JAVNA RAZPRAVA
V četrtek, 29. marca 1984, sta kiajevna konferenea socialistične zveze delovnega 'judstva in Krajevna skupnost Grosuplje organizirali v Družbenem dorau v Grosupljem javno razpravo o smemicah dolgcv-ročnega razvoja mselja Grosuplje in o osnutku zazidalnega načrta , JDvo-ri" v prostom med Ljubljansko ces-to in Grosupljščico. Tema se je Gro-supeljčanom očitno zdela zanimiva, saj so se razprave udeležili v prese-netljivo velikem številu, česar vpre-teklosti nismo bili navajeni.
Izdelovalci urbanističnega načrta za območje naselij Grosuplje in Šmaije—Sap, predstavniki Urbanis-tičnega inštituta Iz Ljubljane, so najprej precej obširno razložili svoje misli o razvoju obravnavanega pros-tola tja do leta 2000 pa tudi naprej. Ljubljana naj bi po njihovem mnen-ju prirastek svojih prcbivaJcev us-merjala v primestne občine, vendar n,aj bi v te občine hkrati načrtno usmerjala tudi svojo industrijo, s či-mer bi se .izognili temu, da bi bile primestne občjne le spalna naselja Ljubljane pa tudi temu, da bi pris-pevki delovnih ljudi odtekali iz njih. Večkrat namreč na zborih krajanov padajo očitki, da Grosuplje s pro-dajo svojih gradbenih zemljišč.kijih v glavnem pokupijo Ljubljančaru, veča svoje prebivalstvo, da pa mu ne more hkrati nuditi zadostne komu-nalne opremljenosti, vrtcev, šol in drugih dobrin, potrebnih sodobne-mu človeku. Tvorci dolgorodnih smernic razvoja grosupcljskega pros-toia so tudi povedali, da ne glede na navedene težave — razvcga Grosup-Ijega ni mogoče preprosto ustaviti, saj ta ni samo siedišče krajevne skupnosti, temveč tudi občin.Poleg tega pa nobeno naselje ni svet zase, temveč so ta čas vširšem prostoru Ljubljane vsa naselja razvojno pove-zana. Glede na to, da je zemlja če-dalje dragocenejša dobrina, je tteba vsak kvadratni metei zares smotrno uporabJjati, in pomesti z zastarelim načinom zazidavc, ki - ne samo, da terja veliko prostora - temveč jej: tudi vzrok, da ima Grosuplje hude težave s komunalnim opremijanjem. Poleg tega se Ijudje ob takem načinu zazidave zapirajo vase in se odtujuje-jodrugdiugemu.
Novi način zazidave, kakršnega predstavija osnutek :za^idalnega .načrta ,,Dvori" uspešno reSuje vse te probleine. Gostota prebivalstva se z njim bistveno poveča, s čimer bi bile maksimalno izkoriščene tako rekoč edine še razpoložljive povr5i-ne v Grosupljem, na katerih je še mlgoče graditi, če hočema ohtaniti kvalitetno kmetijsko zemljo. Izko-riščene bi bile tudi že obstoječe ko-munalne naprave na območju zazi-dalnega načrta ,Jerova vas", sicer bi bila njihova zmogljivost zaradi skrčenja tega načrta prevelika.
Zazidalni nairt ,,Dvori"jezasno-van tako, da bi bile hiše grajene v zaključnih otokih s skupnjm osied-njim prostorom.kjer bi se lahko raz-vijalo tudi družabno življenje, pri tem pa bi vendarle vsaka hiša ohra-nila svojo zasebnost, saj bi imela zadaj vrt, ki ta bil samo njen. Tudi na park, zbiraljšče vse soseske, ki bi štela okrog 2000 Ijudi, načrtovalci niso pozabili. Poleg tega je na območju zazidalnega načrta piedvi-den tudi prostor za vrtec in šolo, vse novo naselje pa naj bi bilo prepreže-no z mrežo pešpoti.
Delavci Urbanističnega inštituta so krajane seznanili tudi s predlo gom dolgoročne rešitve prometiuh problemov Grosuplja. Predlagajo namreč, da bi obgradnji avtomotal-ske ceste Ljubljana - Zagreb zgra-dili nov priključek zanjo pri Cikavi, • s čemer bi ves tranzitni promet 5pe-Hali mimo Grosupljega in Šmarja -Sapa. Ker naj bi gradnja ceste stekla že letos ali najkasneje v letu 1985, je ta predlog že nekoliko poten, ven-dar se o tem še dogovarjajo z investi-torji in projektanti. Na teh raz-govorih je bil oblikovan kompromis-ni predlog, po kateiem naj bi bil ta priključek, ie ga bo zdaj zaradi pomanjkanja časa neinogoče zgradi-ti, zgrajen, ko bo rekonstruiran obstoječi del avtomobilske eeste, kai je podprla tudi skupščina krajev-ne skupnosti.
Dokumenti, o katerih je tekla razprava, so krajanom na vpcgied v prostorih Krajevne skupnosti Gro supljc, Zavodu za prostorsko, komu-nalno in stanovanjskourejanjeGro-suplje tei Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje.
Vinko Petrič