4 \ L à II I řečí Odgovorni vrednik Hi*. Jfane» RMeitveitt Tečaj sredo 16. maliga serpana (srednoletna) 1851. List 29. Velik dobiéek €livjif/a koštanja. Nas vék in pa gosence Kmetovavcani. zivinorejcam, obertnikam in go spodarjem sploh v priporočilo. (Dalje.) Kmetovavcam in (Dalje.) Pred nekimi leti je v gojzdih Ljubljanske okolice vse mergolelo slavčikov — zdaj bi se skoraj poprej bela vrana dobila, ko ta kraljica pevalic, ker jo že vsak fan- za sad vediti, kteri je toliko koi ejcam mora prav ljubo biti, taliu zalezuje, da jo v mesto za dvajsetico prodá za in ki mu skoraj so namreč poterd se ga je nava nobenig msko kîajo tako se njeni rod vsako leto zmanjša i m Tudi truda ne prizadene. Skusnje valice so se v bolj samotne in druge pe mirniši da se zamore divji kostanj živini i ki kraje umaknile, kjer jim pa tudi veliko' boljši ne gré. Ali ne le okoli navadila, brez vsiga pripravljanja pokladati; Ljubljane je tako, tudi na kmetih ni veliko boljši. V živina se ga pa posebno lahko privadi za vse svoje druzih deželah. postavljajo ljudje takim pticam, kterim V • i • • /M . .. %/ - _ . __ zive dm Tudi kakor merv pridenju ni divji kostanj tako podverž > 5 otava i. t. d Divji kostanj je tudi vsako leto rodoviten, mio nunsi, ner mu po veriu gosence irenijo m uruge hudi piši spomladi včasih več mladih kostanjčkov o- merčese in njih jajčica pokončajo. Če pa pri nae kak in le je Stvarnik gosence pokončavati naukazal, blizo hiš ali vvertih primerne naprave za gnjezda, kterih se ptič-ki s hvaležnostjo poslužijo in so gospodarju v veliko korist ker mu po vertu rr 1» «•osence trebijo in druge klestij šinkovec eno črešnjo posoblje, ga že spodi neumen la S pra vijanje koštanja tudi ne obstoji v nič dru- komnež, brez premislika, da jo tisučkrat s pokončanjem zim, kakor da se odpad pogia jn b sad pod drevesam merčesov poplaća; — gosence pa njegova nevednost in ? in precćj suli na zračen pôd redko vsuje, iviioba pustíte na drevesu, da mu olilno desetino vzameio, vr i* n i _ *. ^ Zapisujejo se pa udje v to družbo v bukvarnici resnicna 5 da je znotraj blago tako, ka ? lisastiga, da je zunej zaznamovano, ako je sterganiga i. t. d. Rusovsko Klein maj e rj a in pismeno. Bamberga je poslalo v razstavo top nih krogel (Kanonkugel) na zbero; ker niso lepši izdelane od austrianskih in an-v Ljubljani, ustno .ali gleških, misli g. popisnik, da jih je le zato poslalo, da rt* rt-to© svet zvé,' da se tega blaga ondi dovelj dobi. Mno / a JLondonske obertnijske raz goverstnih masin, ki so na ogled postavljene, ne more prehvaliti. stare. Poslednjič opomni g. dopisnik še mnogoumetni V Ljublj. nemškim časniku popiše o- h (5* ,l' ? iz Londona přišel, ondašnjo veliko razstavo, v kteri je, ske šole, ki je za majhin denar vsacimu odperta, in ki je ravno je posebno za to hvale vredna, ker se v njih večkrat kakor naši bravci že 41i v v nm m * ■ vejo 5 blago H mHiH celiga sveta na ogled postavljeno. Ze je vec tacih popisov, vunder se vselej nar raji taki beró, ki so po domaćih ogledovavcih na dan mnogoverstne nator o znansk e skušnje v poduk neučením delajo in se jim razlaga, kako na priliko: sopuh mašine žene, kaj kaže magnetična z oziram na domačo deželo spisani. Tedaj podamo svojim bravcam imenovani popis nekoliko okrajšan. iglica, v čim Nar poprej pravi g. popisnik, da kdor Londona ali copernic. obstoji moč elektrike in magnetiz- ma i. t. d., da tako tudi preprosto ljudstvo spozna čudovito moč natore, in si ne misli namesto nje hudiča (poglavniga ? si ga mesta Angleškiga kraljestva) ni vidil nikakor misliti ne more; London je sam za se «s.popolen svét", v kterim se vse najde, kar človeški um po vednostih in človeškim trudu popolniga vstvariti in na dan prinesti zamore — kjer so vse dobre, pa tudi vse slabe in hudobne lastnosti človcstva nadomestova-ne. Kdor si hoče pred oči postaviti veličansko stekleno poslopje, v kterim ima več ko 50000 ljudi na enkrat prostor, in hoče zapopadek imeti, kako ogledo-vavci v to poslopje vrejo, in iz njega vím grejo, naj si misli mravljiše, ker mravlje vedno sem ter tje švigajo. Ta mu da nar bolji primero. In pri vsi ti gnječi ni ne oroženiga policaja ne vojaka viditi ; prijazna beseda prosto oblečeniga mestniga stražnika v prosti rujavi suknjici je zadosti, da se tudi nar veči Kjer so vsi prebivavci enaki pred postavo, in no beden nobene prednosti nima pred drugim, se je po / zftravniskih zađevah Hrajnskiffa Predlog županijam. listu Ljubljanskiga nemškiga časnika ob V 152. žaluje domoljubni mož iz dežele g. M. V., ki je že o mnogih domaćih zadevah svoj glas povzdignil, da žalostné skušnje učé, da že zlo zdravnikov (to je, kirur- tr » ovj pri nas manjka, in da se to pomanjkanje po tištim času očividno kaže, od kar je zdravniška sola v Ljubljani jenjala, iz ktere je poprej dežela vse svoje 7 gnječa sak sebi spravi kirurge dobivala, in nekoliko tudi sosedne kronovine kakor Koroško in Horvaško. Ministerstvo leta 1848 je pa sklenilo, da imajo sčasama po vsim cesarstvu kirur-gi jenjati, in na mesto njih dohtarji stopiti. Následek da imajo po versti kirurgiške šole tega sklepa je bil, korsina do postave tako v ljudstvu vkoreninila je ena sama ? da jenjati, in perva je na versto prišla Ljubljanska. Ali beseda taciga stražnika v imenu po stave zadosti, da je povsod red in mir; zato ondi tudi vojakov ne potrebujejo. pokazalo se je, da je bil ta sklep leta 1848 prezgo den, ker se takrat ni mislilo na to, da preden se ka košna stara reč podêre, mora že nova pri rokah biti 7 Po tem popiše o* H. krasno in veličansko poslopje j ktero se pri vsi velikosti tako lahko zdi, da se člověk kako da zamore tolikšno težo no- na pervi pogled čudi siti. Vse blago iz vsih delov sveta je pa tako lepo na ogled postavljeno, da se člověk nad tem dosti čuditi ne more. Med tem se vidijo vodométi, krasni in dišeči ktera staro boljši nadomestuje, namrec novi dohtarji morajo za deželo pripravljeni biti na mesto kirurgov. Téh pa ni — in sedan je ministerstvo uka, ki je za-časno potrebo kirurgov spoznalo, ni vzdignilo po tem nikjer nobene kirurgiške šole več, marveč je na spraz verti i. t. d. Vse je najdel g popisnik v razstavi wmtĚĚĚM PWle po skupnim popisu razstavljeniga austrianskiga blaga je zastonj popraševal; odgovorilo se mu je: da še ni iz-delan ! Morebiti bo še le po razstavi gotov. Pervikrat njene ucelištva nove učenike postavilo. Le v Ljub ljani je ostalo po naukazu leta 1848, deželno poglavarstvo že večkrat za vpeljanje vzdignje ceravno je naše je naglo obhodil razstavo boval za to 5 ur. celiga sveta, in je potre ne zdravniske sole prosilo Kjer je na deželi le malo dohtarjev, so kirurgi sila potrebni, da ozdravljajo zraven vunanjih bolzin Drugikrat je bolj natanjko pregledoval stavljeno lvakor slišimo, je g. đeželni pojravar, z oziram zive potre be zdravnikov po deželi, zopet to prošnjo ponovil. Vred « 146 tudi notranje, in nekteri med njimi so zares tudi vse divši se nad mnogi mi krasnimi rečmí, ki sim jih ondi hvale vredni, in vživajo veliko zaupanje med Ijudstam. vidil v znamnje nemške izobraženosti in veselega napre- deželi, dovanja v vednostih in umetnostih. Ali nikjer me ni Ce je že sedaj, ko ne razsaja nobena kuga po pomanjkanje zdravnikov deželanam tako občutlj y da lepota narave tako ganila, kakor tù, ko sim na tvojo mora bolnik včasih cei dan ali se vec daljniga zdrav- zemljo stopil, prelepa Krajna! mojega naroda predra nika čakati, kako žalostilo bo takrat, ce pride kakošna ga sestra. Komaj smo privihrali s hlaponom na dolgo kužna bolezin med ljudi r) S zdravniki pr (r do zaželjeno mejo, ki loči Štajarsko od Krajnskiga se pisnik iz dežele ki pa našiga dornačiga jezika ne mi je pozdevalo, kakor da bi mi bil vsak veterček pri umejo, nam je malo poma o tacih okoljšinah bi jez ne hotel ne zdravnik, še manj pa bolnik biti y za jazno „Bog te sprimi neh i u pihljal. Prijetne dobrave na stra višji in nižji hribci z y milimi cerkvicami, pogled ve kaj kjer se zdravnik in bolnik ne razumeta, bo slaba ličanskih z zdravljenjem." Zato je v deželi zdravniške šole po gora, ki svoje mogocue glave v nebo vzdi gujejo vse y vse mi je globoko v serce seglo! Pokaže 9 treba, kakor je bila, ali pa po novih potrebah še raz- se nam bela Ljubljana s svojim mogočnim gradom širjena in poboljšana, da bojo spet domaćini lože v zdrav- pridemo v kolodvor Ljubljanski, kjer je ravno velika niški stan stopili in da bo dežela potrebnih zdravnikov množica slavniga Radeckiga pričakovala, in pervi, kime pet dobila Skusnja mnogih let je učila, da od dru god nihče ne pride je v preljubim maternem jeziku pozdravil, je bil nek danji šolski tovarš. Kmalo se podam na pot město o Z očitni m zdravniške šole, zdruzi glasam te zelje po ponovljeni napravi gledovat. Slovenski nadpisi ulic zraven nemških mi že « V * i • i i I* i « i V v « ~ « - « * * % « « « % . tr dopisnik svèt na tist zu kažejo, da sim na slovenski zemlji ; přehodil sim veći panij e, ki so poprej kirurg moči pogrešajo: da naj napravijo prošnj imele, sedaj pa njih po- del města in najdel sim zverstno snažnost ulic povsod y na 1 kamorkoli sim přišel; lepe cerkve od zunaj, so večidel ministerst k za vpeljanje tište domaće sole, še bolj okinčane od znotraj; razveselil sim se posebno nad H H ■ ■ h ^mi ktere bodo zopet zđravnike dobivali, kterih bo sicer od kjer se je mnogo leta do leta manj N hitrej pravi g. dopisnik prijaznim drevoredam v sredi mesta, zalih Ljubljančank sprehajalo, ki bi še mnogokrat lepši bi se sicer dala taka prošnja po deželnim zboru izpe bile ljati y ali ker tega morebiti še dolgo ne bo i . . V. ti reci y ako bi jezik svojega rodů govorile in se ne sra se pa mudi, je ta prošnja po županijah, kteri boj £0 tovo de županije pristopile, nar bolj pripravna V/ movale biti hčere častitljive matere Slave! Poleg dre-voreda stoji krasna dvorana (kazino) ; za res malo ktero mesto ima tako poslopje! — Prijazno v njo vpeljan, sim le žalostnega serca vidil, da med velikim kupom po- Nektere povesliee od živinskih mazačev in mojstrov-skazov* Po željah „Novic" naznaniti škodljivo ravnanje ko- sel, kar mi je prav žal bilo. Ljubljanski grad ravno na poti ne tako oskerbovan kakor Graski njedercev in sploh živinskih mazacev, vam oznanim, da sebno nemških časnikov sta le ..Novice" in „Casnik" slo-vanska bila. V bravnico slovenskega druztva, ktera je bogata slovanskih časnikov, nisim pri- ce- po- y kakor sim slišal y y sim bil pred nekimi tedni poklican v Medno, nekiga nudi popotniku čudovito lep pogled ËM kro g in krog po zakovaniga konja ozdravljat. Lastnik je hotel konja Krajnski dezeli ! Povsod prijazno sprejet, sim imel, berž v Ljubljano v podkovijsko in zdravniško šolo pe- ker je ravno birma bila in je veliko ljudi iz dežele v ljati, ali kovač mu brani, rekoč: „sam sim konja za- Ljubljano přivřelo, dostojno priložnosti, prav po domaće koval, tudi sam ga bom ozdravil." Gospodar mu ver- kramljati z mestnjani, kmeti in kmeticami v belih pecah jame. Kovač prereže konju dilo (rozeni podplat) do kakor sneg; poštenost, dobrovoljnost in prijaznost sim V • < * 1 • v • 1 • V « I . « « živiga, in mu h u diče vi ga olja na živi mesnati pod- povsod nasel. Ker mi cas ni připustil dalje v Ljubljani, plat vlije, z namenam, da bo ffnojenje ustavil in tako ki se mi je serčno prikupila, ostati, da bi bil mogel rano po suš ih Vsak pameten člověk lahko zapopade, druzih ondasnih naprav (muzeum, knjigarnico i. t. d.) kaj je bil následek tega hudičeviga olja! Konj je bil obiskati, sim se mogel brez daljnega zaderžanja na pot v Postojno podati, kjer mi je veličanska podzemeljna jama nove krasotě odpčrla. Ali to popisati, prepustim od dne do dne bolj reven in ko kopito preišem naj dem celo dilo in rozeno stěno livuv civnu Zgnejeni, uuv pu« j----------------- ~ ~r----- ---- -- r~r------7 r- -r—..... in pokončane, in kopitno kost tako drugim, kteri jo bolj poznajo, kakor popotnik, ki jo le po hudičevim olju razdjano, da sta že dva kosa od- pervikrat vidi. Naj bi „Novice" svojim bravcam enkrat nj i la. zive dele pod njima vse sozgane Noga je proč ker je kopito pokončano — in tako tak popis prinesle! mora lep, 3 leta star konj zavolj neumniga mazača h konjedercu priti. V tacih očitno škodljivih zade- (Konec sledi.) vah ima gospodar pravico terjati y da mu mazač škodo poverne s Tudi v Brezovci se najde tak mazac. Enimu obetal, po podkvi na dili otis- dolgo gospodarju je tako njeniga konja ozdraviti, dokler mu ni pol kopita so-gnjilo. Po tem so se mu še le oči odpčrle, da ne zna druziga, kakor bolne konje pod zemljo spravljati S. y Noviéar iz slovenskih krajev. Dvora na Koroškim IO. t. m. B. L. Naznanili smo po „Novícah" lanjsko leto slabo letino na Koroškem, kjer je rež komaj po maseljnu zdajala; naznanili pa smo tudi, da je letas vse žito prav lepo stalo, in da smo se y ce nas mili Bog toče obvarje, smeli obilne žetve nadjati. Vesele so prijele tudi zenjice ze svoje šerpe in tudi kmeti, ki so že od novega leta krusnjake kupo y Spot niši na IjjuMjano in Mraptsko. Xp 1% Celja. Dolg V ze sim si želei, lepo Kraj ko deželo b Ljublj središe slovenskega naroda vali, in svojim lacnim otrocicem skoro skoz celo leto le tanjke kosčike černega kruha rezali, so se v serci boljsega časa veselili. Ali ah! 9. dan t. m. je bil za sosebno pa marsiktere vasi nesreče polen dan; ob 1. popoldne se Krajne glavo, viditi. Ali kakor se přivleče črez Osoščico strašna burja, dez je jel liti, ko veckrat o življenju godi cesar nar bolj žel nemških dežela. da ek tište » ne dose y tako se je tudi meni godilo Mnogo domačih in vunanjih sim obhodil y eu M i »imamo temu nasvetu nic druziga pristaviti, kakor da bi take spodobne prošnje županij moćno podpirale predlog slav. deželniga poglavarstva v ti zadevi. Vred. bi imel vse potopiti, in že smo se veselili, ter smo mislili, da se nam ni treba velike nevarnosti bati, ali na enkrat jame toča u debelosti orehov tako strašno suti, da je bilo strah in groza in o 10 minutah je bila vsa naša noda globoko u zemljo pobita, naše polje je golo in prazno, zrelo in nezrelo zernje je izmlačeno, turščice ni 147 ni več viditi, sadje s vejami vred je z drevja zbito, in tudi strehe so strašno poškodovane. Ne sliši se druje-ga, kakor jok in zdihovanje. Marsikteri, ki je že skoz celo lete vse kupovati moral, in se za voljo tega za- Bled ne moremo želeti kjer pomagati more. Znano je, da se iz Ljublj hitrej in bolje kup v Grad tega zrok je kakor v Bled pride dolžil, bo primoran vse zapustiti, z otroci vred beraško palico u roke vzeti, in Bogajme prosit iti. Kako hočejo takim taki sromaki in reveži zvišane zemljiščne davke plačevati v Gradec, ktere se vé, da si v Potovanje na Gorensko stran vunder polajšati, bi bilo potrebno, da bi poštni voz o y kako svoje zemljisca oprostiti, in kako svoje se neplaćene davke grajšinam odrajtati? Ako je kdo na svetu nsmiljenja vreden, ga je gotovo tak kmet, kteri si je odrinil, da bi (in morebiti tudi večkrat o te dnu) iz Krajnja I • • V , , V« ^ . « ne přisel ravno o pol na V • skoz celo leto svoje roke s teškim delom zastonj žulil se zastonj trudil in zastonj potil! Bog daj! da bi zdihovanje ilaših žalostnih sere naša vlada zaslišala, ni nobene prave gostivnice za se podati o pol da pošta Otok, kjer prenoćiti, na pot v Bled 9 gre na prej y y m nam u nasej revscini pomagala! Kdor hitro pomaga dvakrat pomaga. Od Savine. Prijetno sončno vřeme pri nas se je bezgodni oblaki zopet v deževje spreobernilo. Tamni pokrivajo nebo, razlivajo sem ter tje dež in točo iz svojiga krila. Tako je nedeljo, 6. t. m. okoli Celja toča je pa tudi nerodno. Vémo scer in da je z drugimi poštami vred jena; ali bi se pa ne dala ta reč saj poleti na ka košno drugo vižo izpeljati? — Ljublj. časnika sta po vedala, da ni davnej kar so zasačili nekiga berača, ki se je z lažnjivo pripovedko po Gorenskim klatil, in nevedne ljudi šuntal, da je cesar vse desetinske in tlačne davke brez odškodovanja odpustil. Prav bi bilo y da bi přišel ta berač pred porotn ocitno pokazal tisto cesarjevo pismo, db y da bi svet hudo razsajala, ter veliko škodo po poljih uzročila: pse- Bmo 0