2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. februarja 2013  Leto XXIII, št. 9 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 28. februarja 2013 Porabje, 28. februarja 2013 MED PETJEM ZDRAVLJICE SO ZADRHTELE ŠIPE V OKNIH STR. 2 Da bi baukše poznali Porabje STR. 4-5 Števanovska šaula odprla dveri – brez domanji mlajšov Vsikšo leto, prva kak se mlajši v prvi razred (klas) nutspišejo, držijo v bejdvej porabski dvojezični šaulaj Den odprejti dveri (nyílt nap). Letos so informativni den oprvin v Števanovci meli, gde je v vrtci ranč ednoga deteta nej bilau, štero bi od septembra v šaulo üšlo. Zatok so pozvali mlajše iz Monoštra pa okaulice, aj si pridejo pogledat málo, depa lepau obnovleno šaulo. »Na našo šaulo odi 52 mlajšov, štere vči 12 pedagogov« - je na informativnom dnevi povödala ravnatelica Agica Holec pa cüjdala: »Od leta 2007 je šaula dvojezična, ka znamenüje, ka v prvi šest klasaj majo mlajši 5 vör slovenskoga gezika pa edno spoznavanje slovenstva. V bejdvej gezikaj se pa včijo dvojezično šport, malanje, tehniko pa spejvanje – v višiši razredaj eške spoznavanje okolja pa matematiko.« Ravnatelica je eške povödala, ka se leko mlajši z vogrskov maternov rečjauv tö dosta slovenski navčijo, ka dosta vör majo. Lanjsko leto je šaulo prejkvzela Državna slovenska samouprava, ka znamenüje, ka želejo včenjé slovenskoga gezika kvalitetnejše napraviti. »Zavolo slovenskoga gezika smo gorostali s tak malo mlajšami« - je raztomačila Agota Holec pa eške povödala, ka se trüdijo škonicke zvün šaulski vör tö slovenski gučati z učencami. Za nižiše razrede so eške itak nej najšli prave lerance, zatok pri ništerni vöraj ravnatelica pomaga pri slovenskom geziki. Ranč zavolo dvojezičnoga statusa pa má DOŠ Števanovci tak dosta posebni programov, kak so krožki (folklora, pevski zbor, moderni ples pa eške citre), če rejsan mora šaula letos sama prositi peneze pri Uradi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Če de se prišikalo, do držali več svetkov, kak na priliko fašenek, Miklauša, božič ali den slovenske kulture. Šaula má več partnerov v Sloveniji (OŠ Puconci, OŠ Šalovci), za mlajše organizerajo izlete v matični rosag ranč tak. Ravnatelica je starišom povö- dala, ka v vesi vküper delajo šaula, občina pa narodnostna samouprava. »Nega razločka med domanjimi pa varaškimi mlajšami« - je pravla pa cüjdala, ka vsi učenci dobijo šenki vozovnico za avtobus pa vse šaulske knige. Med navzaučimi smo najšli takše vogrske mamice tö, štere letos že svojoga menjšoga deteta nutspišejo v števanovsko šaulo. Najbole se jim vidijo male skupine v razredaj pa držinska atmosfera. Če 8.-9. aprila nutspišejo najmenje 5 mlajšov, baude prvi razred za sebé. Če nej, do se bodauči prvošolčki vküper včili s tistimi učencami, šteri so edno leto starejši. -dm- Vöra slovenskoga gezika s škonikom Lacinom Domjanom En tau mamic pa mlajšov na informativnom dnevi Prešernov dan med Slovenci v Budimpešti MED PETJEM ZDRAVLJICE SO ZADRHTELE ŠIPE V OKNIH Kar nekaj izvedb Zdravljice, slovenske himne, sem slišal doslej, toda zdi se mi, da mi nobena do zdaj ni zvenela tako veličastno, kot zapeta za uvod v slovesnost, ki jo je za Prešernov dan pripravilo Slovensko društvo v Budimpešti. Zdravljico so začeli ljudski pevci slovenskega društva, kaj kmalu smo se jim pridružili vsi in odpeli sedmo kitico, našo himno. Obiskovalci v prostoru smo podoživljali vsebino Prešernovih verzov, v Zdravljici le v eni kitici, pozneje nam je pesem v celoti predstavil Szabolcs Zadori, ki se pripravlja na študij v Ljubljani. Dvorana slovenske samouprave in slovenskega društva je bila premajhna, tako da so se nekateri obiskovalci in člani gostujočih skupin razporedili po vseh prostorih in spremljali program nastopajočih. Na slovesnost sta prišla tudi slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret s soprogom Milošem, ki je slovenskemu društvu podarila knjige prekmurskega pisatelja Lojzeta Kozarja. V imenu Založbe Franc Franc, je Milan Vincetič izročil predsednici društva Ireni Pavlič roman Ernesta Ružiča Predor pod Hortobágyem in knjigi Miška Kranjca in Ferda Godine z narečnimi besedili. O slovenskem kulturnem prazniku je govorila Marijana Sukič. Besede: Praznik slovenske kulture so ji bile za izziv, kaj povedati Slovencem, ki živijo sredi dvomilijonske prestolnice, so vsakodnevno bolj ali manj v stiku z madžarskim jezikom in kulturo ter le občasno poslušajo domačo, narečno slovensko besedo. »Praznik je torej dan srca, ko naj bi postali plemenitejši ljudje,« je povedala govornica, in kaj pravzaprav v tem primeru pomeni beseda »slovenski, slovenska, slovensko; kaj je slovensko?“ Bolj vprašanja kot odgovori: „Je to zemlja? Je to zemlja Republike Slovenije, ali je tista zemlja, na kateri Slovenci živimo? Je to zemlja od Celovca do Trsta, od Čedada do Monoštra? So to ljudje, ki se imajo za Slovence? So to Prekmurci, Štajerci, Gorenjci... smo to tudi mi, ki živimo zunaj mejá Slovenije, smo to tudi Tržačani, Rezijani, Porabci...? Je to beseda, je to slovenski materni jezik? Kateri? Tisti, ki ga govorijo v Ljubljani, Celju ali v Mariboru? Ali je to tudi naša ‚domanja rejč‘, domača govorica, ki se ‚guči‘ po porabskih vaseh – in tudi prekmurskih – ki se je obdržala med Muro in Rabo več kot tisoč let, če res ne vemo, kako dolgo se bo še slišala...Vse to je slovensko, vse to je slovenstvo. In še več. Slovenstvo je stanje duha, občutek duše, da pripadaš narodu, ki govori, poje, sanja in moli v enakem jeziku kot ti.“ Slavnostna govornica je povedala, da je imela največ težav z odgovorom na vpršanje, kaj je kultura. Je to samo takoimenovana visoka kultura, književnost svetovne ravni, pok-licno gledališče ali tudi ljubiteljska kulturna dejavnost. Za zaključek govora, povedanega najprej v slovenskem, potlej še v madžarskem jeziku, ki se je s pomenljivo vsebino dotaknil poslušalcev, je Marijana Sukič omenila dogodek, ki se ji je pripetil tik po tem, ko je Slovenija postala samostojna država. Poklical jo je kolega z osrednjega madžarskega radia in začel recitirati verze slovenske himne, ter vprašal, ali gre res za himno in ali je Slovenka. Odgovorila je pritrdilno, in od kolega dobila odgovor, naj bo ponosna, da je Slovenka, kajti ni še slišal za narod, ki bi v svoji himni pel o sreči in svobodi vseh narodov. In zatrdil: »Res ste lahko ponosni, da ste Slovenka.« V kulturnem programu sta pela mešani zbor slovenskega društva ob spremljavi harmonikarja Huga Čerpnjaka in pod vodstvom Orsolye Kovač in komorni zbor Zveze Slovencev iz Monoštra, ki ga vodi Tomaž Kuhar. Na željo slovenskega društva je Ernest Ružič v pogovoru z Milanom Vincetičem predstavil svoj najnovejši roman Predor pod Hortobágyem. Po uradnem delu je bilo prijateljsko druženje med Slovenci, ki so se iz Porabja preselili v Budimpešto pred desetletji, in tistimi, ki so poiskali priložnost za življenje v glavnem mestu pred nedavnim. Tekst in fotografije: Ernest Ružič Zbor Slovenskega društva, ki je skupaj z obiskovalci zapel tudi Zdravljico, da so zadrhtele šipe v oknih. Govor Marijane Sukič so pozorno poslušali tudi slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret s soprogom Milošem in predsednica Slovenskega društva, neutrudna Irena Pavlič. Z Ernestom Ružičem, avtorjem romana Predor pod Hortobágyem, se je pogovarjal pesnik Milan Vincetič. S slovenskimi pesmimi je obiskovalce razveseljeval komorni zbor Zveze Slovencev pod vodstvom Tomaža Kuharja. Tudi po uradnem delu, na prijateljskem druženju, je zvenela slovenska pesem. Fašenski karneval na Dolenjom Seniki Nove knjige ANDREJA HABERL ZEMLJIČ: PUSTITI JEZIK V VASI Štajerska Slovenka, prva predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, Andreja Haberl Zemljič, se je leta 1997 v doktorski disertaciji ukvarjala s položajem jezika v petih vaseh ob avstrijski Radgoni in slovenski meji. Pod naslovom Pustiti jezik v vasi – Ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu je disertacija v nemškem jeziku v knjižni obliki izšla leta 2004, na pobudo akademika dr. Antona Vratuše (21. februarja je dopolnil 98 let) pa je delo natisnjeno v slovenskem jeziku, v prevodu Mirke Nečak. Gre za skupni projekt Inštituta za narodnostna vprašanja in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, s finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prva predstavitev knjige Pustiti jezik v vasi je bila v Murski Soboti, sledile bodo predstavitve v Ljubljani, Celovcu in drugod. Predstavitev v Pokrajinski in študijski knjižnici je privabila okoli sto obiskovalcev, med njimi so bili tudi odlični poznavalci razmer med štajerskimi Slovenci, denimo akademikinja dr. Zinka Zorko, eden izmed pobudnikov ustanovitve prve manjšinske organizacije Kulturnega društva člen 7 dr. Wolfgang Gombotz, ki se zelo redko udeležuje javnih prireditev, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič, dekan mariborske Filozofske fakultete dr. Marko Jesenšek, številni zgodovinarji in drugi obiskovalci, ki jih je pritegnila predstavitev pomembnega znanstvenega dela. Dr. Boris Jesih z INV je uvodoma opozoril, da je v Sloveniji védenje o štajerskih Slovencih zelo skromno, nemara bo knjiga Andreje Haberl Zemljič, zdaj tudi v slovenskem jeziku, spodbudila zanimanje za dolgo časa zamolčevano, toda zadnja leta nadvse aktivno manjšino. V imenu štajerskih Slovencev je zbrane pozdravila Elisabeth Artl in povedala, da knjiga dokazuje, da živijo na avstrijskem Štajerskem tudi Slovenci. Delo dr. Andreje Haberl Zemljič je predstavil dr. Boris Jesih in omenil njeno študijsko izpopolnjevanje v Združenih državah Amarike, lektorsko delo v Mariboru in zdaj v Gradcu, znanstveno raziskovanje, prevanje strokovnih in literarnih del. Akademik dr. Anton Vratuša je Andrejo Zemljič in Wolfganga Gombotza imenoval za pionirja v prizadevanjih za pravice štajerskih Slovencev. O knjigi je dejal, da gre za objektivno, poglobljeno in na svojstven način obdelano problematiko Slovencev v Radgonskem kotu oziroma na avstrijskem Štajerskem v 19. in 20. stoletju. Poudaril je, da je mogoče prav zdaj čas za iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih je v sklepni besedi zastavljala avtorica, bili pa so tudi rdeča nit razprave: kako se lotiti vprašanja večjezičnosti, kako prepoznavati identiteto prebivalstva, kako dvigniti samozavest manjšine in preseči vzvišenost večine. Andreja Haberl Zemljič je proučila razmere v Potrni, Žetincih, Dedoncih, Zenkovcih in Gorici. Slovenski izdaji na pot je napisala, da ni več upala na prevod, »kajti preveč oddaljen se mi je zdel čas, ko je bilo delo napisano. Seveda ni več tako aktualno, da bi odražalo dejansko stanje, je pa vendarle prikaz dogajanja v preteklosti, ki se ni spremenilo. Moj namen je bil raziskati in prikazati stanje neodvisno od dveh stališč. Po prvem namreč štajerskih Slovencev ni, so zgolj izum akademskih krogov, drugo pa manjšini očita nezanimanje za njene pravice ter da je bila tiha in skrita. Trditev, da štajerskih Slovencev ni, je nesmiselna, hkrati pa je od njih nesmiselno zahtevati, naj se vendarle postavijo na lastne noge in se jasno opredelijo za zavedne Slovence. Sprejeti bo potrebno nekaj novega.« Dr. Boris Jesih je v Predgovoru tudi poudaril: »Na avstrijskem Štajerskem danes živi in deluje vitalna in aktivna manjšinska skupnost, ki jo zaznava in priznava tako ožja okolica kot tudi širši prostor. Vedeti moramo, da gre za številčno izredno manjhno manjšinsko skupnost, ki je dolga desetletja preživela brez vsakih manjšinskih pravic, čeprav so jim bile, tako v prvi kot drugi avstrijski republiki, zagotovljene z mednarodnimi sporazumi. To predvsem pomeni, da se je jezik ohranjal in tudi izginjal v ozkem, največkrat družinskem krogu. Pa vendar se je ohranil!« Ernest Ružič Že tretjo leto so na Dolenjom Seniki organizirali fašenski karneval, fašenski zadvečerek. Lokalna samouprava, nemška pa slovenska narodnostna samouprava, so si zgučale, ka bi letos tö dobro bilau fašenski bal držati. V soboto, 9. februara popodneva se je vidlo, ka de se nika godilo v vesi. Kauli štrte vöre se je zbralo mnogo lidi na dvouri kulturnoga dauma. Bili so takšni, steri so malo špajsno bili oblečeni, pa takšni, steri normalno. Tau je pomenilo, ka se je začnila pustna povorka (felvonulás) v našoj maloj trojezičnoj vesi. Iz gasilskoga autona se je čüla glasba, ka je vse trepetalo. Steri smo bili v maskaj, smo stanili v red pa smo šli na cesto. Dosta gledalcov je bilau, ki so nam ploskali pa se smejali. Najprej so šli malčki iz domanjoga vrtca, potem šaularge, za njimi pa odrasli. Ko smo napravili en krog v centri vesi, smo se vrnili v kulturni dom. Komaj smo meli mesto, telko nas je bilau. Nej samo domanji, prišli so eške iz drugi vesnic pa eške od daleč tö. Petčlanska žirija je že čakala, naj se maske pokažejo na odri, ka bi ji leko ocenila. Dostafele zanimivi oblek, mask smo videli, naprimer med decov so bili vrag, kavboj, gasilec, čarovnica, štorklja, metuljček, pavarska družina. Mlade dekline so plesale na moderno muziko. Tak so se sükale kak kače. Odrasli so bili odlični. Prikazali so vsefele zgodbe. Plesali so, igrali na različnij inštrumentaj, tau so bile žlice, vilice, piskri, laboške... Pihala (fúvósok) so bile tiste pumpe, s sterimi pumpamo biciklin. Pokazali so, kak je bilau, gda sta se edna dama pa edna pavarska ženska pelale na cugi. Župan in člani samouprave so en čas bili apatice (nune), gnauk so samo dojvrgli obleko in so plesali na disko muziko. Pá so se prejkoblekli in so plesali »labodji spev (hattyúdal)«. Bili so v bejlij oblekaj pa so leteli kak te velke ptice. Gledalci so se dosti smejali, njim füčkali pa ploskali. Žirija je rejsan mejla težko delo. Na konci smo koštavali fanke (krofe), za stere je poskrbela slovenska narodnostna samouprava. Fajn smo se meli, samo na žalost zimo smo nej mogli odgnati. Vüpamo, ka nede več dugo držala, ka se bo vrejme zbaugšalo. Ovak pa tak pravijo: Zima je lejpa, če je bejla. Marija Čato Akademik dr. Anton Vratuša, pobudnik prevoda doktorskega dela, avtorica dr. Andreja Haberl Zemljič in dr. Boris Jesih z Inštituta za narodnostna vptašanja na predstavitvi v Murski Soboti. OD SLOVENIJE… Da bi baukše poznali Porabje V soboto 9. februara 2013 po sedmoj vöri se je bus vöobrno od lokalne samouprave XVIII. okrožja Budimpešte na dugo paut. Na busi smo sejdli, steri smo domau šli v rojstno ves, pa so sejdli naši prijatelji in prebivalci, steri živejo v osemnajstom okrožji, steri so steli videti porabsko krajino, pa spoznati, zvün nas, drüge Porabske Slovence. Na videoni smo njim že pokazali naše vasnice, dapa drugo je, če tau lepauto vidiš pa doživeš. Baug je z nami bijo, dober cajt nam je zrikto. Gda si je vsakši najšo svojo mesto, predsednik Ferenc Kranjec je vsakšoga lepau pozdravo, tapravo program na dva gni. Steri so eštje nej bili, so že naprej garanterali sami sebi, ka se bodo dobro pučütili. S porabsko palinkov puni glaž so cejnili, potistim smo njim ponidili pogače. Tak se je začnilo našo potovanje prejk Veszpréma. Pogučavali smo se, predsednik je gorperšto malo zgodovino, kak so prišli Slovenci v Porabje,od bojne s Törki (monoštrska bitka), od baročne cerkvi, nota je pokazo sedem slovenski vasi pa Monošter. Cajt je tak brž taodleto, ka smo tau vpamet vzeli, ka prauto Rönöki se pelamo. Prejk Máriaújfalu smo se pelali do števanovske žganjarne. Porabski človek, gde se stavi, če nej tam? Vej se pa tam dela »vrastvo«. Joška pa Karči Bedi sta nas že čakala. Zvedli smo, kak se žgé palinka, istino, vidli smo nej, ka nej bilau cefre v kotli. Dobili smo v posencaj mi tö na kaušto, nam je tadola po guntaj tekla pa nej vö. Malo je mrzlo bilau, dapa nas je palinka segrejvala. Potistom smo poglednili, kak se tikvin olaj dela, Karči nam je vse lepau nota pokazo, ta raztomačo, smo leko prdenili (povohali) friški olaj, tej eni so ga küpili, vej je pa tau drugo porabsko vrastvo. Ribičke so dobili pogače, stere nazaj ostanejo, gda olaj vösprešajo. Paut smo nadaljavali do cerkve. Zvüna smo poglednili cerkev, dvojezično šaulo pa malo boga molili pri grobi slovenski župnikov (Lajoš Markovič pa Štefan Tóth). Potejm smo vzeli paut prauto hotela Apát pa smo do Andovec nej stanili. Po težkoj pauti smo prišli do maloga Triglava, zato ka se je sploj sklizalo. Tibi Časar je sterejše z autonom tavö odpelo, nej ka bi spadnili pa bi se nesreča zgodila. Tam nas je že čako Karči Holec pa ženske pa eštje eno par andovski legenov. Med nami so bili tašni, steri so že vidli velki Triglav, istino samo iz Vogla, ali pa gda smo se mimo njega pelali. Karči nam je tapravo, kak so postavili te kamen, dosta lüdi ga poišče. Kak je pravo, vsakši Slovenec mora v svojom živlenji do Triglava pridti, pa ga videti. Steri pa ne more do njega, tisti pa tü ma z njega eden falat v tauj maloj vesi. Triglav je simbol slovenstva, v zastavi ga tö najdemo, dosta pesmi se spominja od njega. Kamenge iz vsakše porabske vasi, iz Szombathelya, Budimpešte, iz Mosonmagyaróvára v podstavki so pa tak, kak gda mate svojo velko družino kauli staula. Triglavski kamen je mati (matična država), menkši kamenge so njeni mlajši (Porabski Slovenci). Eštje je tapravo, kak so dola küpili staro ižo, gde smo leko vidli nota zozidani špajert, peč, koteu, posaudo, pa škir, stero so nücali pa nücajo zdaj tö porabski ljudje, postalo, omare, svete kejpe na stenej. Od nauvoj zidini smo zvedli, ka prejk natečaja s pomočjauv EU se je zozidala, samouprava pa drüštvo sta tü dobila mesto. Dosta svoji programov majo, pa drugi tö organizirajo programe pri Malom Triglavi pa v tej zidinaj. Križ so tö obranili, steroga njim je eden andovski človek dau postaviti, steri je v Merko odišo. Z domanjim krüjom, semletimi ocvirki, z klobasami, z lükom pa vrgenjikom so nas pogostili. Tau smo leko dola oplatnili z dob-rim küjanim vinom, pivom ali sokom. Prvin kak smo se poslovili pa zahvalili za pogostitev pri Malom Triglavi, je Karči napravo eno skupno sliko v spomin. Lepo smo zahvalili vse dobrote, poslovili in smo paut nadaljevali na Virico med drejvami, s snegaum pokritimi njivami in sonžeti do razglednoga stolpa, odkec smo vidli prejk v Austrijo pa v Slovenijo. Luft je mrzel bijo, dapa čisti pa friški, tak nas je navdušo, ka je 90 lejt stara ženska bila prva na stolpi. Gda smo se vönagledali, smo poiskali v Števanovci sodački muzej. Bijo je med nami Ferenc Kis, steri je na Virici bijo sodak, gda je eštje bila sodačija. Laci Merk-li nam je vse tapravo, nota pokazo. Dosta so ga spitavali naši, vej je pa nistarni nikdar nej vido pravo granico. Tej eni so se s pükšov slikali. Tri slovenske vasi smo poglednili, prejk Zsida-hegy smo se pelali v Monošter. Poglednili smo baročno cerkev (zgodovino so že čüli na busi) gledališko dvorano, spomenik kralja Béle III. Kmica je gratala, priznamo, dober luft nam je dober tek napravo. Trüdni smo že tö bili, tak ka te den je slejdnja postaja hotel Lipa bila. Vsakši je zasedo sobo, si pogledno posteljo, na steroj de nazaj brodo, ka je vido od zranka do večera. Dobro pa velko porcijo večerje so nam servirale flajsne in vljudne kölnarce. Po večerji, aj bola leko spimo, smo tej eni dola zopojdli večerjo, smo poglednili vöposvejtjeni center varaša. V Lipi so kolesarge (kerékparosok) držali fašensko veselico. Tej eni smo eštje poslüšali muziko pa v edenajstoj smo že vsi v posteli bili. V nedelo v ausmoj vöri nas je čako bogati zajtrk. Po zajtrki smo pake sklali v bus pa hajde, druge porabske vasi pogledat. Najprvin smo se stavili v mojoj rojstnoj vesi, v Sakalovci, poglednili zvüna kapejlo, stera je že čakala lüstvo k meši, na brgej velki križ, kulturni dom, vrtec, pa brgé iz busa. Paut se je nadaljevela na Gorenji Senik, tam je pa te nej davnik minaula meša. Poglednili smo cerkev znautra, gde je napisan psalm Hvalite gospoda vsi narodi. Mi smo tau spunili, bili smo Slovenci, Vaugri, Rusinge, Srbi, smo molili Boga vsakši v sebi v maternom geziki. Potejm smo staupili v Küharjevo spominsko hišo, gde nas je pozdravila Ibolya Neubauer, od nje smo zvedli zgodovino té iže. Vidli smo staro pohištvo, svejte kejpe, župniške obleke, lesene kipe, stare dokumente, molitvene knjige... V künji peč, venej pa pavarska škir nas je čakala (kaule, brana, plüg, jarem, bint, kose, košünta, drvenke, košar, mašin za sečko, motike, lesene in želejzne vile, rešete pa vse drugo). Vsi smo zadovolni bili s tem, ka smo vidli. Hvala Ibolyki, ka nam je odprla muzej pa možnost dala pogledniti tau lejpo dediščino. Poglednili smo mejo tö, gde je nej vsikdar bilau naletja taprejk titi, dapa tau že samo eden lagvi spomin. Na Dolenjom Seniki smo leko spoznali v muzeumi kolarsko škir, eno pavarsko sobo pa künjo, kak je inda svejta bilau. Vrtec je tö lepau obnauvleni. V Slovenskoj vesi smo na graubištji poglednili spomenik, steroga je dala postaviti Državna slovenska samouprava tistim, sterim doma samo vözvonijo, v tihinskoj počivajo pa se njim senja o tej lejpi krajini, stero so mogli tü njati zavolo politike, bojne, za baukšo živlenje ali so se pa zaljubili. Kapejlo smo znautra tö poglednili, v vsakšoj vesi smo se stavili pri cerkvi. Z lejpimi spomini smo se vrnili nazaj v Lipo, gde smo meli obed. Fašenska nedela je bila, tak smo k obedi dobili fanke (krofe). Kuman smo zgotauvili z obedom, porabski penzionisti so se že tö zbirali v restauraciji, oni so organizirali fašenski program na našo veselje. Predsednica drüštva Elvira Mešič je vsakšoga lepau pozdravila, nas Peštare tö. Ta je prajla, težave pri drüštvi, pejnez je sfalilo, tak so zdaj nej mogli tak velki fašenek organizirati kak v prvi lejtaj, skurok je tak bilau, ka nika nede letos. Dapa aktivni penzionisti (stere na vsakšoj priredtvi leko vidimo, če Porabje štemo ali pa gledamo Slovenske utrinke v televizioni) so tak odlaučili, če na menkše, dapa mora biti fašenek. Na dobro muziko so prišle maškare, dosta ji je človak ranč nej spozno. Oni so zvali tiste plesat, steri smo nji samo gledali. Par minutov pa je v restauraciji koražno gratalo. Predsednica je naslednje vsakšoga nota pokazala, steri se je nota zravno, tak smo zvedli, koga je skrivala maska. Na dobro muziko je že vsakši gor stano od staula, bila je med nami 90 lejt stara ženska, eštje se ona tö na ples podala. Drüštvo nas je pogostilo s pecivom in z eno pijačov. Predsednik samouprave se je zahvalo penzionistom za pogostitev, za prireditev, s sterov so nam polepšali te den. Ka je istino, potejm smo se z bola žmetnim srcaum vrnili v Budimpešto. Zaman je bilau koražno, naš cajt je prišo, mogli smo se posloviti, duga paut nas je čakala do Pešte, pa vrejmen je tö nej najbaukše bilau. Baug plati eštje enkrat Andovčanom za pogostitev pa za sprejem, Joškana pa Karčina, ka smo leko zvedli, kak sa žgé palinka pa kak se dela olaj, Lacina Merklina, ka je nota pokazo sodački muzej, Pištana na Gorenjom Seniki, ka smo leko poglednili cerkev, Ibolyi, ka smo vidli ižo župnika Jánosa Kühara, gde je živo, opravlo svojo delo pa se trüdo, aj te lejpi porabski gezik gora ostane. Gospej z Dolejnoga Senika, ka ja odprla muzej. Penzionistom, ka so nam polepšali izlet, smo leko vidli fašenske maškare, za pogostitev, stero smo dobili (vejmo, te pejneze bi indrik tö leko ponücali, dapa oni so od sebe vkraj vzeli pa dali nam, tašni so naši starci). Mislim, ka najdemo možnost, ka njim tau nazaj zaslüžimo. Hvala kölnaricam in küjarom za dobre, velke porcije, za dobro pijačo, hoteli za dobre sobe, Lajčini za dobro muziko. Če sem koga vöpozabo, odprostite mi. Margit Korpič je že pri obedi dala nam v velkoj kaštüli skalge, stere smo v busi pogeli prauti Pešti, tak smo eštje v misli tadale tam bili s penzionisti, Baug plati njej tö. Baug plati Euro Avenue firmej, ka nam je dobroga pa flajsnoga šoföra poslala, paut se ja sklizala, mi smo dun varni (biztonságban) bili na busi, po cejloj pauti je pomago nam potnikom. Lejpa dva dneva smo preživeli v tau čüdovitnoj porabskoj krajini. Steri so z nami bili, so z lejpimi spomini sedli na bus, nej njim je bilau žau, ka so se podali na tau dugo paut, prijateljske, koražne lidi so spoznali. Prajli so, ka so nevoščeni nam, Slovencom, kakšno vrejdnost mamo v rokej s tau krajinov. Naš cilj je bijo s tejm izletom, nücati slovenski jezik doma v Porabji, stare šege pogledniti (fašenek), pa drugim narodom nota pokazati Porabje, lüstvo, šege, vej pa s tauga de v bodočnosti asek leko melo Porabje, (turizem), oni se privatno vrnejo nazaj ali pa svojim prijateljem, spoznancom povejo, ka so vidli, pa kakšno vljudno lüstvo žive v Porabji. Ka smo tejva dva dneva preživeli v Porabji, tau nam več ništje ne vzeme vkraj, pa mo eštje dosta pripovejdali vsi, steri smo tam bili od porabske krajine pa od vljudni porabski lüdi, in bomo eštje prišli nazaj. Jože Karba podpredsednik Janša za reševanje vprašanja LB pooblastil svojega državnega sekretarja Premier Janez Janša je za pooblaščenega predstavnika za vprašanje reševanja nekdanje Ljubljanske banke imenoval državnega sekretarja v svojem kabinetu Toneta Kajzerja. Kot so sporočili z urada vlade za komuniciranje, bo Kajzer zagotovil »nemoteno kontinuiteto in potrebno kredibilnost pri iskanju in oblikovanju rešitve. Ta bi bila sicer zaradi stalnih ponavljajočih se javnih izjav zunanjega ministra Karla Erjavca o izstopanju iz vlade ter njegove pretirane težnje po neprestanem javnem nastopanju ogrožena«. Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil obžalovanje zaradi omenjene odločitve premiera Janeza Janše. Potrdil je tudi, da je zamrznil postopek imenovanja 17 veleposlanikov, saj se mu ne zdi primerno, da bi o tem odločali, ko vlada razpada. Vlasta Nussdorfer je nova varuhinja človekovih pravic Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je pred nekaj dnevi posle predala svoji naslednici Vlasti Nussdorfer, ki jo je državni zbor za novo varuhinjo izvolil 1. februarja. Slednjo čaka precej dela. Kot je povedala Čebašek Travnikova, število pobud varuhu namreč narašča. Lani so tako prejeli 3353 pobud, kar je največ v posameznem letu, odkar deluje institucija varuha. Po besedah Zdenke Čebašek Travnik konstanta ostajajo pobude s področja otrokovih pravic, ki zavzemajo približno desetodstotni delež, ter pobude s področja okolja, ki predstavljajo od štiri do pet odstotkov vseh pobud. Prav tako ni posebnih sprememb pri pobudah, ki se nanašajo na policijske postopke, teh je letno okoli sto. Je pa lani padlo število pobud s stanovanjskega področja, medtem ko se je močno povečalo število vprašanj s področij ustavnih pravic, tudi sovražnega govora in vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo. Kot je dejala odhajajoča varuhinja, resnih analiz, zakaj je pojavov sovražnega govora več, še ni. Sama je kot problematično izpostavila odsotnost zakonskih okvirov, s katerimi bi lahko sovražni govor učinkovito zamejili. Naša skupina pri Malom Triglavi v Andovci … DO MADŽARSKE Škandal zaradi seznamov Študentske samouprave Na največji in najbolj priznani budimpeštanski univerzi, na Univerzi ELTE, je prejšnji teden izbruhnila afera zaradi študentskih seznamov Študentske samouprave filozofske fakultete. Študentska samouprava je nam-reč vodila seznam študentov z osnovnimi podatki, ki jim je dodajala posebne oznake in pripombe. Pri določenih študentih je označila versko in/ali narodnostno pripadnost oziroma njihovo politično prepričanje, bile so pa dodane tudi precej neokusne pripombe: »Ima grdo judovsko faco, Gotovo je Ciganka, čeprav je pametna, Na vseh fotografijah izgleda kot cipa,« itd. Afero je sprožil televizijski kanal ATV, ki je na internetu objavil seznam. Vodstvo študentske samouprave, ki je po omenjeni televiziji (skrajno) desno usmerjeno, se je branilo s tem, da so seznam brucev z osnovnimi podatki zapisali pred začetkom tabora brucev, ki ga univerza prireja na začetku vsakega študijskega leta. Ne vejo pa, kdo je v seznam vnesel posebne oznake in pripombe. Vodstvo univerze je odredilo preiskavo in zamrznilo delovanje omenjene študetske samouprave. Zadevo je predalo tudi policiji in tožilstvu. Tudi varuh osebnih podatkov je potrdil, da je zadeva sporna, gre za kršitev pravil o varovanju osebnih podatkov, obenem pa za kršitev človekovih pravic. Zveza staršev zahteva nemogoče pogoje Od septembra 2013 se bo na šolah uvedel pouk etike. Zveza staršev je pred kratkim objavila na svoji spletni strani pogoje za učitelje. Po njihovem mnenju lahko etiko poučuje le učitelj, ki živi v zakonu in ima v zakonu otroka/otroke, ni ločen, ne živi v zunajzakonski skupnosti, seksualno ni aberanten (drugačen od običajnega), doma tudi ne gleda pornofilmov, ne kadi in ne pije. Državni sekretariat za vzgojo in izobraževanje se je na zahtevo odzval z ugotovitvijo, da so pogoji nerealni, kajti mnogih se ne da kontrolirati. Ge sem vsigdar rad spejvo Jožef Bajzek ali kak je doma zovejo Ovčarski Djoži z Gorejnjoga Senika so v sploj lejpom mesti doma, samo tau je baja, ka težko se pride do nji. Taše poti sploj nega, ka bi se z autonom leko do njij pripelo, paut je samo za pešce, dapa vejn ranč zato je tam pri njij vsigdar taši mir. Dja sem pa tak zopojdo, ka sem nej znau, gde majo pejško paut, stano sem z autonom pa sem prejk po mazevaj, v velkom snejgi üšo do kuče. Gda sem v vesi spitavo, gde so doma Djoži Bajzek, edni so je tak zvali ka Čarski, drugi Včarski, tak ka sem nej znau, kak se te zdaj zovéjo. - Djoži, kak se vi zovete po kuči, Čarski ali Včarski, pa ka tau znamanüje? »Mi smo nej Čarski pa Včarski, mi se zovemo tak ka Ovčarski. Naši stari indašnji starci so Vaug-ri bili, tak so se zvali ka Varga, dapa po oči sem Bajzek. Zato se zovemo tak, ka Ovčarski, ka so moji starci tam, kak je Götz major, birke (ovce) pasli. Pa tak so te oni te funduš dojküpli na Janezovom brejgi. Tak so te oni Ovčarski gratali, pa tau je eške do gnesden gorostalo, zato pa name tö tak zovéjo.« - Vi ste zdaj že sami na taum Ovčarskom grünti? »Zdaj sem že samo sam gé, zato ka dvej sestre sta se krajoženile, ge sem najmlajši, pa ge sem doma austo.« - Tü je lepau bilau gorrasti, zato ka v sploj lejpom mesti mate kučo. »Vejš, kak je lejpo bilau tü gnauk-svejta, prvin je tü kauli rama vse obdelano bilau, nej kak zdaj, ka že vse vküp zaraslo. Ge že šest, sedem lejt nika ne pauvam, zato ka divjačina vse na nikoj deja. Mam eden mali ogračenek zagrajeno pa divje svinje se mi itak nütik vkopau, tak ka nika ne moreš pripauvati. Ge bi rad emo živino, zato ka vse mam k taumi, kak škir tak štale, dapa zaman, če ne more. Če nejmaš gnoja, ka bi pognojiu, te zemla zaubston stoji.« - Mate vodovod? »Stüdenec mam pa vodovod tö mam, zato ka sem leta 2007 dau nüt potegniti. Prvin so tö bile velke siuče, maro smo meli, dapa stüdenec nam je nikdar nej vöposeno, dapa 2004. leta sem tak zopojdo, ka je voda sfalila. Oktobra sem gledo, te je tö samo 23 centimetrov vode bilau, zdaj, ka je dosta deža pa snega bilau, zdaj je že pa 140 centimetrov.« - Od tec kak leko dola do baute pridete? »Samo pejški, zato ka sé z autonom ne more pridti. Prvin je bila paut, dapa tau že vse nützaraškeno pa tazapüščeno, pa tau ge ne morem vred vzeti, zato ka bi tau milionke koštalo.« - Kak je te, če velki snejg spadne? »Ge vsikši den tir napravim pa vküpvdarim, kak dem tadola v ves, pa zato sir pridem, kak koli velki snejg spadne. Vsikši den gnauk nüt dem, zato ka se malo trbej gibati, malo med lüstvo titi, pa sestri, če kaj trbej, pomagati, dapa je tak, ka na den dvakrat zopodim tau paut.« - Kak dugo ste vi doma gazdüvali pa maro meli? »Bilau je tak, ka so stariške štiri krave meli, svinje, kokauši, dapa ge sem te eške mali biu. Sledkar, gda sem že gorzraso, te sem ge že delat odo, pa ge sem gordržo dejdeka pa mojo mamo, te je več nej bila taša velka gazdija. Zato, ka s tisti penez, ka bi tam prislüžili, živeti bi nej mogli. Drügo pa tau, ka sem delat odo pa nejsem emo časa, ka bi kosijo pa polago maro. Ge sem deset lejt star biu, gda so ata mrli, tak ka po tistim je vse na meni ostalo.« - Te ste vi velka pomauč bili materi? »Dobro, nikak bi bilau, če bi mene nej bilau, zato od glada bi gvüšno nej mrli, dapa žmetnejše bi bilau.« - Ka ste delali potistim, gda ste šaulo vözopodli? »Dočas, ka sem nej osemnajset lejt star biu, sem doma delo pa pomago, potistim sem v FAÁRU (lesnina) üšo delat. Pa cejlak do tistoga mau, ka so nej zaprli fab-riko, sem tam biu, tau je bilau leta 2005.« - Ka ste vi tam delali? »Vse, ka je trbelo, taši nütnavčeni (priučeni) delavec sem biu. Pri vsikšom mašini sem delo, dapa nej sem ge vodo, ge sem nütpolago ali sem vkraj djemau. Dugo sem tam delo, gde so te mlašeče postele delali, ge sem biu tisti, šteri sem je lakero.« - Gda so fabriko zaprli, te ste vi že leko v penzijo šli? »Nej, te sem eške nej biu telko star, tau je tak velka nevola bila. Kama koli sem se üšo glasit, nin so me nej vzeli gor. Tak ka nej sem emo maštarijo, tak so me nikan nej gor vzeli. V več mejstaj sem odo, gde so mi ime gornapisali, dapa zajek za menov so se smejali, ka tam iščem par lejt pred penzijov. Obečali so, ka do me zvali, dapa kaj bi me pa zvali, niške me nej zvau. Niše prišparane peneze sem zato emo, kositi, drva kalati sem odo, pa stistoga sem se gordržo.« - Gda ste leko v penzijo šli? »Od leta 2010, dapa če zdravdje baude, te problema nede, zato ka sem ge nej taši, ka bi peneze samo tak talüčo. Mena telko dojde, kelko mam, samo kak sem že pravo, zdravdje če mo emo, te že nikak baude.« - Tau ste pravli, ka sami živeta, sto küja na vas? »Meni niške ne küja, sam sebi küjem. Zdaj devetnajset lejt, ka so mama mrli, slejdnjo leto so že sploj slabi bili, pa že te sem ge küjo. Oni so sejdli pa so mi povedali, kak trbej, etak ali tak, pa sem se pomalek navčo. Pečti pa mejsti zato nej, tau bola küpim, dapa zvün tauga vse znam sküjati. V tejm je tau dobro, ka sam sebi küjem, ka ge samo tašo küjam, ka rad gejm. Ge ne küjam vsikši den, samo srejdo, petek pa v nedelo, dapa tau nutdržim, ka v petek ne gejm mesa. Dobro, vsigdar mesau tö ne more gesti, ranč bi nej mogo, zato ka pujčka tö ne morem krmiti za volo divjačine. Tak ka ge bi vse küpo pa vse domau bi dau zvoziti, tak se pa sploj ne splača. Vsikšo leto bola edno svinjau küpim, nika mesa nut v zmrzovalnik dejam, drügo pa zasöknivam.« - Tau je eške dobro, ka mate elektriko, brezi tauga bi eške televizijo nej mogli gledati. »Ge sem tak zavole kesnau dau nutpotegniti elektriko, mislim sedemdesetsedmoga, zato, ka sem sam slüžo, pa nej bilau penez. Telefon že tö mam, samo ranč zdaj na svetke se mi je pobanto, pa dva kedna sem nej mogo telefonirati.« - Dosta telefonirate? »O ja, dosta, sestri nüti pa če kaj mi trbej, te telefoniram, aj mi pripelajo.« - Vidim, ka na stauli mate novine Porabje, te vi mate narau-čeno? »Ge Porabje že od začetka mam, te se je tö emo, gda so za šenki bile pa gda je plačati trbelo, te sem je tö naraučo. Tau ge fejst rad štem, dvakrat, trikrat vcuj stanem pa pomalek je vse preštem.« - Vi k meši tö redno odite, tak mislim, zato ka spejvate v crkvenom zbori, nej? »Če človek spejva v cerkvenom zbori, te tam mora biti, sploj pa taši, šteri čas ma pa je doma. Ge, če v nedelo nédem k meši, te si doma mesta ne najdem, ne počütim se dobro. Ge sem v tejm gorraso, naša družina je name tak včila, mena je tau potrejbno, ge tau želejm.« - Gda ste začnili spejvati v cerk-venom zbori? »Uradno sem ge osemdesetpetoga leta začno spejvati v zbori. Te sem ge tam mesto daubo, svoj stolec, pa od tistoga mau sem v cerkvenom zbori. Ge sem pri gospaudi Kühari šest lejt dvor-nik biu, potistim sem včasin gor na kauriš üšo, pa sem tam spejvo, dapa te eške nej v zbori, liki samo tak z lidami. Te pesmi, ka v cerkvi se spejvajo, tau že ge vse v malom prsti mam. Moje sestre so tö preveč dober glas mele, dostakrat smo doma tak spejvali, ka se je vse prašilo, pa nej samo taše cerkvene, liki vse fele. Ge sem v cejlom življenji spejvo, pa dočas mo leko, dočas mo spejvo.« - Od koga ste vi erbali te lejpi glas? »Vejn bola od oče, zato, ka oni so preveč lejpi glas meli. Ge v zbori tenor spejvam, vsevküp smo tak samo trdjé, šteri tau spejvamo, zato ka niške neške že v zbori spejvati. Prvin je mladina rada bila, če so je nutvzeli, te protekcijo trbelo, ka si leko nutprišo, zdaj pa ponüjajo, pa niške neške. Ne vejm, ka baude, če mladina ne pride spejvat, zato ka sam od sebe znam, če bola si starejši, glas ti je že tö nej taši kak te, gda si mladi biu.« - Vi z not tö znate spejvati? »Po pravici povejm, ka ge not ne poznam, samo telko vidim, gda trbej niže ali više spejvati. Mi smo spejvali tak, kak smo eden od drügoga čüli, ka je pa doj spisano, tisto je dojspisano, zato pa moramo baugati, gda nam kantor vö z note zošpile.« - Ka te delate, gda vas grlo boli pa ne morate spejvati v cerkvi? »Te bi samo poslüšo kak drügi spejvajo, dapa tašo se je eške z menov nikdar nej zgaudilo, ka bi nej mogo spejvati.« - Dapa glas tak tö leko odide, gda kakšnoga padaša ali bližnjoga pokapajo, kak leko te spejva? »Tau je taša šega, ka gda je pokapanje, te moški ne spejvajo, samo ženske.« - Zaka? »Tau ne vejm, tau je prvin tak bilau, pa gnesden je tak.« - Stera je tista nauta, stero najbola radi spejvate? »Ge tašo nejmam, zato ka več je tisti, štere so mi bliže k srcej. Najbole tiste, štere smo v sedemdeseti lejtaj po veselicaj, v krčmej spejvali.« - Gda ste slejdnjič spejvali taše pesmi? »Tauma je že vejn dvajsti lejt, zato ka zdaj več taši veselic nega, ka bi leko spejvo. Dobro, doma, gda tašo volau mam, zato spejvam, dapa tau zvün mene samo srne čüjejo.« Karči Holec Ovčarski Djoži z Gorejnjoga Senika Zahvala »Kinder dobro ski!« Vsi udeleženci zimske šole v naravi bi se radi zahvalili najprej za možnost, da smo lahko preživeli lepe dni na Rogli. Naša zahvala gre v prvi vrsti višji svetovalki za porabsko šolstvo mag. Valeriji Perger, ki se je veliko trudila za to, da se je tudi letos izvedla zimska šola. Hvala tudi učiteljici asistentki Metki Perger za njeno strokovno izvajanje ur slovenščine, ki so bile zelo zanimive in koristne za naše učence in dijake. Zahvaljujemo se tudi Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za finančno podporo. »Letos boš imela ure slovenščine s porabskimi učenci tudi na Rogli v zimski šoli v naravi, ki bo predvidoma sredi februarja«, mi je konec decembra sporočila sestra Valerija. Odkar sem pričela službovati kot učiteljica asistentka v porabskih šolah, se je moje življenje korenito spremenilo. Nisem sicer priplula v čisto neznane vode, kajti po sestrini zaslugi je bilo Porabje zame vedno nekje v neposredni bližini, saj sem ves čas spremljala njeno delo svetovalke za slovensko šolstvo v Porabju in pred dobrim letom postala tudi sama del porabskega (šolskega) vsakdana. Delo učiteljice asistentke je namreč zelo pestro in raznoliko. Veliko je prilagajanja različnim ljudem in situacijam. Veliko časa je vloženega v pripravo gradiv, v pripravo urnih priprav na pouk, veliko je nepredvidenih situacij, kot so obiski politikov, diplomatov, novinarjev, veliko je lepih trenutkov v razredu z učenci, ko dobivaš – zaenkrat skromne, toda zlata vredne – povratne informacije v slovenskem jeziku. Veliko je tudi vsakodnevno prevoženih kilometrov na relaciji Murska Sobota – Porabje in nazaj in še bi lahko naštevala; toda niti enkrat še nisem potarnala, da je težko, hudo, da se nič ne da narediti… Tudi na sestrino sporočilo o pouku slovenščine na Rogli sem rekla: »Bom!« In sva se s sinom Lukom zjutraj, 15. februarja, podala na pot proti Rogli. Skrbno sem pripravila vsa mogoča didaktična gradiva, kajti iz izkušenj vem, da je razpon znanja slovenščine pri porabskih učencih od nič do redkih svetlih izjem, ki še razumejo in govorijo slovensko. Na Rogli naju je pričakala pisana druščina mladostnikov od šestega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednjih šol – skupaj 42 učencev, 6 učiteljev spremljevalcev in prijazen šofer, ki je takoj z nama navezal stik v mednarodnem jeziku »odvsakeganekaj«. Namestili smo se v simpatičnem penzionu Jelka in se seznanili s pestrim urnikom zimske šole v naravi. Najpomembnejša športna dejavnost je bila vsekakor smučanje, po večerji so bile še igre v športni dvorani ali plavanje. Vsi učenci so doživeli tudi adrenalinski spust z bobom. Predzadnji večer pa so se naplesali v diskoteki hotela Planja. Popoldnevi so bili namenjeni uram slovenskega jezika. Učence smo razdelili v dve skupini – osnovnošolsko in srednješolsko. Uporabila sem vse svoje dosedanje metodično-didaktične strokovne izkušnje poučevanja slovenščine kot drugega – za nekatere žal tudi – tujega jezika in potek dela, izbor tem ter gradivo je bilo premišljeno načrtovano. Že po prvi uri so učenci učiteljici Ireni zaupali, da je pri slovenščini dobro. Obnovili smo osnovno besedišče vsakdanjega sporazumevanja, odigrali situacije vsakodnevnih sporazumevalnih vzorcev, bili v vlogah trgovcev, mesarjev, cvetličarjev, lekarnarjev, kupcev, natakarjev, gostov,… vsak je napisal kratko predstavitev samega sebe ter pripovedoval o svojih vtisih bivanja na Rogli. Vsak je vodeno po slovenskih navodilih narisal risbo. Slovenske urice so potekale sproščeno, zabavno in že drugi dan je osnovni stik s slovenskim okoljem bil manj nelagoden in bolj domač zaradi poudarjene uporabe fraz, kot so: Dober dan!, Na svidenje!, Dober tek!, … Najbolj pa sem bila vesela, da mi je vsaj delno uspelo prebiti trden oklep trmastega vztrajanja v molku učenk monoštrske osnovne šole. Po prvi uri pouka so bili moji občutki tik pod vreliščem. Po naravi sem taka, da najprej krivdo za kakršen koli neuspeh pripišem sebi in zato sem se spraševala: »Le kaj za vraga sem naredila narobe, da me te štiri deklice dobesedno ignorirajo?« Učiteljica Irena se je nato pogovorila z njimi in seveda izvedela za pravi vzrok njihovega obnašanja. Bilo jih je namreč sram, ker niso čisto ničesar razumele, čeprav po prijavi sodeč že šesto leto obiskujejo ure slovenščine kot izbirnega predmeta. Odločila sem se, da jih pustim pri miru – konec koncev, če ne znajo, ni krivda samo njihova… Malo sem jih izključevala, nato sem jih postopoma, z ogromno neverbalne komunikacije, ki je bila hkrati že sugestija za njihove odgovore, vključila v pouk. In glej ga, zlomka, dve sta se omehčali in uspelo mi je celo izvedeti – seveda v slovenščini - kako jima je ime, koliko sta stari, kje živita. In nato sta mi do konca – tako kot vsi ostali - tudi onidve namenili: Dober dan!, Dober tek! In še nekaj dodatnih slovenskih besed sem slišala iz njunih ust. Kaj pa ostali dve? Ostali dve pa nič… In sem ju pustila… Ko nekdo NOČE govoriti slovensko, pač noče. In če dobro razumem smisel poletne in zimske šole v naravi v Sloveniji, je namenjena porabskim otrokom, ki se učijo in tudi nekaj znajo slovensko. Žal je tokrat nekaj učenk pokazalo celo odpor do jezika države, ki jih je 6 dni brezplačno gostila. Lepa nagrada, ni kaj. Le s čim so si jo prislužile? Porabski učenci so pokazali veliko ljubezen do zimskih športov, predvsem smučanja, zato naslov tega prispevka velja za vse. Tako mi je namreč v zvezi z Lukovim smučanjem tretji dan našega bivanja na Rogli navdušeno sporočil naš šofer, ki se je iskreno trudil naučiti čim več slovenskih besed. Bojim se, da bi nekateri, ki so bili prisotni, še tisto edino slovensko besedo – dobro – iz naslova prispevka najraje zamenjali z madžarsko – jól. Bog daj, da se motim. Metoda Perger Vsi učenci so doživeli tudi adrenalinski spust z bobom. Vsak je vodeno po slovenskih navodilih narisal risbo. Risba Gergelya Gyečeka. Popoldnevi so bili namenjeni uram slovenskega jezika. Spoštovani starši, dragi otroci! PETEK, 01.03.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.20 BISERGORA: OD PONEDELJKA DO NEDELJE, LUTK. NAN., 10.35 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRALSKO-NEMŠKA NANIZANKA, 12.00 SVETO IN SVET: PAPEŽ BENEDIKT XVI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 16.25 BIZGECI, RIS., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA: LEA – PEVKA, 18.35 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 01.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, 9.00 SNEGULJČICA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 10.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.30 DOBRA URA, 12.50 MIGAJ RAJE Z NAMI, 13.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 15.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.55 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO V DVORANI, 20.00 PUTINOV POLJUB, DOK. ODD., 21.00 MIRANDA, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 SCOTT IN BAILEY, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.20 NOČNI POSLUŠALEC, AMERIŠKI FILM, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.03.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DEŽEVNIK, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.30 BIBA SE GIBA, RIS., 7.55 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.15 KULTURNI BRLOG, 8.20 OPRAVILA: JESSA SE IGRA Z OVČKAMI, 8.25 VELIKI STROJI: GASILNO VOZILO, 8.30 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 8.50 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.15 BUKVOŽER, OTR. ODD., 9.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.05 INFODROM, 10.10 MOJ ZMAJ LETI, KRATKI FILM, 10.30 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 11.30 KINO KEKEC: PAST ZA RDEČO KAPICO, AM. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 LEDENA ZEMLJA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 PARADA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 POROČILA, 0.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.50 LEDENA ZEMLJA, DOK. SER., 1.40 OZARE, 1.45 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL SOBOTA, 02.03.2013, II. SPORED TVS 6.25 SKOZI ČAS, 7.10 DVANAJST: FELICITAS HOPE, 8.20 POGLEDI SLOVENIJE, 9.50 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.00 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 14.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, 14.50 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.55 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: POLFINALE, 20.40 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO V DVORANI, 22.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 23.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.55 NA LEPŠE, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.03.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.35 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN. ZA OTROKE, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE ZGORNJI TUHINJ, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OBZORJA DUHA: GREH – SPOVED, ODDAJA ZA VERUJOČE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.45 GOSPODAR PRSTANOV, AMERIŠKI ANIMIRANI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DEKAMERON: O SOKOLU, NANIZANKA, 17.50 IGRALCI BREZ MASKE - MARIJA BENKO, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 20.55 JE RES?, 21.50 ZDRAVJE SLOVENCEV: MULTIPLA SKLEROZA, DOK. SER., 22.20 POROČILA, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.05 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 03.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.45 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.35 KRAJI IN OBIČAJI: PLANOTA NA ROBU, 9.05 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 9.35 TURBULENCA, 10.15 GLASBENA MATINEJA, 10.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.10 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 13.20 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO V DVORANI, 13.50 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 14.55 KOŠARKA: FINALE POKALA ČLANIC, 16.45 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO V DVORANI, 18.55 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: FINALE, 20.40 ŽREBANJE LOTA, 20.45 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 21.40 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 22.05 KRIZA CIVILIZACIJE, DOK. ODD., 23.00 V GLAVI, KRATKI IGRANI FILM, 23.20 ZA ZAPRTIMI OČMI, KRATKI IGRANI FILM, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.03.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: POP ZVEZDA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 NOČKO: J.W.GRIMM: TEPKO, OTR. SER., 11.00 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 11.25 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL: CVETKO RADI TE IMAMO, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 NA LEPŠE, 15.20 JE RES?, 16.20 PUTINOV POLJUB, DOK. ODD., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC: KOMUNALNI INŽENIR, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: PO STOPINJAH MARIE CURIE, DOK. FILM, 21.20 JACK TAYLOR: MAGDALENSKE MUČENKE, IR. SER., 22.50 RAZRED ZASE: PRVI ŠOLSKI DAN, ODDAJA ZA MLADE, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 05.03.2013, I. SPORED TVS KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: SKRIVALNICE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 KULTURNI BRLOG, 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: SREČA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ZGODNJA POMLAD, 11.00 HARMONIJE EVROPE: NEMČIJA, 11.20 ISKANJE PRIJATELJEV, KRATKI FILM, 11.35 POD KLOBUKOM: PARIZ, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 ŽANOV SVET, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 21.00 AMERIŠKI UDAR, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 JE RES?, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 05.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.50 GLASNIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 NA UTRIP SRCA, 21.20 WAGNERJEVO LETO, 21.35 NADZOR, ANGLEŠKI FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 06.03.2013, I. SPORED TVS KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: PO SLEDEH MARTINA KRPANA, POUČNA ODDAJA, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 11.25 POLŽ V SOLATI, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 AMERIŠKI UDAR, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS, 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 CARAMEL, LIBANONSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 DVANAJST: REBECCA HORN, 0.10 GLASBENI VEČER, 0.45 TURBULENCA, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SREDA, 06.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 IGRALCI BREZ MASKE - MARIJA BENKO, 15.35 TO BO MOJ POKLIC: KOMUNALNI INŽENIR, DOK. SER., 16.45 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 SLOVENCI PO SVETU: IZKUŠNJE SLOVENSKIH ZDOMCEV V MÜNCHNU, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 PADEC, AM. FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.03.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.35 MOJ ZMAJ LETI, KRATKI FILM, 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 MOJA SOBA: LEA – PEVKA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL ČETRTEK, 07.03.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.30 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 12.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.20 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 15.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 17.15 LEDENA ZEMLJA: KONCA SVETA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.50 MARCHLANDS, ANG. NAD., 22.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.25 ZABAVNI INFOKANAL DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku vljudno vabi bodoče prvošolčke in njihove starše oziroma vse zainteresirane na Dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 6. marca 2013 ob 10.00 uri. Staršem in otrokom bomo pokazali obnovljeno, tehnično sodobno opremljeno šolo, jih seznanili z življenjem šole ter z vzgojno-izobraževalnim delom, ki poteka na naši šoli. Vašim otrokom nudimo: • začetek pouka ob 8.10 (avtobus odpelje iz Monoštra ob 7.30) •poučevanje otrok v majhnih skupinah v razredih, družinsko vzdušje •moderno, nadstandardno opremo učilnic, WIFI-internetno zvezo v stavbi •brezplačen pouk računalništva v sodobni učilnici od 3. razreda naprej, v urniku •poučevanje jezika: od 1. razreda tedensko 5 ur slovenski jezik, tedensko 3 ure nemški jezik •za vse učence naše šole zagotavljamo brezplačen prevoz in učbenike •različne, brezplačne krožke •spodbujanje nadarjenih otrok, dodatno strokovno pomoč po potrebi •izlete in tabore po Sloveniji •nova učna sredstva, tudi interaktivne table, ki dobro služijo učinkovitemu poučevanju. Prisrčno vabljeni! Informacije najdete tudi na spletni strani www.kossicsiskola.gportal.hu. Tisztelt Szülők! Kedves Gyerekek! A felsőszölnöki Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola nagy szeretettel várja és hívja a leendő 1. osztályosokat és szüleiket, illetve minden kedves érdeklődőt az iskolánkban tartandó interaktív bemutató órára, melynek időpontja: 2013. március 6. (szerda) 1000. Az érdeklődők megtekinthetik kistérségünk egyik legjobban felszerelt iskoláját, tájékoztatót kaphatnak az iskola életéről, a tanulók kötelező és szabadon választható elfoglaltságairól, az itt folyó oktató-nevelő munkáról. Minden érdeklődőt sok szeretettel várunk! Amit kínálunk: • iskolakezdés 810-kor (az autóbusz 730-kor indul Szentgotthárdról) • kis létszámú osztályokban, családias légkörben folyik a nevelés • igényes, új bútorzat, WIFI internet-kapcsolat az épületben • informatikaoktatás a korszerűen felszerelt szaktantermünkben, a 3. évfolyamtól órarendbe illesztve • nyelvoktatás: heti 5 órában szlovén, heti 3 órában német már az 1. osztálytól kezdve • éves tanulóbérlet és ingyenes tankönyvek iskolánk valamennyi tanulója számára • változatos és díjmentes szakkörök • tehetséggondozás, felzárkóztatás szükség szerint • kirándulások, táborok Szlovéniában térítésmentesen • az új szemléltető eszközök, az interaktív táblák jól szolgálják a hatékony oktatást Bővebb információk iskolánkról: www.kossicsiskola.gportal.hu