Kamniški OBČAN Št. 22 43. leto Kamnik, 17. decembra 2004 10 LET LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI V Domu kulture v Kamniku je bila 7. novembra slovesnost ob l()-letniei prvih lokalnih volitev in uvedbe lokalne samouprave. Pripravili so jo Državni svet RS, Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. Udeležili so se je župani skoraj vseh 193 občin. Med gosti so bili dr. Grega Virant, minister za javno upravo Vlade KS, Yavuz Mildon, predsednik zbornice regionalnih oblasti pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, Isidoro Gotard. predstavnik Odbora regij Kil, Andreja Katic, predsednica Združenja tajnikov slovenskih občin, dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slo venije in drugi. Več na 2. strani Župani, ki opravljajo že svoj tretji mandat, na odru Doma kulture v Kamniku ob skupni pesmi. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE KAMNIK! Želim Vam vse lepo ob letošnjih božično-novoletnih praznikih, v letu 2005 pa veliko sreče, zdravja in zadovoljstva. Vaš župan TONE SMOLNIKAR Iskrene čestitke tudi ob Dnevu samostojnosti, 26. decembru! Kot že nekaj let, smo tudi letos namesto voščilnic, denar namenili Varstveno-delovnemu centru, Društvu Sožitje na Lokah. FRANC SVETEL.) VSEM OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE. V DNEH PRIHAJAJOČEGA NOVEGA LETA NAJ VAS SPREMLJAJO ZDRAVJE, SREČA, MIR, VESEUE IN DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE. OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Nadškof blagoslovil obnovljeno notranjost cerkve sv. Miklavža na Gori Minula adventna nedelja, 12. decembra, je bila za vso Tuhinjsko dolino in kamniško dekanijo lep praznični dan. Župnijski urad Šmartno in Turistično društvo Gora sv. Miklavž sta povabila novega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana, da je blagoslovil obnovljeno notranjost cerkve sv Miklav ža na Gori. Povabilu se je rad odzval kljub temu, da je bila to prva nedelja po njegovi slovesni umestitvi. Ob izstopu iz gotske cerkvice je nadškofu takoj uspelo izvabiti iz preprostih ljudi pripravljenost za prepevanje. Vsi, če ne na glas, pa malo bolj potiho, so mu sledili in po Gori je donela pesem Je angel gospo dov oznanil Mariji in slovenska himna ZdravTjiea. Več o slovesnem dogodku na 5- strani. VERA M F. J A < Cenjene stranke! Obveščamo vas, da bodo naše poslovalnice v petek, 24. decembra, in v petek, 31. decembra 2004, poslovale do 12. ure. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2005. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik V Smarci spletali adventne venčke Kultumopro.svetno društvo Šmarca je na zadnjo novembrsko soboto pripravilo delavnico izdelovanja adventnili venčkov. Prišlo je nepriča kovano veliko OtfOk, ki SO Z manjšo pomočjo odraslih sprti no rezali zelenje in vezali vejice na obrtkv. Na koncu so venčke okrasili S pisa nimi pentljami in svetlečimi kroglicami. Žanrih oči in polni veselja so jih ponosno odnesli domov. 1 1 TINA TONIN foto bobnar KAMNIK, Šutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca) tel.:01/83 13 896 Odprto: 8h-19h.sobota: 8h-12h FOTOGRAFIJA FORMAT 10x15 IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV 29 S(t DECEMBRA 29 Sit Vsem občanom in občankam Kamnika želimo vesele božične praznike ter veliko sreče in zdravja ob novem letu! d& TERME <£j{ SNOVIK ž $ 3y aK sKt termalnih užitkov 4 zbiramo rezermcqe< zou SILVESTROVANJE^ BAZENU Terme Snovik-Kamnik ko,, Molkova pot 5; tel: 8308 631 Z županom Tonetom Smolnikarjem o investicijah in dogodkih, ki so zaznamovali letošnje leto na 3. strani Z Robertom Lukačem, komandirjem Policijske postaje Kamnik, o naši (ne)varnosti na 6. strani Z 80-letnim Janezom Krtom o spominih in glasbi kot družinski tradiciji, 90-letno Lino Čadež in 100-letno Jožefo Paglavec na 7. strani O postavljanju, pomenu jaslic in doživljanju božičnega časa z jasličarjema Milanom Lenarčičem in Tonetom Špenkom na 11. strani Najlepši p".^j^ prazniki " "w™ so pred vrati ~ in končno bomo lahko več časa preživeli s svojimi naj- Naredimo si lepe dneve, poglejmo vase, povejmo ljudem okrog sebe, kaj nam pomenijo, da so dobri, pomembni, da jih imamo radi. Dnevi bodo postali lepši in vtak dan bo lahko praznik. Vsem sodelavcem in bralcem Kamniškega občana želim, da želje, liha upanja in pričakovanja postanejo resničnost, duše trenutki iztekajočega in prihodnjega lela povežejo v čudoviti, dragoceno zgodbo ()dg0V0rna urednica SAŠA MEJAĆ Borut Pangeriit, t.p. Markovo 1«, Kamnik, Tefyf«kt: 01/851 72 20, GSM: 041/636 SS6 ZA BOŽIČ priletno praznovanje, ZA KONEC LETA hvala za zaupanje, ZA NOVO LETO zdravje, sreč«, uspeh in nadaljnje dobro sodelovanje. podjetje za avtomobilske storitve GSM SERVIS in TRGOVINA # popravilo aparatov «s» servisne baterije in ohišja *> dekodiranje — rabljeni aparati (prodaja in odkup) - SIMOBILOVI paketi Delovni ćos. pon , tor., ćet.: 9. -19. ure, sredo, petek: 9 • 17. ure 1-B39 A Rudi Volkar, e.p. Perovo 26 temnlk (obvoznica) GSM: 040/411190.031/345 922, 40m.a0rvi000mflll.0i 10 LET LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI V Domu kulture v Kamniku je bila 7. novembra slovesnost ob 10-letnici prvih lokalnih volitev in uvedbe lokalne samouprave. Pripravili so jo Državni svet RS, Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. Udeležili so se je župani skoraj vseh 193 občin. Med gosti so bili dr.Grega Virant, minister za javno upravo Vlade RS, Yavuz Mildon, predsednik zbornice regionalnih oblasti pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, Isidoro Gotard, predstavnik Odbora regij EU, Andreja Katic, predsednica Združenja tajnikov slovenskih občin, dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije in drugi. Udeležence je kot gostitelj najprej pozdravil župan občine Kamnik Tone Smolnikar, ki je med drugim izrazil željo, da bi se prihodnje leto v Kamniku srečali župani vseh slovenskih občin. V imenu organizatorjev so sledili pozdravi Janeza Sušnika, predsednika Državnega sveta, Borisa Soviča, predsednika Skupnosti občin Slovenije, in Roberta Smrde-lja, predsednika Združenja občin Slovenije. Vsi so tudi čestitali novi vladi RS pod vodstvom Janeza Janše in ji zaželeli čim \eč uspeha pri odgovornem delu Janez Sušnik je med drugim dejal, da v preteklem desetletju, žal, nismo uspeli uresničiti projekta ustanavljanja pokrajin na celotnem ozemlju republike Slovenije, ki je nujen pogoj za decentralizacijo in uravnotežen razvoj. Ali bomo pri regionaliza- ciji države z uvedbo pokrajin uspešni pa je odvisno od nas samih in od nase odločenosti, da okrepimo položaj Slovenije v institucijah EU ter zmanjšamo razvojne razlike v Sloveniji. Tudi dr. Grega Virant, minister za javno upravo, je v svojem pozdravnem govoru na-glasil pomen decentralizacije in postopnega uvajanja pokrajin, pri čemer pa bo najprej potrebno krepiti razvojne komponente Izpolniti bo potrebno tudi sistem financiranja občin in jim zagotoviti več lastnih virov prihodkov. O vlogi Zbornice regionalnih oblasti pri Svetu Evrope in odbora regij EU pri razvoju lokalne samouprave sta v svojih nagovorih spregovorila Yavoz Mildon in Isidoro Gottard, o delovanju občinskih uprav pa Andreja Katic. Tone Peršak, župan obči- ne Trzin in član predsedstva Skupnosti občin Slovenije, je kot slavnostni govornik v govoru z naslovom Deset let lokalne samouprave-vizija 1994 - praksa 2001 med drugim poudaril, da njegov nastop ne bo izzvenel v slogu fanfar, četudi ga je treba razumeti predvsem kot izraz prepričanja o pomembnosti lokalne samouprave in želje, da bi na tem področju v prihodnje dosegli več. kot smo že dosegli. Začetno pričakovanje, da bodo nove občine ob upoštevanju zgodovinskih izkušenj in izročila same spodbudile nastajanje pokrajin, je preraslo v spoznanje, da na nastajanje oziroma nc: nastajanje pokrajin vpliva preveč različnih interesov, zlasti izrazito političnih ali celo politikantskih, ki so zunaj lokalne samouprave, oziroma so le posredno povezani z njo in zato v pokrajin v Sloveniji še vedno ni. Po mnenju Toneta Peršaka največji problemi slovenske lokalne samouprave ostajajo na ravni razmerja med državo oziroma državno politično in upravno oblastjo in lokalno samoupravo. Gre za temeljni nesporazum oziroma za nespošto-vanje temeljnega načela, ki izhaja iz evropske listine o lokalni samoupravi, načela o avtonomiji lokalne samouprave. Odreka- nje avtonomije lokalni samoupravi se kaže v neustreznem sistemu financiranja občin, pa tudi področij oziroma vprašanj, o katerih bi občinski sveti samostojno odločali, je zelo malo, oziroma jih sploh ni. »Kljub vsem tem in podobnim »neprazničnim« poudarkom pa je bilanca lokalne samouprave ob njeni desetletnici pozitivna. Naš cilj mora biti čim večje vključevanje občank in občanov v soodločanje in iz. dneva v dan višja stopnja avtonomije lokalne samouprave«, je svoj govor zaključil Tone Peršak in izrazil upanje, da bo nova vlada opazno prispevala k doseganju tega cilja. Ob zaključku slovesnosti sta Moriš Sovič in Robert Smrdel) v imenu SOS in ZOS podelila plakete 60 županom, ki so župani že tretji mandat, torej od začetka uvedbe lokalne samouprave. Med njimi je tudi naš župan Tone Smolnikar. V kulturnem programu sta sodelovala Prvo slovensko pevsko društvo Lira, tudi z delom londonskega koncerta, in dixiland skupina Mamut, program pa je povezoval Tone Ftičar. Udeleženci so v prijetnem druženju, ki ga je na koncu prireditve zaokrožila pesem 60 županov pod »dirigentskim« vodstvom župana Toneta Smolnikarja, izmenjevali izkušnje in pretresali težave občin pri uresničevanju lokalne samouprave. FRANC SVETELJ Svetniki sprašujejo in predlagajo Koliko za šolsko prehrano? Svetnika Janeza Rcpan.ška zanima, zakaj je šolska prehrana na SCRM in osnovnih šolah, ki se oskrbujejo iz kuhinje v SCRM, tako draga. V primerjavi z drugimi šolami v okolici je. po izjavah staršev, več kot še enkrat dražja. Odgovor . ki ga je pripravila Katarina Sčetinin Sever, pojasnjuje, da so rav natclji kamniških osnovnih šol, zlasti tistih, ki nimajo lastne kuhinje, ob začetku šolskega leta obravnavali problematiko kosil Na enem od aktivov je v zvezi s tem sodelovala tudi ravnateljica gimnazije ga. Kališnikova. Poudarila je, da Ministrstvo za šolstvo ne financira kosil in tako se mora SCRM kar zadeva cene kosil obnašati tržno. Omenila je, da tudi dostava hrane nekaj stane, prav tako v ceno, ki sestoji iz plač zaposlenih in materialnih stroškov, ni vračunan odvoz odpadkov. Kosila i/ š( RM-ja se dostavljajo OS Prana Albrehta, Toma Brejca m Marije Vere Cena malih kosil znaša v povprečju 570 SIT, cena velikega kosila pa "00 SIT. V tej ceni so vključeni še stroški razdeljevanja in materialni stroški posamične šole. Ker si šole, ki nimajo lastne kuhinje, prizadevajo dobiti kosilo čim boljše kvalitete za čimbolj ugodno ceno. so v zadnjem času pristopile v zbiranje ponudb od konkurenčnih dobaviteljev. Prav tako so na OŠ Marije Vere uvedli in ponudili otrokom prvih razredov t.i. cicibanovo kosilo, ki stane 530 SIT. Kosila niso obvezna sestavina vzgojno-izobraževalnega programa in ustanovitelj v ta namen tudi ne namenja sredstev znotraj občinskega proračuna. Po slovesnosti ob 10-letnici lokalne samouprave so se na Občini Kamnik z ministrom za javno upravo dr. Gregorjem Viran-tom srečali člani slovenske delegacije v Komiteju regij Evropske Unije. Spregovorili so o nadaljnjem delu in predstavnika vlade poprosili za tesnejše sodelovanje in tudi finančno pomoč, ki je za delovanje delegacije zakonsko opredeljena. Svoje izkušnje o delovanju posameznih delegacij v EU sta posredovala tudi Yavuz Mildon, predsednik zbornice regionalnih oblasti pri kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, in Isidoro Gottardo, predstavnik Odbora regij EU. Streha na OŠ Vranja Peč zamaka Da streha na podružnični Osnovni šoli Vranja peč že dve leti zamaka, kar narekuje nujno čimprejšnje popravilo, sta opozorila svetnika Tatjana Rot Djalil in Tone Rajsar. Na Vranji Peči je locirana podružnična šola OŠ Irana Albrehta, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 16 učencev. Objekt je starejšega datuma, že več let se pojavlja vedno večji problem s kritino, saj streha pušča na več mestih. Občinska uprava planira sanacijo strehe na podružnični šoli na Vranji peči za leto 2005, v ta namen predvideva tudi Sredstva v proračunu. Kdaj do projekta pešpoti in kolesarske steze ob Kamniški Bistrici? Kdaj namerava občinska uprava pripraviti razpis za izdelavo projekta pešpoti in kolesarske steze ob Kamniški Bistrici na področju občine Kamnik, sprašuje občinsko upravo svetnik Hrane GOluboviČ. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, pojasnjuje, da se je (>lx ina Kamnik s pismom o nameri vključila v projekt za pripravo dokumentacije za označitev kolesarskih povezav regije, ki predstavlja nadaljevanje izvedbenega projekta mreža kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji in katere nosilec projekta je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Na osnovi dogovora, ki so ga podpisali vsi župani v regiji, gre za sodelovanje na področju oblikovanja predlogov /.»nove trase kolesarskih povezav, oblikovanje seznama znamenitosti ob potencialnih trasah, pridobivanja in dajanja soglasij za postavitev prometne signalizacije ob kolesarskih povezavah, oblikovanja celostne podobe kolesarskih povezav na območju Ljubljanske urbane regije Prva faza projekta (Predlog kolesarskih povezav v regiji z zaključnim poročilom) je bila zaključena v juniju 200 i. Druga faza zajema pripravo dokumentacije za označitev kolesarskih povezav v regiji (določitev številk posameznim odsekom, natančna lokacija tabel za kolesarske povezave, vsebina dopolnilnih tabel, lokacija tabel s predstavitvami kolesarskih povezav, pregled tabel ter priprava naročila). Ena izmed prvih nadaljnjih aktivnosti, je preverjanje interesa med občinami o sodelovanju v drugi fazi omenjenega projekta. V stanovanjski fond občine le nova stanovanja Kot je občinsko upravo seznanil svetnik Marjan Semprimožnik, je Svet KS Motnik sprejel sklep o brezplačnem odstopu dveh nadstropij »občinske hiše v Motniku« za ureditev neprofitnih stanovanj. Za orne njen objekt je bila opravljena cenitev zaprisežene eenilke, prav tako tu di za funkcionalno zemljišče, ki pripada stavbi, V mansareli je že delno urejeno stanovanje, ki je trenutno prazno, v prvem nadstropju pa bi ga bilo potrebno še urediti. Pritlični prostori ostanejo v last i KS za potrebe sveta in drugih društev v kraju. Kot pojasnjuje Bojan Mlakar, je občinska uprava predlagala, občinski svet pa sprejel temeljno usmeritev delovanja lokalne skupnosti na področju stanovanjske dejavnosti, da se stanovanjski fond, s katerim razpolaga občina, zaradi racionalnosti in ekonomičnosti dopolnjuje z. novimi stanovanjskimi enotami. Stroški rednega in investicijskega VzdrŽevanja že amortiziranih stanovanj, ki namreč predstavljajo 60% obstoječega stanovanjskega fonda, so na enoto zelo visoki. kamniški OBČAN Izdajatelj Bistrica. d.o.o„ Kamnik, Ljubljanska cesta OdgOVOnia urednica Saša Mejač. univ. dipl. ekon. ' vpis ilk. )pis mt razvid 333. Ka di ledij« iniskO preji ki Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo informativne narave. Medij Kamniški občan jt vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Stev izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izi gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni Irg 23 (zgradba med občino in sodUcem), ul.: 01/83-91-311, 041/662-450, fW OI/8VI9860, e-mail: sasamejacnfvoBa.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rtv kopteov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d.. Ljubljana, dne 17. 12. 2004. ZDRAVJA, SREČE IN USPEHOV POLNO LETO 2005 VAM VOŠČIMO ČLANI SVETA KS DUPLICA S PREDSEDNIKOM MARJANOM HROVATOM Vi sprašujete, župan odgovarja Stanovalci Jakopičeve II v Kamniku sprašujejo, kdaj se bo začela nadgradnja kinodoma na Duplici. Investitor nadgradnje omenjenega objekta ni občina, temveč zasebni investitor, ki je po naših informacijah tudi pridobil gradbeno dovoljenje. Ker je bila s sirani nekaterih stanovalcev Jakopičeve ulice (oz. njihovega predstavnika) vložena pritožba na že izdano dovoljenje, investitor ni mogel pristopili k dokončni izvedbi nadgradnje. Iz. uradnih evidenc je razvidno, daje objekt v (so)lastnini več lastnikov. Med drugim ima .solastniški delež na omenjeni nepremičnini tudi družba Stol, d.d, s katero se Občina Kamnik v zadnjem času intenzivno dogovarja o sklenitvi menjalne pogodbe, na podlagi katere naj bi v lasi občine med drugim prešel tudi solastniški delež na Kulturnem domu. Res je sicer, da je bilo v interesu vseh vpletenih oblikovano besedilo sporazuma, na podlagi katerega naj bi se investitor nadgradnje Kulturnega doma zavezal zgradili 23 novih parkirnih mest, pritožniki j>a bi v zameno z.a priznano služnost na okoliških parkiriščih umaknili pritožbo na gradbeno dovoljenje, vendar ne drži trditev, da ta sporazum s strani Občine Kamnik ni bil podpisan. Dejstvo je namreč, daje besedilo sporazuma Z dne 1.7.2004 Občina Kamnik edina tudi podpisala, vendar je predstavnik stanovalcev Jakopičeve ulice sporočil, da besedilo zanje ni sprejemljivo in da ga ne bodo podpisali. Tako je bilo oblikovano novo besedilo sporazuma, ki ga je Občina Kamnik prav tako že podpisala (kot prva podpisnica), nismo pa še prejeli izvoda, podpisanega s strani vseli drugih podpisnikov, med katerimi so tudi stanovalci Jakopičeve II. Vsekakor je po našem mnenju realizacija omenjenega sporazuma v zaključni jazi. Iz razgovorov z investitorjem nadgradnje je bilo namreč moč razbrati, da ž.e/i z deli pričeli takoj po uveljavitvi sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij, tako da na tem mestu še enkrat apeliram na vse podpisnike, naj sporazum vendarle podpišejo in s tem tudi sami pripomorejo k dokončni ureditvi konkretne zadeve V korist vseli vpletenih. ANTON TONU SMOLNIKAR ŽUPAN V sredo zadnja letošnja seja občinskega sveta Svetniki se še niso prepustili prazničnemu vzdušju Prihodnji teden se bodo občinski svetniki sestali na zadnji letošnji seji, vendar predlagani dnevni red ni prav nič prazničen, saj je na njem dvanajst zahtevnih zadev. Ker se bodo lotili prostorskih, finančnih, komunalnih in razvojnih vprašanj, lahko pričakujemo dolgo in burno razpravo. Najprej bodo svetniki porav- na stavbna zemljišča. Prvi se na- nali svoj »dolg« iz prejšnje seje in se lotili druge obravnave zazidalnega načrta območij B12 (Ba-kovnik) in B7 (zahodni del Kovinarske), ki so ga na devetnajsti seji po velikih zapletih prestavili na tokratno sejo. Tudi prva obravnava odloka o občinskem proračunu za prihodnje leto bo nedvomno deležna velike pozornosti svetnikov, ki bodo občinski upravi nedvomno natresli kup želja in pripomb. Ker so svetniki občinsko upravo celo leto opozarjali na (po njihovem mnenju) nerealno načrtovane prihodke in odhodke občine, pričakujemo, da bodo precej pozornosti v razpravi namenili tudi realizaciji posameznih proračunskih postavk v letošnjem in prihodnjem letu. Naslednje štiri točke dnevnega reda so namenjene komunalni infrastrukturi. Svetniki naj bi po drugi obravnavi potrdili sklep o novih cenah odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, potrdili pa naj bi tudi program dela Komunalnega podjetja Kamnik ter program oskrbe s pitno vodo v prihodnjem letu. V nadaljevanju seje naj bi obravnavali in sprejeli tudi dva sklepa, ki se nanašata naša na določitev vrednosti točke in pavšalnih zneskov za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v prihodnjem letu, drugi pa na gradbeno ceno stanovanj, ceno stavbnih zemljišč ter stroške komunalnega opremljanja v naši občini. Na dvajseti seji bodo obravnavali tudi predlog strategije razvoja kmetijstva v naši občini, ki jo je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Tudi ob tej točki pričakujemo dolgo in burno razpravo. Po eni strani zato, ker so naši svetniki precej skeptični do raznih razvojnih programov (to se je nenazadnje izkazalo na zadnji seji, ko so se seznanjali s programom razvoja podeželja), po drugi pa tudi zato, ker je kmetijstvo v naši občini še vedno pomembna, vendar premalo donosna dejavnost, saj brez dopolnilnih dejavnosti skoraj ne omogoča več preživetja. Poleg tega pa naj bi svetniki na dvajseti seji razpravljali tudi o programu svojega dela v prihodnjem letu. Predvidoma naj bi se prihodnje leto sestali desetkrat, po enkrat na mesec, razen v juliju in avgustu. ZORAN JEREB SVEČANOST NA PREVOJAH Občina Kamnik, Območno združenje ZB in veteranske organizacije Kamnik vabijo vse krajane na srečanje s polaganjem vencev pri spomeniku NOB na Prevojah v Zgornjem Tuhinju, kjer je pokopan vodja Ameriške vojne misije pri IV. operativni coni Charles Fišer. Padel je 26. 12. 1944 na obronkih Menine planine. Polaganje vencev bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 11. uri, položili jih bodo visoki predstavniki ZDA, ZB Slovenije in veteranskih organizacij. Vljudno vabljeni! Z županom Tonetom Smolnikarjem ob izteku leta PRED NAMI JE INVESTICIJSKO ZAHTEVNO LETO Konec leta je običajno priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, na dosežke, uspehe in tudi na neuresničene naloge. Zastavljamo si nove cilje, porajajo se nove želje, ki bodo z nami stopile v novo leto. Letošnje leto je bilo za občino Kamnik pomembno na mnogih področjih. Zaznamovala so ga vlaganja na področju družbenih dejavnosti, predvsem pa naložbe v komunalno infrastrukturo na območju Godiča in Stahovice - izgradnja komunalnih vodov, vzporednega 400 mm cevovoda do Calcita, kanalizacije, lokalnega vodovoda, javne razsvetljave, ureditev ceste in pločnika, kar je kot letošnja največja investicija zahtevalo blizu 400 milijonov tolarjev skupaj s sredstvi države. Z županom Tonetom Smolnikarjem sva se v pogovoru dotaknila le nekaterih najpomembnejših dogajanj v občini, saj bi bilo vse nemogoče zliti na časopisno stran. Kako ocenjujete letošnje leto in katere so najpomembnejše pridobitve? '/. zadovoljstvom lahko rečem, da je letošnje leto za kamniško občino uspešno, predvsem kar zadeva investieijska vlaganja in to kljub izpadu prihodkov zaradi neuresničenih programov načrtovane prodaje občinskih nepremičnin. Največji občinski zalogaj v letošnjem letu je prav gotovo 400 milijonov tolarjev vredna investicija v Stranjah, kjer smo skupaj z. državo uredili dolga leta nevarno in uničeno cestišče. Sanacija je bila nujna tudi zato, da bomo v prihodnjem letu prišli z vzporednim cevovodom fi 400 do zajetja Iverje. O zahtevnosti ureditve ceste in hkrati brezine priča tudi to, da se tega zalogaja dolgo ni upal nihče lotiti. Poleg ureditve ceste in pločnika smo zgradili javno razsvetljavo, lokalni vodovod in kanalizacijo. Naj poudarim, da smo v večini primerov našli razumevanje lastnikov zemljišč, da so dela lahko nemoteno potekala. Za soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja smo morali obnoviti tudi »Krpakovo« hišo, sicer bi bilo cestišče v tistem delu bistveno zožano. Zaradi obsežnih, dolgotrajnih del se ni bilo moč izogniti kolonam in prahu, kar je povzročalo razburjanje krajanov in voznikov, vendar pa je zdaj veliko veselje, saj se je bistveno izboljšala varnost na tem območju, kjer poteka ludi vsakodnevna šolska pot naših mladih. Zadnja leta so investicijsko izredno zahtevna na področju družbenih dejavnosti (vlaganja v osnovno šolstvo za potrebe devellelk), pa vendar se med svetniki porajajo mnenja, da občina premalo denarja namenja prav področju družbenih dejavnosti S tem se ne morem strinjali, saj smo v zadnjih letih temu področju namenjali največ sredstev. Samo v osnovno šolstvo je bilo za zagotavljanje pogojev za izvajanje devetletke vloženih precej sredstev in lahko rečem, da imajo naše osnovne šole dobre pogoje. Prilagodili smo osnovno šolo v Šmartncm in Marije Vere, ki je dobila še prizidek, nedavno smo uredili tudi okolico šole z igriščem in atletsko stezo, Osnovna šola Toma Brejca iz leta v leto dobiva preurejene učilnice. V prihodnjem letu pa je pred nami adaptacija in dograditev osnovne šole v Stranjah, ki je zaradi prostorskih omejitev izredno zahtevna investicija, prav tako tudi v finančnem smislu. Žal smo zaradi neuspelega razpisa obrnili vrstni red Investicij. Z vodstvom OŠ Stranje in svetom staršev smo se dogovorili, da najprej začnemo z izgradnjo telovadnice, nato pa še z, dozidavo osnovne šole. Takoj po sprejemu proračuna za leto 2005 načrtujemo, da s prvimi toplejšimi pomladnimi dnevi, ki bodo dopuščali športno vzgojo učencev v naravi, začnemo z rušenjem obstoječe in gradnjo nove telovadnice, ki naj bi bila dokončana v oktobru prihodnje leto. Ob koncu šolskega leta, v juniju prihodnje leto, pa predvidevamo rušenje šole in takojšen začetek gradnje. Nova šola naj hi učence sprejela že z novim šolskim letom 2000/ 2007, telovadnica z, dvema vadbenima enotama proti koncu leta 2005. Načrtujemo, da bi v starem delu preuredili prostore ter s tem omogočili nemoten potek potika v času gradnje. Gre za najzahtevnejšo investicijo na področju družbenih dejavnosti, za katero v proračunu 2005 načrtujemo 350 milijonov, poleg lega pa moramo tudi v naslednjem letu 2006 zagotoviti še 300 milijonov tolarjev, Samo 80 milijonov tolarjev bo prispevala država, kar je skromno glede na tako veliko investicijo. Glede na velik investicijski zalogaj v Stranjah, ki ima po sklepu občinskega sveta prioritetni pomen, pa, žal, ne moremo izpolniti vseh želja in potreb. Premalo je sredstev, da bi lahko speljali po- trebno statično sanacijo OŠ Prana Albrehta, tudi OŠ Toma Brejca, v katero letno vložimo med 20 in 30 milijoni tolarjev, kliče po nadaljnji adaptaciji. Vsa sredstva, žal, ne moremo usmerjati na področje družbenih dejavnosti, saj moramo graditi tudi kanalizacijo, vodovod, ceste. Tudi področje otroškega varstva je glede na veliko število čakajočih otrok za sprejem v organizirano obliko varstva eno od perečih problemov naše občine. Po letošnji prenovi dveh oddelkov na Bakov-niku in ureditvi prostorov za vrtec v Molnikuje Občina pridobila zemljišče za novi otroški vrtec na likovi. Kdaj naj bi sprejel otroke? Zavedamo se pereče problematike otroškega varstva, zalo smo se tudi odločili za izgradnjo novega vrtca, ki bo sprejel 130 otrok. Dokumentacija za izgradnjo vrtca na Perovem, lociran bo levo od bloka Zfkova I, se projektira. Predvidevamo, da se gradnja prične prihodnje poletje in konca do jeseni 2006. Gradilo bo podjetje Vegrad, ki v prihodnjem letu začenja tudi z izgradnjo stanovanjskih enot v območju B-5. Iz pisma o nameri z ()hčino Kamnik ob spremembi zazidalnega načrta B-5 pa je njihova obveznost zgraditi vrtci Ob problematiki otroškega varstva naj dodam, da je uprava VVZ Antona Medveda ponovno predlagala zvišanje cen za 6 %, kar naj bi občinski svet obravnaval predvidoma na januarski seji. Če bo povišanje sprejeto, se bo dele/, financiranja s strani občine ponovno povečal. Za financiranje otroškega varstva je občina v letošnjem letu namenila kar 580 milijonov tolarjev. Tudi urejanje območja zazidalnega načrta BI (med Titanom in Kovinarsko) in B12 (Bakovnik) povzroča burne razprave v svetniških klopeh in tudi med občani. Druga mestna povezovalna cesta, ki naj bi mimo Titana povezala Ljubljansko cesto z obvoznico, je bila vendar v načrtih že pred desetletji. Pojavljajo se mnenja, da se v Kamniku vse preveč popušča pritiskom kapitala in dovoljuje prekomerno širjenje stanovanjske in poslovne gradnje... Z osamosvojitvijo in vstopom v tržni sistem gospodarstva so se razmere bistveno spremenile. Moram povedati, da smo mi na tem področju zelo zaprti. Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje izgradnjo 10.000 novih stanovanj, in če bi vsi tako nasprotovali priseljevanju kot v Kamniku, jih ne bi zgradili v sto letih. Ko se pogovarjam z župani drugih mest, kamor prihajajo nova naselja, nove blagovnice, centri, mi pravijo, da jih sprejemajo z odprtimi rokami, saj prinašajo nova delovna mesta, razvoj dodatnih dejavnosti, nove investicije in zagotavljajo trajnejši razvoj Na ta način se izboljšuje tudi komunal na infrastruktura, saj novi investitorji plačujejo komunalni prispevek. Osebno sicer nisem zagovornik velikih pose gov v prostor, vendar lam, kjer obstaja možnost, to pa območja 155, B7 in h 12 zagotovo so, je smiselno širili stanovanjsko in poslovno-irgovsko gradnjo. Območje pred Titanom, ki je zdaj pogosto predmet razprav, je že v srednjeročnih in dolgoročnih planih občine opredeljeno kot trgovsko, poslovno in stanovanjsko območje in ljudje, ki so tam gradili, so bili s tem seznanjeni. Kar zadeva most pri Titanu in prometno okrepitev Kovinarske pa je ta prostorska ureditev živeč kot dve desetletji znana iz. prostorskih i/ho dise občine. i šn t na. osrednja kamniška ulica, odprta ali zaprta za promet, je prav gotovo tema, okrog katere se krešejo mnenja stanovalcev in trgovcev... Dokončna odločitev v zvezi s Šutno bo sprejeta šele, ko bo dokončana in znana prometna študija v prihodnjem letu. Tudi odprtje novega mos- tu pri Utoku bo dalo prometni študiji novo sliko. Smo pa Šutno v skladu s sklepom občinskega sveta začasno odprli zaradi zagotavljanja nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah. Zaca-di zahtevnih gradbenih del ob gradnji mostu pri Utoku se je namreč poslabšala prometna varnost in pretočnosi prometa v mestnem jedru in na obvoznici. Moram priznati, da smo bili ob tem dele/ ni tudi kritik, a več kot očitno je, da smo, žal, vsi nestrpneži. Pogosto so vozniki z neupoštevanjem signalizacije in vožnjo v rdečo sami ustvarjali kaos. Medtem, ko je na Trojanah stal ves promet za uro ali dve, jim je bilo na kamniški obvoznici tež ko počakali K) minut. Razumevanja in strpnosti res primanjkuje. Moram pa pohvaliti izvajalce CMC Celje, ki so v rekordnih 60 dneh, od tega je bilo kar 14 dni deževnih, opravili zahtevna dela gradnje mostu, v ka-lerega so vgradili 330 kubikov belona in 25 ton železa. Prav gotovo bo nov most, ki ga bomo z ministrom /a promet mag. Janezom Božičem in Kamni-čani slovesno odprli v prihodnjih dneh, in pa dokončna naselitev soseske K6 lltok, oživilo utrip starega mestnega jedra. Novi most pri podjetju Meso se i/ proračuna financira posredno, kar pomeni, da investitor območja K-6 lltok Zil inženiring d.o.o. zalaga vnaprej denar z bančno garancijo v skupni višini 108 milijonov tolarjev kot akontacijo za plačilo komunalnega prispevka za nadaljevanje gradnje območja K6-Utok. V naslednjem letu načrtujemo spremembo zazidalnega načrta tega območja vključno z ZN K7-Alprem. V juliju letos sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki prinaša celovitejše urejanje prostora, nalaga občinam, da najpozneje v treh letih prilagodijo svoje prostorske dokumente. Občina Kamnik je občane že pozvala k oddaji mnenj in predlogov. Kakšen je bil odziv? AH gre predvsem za pobude za nove parcele, spremembe namembnosti zemljišč...? Priprava strategije je zaradi raznolikosti, razgibanosti naše občine zahteven in pomemben projekt, saj je povezana s prihodnjim razvojem. Strokovna komisija je že začela z, aktivnostmi. V prvi fazi je potrebno ugotoviti dejansko stanje, ki je povezano / infrastrukturo in unieščenostjo objektov, naprav. K strategiji pa lahko v obliki predlogov, izhodišč na prostorskih konferencah in javnih razpravah prispevajo tudi občani in gospodarski subjekti. Javni poziv k oddaji mnenj in predlogov k pripravi Strategije nam je naložil obilo novih zadev, gospodarstvo pa usmeritve še pripravlja. Veliko je želja po novih gradnjah, novih parcelah, vendar moram poudariti, da bodo nove možnosti le v okviru zakonskih osnov, ki jih narekuje strategija prostorskega razvoja Slovenije in državne institucije. Kateri dogodki pa so po vašem mnenju še zaznamovali letošnje leto? Velik dogodek je prav gotovo začetek gradnje sodobnega objekta podjetja Meso na Korenov) cesti, kamor naj bi se kamniški del proizvodnje preselil v aprilu prihodnjega leta. Med dogodki, ki so zaznamovali letošnje leto, je ludi agonija v zvezi zjehovovimi pričami na Duplici. Nasprotovanja gradnji so se umirila in danes Jehovove priče gradijo naprej. Visel sem, da je komisija, ki jo je zahteval občinski svet, ugotovila, da je občina Kamnik pri postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja delala korektno. Problematiko s parkirišč i na Duplici postopno rešujemo. Urejenih in asfaltiranih je 40 parki- rišč na Groharjevi, nadaljujemo pa z izgradnjo parkirišč na Matije Blejca, kjer bo ureditev 140 parkirnih mest do makadamske izvedbe zahtevala kar 90 milijonov tolarjev. Ob rezanju finančnih postavk proračuna zaenkrat ni mogoče zagotoviti sredstev za končanje, asfaltiranje parkirišč. Opira kamniška občina svoj nadaljnji razvoj še vedno na turizem? Kaj pa Velika planina, turistično tako pomembno območje, kije neizkoriščena prihž-nost na eni strani, na drugi pa trn v občinski peli? Prav gotovo je turizem naša prednostna naloga. Med pomembnimi nosilci turističnega razvoja so zagotovo Terme Snovik, ki so uspele pridobiti tudi pomemben del sredstev iz evropskih strukturnih skladov za gradnjo apartmajskega dela in infrastrukturo. Glede Velike planine smo se na občinskem svetu odločili, da občina proda 75% delež v družbi. Na razpis smo prejeli tri ponudbe, izbrali najustreznejšo, vendar izbrani ponudnik v zavezujočem delu ni oddal vloge. Zato smo ponovili razpis in se trenutno pogovarjamo z domačim investitorjem. Upam, da bodo dogovori končani do 7. januarja, ko izteče obletnica prisilne poravnave, s katero smo 240 milijonov tolarjev naših obveznosti uspeli skrčiti na 42 milijonov. Kako uspešno je občina gospodarila z letošnjim proračunom? Kolikšen proračun predvidevate za prihodnje leto, glede na lo, da bo osnutek v obravnavi na seji občinskega sveta že prihodnji leden? Realno bo proračun nižji tudi zato, ker naj bi s I. januarjem začela veljati koncesijska pogodba za oskrbo z vodo in ravnanjem z odpadnimi vodami. Tudi sicer želimo osnutek proračuna čimbolj približati realnim možnostim, tudi kar zadeva prodajo nepremičnin, ki so pomemben del prihodkov. Kamnik je nedavno gostil tudi srečanje ob desetletnici lokalne samouprave v Sloveniji, na kateri sle se srečali župani slovenskih občin. Slišati je bilo mnogo očitkov na račun neurejenega financiranja občin in neuresničenega projekta ustanavljanja po krajin. Deset let lokalne samouprave je prineslo bistvene spremembe, kar je pokazala tudi slovesnost v Kamniku, ko smo se zbrali župani in županje večine slovenskih občin. Ugotavljamo, da država občinam usmerja denar le po kapljicah. Z novimi zakoni nalaga občinam dodatne obveznosti, za katere pa ne zagotavlja sredstev. Vsekakor bi morali spremeniti sedanji sistem financiranja, saj je 70% denarja v občinskem proračunu že vnaprej razporejenega na osnovi zakonskih obveznosti in sprejetih razvojnih programov. Župani smo si enotni, da država še vedno ni našla pravih meril pri zagotavljanju denarja občinam. Pred slabim mesecem ste zabeležili okroglo desetletnico županovanja. Kako gledale na to obdobje, je še dovolj energije za naprej s trdnimi, odločnimi koraki, kot pravi vaš slogan? Vsekakor sem ob desetletnici županovanja zadovoljen, ponosen na delo, ki sem ga opravil skupaj s svojo ekipo. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da se vsega ne da postoriti naenkrat, saj je v občini Kamnik vsaj 26700 želja, če bi vsak imel samo eno. A kaj, ko jih je mnogo, mnogo... Upam, da bomo s skupnim sodelovanjem ujeli zaostanek na področju otroškega varstva in šolstva, zadovoljen sem, da smo v zadnjih letih ogromno naredili na področju urejanja kanalizacije in vodovodov, cest, tudi pogoji za kulturo in šport so se pomembno izboljšali. Kje pa župan nabira novih moči? Sam ne vem, kje jemljem energijo, zagotovo pa imam premalo fizične kondicije, ki jo bom moral okrepiti, predvsem koleno po lanski operaciji. Za konec pa med 26 700 želja m t odkriva še vašo željo pred vstopom v novo leto... ... da bi našel več časa in prostih trenutkov tudi zase... pogovarjala se je SAŠA MIJAC H H M M Šolski Center Rudolfa Maistra VSEM DIJAKOM IN NJIHOVIM STARŠEM. UDELEŽENCEM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO 4 z PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO LETO, KI JE PRED NAMI! OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik teli svojim članom ter upokojenim obrtnikom in vsem delovnim ljudem lepe božične praznike ter osebnih in poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2005! mmUligUllii Velika planin A VABLJENI K POLNOČNICI NA VELIKO PLANINO. Kamniška Bistrica 2, H-l.: 01/832 55 66 internet: www.velikaplanina.si VSAK OBISKOVALEC PREJME OB PRIHODU Z NIHALK0 NA PLANINO TOPEL ČAJ! Vsem Bralcem letimo lep Božič in srečno v letu 20051 VOZNI RED NIHALKL: petek, 24. 12.: od 8.0« do 24.00 sobota. 2.ri. )2.: od 2.00 do .'..00 od 8.00 do 18.00 vsako polno uro Predstavljamo kamniška podjetja (1): E-misija, d.o.o. Skrivnost njihovega uspeha so računalniški sistemi, sestavljeni po meri uporabnika Med kamniškimi podjetji ni veliko takšnih, ki bi se lahko pohvalila z uvrstitvijo med gazele. Nekaj jih pa vseeno je in eno izmed teh je podjetje Emisija, ki že drugo leto zapored sodi med najhitreje rastoča podjetja v državi. O »skrivnostih« njihovega uspeha smo so pogovarjali z direktorjem Edvardom Per-kom. Dejal je, da pri tem ne gre za nobeno skrivnost, ampak zgolj za prilagajanje potrebam uporabnikov. vezovanjem v omrežja vključno »Status hitro rastočega podjetja oziroma gazele podjetju ne prinaša posebnih ugodnosti. Odnos države ali občine do našega podjetja se ni v ničemer spremenil. Tudi koristi od tega nimamo nobenih. Strank, ki jim to kaj pomeni, je tako malo, da s slikanjem, skeniranjem, mobilnimi računalniki in telefoni, digitalnimi kamerami... Svetujejo jim tudi v zvezi z vsemi izdej-ki, ki so potrebni bodisi za elektronsko poslovanje, bodisi za računalniško podporo doma. Dejavnost, v kateri nastopamo, od nas zahteva vsaj pet-od-stotno letno rast realizacije«, pravi Perko. »Razlog za to so čedalje manjše marže in za približno enak zaslužek je treba povečati realizacijo. Zaenkrat nam to uspeva, pa čeprav se vse več računalnikov proda tudi v tako imenovani »samopostrežni« prodaji. Tak način prodaje računalniške opreme se v Sloveniji pojavlja periodično, približno na vsaka štiri leta, potem pa njena zanimivost tudi kolektiv podjetja E-misija d.o.o. to ne vpliva na prodajo,« pravi l'erko. Edvard Perko je podjetje Mc-gahit ustanovil leta 1991. Zaradi hitre rasti, predvsem pa čedalje večjih skladiščnih potreb, se je podjetje iz Radomelj kmalu preselilo na Duplico. »Sprva smo se ukvarjali zgolj s prodajo računalniških komponent, a smo hitro ugotovili, da brez lastnega razvoja računalniških sistemov strankam ne bomo mogli ponuditi tistega, kar dejansko potrebujejo. Zato smo pred tremi leti trgovsko dejavnost dopolnili še s storitveno, podjetje pa preimenovali v E-misija.« Danes tako poleg računalniške in programske opreme strankam nudijo tudi vse sistemske rešitve vključno s strežniki, zaščito podatkov pred izgubo, virusi in vdori, po- Med dogodke, ki so bili najpomembnejši za dosedanji razvoj podjetja, Perko poleg selitve uvršča še navezavo neposrednih stikov s proizvajalci računalniške opreme in posameznih komponent ter preimenovanje in novo filozofijo podjetja. »Selitev nam je omogočila centralizacijo proizvodnje in s tem doseganje višjih kakovostnih standardov naših izdelkov, nova filozofija podjetje pa je naše izdelke še bolj približala potrebam uporabnikov, saj so to sedaj že povsem »custom made« sistemi. Seveda pa ne smemo zanemariti tudi pomena stikov s proizvajalci posameznih komponent in sklopov, kakršni so denimo Hy-undai, MSI, Hitachi in ostali.« »Možnosti, ki nam jih ponuja računalniška oprema, še zdaleč niso izkoriščene. SDS Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Kamnik Želimo lepo doživete božične praznike, v letu, ki je pred nami, pa sreče, zdravja in zadovoljstva. pade. Kupci so nad takšnim načinom prodaje sprva navdušeni nad na videz ugodno ceno, nato pa sledi razočaranje, saj za takim nakupom praviloma ni nobene poproclajne skrbi za kupca, kaj šele servisa. »Res je, da so naše cene za malenkost višje, razlog za to pa je preprost - vgrajujemo zanesljivejše komponente, skrbimo za kvaliteto in izvajamo izhodno kontrolo. Nemalokrat strankam nudimo tudi brezplačno pomoč« pojasnjuje Perko. Neizkoriščenih priložnosti je na našem računalniškem trgu še kar nekaj. »Podobno kot pri hiši ni več dovolj en avto, je v vse več primerih tudi en računalnik premalo. Zato se čedalje več uporabnikov odloča za nakup drugega računalnika. Veliko možnosti pa je tudi na področju povezovanja računalnika in mobilnega telefo- na. Edino, kar ovira večji izkoristek sodobne komunikacijske opreme, je slabo znanje uporabnikov, saj večina ni dovolj seznanjena z možnostmi, ki jih imajo na voljo. Še vedno pa opažamo, da veliko strank pride v našo trgovino z izdelano idejo, kaj želijo imeti. Ker pa so njihove informacije lahko stare že tudi pol leta ali več, se pogosto zgodi, da njihovim željam ne moremo povsem ustreči. Pametneje bi ravnali, če bi svoje želje in potrebe zaupali našim svetovalcem, ki so seznanjeni z. najnovejšimi trendi in tehnološkimi dosežki. V tem primeru bi bil njihov nakup bližje optimalnemu, vendar zato nič dražji.« Kakšna po bo prihodnost podjetja? »Zavedamo se,« pravi Perko, »da se recesija oziroma zmanjšanje kupne moči najprej odrazi pri povpraševanju po tovrstni opremi, zato smo pri napovedih nadaljnjega razvoja podjetja raje nekoliko bolj previdni.« Vsekakor pa se bo podjetje še naprej razvijalo v smeri izpolnjevanja potreb malih in srednje velikih podjetij ter zahtevnejši uporabi računalnika za domače potrebe. Da bi se s svojo dejavnostjo podali tudi na tuje trge, v podjetju ne razmišljajo. »Iz več razlogov,« pravi Perko. »Po eni strani zato, ker je tovrstnega dela doma še vedno dovolj. Podjetij, ki si želijo naše franšize, je sicer veliko, vendar jih zanima samo prodaja, ne pa tudi servisiranje in ostale poproclajne aktivnosti. Previdni pa smo tudi glede širitve na tuje trge, še zlasti v države nekdanje Jugoslavije. Razmere v teh državah so namreč še vedno precej tvegane in nedorasle podjetjem s takšno filozofijo, kakršna je naša. Naš vzor je namreč IBM, le da mi njegov pristop ponujamo podjetjem, za katera so njegova znanja predraga ali pa rešitve niso prilagojene. Trudimo se torej, da bi uporabniku ponudili točno tisto kar potrebuje, vendar po ceni, ki jo je pripravljen in sposoben plačati.« ZORANJEREB RAZPIS ZA PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM ZA LETO 2004 Na podlagi 1. in 5. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj v športu (Uradni list RS, št. 121/04) objavljamo razpis za podelitev priznanj v športu za leto 2004 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah. Obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2004 in vse morebitne dodatne informacije dobite v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 51; (informacije: Mira Resnik - telefon 01/ 831 81 14). Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do 29. 12. 2004 na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik. Deset let od začetkov karving tehnike smučanja Ob 10-letnici prve predstavitve tehnike smučanja na karving smučeh v aprilu 1994 v smučarskih središčih v Vailu, Bever Cre-eku,Cooper Mountainu, Aspnu in na smučiščih Montane in Michi-gana, ki jo je prvi predstavil slovenski učitelj in demonstrator smučanja Marijan Štele na prvih Elanovih industrijskih modelih karving smuči slovenskih izumiteljev Jureta Franka in Pavla Škofica, Američani niso pozabili na te dogodke. Pomenili so namreč pravo revolucijo v alpskem smučanju, saj danes starih tipov smuči ne proizvaja nihče več. Kamničanu priznanje v Ameriki Na zimski festival v Mineapolisu v letošnjem novembru, kjer so predstavili novosti v opremi in športnih značilnostih, so na slovesno predstavitev karving smučanja povabili tudi kamniškega smučarskega strokovnjaka Marijana Steleta, ki jim je pred desetletjem prvi predstavil danes tako razširjeno in priljubljeno tehniko smučanja. Imel je čast, da je na umetnem bregu prvi zapeljal v karving tehniki in nato izbrani strokovni javnosti predaval o karvingu in tudi o slovenskem smučanju v vseh obdobjih. Podelili so mu tudi častno medaljo z narodnim amuletom in napisom OČE KARVING TEHNIKE SMUČANJA/FATHER OF CARVING SKI TECHNIC. Smučarski centri in šole so ga vabili na demonstracijo nove tehnike in predavanja. Ni slučaj, da so Američani danes najuspešnejši v alpskem smučanju, kjer kraljuje karving tehnika smučanja. Že leta 1995 so Ela-novo karving smučko razglasili za smučko leta in še isto leto naročili 250 000 parov karving smuči. Podrobno in znanstveno so proučili nove smuči in tehniko, ki je lažja za učenje in smučanje, predvsem pa varnejša. Zato je ameriško priznanje velika čast, tako za slovenska izumitelja smuči kot za kamniškega smučarskega strokovnjaka, ki je prvi spoznal inovativne prednosti novosti, njeno uporabnost, manj zahtevno tehniko in predvsem varnejše smučanje za vse kategorije smučarjev. SAŠA MEJAČ V četrti generaciji mojstrov tudi obrtniki iz Kamnika in Komende Na osrednji slovesnosti ob 35-letnici delovanja Obrtne zbornice Slovenije, krovne organizacije slovenske obrti, se je v Cankarjevem domu med 1500 povabljenci zbralo tudi 473 novih obrtnih mojstrov. Med njimi je dvanajst članov Območne obrtne zbornice Kamnik: frizerska mojstrica Branka Dolenec iz Kamnika (je tudi prva dobitnica mojstrskega naziva v stroki), mojster elektronik Uroš Uranič iz Stahovice, mojster strojne mehanike Janez Kern iz Komende, mizarski mojster Krištof Verhovnik iz Komende, tesarski mojster Justin Klanšek iz Kamnika, orodjarski mojster Uroš Frece iz Kamnika, mojstra strojnih inštalacij Stanislav Resnik iz Stahovice in Zdravko Hribernik iz Laz v Tuhinju, slaščičarska mojstrica Nada Brišnik iz Komende, elektroinštalaterski mojster Ivan Plevel iz Kamnika, fotografski mojster Vido Repanšek iz Kamnika in mojster klepar-krovec Zoran Sodnik iz Komende. Obrtna zbornica Slovenije kot močna stanovska, samostojna, strokovna organizacija obrtnikov je tako letos podelila mojstrske diplome že četrti generaciji mojstrov in mojstric, katerih družina šteje že 1307 članov. Leta 1994 sprejet sistemski zakon je slovenski obrti vrnil vrednost, kakovost in mojstrska znanja, s tem pa je postala tudi bolj prepoznavna in konkurenčna v evropskem prostoru. Kot je v nagovoru novim mojstrom in mojstricam dejal dr. Vlado Dimovski, v času slovesnosti še minister za delo, družino in socialne zadeve, se je s članstvom v EU položaj slovenskih obrtnikov bistveno spremenil, njihova uspešnost pa bo v prihodnje še bolj temeljila na visoko strokovnem in mojstrskem znanju, pa tudi na pripravljenosti za partnersko sodelovanje. SAŠA MEJAČ I--------------------."I Spoštovane občanke in občani Kamnika, v adventnem času, v pričakovanju Božiča in letne prelomnice, se pripravljamo na nove začetke. Je čas veselja, ko se poraja novo upanje, nova pričakovanja. Včasih je potrebno spremeniti smer, da dosežemo zadane cilje. V predvolilnem času smo si zadali novo smer. Z vašim zaupanjem zdaj stopamo po novi poti s ciljem doseči boljše razmere za življenje vseh, zagotoviti zdravo življenjsko okolje vsem Slovenkam in Slovencem. Kot vaš poslanec in poslanec Slovenske demokratske stranke vam želim srečno na poti, ki ste si jo zadali, predvsem pa mir in vse dobro. Vaš poslanec Rudi Veršnik i___________________ REPUBLIKA SI/ )VI,NI|A UPRAVNA ENOTA KAMNIK (.lavni trg 24, 1240 Kamnik Upravna enota Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona 0 varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) v povezavi s 1 95. členi mi Zakona O varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo - legalizacijo polnilnice lepil v kompleksu Kemostik, na zahtevo Bclinkc Ke-mostik, d.o.o., Molkova pot 10, Kamnik, OBJAVLJA I. t Iptavna enota Kamnik, (Javni trg 24, Kamnik, je dne 6. 12. 2004 investitorki družbi 1'ielinka Kemostik, d.o.o., izdala enotno dovoljenje za gradnjo št. 35 100-0577/02-41 /a gradnjo legalizacijo polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik. 1. V postopku izdaje enotnega dovoljenja /a gradnjo je Ministrstvo /a oko Ije, prostor in energijo, Agencija RS /a okolji, Vojkova I h, Ljubljana, dne 2. 12. 2004 izdalo okoljevarstveno soglasje št. 35402-147/2004. 3. Med javno predstavitvijo in javno obravnavo z. zaslišanjem investitorke je podal pripombe samo dr. Stane Uhan, v svojem imenu in kot pooblaš-ćenei /členih Slovenije, ( K ) Kamnik. Navedel je, da je iz. poročila 0 vplivih na okol|c razvidno, tla je većina izpustov pod mejnimi oz. dovoljenimi količinami, vseeno pa je treba opozoriti na: a. Precejšnje prekoračitve, ki naj bi bile sankcionirane sile leta 2007. b. Predstavnica izdelovalca poročila o vplivih na okolje Nina Oman naj obrazloži, zakaj liclinka Kemostik ni zavezance IIM'C. (. I Inip pri najbližjih stanovanjskih objektih ni bil merjen, ampak je bil le ocenjen po obrazcu. I Irup viličarjev kljub temu dosega 64 dl'>A, kar je nad dovoljeno mejo (58 dHA). Vendar je izračun oporečen, saj upošteva raz. daljo 6S m, sosedi, ki jim povzroča hrup viličarjev (90 dBA) pa so oddaljeni komaj 10 m in nekaj več. d. Nepredstavljiv jc podatek, da polnilnica emitira letno samo 13,4 g to-pil. c. V kolikor gre za legalizacijo objekta polnilnice lepil, naj bi se odgovorilo na vprašanji: Kakšno je stanje legalnosti ostalih objektov!' Zakaj je sploh potrebna lega lizarija? Pripombe so neutemeljene. Vrednosti meritev emisij snovi v zrak za celotni kompleks po posameznih odvodih in prve meritve emisij v zrak na odvodih polnilnice lepil SO poti mejnimi vrednostmi po veljavni zakonodaji. Po letu 2007 bo treba emisije uskladiti z. določili Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 46/2002). V času izdelave poročila o vplivih na okolje oclinka Kemostik ni bila IPP() zavezanec, navedeno dejstvo Z ničemer ne vpliva na konkretno presojo vplivov na oko Ije. Iz opravljenih meritev hrupa za celoten kompleks je razvidno, da mej ne vrednosti za vir hrupa niso presežene v dnevnem delovnem času (v nočnem času meritve niso bile opravljene, ker proizvodnja poteka samo v dnevnem delovnem času). Navedeno pomeni, da tudi polnilnica lepil ne prekoračuje mejnih vrednosti hrupa. I Irup viličarja (90 dl'A), na katere ga opozarja dr. Stane Uhan, pa je hrup na viru (torej v viličarju in njegovi neposredni bližini) in se z razdaljo zmanjšuje. Investitorka je namestila ni i vo, zelo učinkovito čistilno napravo, ki jc polnjena z. aktivnim ogljem, zato se je emisija topil zmanjšala s 45 kg na 13,4 g. Legalizacija objekta jc potrebna zato, ker je bila polnilnica lepil zgrajena brez dovoljenj, ostali objekti imajo uporabno dovoljenje. UPRAVNA ENOTA KAMNIK Slovesnost na Gori pri sv. Miklavžu Nadškof blagoslovil obnovljeno ■ notranjost cerkve Nedelja, 12. decembra, je bila za vso Tuhinjsko dolino in kamniško dckanijo lep praznični dan. Župnijski urad Šmartno in Turistično društvo Gora - sv. Miklavž sta povabila novega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana, da blagoslovi obnovljeno notranjost cerkve sv. Miklavža na Gori. Povabilu se je rad odzval kljub temu, da je bila to prva nedelja po njegovi slovesni umestitvi. V prvem tednu je opravil že mnogo dela, med drugim je v petek obiskal Sveti sedež v Vatikanu, kjer je imel pomembne pogovore. Glasovi zvonov te gotske cer-k v ice na vzpetini 750 m visoko, iz katerih so prltrkovalci Vili Slap-nik, Milan Mali in Stanislav Grošelj (rojen kot sedmi od clvanaj- dck. Oh 10. uri se je pri slovesni maši zbralo več kot 550 ljudi. V imenu vernikov je Manja Zcbaljcc pozdravila nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana in druge Prijazen pozdrav s toplim stiskom rok je novi nadškof msgr. Alojz Uran namenil tudi županu Tonetu Smolnikarju, načelniku oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Antonu Kaminu in zaslužnemu ključarju te cerkvice Kafku Brezniku. stih otrok v skromni mežnariji na (iori) izvabljali čudovite melodije, ki so vabile na pomemben clogo- goste. med njimi župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja, načelnika oddelka za družbene de- Kot večino pomembnih dogodkov, so tudi slovesno mašo spremljale narodne noše iz šmarske fare: Rezka Zore, Fani Vrankar, Mihela Grošelj, Hedi Žavbi in Rozalija Pestotnik. Na sliki z nadškofom in metropolitom msgr. Alojzom Uranom, njegovim tajnikom, župnikoma Francem Hočevarjem, doma iz Hrušcvke, iz župnije Molnik - Špitalič in Jožetom Ra-zingerjem i/, župnije Šmartno ter bogoslovcem Boštjanom Rokavcem s Pirševega. Slovenska ljudska stranka OO SLS KAMNIK 00 SLS KOMENDA voščimo občankam in občanom, da ob božiču doživijo čudoviti mir in svetlobo Betlehemske noći in da se polni notranje moči podajo v novo leto 2005, ki naj bo prijazno in strpno. Obenem se vsem volivcem zahvaljujemo za zaupanje. javnosti Antona Kamina, občin ske svetnike tet druge udeležence, Množico je toplo pozdravil tudi nadškof in v prijaznih besedah med drugim i/razil veselje, ker so ga povabili medse, saj je tako rad med ljudmi, še posebej na podeželju. Prinesel je smeh, radost, ve sel je, vero in upanje ter blagoslovil obnovljeno notranjost čudovite gotske cerkvice, ki se ponaša z letnico 1732 na kamnitem portalu vhodnih v rat (najdeni so temelji njenih dveh predhodnic izd in 13, stoletja). Domači župnik fare Šmartno Jože Razlnger je v uvodu v mašo orisal zgodovino cerkve, pomen te in drugih cerkva za zbliževanje, povezanost in odvisnost z naravo, kjer naj hi dobili prepotreben mir v srca in se pripravili na sveto mašo, ki jo je vodil nadškof Uran, SO nia.šcval je domačin s llruscvkc Franc Hočevar, župnik v Motniku in Špitaliču. V lepi pridigi je nadškof namenil zahvalo vsem, ki so gradili in obnavljali cerkve ne le v mestih, ampak tudi po naših hribih, planinah in gorah z veliko požrtvovalnostjo in naporom. Spomnil je, da so se ljudje že v pretek losti selili iz mest in dolin na vzpetine in iskali stik z, naravo in varno zavetje. /, obnovo cerkvenih, zgo-dovinsko-kulturnih spomenikov so se ohranile korenine sloveti-stva. Spoštljive besede zahvale je namenil pokojnemu šniarskcmii župniku Francu Balonu, ki je začel z obnovo te cerkve. Prepričljivo je predstavil svoje videnje in radost oh vsakokrat ni vrnitvi iz širne ga, daljnega sveta Kanade, Argentine, Avstralije, ... Slovenija se mu zdi vedno lepša, najlepša dežela na svetu Pred darovanjem sta cerkvena ključarja, najzasltiz nejsa pri obnovi, Rafko Breznik in Franc Drolc na da-ritveni oltar prinesla hlebec doma spečenega kruha in Vrček v ina Pred zaključkom sloves ne maše, ki so jo polepšali cerkveni pevci župnije Šmartno z najstarejšim pevcem in lanskim prejem nikom zlatega občinskega priznanja za bogato delovanje na področju kulture in gasilstva H.š-lcinini Irancem Hribarjem, se je Jože Korošec, predsednik Turističnega društva dora - sv. Miklavž in član župnijskega sveta Šmartno, zahvalil vsem dobrim ljudem za pomot pri obnovi, pri kateri so sodelovali verniki s prostovoljnimi denarni mi prispevki in delom, občina ter drŽava (o obnovi smo obširno pisali v 17. številki Kamniškega ob eana). Se posebej spoštljivo je izra zil zahvalo prejšnjemu, žal pokojnemu, župniku Francu Balonu za začetek obnovitvenih tlel. sedanje mu župniku Jožetu Razingerju za vso podporo, zaslužnima ključarjema Rafku Brezniku in Francu Drof cu za vložen trud, županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju, načelniku oddelka za družbene dejavnosti Antonu Ka- s kora pod lepo obnovljenim kasetnim stropom, kije biser gotskega slikarstva, je donela minu, občinskim pesem cerkvenega pevskega zbora župnije Šmartno, svetnikom, Ione- tu Hočevarju za pridobivanje sredstev in izvajalcem V imenu vernikov se je si posebej zahvalil gospodu nadškofu Alojzu Uranu in mu čestital za imenovanju in nedavno umestitev ter zaključil: »Z vašim prihodom v to cerkev ste nam vlili novih moči, vere in upanja, da bomo še naprej obnavljali ta božji hram tukaj na Gori pri sv. Miklavžu.« Nato je visokega cerkvenega predstavnika in množico toplo pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar Izrazil je veselje in radost ob obnovi lega pomembnega kulturnozgodovinskega spomeni ka, ki bo gotovo privabil številne obiskovalce in bo ob Termah Sno-vik najbolj obiskan kraj v Tuhinjski dolini. Spomnil je, da že ves Čas njegovega I04etnega županovanja občina namenja proračunska sredstva tudi za obnovo objektov. ki so v lasti cerkve I prav iceno se je pohvalil z letošnjim pomembnim državnim dogodkom v Kamniku ob lepO obnovljeni rojstni hiši generala in pesnika Rudolfa Maistra na Šutni. Po slovesni maši se je množica zgrinjala pred oltar k nadškofu, ki jih je nasmejan prisrčno pozdravljal, jim segal v roke in marsikaterega kratko nagovoril. Ob prihodu iz cerkve pa je pričel veselo prepevali pesem Je angel gospodov, zalem slovensko himno Zdravljico. Slehernega je lakoj pritegnil k prepevanju. Obiskovalcev ni grelo le sonce, ampak tudi dobra volja, ki jo nadškof resnično zna deliti. Pozdravljanja in rokovanja kar ni bilo konca. Z Miklavžem sta dobroto in naklonjenost namenila tudi otrokom. Toplina mežnarije je sprejela goste. Skozi črno kuhinjo z odprtim ognjiščem so vstopih v prijazno kmečko izbo. V bohkovem kotu je nadškof lakoj našel 150 let staro knjižico in iz. nje prebral kratko Marijino molitev. Stekel je sproščen pogovor, a nadškofu je kaj kmalu iz srca privrela znana ljudska pesem »Kolkr kaplic, (ol'ko let« in vsi so se mu pridružili v pesmi in še dodali svojo domačo »Na Gori je moj dom«. Zaradi službenih obveznosti so nadškofa Urana in zbrane prišli pozdravit v Mežnarijo župnika Danijel Kaštrun s Sel in Vinko Podbevšek iz Nevelj ter nadškofov sošolec Jože Drolc, župnik in dekan v Radovljici, doma pa s Kostanja pod Miklavžem. V sodelovanju s Turističnim društvom Gora - sv. Miklavž so prijazno gostoljubnost izkazale gospodinje gorske soseske. Po obrazih obiskovalcev sodeč bo nedeljski dogodek trajno ostal v lepem spominu. Besedilo in fotografije: VEKA MIJAČ Slovesnost na (iori so glasno oznanjali zvonovi cerkvice sv. Miklavža. Na sliki: domači pritrkovalci (z leve) Stanislav Grošelj, Milan Mali in Vili Slapnik so bili ves dopoldan »pridni«. Božične pesmi Siren Dekliška pevska skupina Sirene iz Homca je letos pod vodstvom Petre Grkman praznovala deseto obletnico. Ob tem jubileju smo v začetku junija izvedle koncert v Letnem gledališču na Studencu. Koncert je bil na naše veliko veselje zelo dobro obiskan in občinstvo ga je zapustilo vidno zadovoljno. Druži nas prijateljstvo in vese- lje do petja, prepevamo v svoje veselje in v užitek drugim. V ta namen je programska usmeritev skupine zelo raznovrstna: od narodnih, filmskih, slovenskih in tujih popularnih do nam najljubših črnskih duhovnih pesmi. Sirene pa ne bi ustrezale svojemu imenu, če jih ne bi vleklo tudi na morje. Zato smo vaškemu občinstvu, najprej na samem festivalu, naslednji dan pa še s samostojnim koncertom v cerkvi Sv. Frana v Splitu. Ker pridni ne počivajo, nadaljujemo z delom tudi v prazničnem obdobju. Z našo spremljevalno skupino se pripravljamo na božične koncerte, ki jih bomo izvajale po slovenskih cerkvah. V Homcu bo koncert 26. 12. ob 19. uri, v Kamniku pa bo koncert v frančiš- Vselej nasmejane Sirene - že deset let nas druži veselje do petja in prijateljstvo. V novem letu vam želimo, da bi si vzeli čas za obisk knjižnice, da bi vas šfihre knjige nagovarjale, da bi si izmmli tako gradivo, ki vas bo rj^edrilo in duhovno obogatilo in da bipe poučiliovšt kar potrebujete* Vaša Matična knjižnica Kamnik se pred kratkim odzvale povabilu in se udeležile festivala duhovne glasbe Cro Patria v Splitu. Zadnji novembrski vikend smo se tako predstavile tudi hr- kanski cerkvi in sicer 8.1. 2005 ob 19.30, nastopile pa bomo še letos v Kranjski Gori in Batujah pri Ajdovščini. IRENA GOLOB Vesele a^lfofo Božične praznike in srečno novo leto * NARAVNI 2005 4 ZDRAVILNI GAJ v TVN)ICAH pri KAMNIK V tel.: 01/831 70 85 - rPSf NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Želimo Vam blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veselja polno leto 2005. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Tonti dirigiral Cveti... Pa smo kljub vsem takim in drugačnim tegobam uspešno preveslali leto 2004 in pristali pred novim letom. Pa bomo spet, kol vselej doslej, rekli, da bi bilo vsaj zatorej kot iztekajoče se leto in da bi ga preživeli vsaj toliko zdravi kot smo preteklega... Čeprav smo se med letom zmrdovali in godrnjali nad marsičem, doživeli tudi kako neurje in poplavo, pa se je Zgodilo tudi marsikaj dobrega in koristnega. Ali so po novem lovskem zakonu, ki je zapovedal oddajo dosedanjih lovskih revirjev v zakup, spet na delu raubšiei, bodo morali naši varuhi reda in miru še raziskati. En šus v košiških gmajnah, ki je ranil starejšo ženico, tega še ne more potrditi... Jfakor ne more potrdili dejstva, JL\ da se neka naša gospodična ukvarja z. najstarejšo obrtjo, Oglas, ki so ga s telefonsko številko vred nepridipravi objavili na internetu. Gospodična pa se je na lastni koži prepričala, da je za tovrstno storitveno dejavnost veliko zanimanja in lahka predstavlja, kal bi dejali ekonomisti, zanimivo tržno nišo. Potemtakem ni res, da delovno intenzivne panoge nimajo perspektive... o so se nedavno v našem mestu J£ zbrali župani skoraj vseh slovenskih občin, je imel župan Tonti enkratno priložnost, da je postal dirigent zbora slovenskih županov z. najdaljšim županskim stažem, /gadih) se je, da je morala celo sosednja, domžalska Cveta na odru našega kulturnega doma končno peti Cesta proti Domu starejših občanov kliče po obnovi Čeprav je že nekaj časa sprejet prostorski akt M l Pod skalco, ki govori o prostorski ureditvi športnega parka in območja,Doma starejših občanov ob Sevljici. je cesta proti sicer lepo urejenem domu vzelo klavrnem stanju. Njena širina tudi ne dopušča srečevanja avtomobilov. Na vprašanje, ali se bo v prihodnjem občinskem proračunu našla kakšna postavka za ta namen, bodo morali odgovorili tudi občinski svetniki... Neugledna jama med trafo postajo in šolo Marije Vere < nikar je bUpoloitn visokonapetostni kabel na delu ceste med Groharjevo in šolo Marije Vere, grozi globoka udoma jama. Čeprav še vedno velja pravilo, da je Ireba po končanih zemeljskih delih teren spraviti v prvotno slanje... Gradnja garaž na Klavčičevi \a Klavčičevi te dni delavci Graditelja pospešeno gradijo trietažni objekt, r katerem bo 66garažnih boksov, poleg njega pa še 20parkirnih mest. kar bo nekoliko omililo parkirno stisko v du/diški krajevni skupnosti. Predvidevajo, da bodo prvi kupci lahko zapeljali svoje jeklene konjičke podstreho maja prihodnje leto. Gena garažnega boksa je 8500 evrov. parkirišča j>a 2350 evrov. F. S. tako, kot je mahal kamniški Tonti in to tisto: Kolkor kapljic, talko let. Pa naj še kdo reče, da ni medobčinskega sodelovanja... Marila bi bilo prav, če se ob pripravah na nove, vroče proračunske debate spomnimo zgodbe, ki jo je pred tričetrl stoletja zapisal moj predhodnik Krištofov Pepček v svojih spominih, zgodbe o tem. kako je Jerebov Matija pod svojim kozolcem za Nevljico na sveti večer kopal zaklad, ki ga mu je nastavil Stembov Pepe. Namesto, da bi bil pri delu ves čas tiho, je nad Sivko, kije na vrvi vlekla zakopan lonec iz zemlje, z.avpil »hi« in namesto cekinov se je iz počenega piskra vlila smrdeča gnojnica... Pa brez zamere in lepe praznike! Krištofov Pepe II. Z Robertom Lukačem, komandirjem Policijske postaje Kamnik o naši varnosti V Kamniku (zaenkrat še) več miru kot v Ljubljani... Po dobrih osmih mesecih, odkar je mag. Robert I.ukat prevzel dolžnost komandirja Policijske postaje Kamnik, ki pokriva območje občin Kamnik in Komenda, smoga povprašali o njegovih vtisih glede slanja javne varnosti na našem območju. Povedal je, da bodo podrobno poročilo o stanju in ukrepih na področju prometa, kaznivih dejanj ter kršitev javnega reda in miru sicer pripravili po zaključku leta, v januarju 2005. Kljub temu pa že sedaj lahko pove, da je Kamnik bolj mirno mesto od Ljubljane, kjer je prej služboval. Žal pa se zadnje čase zlasti kriminal čedalje bolj seli tudi na obrobje Ljubljane. Po prvih podatkih so letos Zabeležili na našem območju za desetino več kaznivih dejanj kot lansko leto. Na področju prometa število Za volan že pri sedemnajstih, vendar le s spremljevalcem V zadnjem času je tema marsikaterega pogovora možnost pridobitve vozniškega izpita pred 18. letom starosti. Tudi nas je zanimalo, kako bo potekalo takšno usposabljanje, zato smo se o spremembah in novostih glede usposabljanja za voznike, ki jih prinaša novi Zakon o varnosti cestnega promefa (ta prične veljati s 1. januarjem 2005), pogovarjali z Borutom Žagarjem, predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik. Kakšne so določbe v novem Zakonu o varnosti cestnega prometa glede usposabljanja mladostnikov? Novi zakon uvaja možnost, da se prične fant ali dekle že pri šestnajstih letih in pol v avtošoli usposabljati za voznika motornih vozil B kategorije po predpisanem programu. Pri tem je potrebno že na samem začetku poudariti, da takoj po 1.1.2005 tovrstno usposabljanje še ne bo mogoče, saj v prvih nekaj mesecih po tem datumu še ne bo ustanovljena javna agencija, ki bo podrobneje določila program usposabljanja in nadzor nad potekom programa. Predvideva se, da bo program usposabljanja pri avtoŠolah dobil zeleno luč sredi leta 2005. Usposabljanje obsega, enako kot za druge kandidate za voznike, tečaj predpisov o varnosti cestnega prometa in učenje vožnje motornega vozila po predpisanem programu pod vodstvom in nadzorstvom učitelja vožnje. Program učenja vožnje obsega določeno število vaj, ki jih mora kandidat za voznika osvojiti in obvladati, pri tem pa mora opraviti najmanj 20 učnih ur vožnje (to velja samo v primeru, ko je kandidat za voznika mladoleten, pri kandidatih, starejših od 18 let, pa je število učnih ur odvisno le od hitrosti napredovanja pri osvajanju učnega programa). Po končanem usposabljanju kandidat opravi preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila. Preizkus znanja se opravlja v avtošoli po programu in kriterijih za opravljanje vozniškega izpita. Izpolnjen evidenčni karton vožnje skupaj z veljavnim zdravstvenim spričevalom dovoljuje fantu ali dekletu, ki je dopolnil-o 17 let, vožnjo osebnega avtomobila ali štirikolesa v prisotnosti spremljevalca, dokler ne opravi vozniškega izpita (glavne vožnje) in pridobi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, vendar najdlje do dopolnjenega osemnajstega leta in pol. Kdo pa je lahko spremljevalec? Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov mladoletnega voznika, ki je star najmanj 30 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj sedem let. V evidenci ne sme imeti več kot pet kazenskih točk. Pod enakimi pogoji lahko vlogo spremljevalca prevzamejo tudi stari starši, strici in tete ter bratje in sestre mladoletnega voznika, če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki. Izpitni center mora na podlagi ustreznih dokazil spremljevalca vpisati v evidenčni karton vožnje, še prej pa mu posredovati navodila o vlogi in namenu takšnega spremljanja. V obdobju, v katerem vozi mladoletni voznik s spremljevalcem, morata skupaj opraviti najmanj dve uri vožnje z učiteljem vožnje, ki mladoletnega voznika opozori na morebitne pomanjkljivosti i ali napake pri vožnji. Ko dopolni osemnajst let, opravi vozniški izpit in pridobi vozniško dovoljenje, vendar s statusom voznika začetnika in z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti. V tem obdobju mora voznik začetnik opraviti program dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur. Program vsebuje vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje ter skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Kakšne so novosti glede usposabljanja voznikov - začetnikov? Program za voznike začetnike vsebuje tri med seboj povezane vsebinske sklope: vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje ter skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Pomen tega programa je v tem, da v času po opravljenem izpitu, ko si voznik začetnik oblikuje vozniške navade, omogoča morebitne popravke pri načinu vožnje, oblikovanje strategije vožnje, učinkovitejše predvidevanje nevarnosti in drugega dogajanja v cestnem prometu, pomembnega za varnost vožnje in omogoči ustrezno ukrepanje v nevarnih situacijah, ki lahko v realnih okvirih omogoči tudi preprečitev prometne nesreče. Program temelji na postopnosti, ki omogoča, da ga voznik začetnik opravi v osmih mesecih do enega leta od opravljenega vozniškega izpita oziroma od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil. SAŠA MEJAĆ prometnih nesreč sicer ne odstopa veliko od števila v prejšnjem letu, vendar so imele letošnje nesreče hujše posledice, saj SO lani zabeležili eno nesrečo s smrtnim izidom , letos pa so se doslej zgodile Že štiri najtežje nesreče Med vzroki je še vedno na prvem neprilagojena hitrost, katere posledica sta bili dve žrtvi. Medtem, ko je bila prejšnja leta tako imenovana črna točka ovinek pred Bučem iz smeri Laz v Tuhinju, pa po popravilu ceste take izrazite točke niso nikjer zabeležili. Največ prometnih nesreč se zgodi na območju mestnih ulic Kamnika. Velik del časa so lani namenili preventivnim akcijam za večjo prometno varnost, saj so znatno povečevali število ukrepov na tem področju. Med kaznivimi dejanji izstopajo vlomi, kar je po komanclirje-vem mnenju tudi posledica vse bolj razraščajoče se narkomanije. Na tem področju pa je zaradi nepopolne zakonodaje otež.kočeno preventivno delovanje policistov, saj lahko intervenirajo šele takrat, ko obstoja sum kaznivega dejanja. Ko smo ga povprašali po njegovem počutju v Kamniku, kamor se vsak dan vozi iz Zagorja, je povedal, da se kar dobro počuti, pa tudi s sodelavci je kar zadovoljen. Povedal je, da SO letos prejeli le tri pritožbe občanov v zvezi z ravnanjem policistov in da skušajo lake in podobne zaplete razčiščevati in reševati najprej s pogovori s prizadetimi občani.. Čeprav občani kar pogosto kličejo policijo v zvezi z javnim redom in mirom, sumi kaznivih dejanj, komandir pravi, da pa se premalo obračajo na številko 113, saj zasedenost kamniških policistov ne omogoča vedno njihove hitre prisotnosti na kraju dogajanj. Po prvem januarju jih čakajo dodatne naloge, saj bodo morali policisti opravljati naloge organa za prekrški- na prvi stopnji, kar Robert Lukač, komandir kamniške policijske postaje, se med svojimi sodelavci in občani dobro počuti. pomeni, da bodo izdajali tudi odločbe o plačilih kazni. Kot pravi Lukač, je sodelovanje policijske postaje v ž vodstvi obeh občin zelo dobro, saj na tak način lažje rešijo marsikateri problem. Ker smo pred prazniki, ko se spet množično pojavlja metanje petard, ni odveč opozorilo, naj tudi starši nadzorujejo svoje otroke pri uporabi pogosto nevarnih pirotehničnih sredstev, ki imajo večkrat za posledico tudi težje poškodbe. Policisti v tem smislu sodelujejo tudi na vseh naših šolali. Na kaj bi morali biti občani glede svoje varnosti v zimskih mesecih še posebej pozorni? Čeprav so prav pešci zaradi dolgih zimskih večerov in noči v tem času med najbolj ogroženimi, zlasti tam, kjer ni hodnikov za pešec, opažamo, da občani se vedno premalo pozornosti namenjajo svoji varnosti. Poleg kresničk je še mnogo drugih načinov, s katerim opozorimo voznike na svojo navzočnost na cestišču.. To so zlasti svetla oblačila ali izdelki s svetlečimi površinami. Voznik namreč temno oblet enega pešca opaži šele na razdalji 26 metrov, ki jih prevozi v dobri sekundi, če verne), da pri hitrosti 90 km na uro prevozi v eni sekundi 25 metrov. To pa je lahko usodno. Svetlo oblečenega pešca opazimo na razdalji .38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na razdalji 136 metrov. Ob zaključku leta je komandir Robert Lukač V imenu kamniških policistov zaželel v prihodnjem letu vsem občankam in občanom kar največ miru in varnega življenja lir osebne sreče! Tudi mi želimo našim policistom uspešno delo in mirne živce pri opravljanju odgovornih nalog za večjo varnost vseh nas. FRANC SVETEIJ Kamnik, Kranjska cesta 2 TEL: 01/83-94-500, GSM: 041/631-148 -RTV SERVIS — *T ^ : - ANTENSKI SISTEMI - PRODAJA IN MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV GEODETSKI BIRO * APOLONU Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik tel. 01-839 72 46, 031/695 189, e-mail: info@apolonij.biz Opravljamo vse vrste geodetskih storitev, kot so parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov... ^ Očsem strankam želimo vesele praznike in uspešno, zdravo, srečno novo lelo! 100 LET JOŽEFE PAGLAVEC 80-letnica Janeza Krta Minuli petek, 10. decembra, je bil /a kamniške upokojence pomemben in zanimiv dan, saj so medse povabili najstarejšo Kamničanko Jožefo Paglavec iz Mekinj, ki je v teh dneh dopolnila okroglih sto let. Naša jubilantka je po naravi vesela in odločna ženska, pravi, da veselje in pozitiven pogled na živ ljenje ohranja vitalnost. V /akonu sla z možem znala razrešiti vrsto problemov, zlasti ob neuspelem pričakovanju potomstva. Pravi, da se je v mladih letih naučila vrsto spretnosti, od šivanja, obdelovanja vrta do vzdrževanja hišice v Mekinjah. Hiša je bila vedno skrb- no negovana in urejena s številnimi rožami, prav tako vzorno urejen je bil vrt, mnogi so ga z zanimanjem opazovali. Z vsem srcem se je gospa Jožefa posvečala kuhanju in ustvarjala mnoge okusne jedi. Med obema vojnama so poleg visokih vojaških osebnosti prihajali k njej okušat jedi tudi takratni kamniški veljaki, a tudi reveži in berači so imeli odprta vrata. Kuharsko znanje je z veseljem delila z. drugimi. Pridobila si je sloves marljive, sposobne it] poštene sodelavke povsod, kjer je občasno službovala. Posebno ljubezen je posvetila na rodnim nošam. Še danes hrani ob lačila narodne noše, ki jih rada po Stoletnica Jožefa Paglavec v družbi z županom Tonetom Smolnikarjem, Stanetom Simšičem in Vinkom Gobcem. kaže. Sodelovala je na številnih srečanjih v Kamniku in drugje, srečevali smo jo kol nosilko veselega razpoloženja.V poznih letih si je zaradi lažjega gibanja omislila motorček, ki je postal prava atrakcija. Z njim se je varno in srečno vozila do mesta in nazaj Vse do nekaj let nazaj smo jo srečevali na kolesu. Ob svojem častitljivem stoki nem jubileju je še vedno čila in aktivna, čeprav pravi, da ji noge ne služijo več tako dobro, kar je tudi posledica lanskega roparskega napada nanjo. Dodaja, da še vedno sama gospodinji.Čestitke s cvetjem in nagovorom župana Tbneta Smolnikarja je naša stoletnica sprejela vidno vznemirjena in ganjena, košarico dobrot pa ji ji- izročil Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec ji je izročil Veliko plaketo ZDUS-a in ji zaželel se veliko lepih let. V imenu Društva upokojencev Kamnik pa sta čes-tilke s cvetjem, posvetilom in torto gospe Jožefi izročila predsednik Stane Simšič in Marjana Brleč. Prijelno sricanje je spremljal nastop pevk Predic, mešanega pevskega zbora, folklorne skupine ter Jožeta in nepogrešljivega Boža s harmoniko. STANE SIMŠIČ VEDRA DEVETDESETLETNICA V Aškerčevi ulici v Kamniku živi Lina Čadež pri devetdesetih letih še vedno polno, aktivno življenje. Rodila se je 23. novembra 1914 v Ljubljani, kjer je obiskovala šolo, od 18. lila pa je živela v Mariboru in se leta I'MS zaposlila v tamkajšnji tiskarni. Kmalu je obvladala posebnosti tiskarskega dela, ki ga je z veseljem opravljala vse do druge svetovne vojne. Kmalu po začetku vojne je zaradi »nenišku-larsiva« in šikaniranja, ki ga je doživljala kot zavedna Slovenka, delo zapustila in ostala doma. Aprila 1940 se je poročila s l-'iancctom. ki je umrl že leta 1978. V zakonu se jima je rodil sin Jože. 90-lctni Lini Čadež sta ob jubileju čestitala tudi Anton Kamin in Marjeta Benkovič z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 8325-484 r —■ I I I I I Lepe praznične dni in srečno I v letu, ki prihaja. SE PRIPOROČAMO! Po enajstih letih dela in življenja v Nemčiji sla se z možem leta 1971 preselila v Kamnik. Kot nam je povedala vedra gospa Lina, rada dela, živi aktivno in polno življenje, še vedno pa si rada privošči cigareto. Vedrina in zadovoljstvo jo ohranjata pri vitalnosti. Po naravi je duhovita šaljivka, redno sledi dnevnemu dogajanju, bere časopise, spremlja domače in tuje TV po-slajc in zraven, smeje dodaja, kri lizira. Pravi, da so danes življenjske razmere težke in pritiskajo na zdravje. Preveč je narkomanov ter hlastanja za denarjem in seksom. Poudarja, da je po svetu vselej hodila z odprtimi očmi in se ob tem veliko naučila. Veselje ji danes prinašajo vnuk in dva pravnuka. Kot eno najstarejših občank sta jo ob odsotnosti župana Smolnikarja obiskala in ji čestitala Anion Kamin in Marjeta Benkovič z oddelka za družbene dejavnost) občine Kamnik ter ji podarila šopek cvetja in košarico dobrot. Čestitkam smo se pridružili tudi drugi zbrani in v čast in za zdravje gospe Line Čadež nazdravili s kapljico rujnega STANE SIMŠIČ *LDS LIBERALIMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK vošči kp božič in srečno v nopem ktul Samostojna hiša, zgrajena 1985 za vikend ali bivanje v naravi, velika 148,9 kv. m, s parcelo 1365 kv. m, Črnivec - Črna pri Kamniku, prodamo, cena 19,8 mio. STUPO d.o.o., Maistrova 16, Kamnik, telefon: 01/839-70-87, 031 650-114. Želimo Vam vesele praznike in srečno novo leto! Pesem in glasba - družinska tradicija Krtovih iz Stranj Kamnik je upravičeno ponosen tudi na Prvo slovensko piv sko društvo Lira. Njen bogat pevski mozaik že preko 122 let se-stavljajo številni Kamničani z dol goletno pivsko in družinsko tradicijo v tem zboru. Helen od mnogih zaslužnih mož je Janez Krt iz Zgornjih Stranj, ki v Liri prepeva že S S let. Srečen in ponosen je, da je med številnimi pevci z njim v zboru prepevalo tudi vseh pet sinov: Dominik - znan glasbenik, Emil, Jani in Primož - glasbeniki z akademsko izobrazbo in Matej. S prepevanjem se je Janez src čeval že kot majhen otrok pri opravljanju kmečkih opravi), z družino so prepevali ob godovih, rojstnih dnevih, ob večerih, praznikih... Zlasti pa se je Janez navdušil za petje v 1. in 2. razredu osnovne šole ob učiteljici Antoniji Albreht Da jih je lažje naučila pravilno peti, jih je spremljala na citrah Janez se dobro spominja, kako ji je na njenem domu za božič prepeval ob clrcveščku in jaslicah, za kar ga je nagradila s sladkarijami. S cerkvenim petjem večera pozvonila na hišni zvonec Krtovih mi je vrata odprla nežna, zgovorna gospa Mira. V prvem hipu sem začutila prijetno toplino, pozitivno energijo, ki je žarela od žene, ki ve, da je življenje polno lepot in ga sprejema z vero, odprtim in dobrim srcem. V življenju je veliko prestala, ko je bila stara komaj 5 let, decembra leta 1943, so izdajalci ustrelili 41-letno mater in 44-letncga očeta. Izučila se je za krojačico in se 20-letna 26. julija 1958 poročila z Janezom. Ob petih otrocih je bila Pevska, glasbena družina Krtovih ob praznovanju Janezove 80- letnice: ob njem žena Mira z najmlajšim vnukom 4-mesečnim Timotejem, sinovi Dominik, Emil, Janez, Matej, Primož, vnuki in Frane Prodnik. slednja dva z očetom Janezom k vedno prepevata v Lirinem pev skem zboru. Vsi skupaj prepeva jo tudi na koru v stranjski cerkvi. Janez pravi, da je kot solist najbolj talentiran najmlajši sin Primož, saj je poleg arhitekture do študiral tudi solo petje. Vsi otroci so poleg rednega šolanja obiskovali glasbeno šolo v Kamniku. Janez Krt se je rodil 19. novembra leta 1924 v Podjelši. V krneč ki družini je bil drugi od osmih otrok. Preživljali so se le s kmetovanjem, predvsem s prodajo mleka, ki so ga otroci pred poukom razvažali po Kamniku - poleti z vozičkom, pozimi s sankami. Ker zaposlitev ni bilo, je sedemnajstletni Janez s končano gimnazijo ostal doma za pomoč na kmetiji. A ne za dolgo, kajti doletele so ga grozote druge svetovne vojne. 13. januarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, najprej v Nemčijo, nato v Francijo in na rusko fronto na Poljsko. Janez je bil najbolj srečen, ko se je sredi maja leta 1945 vrnil v ljubljeno dofflOVlnO, čeprav je bilo vse porušeno in požgano. Težko je bilo. Vladala je revščina, hrane ni bilo. Takoj je bil mobiliziran v jugoslovansko vojsko, od koder se ji vrnil dve leti pozneje in se 1. oktobra leta 1947 prvič zaposlil kot knjigovodja v Lesni Industrij) Stahovica, prej Meščanska korporacija, po letu 1963 pa Kaolin S I januarjem 1971 je nastopil službo pri Zavarovalnici Sava, pozneje imenovani Zavarovalnica Triglav. Tam je delal kot zavarovalni zastopnik vse do upokojitve 30. aprila 1984. je Janez začel v Škofijski gimnaziji leta 1937, kot sopranist prepeva na koru še danes, prav tako tudi pri Liri, kjer je začel peti leta 19 i9. Še vedno se redno udeležuje pevskih vaj, pri Liri dvakrat tedensko in enkrat tedensko v cerkvenem mešanem zboru v Stranjah Sodeluje na vseh Lirinih koncertih doma in v tujini Še posebej rad se spominja mednarodnega tekmovanja moških pevskih zborov v Arezzu v Italiji leta 1965, kjer je Lira dosegla odlično drugo mesto. Janez prepeva na številnih pogrebih v Stranjah in po vsej kamniški dekaniji. Na Janezovo željo so se za praz novanje njegovega 80. rojstnega dneva zbrali 20. novembra popoldne pri zahvalni maši v stranj-ski cerkvi Sv. Benedikta. Maševal je Janezov brat Pavle - župnik v Trzinu, somaševal pa je župnik iz Stranj Matija Selan. Med mašo je prepeval kvintet sinov slavljenca, igrali so tudi na instrumente -Jani na trobento, Dominik na orgle, Emil je igral klarinet in saksofon in Primož bas tubo. Oba duhovnika sta o Janezu in njegovi ženi Miri izrekla veliko lepih besed. Praznovanje so zaključili s slovesno večerjo v gostilni Pri Gamsu. Ob slavljencu in ženi Miri se je zbralo 50 povabljencev, ki so jih zabavali radoživi Krtovi fantje. Očetu Janezu je segla najgloblje v srce pesem sinov, sestavljena iz 17 kitic, ki opeva njegovo življenje. Ko sem turobnega jesenskega nekaj let doma, nato je 25 let delala kot čistilka v osnovni šoli Stranje. Ponosna je na svojo skromno pokojnino. Oba se s ponosom spominjata zlasti prvih dni zakona, ko sta k sebi vzela 8-letnega Mirinega bratranca Fran-ca Prodnika, ki je v nesreči izgubil starše. Čeprav se jima je rodilo pet sinov, je Franc živel pri njih 20 let in Krtovi fantje ga imajo še danes za brata. Janez in Mira si rada ogledujeta fotografije s praznovanja 80-letnice, še posebej fotografijo, na kateri so vsi njuni sinovi z ženami in devetimi vnuki - njunimi ljubljenčki. Janez na sliki ponosno pokaže sebe, oblečenega v poročno obleko in plašč, ki ga ima še iz fantovskih let in doda, da mu je hlače sešila Mira. Plašč in obleko še vedno rad obleče za velike praznike, saj sta mu po 46. letih še vedno kot ulita. Zdravje Janezu dobro služi in pohvali se, da je tako čil in zdrav, ker se prehranjuje z doma pripravljeno hrano. Redno se razgibava z delom na vrtu, kjer se na-užije svežega zraka. Ker je navajen delati, vedno najde tudi kaj za popraviti. Ob večerih veliko bere. Hvaležen je naravi, ki mu daje zrak, delo in pridelke. Pred vsem pa je hvaležen skrbni ženi in pridnim sinovom, ki so jima naklonjeni. Še pogosteje si želita skupnih srečanj z njihovimi družinami. • VERA MEJAČ Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 834 74 22 Obrat žage STOL Ljubljanska 45, Duplica tel.: 839 42 04, GSM: 041 352-114 ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE, PRODAJA ŽAGANEGA LESA. Se priporočamo. Želimo lep božič ter srečno in uspešno leto 2005! SVETUJEMO - IZVAJAMO STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO HIDRO IZOLACIJE -//r.iv/// Jj'/«nrJftr, .>./t. Črni vrh 5, Laze v Tuhinju 1/e4et Upa Tel./faks: 01/83-47-505, Utu! GSM.: 041/654-288 3 TRGOVINA BRGLEZ v Kamniku, Ul. Matije Blejca 5 tel.: 830-32-70 Vas pričakuje od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. S PESTRO PONUDBO LASTNIH PEKOVSKIH IN SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV Od 17. do 31. decembra 10% popust! TEČAJ IN LICENCA ZA TURISTIČNE VODNIKE PO OBČINI KAMNIK Mladi znajo bolje! 4. kongres Mlade Slovenije V naročje planin ali bolje rečeno v naročje sejne sobe občine Kamnik je vsak dan med 22. in 27. novembrom hitelo 15 ljudi. Morda ste jih opazili, morda tudi ne. Morda ste se spraševali, kaj se dogaja na občini, da je še v popoldanskem času tako živahna in da takšna gručica ljudi vsak dan zavije v občinsko hišo Morda ste že razmišljali, da bi tudi vi pokukali v notranjost in preverili, če gre za kakšno resno zadevo, ki bi ji morali prisostvovati. Morda pa je vse to dogajanje šlo neopazno mimo vas. Tudi prav. saj boste teh 15 ljudi imeli priložnost še kdaj videti. Kajti vsak izmed njih ima željo postati lokalni turistični vodnik na območju občine Kamnik. Tečaj, ki je podlaga za pridobitev licence za lokalnega turističnega vodnika, se je odvijal pra\ v prostorih kamniške obči- ti. in o ustreznem ravnanju v takšnih situacijah. Med predavanjem o geografskih značilnostih Kamnika smo potovali po prostoru, skozi čas smo se sprehodili s pomočjo zgodovine in umetnostne zgodovine (še v tem trenutku mi iz glave ne gre znameniti Kurhaus oziroma zdravilišče, ki ga je obiskal sam cesar Franc Jožef). Č> šegah, navadah in običajih, o življenju na Veliki planini, o požigu planšarskih koč, o pastirskem življenju, pao nošenju cilindrov in bogatih purgerjih smo bili podučeni med predavanjem o etnologiji. O dobrem, učinkovitem in razumljivem nastopanju ter premagovanju treme smo slišali na predavanjih o retoriki. Seveda sama teorija brez prakse ni dovolj in tečajniki smo si stvari, ki smo jih slišali v predavalnici, odšli pogledat tu- ne, organiziral ga je Turistično informacijski center, ki deluje v sklopu Agencije za razvoj turizma in podjetništva. Moram poudariti, da so se z organizacijo in izbiro predavateljev resnično zelo potrudili. Za obiskovanje tečaja TIC nt postavil ostrih kriterijev t eleiev.il se ga je lahko vsak. ki mu je Kamnik ljub in drag in si želi o njem Spregovoriti turistom, tujcem, naključnim pe)potnikom ter izletnikom. Ovire za e)biske)vanje tečaja ni predstavljale) niti to, da prihajaš iz druge občine in da morda zaradi tega Kamnika ne poznaš tako dobro, kot ga poznaje) domačini. Čeprav lahko potem na samem tečaju ugotovtS, da vseh zgodovinskih drobcev zage>te>ve) ne pe>zna niti najbolj zaveden in klen Kam-ničan. Tečajniki smo na predavanjih skozi ves teden pridobivali znanja z različnih področij, čudili sme) se novostim, ki sme) jih odkrivali, se navduševali nad biseri samega mesta Kamnik in njegove okolice... Med tečajem smo spoznavali t)sne)ve vodenja, tehnike in načine vodenja. Seznanili sme) se z. Biblije) vodnikov, se pravi z vodniškim ke)dekse)m. z zakone>da-jo. ki ureja področje turizma, z osnovami posle)vanja v turizmu. Pogovarjali smo se e> pre>blema-tičnih situacijah, ki jih sicer ni-ke>li ne me>reme> vseh predvide- di na teren. Našega prvega obiska je bil deležen muzej Zapricc, kjer je trenutne) na ogled razstava Odsevi kamniških stoletij! Z ogledom razstave sme) tečajniki utrdili znanje zgodovine in ga celo poglobili (ste vedeli, da Vc-mnika ni bila prva dama kamniškega grba? V preteklosti je bili na grbu upodobljena Marjeta, Veronika pa jo je sčasoma izrinila). Ustavili sme) se tudi v galeriji Mihe Maleša, znamenitega kamniškega slikarja, si ogledali stvaritve četrte generacije slikarjev V sončnem petke>vem pope>l-elncvu smo si ogledati kapele) na Malem gradu, pe>kukali med zaprašene knjige v frančiškanski knjižnici ter se ustavili v eni izmed zadnjih Plečnikovih stvaritev, Božjem gre>bu. Seveda pa turistični vodniki ne bi bili iz pravega testa, če se ne bi tudi sami že malce preizkusili v vodenju (še pred pridobitvijo licence).Temu jc bila namenjena sobe)ta, 27. novembra. Vreme nam je bile) naklonjene), tako da nismo preveč zmrzova-li ob naravnih in kulturnih znamenitostih, ki smo jih predstavljali našim seuečajnikom. Tako sme) skupaj prevozili in prehodili skorajda vse te>čke, kamor navadne) želijo turisti- Saclnikar-jev muzej, Stari grad, Budnarje-va domačija, Me>tnik, Snovik, Kamniška Bistrica, Tunjice ... In ker ima Kamnik toliko lepega in Društvo upokojencev Kamnik Želi vsem upokojencem in drugim Kamničanom lepe praznične dni, v novem letu pa veliko sreče, zdravja in nepozabnih trenutkov. zanimivega, kar lahke) ponudi pe>pe>tnikom in turistom, smo se razšli šele v trdi temi. Seveda pa e)pravljen tečaj ni zadosten pogoj za pridobitev licence. Tečajnike čaka še predstavitev seminarskih nale>g, ki smo si jih izbrali med samim tečajem, in praktični preizkus, ki bo dokončno odločil, za koliko turističnih vodnikov bo Kamnik bogatejši. Morda za ke>nec še to: za obiske>vanjc tečaja res ni bile) nikakršnih omejitev, za pridobitev licence pa vseeno se>, in sicer de>končana srednja šola, aktivno znanje enega tujega jezika ter opravljen stre)ke>v-ni izpit. MATEJA ERČULJ hvaležna bodoča venlnica 10. in II. decembra jc na Debelem Rtiču potekal ž.c četrti kongres Mlade Slovenije (Mlada Slovenija - pe>dmladek Nove Slovenije) pod naslovom »Znamo bolje.« Na ke>ngrcsu sc jc zbralo S7 predstavnikov članov in članic MSi (teh je že več kot 1000), med njimi tudi kamniški predstavnik Matej Tonin. Osnovno sporočilo kongresa jc bik), da lahko tudi mladi polnopravno sodelujejo pri vseh političnih procesih. Kongrcsnikc se> s svojim obiskom počastili tudi visoki predstavniki vlade, poslanci in drugi visoki gost jc Nove Slovenije. Po uve)dnem nastopu predsednika podmladka Jerneja Pavlina, se je vsem mladim za nesebično in požrtvovalno delo v evropski in dr-žavnoz.borski volilni kampanji za- Zanimiva razstava ročnih del Letošnja razstava ročnih del članic in članov Društva upokojencev Kamnik, ki jo je organizirala ženske sekcije, je presegla vsa pričakovanja. Od.i do 6. decembra sije razstavo v prostorih Dl l Kamnik ogledalo mnogo ljudi, starejših in mlajših. Vsi so občudovali umetnine še vedno sjrretnih rok. Razstava je bila odprta V petek, .i decembra, na dan rednega mesečnega kuliurno-zabavnega srečanja, na dan obletnice rojstva Franceta Prešerna. Odprtja so se poleg razstavljalcev udeležili še mnogi ELEKTRO ELEKTROINSTALACIJE SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV Podgorje 87 | tel.: 831-24-30,041/774-810 Vsem strankam želim lepo božično praznovanje in se priporočam tudi v novem letu. Planinsko društvo Kamnik želi vsem planincem in ljubiteljem gora lepe praznične dni, v novem letu pa sreče, zdravja in veliko lepih doživetij. JČ&k Tudi v prihodnjem letu vas vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. hvalil predsednik stranke in zdajšnji minister za finance dr. Andrej Bajuk. V nadaljevanju so kongresniki in drugi visoki gost jc razpravlja- Klcmen Matjaž iz Zagorice iz korenin dreves oblikuje čudovite, zanimive predmete, celo jaslice je izdelal. drugi, ki so želeli j)ozdraviti zanimiv dogodek, ki se odvija vsako drugo leto. Lepe eksponate so prispevali tudi stanovalci Doma starejših občanov Kamnik. Ženska sekcija Dl! Kamnik nef>rekinjeno deluje žejndnih 20 let. V znak priznanja za vložen trud je Zveza društev upokojencev Slovenije ženski sekciji jmdelila PLAKETO ZDI IS, ki jo je jiredsednici sekcije Anici lile je izročil predsednik ZDUS-a Vinko Gobec. V družabnem delu so pevke »Predice« zaj>ele nekaj pesmi, Folklorna skupina Dll Kamnik jejrrikazala splet plesov, Jože je družbo razvese-Ijei 'al z izbranimi melodijami, jožica-PejKa je za to priložnost napisala noro pesem, Marija je s/rregovorila o Prešernu, liožo pa je uradni del srečanja zaključil s starimi, še vedno zanimivimi melodijami. STANE SIMŠIČ no opredelitev nenehno e>praviče-vati svojim sovrstnikom, ki nanje gledajo z nezaupanjem..... Vsi ti pritiski delajo politiko za mlade nezanimivo, šc celo več, odvračajo mlade od politike in tako se stereotip o politiki kot o obrti pokvarjencev in goljufov še poglablja. Mojca Kuclcr Dolinar in Kamniean Matej Tonin. li o pok)žaju mladih v politiki. Minister za delo. družino in socialne zadeve Janez Drobnie je dejal, da zaradi apatične elrž.e mladih do vsega, kar je povezano s politiko, trpi predvsem njihov socialni položaj, saj mladi premalokral e)po-zarjajo na svoje probleme (stanovanjska problematika, zaposlitvena problematika, ...). Mojca Kue-ler Dolinar, predsednica Odbora DZ za notranjo politiko in naša najmlajša poslanka, je govorila o strahu mladih pred politike), ki jc na nek način upravičen. Povedala jc, da je poklic politika v slovenski družbi šc vedno negativno upodobljen. Ko se mladi podajo v politiko, jih okolje obklada s številnimi predsodki, ki se) lahko za mladega človeka uničujoči. Mladi se morajo za svojo polilič- Jernej Pavlin, predsednik podmladka, jc opozoril, da starejša generacija politikov gleda na mlajše predvsegi kol na neizkušene aktiviste, ki so zelo uporabni za lepljenje plakatov, medtem ko naj bi bili za odgovornejše naloge premalo izkušeni. Večkrat se je ž.e izkazalo, da lahke) prav mladi s svojo ideološko neobremenjenostjo in kreativnostjo sprejemajo celo boljšc odločitve kot njihovi Starejši kolegi. Vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok je dosedanjo pomoč' podmladka matični stranki izredno pohvalil, vsem kongresnikom pa zageHovil, da so v Novi Sloveniji mladi vedne> imeli pomembno mesto in ga boelo imeli šc naprej. Več na vvvvvv.nsi-kamnik.net OO NSi Kamnik torek, 21. december ob 19.00 Zasebna glasbena šola Parnas BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV, koncert sobota, 8. januar 2005 ob 10.00 Nina Kokelj; METULJČEK IN METULJČICA Gledališče Labirint, lutkovna predstava sreda, 12. januar 2005 ob 20.00 VASILIJ MELJNIKOV - violina BOJAN GORIČAR klavir koncert petek, 14. januar 2005 ob 20.00 Milan Grgič: LJUBO DOMA,KDOR GA IMA Moje gledališče, komedija sobota, 22. januar 2005 ob 20.00 ZAJČKOVA HIŠICA i Kulturno društvo Dob i otroška predstava Vstopnico ao v prodaji 14 d»i* prod prireditvami ob delavnikih od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod z, dvorito), 10:00 do 18.0« {tola(j/^m glavni vhod rtj«Wj;m.Mkfl) h*uro prml pr«dw*«vo tel: 722 50 50 internet www.kd-domzale.si 1 □ ti L A K 4 ® 2 ž p' j1 Simfonični orkester Domžale-Kamnik Solistka: Andreja ZAKONJŠEK, sopran Dirigent: Simon DVORŠAK Povezovalka: Marta STARBEK POTOČAN Četrtek, 23. decembra, ob 20. uri Dom kulture Kamnik Sreda, 29. decembra, ob 20. uri Hala komunalnega centra Domžale Vstopnice po 2000 SIT so v predprodaji v Domu kulture Kamnik, tel.: 01/839 76 06, 041 /580-818, info@domkulture.ora. za koncert v Domžalah pa v poslovalnici Golfturist v Domžalah. Večer makedonske poezije, vtkane v slovenski verz, ob zvokih Sredozemlja Marsikomu jc lahko žal, da jc v soboto zvečer, t. decembra, zamudil priložnost prijetnega kulturnega srečanja Kamničanerv z Makedonci v galeriji Veronika. V programu večera so se prepletali govori, poezija in pesmi Mediterana ob izidu niakeelonsko-slovenske pesniške zbirke »Korenine- Kita (icrasimova. Prepesnila sta je> Tone Ptičar in Darko Jan Spasov. Tone Ptičar je toplo pozdravil goste iz Makedonije: župana Teodorja Pašovskcga, direktorja kulturnega eloma in predstavnika ministrstva za kulturo Vasfla Angelova ter pesnika in publicista Kira (.erasiniova. Zahvalil se jim je za organizacijo in gostoljubje t)b nedavnem gostovanje Kamničanov v Kočanih, o čemer smo pisali v prejšnji številki V imenu občine, IS in svojem imenu se je Kamničanom zahvalil Teodor Pašovski in se priporočil za nadaljnje sodelovanje na kulturnem, športnem in turističnem področju. Velja omeniti, ela je' že- kar nekaj Kamničanov vključenih v slovensko-makeclonsko sodelovanje. »Naj bo poezija lista, ki nas bo povezala na vseh teh področjih, veselimo se sodelovanja na gospodarskem področju. Vabim vse- ljudi, ki imajo znanje, vrata so od-prta«, smo razumeli iz pre-Vk , 'aH H voda v Kamniku živečega I J|^HH^H|^H| Makedonca Darka Jana Spa ila in prevajalca. ^KMiHf^^l^^^^HBHB: Ta večer so pesmi Medi- mMilllllIMlMt lilHillUmKKKmlli , ...... i k rana v ime rpre lae iji iviari- se' ML Jovanovič ob spremljavi Žarka Zivkovica na kitari še lepše zvenele. Iz pogovora pesnika Kira derasimova s prevajalcem Darkom Janom Spasovom smo izvedeli, ela je njegova poezija prvič samostojno preelslavljena v Sloveniji. Ne ustvarja le pesniških zbirk, ki so prevedene v poljski, turški in slovenski jezik. Podpisal je tudi prepesnitev »Mlade slovenske poezije«, leta 198 i izdane pri založbi Književna mladina Makedonije. Kiro Gerasimov je novinar, ureelnik na makedemski nacionalni televiziji, pesnik in publicist, diplomiral je na filozofski fakulteti v Ske>p-ju - smer književnost ter makedonski in slovenski jezik, je avtor W knjig, med katerimi je 30 zbirk poezije in proze ter več knjig s področja zgodovine, arheologi je in gledališča. Gostujoča poezija in glasba tega večera sla se zlili v počastitev 204. obletnice rojstva dr. Franceta Prešer na. Nanj se je iz študentskih let spominjal tudi Gerasimov in ponosno povedal, ela so v Prešernovo časi štu elentje v Makedoniji organizirali večer z naslovom Lepe besede dr. Franceta Prešerna« v makedonskem jezi ku. Zanimiv literarni večer z makedonsko poezijo, vtkano v slovenski verz in zvoke Sredozemlja, sta zaključila Ione Ftičar in Darko Jan Spasov z. recitacijami iz pes niskih zbirk Kira Gcrasiino va Korenine« in Toneta Iti carja »Ubežne bližine«. VERA MEJAČ Makedonsko poezijo, vtkano v slovenski verz, sta nam predstavila Darko Jan Spa-se>v in 'Ione Ftičar«. ... spremljali so jo čudoviti zvoki Sredozemlja v izvedbi Klarise M. Jovanovič in kitarista Žarka Zivkovica. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik • javni zavod Turistično informacijski center Tomšičeva 23, Kamnik, tel: 01/839 14 70, turizem.kamnik.si NOVOLETNE OTROŠKE PREDSTAVE NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU Ponedeljek. 20. decembra, ob 17. uri Lutkovna igrica SNEŽINKA TINKICA (obisk Božička). Torek. 21. decembra, ob 17. uri Lutkovna predstava VRABČKI NAUČIJO VOLKA PESMICO. Strašni volk???Kje pa! Sreda. 22. decembra, ob 17. uri Lutkovna predstava za najpogumnejše DOGODIVŠČINE STRAHCA-BU. Četrtek. 23. decembra, ob 17. uri Lutkovna predstava ŽOGICA NOGICA Petek. 24. decembra, ob 17. uri ZRCALCE.Lutkovna zgodba.Pride tudi BOŽIČEK. so MLADINSKI SVET KAMNIK Šut na 38, tel.: 031 226 763, www.mskamnik.si POGREJMO ŠUTNO od ponedeljka, 27. do srede, 29. 12. od 16. ure dalje na ulici Šutne; več informacij na www.mskamnik.si Vsak dan od 16. ure dalje otroške delavnice, nastop plesne skupine Ritem planet in prihod Dedka mraza. Ponedeljek. 27. 12. od 16. ure dalje Ob 18.00 nastop mešanega pevskega zbora Odmev, 19.00 gledališka predstava Sanje (MD KID) in ob 20. uri nastop glasbene skupine Kinder 5 Torek. 28. 12. od 16. ure dalie Ob 16.30 plesna animacija za otroke (MI5), ob 18.00 nastop otroškega pevskega zbora Vrabčki, 19. uri nastop Dekliška pevske skupina Sirene in ob 20. uri Klapa Mali grad Sreda. 29. 12. od 16. ure dalje Tekmovanje mladih neuveljavljenih glasbenih skupin, edini pogoj za nastop sta dve avtorski pesmi. Prijave do 24. decembra na elektronski naslov mladinamika@email.si Za vse dni VSTOPNINE NI Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http.7/turizem.kamnik.si Kamni K v rM'i.ir. (krm KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Petek. 17. decembra, ob 19. uri v čitalnici MKK: Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG Vstopnina 500 SIT. Ponedeljek. 20. decembra, ob 18. uri v Veronikini sobi MKK: Pravljična urica, vodi Ema Vidic. Torek. 21. decembra, ob 17. uri v dvorani MKK: Igrica Snežinka Tinka z Božičkom in obdarovanjem otrok. Sreda. 22. decembra, ob 10. uri v Veronikini sobi MKK: Bibe, vodi Helena Sterle. Sreda. 12. ianuaria. ob 19. uri v dvorani MKK: Potopisno predavanje SAM OKROG SVETA - ANTARKTIČNA RUTA 2003-2004, www.ali-ulaga.com. predaval bo Ali Ulaga Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK. Sreda. 26. januar, ob 19. uri v dvorani MKK: Potopisno predavanje S KOLESOM PO BLIŽNJEM VZHODU (SIRIJA, JORDANIJA, LIBANON), predaval bo Anže Vogelnik Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic, Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www. domkulture. org: e-mail: info@domkulture.org Petek. 17. decembra, ob 20.00 Mestna godba Kamnik: TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT z gosti Za izven Sobota. 18. decembra, ob 13.30 Srečanje mladih kamniških vaterpolistov, zaključena prireditev Sobota. 18. decembra, ob 19.30 Gledališka skupina Rudolfi RUDOLFI BREZ ODRA, glasbeno-gledališki odrski spektakel Za izven Četrtek. 23. decembra, ob 20. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik: NOVOLETNI KONCERT Za izven Petek. 24. decembra, ob 10. in 11. uri Jožef Ropoša : SREČANJE S PREŠERNOM zaključeno za ŠCRM Petek. 24. decembra, ob 13.00 Špas Teater FUNNEY MONEY, komedija zaključeno za LIP Radomlje Nedelia. 26. decembra, ob 17.00 Špas Teater in Andrej Rozman - Roza OBUTI MAČEK, mijauzikel, za izven Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9.00 do 14. ure Lahko nas pokličete na telefon 01/839-76-06, nam rezervacijo sporočite preko elektronske pošte na naslov: info@domkulture.org ali nas obiščete na Fužinah 10 v Kamniku. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik, Japljeva 2, tel.: 831-98-30; fax.: 01/831-98-31 Sobota. 18. decembra, ob 19. uri. Cerkev Sv. Jakoba - Frančiškanski samostan, Kamnik KONCERT BOŽIČNIH PESMI, ki jih pojejo v Angliji in pri nas: SHIRLIE RODEN, vokal in kitara, in ALENKA ZUPAN, flavta Vstop s prostovoljnimi prispevki. Nedelia. 26. decembra, ob 16. uri Cerkev Sv. Jakoba - Frančiškanski samostan, Kamnik BOŽIČNI KONCERT MePZ CANTEMUS Kamnik z gosti Zborovodja: Sebastjan Vrhovnik Harmonikarski trio: Erika Udovič-Kovačič, Sonja Mezgec, Aljoša Žabkar Orgle: Marija Holcar Vstop s prostovoljnimi prispevki. Četrtek. 30. decembra, ob 17. uri Cerkev Sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom BOŽIČNI KONCERT Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik Zborovodja: dr. Andrej Misson Vstop s prostovoljnimi prispevki Četrtek. 30. decembra, ob 19. uri Dvorana Frančiškanskega samostana, Kamnik SVETOLETNA POT OB JAKOBOVIH ŠKOLJKAH - CAMINO DE SANTIAGO Predavanje - predstavitev romarske poti v Santiago, Španija. Sodelujejo: p. Robert Bahčič, Uršula Sušnik, Andreja Eržen in Rihard Inglič Vstop prost. Sobota. 8. Januar, ob 19.30 Cerkev Sv. Jakoba - Frančiškanski samostan, Kamnik BOŽIČNI KONCERT Dekliške pevske skupine SIRENE, Homec Zborovodkinja Petra Grkman, klaviature Tomaž Pirnat, bas kitara Samo Kališnik, kitara Matic Smolnikar, bobni Domen Kern Vstop s prostovoljnimi prispevki. Sreda. 12. ianuaria. ob 19. uri. Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave AKVARELI IN GVAŠI ter predstavitev knjižne novitete LIKOVNA PRIČEVANJA IN RAZMIŠLJANJA O KULTURI - II. Avtor: akademski slikar in (likovni) publicist DUŠAN LIPOVEC Razstavo si po običajnem urniku galerije lahko brezplačno ogledate do 2. februarja 2005; vtem času bo po promocijski ceni mogoč nakup Li-povčeve knjižne novitete. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, 1241 Kamnik Tel.: 8391-616,8397-504, barbara.savenc@auest.arnes.si Petek. 17. decembra, ob 18. uri IGOR KRANJC, kustos Moderne galerije bo imel javno vodstvo po razstavi Četrta generacija in njeni umetniki. GALERIJA MIHA MALEŠ, Glavni trg 2, Kamnik Sobota. 18. decembra, ob 10. uri Pod vodstvom likovnega pedagoga GREGORJA SMOLETA bomo s čopiči, barvami in lepenko ustvarili sliko z okvirjem. POOBLAŠČENI PRODAJALEC SPLOŠNO MIZARSTVO 5S Tuniiška cesta 21, Kamnik RAZSTAVNI SALON V KAMNIKU Šutna 76 (za pizzerijo Korobač) odprt od ponedeljka do petka od 9h do 17h Tel.: 01/831 96 11, GSM: 041 730 313 Fax: (0)1/831 73 31, e-mail: kodit@siol.net Internorm Okno ■ svetlobe in življenja NEOSTIK DRŽI. Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2005 Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIK d.o.o. © VARSTVO, d.o.o. Ljubljanska cesta 31 Duplica pri Kamniku, 1241 KAMNIK Tel.: 01/8310 890 Faks: 01/8310 895 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si Dejavnosti podjetja PNEUMATIC CENTER VOKOHAMA MJUNLOP ¥*-. r\J «zi O f.Vil« i':' Zahvaljujemo se za zaupanje in vam želimo vesele praznike ter srečno 2005! ► Varnost pri delu: Služba varnosti pri delu; Ocene tveganja - Izjava o varnosti; Pregledi delovne opreme; Preiskave mikroklime in osvetljenosti; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve hrupa. ► Varstvo pred požarom: Izdelava študij požarne varnosti; Izdelava Požarnih redov in načrtov; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve električne instalacije in strelovodnih naprav. ► Kemikalije: Naloge odgovorne osebe za nevarne kemikalije; Izdelava varnostnih listov; Teoretična in praktična usposabljanja. ► Varstvo okolja: Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, poslovnikov; Označevanje odpadkov. Vse strokovne naloge opravljamo v okviru podeljenih pooblastil tjj^j s strani pristojnih ministrstev in z našimi poslovnimi partnerji! W$2i Želimo vesel božič ter srečno, varno s f. in poslovno uspešno novo leto! VeAele pAagstihe. i+i AteJcno- o. HOu&tn letu! Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. TA vtokleparstvčm ^^Ousan Papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 ^■PUBLICUS UMgMM-hLll-lUMUMiliN'SSSZm Vsem občanom Kamnika felimo lep bofič ter veliko srečnih in svetlih dni vidu, ki prihajal Kemijska industrija KAMNIK d.o.o. Fužine 9, tel.: 01/830 38 58 ODPRTO: PONEDELJEK-PETEK 8-20, ROBOTA 8-W KASKADERJl ZABAVNE PIROTEHNIKE vabijo V NAJVEČJI HIPER PIRO CENTER pot do zvezd... ... na &FXIIwnovVwAna prinese l PBZO GRATIS! Kamniška 56, Smarca JK 4>tCŽH* 20051 NA DAN, KO IMAŠ ROJSTNI DAN PRIDI K NAM, ČAKA TE GRATIS PIZ GOLOB AVTOVLEKA O Odvozi opuščenih vozil 3 Prevozi: avtomobilov, camp prikolic, kombijev, manjših tovornjakov in kmetijske mehanizacije /A Podgorje 81, Kamnik Tel.: 01/839-56-07 Gsm: 041/649-316 Mtšihe prasni m smfo ™ ^ p mmsm letu zooft ^ POHIŠTVO ŽAKELJ SUHADOLE 57, KOMENDA 01 726 95 20 r.J3oJ: i črt e prajen r'£e in srečne- c/Vcvc /de JLOO$ - velika izbira materialov - konkurenčne cene, - izdelava po meri - lastna proizvodnja sedežnih garnitur - izdelava po naročilu 1 NOVOLETNI POPUSTI SEDEŽNIH I 3 WWW. PDHI ST VD-Z AKE L_ J . S I BOŽIČNA PONUDBA u ZA VELIKE IN MAJHNE ŽELJE sj \6^U Avtomobili, kalvaa In butlfni 11 dal ki Pnufuot p« pratnttnlh canah: » poiamarna vojil* 206 li »loga prlhranafc do 100.000 SIT, ia pmamaina vojiI« 307 U ialo|« prihranek do 100.000 SIT, 10% popu« u vi« Irdalka Paugaot Boutlqua. nb nakupu 407 >ll in/',W pra|mati itreina noilke In pr(l|alno korito... Laioi pri Paufaofu rnntno dobita darila ta .... drullno Ponudba valja do 35 IJ 1004 Količina voill In kol« fa omajana.Vač o ponudbi li lahko prabarata na wwwpaufaot ti UŽITEK V DOVRŠENOSTI. RODEX d.o.o. - Rova. Rovska cesta 2, Radomlje - vvww. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 Naj bo tudi leto 2005 leto pametnih vlaganj! KD Ob koncu uspešnega leta 2004 se vsem vlagateljem v vzajemne sklade KD zahvaljujemo za zaupanje, v novem letu pa vam želimo čim več sreče, veselja in novih uspehov! KO InvMtmants, đ.O.o,. Colovi O SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE OPRE Vprihajajočem letu 2005 vam Mimo, da bi storili vse, kar je potrebno, da bi se vam uresničile sanje. Hvala za izkazano zaupanje. Veseli bomo vašega osebnega zadovoljstva in sreče. 5 x ODPRTA VRATA V NAŠE SALONE V SLOVENIJI - www.liizkarantania.si Topniška 5 tel.: 01/430-77-30 Vodopivčeva 16 / (pod Jelenovim klancem) '• tel.: 04/236-47-70, ) Partizanska 44 \ tel.: 02/250-16-73 Sp. Škofije 54 tel.: 05/654-01-18, Antona tel.: 01/72-92-720 dal ta: ponpetB 19 sobote 9-13 Na obisku pri družini Špenko Kulisnc jasli iz lesonita so krasile dvorišče za šutensko cerkvijo. TAJ A T i I JJ\ 1 i/ Milan Lenarčič pred sveto družino in božičkom, katere je izdelal letos in bodo za božič krasili praznični dom. Jaslicarstvo ima v družini Milana Lenarčiča že dolgo tradicijo, saj Milan izhaja iz rodbine Holcar, ki je imela v Kamniku v lasti obrat keramike. Tudi Milanov oče je bil dober risar, zato ni čudno, da ima tudi sin smisel za ročne spretnosti, pa čeprav je samouk. Milan se z nostalgijo spogleduje s svojimi spomini na božič v svojih mladostnih dneh, ko je bila vsa družina zbrana, vsi so krasili jelko z doma pečenimi piškoti in bonboni, z očetom sta postavljala velike jasli, molili so rožni venec in skupaj šli k polnočnici. Mogoče so ga tudi ti spomini napeljali na idejo, da začne izdelovati jasli. Leta 1992 so nastale prve, delo pa ga je tako prevzelo, da je že leto pozneje pridobil priznanje slovenske kvalitete SQ, naslednje leto tudi zlati znak SQ. Prve Milanove jasli naj bi bile, kot sam pravi, »za nikamor«, vendar se je pridno uril, napredoval in začel razstavljati, predvsem v tujini, Italiji, Franciji in Avstriji. V Kamniku je s svojimi jaslimi sodeloval na treh razstavah, v razstavišču Veronika, v šu-tenski cerkvi in v Budnarjevi hiši. Prav tako je delal jasli za cerkve, med drugim je za šutensko cerkev postavil dve različici lesenih jasli v obliki zunanjih kulis, ki so bile postavljene na dvorišču za cerkvijo. Za jasli v notranjosti cerkve na Šutni je oblikoval manjkajoče pastirce in ovce, kar sedem let pa je v njej tudi postavljal jasli. Svoje figure, ki so večinoma iz gline, izdeluje vse leto, pa tudi priprave na postavitev jasli mu vzamejo dobršen del koledarskega leta. Milan ima tako božič skozi vse leto, zato mu ravno na 'glavni dan' že pojenjujejo moči. Sam si sedaj postavi doma le majhne jasli, ko se jih naveliča, jih podari in si naredi nove. Shranjene ima tudi jasli, ki jih je podedoval po očetu in so stare okrog 200 let, sicer potrebne obnove, vendar so za Milana tudi take nadvse dragocene. V kleti ima shranjen še par jasli, kijih je naredil na začetku svojega ustvarjanja. Nad njimi je navdušen in nanje tako navezan ter ponosen, da se nikoli ne želi ločiti od svojega odličnega izdelka, ponavadi pa jih tudi pokaže na razstavah. Ideje pridejo same od sebe, rad pogleda stare razglednice ali se pogovori s katerim od svojih prijateljev, ki se zbirajo v Društvu jasličarjev Slovenije. Do sedaj je izdelal že več kot 50 različnih jaslic, od takih, ki so oblečene v slovenske narodne noše pa do figur, oblikovanih po Gasparijevih motivih. Znanje, ki ga je osvojil v vseh letih, rad prenaša tudi na druge, tako je učil izdelovanja jaslic tudi gojence društva Sožitje na Lokah. Milan se rad spominja romantičnega božičnega vzdušja, ki je vladalo včasih, dandanes se mu zdi, da vsi preveč norijo, hlepijo pa materialnem, vse je nekako preveč industrijsko in marsikdo ne zna več postaviti niti štake. Jasličar Milan je pristaš naravnega, zato meni, da bi si danes lahko naredil jasli vsak sam, iz naravnih materialov, ker ne potrebuješ veliko. Pa vendar je vse več plastike. Najlepše jasli v življenju je videl v cerkvi v Pleterjah, posebej pa so ga očarale tudi jaslice neke stare mame iz Dolenjske, saj jih je naredila iz naravnih materialov in vate. Miniaturne, a iz srca. Milan poleg jasli izdeluje tudi druge figure iz keramike, od palčkov, božičkov, različnih živali in ročnih vaz, ukvarja se tudi z risbo in grafiko. Domovanje je okrasil s svojimi izdelki, ki ga vedno znova opominjajo, kako ustvarjalen hobi si je izbral. BOJANA KLEMENC Milan svoje najljubše jasli ne da iz rok, pogosti tudi prikaže na razstavi. P" Ji Kamnik, Perovo 25 (ob obv^nl^jFJVMI^Mf^o , odprto od 7.30 do ic/, ob sobotah od 71' do 13". _1JzJ^j^ii VJU ČAR DANOST JASLI Na Miklavžev večer me je pot zanesla k družini Špenko. Tone Špenko, znani kamniški ljubitelj in poznavalec zvezd, je že od majhnih nog povezan z jasličarstvom, svoje navdušenje in znanje pa že počasi prenaša na svoja sinova Krištofa in Antona. Jasli so trenutno zelo moderne, predvsem raznorazne umetniške izvedbe, otroške pa naj po mnenju gospoda Špen-ka kar ostanejo tradicionalne. Včasih je v Kamniški Bistrici nabiral mah sam, letos pa je že doživel razočaranje, saj je bilo ob njegovem prihodu mahovje že pobrano. Svoje čase je objavljal zgodbice v mesečniku Ognjišče, zapisalo se mu je tudi nekaj hožičnih spominov iz mladosti, znan pa je bil tudi kot dober pritrkovalec. Jaslicarstvo in praznovanje božičnega časa gresta v vaši družini z roko v roki... Hja, jaslicarstvo in praznovanje nikoli ne gresta zelo skupaj, saj je za lepe in dobre jasli potrebno veliko truda in časa... Vendar je delo, ki ste ga opravili za praznovanje, zagotovo poplačano... To pa je. V družini, v katero sem se priženil, so vedno postavljali velike jasli, ravno tako v moji družini. Za velike jasli je potrebno imeti prostor, pri nas v stanovanju imamo sedaj malo manjše. Pomembno pa je vedeti, da je jaslicarstvo vedno povezano z jaslimi v cerkvi. Sam sem se z njimi pove/al takoj, ko smo se preselili Z mamo in očetom v Šmarco, kjer sem bil nekaj časa mežnar, tako sem imel velike jasli doma le enkrat, saj se je potrebno odločiti za ene. Torej, postavitev velikih jasli doma ali v cerkvi. Danes se soočam z istim problemom. Na začetku sem, kot že rečeno, postavljal jasli v šmarski cerkvi, potem sem si vzel pet let premora. Ko sem se priženil v Kamnik, sem začel s postavljanjem jaslic v frančiškanski cerkvi, kjer je žena organistka. Kdaj pričnete s pripravami? Naj povem, tla sem se za jaslicarstvo navdušil in izučil pri frančiškanih v Ljubljani. Še ko sem hodil v srednjo šolo in na fakulteto, sem jih vedno hodil občudovat, hkrati pa so mi predstavljale izziv. Tam je bila prvič predstavljena žaga, tekla je voda, opazoval sem, si zapomnil in potem doma poskusil sam. Oče je bil mizar in mi je vedno pomagal pri postavljanju jasli, mnogo me je naučil. Potrebne so ročne spretnosti, če teh ni, imaš lahko umetniške ali otroške, a to ni to. Po očetovi smrti sem nadaljeval sam. Pri jaslicah vedno nekaj dodajaš. Nikoli ni tako, da si nekaj zamisliš in to izpelješ do konea. Sicer poznam take jasličarje, vendar sam nisem bil nikoli tak. Zame spada k jaslim štaka', mesto Betlehem, pa kakšen mlin, žaga...Okolje že postaviš, potem pa imaš mesec časa, tja do svetnice, da opazuješ in razmišljaš, kaj bi bilo bolje, takt) imaš lahko več let iste jaslice, pa vendar različne, saj se spreminjajo položaji... Pri frančiškanih smo začeli s postavitvijo Velike planine, vmes smo jo nekoliko spreminjali, pa še kaj se bomo naučili, čeprav ta tema letos ne bo prisotna v frančiškanskih jaslicah. Nam lahko zaupate, česa se lahko veselimo letos? Frančiškanske jasli s tematiko Velike planine so letos razstavljene v Ljubljani, zato bomo oblikovali jasli na tematiko kozolcev. V družini moje žene so vedno postavljali sveto družino pod kozolec, pa tudi sam sem ga enkrat uporabil pri postavitvi v Šmarci, kjer sem predstavil del kraja, ki so mu reče Na stegnah. Pri frančiškanih imajo veliko oblečenih figur, ki pridejo do izraza le v bolj umirjeni krajini. Sam uporabljam veliko skalovja in zelenja, narava, ki je sama po sebi lahko že dovolj izrazna, kozolci pa so na umirjenih travnikih in poljih, zato bodo lahko figure bolj v ospredju. Ste se med svojim ukvarjanjem kdaj poglobili v zgodo- dih poiščemo kaj zanimivega, novembra skupaj naberemo mah, poleti nabiramo kamt-nje. saj so naše jasli zelo kamnite, razgibane, dvignjene v višino, ker le tako pride dogajanje bolj tlo izraza. Sam se nikoli nisem osredotočal na figure, letos pa Že poskušam oblikovati krave in konje, saj se te figure težko kupijo, so pa značilne za Gorenjsko. Do sedaj smo imeli zaradi otrok veliko figur plastičnih, letos pa bo nekaj mojih figur iz poliestra. Prijatelj kipar Miha Kač mi je pripravil modelčke in že ustvarjam. Jeseni sem obiskal južno Bavarsko, kjer sem si ogledal, kako cela vas živi in izdeluje lesene figure, ki so seveda temu primerno tudi drage. Kako osebno doživljate sporočilo božiča, jaslic? Zame je božič res tisti pravi družinski praznik, verjetno veliko pripomore k temu ravno ker ne vidim, pa je mama vprašala primarija, če bi šlo, in on je rekel, zakaj pa ne, saj za astronomijo ne potrebuješ dveh očes. Potem sem na astronomijo nekoliko pozabil. Ponovno se mi je vzbudilo zanimanje v sedmem razredu, vendar sem imel smolo, ker je bil takrat zaton astronomije v Sloveniji. Malo sem bral knjige, našel en plastičen daljnogled, ki je bil seveda čisto zanič, in z njim opazoval nebo Ko me je prijatelj prosil, da mu razložim nekaj stvari, sem si pri znancu sposodil 5 cm teleskop, no, pa se je začelo. Teleskopa nekaj časa nisem vrnil, nato sem prešvercal svojega iz Avstrije in tako se je počasi zgodba nadaljevala in širila. Tako kot pri jaslicah. Dokler postavljate samo sveto družino, je v redu, ko pa že razmišljate naprej, ste pa že notr'. Podobno je pri astronomiji. Tone Špenko ima skupaj s prijateljem Rokom Palčičem observatorij v Košišah. Pravi, da je žena kar srečna, da je že dva meseca oblačno, saj je tako ob večerih več doma. Tudi ženo zanima vino jaslic in iz nje črpali navdih za nove postavitve? Res sem preštudiral kar nekaj knjig, vendar me je vedno bolj zaposlovalo vprašanje, ali je vso dogajanje okrog hleva še sporočilo ali je to res samo hlevček. Jasli v Avstriji in severni Italiji so take kot pri nas, v Nemčiji pa, razen južne Bavarske, poznajo in se osretlotočajo le na hlevček. Zagotovo jasli z okolico raztresejo opazovalca in Jezus ni vedno v središču pozornosti. Je pa res, da sta tudi tisti tlve uri, ki jih porabiš za postavitev manjših jasli, lahko velik praznik. Kako pa vi doživljate ta praznik, če pomisliva, da postavljate jasli veliko več časa kot, reciva, ostali? Ja, praznik doma je nekoliko v ozadju. Ze včasih se je mama v Šmarci jezila, češ, kakšen praznik je to, če človek še kaditi okrog hiše nima časa, saj so morale bili jasli v cerkvi pravočasno postavljene, za doma pa včasih ni bilo dovolj časa. Sedaj je podobno. Človek hodi v službo, imamo veliko obveznosti, zato se lahko Zgodi, kot lansko leto, da doma začnemo postavljati jasli šele na Štefanovo, saj sem bil na božični dan preutrujen, da bi jih začel. Na mizi smo imeli postavljeno manjšo družinico, pa sinova sta naredila vsak svoje jasli. Čeprav sta še manjša, jih počasi že uvajam v postavljanje. Pravzaprav se kar sama vključujeta in z zadovoljstvom opažam, da se zgodba ponavlja. Če bosta ostala na tej poti, pa je potrebno počakati do zaključka pubertete. Pri izdelavi uporabljamo stare materiale, seveda pa se na jesen že spomnimo, da na spreho- Moste 88 A, Komenda I Prodajalna obutve in tekstila NA3VASVLFTU2005 SPRIMUAJO ZDRAVA, SREČA IN VESUJE! najkrajši tlan v letu, ko si najraje doma, jasli so v kotu, kamor se družina vsede in se pogovarja Človeku ne UStreza tema /a to je tudi veliko luči vsepovsod okrog praznikov. Zanimivo strni zdi, kako je bilo včasih dovoljeno prižgati luči šele pred Silvestrom, kar me je motilo, dandanes pa je skorajda že v novembru vse okrašeno, kar pa mi tudi ni pogodu. Zal mi je tudi, da večina podre jasli že na svete tri kralje namesto na svečni-00. Moja priprava na božič je predvsem delovno praznovanje. K pravim jaslim spada tudi zvezda repatica. Ali lahko, kot astronom, poveste, če je bil ta pojav ob Kristusovem rojstvu res viden na nebu? Tega pravzaprav nihče ne ve, lahko tla je bil kakšen komet, vendar nekateri težijo bolj k misli, da je bila konjunkcija med Jupitrom in Venero, saj naj bi bili trije modreci Z V/ho tla astologi. V Kristusovem času sta bili astrologija in astro nomija ista veda in ravno tako priljubljeni kot danes. Komet je prvi na svojih božičnih slikah narisal (.iotto, saj je bil v njegovem času viden podoben komet kot pri nas leta 1997 komet Halle-Bop, kar je Giotta zagotovo impresioniralo. Odkod pa izvira vaše zanimanje za astronomijo? To pa ne bi natančno vedel, mogoče iz zlate dobe astronomije v šestdesetih letih. Jaz namreč na eno oko nO vidim. Ze pri šestih letih sem rekel, tla bom astronom, pa so mi rekli, da to ne gre, Trgovina in servis £ športne opreme vse za tek NA SMUČEH astronomija, vendar meni, da mora biti nekdo v hiši trezen' in dokler so otroci majhni, mu prepušča vse veselje in ljubezen do zvezd. A se kaj lahko zgodi, da družno dirkajo po Sloveniji in iščejo jasnino, ki bi jim omogočila pogled na kakšen nenavaden nebesni pojav. Tudi otroci že rišejo zvezdice in berejo otroške knjige 0 zvezdah, za kaj več pa je še prezgodaj. Tone pravi, da polna luna res ni kriva za vse in se pohvali, da je kamniško astronomskt) društvo Ko met med najboljšimi v Sloveniji. Videl je že marsikateri pojav na nebu in pogosto se zave, kako majhni smo v resnici. V najlepšem spominu mu je ostal svete) komet Halle-Bop, skoraj popoln sončev mrk, meteorski dež in polarni sij Na božično jutro vlada pri družini Špenko »norija«, saj imajo vsi svoje obveznosti, po masi in dobrem kosilu pa skupaj posedijo pri peči in jaslih ter ob okusni potici poslušajo božično glasbo. Tone pravi, da je dom tam, kjer si rad, ne le prostor, kamor hodiš spat. Tudi, če se nič ne di>gaja. Kako bo letos pri družini Spenko, še ne vedo natančno, a skrita želja, takt) za jasli doma kot v franč iš-kanski cerkvi, ostaja sveta družina postavljena v srednjeveško mesto Kamnik. BOJANA KOLESA 1.2004 ugodno! X Veiel božič B in (rečno 2005! SERVIS SMUČI IN BORDOV Perovo 30 m 01/ 831 12 38 9h - 12h in 14h 19" sobota 9" - 13" NdSd ZC|0 Prazniki, prazniki... »Ti. Beno, letos je pa vse skupaj en sam praznik!« mi je pred kratkim dejal sodelavec Niko, ko sva zavila na kavo v bistro pod Malim gradom. •Kako to misliš?- sem se začudil. Poglej, je nadaljeval, »najprej je nosil Miklavž, za njim bosta Božiček in dedek Mraz pa še kdo. Vmes smo praznovali Brezmadežno, kmalu bomo božič, pa Štefana in Silvestra, in že bo tU novo leto. Na Štefana bomo praznovali še nedeljo Svete družine in našo državno samostojnost, na novo leto pa Marijo, Božjo Mater, in svetovni dan miru. Še sreča, da bo to na soboto in nedeljo, saj bi sicer marsikje od božiča do novega leta lahko kar zaprli.« »Ti, Niko, si pa res na tekočem s prazniki. Kot da bi študiral teologijo!« sem se malo ponorčeval. »Počakaj, nisem še končal. Ali veš, da je Evropska zveza letošnje leto razglasila za leto družine, Cerkev pa za leto laikov?« je nadaljeval Niko. /a prvo nisem slišal, drugo pa sem nekje ujel. Aja, že vem, v Družini sem prebral. Vendar ne vem, da bi kje to kaj bolj praznovali,« sem ugotavljal. Vidiš, to je tisto. Vse praznujemo, samo to. kar bi bilo treba, ne!« se je razhudil Niko. »Letos so trgovci dobesedno znoreli. Že konec novembra so začeli s pravo novoletno reklamno hajko. Ne mine dan. da ne bi bila v našem poštnem nabiralniku vsaj ena reklama. Običajno kar cel kup. Kot da bi bila Slovenija ena sama trgovina, ena sama razprodaja...« »A veš, da imaš prav!- sem mu odgovoril. »Zadnjič, ko sem si- skozi Mengeš peljal v Ljubljano, je bilo tisto kri/išče proti Domžalam že Čisto novoletno razsvetljeno, pa sem se vprašal, hudirja, ali smo že pred božičem? Pa je bilo šele konec novembra.« K.ir je preveč, je preveč.« je pribil Niko. »Ali bi enega krepkega? Lojzka, daj tukaj dva ta prava. Pa ne iz umskih tepk. Tistega iz Pletenj daj, od menihov. Ti so še pošteni!« -Pa ga dajva, Niko. Na zdravje tebi in tistemu menihu, ki ga je pridelal. I f. je dober ... Veš. tudi mene motijo te reklame. Astra je klasična, cena pa fantastična. Saj si videl to reklamo na panoju ob cesti . \ eš. tudi jaz sem nasedel. Pa ne pri astri, marveč pri cliu. Na pa--jioju je prav tako pisalo, da stane manj kot dva milijona čukov. A veš, koliko me je nazadnje stal? Skoraj tri milijone! Pa še prodajalcu sem nazadnje stisnil dva jurja v žep. Za kavo,« sem se razgreval kot radiator. Lepo so te opctnajstili. Veš, kaj naredim, ko pridem domov in poberem pošto iz nabiralnika? Odberem tisto, kar je resne narave, vse ostalo takoj vržem v koš Tako mi je pred leti svetoval neki Avstrijec < ieprav vrženi V kos tudi kaj takšnega, kar bi mi kdaj prišlo prav. Tu je tako. kol z odvečno kramo, ki roma na podstrešje. Vedno ti je pri roki, pa nikdar ne greš ponjo. Če bi že šel, ne bi našel tistega kar bi iskal. Zato je potrebna takojšnja selekcija!« je bil odločen Niko. Tako je« sem mu prikimaval. »Na zdravje! Samo tega se še bojim, kdaj bo Tina začela: Bcnči ... bi šla malo v Ljubljano ... k frančiškanom jaslice gledat... že dolgo nisem bila pri spovedi... pa na kremne rezine v slaščičarno na Nazorjevi... pa še malo naokrog... pa Me-lito in Igorja bi tudi vzela s sabo ...' Adijo, vsi prihranki s trinajsto plačo vred! Ce bo, seveda. Šef ni nič obljubil. Nam bolj trda prede. V eliko ljudi nima niti za kruh, kaj šele za cunje!« sem mu kazal svojo socialno ogorčenost Kaj boš tožil, bo vse Janša zrihral. Komuniste je že, sedaj bo pa še unijo. Ni bil zastonj obrambni... Tudi pri maši je bil, v stolnici, ko so ustoličevali l rana Sem ga videl na televiziji. Hrenovi se tudi ni dal sprovocirati Ta bo še ljubljanski županji dal popra, ko si ji ga nihče ne upa ... pa ... se je skoraj zareklo Niku. Pustiva politiko!« sem ga umirjal. Prav imaš. Beno, pustiva! Oprosti, ne morem skriti, tla sem bil pri eskatlejevcih.....« mu je bilo malo nerodno preti mano. »Saj te razumem, kakšen bi bil šele jaz, če bi šel. na primer, k nacionalistom Pa me Tina ni pustila. 'Ce boš to naredil, boš imel zjutraj vse kulrc preti vrati. In da se mi spoka.š!' mi je zagrozila. Vletl nama je zazevala moreča tišina. Kot da bi bila vsak na svojem bregu. »Povej mi, kam jo misliš mahniti k polnočnici?« je prvi stopil z. brega Niko. To je znal narediti, kljub temu, tla se je včasih preveč politično razvnel v debati. Vedno je bil takšen, zagret za stvar. Še celo preveč. Zato ga tudi tskatlejevci niso marali. »Ti si preveč direkten,« so mu očitali. »Biti moraš bolj umirjen, taksen kol Janša, pa Kop. Ne z. glasom gor ali dol. ampak na isti višini... Umirjen.« K.iti bi šel enkrat na Veliko. Zaradi miru. Dovolj imam teh petard, PRODAJALNA VINA Ob prihodu Božiča in Novega leta vas vabimo v našo klet Štajerskih vin za frizerskim salonom Žagar, Japljeva ulica, tel.: 041/798-330. Na zalogi Renski rizling, Souvignon, Sivi pinot, Modri pinot in razne buteljke Vinogradniška kmetija Anderlič Franc-Borut, Meljski hrib 37. f= ji'/imt /r/t ftyt- /ti utrtu iti ^ttt/t rt //'tu /t/t Jff.~>.' RAZREZI LESA PREVO TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR STEBE s.p. Žeje 12, Komenda 'S 01/83 41852,041/636 307 faks 01/83 41855 Prijetne božične praznike in erečno _v prihajajočem letu!_ pa hrupa. Želim si pravega božičnega razpoloženja, ko skupaj zapo-ješ, ti sveta noč tla krila, da bi kar poletel. Pa sem vedno znova razočaran. Skoraj povsod poka okrog cerkva, kot na fronti. Tega ne maram. Še celo na Šenturški gori ni miru. Ce še tunški župnik ne more ukrotiti mularije, kdo jo pa bo. Najraje bom ostal kar doma. Televizijo bom gledal. Lepo na toplem bom. Me vse bolj zebe.« »Razumem te, vendar ne bodi tak eagavec. Ali te je kaj dedca? Veš, kaj... ali bi šel ti, lahko gre tudi Tina, z našo skupino k maši nekam na samt), kjer ne bo pokanja petard in razgrajanja,« se je nagnil k meni Niko. S kakšno skupino?« sem hotel vedeti. S skupino zakoncev. Dobivamo se vsak mesec. Enkrat pri enem, drugič pri drugem. Molimo, premišljujemo Sveto pismo, vsak kaj pove o prebranem odlomku. Vedno si izberemo tudi kakšno življenjsko vprašanje. Vsak pove svojo izkušnjo.« »Še pobožen bom postal. Včasih sem res večkrat hodil v cerkev,« sem se pohecal. »Ne bo ti škodilo. Takšna pobožnost je za vsakega Tudi za lake 'kalibre' kot si ti. Poskusi in boš videl, če boš zdržal... Dobimo se ob desetih zvečer pred frančiškani, ko otroci zaspijo, potem pa pot pod noge. Kam, naj ostane skrivnost. Prej skupaj z otroki pokadimo in z blagoslovljeno votlo pokropimo hišo in druge prostore, zmolimo veseli tlel rožnega venca, pojemo božične pesmi in imamo praznično večerjo. Tega nikdar ne opustimo. Najprej družina, potem pa mi.« »Družina, družina. Komaj kaj časa še najdem zanjo. Če sem že doma, raje tičim v svoji delovni sobi. Žena mi pravi, da sem pri hiši le še za inventar. Se tlobro, tla potrpi z. mano. Kakšna druga bi zagnala vik in krik, si našla tolažnika. Otroka poznam najbolj po tem, ko me prosita za denar. Vsaj takrat prideta k meni... Pa leto družine je letos, si dejal.« »Leto družine, Beno. Roko na srce, tudi jaz pogosto pozabljam na to, da sem poročen. Lani sem si dejal: Dosti je tega žuriranja, sestan-kovanja, obveznosti na občini in drugje. Vsega sem imel že čez. glavo. Zasut sem bil z delom. Nato sem otlpikal funkcije. Drugo za drugo. Najprej politične. Nekaj sem jih še pustil. Toliko, tla čisto ne za-kmim. Prvo, kar sem sklenil, je bik), da bom drugačen do Anke in do otrok. Na začetku je bilo zelo težko, potem pa sem globlje zadihal. Danes sem zelo zadovoljen nad to odločitvijo. Znova čutim, da živim 'ta pravo' življenje. Za nič na svetu nočem nazaj. Poskusi še ti.« »Kaj misliš, Niko, se mi bodo režali,« sem se že malo talil. »'Glej ga, Benota, spet je ves Carski!' mi bo kdo vrgel v obraz. »Čeprav nikdar nisem bil takšen,« sem se izmikal. »Pa naj ti. Kaj jih briga. Ali gre zate ali zanje? Postavi se pokonci, pokaži, tla imaš hrbtenico, ne kot tisti politik, no, saj ga poznaš, ki je dal skozi že skoraj vse stranke, samo tla bi bil na vrhu. Bodi na pravem vrhu! Zakaj si se pa poročil!« je bil že spet čisto pri meni Niko. »Prav imaš, Niko! Včasih res ne vem več, zakaj sem to naredil. S Tino sva se zelo odtujila. O otrokih bom raje tiho. Nekaj moram narediti iz sebe, spremeniti! Kaj, če bi se vam res pridružil? Še Tino bi povabil zraven. Prepričan sem, tla bi se tega zelo razveselila. Ze dolgo nisva bila kje skupaj zunaj. Saj res, zakaj ji ne bi naredil tega veselja?« »Daj, Beno, tlaj, res bo vesela. Naredi ji to veselje za božič,« mi je prigovarjal Niko. Bom. Ze čutim, tla bo tako prav. Bom. Pa otrokoma tudi. Vsem bom kupil darila. Naj vedo, da je božič. Pa ne na sveti večer. Tedaj bom z njima postavil jaslice. Mah sta že nabrala z Niko. Jaz spet nisem utegnil z njimi. Tokrat bo drugače. Vse popoldne in ves večer bom z njimi. Kot nekdaj bomo spet praznovali sveti večer. Tako, ko smo ga pri nas doma, ko sta še živela oče in mati. Tedaj je bil lo res nično praznik za nas vse..« Niko mi je močno stisnil desnico: »Tako je prav. Beno. Boš videl, da bo vse tlobro. Prepričan sem, da bosta z. nami tudi silvestrovala. Kočo nam bo posodil prijatelj. Za vse drugo bomo sami poskrbeli. Veliko bomo peli, malo tudi zaplesali. Predvsem pa se bomo veliko pogovarjali. Vsak bo povedal, kaj pričakuje od novega leta in kaj bo sam naredil, da bo srečno, lepo in blagoslovljeno. Ze setlaj se pripravljaj.« »Ničesar ne obljubljam,« sem se branil. V sebi pa sem že čutil, tla bom šel z njimi. Kje je lepše, kot med prijatelji. Tam je pesem, razumevanje, pristno veselje. Tam je vse v pravi meri.Tam sta pravi božič in novo leto. Vse ostalo je hipno, sebično, zlagano. Človek pa si kdaj pa kdaj res zaželi pristnega veselja, sreče in miru. Se posebej ob božiču in novem letu. BENJAMIN KROPAR Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel, 83 91 888 Našim strankam se ob izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Želimo vesel božič in v*e lepo v letu 2005! NOVOLETNI PROGRAM jelke, okraski, lučke... VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, spile, deže za mast, RP sodi za vino, PVC prti za mize in preproge za kopalnico, posoda, gospodinjski aparat ZELO UGODNO!! PRAŠEK ARIEL!! Velika izbira aranžiranih daril. Će nimate idej za darilo, podarite DARILNE BONE . PONESIMO V SVOJE DOMOVE LUČ MIRU »Pridi k sebi!« je letošnja poslanica Luči miru, ki želi nagovoriti vse ljudi, da pripotujejo k samim sebi. Včasih mora človek daleč, da pride v svoje srce, včasih pa gre daleč, da vanj ne bi prišel. Človek ostaja popotnik. Nenehno je v gibanju od ene do druge točke. Nenehno hoče naprej. Veliko je že prehodil, veliko videl in dosegel, a daljni kraji ga še vedno vabijo, znova in znova ga mikajo skrajna izkustva, ki jih omogočajo visoke gore in globoka morja. Menda celo prihaja čas izletov v vesolje. Ne, draž potovanja še dolgo ne bo popustila. Ob vsem tem pa se zdi, da marsikateri človek najdragocenejšega in najpotrebnejšega potovanja še ni opravil. Marsikdo veliko potuje po svetu morda prav zato, da bi se izognil najtežji poti - poti k sebi. Včasih moramo res poro-mati daleč od doma, da pridemo v svoje srce; po drugi strani pa radi odhajamo v hrupni svet, da v svoje srce sploh ne bi prišli. Kot da se hočemo izogniti prvim in temeljnim vprašanjem: Kdo sploh smo? Zakaj smo tu? Kaj bi radi? Nas ima kdo zares rad? Draga sestra, dragi brat! Luč miru, ki prihaja iz Betlehema, je tudi luč, ki vodi tja. Pojdi letos pogumno za njo! Ne obotavljaj se vstopiti v hlevček, od koder je prišla. Ko boš tam ugledal Dete, boš presenečen ugledal še sebe. Ko Ga boš pozdravil, boš zvedel, kdo si. Močno boš začutil bitje lastnega srca in spoznal boš, kako edinstven, lep, negovan in ljubljen si. Pojdi letos daleč, pojdi dlje, kot greš ponavadi, pridi k sebi! Organizatorji želimo, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in jim prinašala mir in toplino ter da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. Luč miru iz Betlehema bomo v Sloveniji sprejeli v petek, 17. decembra, Mariboru. Dan pozneje, v soboto, 18. decembra, pa bo lučka prispela v Ljubljano. Prireditev v Ljubljani se bo začela ob 16. uri in bo potekala v frančiškanski cerkvi na Tromostovju in pred magistratom. Plamen bo potoval po Sloveniji z vlakom od prihoda pa vse do svetega večera, na postajah pa bodo različne prireditve in sprejemi. V Kamnik bo Luč miru iz Betlehema pripotovala 18. decembra zvečer. Raznos plamena bo v kamniški občini potekal po naslednjem razporedu: cerkev sv. Jakoba (Frančiškanski samostan) 19.decembra ob 8.30; cerkev na Sutni 19. decembra ob 9.30; cerkev v Stranjah 23. decembra ob 18.00; cerkev v Zgornjem Tuhinju 20. decembra ob 18.00; cerkev na Selah 22. decembra ob 16.00; cerkev v Mekinjah 21.decembra ob 18:00; cerkev v Šmartnem 22. decembra 2004 ob 17.00; cerkev v Nevljah 23.decembra ob 17.00; cerkev na Vranji Peči 21.decembra ob 17.00; Dom starejših občanov 24.decembra ob 15.00. Skavtinje in skavti stega Kamnik 1 vas vabimo na sprejeme Luči miru iz Betlehema. Prinesite svoje sveče ali pa kupite posebne sveče na različnih mestih, s katerimi boste tudi vi ponesli plamen v svoje domove, v svoje družine in pripotovali sami k sebi. Žive jaslice tudi letos Kamniške skavtinje in skavti bomo tako kot lansko leto tudi letos uprizorili ŽIVE JASLICE in tako še bolj živo približali ta družinski praznik vsem ljudem. Uprizorili jih bomo na sveti večer, 24. decembra, po otroški polnočnici ob 18.30 za Frančiškanskim samostanom v Kamniku. Vsem obiskovalcem pripravljamo tudi prijetno presenečenje. Vabljeni vsi ljudje dobre volje. Skavtinje in skavti želimo vsem občanom občine Kamnik blagoslovljene božične praznike in veselja, zdravlja in zadovoljstva polno novo leto 2005! Pred obiskom trikraljevskih kolednikov V času meti I. in vključno 6. januarjem - praznikom Šv. treh kraljev vas bodo zopet po domovih obiskale trikraljevske trojice in vam zaželele zdravja in božjega blagoslova v letu 200S. Za lep sprejem pri vas in vaš dar za dobrodelne namene vam bodo zelo hvaležni Iz odbora za oživljanje starih običajev 1 Novi trg 26 b, 1240 Kamnik tel.: 01 831 75 75 DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 20.00 SOBOTA 8.00-12.00 %đ»<» ***** i MIKLAVŽEVANJE Prvi od treh dobrih mož, ki nas obiščejo in razveseljujejo v prazničnem decembru, Sveti Miklavž je tudi letos obiskal Kamnik in okoliške kraje, od Šmarce, Tunjic, Vranje Peči, do Sel, Šmartnega, Tuhinja vse tja do Motnika. Kot vsa leta doslej pa so majhni in tudi nekoliko večji otroci, njihovi starši, babice in dedki nestrpno pričakovali Miklavžev sprevod po Kamniku, ki se je zgodil v nedeljo, 5. decembra, s prvim mrakom. Miklavža smo najprej našli na Malem gradu, kjer so zaplesali angele! in se oglašali parkeljni. Na Malograjskcm pobočju se je nad porednimi otroki razhutlil celo sam Lucifer, a ker so bili kamniški otroci predvsem pridni, se je Miklavž s spremstvom podal proti Glavnemu trgu v soju ognjemeta. Na odru na Glavnem trgu so otroci in mladi iz Tunjic, ki so se za nastop pripravljali pod vodstvom Ane Štele kar na petnajstih vajah, uprizorili poučno igrico z naslovom Veliki paket. Številni otroci so se sladkali z orehi in bonboni, ki jih je delil Miklavž in sploh po- odhor za oživljanje starih običajev. Letos pa so se organizirali \ Kulturno društvo dr. Franceta Stclcta predvsem z, namenom ustreznega in dobrega organiziranja različnih prireditev, poveza- mislili niso, da bi jih mogoče zeblo. Kot so povedali organizatorji, so z letošnjim miklavževanjem izredno zadovoljni ter hvaležni nastopajočim in vsem, ki so omogočili to tradicionalno prireditev. Miklavževanja so prejšnja leta organizirali pod pokroviteljstvom raznih organizacij (krajevnih skupnosti, Karitas), povezani v nih z ohranjanjem starožitnih običajev. Kot nam je povedala Ana štele, poleg Janeza Lcskovca in Janeza Humarja ustanovna članica in hkrati predsednica pravkar ustanovljenega kulturnega društva, želijo z oživljanjem običajev in organiziranjem drugih kulturnih prireditev prispevati k stabilnejši, prepoznavnejsi slovenski in kamniški identiteti. Po uspešno orga- niziranih miklavževanjih v Kam niku, Domžalah in na Vrhniki se že pripravljajo na koledovanjc, Gre za star običaj, ko domove pred praznikom svetih treh kraljev obiščejo trikraljevski kolcdni-ki v preobleki treh kraljev Gašperja, Mihe in Boltcžarja. Prepevajo prigodne trikraljevske pesmi in sprejemajo darove za pomoči potrebne, dobrodelne ustanove in misijon. Kot je dodala Ana štele. Kulturno društvo dr. Franceta Steleta deluje medgeneracijsko, predstavlja vez med starejšo in mlajšo generacijo, kjer se prepletata izkušenost starejših in zagnanost mladih. »Želimo povezali vse ljudi, posebej družine, ki so vse bolj odtujene in še tisti skromen prosti čas, ki si ga utrgajo, preživljajo skrajno nekvalitetno, na primer v nakupovalnih centrih. Naše delovanje pa želi poudariti in dati večjo veljavo moralnim vrednotam družine in družbe.» V društvu tako že načrtujejo prireditve ob materinskem dnevu, kresovanje ob dnevu državnosti, igro ob počastitvi 220-letnice smrti Petra Pavla Glavarja in seveda že tradicionalno miklavževanje. SAŠA MFJAČ Obiskal nas je Miklavž Miklavž je letos med prvimi obisk/d otroke r Štnarci, saj je na i>oi>tibiio Kulturno-prosvet-nega društva Smatra prišel te v petek, 3. 12. Po lutkovni predstavi, v kateri sta večni boj med dobrim in zlim upodobila angelček in hudiče k, je razveselil otroke s pisanimi darili in sladkimi bonboni. Obljubil je, da naslednje leto spel pride, če bomo le pridni. j.č Tudi v Mekinjah je bilo miklavževanje številno obiskano. Dvorana Doma je pokala po šivih. Miklavž in njegovo spremstvo iz Nevelj in Mekinj so pripravili otrokom iz teh dveh župnij nepozaben, tokrat še posebno lep Miklavžev večer. Ob odprtju prenovljenega supermarketa Tuš Bakovnik Donacija Tuša za ustvarjalno igro najmlajših Zadnji novembrski dan je bil deževen in turoben, a za malčke iz vrtca Tinkara na Bakovniku vznemirljiv dan. Ob odprtju popolnoma prenovljenega supermarketa Tuš Bakovnik jim je novi lastnik Engrotuš d.o.o., ki slovi ne le kot trgovec ampak tudi kot donator v dobrodelne namene, za nakup didaktičnih igral namenil kar 500.000 tolarjev. Simbolični ček je ob prisotnosti otrok prevzela direktorica WZ Antona Medveda Marinka Boroša. šupermarket na Bakovniku je prvi supermarket. katerega zunanja in notranja podoba sta popolnoma usklajeni z novo Tuševo celostno grafično podobo. S prerezom traku sta ga po slavnostnih nagovorih simbolično odprla kamniški župan Tone Smolnikar in predstavnik Tuša Grega Kovač Družba Engrotuš, ki je v prenovo supermarketa na 600 kvadratnih metrih vložila kar 6() milijonov tolarjev, je ob odprtju pripravila celodneven zabavni pro- gram. Obiskovalci so se okrepčali z domačim golažem, občudovali kamniške mažoretke in spretnosti žon-glerjev. Za glasbo so poskrbeli ansambel Unikat, narodnozabavni kvintet Polka punce ter priljubljena skupina Bepop, ki je v popoldanskih urah razveselila predvsem mlajši del obiskovalcev. V juliju letos je podjetje Tuš pridobilo večinski delež na kamniško-domžalskem področju dolga desetletja prepoznavnega trgovca Vele »Otroška igraje nekaj resnega in hkrati plemenitega. Razumeti jezik igre, pomeni razumeti misli in srce otroka« je spomnila direktorica VVZ Antona Medveda Marinka Boroša oh prevzemu čeka v vrednosti 500.000 tolarjev za nakup didaktičnih igral, ki so se jih razveselili otroci iz vrtca Tinkara na Bakovniku. Donacijo jim je namenila družba Engrotuš ob odprtju novega supermarketa Tuš Bakovnik. d d Družba Vele ostaja samostojna pravna oseba v večinski lasti družbe Engrotuš, njeno poslanstvo pa so neživilski prodajni programi, na področju katerih si želi utrditi položaj med tremi največjimi trgovci v Sloveniji. Družba Engrotuš se je osredotočila na trgovine z živilskim programom in doslej prevzela že deset Ve-lejevih takšnih trgovin. Med njimi Supermarket Bakovnik, Market Stranje, Market Kamnik, Market Srednja vas, Market Metka, Market Domžale, Market Mengeš. V roku dobrega meseca pa v Engrotušu načrtujejo prevzem vseh 21 Velejevih trgovin market programa. Kot so povedali v upravi družbe Engrotuš, nekatere manjše trgovine, ki ne zadoščajo standardom velikih trgovskih sistemov, a omogočajo uspešno poslovanje v različnih oblikah družinskega upravljanja trgovin, prevzemajo Tuševi franšizerji. Za trgovino v Vrhpo-Iju, ki je na razočaranje krajanov že nekaj časa zaprta, so iskali možne prevzemnike na strani franšiznikov, zaposlenih in krajanov. Kot smo včeraj zvedeli na upravi družbe Vele d.d. prevzema Pekarna Blatnik d.o.o. kot franšizer več njihovih prodajaln, vključno z zaposlenimi, med njimi tudi Market Nevlje v Vrhpolju. Tudi druge manjše trgovine, kot so trgovine v Stranjah in po Tuhinjski dolini, prevzemajo Tuševi franšizerji. Zeljo, da bi te manjše trgovine na podeželju ostale, je izrazil tudi župan Smolnikar, ki je pozdravil širjenje trgovske konkurence in s tem večjo kakovost in nižje cene v zadovoljstvo potrošnikov. SAŠA MEJAČ Upi hrti I i tretjo svečko na Mercatorjevi rojstnodnevni torti Kaj je res že tri leta, odkar sta Jankovič in Mercator prišla v Kamnik?« so se spraševali ljudje, ki so v soboto, 4. decembra, praznovali skupaj z Mercator centrom Kamnik, ki v spodnjem in zgornjem pritličju trgovsko-stanovanj- skega objekta ob Ljubljanski cesti združuje pod streho 23 prodajaln in lokalov na 7200 kvadrantih metrih. Skoraj polovica prodajnih površin je namenjena Hipermarketu v pritličju, ki na 3400 kvadratnih metrih s preko 18000 izdelki privablja največ obiskovalcev centra. NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI mm POPUSTE Vesel božič ber srečno, varno in zadovoljno leto 20051 LANCER SW 1.6 comfort 3.150.000 SIT ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO NOVI COLT že od 2.490.000 SIT SPACE STAR 1.6 comfort 3.163.000 SIT Kot je že običajno za vsa Mercatorjeva praznovanja in prireditve, so tudi tokrat pripravili zvrhan voziček zabave in presenečenj. Vodja Mercator centra Kamnik Miha Sekne se je res potrudil in v goste povabil dva priljubljena ansambla - Slapovi, ki so nas z veselimi vižami razveseljevali v dopoldanskih urah, in vedno razgret ansambel Mambo Kings, ki je prijetno zaključil rojstnodnevno praznovanje. Seveda je bilo praznovanje namenjeno predvsem kupcem, zato ni manjkalo pestrih dogajanj za otroke in odrasle, preko celega dne so se vrstile nagradne igre s privlačnimi nagradami, ki so jih prispevali dobavitelji ter lokali in trgovinice, ki domujejo v hiši kamniškega centra, da ne pozabimo najrazličnejših degustacij, pa mortadele velikanke in sira velikana ... Točno opoldan pa je vodja Mercator centra Kamnik Miha Sekne zarezal v torto velikanko, s katero so se sladkali mladi in malo manj mladi. Vsak si je zaželel košček te »večne« sladice in v pol ure ni bilo več sledu o njej, le zadovoljni obrazi. Prav gotovo pa je bil ob popoldanskem obisku Mercator centra Kamnik zadovoljen tudi predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, saj so v hipermarketu ta dan našteli kar pet tisoč kupcev, kar je rekorden obisk v vseh treh letih delovanja. Po besedah Miha Sekneta, je Mercator center Kamnik postal ne le kraj naklipov, pač pa tudi stičišče živahnega druženja, saj za obiskovalce stalno pripravljajo zanimive prireditve. Obiskovalci centra ugotavljajo, da skoraj ne mine vikend, da se ne bi tu kaj dogajalo, od glasbenih, kulturnih ali ustvarjalnih prireditev. S tedenskimi prireditvami in delavnicami za otroke, ki so postale že stalnica, pa so na svoj račun prišli tudi otroci. Zato ni nič čudnega, ko marsikdo re-če:«Grem kar v Mercator malo pogledat, tam se vedno kaj dogaja!« SAŠA MEJAČ ŽIVIM, DA VOZIM A MITSUBISHI \trit*** Obrtniška ul. 8, Domžale tel.: 01/72 16 221 01/72 44 234 KOŠARKARJI KOMENDE FINALISTI DRŽAVNEGA PRVENSTVA Danes začetek zaključka državnega prvenstva, ki se bo do 19. decembra odvijal v Športni dvorani v Komendi Lansko leto so se pionirji Ko-mcnde letnik 1989 in mlajši borili za nastop v finalu državnega prvenstva. Manjkala je le trohica sreče (in nepristranski sodniki) in uspeli bi. Pa smo kljub vsemu s petim mestom v državi presegli vsa pričakovanja. Od lanskoletne ekipe sta ostala le dva igralca (ostali so prestopili med kadete), zato si na začetku letošnje sezone niti malo nismo upa- Stojijo: Stern Anže (št. 11), Kimovec Andrej (13), Stojkovski Aleksander (12), Špendal Dan (8), Hren Luka (6), Rupnik Blaž (15), trener kazina Brane. Klečijo: od leve proti desni: rujan Simon, Ves Anže (10), Lju-bijankič Zlatan (14), Juteršek Matej (9), Poglajen Jan (7), Čebulj Anže (5), manjka Rebolj Rok RAZPORED TEKMOVANJ FINALA DRŽAVNEGA PRVENSTVA: Petek, 17.12.2004 Zap.št._Tekmujoče ekipe_Pričetek tekme 1. tekma 2. tekma kk I M()\ OI.IMl'IJA : KK KOMENDA Otvoritev prvenstva KK PIVOVARNA LAŠKO : KK ELEKTRA 16.30 18.15-19.00 18.30 Sobota, 18.12.2004 Zap.št._Tekmujoče ekipe Pričetek tekme 1. tekma KK KOMENDA: KK F.LHKTRA 0930 2. tekma KK UNION OI.IMPIJA : KK PIVOVARNA LAŠKO 11.30 Nedelja, 19.12.2004 Zap.št. Tekmujoče ekipe Pričetek tekme 1. tekma 2. tekma Kk ELEKTRA: KK UNION OI.IMPIJA 09.30 KK PIVOVARNA LAŠKO : KK KOMENDA 11.30 Zaključek prireditve 13-1-5 KOŠARKARJI MAVRICE PRVI PORAZ NA DOMAČIH TLEH Po dveh porazih v gosteh so košarkarji Calcita Mavrice v 6. krogu 3 SKI. pred približno 120 gledalci pn ič zapustili parket Športne dvorane v Kamniku sklonjenih glav. V goste je prišla ekipa K.K. Gorenja vas, ki se že nekaj let kali v tretji košarkarski ligi. Ob prvem pogledu na igralce nasprotne ekipe smo bili prepričani, da bodo Kamničani z. njimi opravili z »levo roko« . a se je kaj kmalu izkazalo, da ne bo tako Kljub premoči v višini kamniške ekipe, le-ta ni prišla do izraza. Solidni gostje se nikakor niso pustili zmesti in so do konca tekme držali korak s Kamničani, katerih igra nikakor ni stčkla. Tako se je prva četrtina končala z izidom 17:17, prav tako pa Sta bili izenačeni tudi druga (2.3:22) li napovedovati podobnega raz pleta. Kar nam ni uspelo v sezoni 2003, nam je letos. Po prvi polovici tekmovanja so bili pionirji letnik 1990 in mlajši zaradi boljše razlike med danimi in prejetimi koši prvi, ženim samim porazom, prav tako kot naš največji konkurent ekipa KI) Postojna. Zato je jeseni potekal neizmeren boj za vsak koš, za vsako zmago, ki bi odločala na koncu prvenstva. Razplet je bil negotov do zadnjega kroga, ko je naš neposredni tekmec gostoval v Novi (lorici pri tamkajšnji ekipi. Zmaga Novogori-čanov nad ekipo Postojne je pomenila naše direktno napredovanje v družbo treh najboljših slovenskih ekip (četrtega udeležence je dal medsebojni obračun med ekipama KK Slovan in KK Pivovarna Laško - slednji so bili uspešnejši). Komendčani v drugem delu nismo izgubili niti ene tekme. Tako so finalisti državnega prvenstva: Košarkarski klub Union Olimpija, ekipa Elektre iz Šoštanja, Pivovarna Laško in ekipa KK Komenda Košarkarji Komende so tako že drugo leto v samem vrhu slovenske košarke. Seveda pa to niso edini uspehi kluba. Lahko se pohvalimo, da imamo med mladimi igralci vsako leto kakega reprezentan-ta (letos je to Hren Luka - sicer Kamničan), kar nekaj pa jih »trka« na reprezentančna vrata. Z uspehom pa igrajo tudi ostale selekcije: mladinci v II. slovenski košarkarski ligi (trenutno 2. v svoji skupini), kadeli prav lako nastopajo v II. SKI. (brez poraza zasedajo 1. mesto v skupini), za podmladek pa se tudi ni bati, saj gredo igralci letnik 1992/93 po stopinjah predhodnikov, v kolikor jih ne bodo celo presegli. Mladim igralcem - finalistom državnega prvenstva, kot tudi trenerju Kuzmi, čestitamo za največji uspeh kluba (verjetno pa tudi največji uspeh kolektivnih športov v Komendi) in jim želimo čim boljšo uvrstitev na zaključnem turnirju. O rezultatih finala državnega prvenstva bomo bralce še obvestili. ROMAN GROŠELJ in tretja četrtina (19:20). V zadnjih minutah tekme so imeli Kamničani tudi nekaj smole: izgubljena žoga, zgrešeni prosti meti in tehtnica se je nagnila na stran gostov in poraz z. 87:91 je bil neizbežen Pri domačih je bil kljub nekoliko slabši igri v prvem polčasu najboljši strelec Grega Kajnih z 21 točkami. V prihodnjih tekmah že pričakujemo nove zmage, z nekoliko več sreče in bolje razpoloženimi igralci za igro so le-te vsekakor dosegljive. Gledalci ste vljudno vabljeni na novo tekmo v domači dvorani danes, 17. decembra, ob 19. uri proti ekipi Lastovka Smlednik. Velja spomniti, da so treningi kadetov (dečki roj. 19989 in 1990) vsak ponedeljek in sredo ob 18:45 v telovadnici OŠ Toma Brejca, vadba otrok »Igrajmo se košarko«, namenjena dečkom in deklicam od 2. razreda do 6razre-da devetletke, pa je vsak ponedeljek od 1 5:30 do 17.00 v telovadnici pri knjižnici. MAVRIČNI TURNIR TROJK KAMNIK 2004 Kljub porazu članske ekipe so prizadevni člani Športnega društva Mavrica zbrali toliko moči in v nedeljo, 28. novembra, organizirali 2. Mavrični turnir trojk. V meglenem jutru se je zbralo 9 ekip, ki so se med seboj pomerili v dveh skupinah. V zanimivih in napetih bojih jena koncu zmagala ekipa BACHI IS iz Kamnika, kjer so igrali člani K.K CALCIT MAVRICA (Kajnih, Erman, Kajtazovič in Pušnik) in prejeli bogato nagrado, ki je bila namenjena zmagovalcem turnirja. Med tekmami se je odvijalo tudi tekmovanje v metanju prostih metov, kjer je brez zgrešenega meta (7) zmagal Miha Uršič. Neumorni člani Športnega društva Mavrica že kujejo nove načrte za še večjo promocijo košarke v Kamniku in njegovi okolici. ROBERT PROSEN Odbojka PORAZ NA BLEDU, ZMAGA DOMA Kamniški odbojkarji so v derbiju prvega kroga v drugem delu na Bledu ostali praznih rok. Še več, blejski odbojkarji so jih premagali s 3:0 in tako prevzeli vodstvo na lestvici. Kamničani so pogumno krenili v derbi kroga, ki je v radovljiško dvorano privabil ogromno navijačev obeh strani. Na žalost pa so uspeli voditi le do prvega tehničnega tirne outa, ko so jih domači ujeli in prevzeli vajeti v svoje roke, predvsem z odličnim serviranjem. Tudi v drugem setu so bili Kamničani boljši nasprotnik, a so jih domači ujeli prav na koncu in set dobili na razliko. Če bi Kamničani izkoristili edino točko za zmago v tem setu, bi se najbrž tekma obrnila v kamniški prid. Tako pa so Blejci v tretjem setu dokazali, da so trenutno v boljši formi od Kamničanov in tekmo odločili v svojo zmago. V naslednjem krogu so Kamničani gostili neugodno ekipo Prvačine, ki so jo s sicer ne najboljšo igro premagali s 3:0 in se tako obdržali na drugem mestu lestvice, kjer naj bi tudi prezimili, saj bi bilo vse drugo kot gladka zmaga v Slovenski Bistrici v zadnjem krogu pravo malo presenečenje. Sicer pa Kamničane čaka pred novim letom še četrt finale Pokala OZS. Prvo so igrali to sredo v Murski soboti, povratna tekma pa bo v sredo 22.12., ob 20. uri v kamniški Športni dvorani. V prvem spomladanskem delu bodo Kamničani 22. januarja bosanska reprezentantka Bara-kovičeva, ki se bo preizkusila z igranjem na Hrvaškem. Med odbojkarji najboljši OŠ Stranje, med odbojkaricami OŠ Toma Brejca Odbojkarski klub Kamnik je v začetku decembra organiziral cfeD(0 ob 20. uri gostili ekipo Olimpi-je- Kamniška dekleta pa so še naprej brez poraza v tretji ligi zahod. V devetem krogu so v gosteh premagale ekipo Bleda s 3:0, z istim rezultatom pa v desetem še doma ekipo Izole. Tako so po desetem krogu s tri- _ desetimi točkami na | prvem mestu, ki ga bodo poskušale zadržati tudi po zadnjem kolu, ko gostujejo v Brestanici. Na žalost pa je kamniško ekipo zapustila Občinsko prvenstvo v odbojki za osnovnošolce. Pri fantih so po dolgih letih igralci OŠ Toma Brejca izgubili primat v Kamniku, ki ga je sedaj prevzela OŠ Stranje, kjer igra tudi najboljši igralec prvenstva Klemen Hribar. Prav nasprotno pa je dekliška ekipa OŠ Toma Brejca po dolgih letih prevzela primat v dekliški odbojki. Najboljša igralka je bila Maruša Zebaljec z OŠ Toma Brejca. Najboljše ekipe sedaj čaka še področno prvenstvo. Cico 1. RAČUNALNIKI AMD Sempron 2300 256 MB DDRAM 4 80GB 7200 disk DVD+CD-RVV Combo ATX BASIC ohišje Tipkovnica Miška Logitech 240W zvočniki 17" Monitor Hvundai V773 Cena vsebuje DDV velja ob plačilu z gotovino možen je nakup na obroke: 3,6.12 ali 24 mesecev MULTIMEDIA NOTESNIKI 15" TFT Ekran Intel Celeron 2667/256 256 MB DDRAM 40GB 7200 disk k DVD+CD-RVV Combo 1 TORBICA idvajalnik DivX Yakumo DVD Master Dx4 Audio-CD, CD-R, CD-RVV, DVD DivX 3.11, DivX 4.12 in DivX 5.x JPEG, KODAK PICTURE CD, Mp3, MP3-Pro, q00 DIGITALNI FOTOAPARATI R1 4MP Kicon i_apnp ki 41 4.8X optični + 3.6x digitalni zoom, širokokotni objektiv 28 - 135mm AKCIJA SAMO 21. december 2004 ^SO CD15 GNR Nakup Digitalnega fotoaparata ali Video kamere različnih znamk po najugodnejših cenah E-misija d.o.o. KAMNIK IL Ljubljanska cesta 21 d, Tel.: 01 830 35 30 Želimo vam. 6reč: ;9.900 www.e-misija.si j/o > rlO0o lULdiimn cevijtjv, uuidui in ulične smučarske opreme v Kamniku. sport Ze^° u9°dne akcijske cene izbranih modelov smučarskih oblačil Elan in praznično nizke cene <- ' P^^^^TI smučarskih setov ■hhiI (smuči + vezi). KVALITETEN IN HITER SERVIS SMUČI, BOARDOV ... BLIŽA SE NAJBOLJ NORA NOČ V LETU www.vtudsnUkl-klub.com Vaterpolisti na pripravah Silvestrovo... mnogi pravijo, da je nadaljevanje leta najbolj odvisno od začetka oziroma zaključka prejšnjega. Leto 2005 je torej odvisno od tega, kako boste zaključili iztekajoče se leto 2004! In silvestrska noč je tako zagotovo ne le najbolj nora noč v letu, temveč hkrati tudi ena najpomembnejših. In zapomnite si pravzaprav le to - imejte se lepo. Po mrzlih jesenskih mesecih smo bili vsi prepričani, da se bomo decembra in januarja vsi borili z visoko snežno odejo in nizkimi temperaturami, vendar temu ni tako. Upajmo le, da ne bo tudi z zimo tako, kot je bilo s poletjem. Takrat smo tri mesece čakali sonce in vročino, dočakali pa smo le kislo vreme, ki je bilo bolj podobno jeseni kot poletju. No, na Študentskem klubu Kamnik smo se tako odločili sneg poiskati sami v bolj ali manj bližnji okolici in v mesecu decembru vas čakajo štirje enodnevni smučarski izleti in vikend paket smučanja. Za en dan bomo obiskali smučišča v Cerknem, na Rogli in v avstrijskem Nassfeldu. Smučarski (in / ali boarderski) zasvojenci pa so se nam lahko pridružili tudi na Pohorju - uživali so v vikend paketu vijuganja po zasneženih poljanah. Že sedaj pa se lahko v naši (ali domžalski) poslovalnici prijavite za vikend pakete smučanja na Kopah v februarju. Upajmo pa, da zima ne bo preveč skoparila s snegom in da bomo lahko vsaj bližajoče praznike uživali v idilični zimski kulisi. Za nami je tudi že decembrski ciklus Študent & Muzika, kjer so ljubitelji klasične glasbe lahko uživali v saksofonskih zvokih, ki so se prepletali s klavirskimi, ravno tako pa sta za nami tudi obe potopisni predavanji. Na prvem je s svojo dobrodušnostjo in številnimi ljudskimi modrostmi očaral Tomaž Humar, eden najboljših plezalcev sploh, ki je pripovedoval o pisanem življenju ob sveti reki Ganges. Nič manj zanimivo pa ni bilo na drugem večeru, ko je Matjaž Jeran pripovedoval o izredno privlačni, težavni in seveda vznemirljivi plezalno-fotografsko-padalski odpravi v Kenijo. Oba tokratna večera sta privabila ogromno radovednežev in potopisna predavanja so zagotovo med najbolj priljubljenimi projekti Študentskega kluba Kamnik, seveda ob sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik. Nemoteno se odvijajo tudi četrtkovi filmski večeri z uspešnicami zadnjih dveh let in vsakokratnimi presenečenji, za vse ostale podrobnosti in natančen spored pa seveda obiščite www.studentski-klub.com. In tako smo pri koncu... lahko bi sledilo ogromno prijaznih (ali praznih) besed in voščil, ki jih lahko slišite na vsakem koraku in ki nam jih izrekajo tudi popolni neznanci, prebirate pa jih lahko tudi na reklamah in vidite na TV zaslonih. Skratka, voščila in želje na vsakem koraku. Praznujte in se veselite! Brez sanj so naša življenja prazna in naj se vam v letu 2005 uresničijo vsaj ene - seveda najlepše - sanje. S širokim nasmehom v leto 2005! Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com 'Želimo vam' zdravja in veliko sreče ? 1 letu 2005!^ V Kamniku že od leta 1914... ! LEKARNA KAMNIK -1 Suma 7. 1240 Kamnik 01 839 70 37 lekarna novi TRG j Novi trg 26. 1240 Kamnik 01 839 70 40 i lekarna mengeš -i Kolodvorska 2b. 1234 Mengeš 01 7320916 lekarna domžale-Ljubljanska 72. 1230 Domžale 01 7244280 lekarna radomlje Cesta borcev 5a. 1235 Radomlje 01 724 07 20 lekarmSkapodružnica moravče - Trg svobode 2. 1251 Moravče 01 723 27 80 lekarna nova litija : Partizanska pot S. 1270Litija 018995037 ! lekarna litija Trg svobode 1. 1270 Litija 01 8995041 V Domžalah že od leta 1927... ... danes tradicijo nadaljujemo . V četrtek dopoldan, 18. novembra, se je druščina šestnajstih va-terpolistov poslovila od meglenega in hladnega Kamnika in v spremstvu dveh trenerjev odpotovala v Maribor. Končno se je namreč uresničila želja vseh v društvu (vključno z upravo) in po nekajletni pavzi smo s pomočjo staršev in sponzorja organizirali skupne priprave. Namen teh priprav je bil po strokovni plati pridobiti na kondicijski pripravljenosti, po socialni plati pa predvsem, da se fantje še bolje spoznajo in postanejo prava »klapa«, pravi »team«. V programu priprav sta bila dva treninga po dve uri v vodi (en dopoldan in en popoldan), ki jima je sledila še vidco analiza. Trenerja sva namreč vzela s seboj še video kamero in vse dogajanje posnela. Vsak dan smo prosti čas zapolnili s športnimi družabnimi igrami kot sta košarka in rokomet na dvorišču dijaškega doma. Po slabih dveh urah smo pri šli v sončni Maribor in takoj »skočili v Pristan«. Tako sc namreč imenuje mariborski pokriti olimpijski bazen. Po treningu smo sc odpeljali v dijaški tlom Tczno, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu in dolgotrajnem nameščanju po sobah, smo si ogledali posnetke dopoldanskega treninga. Soba za video analizo je bil večkrat kraj, kjer smo največkrat »pokali od smeha«, saj sva med treningom posnela tudi več smešnih pripetljajev npr. kako sta se dva naša fanta med plavanjem zaletela Z glavama. Seveda pa je bil namen vidco analize tudi bolj resen, fantje so lahko videli, kakšne napake se pojavljajo pri tehniki plavanja, podajanja žoge in streljanja na gol, pri starejših smo obravnavali tudi osnovne taktične zamisli. Po analizi smo imeli še krajši počitek, nakar smo že hiteli na popoldanski trening. Popoldanski trening se je od prejšnjega razlikoval v tem, da je bil večji poudarek na streljanju na gol iz različnih položajev in ob različnih nalogah in na igri na dva gola. Po dveh urah treniranja se je topla večerja še kako prilegla, kuharji so bili zares Izvrstni S trenerjem Primožem sva menila, da jih bo štiri ure treninga in približno dve uri analiz tako utrudilo, da bodo hitro zaspali. Pa sva se močno uštela. Šele zvečer so oživeli, kar so začutili tudi ostali »prebivalci« dijaškega doma. Priznam, da je bil kar velik zalogaj krotiti to neizmerno energijo. Vendar sva na koncu s Primožem ugotovila, da je bil prvi večer najhujši ()čitno je utrujenost prišla z rah- lim zamikom. Po podobnem urniku so si sledili še ostali trije dnevi. Omembe vredna sta prav goto vo bomba iz. druge svetovne vojne, ki so jo našli le streljaj od bazena na nekem gradbišču in ogled Članske vaterpolske tekme med ekipama AVK Maribor in AVK Olimpija, ki se je odigrala v soboto zvečer. Namen priprav je bil zagotovo dosežen, saj so staršem prav vsi zaupali, da ne bi imeli nič proti, če bi bile podobne pripra ve večkrat. Oba trenerja, čeprav pošteno utrujena, sva bila prav tako zelo zadovoljna, saj sva ob vidnem napredku pripeljala nazaj šestnajst živih, zdravih (nobene poškodbe ali bolezni) in povrh vsega zadovoljnih obrazov. 1'ROŠ KRALJ Decembrska Šutna z MSKA Prednovoletni mraz, sneg in kulturni dolgčas na Šutni bo letos pred prostori Mladinskega centra odganjal Mladinski svet Kamnik v sodelovanju s Turističnim društvom Kamnk in mladinskim centrom. Od po nedeljka, 27., do srede, 29decembra, bo MSKA na odru sredi glavne kamniške ulice vsak dan po 16. uri popoldne ustvarjal veseli december /. delavnicami za otroke, ki jih bo obiskal tudi Dedek mraz. s katerim se bodo nadobudneži tudi slikali Ob delavnicah za najmlajše si bodo starejši lahko ogledali zanimiv kulturni program, in sicer se v ponedeljek predstavijo kamniške ma-žoretke, mešani pevski zbor Odmev in vsem znani Rudolfi. V torek skrbijo za zabavo Vrabčki. vabljive Sirene in eksotična Klapa Mali grad v sredo pa se bodo med seboj pomerile mlade, večini še neznane glasbene skupine i/. Kamnika. Ob vsem naštetem bo vseskozi potekal stalni protidolgčasni program s srečelovom. fotografskim tekmovanjem, vedeževalko, plesom in igrami... s čimer si v MSKA želijo zbuditi kamniško lepotico Šutno, ki si po njihovem mnenju zasluži staro veljavo Vroči čaj, novoletno vzdušje, umetniškozabavni program pošteno nad kamniškim povprečjem, gretje in prost vstop so prepričljivo vabilo na decembrsko Šutno z MSKA MarK Vse za vaš avto dobite v SIMAXU OPTIKA Helena Dolinšek, s.p. V KAMNIKU V DOMŽALAH Samostanska 14 Breznikova 15 (center Breza) tel.: 8317-005 tel.: 7216-436 Lep božič in srečno leto, ki je pred nami! SlflfUC Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica), KAMNIK tel.: 01/831 17 96, faks: 01/831 17 89 Kamnik Domžale • akumulatorji • filtri, olja • zav sistemi • deli podvozja • prtljažniki in kw • jermeni • avtokozmetika Maslieva 11, Domžale tel.: 01/724 16 56, faks 01/724 26 91 info#simax-slo.com » m.......'I www.simax-slo.com PNEVMATIKE hTMCJ MONTAŽA IN SERVIS --'^Z/^-^t IZPUŠNI SISTEMI IN KATALIZATORJI ZA VSE TIPE VOZIL 'UcstU boliint prazniki in srtino v Ittu 2005! Pooblaščeni upravljalec j plinovodnega sistema —1 v Kamniku ZARJA KOV IS d.o.o. Mol kova pot 5 1240 KAMNIK Jadran d.ii. Sežana Partizanska cesta 69 6210 Sežana OGREVAJTE Z UPORABO ZEMELJSKEGA PLINA -ekološko in ekonomično f^iMMERGAS Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Izvajamo vse plinske instalacije, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina. Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Informacije: 01/83-08-608. 041/245-936, 041/633-779,041/677-341 j£ Lepe praznične dni ter srečno in zadovoljno leto 2005! OBRTNA. GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA HI ZOfi^, DOMŽALE MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 724-73-10, faks 723-72-26 www.zora.si Lepe praznične dni, v letu, ki prihaja, pa sreče, zdravja in uspehov. Priporočamo se s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. Skratka: VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU Obiščite nas od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Ljubljanska cesta 21 i, Kamnik, tel./faks: 01/831-25-46 a. Akcija krajevnega odbora Rdečega križa Šmartno za pomoč Posočju in Slovenskim Konjicam N.i pobudo OZ RK Kamnik smo v krajevni organizaciji RK Šmartno v Tuhinju pripravili akcijo zbiranja finančnih sredstev za potresno prizadeto Posočje in po neurju prizadete Slovenske Konjice Zbrali smo 324.000 SIT. le te pa smo na željo krajanov - darovalcev razdelili (168.750 za Posočje in 155.250 za slovenske Konjice) in jih dostavili osebno. Sredstva, namenjena Posočju, smo ob prisotnosti sekretarja ()/, RK Tolmin Valerija Bizjaka izročili gospe Maruši Suler V Ce/soči. Njena hiša je predvidena za popravilo, ni pa primerna za bivanje, da. Marija, vdova in invalidka na vozičku, še vedno odplačuje kredit za prejšnjo obnovo, čez dan se zadržuje v svoji hiši. ki na zunaj sploh ne zgleda slabo, v notranjosti pa je polna razpok in za bivanje ni varna, zato prenočuje v depandansi hotela. \ Slovenskih Konjicah smo ob prisotnosti Renate (iabrovec. sred stv.i uročili družini Gorinšek iz Gabrovelj. Toča jim je uničila kritino na hiši in gospodarskem poslopju, vinograd in nasad breskev. Ker se preživljajo s kmetijstvom, so zaradi posledic neurja v izredno težki situaciji in so bili pomoči izredno veseli. Na obeh mestih smo bili deležni prisrčnega sprejema, ganljivih /a In al saj ludje vidijo, da v nesreči niso sami. Zahvaljujemo se vsem, ki smo darovali, prepričani smo, da je denar prišel v roke ljudem ki so pomoči potrebni. Za KO Šmartno v Tuhinju FRANC IN MARIJA MODRIJAN Družina Gorinšek iz Gabrovelj je bila vesela finančne pomoči, ki smo jo zbrali v Tuhinju. Če hi solzo naša te lahko zbudila, nazaj hi ti se nam vrnila. Ostala vedno ti hi z nami, ker tako te imamo radi. V srcih naših vedno ti Živiš, radosti se v nebesih veseliš. V SPOMIN 17. decembra minevata dve leti. odkar je iz naSe sredine odšla naša ljuba mami MILKA HANČIČ Iskrena hvala vsem. ki jo skupaj / nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Iskreno se zahvaljuje k i h slali oh strani, /a sveče in svete maše /adnji poli. Posebna obred Ko ljubezen si nam raz.dala, o, mama naša, trudna tiho si zaspala. Ni besed, ni nasmeha. no? in dan samo tišina. v strtem srcu te pretoka neizmerna bolečina. ZAHVALA V 6S. letu življenja nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta ROZALIJA LESJAK iz Velikega Rakitovea 6 tno vsem. ki sle nam v najtežjih trenut-vsa izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zahvala tudi župniku za lepo opravljen in pevcem za lepo petje. Žalujoči vsi njeni December 2004 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš. Z nami kakor prej iiviš. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANGELA NARAT roj. Zalaznik iz Velike Lasne pri Kamniku Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala gospodu /upniku Štefanu Steletu za lepo opravilen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu /boru na Vranji Peći. Hvala vsem, ki sle našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni December 2004 RAZMERE V PLANINAH Bližajo se prazniki in marsikdo se bo odločil obiskati višji svet - gozdnate gore, travnate ali skalnate planine. Zato bo naslednje napotilo še kako prav prišlo. V višavah vlada že prava zima. Snega sicer ni (še) ravno veliko, vendar se to lahko kaj hitro spremeni. Trenutno so poleg mraza največja nevarnost zdrsi in padci, saj je precej ledu in zmrznjenega ali zbitega snega. Če zapade še kakšen decimeter snega, nam bodo lahko že grozili plazovi. Turo moramo prilagoditi razmeram in naši usposobljenosti! Zanimivih ciljev je tudi v gorah obilo, a za vsako ceno nam ni potrebno »riniti« v planine. Zadnja smrtna nesreča na Konju je bila tipičen primer nesreče, ki bi se ji lahko izognili: neustrezna oprema (brez derez in brez cepina) in v skoraj orkanskem vetru gibanje po izpostavljenem grebenu. Obiskovalci Velike planine, ki jih je istega dne premetaval veter, so jo odnesli praktično brez poškodb, ker je bilo dovolj prostora »za varen pristanek«. Tega pa na Konju ni bilo. Turo moramo torej nujno prilagoditi razmeram - hrib lahko počaka na nas. Enako velja tudi za opremo. Prilagoditi jo moramo turi, na katero se odpravljamo. Pri tem velja pravilo, da se brez ustrezne obleke in obutve, cepina, derez in dobrega znanja uporabe obojih ne podajajmo na ture, kjer nas lahko pričakajo trde snežne ali poledenele površine. Tudi dan je kratek, zato naj bo tura temu ustrezno kratka oziroma, kot pravi slovenski pregovor: »Dan se lovi zjutraj«. Zavedajmo se tudi tega, da so planinske koče v visokogorju zaprte (na Kamniškem, Kokrskem sedlu in na Koro-šici, pa tudi Kranjska koča na Vodinah in Češka na Spodnjih Ravneh - koča na Kamniškem sedlu bo sicer izjemoma odprta za člane PD Kamnik 18. decembra). Ob lepih koncih tedna naj bi bila odprta Frischaufov dom na Okrešlju in Koča na Klemenči jami, podobno kot tudi Dom na Me-nini, kjer imajo ob sobotah in nedeljah člani PD Gornji Grad stalno dežurstvo. Na planoti Velike Planine so pretežno stalno odprti Jarški in Črnuški dom, gostišče na Zelenem robu, medtem ko je Domžalski dom do nadaljnjega zaprt, ker iščejo novega oskrbnika. Bojč Kakor valovi in galebi se srečujemo in približujemo. Galebi odlete, volovi odplavajo ih\ mi odhajamo ... (Tabore) ZAHVALA ZAHVALA Po dolgotrajni težki bolezni nas jeza pustila MARIJA HRIBAR iz Vrhpolja 52 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste njej in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter i/rečena sožalja. Vsi njeni November 2004 Odšel je naš dragi mož, oči, dedi in tast JOŽE PUNGERCAR Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojo prisotnostjo ali lepo mislijo počastili spomin nanj. Hvala za cvetje, sveče, stiske rok. sočutje in tolažbo. Posebno se zahvaljujemo dr. logarju za nesebično skrb in zdravljenje ter gospe Meri Kuzma in ostalim patronažnim sestram /a strokovno in moralno pomoč v času njegove težke bole/ni. Hvala ludi prijateljem i/. Društva upokojencev, saj sle mu polepšali marsikatero urico. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Joži z družino November 2004 Nihče ne ve zagotovo, kdo je na holj.iem: tisti, ki odidt \ tega sveta, ali la, ki začasno ostane, t/.voiu- Modre/) ZAHVALA V 77. letu življenja je umrla nasa draga žena in mama MIHAELA BRNOT Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od naše mame, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala pevcem, pogrebni službi ter gospodoma župnikoma Tonetu Dularju in Štefanu Steletu za opravljeno zadnje slovo. Vsi njeni November 2004 Z Rdečega križa Kamnik Mnogim olajšamo življenje in omogočimo lepe trenutke Območno združenje Rdečega križa Kamnik že vrsto let enkrat mesečno razdeljuje prehrambene ter higienske artikle in rabljena oblačila socialno ogroženim družinam, ki svojo ogroženost dokazujejo z. zahtevano dokumentacijo. V letošnjem letu smo na ta način pomagali skorajda 700 druži nam oziroma posameznikom, kar pomeni povprečno 58 prejemnikov mesečno. Razdelili smo preko 5.700 kg omenjenih artiklov, za katere smo namenili skorajda 600.000 SIT. V tej vsoti pa niso zajeti prehrambeni paketi, ki nam jih dostavi Rdeči križ Slovenije in so kupljeni Z denarjem, zbranim v Tednu Rdečega krjža. Tednu solidarnosti in sredstev 1TIIO. I/, sredstev 1TIK) bodo v prihodnjih dneh tudi trije starostniki preživeli enotedenski dopust na Debelem Rtiču. Seveda pa nismo pozabili tudi na naše šolarje, v mesecu avgustu smo W otrokom podarili vse potrebne šolske zvezke in lako pripomogli k manjši finančni siiski, v katero družine S šoloobveznimi otroki zaidejo ob nakupu šolskih potrebščin. Naj omenimo, da smo s sredstvi, /branimi v akciji »Drobtinica« in z lastnimi sredstvi že poravnali mesečni obrok šolske malice enemu otroku na vsaki osnovni šoli. Osnovne šok- so akcijo o/na čile kot pozitivno in se vsem darovalcem iskreno zahvaljujejo. Tudi letos ne bomo pozabili na Dedka Mraza, ki bo obiskal in obdaril otroke, več o tem pa kdaj drugič! LIDIJA MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/ 359-483. Prodam skrinjo Gorenje, rabljeno I leto, in deske javorja 30 mm. Tel.: 040/972-066. SERVIS RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I &lep bo&ič in srečno 2oo^!\ TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe iHIBOld.o.o. Kamnik. Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! S H H Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve JI POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 II 1! V Bfčni bolečini tvojega odhoda se ti zahvaljujemo ;:a v\e, kar si nas naučil :a pravo pol .-ivljenja. Za vso dobroto, vse okoli nas nosi tvoj pečat ; a vednO živel ho< v nosili srcih. ZAHVALA Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, oče, brat in stric IVAN RAK i/. Soteske pri Kamniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, našim sodelavcem Svilanita in Čeka ter njegovim nekdanjim sodelavcem Svilanila za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maSc. Hvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za občuteno zapete pesmi, trobentaču za lepo odigrano Tišino in govornikoma /a besede slovesa. Hvala ludi zdravstvenemu osebju za lajšanje zadnjih mesecev njegovega življenja. Vsi njegovi December 2003 Bolečina in praznina je doma ostala, ko smrt je k Bogu ATA poklicala. Hov, hotel p- iako, da trpljenje se končalo ho, ' '\ ZAHVALA Po težki zahrbtni bolezni nas je v 70. letu zapustil nas dragi mo/. oce. dedek, pradedek. stric in bral ANTON DROLC iz Snovika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in /a vse svete maše. Zahvala tudi Termam Snovik. gospodu župniku Jožetu Razingerju /a opravljeno pogrebno slovesnost, Franciju, pevcem, Jožici za lepo izrečene besede slovesa ter vsem, ki sle našega ala v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: vsi njegovi Snovik. december 2004 V Matični knjižnici Kamnik priporočamo branje Družinski izleti - ne v nakupovalna središča, ampak v naravo in v svet pravljic December je čas praznikov, čas čarobnosti, pravljic in je čas za družino. Bolj kot tekanje po trgovinah in kupovanje daril je pomembno, da se znamo ustaviti. Podariti družini svoj čas, ki ga je vedno premalo. Še bolj pa je pomembno, da se s svojimi najdražjimi odpravimo v naravo namesto v prepolne nakupovalne centre. Glede na to, da je bila zima do sedaj mila in sneg še ni pobelil našiti krajev je možnosti res ogromno. Seveda pa ni nič narobe, če se na določene izlete odpravite tudi takrat, ko sneg škriplje pod nogami in naletava sneg. Če boste pozorno prisluhnili, boste mogoče zaslišali celo kra-guljčkc Pri tem pa vam bodo še kako prav prišle knjige, kjer boste našli ideje za svoje družinske Izlete in potepanja. V naši knjižnici imamo kar nekaj vodnikov, ki vam bodo v pomoč pri načrtovanju izletov. Danes vam bom bolj podrobno predstavila dva , ki sta namenjena predvsem družinam. Oba sta izšla pri založbi Sidarta. Prvi je vodnik avtorjev Urške in Andreja Stritarja »/. otroki v gore : družinski izleti« (Ljubljana, 1998), ki je namenjen ljubite- mezne izlete, so namenjene tako staršem kot otrokom: odraslim kot navdih za pripovedovanje, otrokom pa kot dodaten motiv za hojo in popestritev izleta. Idejo za izlet bodo našli tudi vsi tisti, ki bi se radi odpravili na lažji izlet. V letošnjem letu pa je izšla knjiga avtorice Irene Ocrar I jem gora, ki želijo svojo ljubezen do gora prenesti tudi na svoj naraščaj. V knjigi je opisanih 77 izletov po vsej Sloveniji, med temi pa so ponujene tudi možnosti za zimske mesece. Avtorja knjige Urška in Andrej Stri- JL * t^"^* ,MšL. ' tar sla izkušena f ■ » m $ gornika, ki sta v knjigo vključila ve- * liko uporabnih nasvetov za pripravo in izvedbo izletov. Vsak opis izleta je opremljen z zemljevidom poli \.i /'';*:;, I 'i fu vedenc so naravne in kulturne zani- H mivosti v bližini. Kratke zgodbice, J ■ I zanimivosti in le- m^mmmui nmm gende, ki se nave- Ilustracija iz knjige Z otroki v gore zujejo na posa- MEDOBMOČNO LIKOVNO SREČANJE BRDO 2004 V mesecu oktobru je potekalo že peto tradicionalno likovno srečanje ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, ki je potekalo v idiličnem naravnem, neokrnjenem okolju protokolarnega kompleksa Brdo pri Kranju. Likovno srečanje je potekalo pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj, in mentorstvom samostojnega strokovnega svetovalca za likovno področje Zmaga Puharja. Na vabilo se je odzvalo pet regijskih društev iz Kranja, Tržiča, Jesenic, Domžal in Radovljice. Likovne kolonije so se udeležili Rajko Bogataj, Alojz Štim, Janez Kočevar, Slavica Štirn, Anton Kramarič, Janez Ambrožič, Veronika Pogačar, Danica Šraj, Andreja Ropret, Janica Vidmar, Janez Mohorič in Kamničan Dušan Štrajhar. Udeleženci srečanja so se odločili za slikanje avtentičnega okolja. Panoramski naravni prenos tridimenzionalne narave na dvodimenzionalno ploskev je velik izziv za slikarje in skrivnost nastanka umetniških del. To še posebej velja za ljubiteljske slikarje. Nastala so likovna dela, značilna za vsakega posameznika. Ambicija večine ljubiteljskih slikarjev je, da svoje znanje bogatijo z aktivnim sodelovanjem na kolonijah in različnih umetniških delavnicah, od risarskih, slikarskih do grafičnih. S tem kreativno bogatijo in nadgradijo svojo ljubezen in talent, zato tudi takšna in podobna srečanja ne moremo podcenjevati, saj kreativno prispevajo k pridobivanju izkušenj in prezentaciji njihovih likovnih del, kultiviranih krajinskih podob. ROBIN MAJNIK umi u .g j i i Dela Kamničana Dušana Štrajharja (na sliki), nastala na nedavnem likovnem srečanju na Brdu pri Kranju, so do konca leta na ogled v prostorih KS Primskovo v Kranju. Drašler z naslovom Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik (Ljubljana, 2004). Knjigo smo predstavili tudi v naši knjižnici. Njena posebnost je v tem, da sc že v samem izhodišču razlikuje od ostalih vodnikov, saj je kombinacija bogatega ljudskega izročila in izletov, ki nas popeljejo do krajev, o katerih govorijo pravljice in pripovedke. S pomočjo te knjige bodo tako otroci kot starši obogatili svoje znanje o naravni dediščini in bogatem ljudskem pripovedništvu. V knjigi nas pravljice in pravljični junaki popeljejo na 70 izletov k različnim naravnim znamenitostim po vsej Sloveniji. Avtorica je skušala zajeli večino slovenskih pokrajin in izbrati čim bolj raznolike cilje. Gre za praviloma lažje in krajše poti oziroma sprehode, primerne za družine z otroki V kateremkoli letnem času. Da pa knjiga ni čisto navaden vodnik, so pripomogle tUdI izredno lepe ilustra- cije, ki sc zlijejo z, besedilom in tvorijo celoto pravljičnega dela knjige. Opisom izletov so dodane tudi čudovite fotografije, ki nas vodijo po sledeh zgodbe. V obeh vodnikih je opisanih tudi nekaj izletov v naši bližnji okolici: Kamniško sedlo, Orglice, Sv. Primož, Stari grad nad Kamnikom, ob Kamniški bistrici, Velika planina (Planota divjih mož in belih deklic), Mcnina planina (Na obisku pri vilah). Še več idej pa boste dobili ,če vzamete v roke knjigo Veronika z Malega gradu, ki smo jo izdali v naši knjižnici. Najdete jo lahko tudi na internetu (http://www.kam-niskaveronika.net/). Knjiga zajema 30 pravljic in legend iz okolice Kamnika. Knjiga sicer ni klasičen vodnik, kakršna sem predstavila na začetku, toda glede na to, da domače kraje verjetno dobro poznate, niso potrebni podrobi opisi poti. Svoje izlete in sprehode pa lahko prav tako obogatite in popestrite s pripovedovanjem pravljic in legend. TakO tistih, ki sc jih spomnite še iz svoje mladosti, kot tudi tistih, ki jih boste našli v knjigi. Otroke boste tako še dodatno motivirali za hojo v naravo in spoznavanje svoje okolice. Po potepanju v naravi lahko skupaj z. otroki preverite svoje znanje v igricah in spletnih dogodivščinah, ki so dodane knjigi na spletnih straneh. (;as praznikov naj bo letos namenjen sproščenemu druženju, raziskovanju in igri. Ljubezen do narave in ljudskega izročila lahko privzgojite že zelo majhnim otrokom skozi igro in na njim primeren način in prav gotovo sc bo našlo tudi kaj, česar sc boste naučili tudi sami. Mogoče sc celo spomnite, kako sle nekoč s svojimi starši hodili po poteh, kjer danes vodite svoje otroke in kako zanimivo so vam znali približati svet vil, divjih mož in drugih pravljičnih likov iz našega ljudskega izročila. I Ipam, da smo vam posredovali idejo za darilo, ki je zelo poceni, pa vendarle lako dragoceno, tla sc ga boste spominjali sc dolgo. MAJA ŠINKOVEC RAJH V podružnični šoli Nevlje Jesenski del šolskega leta smo popestrili s številnimi dogodki Posebno glasbeno uro smo imeli v torek, 12. oktobra. Obiskali so nas mladi glasbeniki iz Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik, ki jih vodi prof. Uroš Košir. Že uro pred nastopom so se iz telovadnice slišali glasovi različnih inštrumentov. To je bila vaja oz. ogrevanje in mi smo komaj čakali, da jih vidimo in slišimo v živo. Izvedli so zanimiv koncert enajstih skladb. Začeli so z maršem. Izmed odigranih skladb so nam bile še posebno všeč Meet the Flinstones (tema iz filma o Kre-menčkovih), Themes from Harry Potter, ob skladbi Divji ples dinozavrov pa smo si živo predstavljali plesno »lomastenje« izumrlih velikanov. Programski del so zaključili s skladbo Macarena. Bili so nam zelo všeč in ob burnem ploskanju smo vzklikali še, še,... in dobili dodatek. Mladi glasbeniki so že pravi mojstri in bili smo zelo veseli, da so nam popestrili šolsko dopoldne. V soboto, 16. oktobra, je gorela naša šola, gasilci PGD Nevlje so nas prišli reševat iz ognjenih zubljev. Ne, ne, to ni bilo res, bila je le sektorska gasilska vaja »Reševanje iz stavbe«. Po teoretičnem uvodu se je začela akcija. Zaslišali smo sireno, skozi vrata razredov je vdiral dim in začelo se je reševanje. Robčki na obrazu so preprečevali kašljanje zaradi zadušljivega dima. Zelo slabo smo videli, zato smo se prijeli za roke in ob usmerjanju gasilcev zapustili razrede. Zborno mesto »rešenih« je bilo na sosednji Orešnikovi kmetiji. Vodja akcije poveljnik Jernej Vomber-gar je usmerjal delo gasilcev, mi pa smo z varne razdalje spremljali dogajanje okrog šole. Ko so bili najdeni in rešeni vsi otroci ter pregledani vsi prostori, smo si oddahnili. Akcija je uspela in všeč nam je bilo, da smo bili del nje tudi mi. Dala nam je koristno izkušnjo, če bi »šlo zares«. V novembru smo se intenzivno pripravljali na božično-novoletni prodajni sejem, ki je prvo soboto v decembru privabil veliko obiskovalcev. Na popoldanskih delavnicah smo skupaj s starši, njihove številne udeležbe smo bili zelo veseli, izdelali različne izdelke za prodajo. Veliko uporabnih predmetov in voščilnic smo izdelali pri pouku ali interesnih dejavnostih. Letošnji sejem je potekal že tretje leto in z udeležbo smo vselej zadovoljni. Prijetna, izvirna drobna darila za decembrska obdarovanja, kot so različni okraski, sveče, svilene rute, okrasne posode, voščilnice in podobno, so obiskovalci z veseljem kupili. Minuli torek pa smo se ponovno srečali z učenci glasbene šole, ki igrajo na različne inštrumente. Koncerta so se udeležili učenci OŠ Nevlje in otroci iz WO Anton Medved, enota Cepetavček. Vsi ti dogodki popestrijo življenje in delo v naši šoli. Dejavnosti nas razveselijo, obogatijo, marsikaj naučijo in povezujejo z mnogimi zanimivimi ljudmi. Hvala vsem, ki sodelujete z nami in s tem pripomorete, da je šolsko leto pestro, zanimivo in še bolj vredno spominjanja. MAJDA ZUPANČIČ OŠ Frana Albrehta Podružnica NEVUE GORSKI TEKAČI KGT PAPEŽ V LETU 2004 Zaposlimo PRODAJALCA(-KO) v trgovini s pohištvom v Domžalah Delo obsega svetovanje, izmero stanovanja, računalniški izris, prodajo. Možni različni profili poklicev. Pisne ponudbe z dokazili pošljite do 27.12. 2004 na sedež podjetja LIIZ KARANTANIA - AMBIENTI d.o.o., Topniška 5,1000 Ljubljana. rizerstve iT/ (7 ukane Irena Lukanc s.p., Trg talcev 8, Kamnik tel.: 01/831 74 74,041/79 13 33 Uredimo in popestrimo vašo pričesko zo decembrske priložnosti! Strankam trt vsem telimo lep božič in vse lepo, i< letu, ki prihaja/ Delovni čas: pon., torek: 7h- 15h sreda, čet., petek: 13h - 20h sobota: 7h -11h ali po naročilu Sezona gorskih tekov sc prične spomladi, zato je KGT Papež v so delovanju z bratoma l Irh že v marcu začel z organizacijo dveh gorskih tekov: z 9. tekom k Sv. Primožu in l. Maistrovim tekom, ki je bil organiziran v počastitev občinskega praznika Občine Kamnik. Oba teka sta bila množično obiskana. 1 .Maistrov tek rekreativnega značaja z 207 tekači je uspel, saj je privabil tudi številne starše z. otroki. Med 111 tekači je 2. mesto dosegel Zdravko Volkar, lanskoletni državni prvak ljubljanskega maratona. Hladno jutro s snegom pri cerkvici Sv, Primoža, blatna in spolzka proga. Med 97 tekači k Sv. Primožu je v članski konkurenci prepričljivo zmagal Scbasljan Zarnik , sledil mu je klubski kolega Matej Krcbs. Najboljši mladinec je bil Uroš Tomcc.med starejši dečki Klemen Markuš. Tretja tekma v organizaciji KGT Papež pa je bila julija: ekstremni gorski tek na 2558m Grintovee in hkrati i. tekma v nizu Pokala Slovenije v gorskih tekih Grintovee 2004 -tek presežni kov: tek za kralje višin, ob sunkih vetra in megli Ines Hižar in Marco (iaiardo podreta dosedanja rekorda, teka se udeleži rekordno število tekačev, V deževnem jutru je startalo 237 tekačev, ki sov megli dosegali vrh. Grtotovec je bil letos v znamenju tujcev, Zamikov sanjski tek pa seje končal na 2.mestu med domačo elito.Nekdanja kralja Lado in Ivan Urh sta posegla po lin 3.mestu med mlajšimi veterani. Stopničke so pripadale tudi Roku in Klenimi Markušu, mladincu i 'rosu Tomcu, mladinkam Kalji Tomcc in Urši Rebemik ter Niki Urh. Za gorske tekače pa so po membne uvrstitve na tekmah za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Letošnja 12. sezona Pokala (udeležba na 7 tekmah, štejejo t najboljše uvrstitve ) je bila ponov- no zelo uspešna za člane KGT Papež. Med 29 aktivno nasiopajoči mi člani v različnih kategorijah so dosegli zavidljive dosežke V članski konkurenci izstopa Sebastjan Zarnik. ki je dosegel v Pokalu v močni konkurenci zmagovalne stopničke Slovenijo je zastopal na evropskem prvenstvu na Poljskem in svetovnem v Italiji, kjer se je dobro izkazal med najboljšimi tujimi gorskimi tekači.S tekom na Nanos pa si je priboril tudi naziv dr žavnega prvaka v disciplini na vkreber. Odbor za gorske teke pri AZS pa je Zamiku glede na vse dosežke dodelil naslov najboljšega gorskega tekača V prvi deseterici so še odlični Zdravko Volkar ( 5), Zupančič Marjan (6.)-oba kategorizirana športnika, po poškodbi se je vrnil tudi Igor Šalamun (10.) .Odlična zasedba pa je tudi med mlajšimi veterani, saj so prva iri mesta oddana legendam gorskega leka, Ladu in Ivanu Urhu ter t ranci ju Teražu. Na 6. in 7. mestu pa sledi ta še Bojan Kemperl in Tone Klemene. Med mladimi pa ostaja borbe nosi in vztrajnost še naprej. Mladi- nec Uroš Tomec, kategorizirani športnik mladinskega razreda, član lanskih zlatih mladincev z Aljaske, je letos za las zgrešil 3, mesto, na 6. mestu mu sledi Mlakar Gregor. Tudi mladinke Tomec Katja, I rša in Janja Re bernik dosegajo lepa mesta (5-8mesto). Med starejšimi deklicami sta i in6 Nika 1 rh in Špela Papež Starejša dečka Klemen in Rok Markuš pa sta zasedla odlično 2. in 3. mesto. Mladi tekači KGT Papež so se udeležili enotedenskih priprav na Vojskem pred državnim prvenstvom za osnovne in srednje šole v Smledniku Na občnem zboru smo sprejeli nekatere sklepe in smernice za naprej. Članstvo se množično širi. Posebno pa je razveseljivo, da smo pomladili klub z 18 novimi tekači. Najmlajše je v svoje okrilje spet sprejel trener Ivan I Irh. Množična udeležba na tekih, aktivno sodelovanje in pomoč' pri organizaciji tekov kaže, da ima KGT Papež lepo prihodnost, saj gradi na trdem delu, vztrajnosti, medsebojnem spoštovanju in prijateljski pomoči MIKA PAIM/ Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda "ZT 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu... Dobrodošle večje družbe ob praznovanjih ... Jr/f/t/f A/ft' /ffrrjff•//iffptf/v €*t ■><> /ttr/ti"tf-rr/Mtv /fff/f r /tt rt //t tp/u/ Že 12 let v Fitnes centru Vita Fit pod strokovnim vodstvom skrbimo za zdrava in lepa telesa. Pridružite s< nam pri krepitvi m oblikovanju telesa in duha ter poiščite nekaj zase na • litnes napravah, • aerobnih vadbah, • pilatesu, • vadbi za zdravo hrbtenico, • vadbi za seniorje, • orientalskih plesih. /Šil * masa^'' * f'oski savni in • solariju. Vesele praznike in zdravo ter športno leto 2005 vsem želijo Vita Fitovci. Fitnes center Vrta Fitnes (pod šutensko cerkvijo) je za vas odprt vsak dan. razen nedelje in praznikov, od 9.-11. ure. inf. na tel. j|. 01/8391-644. + + Vesel božič in srečno 2005! mtmmmm mm Bojan Kadunc k.d. Zg. Tuhinj 4 c, Laze v Tuhinju tel.: 01/8347-049, 041/849-148 Se priporočamo tudi v novem letu. doma... 11 TITAN liM;ilKt\lji'll lX*Hi 1 VAREL^ INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST Vsem obrtnikom, podjetnikom in drugim poslovnim partnerjem ter občanom želim prijetno božična praznovanje. Obenem pa varno, kakovostno, zdravo in Tfcfcir uspešno novo leto 2005. Potok pri Komendi 3b, Komenda, GSM: 041/741-756, tel.: 01/834 33 75, faks: 834 33 74, e-mail: vareka@siol.net STROJNE INSTALACIJE voda - ogrevanje - plin Stanislav Resnik, s.p. mojster strojnih instalacij Gozd 2, Stahovica tel.: 01/83 25 461,041/404 477 Strankam hvala za zaupanje, vsem občanom pa lep božič ter srečno in uspešno leto 20051 /1KROL ALU ROLETE PVC ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz. kosec@siol.net www.sencila-kosec.com ALOJZ KOSEC s.p, Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2005! TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 831-10-10, 839-55-19 www.gumiz.com Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Voščimo vesel božič in srečno v letu 2005!_ ... vi za srečo drugih IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 OPesel božič in vse lepo v letu 2005! C A LC IT d.d. Voščimo veeel božič ter ereČno, uepežno in zadovoljno leto 2005! ♦ MenmA Vesele božične praznike in najlepše želje za leto 2005! KAMNIK Cankarjeva 1 1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK. Cankaneva I i / en/ Sovič m Meetto V H(>.*! Goutiščb pri "Fliiiui&kbiii orlu« Stahovica 20 telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure. torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Želimo lepo praznovanje in srečno v novem letu! '/ 'sem našim strankam voščimo vesel Božič ter srečno in zadovoljno leto 2005! Del denarja za voščilnice smo nakazali v šolski sklad OS Toma Brejca SEAT ALTEA PRESTOPI K DRZNIM Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila ■ -zetovo 23, Kamnik, telefon: 01/839 50 40 Vesel bom in srečno 2005! <$k_Mikavno in dobro! Pred prazniki obiščite našo prodajalno na Usnjarski cesti I. jamčimo Vam "veze meno vhvenzkeg-a porekla. Nu yašipmz.ntf:ni mizi pa fih zmejo manjkati tudi kamri Like mHzninu. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. S G ITI TJtoPdom VSE ZA GRADNJO, DOM IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... Vesele Božične praznike in srečno novo leto 2005 vam želi kolektiv podjetja SAM NOVO V SAM PC Jarše NOVOLETNI PR0GRAM:umetne jelke,obeski in okraski,adventni venčki,darilni program,Božlčki, dekorativni krožniki in vaze ter ostali dekorativni program,darilne vrečke, ovojni papir... V mesecu decembru BOGATA IZBIRA PIROTEHNIKE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1,1235 Radomlje, 01/729 88 00 PE STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/729 62 82 WWW.Sam.Si DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK pokličite 041/691-325. Lep božič in srečno v letu 2005! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo-tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - JABOLKA za ozimnico in prešanje MOJ MgK A tin fiOO. SLADKOR UGODNE CENE KORUZA akcijska cena 29 SIT/kg v razsutem stanju PŠENICA ZA KRMO - UGODNA CENA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, spile, kbtofonija, začimbe) I_____ Vetel boni m sretno 2005! -----1 Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489, 83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC - MARMOR - PARKET... ZAKLJUČNA GRADBENA DELA POLAGANJE TALNIH OBLOG (TEKSTIL), MONTAŽA SENČIL (ŽALUZIJE, LAM. ZAVESE) PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA ZBIRANJE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE. fya4Čč*H& tefi (tofćč i*t 4xeč*t& te* ttAjt€&H* tet* 2005! S KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. žep lo^ič, u Utu., ki pAiUoja, ure Vesel božič ter zdravo in »zadovoljno leto 2005! Mihael Resnik S.p. Odprto: pon.-čet.: 8.-24. ure Maistrova 32, Kamnik, pet.-sobota: 8.-02. ure tel.: 01/839 12 33 nedelja: 10.-22. ure Vesele praznike in vse lepo v letu, O, V ki prihajal Klavdija Kovačič, s.p. Kamnik, Groharjeva la (poleg kitajske restavracije) •b 01/831 17 87 ^ jMtm, % A zaželjeno naročanje -■ J^S^ Obiščite nas: pon.-pet.: 8h-19h ^ sobota: T-12" STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ummmmmmmvmmmii TEHNIČNA TRGOVINA %mmni%ICE: I \l II ,Jj| Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 • KONTAKTNI ŽAR B0SCH TFB 3302 r J4*0lf 11.988 SIT j • REZALNI STROJ f" SIEMENS MS 63000 14.812 SIT • RADI0KASET0F0N £ S CD CITIZEN CDM *m*"' 1002EEMP3 % i&SOtT 12.870 SIT •LIKALNIH SIEMENS TB 22302 ^90tT 4.897 SIT VIDEOKASETE UIAniIWII/ IB SONV3E240V6 'HLADILNIK (3 KOSI) SCHAUB- "** JMMT 1.320 SIT L0RENZ SLF24 _ _ •SET ŽARNIC E27- '^Sl 2x40W,4x60W,4xl00W co^cJt -700" 490 SIT jnlb/zmi _ akcijske cene in popusti veljajo pri plačilu z gotovino do prodaje zalog IZPOLNITE ANKETO V NAŠI PRODAJALNI IN UNOVČITE VREDNOSTNI BON 1.000 SIT PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT DO 31.12.2004 OPsem strankam, posbmim partnerjem in občanom voščimo vesel bo&č in srnino novo leto DOM V KAMNIŠKI BISTRICI Vesel božič, v novem letu pa sreče in zdravjal V decembru ob koncu tedna ŽIVA GLASBA Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE ob živi glasbi. Vabljent- zaključeni' družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. informacije: o 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu od 8. do 22. ure. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 4 vteče, v&ielfa in fd>uwfia u tetu, 2005 (uutt felt 6&te&t£v tn^ovlne *ć. ženske zimske konfekcije ' 20% popust ob nakupu obutve nad 5.000 tolarjev 15% popust ob nakupu otroške konfekcije, zimskih športnih oblačil nad 5.000 tolarjev ter ročnih ur in zlatega nakita Praznični popusti v tekstilnih prodajalnah Vele od 20. do 26. decembra 15% popust ob nakupu perila in spalnega programa nad 5.000 tolarjev VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska c. 64, 1230 Domžale Želimo Vam srečno in zdravja polno Novo leto 2005 natureta ETA, živilska industrija, d.d., 1241 Kamnik, Kajuhova pot 4, Slovenija H Mercator Center Kamnik Praznični december s prijaznimi dogodki V soboto, 18. decembra, ob 10. uri Koncert skupine FOXY TEENS V četrtek, 23. decembra, ob 17. uri OBISK BOŽIČKA Vabljeni na prijetno srečanje z Božičkom, ki bo s seboj pripeljal plesno skupino Božičkove palčiće, čarovnike, jelenčke in palčke, vas obdaril z darilnimi paketi in pričaral pravljični december. V petek, 24. decembra, ob 17. uri BOŽIČNI POZDRAV z Božičnim kvartetom trobil in Božičkom Z Božičkom se boste lahko fotografirali pod novoletno smrekico. 06 tfte&zjačem