Stev. 357
'tli I— J
--IZHAJA VSAX DAN
«s aetieSJah t» prttaiktt) eh 5., «fe p<2n«đ«l|*li» «9 9. *}«trftj.
StffT. a* prodajajo p« 3 <6 stot.) y amogii v Trata in okolici. Gorici, Kranju, iit. Petro, *WifcojBi, Sežani. Nabrofcini, Sr. Lnciji, Tolrninn_ Ajdor-I'«ornberpn ;ta. Zastaral© Ste?, po 5 otČ. (10 stot.). 3E RAČUNAJO NA MK.I!tt£TftE ▼ širokosti 1 ČEKE: TrgoTinaki in obrtzti oglasi po 9 st. mm, ./.ic&rtmca, stuirelti, poslanic«, ogiafli denarnih savodor p« ufc. tnnt. Zr. ugl&>»e t teksta lista do 5 Tre6 20 K, -rsaka -rstft 31 L'. ilali oglasi po < stot. bosMida, naj-pa 4d*4o< Oglase af.roj«ma Insaratai oddelek upravo ^aoati". — a« izključno le nprari „Edinosti". --••— •= PltCIjlv« In uiož'ljivo rt Tritu. --—*----
TRST, nedelja 25. decembra 1910
Tečaj XXXV

NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega
B—Bi
Mi «91» lato 94 K, pol leta 12 K, 3 meseca • K; na a. braa dopcelaa« naročnin«, a« uprava ne ozira.
aa a«4*lJ*ao latsaj« ..^ZSTOBTl" •«*■•: o* asi« late Kim ;•£», >a lata E*ea 3 JO. Vai de^i&i aay se pošiljajo na uradniStvo lista. Neirankv
*«.*«= prema s« m afirejaMuja in r^kcpls! se a« vrafiajo Jforcčaiae, oglaaa in reklamacija je pošiljati na npravo Hat*.
UASJDNldTVO t allM GHargla fiaiatt! IS (Naratfnl dan) Izdajaj in oagoremiuradmik 6T3PAT* GODIJCA. LastaiV iensorcij liata „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edine**" asđrcga z omejenim poroštvom r Trstu, nli&> Giorgio Gaiatti ater. 18.	.rt.-;
P«9)fi8>hranllaH!nl raSrni St «41652. TELEFON It. 11-57.
Proslava rojstva Kristovega - v znamenju boja!
Danes praznujemo rojstvo Izveli-čarja. Nastopili so lepi, poezije polni prazniki, proslavljajoči zmago krščanske civilizacije: miru, ljubezni. vadno se govori, da ti veliki prazniki dvigajo duha v višine, nad vsakdanje borbe in skrbi. To naj bi bili prazniki — miru vsem, ki so blage volje !
Mi Slovenci smo blag, krotak narod. Nikomur ne želimo nič žalega, naša poštena narav izključuje vsako misel na prisvajanja tuje lasti. In če smo vendar v neprestani borbi, ni naša krivda. Če sosed, s katerim moraš živeti v tisočerih vsakdanjih stikih in se nikakor ne moreš ločiti od njega, noče miru, potem si tudi ti prisiljen, da vstrajaš v permanentnem froju, da stojiš na strani z nabasano puško ob boku in da tudi zamahaš, če potreba trenotka tako zahteva.
V takem položaju živi naš rod v Primorju. Soseda ima, s katerim ne *iore živeti v miru, ker ta — sosed rflaš — noče pripoznati nam niti naj-elementarnejih pogojev za obstanek in razvoj, ker nam ne privošča niti svobodnega diha in nam neprestano streže po življenju !
in r-jv/iiolrar ca itioram« pripravljati
aa velike bitke v tem velikem boju proti staremu, tradicionalnemu, historičnemu in skrajno nevarnemu neprijatelju našemu. Pripraviti se moramo, da z ujedinjeno in organizirano narodno silo, oprti na božje, človeško in jasno pisano državljansko pravo, odbijemo sovražnikov naskok in da na predstoječem ljudskem štetju z impo-Hujočo zavednostjo in odločnostjo do-kumentujemo svoje pravo ter da glasnim in soglasnim izrazom svoje skupne volje ustvarimo dokument, ki bodi naše najizdatneje orožje proti aspiracijam sovražnika na našo last, na našo grudo, na naše duše !
PODLISTEK.
Slepe Micike — božična povest.
Napisal Joško Kevc.
V	sneg odete Julijske alpe so kristalno blestele v vetrni zarji, ko sem se pred par leti na predvečer „svetega večera" bližal prijazni gorski vasi, na potu v obiske k bližnjemu sorodniku.
Sorodnikovi otroci so mi že precej daleč iz vasi priskakljali nasproti ter mi v svoji najivnosti — obešaje se mi za roke in obleko — pripovedovali o pripravah na njih domu, ukrenjene baje „meni na čast". — Ko sem po cesti, pobeljeni z nizkim in suhim snegom, stopal v vas, ob večernem mraku, so zapeli večerni zvonovi iz lin daljnih in bližnjih cerkva, tako slikovito posejanih po gričih in holmičih. Glasovi zvonov so se v tajinstveni harmoniji izgubljali daleč tja preko dolin in hribov. — Ti srebrno čisti glasovi, ki se že sto in stoletja razlegajo preko tega mirnega dola in ponosnega gorovja, so me po dolgem času zopet spominjali na „sveti večer", kakor sem ga slavil kakor dete, ko mi je bil ta večer še nekaj skrivnostnega, tajinstvenega!--—
V	vasi smo in srečujemo ljudi, ki — po stari šegi in navadi naših pradedov — s kadilnico in blagoslovljeno vodo hodijo okolo po poslopjih. — Vsakdo jej mene „t»jca" spoštljiv® pozdravil z „dober ve-
Te dneve moramo uporabljati tudi za svojo organizacijo v drugem boju: za veliki gospodarski in socijalni interes naših najrevnejših, za ljudstvo naše žuljavih rok! Tudi radi volitev v zavarovalnico proti nezgodam ne smemo te svete praznike držati rok križem!
Zato letošnji božični prazniki za nas primorske Slovence ne morejo in ne smejo biti dnevi miru in nehaja. Praznovali jih bomo v znamenju boja, ki pa ne profanira in ne ponižuje tega velikega praznika, ker v tem boju gre za resnico in pravico, za enakost med človekom in človekom, med narodom in narodom !
Rojaki! Misel na zmago krščanske civilizacije in na nauke Njega, čegar rojstvo praznujemo in ki je bil veliki propovednik miru med narodi in socijalne pravice, naj te dni bodri duha in nas obdari z največo energijo, ki je potrebna v neizogibno potrebnem boju za pravico in resnico, temu izvoru naukov Njega, čegar rojstvo slavimo !
Ne vodi nas strast ali maščevalnost, ko se notri v harmonične akorde velikega slavja vmešava ta naš bojni klic. Plemenit je marveč naš boj. In če se za ta boj temeljito pripravimo, če si v teh svetih dneh damo slovesno prisego, da ne bo omahljivca ali izdajice med nami, in če pravico svojega
naroda vaaj približamo k zmagi, bo
to najlepša proslava Njega, čegar rojstvo praznujemo, ker On nas je učil, da so vsi narodi enako vredni i n jijm gre zato vsem tudi enako pravo, pred vsem pa pravica vseh pravic: pravica do življenja!
Nova madjaronska era na vidiku ?
Zagreb, 23. XII.
—B.— Dočakali smo, česar se nismo nadejali. Uverjeni smo bili, da se madja-ronski režim ne ponovi na Hrvatskem nikdar več. To prepričanje je imela vsa hrvatska javnost. Motili smo se — kruto motili. Madjaronski zistem vstaja zopet! Oživel ga
čer". Na pragu hiše, v katero sem bil namenjen, me je pričakoval sorodnik s svojo soprogo in mi je že od daleč klical: „No vendar enkrat!" Otročiči so me zopet prijeli za roke in obleko in me vlekli v izbo, kjer je v neštevilnih lučicah in v zimski opravi blestelo „božično drevesce", a pod njim iz mahu pripravljene „jaslice".
Posedli smo okoli mize. Med raznimi vprašanji od moje in njihove strani je vsklik-nil sedemletni sinček Miško: „Micika povprašuje, kdo je prišel k nam ?" — Na te besede sem se ozrl po sobi in oko mi je ostalo na starikovi ženski, sedeči v tako-zvanem „zdiču" ob gorki peči. Na moje vprašanje, kdo je ta ženska, ki se zanima za-me, mi je odgovoril sorodnik: „To je
B.....Micika, ki je pa že par let sem
popolnoma slepa in živi le od milodarov dobrih ljudij. Za praznike sem jo vzel k nam sirotico; saj veš, kako nas je vseh, posebno še tebe, rada imela svoje dni..
Misli so mi ušle v nekdanje dni, ko sem kakor otrok in deček zrl v bistro oko
najkrasnejše, a vedno otožne B.....Micike,
prijateljice pokojne mamice, ki me je tako rada božala po mladem licu.---
Vstal sem in nekaj časa nemo od daleč zrl na nesrečno slepo žensko, na nekdanji kras vseh deklet te fare. Opazoval sem jo, kako je preštevala mej prsti črne jagode rožnega venca" in v molitvi pregibala ove-nele ustnice. Spomin na njo iz otroških let mi je vedno bolj živo vstajal pred očmi in najrajše bi bil kar glasno vskliknil ter se pri vil nesrečnici okoli vratu. — Ali ostal sem miren; približal sem se jej počasi m jo ogovoril. Slepa Micika ni več spoznala mo-
je madjaron in Khuenova desna roka — ban pl. Tomašić! Med bivšim in sedanjim madjaronstvom ni nikake razlike. Novo je madjaronom samo — ime : „munkači". Novo ime, novo ime za staro zlo!
Vskrsnili so torej madjaroni! In, kar najbolj boli: s pomočjo radičevcev (kmečke stranke), slavonske opozicije in virilistov ob — kakor po navadi — kumovanju franko-furtimašev.
Iv« J jv kriv ? Kje so krivci ? Krivi so naši" voditelji. Kriva je hrvatsko-srbska koalicija. Kriva je „državnopravna" koalicija, ki jo vodi dr. Mile Starčević. Krivi so franko-furtimaši... ne, oni niso krivi, ker vedelo se je že v naprej, da na to brezdomovinsko in za narodno stvar brezčutno drružbo ni smeti računati. Znano je njihovo ljubimkovanje z vsako vlado, pa naj bi sedeli v njej sami krvniki hrvatskega naroda. Davno so že znane Frankove nečedne... kupčije.
Kriva je koalicija, ker ni izvela dogovorov z Milinovci, ker se je dala zavesti po „munkačih", da je prekinila dogovore s pristaši Mile Starčeviča in se raje spustila v pogajanja s podrepniki bana!
Milinovci so tudi krivi, ker so se obdali s kitajskim zidom — z državnopravnim programom. Njihova pasiviteta je kriva, da je izvoljen „munkač" za predsednika hrvatskega sabora in da bo zopet „mladomadja-ron" sedel na predsedniški tribini hrvatskega sabora.
Hrvatski sabor je torej dobil madja-rona za predsednika s pomočjo gori označenih skupin. Vspeh volitve so odločili virilisti, radičevci in štirje frankofurtimaši.
„Ustavnost- bana pl. Tomašića se je pokazala v pravi luči. NajustavnejŠi hrvatski ban se je poslužil virilnih glasov. To je tudi zasluga z „državnopravnimi programi" za-grajenih opozicij. Tu se je zopet ponovila stara pogreška naših državnopravnih strank.
Koalicija je zopet mogla videti in opazovati taktiko pl. Tomašića, ki se je že počasi onemogočala. A sedaj je zmagala. Jo»;,ašić si more čestitati...!
In tirvatski narod je dočakal , žalostno božićnico. Dočakal je režim munkačev in in munkača kakor predsednika hrvatskega sabora. Dočakal je nov blok: munkaško-radičevsko-frankofurmatiški!
Novo politično ero dočakajo torej Hrvatje ob priliki novega leta. Novo leto — nov blok — novi madjaroni... V tem znamenju se bo sukala naša politika v letu 1911.
Delavsko stavbeno društvo
„Svoj dom4fc v Goriei.
Iz Gorice.
Leta 1907 je pričelo svoje delovanje to prekoristno društvo; s trudom in naporom je društveni odbor vspel v toliko, da je vstvaril v mestnem pomeriju lepo, čisto slovensko kolonijo, ki šteje danes že 25 hiš s primernimi vrtovi in precejšnjimi udobnostmi.
Lastniki teh poslopij so večinoma za-
jega glasu, in slišala.
kajti
sebni uradniki, potem državni uslužbenci in delavci.
Takratni odbor pač ni niti sam pričakoval tolikih vspehov ; nabavljena stavbišča so danes že skoro popolnoma zazidana, oziroma odprodana. Vendar je preskrbljeno za nakup še velikega kompleksa stavbišča in ne motimo se, če trdimo, da vzraste v doglednem času vsega vpoštevanja vreden, čisto slovenski del mesta v „jeziku", kjer se bosta križala državna železnična proga in nova železniška črta Gorica-Červinjan. Potemtakem se bode novi slovenski del mesta naslanjal na kar najugodnejši prometni točki: severno na državni kolodvor, južno na kolodvor nove železniške proge v Červinjan, ki bo stal „pri Mostu".
Spočetka, ko je bilo nakupljeno stav-bišče, je marsikdo zmajeval z glavo, češ, da je preoddaljeno in v prometnem pogledu neugodno; no, danes mora biti vsakdo nasprotnega mnenja. Želeti je le, da društveni odbor nakupi čim več zemljišča v imenovanem „jeziku", dokler je še razmeroma po ceni in naj ne čaka, da ga prehite zasebni stavbeni špekulantje.
Onim, ki bi radi pristopili temu društvu, naj služijo v pojasnilo te-le informacije :
Po pravilih je društvu namen, da svojim članom preskrbuje lastne hiše z vrtom in dvoriščem potom kupnine, ki se amorti-zuje (razdolžuje).
Tu bodi takoj povedano, da v smislu zakona od dne 8. julija 1902 drž. zak. Štev. 144, so delavske hiše skozi 24 let popolnoma odvezane od vsakega davka in do-klad, da so vse tozadevne vloge proste kolekov, vpisnin in pristojbin. Seveda veljajo te ugodnosti samo za delavce. Povedano bodi tudi, da sme stanovati v taki hiši samo ena družina (lastnikova); ni pa proti določilom zakona, če kdo na pr. oddaja v podnajem posamično sobo, ali vzdržuje koga na hrani.
Uvodoma smo že omenili, da je v našem slučaju med društveniki doslej največ državnih uslužbencev in zasebnih uradnikov. Ker se ti ne prištevajo delavcem v praven pomenu besede, jim seveda finančna oblast ni hotela dovoliti nikakih izrednih olajšav, pač pa so take olajšave dobili društveniki-delavci.
Iz tega konkretnega slučaja je razvidno, da se pristop k društvu izplačuje predvsem — delavcem! To je po drugi strani tudi naravno, saj je društvu prvi namen, odpo-moči stanovanjski draginji, ki zadevlje predvsem delavski stan z vso težo. Društvo pa nudi tudi vsem ostalim stanovom tolikih ugodnosti, da moremo pristop le toplo priporočati in to z gospodarskega, a tudi z narodnega stališča.
Reden član društva more biti vsak polnoleten državljan ne glede na spol ia posel, dokler vživa državljanske pravice, potem juridične osebe, društva itd. Pristop je naznaniti ravnateljstvu, ki odloča, je-Ii se član vsprejme, ali ne.
Vsak redni član plača pri vstopu
dolgo dolgo me ni videla se teh, samo tuge in muke spominjajočih
j dogodkov, te črne strani vedno nesrečnega j Mali Miško je splezal k njej in jej za-' življenja mojega. Ali tebi rada potožim in šepetal v uho, kdo je prišel k njim v „go-' zaupam vse, kar je bilo; saj si morda zadnji, Istijo". Tedaj pa je slepa starka prizdignila ki čuje, kajti s hudobnim svetom se ne suhi, koščeni roki, me pritisnila k sebi in menim o tem. Ljudje, ki so srečnejši od vskliknila: „Kaj, ti si Joško, ti si! Oh, jaz mene, me ne razumejo. In grobar že koplje te ne vidim, ne vidim te !•* ter me poljubljala za-me — jamo!" — — — na čelo. Gorko sem čutil tedaj na svojem i Naslonila je nekoliko glavo na leseni licu njene solze in se vglobil v nesrečo te drža^ globoko vzdihnila in nadaljevala na to: toli dobre starke.------„Ravno danes je štirideset let, ko sem ob-
„Kako rada bi te videla", - je pričela ^ ^^^^^ svojega življenja! po kratkem presledku - „ali glej, že več	%	m - C 0,Z1 vela srecJ^
let sem slepa in prepuščena popolnoma do- ^Z * ™ S,	!"1,' k - 03 n°C£1Snjl
brim ljudem in nemili usodi Kaj sem neki ^ serai slonela na: srcu ljubljenemu Fran-
zakrivila, da me Bog tako kaznuji?! Zgodi fk^na srčL čuts va'"'" raZ°de,a ^ ^ naj se njegova volja!" — Iskal sem tolažlji-;	srcna Cutstva
ali kie naiti nrim^rnih mttkj'^m 1 ^ PreJ sva se rada gledala in čutila v tolažbo nesretnice ^spričo ™Mke nesreče ? !i"bezen eden do druzega. France je bil za.
vih besedi,
krepak fant, o meni so pa govorili, da sem Domači so začasno odšli po opravilu: lepa. Na božično noč 1870 se mi je, ko gospodinja v kuhinjo, gospodar v klet in sem šla od polunočne maše, pridružil, ter me hlev k živini; otroci pa so se vrteli okoli držal za roko, da bi ne padla na gladki, jaslic, in potem delali napotje materi v s snegom in ledom posuti poti. Lepa in kuhinji. Ostala sva sama s starko, kar mi jasna noč je bila, nebeški svod je bil bogato je bilo zelo ljubo, kajti izvedeti sem želel posejan z migljajočimi zvezdami. Bilo je od nje še marsikaj, kar mi je bilo neznano krasno, kakor da bi se nebo veselilo najine iz njene minolosti. Takoj sva postala zopet sreče! Po poti grede nisva govorila mnogo, stara znanca in prijatelja; postala je uprav a ko se je pred hišo poslavljal od mene, zaupno-zgovorna. Predočila mi je v živi sliki tedaj me je pritisnil na svoje srce in strastno svojo najboljšo prijateljico, pokojno mojo poljubil. Hotela sem mu zbežati, ali se ni-mamico. Pripovedovala je, kako me je kakor sem mogla ganiti. A on, France, mi je takrat otroka tolažila ob njenem grobu. Ali rado- prvič povedal, kako vroče me ljubi... Lo-vednost me je gnala dalje; zato sem jo čila sva se, izginil je v mirno, svetlo, sveto naravnost zaprosil, naj mi pove zgodbo svo- noč, jaz pa sem se zaklenila v svojo sobico jega življenja, o kateri sem samo tako me- in še dolgo mislila le nanj, na Franceta,
kako „sanjal".	[ in bila srečna nad vse!---
„Ni mi lj*bo" — je začela, — „dotikati'	(Konec pride.)
Stran II
»EDINOSTc it. 357
vpisnino 2 K in mora vzeti vsaj en delei, ki znaša 20 K. Razen tega mora vsprejeti obvezo, da jamči Še za dvajsetkratni znesek deleža, t. j. za 400 K. Deleži ne nosijo obresti, član pa ima pravico sodelovanja pri društvu v smislu pravil. Izstop treba naznaniti ravnateljstvu pismeno vsaj 4 tedne pred koncem leta. Deleži se glase na ime člana in jih brez dovoljenja ravnateljstva ni smeti ■e prodati, ne prepisati na drugo osebo. Stavbišča ali hiše, ki jo je dobil član od društva, tudi ne sme prodati brez dovoljenja ravnateljstva, dokler ni izplačana vsa kupna svota. V vsakem slučaju ima društvo predkupno pravico. V slučaju smrti člana izplača društvo na željo dedičev delež, oziroma mora prevzeti hišo, ako še ni popolnoma izplačana ; dotično svoto izplača opravičencem.
Denarna sredstva dobiva društvo potom prispevkov članov in izposojil pri denarnih zavodih proti zastavi društvenega premoženja, ali na podlagi zadružnega kredita. Za ta izposojila jamčijo vsi redni člani društva solidarno.
Ravnateljstvo kupuje primerna zemljišča in jih parcelira. Vsaka parcela meri vsaj 200 m*. Član ima pravico do zamenjave svojega stavbišča z onim drugega člana, ali do prepustitve temu poslednjemu. Član sme prinesti svoj lastni načrt, oziroma dajati navodila za zidanje hiše. Predno se začne graditi hiša, mora vplačati 20% (eno petino) kupne cene zemljišča in hiše, vendar sme ravnateljstvo še znižati to mero. Ko je hiša dozidana, izračunava ravnateljstvo lastne stroške z obrestmi vred ter pridevlje temu še 2#/t od kupne cene. Ta končna svota je prava kupna cena dotični hiši. Potem se sestavlja pogodba in član postaja lastnik hiše. Kupna cena prevzete hiše in zemljišča se odplačuje na ta način, da član vsako leto vplačuje v društveno blagajno v kupni pogodbi določene odstotke te svote kakor obresti in v amortizacijo. V siučaju prepirov društvenikov med seboj ali ravnateljstvom razsojuje razsodišče, ki ima 5 udov. Prizive rešuje občni zbor.
To bi bilo jedro društvenih pravil; ne moremo si kaj, da ne bi tega društva priporočali najtopleje našim ljudem, posebno pa delavcem.
„Telesni naš postanek, razvoj in konec"
(Misli ob novolziSli Černičevi knjigi.)
Zelo radoveden sem bil, kako vsprej-meta kritika in čitajoče občinstvo Černičevo delo, ki v znanstveni obliki razlaga skrivnosti človeškega spočetja. V naših razmerah, ki so tako zelo prepojene s politiko, da prihajajo kulturne stvari v poštev navadno šele v drugi vrsti, je res zelo zanimivo izvedeti, kako daleč smo dospeli v svojem prosvetnem razvoju. Če smo odrastel, kulturno zrel narod, smemo dati Černičevi knjigi brez skrbi in pomislekov blagoslov in jej voščiti srečno pot mej narod; če smo še kulturen otrok, tedaj pa naj velja za nas še nadalje kulturna bajka o štorklji, laz za svojo osebo sem mnenja, da se nahaja naš narod v mladeniški dobi svojega razvoja in da je izšla knjiga zanj prej prepozno nego prezgodaj. De Amicis pravi nekje, da imamo često za otroke ljudi, ki niso več otroci. Če je tako tudi z našim narodom, tedaj bi lahko govorili o naši napačni narodni vzgoji.
O knjigi manjka Še dozdaj, prav tako kakor n. pr. o dr. Ušeničnikovi „Sociologiji", strokovna ocena, ki jo mnogo njih nestrpno pričakuje.
Proti knjigi bi utegnila nastati zlasti dva pomisleka : 1.) Ali je . nravna in jo smemo priporočati narodu, o katerem želimo, da ostane na svoji nravstveni višini, oziroma ga hočemo nravstveno še povzdigniti ? 2.) Ali je podana v primerni estetični obliki ?
Pred očmi moramo imeti dejstvo, da knjiga razlaga samo naravne organe in pojave, da pa ne posega v seksualno higijeno, kjer bi v resnici mogla postati nravstvena
ali nenravstvena. Če se pa morda komu že ta razlaga, ali (da govorim s prijateljem) odstranitev figovega peresa zdi nenravna stvar, izvira to pač odtod, ker še nimamo temeljnega dela o razmerju mej prirodo-slovjem in nravstvenostjo. Pohujšanje, ki mora priti, je naravstveno pohujšanje. Ker so pa naravni zakoni večni in neizpremen-Ijivi, nravstveni pa deloma izpremenljivi, bo nasprotja in pohujšanja kriva nravstvenost. Popravljati treba torej pri nravstvenosti.
Res je, da je knjiga pisana s splošnega prirodoslovnega stališča in da v čitatelju vzbuja spoznanje, da je človek — vsaj po svojem telesu — le del velike narave in kakor tak podvržen njenim zakonom. Morda se pri tem komu njegov svetovni nazor obrne za 180 in možno je, da se mu živ-življenje ne bo več zdelo lepo. Ali je to nenravstveno ? Ne, to je le trenutna kriza, ki se poraja vselej, ko izpreminjamo nazore v velikih stvareh. Pisatelj ne more nič za to, da je človek res telesno bitje, ko mora oznanjevati znanstveno resnico. (Primerjaj članek „Darvinizem in krščanstvo* v letošnjem „Koledarju!)
Slišati je tudi mnenje, da knjiga ni podana v primerni estetični obliki, tako n. pr. kritika v ^Ljublj. Zvon." Morda je to res, toda to je stvar skuša in ne zmanjšuje čisto nič njene znanstvene vre<4nosti. Kritiku je morda uzor Mantegazza ; toda mladeniču, ki mu bo knjiga razodevala skrivnosti človeškega spočetja, privoščim rajši „kupico čistega, naravnega vina" („Predgovor"), nego raznih rožic in dišav kipečega, opojnega likerja.
Drugo vprašanje pa je, če delo komu estetično ne ugaja zato, ker se v njem obdelava neestetična snov. Zdi se mi, da krivica, ki se godi pisatelju, gre največ na ta rovaš. Komur bi knjiga vzbujala „življenja gnjus", naj izvoli pomisliti, da se ne nahaja v galeriji narave, ter da mu tu ne razkazuje dovršenih, lepih slik, ampak da je v njeni delavnici, ateljeju, v katerega je sama razkrila svoje snovanje. „V delalavnico sem tvojo zrl!" Kdor hoče tu estetično uživati, bo užival le porajajočo se lepoio. Lepota je tu smotrenost narave.
Čudna je usoda, ki jo doživlja Černi-čeva knjiga. Ko je izšla svoj čas sloveča škofova brošura, se je vse takozvano napredno mnenje zgražalo nad njo, rekoč, da bi bil moral škof tako delo poveriti možu strokovnjaku. Škofovo brošuro in brošuro o brošuri je občinstvo strastno pokupilo in se zgražalo le na videz. Ko pa se je res našel mlad strokovnjak, ki je z veliko požrtvovalnostjo sam tvezal založbo knjige, ki razlaga le naravne stvari, sedaj molči slovensko napredno mnenje ali pa se zopet pohujšuje. Kaj poreče k temu Cankar ? Najbrž, da je to prav in v redu, 4cer se\ že od nekdaj godi tako v dolini šent-florjanski.	___Jos. Jurca.
Domače vesti.
Vesele praznike vsem čitateljem, so-trudnikom, somišljenikem in nesomišljenikem, sploh vsem onim, ki so blage volje, vošči iz srca uredništvo „Edinosti".
Uprava „Edinosti" želi vsem cenj. čitateljem vesele božične praznike ; ob enem naznanja da radi današnjega praznika ne izide jutri list. Prihodnja štev. izide v torek ob navadni uri.
Slovenci! Slovenke! Magistratni sluge so že začeli raznašati po mestu in razdeljevati med hišne gosp. popisne pole za ljudsko štetje., Dolžnost vsake zavedne Slovenke, vsakega zavednega Slovenca je paziti na to, da ne bo niti en Slovenec zapisan za Italijana. Zato je treba delati in agitirati od družine do družine, od žene do žene, od moža do moža; Slovenci se moramo vpisati za Slovence ! Zato : Nihče naj te dni ne podpiše ničesar, ako ne ve natančno za kaj se gre. Oni,- ki sami ne znajo izpolniti popisne pole,
PODLISTEK.
Leon Dragutinović.
Na straži.
Zbudilo ga je trkanje. Prišel je sluga in mu naznanil, da je že čas k avdijenci. Podal se je na ulico ; tu se izogibal ljudem; zoperni so mu bili. Vse, vse se mu je zdelo tako umazano.
V predsobi komandanta je bilo že zbranih več častnikov.
Bili so vsi iz njegovega polka, toda Milan jih ni poznal. Predstavil se jim je; tovariši pa so mu čestitali na premestitvi. Milan se jim je zahvaljeval z otožnim nasmehom. Zdel se je sam tebi tuj med temi ljudmi, ki so njegovi tovariši, s katerimi pa ni Imel nič skupnega.
Sel je v kot in mirno čakal, dokler pride vrsta na njega. Misli so mu jele rojiti po glavi: ena je poganjala drugo. Cel kaos misli in želja se mu je sukal v glavi.
naj si dajo to delo napraviti od znanih Slovencev, ali pa naj pridejo določene dneve v lokale, ki bodo pravočasno razglašeni.
Na dan novega leta, dne 1. januvarja 1911 bodimo vsi na delu. Osobito prosimo vse naše uradnike, brez izjeme, naj rečenega dne opuste vse zabave, vse izlete in naj pomagajo izpolnjevati tiskovine o ljudskem štetju. Vsakdo naj pomaga, kjer le more. Zglašajmo se v prostorih, ki jih naše društvo „Edinost" določi za popisovanje. — Nikdo naj ne misli, da se brez njega lahko opravi.
Dolžnost, sveta dolžnost nas vseh je, da pomagamo onim, ki si sami ne znajo ali ne upajo izpolniti omenjenih tiskovin. Pomislite, da bo treba popisati tisoče tiskovin in da bo to delo zelo zamudno, ako si naše ljudstvo pravočasno ne preskrbi vseh potrebnih podatkov. — Menimo pa, da ne samo uradniki, ampak vsi oni, ki so zmožni naj pomagajo pri popisovanju. Inteligentni delavci naj poučujejo manje zavedne in naj jih opozarjajo na veliko važnost ljudskega štetja, ter naj jim svetujejo, kako in kaj jim je storiti, da ne bodo padali v kremplje onih, ki bodo lovili naše duše zato, da zmanjšajo naše število in da pomnože svoje. Kedor je Slovenec-Slovan naj se zapiše za takega, ali pa naj zahteva, da ga zapišejo drugi — ki pa morajo biti poznano zanesljivi.
Kedor je Slovan, a bi se dal iz kate-rega-koli vzroka upisati za Laha ali Nemca, bi se pregrešil proti zakonu. Zraven tega pa bi prodal svojo narodnost sovražniku-tujcu in bi postal odpadnik, izdajica svojega naroda — renegat! Pazite torej ! Ne strah pred hišnimi gospodarji ali| upravitelji in ne pritisek, ki bi prišel od katere-koli strani, vas ne smeta omajati, da bi se zapisali za drugo, nego ste v resnici. — Mi bomo strogo pazili na razne sleparje in upamo, da bo tudi vlada vršila svojo dolžnost proti onim, ki bi falzificirali ali skušali falzificirati ljudsko štetje!
Največjo pažnjo pa treba posvečati onim, po mestnem magistratu določenim osebam, ki bi stranke nagovarjale k falzifi-kacijam.
Tudi na lastnike hiš, oziroma njih upravitelje treba paziti in jim onemogočati eventuelne pritiske na stanovalce. Vsi, vsi moramo biti na delu, ako hočemo, da bo ljudsko štetje vsaj deloma odgovarjalo resničnim razmeram.
„Zgodovina slov. naroda". Prejeli smo:
Prav razveselil nas je djhod knjig naše družbe „sv. Mohorja", kajti letos smo dobili marsikaj lepega in poučnega. Leposlovne knjige nam ugajajo, ^ad dve tretini naročnikov naše nadškofije ni naročilo molitvenika, kajti doma imajo cele kupe tega blaga od drugih let sem. Dobro bi bilo, da se izdaja molitvenika vsaj za nekaj let opusti, kajti s tem bi bilo skoraj vsem vstreženo. A največ zanimanja in splošne pozornosti vzbuja „Zgodovina slov. naroda", katero vsakdo, ki ima le kaj smisla za Slovenstvo, z veseljem in zadoščenjem jemlje v roko, da je vendarle enkrat zagledalo beli dan delo, ki smo ga toliko let pogrešali. Bilo bi lahko že prej, a tudi sedaj nam je dobro došlo.
Neprijetno pa smo vsi presenečeni, da s prihodnjim letom ne izide drugi snopič te velevažne knjige. Morda bi se pa ven-dar-le dalo temu odpomoči ? Odbor naj skrbi zato.
Kakor je že omenil „Slovenec", moral bi biti v tej knjigi večji tisk, boljši papir, zraven bi moralo biti glede slik bolje pre-skerbljeno. S tem se strinjamo popolnoma. Treba pomisliti, da je ta knjiga najvažnejša, kar smo jih dobili v teku zadnjih dveh desetletij ; primerjati se jej more le Staretova „Občna zgodovina". Zato pa ne bi družba nič zgubila, če bi obrnila večjo pozornost na to stvar.
Res je tako delo združeno z ogromnimi stroški, toda sadovi tega dela bodo tisočero poplačani. Odbor bo mogla potem
vsaj navdajati zavest, da je storil, kar je bilo v njegovi moči. V svesti si, da bode naša družba upoštevala splošno mnenje, jej P kličemo iz dna srca: Razvij se v krepko drevo, ki požene korenine do sleherne slovenske hiše in obrodi naši domovini mnogo požrtvovalnih in zasluženih mož!
Mohorjan.
Dolžnost vsacega Slovenca je,
paziti posebno na nezavedne, manj zavedne in odvisne Slovence, da bodo pri ljudskem štetju vpisani kakor Slovenci !
Na naslov trgovske in pomorske sodnije. Pretečeni teden (16. t. m.) je neki gospod telefoniral na trgovsko sodnijo v zadevi nekih pravil in pri tem govoril slovenski. Centrala ga je pravilno zvezala in uradnik na sodniji se jejklicu tudi odzval, toda dotični uradnik ni hotel razumeti slovenski, temveč je — potem ko je spoznal da ima opraviti s slov. stranko — v nekem robatem tonu v enomer kričali „non capisco" in ko-nečno meni nič tebi nič telofon zaprl.
Stranka je čez pet minut ponovno klicala — in uradnik je telefon zopet z vso jezo zaprl.
Vprašamo torej si. trg. in pomorsko sodnijo: Ali imamo Slovenci pri tej sodniji pravico posluževati se svojega jezika ? — Prosimo da se slučaj preišče; ime stranke je na razpolago.
K volitvam v Zavarovalnico zoper nezgode. Uradne bele in barvane glasovnice so že zdavno v rokah gospodarjev in vse imajo točno napoved, čemu so namenjene vsaka posebej, katera za gospodarja, katera za vse delavce podjetja skupaj. — In te pravilno podpisane glasovnice pošljite takoj odvetniku dr. Slaviku, da ne bo drugih sitnosti z izbiranjem kandidatov in z nedovoljneži, ali protivniki.
A ne zanašajte se na gospodarja in ne prepuščajte glasovnice nezanesljivim osebam, ali uradnikom, ki nam niso naklonjeni, kajti prav lahko se zgodi — ker skušnjava je velika —, da kak nepoklicani, ne da bi Vas vprašal za dovoljenje, odnese Vaše glasovnico še zadnji hip nekam, kamor jo zavedni Slovenci nikakor ne bi namenili. Tedaj pazite, da — če ne boste volili Vi — utegnejo z Vašo glasovnico voliti nasprotniki !
Na razna vprašanja, zakaj ne objavljamo tudi liste kandidatov delodajalcev, opozarjamo, da je ista že zdavnaj in sporazumno sestav.'jena ter se nahaja na vpogled pri zaupnikih večjih krajev. Ne kaže je pa objavljati v časopisih, da ne bi radi silne zapletenosti teh volitev nastalo preveč zmešnjave, kar je ravno o prejšnjih volitvah hudo kazilo naše vspehe.
Saj iz ten raziogov tudi druge stranke ne obljavljajo kandidatov delodajalcev, marveč le one delavcev, ker je pri teh agitacija mnogo težja.
Prima guida tascabile^ di Trieste anno H. 1911. je izšla v zalogi g. Peterlina. Dobiva se v tržaških knjigarah.
Quousque tandem...? Slovenska priloga „Časopisa češkega železniškega urad-ništva" prinaša pod gornjim naslovom oster članek, iz katerega posnemljemo:
„Zdaj je pa mera res polna! Neobzir-nosti in samovoljnosti državnoželezniške uprave, ki misli, da lahko z nami pometa, je res zadosti in preveč! Saj dobrohotnost; in ozirov, pametnih ozirov, ni nihče iu nikoli pričakoval od gospodov, ki nas tlačijo in zaničujejo ter nam škodujejo, kjerkoli morejo. Toda vajeni korobača in krivičnosti smo vendar-le ostrmeli, ko smo zvedeli, kako veliko novo krivico je zadalo železniško ministersjvo nam vsem, ko je za transportnega kontrolorja v tržaškem železniškem ravnateljstvu imenovalo Nemca Zirkouniga.
To mesto je imel ranjki Jeglič. Njegovo truplo ,se še ni bilo shladilo, ko so Nemci začeli stezati roke po tem mestu. Videli so, da nimajo ljudi, ki bi bili sposobni za to službo. A kaj jih to moti — Nemec jo mora dobiti, samo Nemec!
Mari je to tista sreča, o kateri sem sanjal. Mari je to življenje, po katerem mi je srce tako hrepenelo?
In slika na trdnjavi preživljenih dni! Tista sladka hrepeneča bol se mu je zdela sedaj tako visoka in velika, da je zavidal samega sebe za solze, ki jih je prelival tam gori daleč od ljudi...
Žalosten usmev, neka ironizirajoča bol se je pojavila okrog njegovih ust.
Komandant ga je sprejel zelo ljubez-njivo in ga povpraševal o tem in onem.
Milan mu je po vojaško, v kratkih odstavkih, sporočil o vsem na trdnjavi.
V Milanovi glavi so jele rojiti misli eno za drugo; neki notranji sklep, ki se je porajal v njegovi duši, je jel zadobivati konkretnejšo obliko. Da, tako storim! — si je dejal natihoma med pogovorom s poveljnikom.
„Torej hvalite Boga, da ste zopet tu" — je dejal poveljnik — „menda ste resnično veseli, da ste se iznebili trdnjave. Zdaj vam damo mal dopust, potem pa začne zopet služba, ki pa ni tako dolgočasna, kakor tam na straži! Vendar morate tudi tu biti vestni in marljivi".
Poveljnik je zmignil z glavo v znak, da je avdijenca pri &aju. Milan je dospel do vrat; tu pa se je vstavil...
„Česa želite še ?" — ga je vprašal poveljnik.
„Prošnjo imam, ekscelenca".
„Torej, česa želite ?"
Milanu je beseda zastala v grlu. Poveljnik ga je pogledal začujeno, ker si ni mogel tolmačiti nervoznosti in razburjenja v Milanovem vedenju.
Ta pa je še vedno stal po vojaško pred svojim poveljnikom.
„No ?" — je ponovil poveljnik vprašanje.
„Ekscelenca, nisem nehvaležnež; visoko znam ceniti čast, ki me je doletela s to premestitvijo, toda jaz bi vendar..."
„No, govorite!"
„Če bi me, ekscelenca, hoteli postati nazaj na trdnjavo".
Poveljnik je pogledal začudeno, mladega častnika.
„Kako to vendar? Sa] bi se vsakdo drugi čutil srečnega, ko bi se rešil tega žalostnega samotarenja v trdnjavi."
„Ekscelenca! Tam sem bil srečen, tam
gori daleč od ljudi v divji gorski višini... tu pa ne bom nikdar... nikdar... 1"
Poveljnik je samo zmajal ^glavo, ker ni mogel pogledati v MilauJ»t> dušo, ni mogel slutiti boja, ki je divjal v Milanovih prsih.
„Kakor želite", dejal je poveljnik. Milan je globoko vzdahnil, ko je čul poveljnikov odlok.
Pozdravivši po vojaško je Milan odšel iz sobe. Na ulici se je oddahnil; bilo mu je, kakor človeku, ki je stresel s sebe veliko breme.
Že naslednjega dne je mogel zopet v trdnjavo — na stražo.
Niti svojega dopusta ni hotel porabiti. Srce ga je le vleklo nazaj tja daleč od ljudi, ki ne poznajo njegovih sanj. Med temi ljudmi, v velikem mestu, ni bilo pravega prostora za-nj.
Velemestni zrak je bil preveč zastrupljen za njegove ideale.
V gorskem eteričnem zraka, ki je bil njegov element, tam se bo čutil srečnega. Tam bo mogel zopet sanjati, hrepeneti in — biti sam... na straži!
I	(Zvršetek).
" Trstu, »Ine 25. decembre. 1910
Btran IV
Odveč in čisto nepotrebno se nam zdi, da bi še-le dokazovali svoje pravice do služb doma in med domačim ljudstvom. To je časopisje že zadostno in neštetokrat
storilo.
Do zdaj je imela železniška uprava
navadno izgovor, da ni domačih kompe-tentov. A kadar so se pojavili, jih je znala zadušiti in zatajiti, da je vsaj vse najvažnejše službe posedla z Nemci. V našem slučaju transportnega kontrolorja niti tega izgovora ni imela. Oglasilo se je več izvrstno kvalifikovanih prosilcev-Slovencev. In vsi so propadli, vse je porazil Nemec Zirkounig, računovodja v Trstu, drž. kolodvor.
To Imenovanje je presenetilo vse! — Nihče ni tega pričakoval. Mnogi so mislili, da si ministerstvo pomore in se izogne imenovanju Slovenca s tem, da bo imenovalo najstarejšega kompetenta, Italijana Zadro ta, višjega revidenta pri VI. oddelku tržaškega ravnateljstva. Saj bi bila tudi to velika krivica za nas, fci imamo dobre kompetente z vsemi strokovnimi in jezikovnimi spsobnostimi, ki jih Zadro nima. No, Zadro ni Nemec, zato je moralo pasti načelo, da je vpoštevati najprej nastarejše, katero načelo utemeljuje včasih take sofis-tične izgovore. Ne, Nemec je moral dobiti to mesto, ki je za nas izgubljeno najbrž za vedno.
Res, bojimo se, da se ne motimo. Nemci bodo to mesto imenovali svoje posestno stanje, da-si so ga oropali Slovencu.
Zgodilo se je in popraviti se ne da."
V	nadaljnem odstavku člankar britko toži, da naša slovanska državnozborska delegacija ni preprečilo te krivice in opozarja poslance, da je sedaj v Trstu na drž. kolodvoru izpraznjeno mesto podnačelnika in mesto Zirkounigovo. Naših kompetentov je dosti.
Ljudsko štetje „pri Lovcu". — Jutri, dne 26. t. m. bo sestanek v gostilni g. Gerdola pri Lovcu, kjer bodo govorniki pojašnjevali zakon o ljudskem štetju. Kdor se zanima za to velevažno stvar, pridi ta dan v gorenje prostore omenjene gostilne ! Vabljeni so posebno oni, ki žele pomagati v dnevih ljudskega štetja. Rocol-čani ! Vzdramite se, da ne boste zapisani za Italijane!
Iz finančne službe. Kontrolor c. kr. finančne deželne blagajne v Trstu g. Viljem Stransky je imenovan ravnateljem c. kr. finančne dež. blagajne.
V	včerajšnem Jutru" je pod rubriko „Književnost gledališče in umetnost" pod ■aslovom „Ubogi kritik" napisal nek gospod Nini veliko klobasarijo. Ker me se je od večih strani interpeliralo, če sem jaz oni
Nini. izjavljam, da nisem z zgoraj omenjenimi oslarijami — ita&ut j—	»a »monipn«
člančič v „Jutru" kritik koncerta „Glasbene Matice" gosp. Adamič — gosp. Nine-ta v nikaki zvezi.
Niko Ninič.
Moška CM. podružnica je izdala sledečo okrožnico:
Vaše blagorodje!
V	zadnjih letih se je pri nas udomačila ■avada, da so se tržaški rodoljubi odkupili od božičnih in novoletnih voščil s poljubnim zneskom v dobrodelen namen. Odbor moške CM. podružnice je sklenil tudi letos naprositi Vaše blagorodje za odkupnino in se nadeja, da je ne odrečete. Opozarja pa posebno na to, da se vsa odkupnina porabi za stavbeni fond nove slovenske Šole pri Sv. Jakobu v Trstu.
P. n. darovalci se objavijo v listu „Edinost".
Za odbor podružnice C. M. podružnice
Tajnik:	Predsednik:
Vinko Engelman	Dr. Josip Abram.
Ker je stavba novega šol. poslopja že sklenjena za prihodnjo pomlad, priporočamo p. n. rodoljubom, da se odzovejo temu pozivu.
Za pobiranje je opravičen gospod G r g i č.
V	konsumnem društvu na Opčinah
bo v četrtek dne 29. t, m. ob 8. uri zvečer sestanek radi ljudskega štetja.
V	gostilni „Pri Deteljici" na Belve-derju bo v torek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek radi ljudskega štetja. — Sestanek je namenjen v prvi vrsti za Belveder in za bližnje ulice. Poživlja se posebno člene orgeljc. naj agitirajo med inteligentnejšimi znanci in prijatelji, da se udeleže sestanka.
Pouk slovenščine na ljudskih in srednjih šolah.
Cenjeni gospod urednik!
Jutri bo teden dnij, kar ste v cenjenem svojem listu objavili odgovor naučnega ministra na več nego pred enim letom stavljeno interpelacijo ar.a Rybara in tovarišev glede pouka v slovenščini na tržaških drž. ljudskih in meščanskih šolah. Pričakovali smo več od gospoda ministra; pa za sedaj bi bili zadovoljni tudi s tem, kar je obljubil, le da bi obljubo tudi držal. A med tem, ko je bila ona interpelacija vložena in ko je došel odgovor, so se dogodile nove neprilike glede tega pouka. Moja hčerka obiskuje že sedmo leto šolo v ulici Fontana in od druzega razreda do lanskega leta se je pridno učila slovenščine; a letos, kakor učenka meščanske šole, bi morala hoditi k uram v jako oddaljeno šolo v ulici S. Gior-
gio, da-si se vrši ves drugi pouk v ulici Fontana. Zakaj to ? Poizvedoval sem pri drugih očetih in doznal sem, da šola v ul. Fontana (namreč tam nameščeni štirje meščanski razredi) nima učiteljice, ki bi mogla učiti slovenščino. In zaradi tega bi morale vse one slovenske deklice, ki so učenke omenjenih meščanskih razredov, obiskovati slovenske ure na trgu Lipsia. Seveda je le malo starišev, ki svoje hčerke za posamezne tri ure na teden — in to še ob jako neugodnem dnevnem času — pošiljajo tako daleč v šolo. Jaz pa svoje deklice ne morem tako daleč pošiljati, ker jej služabnice za spremstvo ne morem dati, same pa ne puščam tako daleč in ob takih urah na pot. In tako se moja hči in več drugih slovenskih učenk onih razredov letos ne uči slovenščine.
Rad bi tu zapisal marsikaj; a vem, da bi Vi to vrgli v koš ali, pa bi danes na Božični dan, Vaš list postal žrtev naše mizerije ; zato poskušam utešiti svojo jezo, ter Vas lepo prosim, na to zanemarjanje slovenskega pouka opozorite gospoda namestnika. Dobro vem, od kod izvira ta uredba; gotovim gospodom, ki imajo na oni šoli (Piazza Lipsia in oni 4 razredi v ulici Fontana so le vsporednice te šole) je pomanjkanje učiteljice le ugodna prilika za zane-marjenje slovenskega pouka, kajti znano je nam slovenskim starišem, da ima ljudska šola Fontana (ravnatelj Baumlechner) več učiteljev in učiteljic, ki bi lahko učili tiste tri ure na tam nameščenih meščanskih razredih, a odločujoči nemški gospodje n o-č e j o tem učnim močem naročiti tega pouka.
Vemo dobro, da gospod namestnik ne ve nič o tem zanemarjanju ter smo prepričani, da ukrene potrebno, kakor hitro bo izvedel o tem, kajti moč izvestnih gospodov gotovo ne sega tako daleč, da bi ovirala priznano pravičnost gospoda namestnika. Ker po novem letu nastopi službo posebna učiteljica slovenščine na meščanski šoli, (kakor je zagotovil minister) upamo, da bo konec tega zanemarjanja; če bi pa tudi nova učiteljica ne imela časa, pričakujemo z vso gotovostjo, da se slovenski pouk na meščanskih razredih v ulici Fontana poveri kaki učni moči tamošnje ljudske šole ter se tako da prilika vsem slovenskim deklicam, da se izobražujejo brez vsake ovire v svojem materinem jeziku.
Če pa gospoda le nič ne bi storila, bomo prisiljeni drugače govoriti, kajti tudi mi slovenski očetje smo davkoplačevalci in konečno tudi naša potrpežljivost ima nekje svoje meje.
Slovenski oče.
Opozarjamo še enkrat na „Božičnico" otr. vrtca katera bo v ponedeljek 26. ob 5. uri pop. v dvorani gosp. Skilana v Rocolu. Zlasti pa vaDimo one, Katerim ni bila prilika dana, da bi v tem Cir.-Metodovem jubilejnem letu kaj darovali naši miljenki, da tem potom store svojo narodno dolžnost.	__
Tržaška mala kronik**.
K aretacijam na parniku „Marta Washington". Kakor smo že včeraj poročali, je bilo predvčerajšnjim aretiranih na gori omenjenem parniku osem oseb, ki so zakrivile goljufijo na škodo parobrodne družbe „Austro-Američana" s tem, da so plačale znižano ceno za vožnjo iz Amerike v'Evropo osebam, ki niso bile upravičene sprejemati denar. — Izročeni so bili sodišču.
Mlada tatica. Predvčerajšnjim je bila na borznem trgu aretirana 17-letna brezposelna služkinja M. I. iz Rovinja, ker je neki drugi služkinji Mariji Gustinčič, stanujoči v ul. Antonio Caccia št. 6 ukrala par čevljev v vrednosti K 10.
Na policiji je svoj čin priznala in ukradene čevlje vrnila.
Aretirani cigani. Pri predsinočnjem pohodu policijskih organov sv. jakobškega komisarijata je bilo aretiranih 7 ciganov zaradi potepuštva in pomanjkanja sredstev za življenje.
Loterijske številke, izžrebane dne 24.
decembra:
Gradec	14 44 22 37 82
Dunaj	6 18 90 61 70
Koledar in vreme. — Danes: Božič. Rojstvo Kristovo. — Jutri: Štefan prvi muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 6° Cels. Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Hladno. V začetku lepo, potem motno.
Ivan Kitni
trgovec, Sv Ivan 628, (Trst)
prlporofta aUvn emu obilnitvn svojo
prodajalno
v kateri se dobi vedno sveže blago, raznovrstnih testenin kakor tudi „Peka tete". Zaloga istrskega vina in opola ter raznih ikerjev v steklenicah vse po najnižjih cenah, točna postrežba tudi na dom. — Skušajte se prepričati. Stalnim odjemalcem 2% odbitka
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIH!

nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev, 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmarmh cenah.
SPECiJAL!TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
Ppilika ! Za Božičsse praznike ata novo leto.
99fi\h titta di £ione", Trst, gorzni trg št. 3.
===== ZALOGA SVILE IN BOMBAŽEVINE	-
SOT SVILA za bluze, črtana in škotska.
t-ou ca-j
B»0
I*
03 ® ■O N
Bogat izbor lilonske svile,
Fopelin, Crepe de Chice, Crepon in Peau du gaut du sole za obleke itd. — Mančesteraki velvets, direkten uvor Seaiakin-Peluche« zt» m&ntllje Tovar. cene. Uzorci na deželo.
3 ^
c. =
N g-
Z®
os.
O o
m o
PS«
Svile za obleke in jope po zelo
NIZKIH CENAH.
nifr. Frankel
(Delniška družba) &st, Corso štev. 27.
Podružnica :
ulica Cavana št 11
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu.
Nobena
razprodalo
in nobena
množino: blaga
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 filijalk. — 1200 delavcev.
Prodajo se po zmernih
PPIlSlh 10 srebrni Predmeti novi UCllClIl |n rabljoni, kupjeni na javni dražbi. — Projeira se tudi v zameno
s rebrn hm.iB ?rst, Via Barr. vecchia 8, 1. nad., lem
PRIMER
Moški čevlji . renski čevlji . Nizki ženski .
dtroški čevlji. Galoše iz gum.
od K T— «io 18 od K 6 50 do 18 od K 3, 3 80, 5, 7'50,10,13 od K 2 — dalje, od K 4*— do 8*—
Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Gopške in Dalmacije.
Črevlji
Grodieor (Delt
3a
STRUCHEL & 1ERITSCH "
TRST - Via Nuova
— — (vogal ulice svete Katerine)
Velik izbor
Kožuhov, fuŠtanja, srajc, odej, volnenega blaga, svile, modercev, paj-čolanov, drobnarij. Vse po cenah da se ni bati konkurence.
ir

.L
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (proj Torronto)
Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet*
potrebščin za sedlarje* Arturo Modricky
Prodajainlca manufafcturnega b aga In drobnh predmetov, Trst, ulica Selvedere 32
Zaloga prešitih odej ud K 6'40 dalje, fine v Batenu kron a-— ; flanelaste kron 2-40; volnene kron 2*90 in dalje. Perilo po vsakovrst nih cenah. Platno za plahte, trliž in volna za matrace, žima iz rastlin in bombaž za pokrivala, fuStanj debel, bel in barvnaat. Moški in ženski dežniki, čepice, copate iz volne in svile.
Drobnarije popolen Izbor
cenah.-
P
Dr. JU. Martinem
Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—/. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33
1L nad.

| Svoji k svojim !
1910-1911
ima.
Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovine.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37
Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu.
— PERILO — Ogromni izbor v^akovr. platna in kotonlne za namiz.in post. opraro.
— VELIKA IZBERA — volne, žime, perja za pernice, sploh vse, kar spada za posteljno opravo.
N	®
S?	C
_a	a>
®	3 C
<X>	B
o	o
— * 8AKOVR»T*fO — žensko osebuo perilu, kakor n. pr. srajce, spod, krila, sp. hlače itd.
— NOVI i>OROl>i — Blaga volu. za moške obleke, rujce ovratnike-zapestnice in :: aravate.
VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, ćipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje obiek.
BLAGU. KATEKO XI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokoiske potrebščine.	Narodni trako vi.
| Svoji k svojim!
Straa IV
EDINOST" št. 357
V Trstu, 25. decembra 1910
Maccari & Pross
Trst, Via Sflalcanton štev. 9
za moške v velikem izboru
po zelo ugodnih cenah.
Na zahtevo se dopošljejo uzorci cratis in franko.
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE.
1 kg rujftvih dobrih sčesanih K kg K 2-40, boljSih K S*80, belih 4 E, belih b puhom K 5-10, 1 kg belih naJtint^Sih sčesa-nih K 6 40 in K 8,1 klg samega
poha ruja* 6 K in 7 K, bele fine 10 K. najfineji puh b prs 1» K. Pri naročltvi 5 kg franko. Izgotovljene posteljo nide-feg3, modrega, belega a!i rumenega " gostonitnega Naukiuga, 1 odeja 180 nn dol^a in 120 cm Široka t Ž podvzglaTjema p^ 80 cm dolgima in 60 Širokima, napolnjenima t norim, civim jsclo trpežnim, mehkim poeteljrlm perjem Kron 16. Polopernice 20 K; pernice 14 K ; posamezne race 10 K, 12, 14 K in 16 K ; blazine 3 K, S K 50 in 4 K; pernico StOO cm dolge, 140 cm Široke 13 K, !4 K 70, 17 K W) iu 21 K; blazine 90 cm dolge, 70 cm Široke 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70 ; spodnje pernice b trdnega, črtanega gradla 180 cm dolge, 118 cm Široke, 15 K 80, 14 K SO. PoSil.a se po povzetja od 12 kron dalje franko. — Premena dovoljena, t» nepripravno denar f nazaj. Katacčni ceniki gratis In franko
BENISCF v DfiSffeUz št 185 ŠMIM8 Reclv

BES' Odprla se je nova trgovina|
SJ STRUKEL & SEU - TRST J
Via Saš Atitocio š;ev. 12 Drobn&rije ijjrače in potrebščine za ptrtovan)-. - VELIK IZBOR perila ovratnikov, NAJNIŽJE CENE	zapestnic, ovratnic, srajc itd.	NAJNIŽJE CENE.
Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence!
«3
edini perfektni govoreči aparat brez
Garantirani aparct za 5 let od K 45*— n3pre\ Dvojna plofcče (25 centimetrov) „ 2'50 r Bvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50
Velik izbor slovenskih, hrvatgfcih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko
PRODAJALNA

manujaklur. blaga
Izbera fuštanja, borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
2 do 4 K zaslužka
dnevno in stalno se pridobi, ako ae prevzame lahko pletenje na dom. Samo moj Btroj za hitro pletenje „PaTENTHEBEL" ima trpeine, jeklene dele, plete zanesljivo nogovice, modne ln Spor tac artikelne. Predznanje nepotrabno. StroSkl zi na-baTo nizki. Pismena garancija za stal 10 zaposlenje. Neodvisna eksistenca. Prospekt brezplačno. Podjetje za po .speševanje domače obrti, trgov.
kohrano**" KAHL W0LF, Wien
MARIAHILF NELKENGASSE 5fo. 1.
— Prima bombaž Ea pletenje najcenee- —
Prodajalnlca manufakturn. blaga i ReStaUrECHE F
Enrlco de Francesehi
Trst, isHca delte Poste št 10
vogal ulicd ValdirivD)
VELIKA IZBERA bonbaževlne, trllža, fuštanja, volnenega blaga, izdelanega moškega in ženskega perila in drobnih prsdmstov po najzmernejših cen a
::: 50 000
parov čevljev! 4 pari čevliev za samo K 7*50
Radi tega. fe«r ni moglo veliko vel tih tvr lk plačevati svojih račanov, se je tneai naročilo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg ia v den*r. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih <5- v-ljev na zaveso, iz rujavega ali Črnega usnja, g&loširanih. spred s feapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po Stevilti. Vai 4 pari
sianejs le kron 7 50.
Pošilia
se p j postnem povzetju.
SPIH5ARN, SCilUH - EXP0RT
— KRAKOVO štev. 240 ________
Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj.
i
i A &
I
9

Trsi, Via Cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 40 stotink, po 8 uri 20 stotink. ■ K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
T
nermangi
Barriera. vecchia. štev. H ima veliko zalogo
ss&rtvaških pradmetef
B0T VENCI ^m
cd porcelana in biserov vezanih z usađeno žico, od umetnih cvetio s trs.f kovi in napisi.
ilike ns p«rce«seasfth pl&scah zz
Siftjiiiiji kaakurs&dno oon«.
AUTOR1ZOVANA
TBŽAŠK. POSREDOVALNICA
Acquedotto % 1. nadstropje
Giorgio Illich, Trst
Zavod za posredovanje nakupa 111 prodaje nepremičnin ;n zemljiš?, poaojil na hipoteke, postavitve, Btfcnovanj, vil, zalog in trgovin.
Sprejemne se uprava nepremičnin.
****** RESTAVRACIJA
„AL TELEGRAFOJt
(nasproti glavne posta;
ulica Squero nuovo štev. 17
Zajutrak po 30 stct., kosilo 60 do 80 stot. Za naročnike znižane cene. Vino istrsko, opolu, ri-hemberško, vipasko in teran. — liefošk v stekle niča h.
Vsak dan sveže ribe po nizkih cenah.
Puntigamsko marino pivj. — Nemška, češka i a italijanska kuhinja.	Priporoča se udani
F. Voildruska, restavrater.
: Marija Pinter
Trst, ulica Acquedotto 89 i. n. | hrostou in buK dri; prirejenih za peč
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje
se priporoča cenj. gospem.
BBF" Tudi pismenim potom.
i tngležkega in inozemskega a~etlega pre moga
•	ANTRACIT, brezpiinovih briketov iz drvn. oglja
*	..Soulsa-' v veliki iajčji fibliki za vsako kurjavo
| Žareči komadi v (mali jajčji obliki) odprto ognjišče in likanje. Narijčbe, ki ae izvrie tačao, je naslovili na tovarniško pisarno :
frst - Via della Tesa štev. 22
ali na nsroČilno pisarno v Trstu pri tvrdki
Gicvanni Angeii ulic. Vžnc. Bellini štev. II
(nasproti ***"J—* — ■—
0100 & Comp., Trst
— Via Farneto štev. 42 —
« Parmezan, Emen-SaiCfa Sira. tnaller iz Švica.
salam, špeh, ma^t, kokumarl, peveroni, razne jsstvine v konservi. nardine v sodih iid itd
Velika izbira oblek, moških in deških sukenj po nizkih cenah.
i
Sklodifte ogljti In drva I
zi lorivo, petrolja in stavim materijal '
Josip Miceu
Trst, Via San Ciiino št. 2 (Sv. Ivan)
Ajdovo moko
pristno domačo
priporočam. CENE ZMERNE, postavljam franko v trgovino.
FRANC KALAN
Ško^aloka štev. 6.
I	\	I
Priznano nizke, stolne cene.
Kapajte obleke samo u trgovini
B0HINEC &
Via delle corri Z Trst Via S. £azzaro 17
(Vogal za cerkvijo sv. Antona novega)
Velikanska zaloga
vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantilah, oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE.
Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
sag
m e
Priporočamo našim KOLENSKO CIKORIJO!
- - sfosDodiniam - - - - iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
V Trstu 25 deeembra 191®.
„DINOST" st, 3*7.
Dež,»dež, dež in blato!
Deževalo je štiridest dni in štirideset noči. Tedaj je prišel glas do našega glavnega urednika, da se bližajo časi. Glavni urednik si je pred zrcalom pogladil lepo brado ter me potem takoj prijel:
„Urbanjakov," je dejal balzamično, „prišel je glas do mene, naj stešem ladijo in naj vzamem s saboj vse domače in divje zverine..."
„Razumen, zato ste se najbrž obrnili v prvi vrsti do mene!" sem menil jaz.
„To je insinuvacija !" je dejal mož, ali zraven je pomežiknil tako dvomljivo, da bi ga najrajše — objel. „To ne, ali obračam se do vas, ki ste kolikortoliko priznan strokovnjak v pomorskih stvareh. Vprašati vas namreč hočem, iz kakšnega materijala naj ste-šemo svojo barko?"
„Iz zastarelih in zaostalih številk „Edinosti", to se razume," sem mu odvrnil.
„To je kajpada najceneje ! Ali, prosim vas, bo-Ii ladija potem dovolj močna?"
„V „Edinosti" je moč!" sem ga zavrnil.
„Pa pričnimo delo nemudoma, predno ras povodenj ne zajme."
Iz številk lanskega letnika „Edinosti smo si torej stesali (zlepili) ladijo, sto vatlov dolgo in petdeset široko. In sedaj je gospod glavni urednik z električnim zvončkom ter s telefonom sklical skupaj vse svoje „domače in divje." Ko smo se zbrali v lepem številu, je dvignil glas in pričel :
„Gospoda, pogin preti vsemu Trstu in okolici. Da se izognemo temu poginu, ste-sal sem to trdno barko, v katero boste vstopali po vrsti, kakor vas bom izbiral in imenoval. Gospoda...!"
Dalje ni prišel; zalile so ga solze gi-■jenosti. Ali jedva je to ginjenost premagal, že je zarohnel nad mano:
„Urbanjakov, hudič vas vzemi z vašo smrdljivo cigaro! Še oslepim, če mi boste ta prekleti sedemvinarski dim vedno puhali v obraz ! Sicer pa, če hočete z mano, vrzite iik takoj v pljuvalnik, da se mi še barka ne zasmodi !"
Ubogal sem ga; kaj pa sem hotel ? Urednik pa je povzel:
„Najprej vstopi ti brumna in krotka živalica, ti neprecenljiva spremljevalka vsakega urednika. Le na krov!"
Tako je govoril in zarožljale so velike škarje ter z umerjenimi koraki stopile na krov.
„Zdaj pa vi nagajivi hudički, nepoklicani ali vendar vedno zvesti — tiskovni škratki! Le noter, le noter v ladijo !"
Zaškrtalo je nekaj drobnega, črnega, in ladija se je zazugala, pa so biii „Škrati" na njenem dnu.
„Koliko vas je še?" se je obrnil urednik do nas, ki smo nemo stali pod vtisom velikega dogodka.
„Jaz !* se je oglasil samozavestno redni sent.mentalni podlistkar.
„Le vstopite, le!" je vabil urednik.
„Jaz tudi!" je stopil iz vrste rodo ljubni uredniški pesnik. Tudi on je vstopil, ko se je izkazal, da je plačal naročnino za slednje četrtletje.
„Jaz tudi!" se je prijavil redni polemičar.
„Ne, tega vraga pa ne boste jemali s seboj !* sem pripomnil jaz.
„Saj res, to bi bila nesreča! Vi ostanete na suhem, oziroma v mokrem. Dal Bog, da bi izumrli, potem pridejo res zlati easi za časnikarje 1" mi je pritrdil urednik.
Polemičar je hotel nekaj rabulirati, pa smo mu koj zaprli sapo.
„Ostanite mož vi hudi, izumrite v črni grudi !" zadeklamoval je poet s škodoželjnim nasmehom s krova doli.
Ti verzi so zbudili splošno ogorčenje, in urednik je dejal razljučen: „Vi pesnik, svoje verze boste trosili po mojih kolonah, a ne po moji ladiji! To je nepotreben balast! Se tega bi se manjkalo!"
Ker s polemičarjem ni bilo nič, prišel je na vrsto dopisnik z dežele. Brez prigovora smo ga sprejeli na ladijo, le — gorjačo je moral odložiti poprej. Vstopilo ]ih je še par brambovcev ; tudi ves zasopel, razplesan in skrokan poročevalec raznih veselic. Slednjič sem ostal le še jaz na kopnem, t. j. v blatu.
„Kaj pa vi?" me je vprašal urednik ter me pogledal sumljivo. „Res ne vem, če vas ki kaj rabil..."
„Prosim, kako hočete oditi brez kapitana?" sem prigovarjal.
„Saj res — pomorski izvedenec. Le vstopite; ali to.vam pravim, če boste tudi na ladiji uganjali svoje neumne burke, Bog mi priča, vržem vas takoj sardelam."
Stopil sem na krov in hkrati — po nesreči — poročevalcu veselic na nogo. Ta je sicer le malce zavrisnil in zarobantil nad manoj, ali to je bilo že dovolj, da je naš glasbeni izvedenec na podlagi teh vsklikov začel komponirati zelo heroično pesem, in kar je najhuje, takoj in vso pot jo je žvižgal pred-se, dokler ga nisem vprašal:
„Cujte, kaj pa to venomer žvižgate? Ne vem, če bo iz te malenkosti kaj dobrega."
„Naj bo, kar bo! Adam je tudi vsako stvar pričel z začetka, takorekoč iz nič. In da bi jaz..."
„Verjamem, ali če boste tako naprej žv«gali, postane gledalkini kritik upravičeno ljubosumen na vas."
„Odrin', odria' od kraja proč !*e zapel urednik, in že sem hotel prijeti zi metlo, pardon, za veslo, kar je prisopihal aš odgovorni urednik v urnem diru z abojem pod pazduho.
„Stoj!" je ukazal urednik inia mah sem zasukal ladijo.
„Tega reveža moramo še vzeti i krov," je rekel urednik.
„Kdo pa je ta pritlikavec esoljne štampe?" je vprašal podlistkar.
„Ta ?" je odvrnil urednik in remeril podlistkarja s sivim pogledom : „T ta je odgovoren za vse grehe našega lis, tudi za vaše ponesrečene poroke v podltku. To je važen mož, ta mora neobhdno z nami."
Medtem se je „odgovorni" vkrc ter izročil uredniku oni zabojček rekši:
„Vseh deset mesecev, kar somi jih namazali zadnjič, sem ga vestno vajval, da so se mi že žulji naredili na roki prejmite ga sedaj malo vi."
Presneti zabojček me je zmotil Približal sem se takoj uredniku, ki je ržal to skrinjico zaveze v rokah, in m rekel sladkosnedno:
„Gospod urednik, ko boste odpirali zaboj in lomili kateri steklenici vrat prosim, ne pozabite na-me."
Ostro me je pogledal urednik ii izjavil :
„Vi se motite vprvič in vdrujič. Vpr-vič v tem zabojčku niso steklenie shranjene, temveč uredniška tajnost; vdrugič bomo na ladiji živeli le ob duševni hrani in ne telesni."
„Prosim, mari dober refošk ni duševna hrana ?" sem si upal prigovarjati. .
„Ne!" je odrezal urednik kratk). „Sicer pa vam izpovedujem, da sem se strašno motil v vas. Mislil sem vam pravtar izročiti protialkoholno rubriko v našen časopisu..."
„Oj nesrečna misel I* sem vziahnil in s krepkim sunkom odrinil ladijo cd blata. Jedva se je zazibala naša barka nac morjem blata, že je stegnil podlistkar roki lad njim in govorančil: „Oj morje, širno in obširno in brezmejno kakor ljubezen..."
Prenehal je takoj, ker ga je glavni urednik pri drugi in zadnji besedi čudovito pomenljivo pogledal.
„To sokov polno blato, prenešeno na. kršni Kras..." je pričel naš kmetijski poročevalec, ali urednik ga je prekinil:
„...bi rodilo slabši krompir, nego ga nam mislite sedaj vi podariti."
„Ladija se ziblje v pravilnih daktilih !"j je vskliknil sedaj naš poet.
„Oho, sedaj še vi!" ga ie pokadi; urednik, na kar je poet utihnil.
„Svobodo govora zahtevam, svobodo. govora !" je rentačil zdaj uvodni člankar. \
„To je pravcata revolucija na krovu !" j je vzpihnil urednik udano in vil roki obupno- j „Kaj sem bil slep, da sem vzel te, te, te...; ljudi na krov? Za božjo voljo, mirujte! i Kam pa brodimo ?* se je obrnil do mene z j vprašanjem.
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila...]
Velike nove prodajalnice pohištva m> tapetari i
:: Paolo
TRST, ul- Stadion ft 6 - Telefon 22-85 flfin SteflnlKfa Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvene—
Bogata izbera izbera popolnih Bob od 300 do 4:000 kron- Jediln^vBoba. Spr^mn« )n in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno m medeno pohištvo
Jogata izbera vsakovrstnih siolic, — Popolne opreme in posamezni Seli. ^
-WJW-WJW Najlepša, najboljša in najcenejša darila
za Božične praznike in noviteto
najdete edino j^jjf Alpinista" (3>. Amstoiu) Trst
Vn^i SSv Via San Sebastiano 7 Miuvi^ky NOVI DOHODI^gg^tS
in perlaste torbice. NOVOST: torbice iz kožuhovine; necessaire za potojg«tBOG^^UUA zadnjih novosti: kovčekov, torb, špoitnih potrebščin, dežnih plaJSSev, draalj* itd.
Delniška glavnica :
K 60 milijonov. Reservni in varnost-::: ni zaklad : K 16 milijonov.
Centrala v Piaii.
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
nunniii Hprrencr. 12
Filialka ZIVNOSTENSKE
v Trstu
TELEFON štev. 21-57.
Bančni prostori : VIA S. NICOLO štev. 30.
Menjalnica: VIA NUOVA štev. 29
:: Izvršuje vse bančne posie. p
Obrestuje vloge na	J^of^
VLOŽNI KNJIŽICI P° |0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valuteDaje PREDUJEM na vrednostne papige in blago. Dovoljnje &.LAV BENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti korani izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.	^
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.
brez konkurenca
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Suova it, 36. vogal ul. S. Liiiaro, ■ podrainioo uL S. Lisam
•i dovoli nje obvestiti slavno ob&urt*o m svoje oenjana odjemalc«, da ja jako	^
logo kakor tudi povečala prostora s tam, d«	"
moro v polni
zsdos
ustanovila sgorsj omenjeno podrutnlco zato, is zahtevam cenj. odjemalcev.
V obeh prodajalnicah dobiva so ramo blago boljle kakovosti in najmodernells is merth
v	-	- • - • ^ najce, ovratnike, orretnic?, todi velikanski labsi
posebno pa snovi za molko in ionako obi«
......i, prtov In prtiiev, "ter vsak* vrste psril
, kakor tndi koltre lastnega irdolka. siđarko. VELIKANSKI IZBOB SNOVI
platne ga in bcmbainega blaga, Veliki izbor vsakovrstnih odej
jsrfla tndi od bombaša, ali pUtaa ____k». ?leteaike, svileaine. raaia-
vr^i okraski za livalje in kičarke. VELIKANSKI	m
SARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, se zamenja ali pase vrne denfcr brez nlkaklh zadržkov.	Pookniatl In prepričati.
pravi prerok Prešeren. Na Kranjsko sem jo MfrXXXXXX^XXXIXXXXXXXX>OOOCXXXjB
H *
Lastna delalnloa.
Angelini & Bernardom
TRST, ulica Saii Mcolo 18 -■■■■■■■■-
Uvoz in izvoz
orožja >° streliva
željo se pošljejo ceniki zastonj lil poštnine prosto.
o
A. SBOGAR & BAN
torej obrnil; tako bomo bržkone kaj kmalu g iz tržaškega blata."	Q
„Prav tako !" me je pohvalil urednik. JJ „Le pazite, da pridemo prej ko mogoče na suho."
„Na suho? To pravite sedaj, ali v ^civilnem življenju si tega menda ne želite."
„Sveta Barbika, pošlji vsaj enega tiskovnega škrata, da mi ne bo treba poslu-šati toliko neslanosti!" je vzdihnil urednik vdrugič. In sv. Barbika ga je tudi takoj ^ uslišala, ker naš poet je s sodelovanjem teh škratov zdajci zadeklamoval:	. w
„Glej tam na meji, oj obzorja	f^
galebov sivih gosti trop,
ob zlatem blesku oj zobovja..."	__________
„Ti poezije grobokop!" je dokončal aXXXXXXXXXXX3QO urednik in se hkrati stresel. Stresla se je -namreč vsa ladija in mi vsi z njo. Zadeli so ob nekaj trdega, smrdljivega. Urno sem skočil pod krov.
„Ladija pušča!" sem naznanil čez par hipov.
„Kako to, saj je trdna!" se je začudil urednik.
„Trdna je splošno že, ali zadela je ob svoj najšibkejši del, ob neko lansko poezijo našega uiedniškega poeta," sem odgovoril.
„Vsi pojte rakom žvižgat, vi poetje ! Se ta smola! Kaj pa zdaj ?" je rekel urednik.
„Poglejmo najprej, ob kaj smo zadeli!" sem menil jaz.
Čez malo časa smo se prepričali, da smo zadeli ob več kilometrov dolgo polemiko nekega goriškega časopisa. Z vsem zdravim človeškim razumom vred ni bilo možno preko te polemike.
„Kaj sedaj ?" je jadikovala pisana družba.
„Udaimo se v božjo voljo in ležimo na suho!" je'svetoval urednik. In že smo ga hoteli ubogati, kar je prifrčila oddaleč časnikarska raca s pismom v kljunu. In v pismu je bilo čitati:
„P. n. klateži!
Kod se potepate? Urno naza« danes pod tiskarski stroj! Jaz * kažem kolovratiti po svetu!
avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna
Via Gaetano Donizettl štev. 5 - Trst
Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zdravniški aparati; stroji na par, motorji na plin in bencin, (tesalke. priprave za kuhaeje, mote cikli in bicikli, kakor tudi vsakovrstno delo mehanično elektična luč, motorji, žerjali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za sve-tiljke kakor tudi vsakovrstno električno delo.
Informacije zastonj.
Cene jako nizke.
ZeleznatG Kina-Vi\W$mwaMa
In tako smo se vr mentarni dež v trža?' selje neizumrlega
za bolehne in rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojaČiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah In z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni oku. "VI 9HT Izborni okus.
Lekarna Serravallo - Trst
Poškodovan original
Stran VI
■
»EDINOSTc j 3*7
V Trstu, dne 2». detembra 1910
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvejava, lift, kopelji. CENE ZMERNE, juuwww4Fuww Kog!.
Hotel Balkan
MIK0D1LN1CA
Vittorio Gentilli
T$T, Via S. M. M. Superiore Štv. 456 Velika zaloga umetniških (nasproti magd. bolnišnici). Velik izbor drož, barev, firnežev, čo-pičev in metel vsake vrsti.
SLOVANSKA KNJIGARNA li TRGOVINA PAPIRJA
^ Specijaliteta parfumov tujih in domačih. *" . Mineralne vode, rmfmioi r>r» 9« c* ctoni knJ
svetih slik, slike i obhajilo ter rožnih vencev I razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : Sprejemajo se vsa-
petrolei po 28 st., steni in . . .. . , . . .. špirit po 56 stot. Zaloga žvepla in anglež- i kovrstna.t'akaraka ™ ^ kega bakrenega sulfata. Steklene šipe. Sveče ::: Sovezka uročila. za cerkev
J07IP «J€C
Trst, ul Casena 16.
::: POLEG KAVARNE CCAMERCIO :::
Brzojavna adre.sa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST
TELEFON 21-15. ::::
Poštna naročila obavljaj i se isti dan.
Skladišče ogljain drv
M. RIBRRIĆ
TRST, uiica Squero nuovc 15. nasproti glavne pošte. Teiefon 2599.
Nova podružnica s
ulica S. Michele 16. — Teiefon 2273.
Hotel Trabesiiger
Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga rauzikalij, molitvenikov in časopisov.
v Celovcu
.V^AVAV.VAV
f
Ker sem nakupil 30.000 mir. čipk in bordur v barvah, prodajam jih zato po nizki ceni.
Samo nI. Farneto 5, nasproti lekarni (rodina.
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe. snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K. okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi KEGLJIŠČE, P° zimi zakuijeno. — Po leti sediš na SENČNATEM VRTU. -
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slov. družbo, posebno v sredah zvečer.
Velike dvorane za shode in veselice.
Lastnik: IV7IN MILLONIG.
M. German
cvetličar, Trst. Via Ponterosso 3
VSE VRSTE IT 8»«en, čebulo, sadik, cvetlic kakor tsdl gnojil.
j- Moderno pohištvo =
"Trst, ulica Gioachino Rossini št. 26, vogal ulice della Zonta
GUGL. BROD * CO,
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil
suoje velike sobane «
z modernim pohištvom
vsakega štila, ki je je nakupil pod takimi pogoji, da je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah. — Katalogi na zahtevo zastonj. Povoljni poboji za vplačila.
Gualtiero Cozzio
PasBO San Gloranui 2
In Torrent« (nasproti Cfciozzi) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
na elek-riČni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Velika prilika!!!
Odprl sem v Trstu
v ulic i Commerciale 3
svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami
za rooSke in ženske. Prodajal bom tudi maje in no-goviee, periio vaake vrste in manufakturno blag). Imam veliko zalogo črevljev za moške, ženske in otroke Solidna postrežba. CENE J A SLO NIZKE.
Priporoča se G. IJAMMER.
Katramova voda
Cevljarnico „AHa ciM di Trleste i S „sen-avaiio"
CIRIL ŠUC
TRST ul. Concordia St. 4 TRST
Priporoča ilirnema občinstvu svojo trgovino J«-■tvfn ln kolonljaloept blaga. Testenine „Pe-KATETfc", domače in napohtanike, trevisanske (Treviso) ter iz tovarna bratje Z ATS. A. — Vino v ■tekienio&h, poaiija se tudi na dom ter po pošti. Paketi cd 5 kilogramov naprej.
! Cene brez konkurence !
5
Vzdržeo zdravega želodca
-betoji posebno v pospeševanja in uravnan j u probavljan ja ter odstranitvi nadležne zapečnosti. kaSc o domače zdravilo, ki obstoji iz izbranih najboljših zdraviiskih zeliič, ter poapeSaje slaat, prebavlj nje in odvajanje, ublažuje posledice ne-zmernosti, slabe dijete, prehlajenja in nadležne rapečnosti, kakor n. pr. rezavica, napihovanja in krene bolečine, je -
Dr. ROSl-jev balzam za _ želodec lz ^TJg!^1
V	A RTI H ! Vai deli ^mbalage no-
V	illlijjU . sijo varstveno znamko m=— Glavna zaloga : —
■ i. j v <3, c. i k. dvor , ,5>
Lekarna B. Fragner zalagatel
Pri enem orlu PRAGA Mali stran 203
Vogal Nerudovih ulic.
1 cela stekl. K 2, pol stekl. K 1.
Po poŠti se posije proti predplačilu Kron 1-50 mala steklenica ; Kron 2-80 velika steklenica, Kron 4-70 dve veliki stekleu'ci, Kron 8.— Stlri velike steklenice, Kron Si'— Štirinajst velikih steklenio poštnine prosto na vsako postajo Avstro - Ogrske monarhije.
GIACOMO FREGNAN di S.
Trst. uliea delle Poste št. 6, vogal ulice JSlieolo Maehiavelli Velikanski prihod zadnjih novosti
čevljev za moške, ženske in otroke
zajamčene kakovosti.
Angleško blago lastnega izdelka« — Specijaliteta: plesni čevlji in čevlji sorre.
Priporočajo se posebno:
LOVSKI IN PLANINSKf ČEVLJI
- Zelo zmerne cene. -
Zaioga pet iz gumija: ORIGINALNI BERSON
izvrsten pripomoček proti prsnim boleznim in onim v ^apnikn, pljnenemu Kataru, vnetja sapnika, trdokornemn kašlju in ostankom prphlajenja, ter v obče proti vsakemu vnetju v »apnih organih.
Prodaja se po K 3 20 steklenica
o Lekarni SERRAUALLO-Trst
»iiiiiniimtBiiiiiMi MlfMll ll^il/11'iffT*1
K. Oasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
_______ Prevozno podjetje ==—
o. kr. av»sr3jaki£i dri. ieleznio
Sprejme razcanmanje iaiaršnsšasMi Haia iz mitnic. tastartiatie na dom.
POŠiLJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
1«r Zastopstvo tvrdke „CEMENT' "m
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO	CENE BREZ KONKURENCE
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo
trgovino j estvm :::
in špecijelno domaČih ln blstrliklh testenin, kakor tudi olje, moko, sir. VEDNO SVBŽE BLAGO IN PRVE VRSTE.
Anton Jurca, Trst
ulica Industria 55, vogal ulice Brol8tto.
Pekarna in sladščičarna Vekoslav Pestelj
TRST, Via industria 684, TRST
Kruh svfž trikrat na dan. - Zaloga moke prve vrste. Vsakovrstne konfe-
l l
ture.
Likeri in viuo v steklenicah. Postrežba tudi na dom	S
Zaloga v avstro- ogr. lekarnah.
JjRUZBEHO TOfTLtTMO MILO v korist vrRMA irifUTODA
Vl&^fti l/RUZBI SfcJS? v LjUBLJAMI.
ihi mm i
DRUŽBENE SVECE "
: Stearmo¥€

HJŽr* Zahtevajte določno v vseh trgovinah! ksS3£
Zastopnik je in glavno zalogo ima g.
Vekosfa^ Plesničar
Trst, ulica Giulia št. 29, Trst
less. Giordani
Speeijaiist t* sdravjcnja kurjih oi-e?«, diplomi rim ranocefnik
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj nsvadna in zastaroriR kuria oč sa ter jih izdere r.a najna^ain^i^i na
_ __čin ::: brez vsake bo!ečme.
Garantira ozdravljanje a. ^^ meso rastočih nohtov. Kele nohte vsase debelosti, ^a zahtevo prida tadi na dom

Rogaška kisel Jemplev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko Križ - Pula
WIESENREITER & Co., TRST Ulica Valdirivo 13.

K
S~2 Zaloga moke prve vrste.
E
N
ftpJ
AleKs. Rupnich & C° - Trst
ulica Squero Nuovo št. 11
Zastopstvo In slavno zalojo
najfinejših vrst pšenične moke In Krmnih Izdelkov
poznanega valjčnega mlina
VINKO MftJt>'Č-a v Kranju.
Česky hostinec v Terstu

Rila Moridionale
Via Belvcdere
Češka gostilna v Trstu
U
sms
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istfia 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča stojo PEKARU O ln SLAŠČIČARNO
Vtikrat na dan sveć kruh !□ »laSflce. Zalog* ntobo wako rrttr Iz prvih mlinom. Likerji in »lc<> t .»ta- j klenlcak. Postreib* na lioca. — Priporoda tudi aroj«
staro in dobraznano polarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vo jsl Concordia)
katero rodi goipo:ar sam.
GEB(
19