala po šivih, ko so gledalci z bučnim vzpodbujanjem popeljali grosupeljsko ekipo do osvojitve naslova državnih prvakinj. Varovanke trenerjev Luke Hrovatina in Tea Hojča so vzdržale vse pritiske. Z borbeno in kolektivno igro so pokazale, da imajo veliko srce, ki se ne ustraši še tako zahtevne naloge. V celi sezoni so bile poražene samo dvakrat, kar še dodatno priča o njihovem velikem talentu, dobri pripravljenost in vztrajnosti. Alina Gjerkeš najboljša igralka turnirja Na zaključni slovesnosti, kjer so igralke prejele pokale in medalje ter nagrade januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti sponzorjev, je bila izbrana tudi najboljša peterka, najboljša strelka in najboljša igralka turnirja. Po mnenju trenerjev si je, z zares odlično igro, naslov najboljše igralke in najboljše strelke prislužila igralka domačega kluba Alina Gjerkeš, ki je na obeh tekmah skupaj zbrala kar 67 točk. V najboljšo peterko pa so se uvrstile Maja Bošnjak (Odeja KED), Nika Razgoršek (Trbovlje), Nina Gabrovšek (Ježica), Klara Zupančič (Grosuplje), Alina Gjerkeš (Grosuplje). Košarkarice so se ob koncu zaključne slovesnosti zahvalile predsedniku kluba Božidarju Gabrijelu za njegovo predanost pri vodenju kluba in mu predale košarkarsko žogo s podpisi državnih prvakinj. Za prijetno vzdušje v dvorani in izven nje pa so vseskozi skrbeli tudi harmonikar Ambrož Ahec, plesalke Plesnega studia Tina in seveda organizatorji turnirja, ki so se tudi tokrat odlično odrezali. Uspeh starejših pionirk v občini Grosuplje odmeva tudi v novem letu. V začetku januarja je dekletom sprejem priredil župan Janez Lesjaku, ki je tudi sam velik ljubitelj košarke. Igralkam in strokovnemu vodstvu je čestital za osvojitev naslova ter jim zaželel še veliko športnih uspehov. V sproščenem pogovoru je dekletom opisal svoje športno udejstvovanje in na kratko predstavil načrt občine pri spodbujanju razvoja športa mladih. Pionirke so se županu zahvalile za pomoč občine Grosuplje in mu izročile spominsko fotografijo. Sveže košarkarske informacije lahko najdete na spletni strani Košarkarskega kluba Grosuplje www.kklub-grosuplje.si. Svoj profil pa imamo tudi na Facebooku. 74 nekaj za veselje ... Grosupeljski odmevi Piše, ureja, brska, stika, 'tPaldc Sevef, ker ga mika. Kako se je Vinku Stari časi, 'ledik stan' podaljšal stari špasi Med Vinkom in Terezijo se je ze pred novim letom ljubezen tako krepila, da sta za tretjo soboto pred pustom najavila poroko. Tistikrat je bila zima mrzla, da je kar drevje pokalo. A sta kljub temu opravila vse, kakor so velevali cerkveni predpisi. Med drugim sta pri starem župniku Antonu pravočasno prijavila poročni obred in le-ta ju je vestno vpisal v knjigo župnijskih opravil. Potem so stekle temeljite priprave na ohcet in tretjo soboto pred pustom so se pražnje oblečeni svatje z nevesto in ženinom pripeljali pred farno cerkev. Cerkovnik Martin jim je odprl božji hram in prižgal nekaj sveč, da ohcetni niso čakali v temi poznega popoldneva. Minilo je pol ure, minila je ura, župnika pa od nikoder. Svate je tako zeblo, da so jim noge kar otrpnile in mnogi so stopili čez cesto na šilce žganega. Tudi mlada dva bi šla rada na okrepčilo, a so drugi menili, da bi bilo nespodobno hoditi v gostilno, preden stopita pred oltar. Cerkovnik Martin je že nekajkrat šel trkat na župnijska vrata, a se ni nihče oglasil. Končno je pristavil lestev in močno pobunkal po zupnikovem oknu. Tedaj se je posvečeni mož le oglasil in vprašal, kaj to pomeni. »I, poroka je napovedana, pa že skoraj dve uri zamujate,« je dejal cerkovnik, »svatje so že skoraj zmrznili!«. »0, sveta nebesa, saj res. Reci, naj počakajo, takoj pridem!«. Mož je namreč zakuril kamin in ob topli peči zadremal; poleg tega je bil tudi nekoliko naglušen, zato je preslišal glas harmonike in vriskanje svatov. Zakrament svetega zakona se je potem izvršil, kot je treba, čeprav so mlada dva in obe priči zaradi premrlih nog precej nerodno prištorkljali pred oltar. V letih, ki so sledila, so včasih prišli tudi težki trenutki zakonskega življenja. Kadar so padle posebej hude besede, je Vinko pobožno dvignil oči proti nebu in zavzdihnil k tedaj že pokojnemu župniku: »O župnik Anton, za blaženega vas bom predlagal, ker ste mi tedaj za dve uri podaljšali preljubi ledik stan!« L S Nekaj šal za bolj veselo leto DVA TISOČ DEVETO 1. »Dolfe, dobro poglej, kajne, da mi zeliščna maska polepša obraz,« vpraša žena moža. »A veš, da res,« zamišljeno odgovori mož, »samo tega ne razumem, zakaj si jo potem odstraniš!« (Kaj se je zdelo hecno pred 100 leti) Zaupanja vreden Možak se je želel udinjati za delavca v veliki špecerijski trgovini. Seveda je moral najprej k upravniku. Ta ga izpraša in na koncu pripomni: »Prav, vzeli vas bomo na delo, toda vedite, da je v naši hiši polno stvari, ki vas bodo mamile!« »Kar se tiče poštenja, gospod upravnik, bodite brez skrbi. Glejte, deset let sem delal v mestnem kopališču, pa se nisem niti enkrat okopal.« Takojšna ponovitev Gospa Peteršiljeva je rada vabila hišne prijatelje in druge ugledne meščane na večerje, čeprav je bilo splošno znano, da je bila pri obrokih jako skromna in so gostje največkrat odhajali domov lačni. Nekoč se je pozno zvečer poslavljala od ješčega gosta: »Kajne, gospod, da boste še prišli k nam na večerjo.« »Seveda, lahko takoj zdajle!« je bil odkrit gost. Ni pomoči Učitelj: »Janez, tako si zmršen, počeši se vendar kdaj!« Janez: »Nimam glavnika, gospod učitelj!« Učitelj: »Pa vzemi očetovega!« Janez: »Tudi oče ga nima, ker je čisto plešast!« 2. »Sem brez stanovanja v hudi zimi,« tarna Peter pred prijateljem Cenetom. Ta ga pri priči potolaži: »Bodi srečen, ti vsaj ni treba skrbeti za kurjavo.« 3. »Kdaj si prišel včeraj domov,« vpraša sodelavec Naceta, » pred nevihto ali po njej?« »Pri nas je nevihta vedno takrat, ko pridem domov,« hladno odgovori Nace. Lojz, toliko si jih bova privoščila za pusta, da bova kar krofasta. 4. Polde kupuje nogavice in se obrne k prodajalcu: »Kako veste, da so te nogavice trpežne?« »Kaj ne bom vedel, vsi, ki so jih doslej kupili, jih še vedno nosijo, ker nihče ni prišel kupit novih,« je prepričljiv prodajalec. 5. V šoli so se učili o ožjih in daljnih sorodnikih. Da bi bilo bolj razumljivo, je učiteljica konkretna: »Aleš, oče je tvoj ožji sorodnik.« »To pa ne,« se upre Aleš, »bi ga morali videti, koliko ga je čez pas!« ... nekaj za vedoželje 75 Kdo pravi, da ne vem! 1. Kakšen kij je uporabil Krpan v boju z Brdavsom? a) hrastov b) macesnov d) lipov 2. V kaj se je v ljudskem govoru pogosto preobrazil glas »v«? a) v glas c b) v glas d c) v glas b 3. Na koliko prstov stopa konj med tekom? ........................ 4. S katerim kamnom lahko zanetimo ogenj? a) z rožencem b) z apnencem c) z dolomitom 5. Koliko atomov gradi molekulo ogljikovega dioksida? a) sedem b) štirje b) trije 6. Kateri od naštetih mož tudi teoretično ni mogel videti Napoleona? a) Josip Jurčič b) Valentin Vodnik c) France Prešeren 7. H kateremu svetniku sodi sveti Damjan? a) k svetemu Leopoldu b) k svetemu Tilnu c) k svetemu Kozmi 8 Kje na Slovenskem je bila znamenita bitka dveh rimskih cesarjev? a) blizu Višnje Gore b) blizu Vipave c) na Blokah 9. Kolikšno trdoto ima mineral diamant po najbolj znani lestvici? a) sedem b) deset c) trinajst 10. Kaj je na priloženi podobi?.................. Rešitve iz decembrske številke: 1.b, 2.Albanija, 3.b, 4.b, 5.c, 6.c, 7.a, 8.a, 9.b, 10.osir Lahka križanka z dodatki Ste že kdaj pomislili, da sta dan in noč najbolj igrivi stvari na svetu. Neprestano se lovita, cukata in lasata, kar ni čudno, saj je eden moškega, drugi pa ženskega spola. Pri tej telovadbi je nenavadno to, to, da vselej eden hujša, drugi se pa redi. Ko se eden od njiju toliko zredi, da bi skoraj počil, drugi pa je shujšan, da ga je sama kost in koža, se stvar obrne in vse se začne znova. Le dvakrat na leto sta stric dan in teta noč enaka. Po domače temu času pravimo enakonočje, strokovnjaki pa uporabljajo še en izraz. Kdor ga ne pozna, naj reši križanko, pa bo neznanko našel v poudarjenem navpičnem stolpcu. V pomoč je tudi pesmica, kaj pesmica, pesnitev, skoraj junaški ep. Vodoravno: 1. katera olja so najbolj hlapljiva 2. gospodinjski pripomoček, 3. svetopisemski kraj trpljenja, 4. navidezna enoletna sončeva pot, 5. topničar, 6. najpomembnejše orodje predic, 7. znano športno središče na Gorenjskem, 8. vojaška posoda, menažka, 9. besedilo petelinje pesmi, 10. požrtija. Pesniški dodatek križanki Ko si še mlad, ko si pri moči, življenje lepo je ponoči. A na starost je hudir, želiš si ravnotežen mir. Saj kogar spanje ne uboga , noči predolge so nadloga. i E ■ L K -— v C L K K L T? K P A 5 A Mf 0 0 11 P L K K I i 0 N Zato je naša želja taka, da dan in noč sta si enaka. To zgodi se dvakrat letno, tedaj počutje je perfektno. A kaj, ko vse je kratkotrajno In spet je križ za staro drajno. V upanju se vse poplača, enakonočje se nam vrača. Kako se temu tujsko reče, bo v križanki, z nekaj sreče. Da v geslu ne bi bila zmota: začne ga »e«, konča pa »jota«. Podobnica Pogled na starodavno kmečko peč, upodobljeno v našem kotičku, je bil kar dobrodejen v letošnji mrzli zimi. S toplimi občutki so gotovo prilezle na dan tudi domislice o tej človekovi dobrotnici. Nekaj najbolj znanih v povezavi s pečjo: »Na zapečku sedi, pa fajfo kadi; Gremo na peč, k mački leč; Ima tolikšno rit, kot je siromakova peč; Z njim je konec, samo še za na peč je; Mati so nam v peči kruha spekli; Mati v peči pečejo, meni pa nič ne rečejo; Tako je kurila, da ji je peč privzdignilo; V peči pečeno, dobro storjeno; Kakor maček se je grel pri peči, Bil je mrzel kot nezakurjena peč.« Najbrž bi se še kaj našlo, a stvari ne bomo za lase vlekli na plan, če nočejo, pa nočejo. Boste še vi kaj dodali iz vašega arzenala, pa bomo popolni. Seveda je na vrsti naslednja podoba iz starih časov, nove tako in tako nimajo domislic. Uganka šaljivka Katere rože v tem letnem času najlepše cvetijo? Odgovor: ENEDEL (Dopolnilo: berite z desne proti levi). Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 horoskop 09 Na Golem otoku so prepevali Vodnar Veliko vode bo moralo še preteči, da boste spoznali pravo resnico. Z vinom gre hitreje! Ribi Pazite se! Strelci gredo lovit ribe. Oven Ne zaletavajte se kot koštrun v grajska vrata! Gradovi v oblakih, ki ste jih gradili, se bodo sami od sebe razsuli. Bik Ne natikajte svojih rogov na vsako rdečo ruto! Morda je z njo prekrito gnojišče. Dvojčka Zakaj se vedno prepirata, kdo je bil prvi? Mama naj pove, če sploh ve! Rak Ne hodite rikverc! Raje se obrnite za 180° in nadaljujte pot! Lev Zakaj samo renčite in otresate z glavo? Ugriznite, še posebej, če je stegno mlado! Devica Malo vas je, a se vseeno vprašajte, če ste v pravem času na pravi poti! Tehtnica Nekaterih stvari se ne da stehtati niti z lekarniškimi tehtnicami. Škorpijon Svoj strup prodajte farmacevtom v lekarniške namene! Strelec Ne streljajte kozlov, pa niti ovnov, bikov in levov! Raje lovite ribe! Kozorog Vam je že kdo povedal, da ste čisto navaden kozel; če ste ženska, ste itak koza? Če ne, še enkrat preverite, da ne praznujete napačnega rojstnega dne. še pomnite, tovariši O mrtvih - vse dobro Decembra lani je v 100. letu starosti in v konspiraciji umrla komunistka in vodilna VOS-ovka Zdenka Kidrič - Marjetka, ki je od poletja 1941 do konca leta 1942 bila (so)odgovorna skupaj z RAVBARJEM, DER-MASTIO in BRAJNIKOM za umore stotin Slovencev. Naj počiva v miru - če more! 29. 3. 1942 Edvard K.-K. poroča Josipu B.-T.: Nobena policijska zaščita ne reši tistih, ki jih VOS-ovci vzamejo na 'muho'. 2. 8.1942 Edvard K.-K. poroča Zdenki K.-M.: Stari (Josip Broz - o.p.) nas opozarja, naj ne likvidiramo preveč, da ne bi ustvarili situacije, ko se nas bo ljudstvo balo... Kaj je Marjetka delala po osvoboditvi? Od leta 1946 je delala v kadrovsko akreditacijskem svetu CK KPS, od leta 1964 pa pri istem organu na zvezni ravni do penzije, ki jo je prejemala do smrti. Majski hrošč v partizanih V partizane sem šel 11. maja 1945. Bil sem majski hrošč. Tako so imenovali tiste, ki so šli v partizane po vojni. To smo bili povečini mladeniči, ki nas je zanimalo orožje, pa navdušeni smo bili nad zmago. - igralec Jurij Souček. Sad na Golom otoku galebi ne lete, več na njemu rade naše radne čete. Idemo, rušimo stene od granita i na put se vračamo Partiji i Tita. »Trst je naš« (Slovenija do Trsata!) s(m)o včasih vpili na ulicah Ljubljane, a ga nismo dobili, ker so zaradi nasilja partizanske vojske nad civilnim prebivalstvom posredovali zavezniki in jih obrnili nazaj proti Sežani. Zdaj hrvaški predsednik 'Stipe Mesič usred Zagreba šalje meside u Europu' z besedilom Trst je naš. Slovencem pa bo menda dovolil gradnjo zidu na Kolpi ter gledanje Trsta iz Trsata in filma Na svoji zemlji. vnanja palit'ka Na Kubi proslavljajo Iz mnogo zapoznelih virov smo izvedeli, da na Kubi proslavljajo prihod Fidela Castra na oblast pred 50 leti, še več pa jih bo proslavila njegov lanskoletni odhod z oblasti 18. 2. 20. januar v zgodovini 20. 1. 1944 - Glavni štab NOV in PO Slovenije je med NOB z ODREDBO ustanovil GEODETSKO SEKCIJO. Po 2. sv. vojni bi jo kmalu ukinili. Zdaj životarijo. 20. 1. 1961 - Na položaj predsednika ZDA je bil neposredno izvoljen iz senata John Franklin Kenedy. "Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti!" Potem so ga ubili 22. 11. 1963. 20. 1. 1969 - Richard Nikson je točno ob 12. uri prevzel mesto ameriškega predsednika. Amerika je bila v vojni z Vietnamom, oboroževalna tekma se je stopnjevala, imel je težave z zavezniki, na koncu je odstopil zaradi afere WATERGATE. 20. 1. 1980 - Georg Herbert Bush je prisegel 41. PREDSEDNIK ZDA. Potem je »zapihal« Puščavski vihar. 20. 1. 2009 - Barak Hussein Obama je prevzel mesto 44. ameriškega predsednika. Amerika je zapletena v vojno v Iraku in Afganistanu. Precej zaveznikov jo kritizira, Obama pa pravi »Yes we can (Mi zmoremo)« in že na začetku pozabi eno besedo. - In Bog naj (mu) pomaga! Kako smo (SI) Slovenci zakuhali HLADNO VOJNO? Že v pozni jeseni lani smo v Slovenijo povabili Al Gora in mu namenili 450.000 € honorarjev za predavanje o razgradnji toplih gred v okviru stavbe, kjer je nekoč deloval razvpiti ORION. Ko je odšel, so Rusi zaprli plin, Ukrajinci pa so dvignili roke. Tako so se nato temperature naglo spustile po vsej Evropi. V kabinetu Boruta Pahorja, in menda tudi v Državnem zboru in počasi po vsej državi pa so posledično zamrznile plače. mi (se) volimo Partizani pobegnili, Nemci Dražgože požgali Človek bi namesto vsakoletnega bučnega ponavljanja o velikih partizanskih zaslugah pričakoval vsaj malo trezne zgodovinske presoje. Izkoristimo to priložnost in glasno povejmo, ali se je na Dražgošah januarja 1942 osvobajala domovina ali je šlo za partizansko izzivanje okupatorja in sramotni pobeg. - Ive A. Stanič. Kaj je povedal glasbenik/ jazzist Drago Gajo? Med osamosvojitvijo sem bil 14 dni na meji in sem gledal nekatere fante iz današnje Liberalne akademije, kako so šli »čez« - iz Slovenije so bežali. Današnji bogataši. Ampak pustimo to. Škoda, da nisem imel fotoaparata, da bi jih slikal., ker to so ljudje: drek so bili takrat, drek so danes, čeprav so nekateri na »funkcijah«. Subvencionirano NEDEL'O Nedavno so na vladi sprejeli ukrep proti krizi: začeli bodo stimulirati NEDELO. Nekateri zdaj zelo radi delajo v NEDELjO, drugi od NEDELJE do NEDELJE, tretji NE DELAJO, četrti pa v vrsti čakajo in Boga molijo, da DELA NE dobijo, raje imajo časopis NEDELO. Še malo pa bomo šli po poti Milke Planinc: najprej boni za benzin in nafto (plin je itak vprašljiv), potem po kavo v Celovec in Trst, nato pa. Saj vemo, kam je šlo!!! Kaj je nekoč rekel Gregor G.? Oblast je luč, ki privlači tudi vsakršen mrčes. Komentar: ...in to velja še danes. Mrzlično ustanavljanje svetov Poleg rednih komisij in odborov bodo zdaj namesto VLADE ukvarjali tudi razni AKRE-DITACIJSKI SVETI. Še malo, pa VLADE sploh ne bo treba. +A0 = DA, Pahor pre+a Ministru +A0 (Križaniču) bi skoraj svetoval nekdanji obveščevalec D. I. (skrajno desni!), ki je leta 1988 aretiral Janeza Janšo. Komentar: Zdaj bo verjetno odšel v enega od ljubljanskih hotelov po svojega kolega M. F. in bosta poskušala izvesti novo A(k). RE(di)TACIJO . Grosupeljski odmevi mal' pa zares 77 gospodarski rokomavhi Inflacija - brez veze Iz ZVEZNEGA STATISTIČNEGA URADA so nam sporočili, da je inflacija v letu 1988 znašala 251,1 %. To pomeni: Če ste denar imeli v štunfu odraslega človeka, se vam je štumf v enem letu precej pomanjšal in ne paše niti na dojenčkovo nogico. Komentar: Milan K. pa je še v letu 2008 trdil, da je bilo nekoč bolje. Upamo, da to počne tudi letos. Vseved Dr. Jože Mencinger se ponavadi razume v vseh situacijah. Tako je J0ežek Zagraški že sredi devetdesetih vrgel cel šop certifikatov v straniščno školjko, da je potem imel problem še s kanalizacijo. Zdaj pa bo počakal še 160 dni, da bodo bankrotirale ZDA, Evropa pa bo podobna (tako Mencinger) vedno bolj nekdanji Jugovini. In potem bo J0ežek v kratkem med gradbinci in na lublanskem placu začel evre švercat. Veseli december v Ljubljani Kriteriji za izbor nastopajočih na Prešernovem trgu v decembru 2008: poznavalci 'fužinskega bluesa' s hrvaško-srbskimi pop atrakcijami, obvezno Danijelo in všečno Zokiju. - prosto po Igorju Vidmarju Nekoč in danes - Kaj so prepevali za Silvestrovo 2009 podporniki sedanje vladne koalicije? Silvestrski poljub. - Zakaj? Ker besedilo med drugim pravi: Vse bo spet, kot je prej bilo. - V katerem času? Tam nekje okoli Silvestra 1989. Komentar Davor Hafnar: Levica ne želi revolucionarjev, ampak varuhe revolucije. Zoki izgubil tožbo Šele januarja letos smo po velikih decembrskih ljubljanskih novoletnih feš-tah navadni smrtniki izvedeli, da je Zoki že lani izgubil tožbo na koprskem sodišču proti Istrabenzu in Pivovarni Laško, ker se njuna predsednika nista držala dogovorov o prenosu delnic »najboljšega soseda«. Meta in met(L)a Katarina Kresal bo gospodarsko krizo reševala tudi z dodatnim razkrivanjem afere Marjetica Rupel ali »metla in toaletni papir«, tajkuni pa v teh dneh resnično odpirajo šampanjec. - Vinko Vasle. Super nova KRAMARIJA! Draško V. iz nekdanje borze bo zasedel mesto nekdanjega Drnovškovega KRAMARJA na BANKI. Na to mesto je odšel po posvetovanju z LDS in brez vednosti SD ter proti volji ZARES. Zdaj bo Draško menda poleg še ostalih 30 bankirjev pomagal zamrzovati kredit Igorju (člnau LDS) in bo nato najbrž ukinil NOVO BANKO ter jo predelal v SUPERNOVO KRAMARIJO. iz j0ežkove rumene beležke POP TV - na cesti Na POP TV so zaradi gospodarske krize ukinili BIG BROTHERJA,in še kaj. Škode ne bo veliko, le Nina Osenarjeva bo na veselje nekaterih ostala na cesti gola in bosa. Kriza na TV Slovenija Na TV Slovenija je največja težava v času krize povezana z risankami. Gledalci nočejo več drugega gledati kot risanke. Zato zahtevajo 24 ur risank, lahko so tudi črnobele. Le sem ter tja (npr. za božič, silvestrovo, pusta, veliko noč in podobno) lahko nastopi točno ob 24. uri kakšen politik iz zmagovite koalicije. P.S. Karel pa samo skupaj s Katarino. Kako se oblačijo? Hrvaški predsednik Stipe Mesic zelo rad nosi oblačila Mura - Slovenija. Katarina Kresal prisega na Armani - Italija. Paris Hilton pa je najraje - slečena / v Dubrovniku. Barbie in Abraham iz najnovejših rumenih žurnalističnih virov smo izvedeli, da se je , Barbie ločila od i* Kena. Odslej jo stalno srečujejo z Abrahamom. veleupeljske zdrahe Izjava (meseca) GRUDNA »Govoriti o nevarnih odpadkih je nevarno,« je nedavno na eni seji dejal špan, ko je poslušal enega od komunskih svetnikov ob ugotavljanju, kej vse naj bi se počelo v ŠPANOVI DOLINI. Kje je prevod za komarje? Na zadnji oglati mizi so strokovnjaki z državne ravni ugotavljali, da nemško škropivo BTI za zatiranje komarjev še ni prevedeno v slovenščino. VELEUPELJČANI pa obljubljamo, da bomo napravili prevod kar sami, pa čeprav bo malo na dolenjsko vlekel (beri: po Krjavljevo), samo da ga bodo NAŠI KOMARJI PRAV RAZUMEL. Odpadki z značko, plemenitim »žmahtom« - in dialogom Špan je o novih odpadkih, ki jih bodo VELEUPLJE uvažale v Španovo dolino, dejal, da jih ne bo nič več, kot jih je bilo do zdaj, le drugačne oznake (beri: občinske grbe bodo imele, pa morda bodo malo drugače dišale. Vsi prizadeti okoličani, pozabljeni od Boga in Komune, pa si ne želijo NEKE STRAŠNE RENTE, pač pa bi se radi le POGOVARJALI. Komentar: Na državni ravni so se pač že pred vstopom v EU lepo POGOVORILI, da bomo račune tega ceha sami plačevali. (PIKA in KLICAJ!) Tega pa takrat ROP, in pozneje nihče drug, komunam in ljudem ni povedal. Posvetovalni turizem Ob obravnavi ZELO VELIKEGA ZADRŽEVALNIKA nad VELEUPLJAMI so nekateri predlagali ustanovitev še ene VELIKE NAD-KOMISJE, ki bi sledila CHURCHILLOVIM UGOTOVITVAM, da bi ZADRŽALI rok izgradnje le-tega v naslednje stoletje. Tako bi lahko preverili IN SITU (na kraju samem), če zares držijo izračuni strokovnjakov, do katerih etaž v VELEUPLJAH bo segala voda, kadar se bo Bog razjezil nad nečimrnostjo lokalnih in državnih svetnikov, s poudarkom na i. Špan pa je dejal, da bi med tem časom komisiji naložili še dodatno delo, saj bi se pri tem delu lahko šli zelo uspešen POSVETOVALNI TURIZEM na relaciji od VELEUPLEJ do KORLNOVEGA ministrstva. Fajerbergerski turizem Kaj so šli med drugim pogledat VELEUPELJSKI FAJERBERGERJI na Sabotin? Odgovor je preprost: Če še vedno rolajo kamne sem ter tja iz NAŠ TITO v NAŠ FIDO._ Nekaj ti manjka Ko je špan slišal skavtsko poslanico NEKAJ TI MANJKA, je hitro ugotovil, da mu res manjka nekaj denarja, da bi rešil še kakšen komunsko - državni problem. poredniška palit'ka Dosmrtni porednik? Iz šolskih logov je prišlo na ušesa POREDNIKU EHO CAJTNGOV, da ravnatelji predlagajo vsem, ki obstanejo dva mandata na položaju, dosmrtno ravnateljsko mesto. Komentar: J0ežek Zagraški je na PORED-NIŠKI FUNKCIJI že dva mandata in pol, pa o tem še ne razmišlja. grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50] Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje] v nakladi 6.252 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. sporočila dopisovalcem: prispevke za grosupeljske odmeve v marcu je treba oddati do petka, 6. 3. 2009. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno! je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas! Korekcijski tržni faktor Skupno število točk Cena v € Končni znesek z DDVv € A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 | J (39,6 x 27,3) | 1081,1 | 0,866 936 478,68 574,42 | Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm] je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic O t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic O t-2.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič januar-februar - 1/2 / 2009 Grosupeljski odmevi zanimivosti Javno komunalno podjetje Grosuplje RAZPISUJE: 1. dve prosti delovni mesti voznika delovnega komunalnega vozila - kanalarja in hkrati strojnika težke gradbene mehanizacije ter 2. eno prosto delovno mesto delavca za opravljanje komunalnih in gradbenih del. Pogoji za zaposlitev: Ad 1.) III. stopnja strokovne izobrazbe; ustrezen vozniški in strojniški izpit ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj na komunalnih vozilih, Ad 2.) končana osnovna šola in izpit za osebno vozilo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo podaljšanja pogodbe za nedoločen čas. Pisne prošnje pošljite v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. GROSUPLJE Adamičeva 30 01787 3413 041723731 Coran Petrovič dT.dent.med. vabila, oglasi GROSUPLJE WWW.?GDG?105U?LJE.C0M Grosupeljski odmevi januar-februar - 1/2 / 2009 Vas vabi na slavnostni občni zbor ob 100-letnici obstoja društva, ki bo v soboto, 28. februarja 2009, ob 18. uri, v veliki dvorani Gasilskega centra Grosuplje. Vljudno vabljeni! Skupaj z vami smo prehodili 100-letno pot. Hvala vam, spoštovane občanke in občani, donatorji, podporniki in prijatelji gasilstva. Pogumno z vami stopamo naprej! Zveza kulturnih društev Grosuplje, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Kulturno društvo Račna 111 /j IJnI RAM L m .i ki K V I lafi niT ■,l Vas ' " vabijo na 3. pohod po Prešernovi poti Grosuplje - Kopanj. Odhod 8. 2. 2009 ob 8.30 pred Kulturnim domom Grosuplje. Ob 11. uri bo v cerkvi na Kopanju kulturni program.