iillllllllMIMIIIIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIMmillliMIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIillllllMIIMIIIIIIIIMHIIMIiniMIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIMINIinillllllUIIIIIIIIMinilllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIMIIMIIIMIinimmilllMMIIIIIMIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllll!
I Štev. 8. M	LJUBLJANA, 20. maja 1922	Leto lil. |
.................................mn.......ifjn>i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.im.......milili...............................milili.............um...................im......im.....................iiiiiiiiiiSnmiiiiiimi..................................m
Nekaj pomembnih izrekov o sportu.
V filmski serifi o poklicnem in usppsobljenostnem preizkuševanju je izšel koncem preteklega leta poljudnoznanstveni poučni in propagandni film »Usposobljenost in uspeh v sportu« (Eignung und Leistung im Sport, Humboldt-Film G. m. b. H., Berlin W 57, Biilow-straBe 104). Ta film je sestavil docent dr. B. W. Schulte, s katerega sportnopsihološkim delovanjem so se mogli čitatelji našega lista seznaniti v člankih »0 nemški visoki šoli za telesne vaje«. Brošuri, s katero se priporoča in razširja ta film in ki nosi naslov »Pravi mož na pravem mestu«, so dali nemški vodilni krogi naslednje besede na pot'
Ako se hočemo zopet dvigniti k novi ljudski sili, moramo tudi telesno postati zdravi in čvrsti. To velja posebno za našo delavsko mladino, katere neugodni življenjski odnošaji nam živo kažejo potrebo telesne osvežitve.
Zaradi tega želim vsem društvom in savezom za telovadbo, igre in sport v bodočem letu kar najlepši razmah.
Naj bi tudi delo Državnega odbora in Nemške visoke šole za telesne vaje rodilo obilo sadu.
Ebert
državni predsednik.
Kot predsednik Nemškega državnega odbora za telesne vaje opažam z veseljem in zahvalnostjo hitri in stalni razmah naših prizadevanj. Kakor da bi sledila nekemu naravnemu zakonu, se zateka naša mladina k telovadbi in sportu. Kar išče, niso prazne javne prireditve, temveč samoudejstvovanje, zdravo tekmovanje med poklicem in izvežbanjem vseh telesnih sil. Kakor mogočen higienski val je prišlo nad naše ljudsko življenje: vun na prosto1, na solnce in zrak, na zdravo gibanje, kljub vsej nezadostni prehrani. Moja živa želja je, da bi se ta nagon tudi v prihodnjih letih stopnjeval kot zanesljivo poroštvo ozdravljenja in obnove Nemčije.
Dr. L e w a 1 d
državni tajnik v notranjem ministrstvu predsednik .Nemškega državnega odbora za telesnfe vaje.
Zdrav duh biva le v zdravem telesu! Kaj nam to poreče v današnji dobi duševne slabosti in nebrzdanosti? Kaj pač drugega, kakor da moramo zopet priti do zdravega ljudskega telesa, da se more iz njega zopet razvijati zdrav narodni duh. In kako? Z gospodarskimi in socialnopolitičnimi napravami dalekovidnega in prizadevnega zakonodajstva, gotovo in v prvi vrsti — pa tudi s prostovoljnim sklepom vsakega posameznika — naj bo velik ali majhen, bogat ali ubožen, mož ali žena — da se hoče z marljivim udeleževanjem pri smotrenih vežbah života telesno in duševno krepiti.
Schulz
državni tajnik v notranjem ministrstvu.
Mi vsi upamo, da se naš težko prizadeti narod kmalu opomore od svojega poraza. Prepričan sem, da spadajo k velikim sredstvom, ki naj pripravljajo to okrevanje, v prvi vrsti telesne vežbe. K sreči je iznova v nas oživelo staro veselje na telovadbi in na bojnih igrah, ki ga radostno pozdravljajo široke plasti naroda. Vidno znamenje tega na novo vzbujenega zanimanja je naša Nemška visoka šola za telesne vaje, na ka-
teri se z nemško temeljitostjo prizadevamo, da najdemo telesnim vežbam najspretnejše izvrševanje, da jih odrejujemo v najbolj zdravi obliki in izmeri in da jim zagotovimo najboljšo upravo. Bistveno smo odvisni od krepkovoljnega sodelovanja vseh nemških telovadnih in športnih krogov, da tu dosežemo potrebni uspeh. Moja želja kot rektorja Nemške visoke šole za telesne vaje je, da se nam doprinese to sodelovanje.
Univ. prof. dr. A. B i e r tajni medicinalni svetnik.
Sport je gibanje! Filmi pa posnemajo in nam predočujejo gibanje. Športni film je torej odsev sporta, ki prenaša svojega živega duha na gledalca in ga tako vabi k sportu. Kaže nam pravilno gibanje in prenaša njega dojem potom očesa do možganov, Odkrivajo se nam tajinstvena pota koordinacije. Tako znači »gledati« v sportu »se učiti«.
Dr. h. c. K a r 1 D i e m gen. sekretar nemškega drž, zbora za telesne vaje, oddelni načelnik in docent nemške visoke šole za telesne vaje.
Tako torej v Nemčiji! Kaj naj porečemo mi Jugoslovani, ako se tako na svojo obnovo pripravlja razsežna Nemčija, ki od nekdaj že slovi po svoji neprekosljivi organizaciji, ki v zdravstvenem pogledu daleč prekaša druge, predvsem pa južne države, in katere prebivalstvo se. odlikuje po izredni inteligenci? Kje je pri nas opažati sličnih pojavov? Bilo bi odveč, iznova naglašati, kak pomen ima telesna vzgoja za dobrobit naroda in za njega odpornost. Naši merodajni krogi, narodni poslanci in upravne oblasti se pa tega kaj malo zavedajo. O kaki idealni podpori športnih stremljenj skoraj ni sledu, še manj o kaki materialni pripomoči, za katero žrtvujejo druge države velike vsote, dobro se zavedajoč, da bo tako izdan denar prinašal obilo' obresti na zdravju in blagostanju naroda. Slučaj, ki smo ga navedli, naj nam bo v zgled, kalčo drugod umevajo pomen sporta in športne propagande.
m
Plavalni sport in zdravje.
»Plavanje je najboljša telesna vaja in bi moralo biti razširjeno med vsem narodom; noben sport ne učinkuje bolje za ohranitev in okrepitev telesne moči in zdravja.« Tako so nemška oblastva že zdavnaj pozivala nemški narod h gojitvi tega sporta v prepričanju, da bo s tem oživela narodna moč in hrabrost. Danes se žilavi nemški narod, izčrpan in izmučen vsled svetovne vojne, vrača z vso vnemo in polnim prepričanjem k sportu — zlasti k plavalnemu sportu, zavedajoč se, da bo le z vsesplošno obnovo privedel svoje izčrpane fizične sile v prejšnje stanje moči, zdravja in svežosti. Z vso svojo organizatorično
zmožnostjo so nemški športni krogi pričeli organizirati mladino v strogo discipliniranih organizacijah, ki uživajo od strani vlade veliko moralno kakor tudi .materialno podporo.
Skoraj vsak dan čitamo v nemških listih o otvoritvi kakega novega kopališča in drugih institucij telesne vzgoje. V zadnjem času je bila otvorjena v Berlinu celo visoka šola za telesno vzgojo. In pri nas? Niti govora ni o vsem tem, čeprav je naša država že po naravi ustvarjena naravnost za gojitev tega najlepšega, najbolj koristnega in najcenejšega sporta. Jugoslavija je ena na vodah najbogatejših držav. Dolžnost merodajnih krogov bi bila, da uvidijo važnost tega sporta, ki daje, vsakemu, tudi najbolj revnemu državljanu možnost uživati ga. Pri nas niti največja mesta nimajo lastnega kopališča, in kaj to pomeni, ve vsakdo, ki količkaj pozna te institucije modernih mest. Koliko skrbi in stroškov bi odpadlo, ko bi se vsaj nekaj storilo v tem oziru. Država pa bi imela zdrav, močan in svež naraščaj, ki bi potem svetu lahko pokazal, kaj zmore.
Kateri sport si morete misliti, da je bolj koristen od plavanja? Pri plavanju se giblje človeško telo enakomerno, vse mišice telesa so podvržene skupnemu delovanju, pljuča so prisiljena delovati veliko več kakor normalno, enakomerno pa s kretnjami muskulature, torej se razvija sistematično proces delovanja muskulaturnih in dihalnih organov.
Plavanje združuje obenem telesne vaje z negovanjem telesa, torej je telovadba muskulature in dihanja združena z učinkom kopanja. Vsak gibljaj pri plavanju prisili vse mišice, najmočnejše in najslabše, k enakomernemu delovanju, in to brez močnih udarcev, prenapenjanja in potenja. Plavač dobi enakomerno in polno razvito telo, močne prsi, jako srce in močna pljuča, telo se torej razvija v idealnem smislu. Plavanje ima prednosti, ki jih ne more nuditi nobena druga športna panoga, ker je plavanje telovadba srca in pljuč ter mišic, združena z dobrodejnimi učinki pri kopanju, in sicer: kemično, ker tvori voda vlažno podlago za vsako telesno negovanje. Solna voda (morje) deluje poleg tega ugodno oživljajoče na kožne živce, ki so važni za cirkulacijo krvi; mehanično, ker povzroča pritisk vode in tudi valovi na prsno površino gibajočega se telesa, globokejše dihanje in hitrejšo cirkulacijo krvi; termično, ker povzroča svežost vode razširjenje kožnih krvnih cevi, kar deluje na cirkulacijo krvi in na delovanje dihalnih organov.
Ti glavni učinki delujejo na telo z vsemi svojimi dobrinami, telo postaja krepko, elastično ter tudi duševno razpoloženje postaja dobro.
Vse to velja za oba spola, je pa še posebno važno za ženske, / Žensko telo, ki je sicer stisnjeno v vse mogoče vrste korzetov in drugih tesnih oblek, se pri plavanju giblje popolnoma prosto, muskulatura in dihalni organi pridejo popolnoma do veljave in skupnega delovanja. V ženski se razvija zdravje in svežost. Take ženske — in takih potrebujemo — so v prvi vrsti poklicane, da nam vzgojijo zdrav in krepak naraščaj, ki se bo mogel telesno in duševno uspešno meriti z drugimi narodi.
(3)
Avtomobilske dirke.
(Vtisi iz VI. mednarodnih dirk v klanec Zbraslav—Jilovištč pri Pragi, katere je priredil »Autoklub Češkoslovaške Republike« dne 30. aprila 1922 ob udeležbi 44 domačih in tujih tekmovalcev.)
Mirno je ležala krajina in lahke meglice so se dvigale iz Vltave in Berounke, ko je voz prirediteljstva avtomobilske tekme ropotal v klanec; probujena narava je zardela v jutranji zarji in zadrhtela, čim više je dospel voz, tem širši razgled se
je nudil, ki bi li očaral vsako srce; ampak skrbni prireditelji nimajo časa za poetična čuvstva. Zaviti v svoje plašče in maskirani, da bi jih lastni brat ne poznal, mislijo le na dirke in se hočejo prepričati še enkrat pred začetkom, da li je vse v redu, ker bilo bi jim neljubo, ako bi kdo izmed gostov imel vzrok, da se pritoži.
Letos je okrajni gradbeni oddelek politične uprave progo posebno temeljito pripravil; pregradil jo je na nekaterih mestih popolnoma, Tam, kjer tvori cesta ostre ovinke, je na zunanjem robu zvišana in noter naklonjena; nekateri brzojavni drogi so prestavljeni, tako da ne ovirajo proste vožnje. (Na te nujnosti, ki so same ob sebi umevne, je žalibog opozorila šele lanska tragična smrt šoferja Žaka.) S parnim in z bencinskiTn valjarjem, katerega poslednega je posodila »Češko-moravska«, je bila cesta letos dobro izglajena, torej ne bo čudo, ako bodo dosedanji rekordi prekošeni.
Ko se voz vrača k startu, je proga že okrašena z zastavami, veselo plapolajoč naznanjajo veliki praznik. Zanimanje za avtomobilizem je veliko in vsak si obeta od dirk krasen športni užitek. Kakor lani, skrbe tudi letos vojaštvo avtomobilskega oddelka, orožniki in čvrsti skauti za red. Vozila, katera so namenjena za dirke, zavzemajo ves trg v Zbraslavi. Pod velikim »parazolom« v rdeče-belih barvah je blagajna za gledalce. Vlada živahno vrvenje, kakor vedno ob takih prilikah; nekateri gospodje z rdečimi pasi na rokavu urno prestopajo in preskakujejo z mesta na mesto, čutijo se v svoji vlogi zelo odgovorni, pot jim lije po obrazu in zadovoljno in samozavestno se pozdravljajo z došlimi prijatelji in znanci. — Še ni začelo, dame so še sveže in posebno dekletom se smeje veselje iz jasnih jutranjih lic; nekatere dame bodo celo sodelovale pri tekmi sami!
Bliža se 9. ura; nestrpnost narašča. Končno naznani strel iz možnarja začetek. Na startu ropoče prvi stroj: mali »scooter« z 1‘A k. s.; ovlada ga mlada dama. Prav nič se ne boji in ko zamahne »starter« z rdečo zastavico, dražestno »oddirja«, veselo pozdravljena od občinstva. — Nji sledijo še trije scooterji. Nato pridejo na vrsto kolesa s pomožnim motorjem; pozneje normalna motorjeva kolesa. Med poslednjimi vzbudi veliko zanimanje Naas na »ABC«, izdelku zmane tovarne Gnome-Rhone. Ta francoski mojster leži takorekoč na prsih in leti kot blisk, z naklonjenim telesom divja skoz ovinke, vedno na notranjem robu ceste, elegantno se protegne skoz S-ovinek ... in izvrstni motor deluje pod njegovim vodstvom tako precizno, da navduši vsakega mehanika. — Pod tem vtisom podcenjujemo dobrega »Wandererja« in »Itara«, ki sledita. Radovedni smo na Chlada, ki hoče letos prekositi rekord motocikljev na »Indianu«, s katerim je že lani zmagal. Kakor strela ga žene »Indian«, po ravnini, Chlad je na tej progi doma, pozna vsak kamenček in drži vedno najkrajšo pot. Ni tako eleganten kakor Naas na »ABC«, ampak smel »kot hudič« —- in zmaga z novim rekordom: dosegel je brzino 24-2 m/sek. na cesti, ki ima povprečno strmino 3-5% in nekoliko težkih ovinkov!
Sidecar, ki sledi, vpliva pomirjevalno na naše živce: gospa na »Itaru« (domačem izdelku) s svojo prijateljico v postranskem vozičku. V ovinkih se sicer malo bojimo, da jo »izgubi«, ker pasažerka nič kaj mirno ne sedi, ampak kaže svojo akroba-tično umetnost tako izdatno, da smo skoro presenečeni, ko se nam po ovinku zopet skrije — v vozičku.
Moderni, ekonomični, mali cyklecari in »Trimobil« (poslednji od domače tvrdke Šibrava) dirjajo prvi izmed voz. Za njimi domači, nedragi »Start«, potem dva »Walterja« iz tovarno v Jinonjicah pri Pragi, katera je takoj s svojo prvo tipo ustvarila lahki voz, ki si je priboril že lani lepe uspehe. Občinstvo oba navdušeno pozdravlja. Tudi »Laurin & Klement« in dve »Tatri« delajo češkoslovaški avtomobilski industriji vso čast, »LK« pridobi prvo ceno za najboljši efekt serijovih avtomobilov in šestcilindrska »Tatra« z 20/65 k. s. je celo najhitrejši voz po dirkalnem »Mercedesu«.
Nal konec še dve delikatesi: krasni mali dirkalni »Bugatti« s svojo značilno »ribjo glavo« in močni »Mercedes«. Prvi radi slabega mazanja ni imel pričakovanega uspeha (akoravno je bil pri treningu izvrsten), tem učinkovitejši je Salzer na belem »Mercedesu«, ki je letos za 9 sekund hitrejši nego lani. Ta voz »sedi« izvrstno na cesti, sam imponuje z ogromno brzino in mojster Salzer s svojim energičnim mirom; dirja skoz ovinke hitreje nego vsak drugi, ampak tako matematično sigurno, da ne čutite nevarnosti, katera Vas je razburjala pri ostalih dirkačih.
Organizacija je bila izvrstna. Dirke so trajale dve uri in končale brez najmanjše nesreče. Njih propagacijski pomen je očividen, ako upoštevamo, da je dirkam prisostvovalo skoro
50.000	ljudi. — Izid in doseženi časi so navedeni pod »Avto-mobilistiko«.	Ing. G. Zupanič.
•
Zbraslav—Jelovište 1922. A. Scooterji. 1. »Čas« M. Utč šilova 10.40.95. 2. »Čas« E. Patočkovd 14.18.90. 3. »Čas« E. Rech-
ziegl 16.19,60. 4. »Čas« inž. C. Kampera 16.32.35. — B. Kolesa s pomožnim motorjem. 1, »Flottweg« Kampmviller 9.04.70. 2 »Alba« Weigel 10.40.05. 3. »DKW« Valenta 11.28.80. — Motocikli do 250 cnv1. 1. »DWK« Schneider 8.34.70. 2. »DWK« Kratochvil 10.08.40. — Motocikli do 350 cm3. 1. »Douglas« Krčmar 7.32.60,
2.	»Čas« J. Rechziegl 8.08-65. — Motocikli do 500 cm3. 1. »ABC« Naas 3.57.80. 2. »Zenith« inž. Tacheci 4.57.85. 3. »Kondor« Svoboda 5.10.85. 4. »ABC« Bohm 5.11.50. 5. »ABC« Beranek 5.20.95. 6. »Orion« Zd. Michl 7.13.40. 7, »Orion« V. Michl 7.31.75. —- Motocikli do 750 cm3. 1. »Wanderer« A. Sachs 4.47.95. 2, »Itar« Knapp 4.52.00. 3. »Itar« Vodička 4.55.45. 4. »Indian« Soukup 5.25.35. — Motocikli preko 750 cm3. 1. »Indian« Chlad 3.51.00. 2. »Harley-Davidson Stefan 4.50.75, 3. »Henderson« Stošek 5.21.65. — Sidecari do 1000 cm3. 1. »BSA« Šediv^ 5.33.30. — Ciklecari do 1100 cm3. 1. »Gnome« Hiickcl 5.48.70.
2.	»Trimobil« K. Šibrava 6.15.40, 3. »Poisejpal a Zrvetschke« Zwetschke 6.26.05. — Turni avtomobili do 1.4 litra. 1. »Start« Vechet 6.50.15. — Turni avtomobili do 1.75 litra. 1. »Walter« Knapp 4.46.45. — Turni avtomobili do 2.2 litra. 1. »Walter« Pinncr 4.19.16. — Turni avtomobili do 2.75 litra. 1. »Laurin & Klement« Bertrand 3.59.05, — Turni avtomobili do 4.25 litra.
1.	»Tatra« Klabazna 4.16.50. 2. »Tatra« Vermizovsk^ 4.17.00. — Turni avtomobili do 5.3 litra. 1. »Tatra« Hons 3.50.30. 2. »Tatra« Muttermiiller 3.55.30. 3. »Laurin & Klement« Svoboda 4.12.00. — Turni avtomobili preko 6.7 litra. 1. »Mercedes« Junek 3.56.90.	2. »Mercedes« Oesterreicher 4.12.95.	— Dirkalni
avtomobili do 1.5 litra. 1. »Bugatti« dr. Haimovici 4.05.95. — Dirkalni avtomobiSi preklo 4.5 litra. 1. »Mercedes« Salzer 3.30.95 (najboljši čas dneva),
(3)
Ustanovni občni zbor
lahkoatlet. saveza za Slovenijo.
V nedeljo 7. t. m. se je vršil v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor Lahkoatletičnega saveza z,a Slovenijo. Navzoči so bili zastopniki skoraj vseh klubov Slovenije z izjemio1 mariborskih in celjskih, na katerih udeležbo pa odbor itak ni računal. Vsaj celjski zastopniki bi se lahko udeležili občnega zbora z ozirom na dejstvo, da sta se vršili isti dan dve tekmi celjskih klubov z ljubljansko Ilirijo. Ne vemo, kje tiči vzrok temu mrtvilu, vsekakor pa upamo, da bodo ti klubi popravili dosedanjo neinteresnost z marljivo udeležbo v nadaljnjem delovanju lahkoatletičnega saveza.
Občni zbor je otvoril ob pol 11. uri dosedanji načelnik lahkoatletične sekcije, g. Beneš Jos., ter v svojem pozdravnem nagovoru podal sledeče:
»Ustanovitev Lahkoatletičnega saveza za Slovenijo postaja življenjski predpogoj za nadaljnji obstoj lahkoatletičnega sporta v Sloveniji. Vsako delo, vsako delovanje na tem ali pa na onem polju, mora imeti podlago, smo-treno podlago, ki je predpogoj za uspešno nadaljnje dobrobitje. In ta podlaga je brezdvomno močna, celokupna organizacija dotičnih interesov. Vsak posameznik ima stremljenje združiti se, poiskati si pomoč pri svojem somišljeniku ter s tem poedinim, osebnim delovanjem pripomore do končnega cilja. In ravno ta moment pride predvsem v športnem gibanju do popolne veljave in udejstvovanja. Neorganiziran sport je divjaštvo, bgezcilno stremljenje po nedosegljivih uspehih, sebično, ter škoduje tako posamezniku kakor tudi predvsem narodu in državi. Narod pal mora biti krepak in si mora vzgojevati trde, zdrave značaje, ki morejo kljubovati vsem neprilikam življenjskega boja. To vzgojo nudi edinole sport, zdravi, smiselni šport, ki vzgaja iz omahljivega mladiča krepkega, samozavestnega moža in ki ustvarja močne ter zdrave generacije. Pozivljejo se vsi navzoči, da enoglasno odobrijo današnje sklepe, ki naj bodo temeljni kameni za splošni razvoj sporta med našim narodom in ki naj nam nudijo garancijo za uspešno in plodonosno športno in zdravstveno delovanje.«
Občni zbor preide na to na drugo točko dnevnega reda1, poročilo tajnika. »Delovanje pripravljalnega odbora
je bilo predvsem informativno in tehnično. Proučila' so se pravila Jugoslovanskega Atletskega Saveza ter Zagrebškega Saveza, katera se bodo z malimi formelnimi spremembami prevzela v naše poslovanje. V kratkem se odpošljejo klubom prijavnice v svrho verifikacije atletov. Stojimo v znamenju bojkotai, ki ga je razglasil J. A. S. v Zagrebu nad našimi klubi. Ne bilo bi umestno sedaj tukaj razpravljati o vzrokih, ki so dovedli do tega čina. Omenim edinole, da nas neposredno ne zadene nobena krivda, ker je bilo naše stremljenje že od vsega začetka, združitev v enotno, celokupno državno organizacijo, katera se je pa le deloma iz neinformiranosti zavlekla. Na naše tozadevno1 zatrdilo smo dobili od J. A. S. odgovor, da ostane bojkot toliko časa v veljavi, da se organiziramo ter izpolnimo vse formalitete. Leži torej v interesu stvari sama, da pospešimo vse tozadevne prijave, ter se zastopniki klubov pozivljejo, da izvrše dane jim naloge v kolikor mogoče kratkem času. Vsak klub mora prijaviti na podlagi prijavnic vse svoje aktivne in neaktivne lahke atlete, kakor tudi podati izjavo, da kot klub sam pristopa v Lahkoatletični Savez za Slovenijo. Opozarja se posebno na> zadnji pasus, s kjaterim je tudi zvezana dolžnost nominelne prijave t. č. predsednika in L tajnika dotičnega kluba ter stalni naslov klubovega načelstva.«
Tajniško poročilo se enoglasno odobri ter preide občni zbor na točko 3 dnevnega reda: Volitev odbora. Sklene se voliti z vzklikom ter se prečita kandidatna lista, ki jo predlaga pripravljalni odbor. G. Perpar predlaga, da se rezervirata dve mesti prosti za eventuelne nove člane drugih klubov, ki se ustanovnega občnega zbora niso udeležili. Sprejeto.
Z vzklikom je bil nato enoglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik; Dr. Demeter Blehveis-Trsteniški, podpredsednik: Ing. Bloudek, odborniki: Dr. Vučina, Beneš, Černe, Komar, Ludvik, Perpar, Starc, Zuchiatti.
Funkcije posameznih odbornikov se določijo na prvi redni seji saveza.
4.	in 5. točka dnevnega reda se brez nadaljnje debate preideta ter se na to zaključi ustanovni občni zbor.
0 0
Tekme 7. maja.
Atletiki—Primtorje 5:0 (2:0). Tekma se je vršila na igrišču Ilirije v Ljubljani. Atletiki so bili sicer nekoliko v premoči, taktično boljši in v napadu bolj energični kot Primorje, vendar pa razlika v znanju obeh moštev ni tako znatna, kakor jo izraža rezultat. Oba gola prvega halftima sta nastala iz 11-metrovke — za drugo je vprašanje, ali je bila diktirana upravičeno — na vseh petih pa ima kolikor toliko »zaslug« nedostatna obramba Primorja. V splošnem je napravilo Primorje dober vtis, krilci so bili celo prav dobri. — Jedro Atletikov in iniciator skoro vseh napadov na primorski gol je bil srednji krilec Diirschmied. Poleg njega je pohvalno omenjati levo zvezo Toplaka in oba branilca. — Sodil je g. Kramaršič.
Ilirija—Celje 9:0 (7:0). Igrano na igrišču Ilirije; sodnik g. Jerala. — Ilirija je bila v znatni premoči, notranji trio Vidmajer—Učak—Pevalek I. je brez velikega truda nadvladal celjsko obrambo in dosezal gol za golom. Celjani so se odlikovali z veliko požrtvovalnostjo, forward je stopil le redkokdaj v akcijo. Gostje so nastopili s tremi rezervami, Ilirija je nastopila kombinirano s štirimi igralci prvega moštva in sedmimi iz rezerve.
Hermes—Akademiki 2 :0. (Prvenstvena tekma.) Zmago je dosegla boljša napadalna vrsta Hermesa, v splošnem je igral Hermes slabše kot običajno.
Svoboda, Ljubljana—Svoboda, Moste 5 : 1. (Prvenstvena • tekma, igrišče v Mostah, sodnik g. Kepec.) Igralo se je z obeh L strani preveč brezobzirno, med tekmo so se dogodili na igrišču incidenti, ki se bodo zaključili pred kazenskim odborom L. N. P.
Concordia, Zagreb—Maribor 8:2 (5 :1). Igrano na igrišču Maribora; sodnik g. Šepec; publike nad 1000. — Lepa in fair-igra je bila mnogobrojni publiki v užitek. Početkoma je bila igra nekoliko enostranska, kesneje, posebno v drugem polčasu,
NOQOnET
pa popolnoma otvorjena. Za Maribor sta dosegla gole Lenasi in Vogrinec.
M. A. K.—Svoboda, Maribor 5:3 (1:2). (Prvenstvena tekma, sodnik g. Franki.) Enakovredna nasprotnika, igra je bila zanimiva in zelo napeta.
Prvenstvena tekma Atletiki—Svoboda, Celje, se ni vršila, ker se je Svoboda razdražila. Po pravilniku se računa Atletikom tekma kot dobljena s 3 : 0.
S.	K. Korotan, Maribor, se je istotako 29. aprila razdružil. Po prvenstvenem pravilniku veljajo vsled tega naslednji rezultati: Korotan—Maribor 0 : 3, Korotan—Rapid 0:3 in Korotan—Ptuj 0 : 3.
• Jadran—Svoboda, Moste 9 :1. Prvenstvena tekma, igrana 30. aprila v Mostah in pomotoma izostala v zadnjem »Sportu«.
Nadaljnji domači rezultati 7. maja.
Zagreb: Šparta—Slaven 2 : 0, Ilirija—Viktorija 2 : 0, Tipografija—Derby 2:0, Železničarji—Slavlja 2:2, Amater—Zmaj 5:1, Gradjamski—Viktorija 12:0 (igrano 10. aprila), Concordia —Ilirija 1 :0 (igrano 11. aprila in prekinjeno vsled deževja v 36 minutah).
Beograd: Na igrišču Jugoslavije se je vršila trening-tekma med dvema reprezentančnima moštvoma Beograda. Ker je v obeh moštvih moralo namesto nominiranih igralcev nastopiti po več rezerv, se trening ni obnesel. Poskusne tekme reprezentanc veljajo tekmi med Beogradom in Bukarešto, ki se vrši 30. aprila.
Sarajevo. V Sarajevem se je vršila medmestna tekma Sarajevo—Brod. Zmagal je Brod z 2:1. V reprezentanci Broda sta igrala začasno v vojaški službi se nahajajoča Ilirijana Dolinar in Grilc (desna zveza in desno krilo).
Subotica: Amater, Sombor—Bačka, Subotica 3 : 0.
Čakovec: Čakovački Š. K.—Drava, Varaždin 3 : 0.
Split: V Splitu je gostoval 6. in 7, t. m. HAŠK iz Zagreba. Nastopiti je moral s celo vrsto rezerv. Prvi dan je podlegel Hajduku z 1 : 2, drugi dan je izravnal sobotni poraz z 2 : 1.
Zunanje tekme 7. aprila.
Praga: Sparta—Union Ž. 2:1, Meteor V.—Nuselski S. K. 2: 1, Čechie—Meteor VIII. 3 : 2; Slavia je igrala v Kodanju proti kombiniranemu teamu Kodanja 2 : 2.
Dunaj: Sportklub—Hakoah 1 : 0, Amateure—Hertha 3 : 2, Rapid—Simmering 2 : 0, Floridsdorf—WAF 2 : 1, Vienna—Ad-mira 5:2, Ostmark—Rudolfshiigel 3:1. — II. razred: WAC— Nussdorfer A. C. 2:0, Germania—Rennweg 2:1, Slovan—Do-naustadt 4 : 0.
Graz: GAK—Sturm 2 : 0 (prvenstvena).
Popravek. Tekma med- Svobodo, Maribor in Ptujem dne
23.	aprila v Ptuju (»Sport« št. 7) ni bila prvenstvena, temveč prijateljska.
Tekme 14. maja.
Ilirija, Ljubljana—Ilirija, Zagreb 5:1 (2:1).
Zagrebška Ilirija je letos že drugo zagrebško moštvo, ki je grešilo proti pojmom discipline in športnosti. Nediscipliran nastop Šparte dne 16. in 17. aprila smo smatrali za osamel pojav. Danes, ko ga je, četudi v milejši obliki, ponovila Ilirija, moramo izreči obžalovanje nad tem, da sta grešila proti discipliniranosti in športnosti baš Šparta in Ilirija, dva zagrebška Huba, ki nosita sicer naslov prvorazrednih klubov, ter konstatirati, da v Ljubljani doslej ni provzročilo incidentov še nobeno n. pr. češko ali nemško moštvo, četudi je igralo pod istimi sodniki, katerim sta Šparta in Ilirija neosnovano odrekla korektnost in nepristranost.
Znano je, da je ljubljanska Ilirija zaprosila potom Ilirije v Zagrebu za to tekmo za zagrebškega sodnika, da se vnaprej izogne morebitnim nesoglasjem. Dobila je na to prošnjo indirektno obvestilo, da sta izmed šestih prvorazrednih sodnikov dva zaposlena, eden bolan, eden zadržan vsled rodbinskih zadev, dvema pa, »da se ne će ići u Ljubljano«. Navajamo to brez nadaljnjega.
Tekma med obema Ilirijama bi mogla, da jo niso kazile razne faze robate igre in ugovarjanje gostov sodniku, marsikoga zadovoljiti. Gostje so bili dobro vigrano moštvo z mnogo elana in požrtvovalnosti ter tudi z zadovoljivo kombinacijo. Najboliši v moštvu je bil srednji krilec Harl, odlikuje se osobito v igri z glavo. Domače moštvo je bilo na nekaterih točkah slabše kot ■navadno, vendar je izvzemši prve četrt ure igralo lepo in z enako požrtvovalnostjo kot gostje. Srednji krilec Zupančič IT., levi back Beltram in desna zveza Oman so bili izvrstno dispo-rirani. V goalu je debutiral z dobrim uspehom Heruc.
Premoč domačih je bila razen začetkom drugega halftima očitna. Rezultirala je iz večje tehnične izvežbanosti in boljše skupne igre. Drugi gol je nastal iz llmetrovke za očiten hands desnega backa, zadnji gol pa je bil dosežen na nekorekten način v toliko, da je desna zveza Ilirije »remplala« golmana z žogo v gol z roko. kar pa ic sodnik vsled zmešnjave pred golom prezrl. — Sodil je g. Vodišek, poset priličen,
Prvenstvene igre v Ljubljani. Hermes—Ilirija rez, 4 : 4. Hermes je izravnal potem, ko je vodila Ilirija še v drugem polčasu s 4 : 1. Storil je napako, da je postavil v prvem polčasu Pleša L, svojega izvrstnega dirigenta navale, med halfe. For-ward brez Pleša ni bil sposoben nobene resne akcije, nasprotno pa je v drugi polovici, ko je bil Pleš na svojem običajnem mestu, jako lepo kombiniral in neprestano napadal. V rezervi Ilirije je igralo nekaj novih mlajših moči, ki se niso obnesle. Hal-veslinija je izvzemši desnega halfa v drugem polčasu odpovedala, branilca sta bila jako nesigurna. V forwardu je bil prav dober Pevalek L
Jadran—Akademiki 7:2, Slovan — Svoboda, Ljubljana, 4 : 3, Jadran rez—Svoboda, Moste rez. 1 : 1,
V	Mariboru je v prvenstveni tekmi porazil Rapid mariborske atletike s 5 : 3. Rezerve so igrale 8 : 3 za Rapid, Old boys Maribora proti Old boys Rapida 4 : 4. Slednja tekma je bila športna atrakcija. Izvabila je na igrišče nenavadno veliko publike, ki pa se je bolj zabavala, kot iskala športnih užitkov.
V Celju se je vršila zaključna prvenstvena tekma celjskega okrožja L. N. P. med Atletiki in Celjem. Igralo se je na deloma poplavljenem igrišču Atletikov. Rezultat 3 : 0 za Atletike. Informirani smo, da je S. K. Celje vložil pri podsavezu protest proti verificiranju te tekme z motivacijo, da je bilo igrišče nesposobno za tekmo.
Nadaljnji domači rezultati 14. maja.
V	Zagrebu je podlegla reprezentanca Subotice reprezentanci Zagreba z 0:13, Po soglasnih poročilih zagrebških listov je bilo zagrebško moštvo zopet v izredni formi. Posebno so se odlikovali notranji napadalci Vinek—Perška—Zinaja ter srednji krilec Dubravčič. Trditve listov, da odgovarja rezultat popolnoma poteku igre, se nikakor ne zdi verjeten, prav tako, kakor še danes ni razumljiv poraz ljubljanske reprezentance z 0 : 8, ako sodimo po igri, ki jo podajajo zagrebška moštva lani in letos v Ljubljani.
V	Beogradu se je vršila odločilna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in B. S. K. Zmagala je Jugoslavija z 1 : 0.
V	Sarajevem je v prvenstveni tekmi zmagala Slavija nad Šaškom s 3:1.
Zunanji rezultati 14. do 16. maja.
Praga: Sparta—Teplitzcr F. K. 2 : 1; 17.000 gledalcev; Smi-chov—Praga VIL 3:1, Vršovice—Union Ž. 2:1; Union zgubi s tem drugo mesto v prvenstvu, D. F, C.—Hagibor 12 : 0, Slavia je igrala v Malmo-u 2 : 2, Sparta—-Hakoah, Dunaj, 5 : 0, DFC— MTK, Budimpešta 2 : 2.
Dunaj: Amateure—Vienna 4 : 2, Amateure—Sportklub 2:1. Rapid—Hertha 1 : 1, Admira—Simmering 2 : 2, Wacker—Ostmark 0 : 0, Rudolfshiigel—Vienna 3 : 2, WAF—Hakoah 0:0. —■ II. razred: WAC—Simmeringer S. K. 2 : 0, Germania—Red Star 1 : 0, Gersthof Sturm 14 3:2.
Graz: Floridsdorfer A. C., Dunaj—Arbeiter A. C. 6 :2, Floridisdorfer A. C.—GAK 1:1.
Madžarska—Poljska 3 :0. Igrano 14. t. m, v Krakovu;
20.000	gledalcev.
Budimpešta—Berlin 4 : 2. Igrano 14. t. m. v Berlinu.
Hazena S. K. »Jugoslavije« iz Beograda odnela je jednu potpunu zasluženu pobedu nad Hazenom ovdašnje Vojvodine. Igra beogradskih dama pozdravljena je simpatično od novosadske publike i izazvala, elegantnom, fair i kombinacionom igrom veliko interesovanje kod iste. Hazena Vojvodine je najjača u Novom Sadu te dolazi u red naših najboljih timova ove vrste ali je Hazena »J« dominirajući neprekidno izvojevala potpuno odgovarajući rezultat 6 : 0 u svoju korist.
KOLESARSTVO	a a
Ljubljanska kolesarska dirka v Kamnik je ponovno odpadla, ker je bilo vremene neugodno. Kolesarska sezona trpi občutno pod neugodnim vremenom, ker so vse prireditve riskantne.
Kolesarski podsavez za Slovenijo razpisuje za dan 25. maja kolesarske skupinske in kvalitetne motorne vož-n j e na progi Ljubljana—Medvode—Škofja Loka—Poljane— Trata — Žiri — Rovte—Spodnji Logatec—Vrhnika—Ljubljana v dolžini 99 km. Start ob 13, uri pri km 2 na Celovški cesti za kolesarske skupine, za motorno tekmo ob ^ 15, s ciljem na Tržaški cesti pri km 2. Prijave je vposlati do 20. t. m. s prijavnino za dirkača 2 Din, za motociklista 10 Din na Kolesarski podsavez, Ljubljana, Narodni dom. Prijave brez prijavnine so neveljavne. Naknadne prijave se sprejemajo le proti dvojni prijavnini do 1 ure pred tekmo.
Posebna določila: Vozilo se bo v sledečih kategorijah: Kolesarji: Glavna skupina juniorji, seniorji, novinci, v skupini po štiri dirkače, od katerih morajo trije skupno dospeti na cilj, v razdalji ne preko 20 m. — Motociklisti: a) po-
Spored strelske tekme,
ki jo priredi Slovensko lovsko društvo dne 5. junija 1922 na vojaškem strelišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije gospoda častn. adjutanta Nj. Veličanstva kralja, generala Gjura Dokiča. Začetek ob 14. uri. Vstopnina 1 Din, vojaštvo prosto.
Za mladoletne puške in municija na strelišču, za vojaško streljanje puške na strelišču, za druge vrste streljanja vsak strelec svojo puško.
Občna pravila.
A.	Udeležba:
1.	Streljanja se sme udeležiti vsak državljan kraljevine SHS, če je plačal priglasnino.
B.	Orožje:
2.	Strelja se samo s kroglo in to z vsako lovsko puško ne glede na kaliber, z ali brez daljnogleda.
3.	Naboje prinese vsak s seboj.
4.	Strelja se prostoročno, puška ne sme biti naslonjena.
5.	Strel, ki je oddan na stojišču, hote ali nehote, velja.
6.	Naboji, ki se ne sprožijo, ne veljajo kot oddani streli.
7.	Če kdo pri streljanju 3krat zaporedoma ne zadene tarče, sme si na strelišču svojo puško ustreliti ter pride kot zadnji na vrsto pri istem streljanju, če plača ponovno priglasnino.
8.	Če se komu na strelišču puška pokvari, sme si izposoditi drugo.
9.	Na strelišču bosta na razpolago strelcem dve stojišči, kjer lahko vsak preizkusi (ustreli) svojo puško.
C.	Priglasnina:
10.	Znesek za priglasitev k posameznim streljanjem se mora plačati naprej blagajniku Slov. lovskega društva, gospodu Zupanu.
11.	Če se kdo'streljanja ne udeleži iz katerega si bodi vzroka, zapade plačani znesek.
12.	Tri dni pred streljanjem se sprejmejo zadnje prijave.
13.	Kdor se prijavi zadnji dan ali pa šele na strelišču, plača trojni znesek priglasnine.
14.	Na strelišču odloži vsak strelec svojo puško ha od-kazano stojišče za puške.
D.	Obnašanje in disciplina na strelišču,
15.i	Prepovedano je na stojišču vsako manipuliranje s puško, razkazovanje puške in pa katerokoli si bodi vežbanji s puško.
16.	Rediteljem se mora pokoriti vsakdo brez razlike. Kdor se noče pokoriti rediteljem, bo izključen od streljanja.
17.	Strelci se izžrebajo ter ni nikomur dovoljeno prostor samovoljno zamenjati.
18.	Kdor ni na mestu, določenem mu po žrebu, izgubi pravico do streljanja.
19.	Oceno streljanja vršijo trije člani Slov. lov. društva in en vojaški zastopnik (ing. Tavčar, ravnatelj Pogorelec, Juvančič in mjr. Lokar kot vojaški zastopnik).
20.	Za oceno velja kot točka vsak krog v belem polju po številu krogov enkratno, v črnem polju pa dvakratno.
21.	Pri enakem številu odloči zadnji strel, če sta tudi ta dva strela enaka, predzadnji itd.
22.	Nepogoditev tarče šteje kot napaka ter se odšteje od drugih točk.
23.	Darila in častni diplomi se razdele na koncu streljanja po oceni sodnikov točke 19.
E.	Razsodišče.
24.	V nepredvidenih slučajih odloči razsodišče, ki je sestavljeno iz predsednika Slov. lov. društva dr. Lovrenčiča, višjega sodnega svetnika Mladiča in dr. Souvana,
25.	Vsak udeleženec streljanja se mora podvreči tem pravilom ter pravilom, izdanim za posamezna streljanja
26.	Tekmo vodi strelski mojster kapetan v p. Anton Juvančič v Ljubljani.
L
Streljanje mladoletnih na 25 m.
L Streljanja se lahko udeleži vsakdo brez razlike stanu, ki je izpolnil 10. leto ter še ni prekoračil 20. leta.
2.	Za streljanje se sme uporabiti vsaka puška malega kalibra do 9 mm (Flobert, Tesching, Mauser-Luftgewehr).
3.	Strelja se na 25 korakov v tarčo 24 X 29 cm veliko, razdeljeno na 10 krogov.
4.	Oddati se sme največ 5 strelov, streli se pokažejo po samič.
5.	Strelja se prostoročno stoje, kleče ali leže.
6.	Za to streljanje so predvidena sledeča darila:
častna diploma mojstrskega ipladostrelca Slovenije in
I,	darilo Flobert-puška, II. darilo puška, III. darilo 300 K
in pet daril po 100 K.
7.	Za udeležitev tega streljanja se plača 5 Din priglasnine.
II.
Vojaško streljanje na 400 m.
1.	Udeleženec je lahko vsak aktivni, rezervni, upokojeni -!: v ostavki se nahajajoči član vojske, žandarmerije, pogra-,učne čete, finančne straže in policijskega zbora.
2.	Strelja se samo z vojaško puško, dolgo ali kratko, katera pa ne sme imeti predelanih vizirnih naprav.
3.	Te puške smejo kontrolirati radi vizirnih naprav člani Učke 19 občnih pravil.
4.	Strelja se na obligatno vojaško tarčo, ki je razdeljena na 15 krogov, razdalja 400 m, 5 strelov.
5.	Strelja se stoje, kleče ali leže, brez opore, to se pravi, puška ne sme biti naslonjena.
6.	Za oceno pride v poštev najkrajši čas in število zadetih krogov.
7.	Streli se pokažejo skupno.
8.	Kot nagrade so predvidena:
a)	častna diploma vojaškega mojstrskega strelca za Slovenijo in I. darilo 1000 K;
b)	20 daril po 100 K.
9.	Za prijavo plača vsak redov in podčastnik 1 Din, častniki po 5 Din.
III.
Lovsko streljanje s kroglo na 100 m.
1.	Udeleži se ga lahko vsak državljan kraljevine SHS, ki je dopolnil 18. leto.
2.	Strelja se na tarčo 60 X 60 cm, ki je razdeljena na 15 krogov po 2 cm, 100 m.
3.	Pet strelov, ki se pokažejo posamič.
4.	Za to streljanje se lahko uporabi vsaka lovska puška na kroglo, brez daljnogleda.
5.	Strelja se stoje prostoročno.
6.	Kot darila so predvidena: I. darilo 2000 K, II. darilo 1000 K, III. darilo 700 K, IV. in V. darilo po 500 K.
7.	Za prijavo je plačati 5 Din. Zapriseženi lovski čuvaji plačajo polovico,
IV.
Streljanje na tarčo »Srnak« 100 m.
1.	Udeleženec mora biti član Slov. lov. društva ali kakega drugega lovačkega udruženja kraljevine SHS, ki se izkaže z legitimacijo.
2.	Strelja se na tarčo »Srnak« 90X115 cm, ki je razdeljena na kroge, daljava 100 m. 5 strelov.
3.	Strelja se lahko stoje, kleče ali leže prostoročno. Streli se pokažejo posamič.
4.	Strelja se lahko iz vsake lovske puške na kroglo z ali brez daljnogleda,
5.	Kot, darilo je predvideno: častna diploma mojstrskega lovskega strelca za Slovenijo in prehajalno darilo Slov. lov. društva. Zmagovalec ostane v posesti tega darila do prihod, tekme. Darilo pride v njegovo last, če zmaga še v prihodnjih dveh zaporednih tekmah, ali pa štirikrat v presledkih, ako darilo ni še pripadlo trikratnemu zmagovalcu.
6.	Vsak udeleženec plača za priglasitev 10 Din. Zapriseženi lovski čuvaji polovico.
V.
Tarča »Divji lovec« 60 korakov, 3 minute vidna.
1.	Udeleženec mora biti član Slov. lov. društva ali pa kakega drugega lovačkega udruženja, ki se izkaže z legitimacijo.
2.	Strelja se na tarčo »Divji lovec«, daljava 60 korakov, tarča ostane vidna samo 3 minute ter se sme v tem času oddati poljubno število strelov, najmanj pa 3 streli. Tarča je razdeljena na kroge,
3.	Pri oceni pride v poštev: a) čas, b) število oddanih strelov, c) zadetih krogov.
4.	Strelja se lahko z vsako lovsko puško s kroglo z ali brez daljnogleda (Brenecke, Ideal, Stendarh, Paradox, Oberhammer krogla), avtomatično pištolo, revolverjem, prostoročno, stoje.
5.	Kot darilo je predvidenih: deset daril (predmeti).
6.	Vsak udeleženec plača za prijavo 10 Din. Zapriseženi lovski čuvaji plačajo polovico.
možni motorji na kolesu, hitrost 30 km na uro; b) motorji đo 500 cm:l prostornine, hitrost 40 km na uro; c) motorji čez 500 cm3 prostornine, hitrost 45 km na uro; d) motorji s priklopnim vozom (teža *70 kg), hitrost 35 km na uro, — Maksimalni čas za kolesarje glavne skupine 4'A ure, juniorje 4K ure, seniorje in novince 5 ur. — Darila: kolajne, častni znaki in diplome.
Zvezdna dirka v Celje se vrši letos dne 18. junija ter se vsi kolesarski klubi Podsaveza za Slovenijo bpozarajo na to prireditev. Udeležba za vse klube obvezna. Podsavez je že razposlal tozadevno okrožnico vsem klubom ter bode takoj po prejemu poročil o številu dirkačev in skupin ter daljine prog priobčil podrobni razpis. Kakor znano, se je te vrste prireditev že lani prav dobro obnesla ter je bila najsijajnejša manifestacija kolesarskega sporta. Letošnja gotovo ne bo zaostajala ter upamo, da se zberejo ob tej priliki zastopniki vseh kolesarskih klubov v Celju. Morda bi bilo umestno, da priredi podsavez istočasno zborovanje v Celju ter se porazgovori tamkaj s klubi o načrtih za podrobno organizacijo.
Kolesarski klub Hrastje—Mota (Slatina'—Radenci) se je na novo osnoval. Ima 16 članov ter obeta biti prav agilen. Zanimiv pa je odstavek njihovih pravit, ki slove: Poleg gojenja sporta smatra klub za svojo nalogo tudi pomoč bližnjemu v nezgodi, kot n. pr.: iti po zdravnika, po duhovnika, ordonančna služba v slučaju požara itd., ter sta za opravilo teh nalog vedno dva kolesarja na razpolago, ki opravita ta posel brezplačno. To nalogo, ki si jo je nadel ta klub na svojo lastno iniciativo, prav toplo pozdravljamo ter jo priporočamo vsem našim kolesarskim klubom po deželi, osobito pa onim po naših vaseh in trgih. Kolesarski sport bo s tem znatno pridobil na ugledu med občinstvom.
Kolesarski klub Št. Jernej je pripravil za nedeljo, dne 14. t. m., kolesarsko dirko,' ki se pa žal ni mogla vršiti vsled slabega vremena. Klub šteje okrog 50 članov ter obeta biti precej delaven,
V Kamniku se pripravlja ustanovitev kolesarskega kluba, istotako na Vrhniki. Želeti bi bilo, da se ta lepi sport oživi tudi drugje, osobito v onih krajih, kjer je že svojedobno obstojal.
Dirkališčne dirke v Zagrebu, pripravljene po J. K. S., so se morale zopet odgoditi, ker je bilo vreme neugodno. Prihodnji termin še ni javljen.
Split letos živahno dela. 30. aprila so vozili progo Split— Krilo—Split na 31 km. Prvi je prispel Asanovič v 1 : 04 : 38-7, drugi Arlič v 1 : 06 : 04-2, tretji Ružič. To dirko je priredil Ciklo-klub. Klub »Marjan« pa je dirkal 7. maja na progi Split— Selin—Split, 12 km, ter je zmagal Ozretič v 21 : 42 : 4, drugi Lozovina, tretji Ozrelič.
Tour de Vougoslave in Vseslovansko prvenstvo. Kakor čujemo, je črtal J. K. S. svoječasno projektirani gornji dve kolesarski dirki vsled začasne neizvedljivosti.
Pariš—Tours, 342 km, znana francoska dirka, je končala letos zelo interesantno. Na cilj je pripeljalo naenkrat skupno 23 dirkačev, tako da je bilo komaj mogoče dognati prve tri zmagovalce. Henry Pelissier je vozil kot prvi 11 : 32 : 00, drugi je bil Henry Cuter, tretji Jacquinot. Skupini 13 dirkačev se je prisodilo četrto mesto.
Milano—Torifflo, 286 km, se je vozila kot dirka amaterjev in profesionistov. Med profesionisti je zmagal Zanaga v 10 : 47 : 35.
ATLETIKA_______________________________________________ena
Z ustanovitvijo lahko-atletskega saveza se je popolno organizirala ena najvažnejših športnih panog. Lahka atletika je sicer pri nas sorazmerno še šibko Zastopana, vendar bo intenzivnejše delovanje saveza gotovo povoljno vplivalo na njen razvoj. Mnogo bi koristil razvoju lahkoatletski klub, ki bi posvetil vse delovanje le lahki atletiki sami ter zbral v svoji sredi res prvovrstne atlete. Važna naloga tega saveza bo obstojala v tem, da skuša doseči s telovadnimi organizacijami sporazum vsaj za javne meetinge ter s tem izboljša rezultate Slovenije. Telovadne organizacije goje razne atletske panoge že dolgo vrsto let ter imajo v svoji sredi deloma prav izboren material.
Z ustanovitvijo podsaveza je odpadel tudi povod J. A. S. za bojkot Slovenije. Dasi je bil neopravičeno proglašen, saj je bil atletski sport v Sloveniji organiziran v lahkosportnem odseku Športne Zveze od njene ustanovitve dalje, je vendar bojkot neprijetno dirnil športne kroge v Sloveniji. J. A. S. je sedaj bojkot preklical in je s tem vsaka ovira razvoju odpadla. Tudi je Jugosl. atletski savez kooptiral v svoje predsedstvo predsednika Lahkoatletskega saveza za Slovenijo g, Dr. Blehveisa kot podpredsednika.
Savezu želimo najboljših uspehov v njegovem delovanju v prospeh sporta v Sloveniji.
Lahko-atletski savez za Slovenijo odpošlje na atletska tekmovanja o priliki poroke Nj. Vel. kralja sledečo reprezentanco: Perpar St. (S. K. Primorje) za tek na 200 m; Beneš Jos. (S. K. Ilirija) za tek na 400 m; Widmayer Ljubo (S. K. Ilirija) za tek na 800 m; Čuk Fr. (S. K. Jadran) za tek na 5000 m; Praunseis (S. K. Jadran) za tek na 5000 m; Vidmar Mara (S. K. Jadran) za tek na 60 m. Savez se udeleži tudi tekmovanja v štafeti 100X200X300X400 z Valtrič Hinkom, Perper Stanko (S. K. Primorje), Widmayer Lj. in Beneš Josip (S. K. Ilirija).
Izbirni lahkoatletični meeting za beograjske atletične tekme o priliki vjenčanja Nj. V. kralja se je vršil v soboto in v nedeljo popoldne. Tekme je priredil Atletski Savez za Slovenijo. Bila je to prva prireditev najmlajšega športnega saveza, izvršena v naglici, ki je sicer pokazala nekatere hibe, ki se pa bodo v kratkem z lahkoto odpravile. Tekmovalcem se je poznalo pomanjkanje treninga v letošnji sezoni ter se lanski rezultati niso presegli. Material pa je prav izvrsten ter bodo lahko naši atleti v najbližji bodočnosti z uspehi tekmovali v Zagrebu in Beogradu. V naslednjem prinašamo rezultate: tek 100 m (4 tekmovalci); Perpar (Primorje) 11.9 sek., Valtrič (Primorje) 12.2;	60 m dame (6 tekmovalk, 2 predteka) v finalu:
Vidmar (Jadran) 8.9, Miklavc (Jadran) 9 in Petrič (Ilirija) 9.2 sek.; tek 800 m (4 tekmovalci): Starc (Primorje) 2:15, Praunseis (Jadran) 2:18, Komar (Ilirija) 2:27; tek 200 m (4 tekmovalci): Perpar 24.1 sek.; Valtrič 25; skok v višino z zaletom: Beneš (Ilirija) 1.45 m, Pavlič (Jadran) 1.40 m; krogla (5 tekmovalcev): Radosavljevič (Primorje) 10.90 m; Petelin (Jadran) 10.13. Štafetni tek 100X200X300X400. Nastopili sta dve moštvi, in sicer reprezentančno moštvo Slovenije (Valtrič, Perpar, Starc in Beneš) ter moštvo Primorja (Bcnedetič, Korošec Slamič in Ropaš), Zmagalo je prvo moštvo v 2.19. Štafeta Primorja je imela 16 m predujma. Pri damski štafeti na 60X80X100X200 je zmagala štafeta Jadrana proti štafeti Ilirije v 1.101/«,
TURISTIKA	a a
Propagandni izlet na Pohorje!
Turistovski klub »Skala« v Ljubljani priredi sporazumno in s sodelovanjem Mariborske in Podravske podružnice S. P. D. za binkoštne praznike (3.—5. junija) izlet na Pohorje. Vsi pla-
Iz otvoritvenih dirk v Ljubljani : Kosmatin in Šolar na cilju. * Fot. ./. Pogalnlk.
ninci se najvljudneje vabijo na ta velczanimiv izlet na naše zeleno in romantično obmejno gorovje. Izlet se vrši po sledečem načrtu:
Odhod iz Ljubljane v soboto dne 3. junija z vlakom ob 23.52 v Maribor. Ob 4.30 prihod v Maribor, zajutrek v kavarni Central; ob 5.00 odhod mimo Habakuka po južni stezi k Mariborski koči; ob 9.30 okrepčilo; ob 10.30 izlet k slapiču ob Mariborski koči; ob 12,00 obed v Mariborski koči, ob 14.00 izlet čez Sv. Bolfenk k Ruški koči; ob 18.00 večerja v Ruški koči; ob 19.00 povratek k Mariborski koči in počitek.
Binkoštni ponedeljek: ob 4.00 odhod iz Mariborske k Ruški koči; ob 5.30 odhod iz Ruške koče čez Reber po novi poti v Lobnico, mimo slapov k Stari Glažuti in čez Mirni vrh na Klopni vrh; ob 11.00 otvoritev koče na Klopnem vrhu; ob 12.00 obed; ob 14.00 planinska veselica, ob 17.00 odhod v Falo k vlaku; ob 21.00 prijateljski sestanek v restavraciji kolodvora; ob 23.30 slovo gostov.
Sprememba tega načrta je seveda še mogoča in se bode eventualno še poročalo v dnevnikih.
Udeleženci izleta imajo na južni železnici polovično vožnjo. Vsak izletnik naj kupi cel vozni listek do Fale in ga mora skrbno shraniti in ne oddati v Mariboru, ker velja tudi za vožnjo nazaj, in sicer v zvezi z izkaznico, ki se bo izdala v Mariborski in Ruški koči,
Neobhodno potrebno je, da se vsak udeleženec prijavi najkesneje do 30. maja zaradi prenočišč. Prijave se sprejemajo v pisarni Športne Zveze (Narodni Dom).
Ponovno se opozarjajo vsi planinci, da naj ne pozabijo poslužiti se te izredne prilike, kjer se bo cel izlet razvil v lepo manifestacijo za našo planinsko stvar.
Odbor T. K. Skala.
Naša turistika.
Na dopis IV. odseka granične čete v Zagrebu, s katerim se otežkoča oziroma ogroža sploh ves turistovski promet pri nas, se sklene posredovati v Zagrebu in pri vojnem ministrstvu.
Od Beograjskega svesportskega saveza je došla brzojavka kot odgovor na našo pozdravno brzojavko glavni skupščini.
Jugosl. Atletskemu savezu se je z ozirom na njegov proglas bojkota nad klubi Slovenije sporočila neupravičenost tega koraka ter ga pozvalo, da naj svoj sklep prekliče.
K tekmam o priliki poroke Nj. V. kralja se bo skušalo doseči ugodnosti vožnje in bivanja v Beogradu za tekmovalce.
Vodnosportni odsek ni mogel pripraviti ustanovitve plavalnega saveza za Slovenijo, vendar so priprave toliko napredovale, da se dokončajo preddela še ta mesec.
Glede letošnjega Športnega tedna se sklene opustiti dosedanjo obliko časovno omejene dobe za prvenstvena tekmovanja ter se določi za letošnje prvenstvene tekme za Slovenijo doba, ko je sport dotične panoge na površju. S predpripravami sc prične takoj.
Športnemu listu sc bo skušalo pritegniti novih sotrud-nikov.
O priliki bivanja Njeg. Vel. kralja na Bledu priredi Športna zveza športni miting na Bledu ter se načrt takoj izdela in objavi.
Športna zveza sklene ostati v trajni vezi z Beograjskim Svesportskim savezom ter reševati skupno splošnosportne zadeve.
Sklene se, da morajo biti vsi športni referati na plenarni seji absolutno zastopani ter morajo' oni predsedniki podsavezov, oziroma načelniki odsekov, ki bi bili zadržani, poslati svoje namestnike. Načelniki, ki bi trikrat zapored izostali od plenarnih sej, se smatrajo razrešenim svoje funkcije.
Prihodnja plenarna seja se določi na dan 30. majnika ob 8- uri zvečer v zvezini pisarni. Tajništvo Športne zveze-
Kakor smo že v zadnji številki na kratko omenili, je izdala granična četa odredbo, ki grozi upropastiti ves turistovski Promet v Sloveniji. Zahtevajo se legitimacije za vsakega turista in za vsako turo posebej. Prošnje se morajo napraviti v Zagreb ter je treba priložiti sliko.
Naredba je nepremišljena in kaže nepoznanje naših razmer. Ogromne množice turistov, ki posečajo vsako leto naše gore, naj bi vlagale prošnje v Zagreb in to še celo za vsako turo posebej! Že neglede na tehnične težkoče rešitev takih prošenj, je že nesmiselno, da ne bi zadostovale letne izkaznice, katere naj bi izdala politična oblastva, Lažje bi ta presojala »zanesljivost« posameznih turistov, kakor pa komanda granične čete, ki sploh ne ve, kdo je dotičnik, kateremu izstavi legitimacijo.
Naše turistovske in športne organizacije, predvsem Športna Zveza, Slovensko planinsko društvo, Tujsko prometno društvo bodo gotovo našle pota, da dosežejo preklic gornje naredbe ter prihranijo našim turistom neprijetne ovire za izlete.
26. maja priredi S. P. D. v dvorani Mestnega doma ob
8.	uri zvečer izredni občni zbor, na katerem bodo sklenejne protestne resolucije. Pozivljemo vse športnike, da se v čim ■večjem številu udeleže tega zborovanja, da složno nastopimo proti nepremišljeni odredbi.
TENIS
Športna zveza je prejela na svojo pozdravno brzojavko ustanovni skupščini Beograjskega svesportskega saveza sledečo brzojavko: Zahvaljujoč se za pozdrav, ki je našel globok odmev pri zborovalcih, pozdravljamo ljubljansko posestrimo z željo skupnega delovanja v procvit našega športa. — Beogradski svesportski savez.
L. N. P.
Verificirani igralci.
II.
Sp. V. Rapid: Barlovič Josef 68, Baumgartner 69, Dolin-schek Fritz 70, Ferk Franz 71, Franki Ernst 72, Hobacher Hermann 73, Klippstatter Julius 74, Kogoj Karl 75, Kohont Ludw. 76, Kokoli Edward 77, Kurzmann Oskar 78, Loschnigg Franz 79, Puch Norbert 81, Rudi Franz 82, Schauritsch Friedrich 83, Schramm Hermann 84, Schrott Georg 85, Schubernik Josef 86, Terglez Johann 87, dr. Thalmann Walter 88, Wenko Willi 89, Vogrin Josef 90, Wind Hugo 91, Winkler Rudolf 92, Winterhalter Josef 93, Zeichen Rudolf 94, Krsnik Branimir 320, Loschnigg Albert 321, Molnar Anton 322, Pelko Alfons 323, Peteln Erich 324, Wigele Friedrich 325.
S. K. Slovan: Bucik Anton 324, Cimperman Viktor 235, Klapdlek Jaroslav 236, Kos Rajko 237, Lambert Boris 238, Pum Josip 239, Rynda Karl 240, Siard Franc 241, Štok Miroslav 242, — Vidner Vaclav 243, Volkar Franc 244. uiubA	S- K. Svoboda, Ljubljana: Bambič Maks 222, Batič Viktor
P'	223, Brcar Ivan 224, Hodalič Martin 225, Juvan Franc 226, Kern
Fran 227, Kern Srečko 228, Logar Stane 229, Rakovec Franjo 230, Stresen Adolf 231, Šimnovec Ignac 232, SchoB Karol 233.
S. K. Svoboda, Moste: Ahčan Josip 119, Ahčan Stane 120,
m a
Sezona v tenisu se je 16. t. m. otvorila v Ilirija. Žal ima Ilirija momentano le en sam prostor na razpolago, vendar je upanje, da pridobi Ilirija še 4 prostore. Zanimanja za tenis je mnogo ter igra v Iliriji 58 družabnih, 25 tekmovalnih igralcev in 18 naraščaja. Ilirija namerava Poditi v	^	^ Mohar Rudo]f ^ pečar
letošnji sezoni vec prijateljskih turnirjev ter se udeležiti tjidA An|on 194 piOVPi Fran,- 125 Rožič SrečLo 126 Siard Joško vseh turnirjev v oloveniji. Atena (prej zensko telovadno
društvo) gradi nov tenis - prostor ter izpopolnjuje starega. V kratkem bosta oba prostora gotova, nakar se bo tudi na njenih prostorih živahno igralo.
SLUŽBENE OBJAVE
m 0
Iz II. plenarne seje Športne zveze dne 9. majnika pod predsedstvom g. dr. Souvana. Pozdravi se novokooptirani II. podpredsednik gosp. major Vodopivec. S. Z. vzame na znanje ustanovitev Atletskega Saveza za Slovenijo in pozdravlja ustanovitev Beograjskega vsesportnega saveza.
Smučarski klub se je razpustil ter izročil svoje imetje Športni zvezi. Prošnja S. K. Triglav v Kranju za oprostitev članarine za leto 1921. se odkloni, ker je znesek (po 1 Din od izvršujočega člana) tako minimalen, da klub ne more ugovarjati, da ga ne zmore, in ker je končno potrebno rešiti vprašanje obveznosti klubov do Športne zveze. T. K. Skala se podaljša plačilni rok do 20. junija t. 1.
Anton 124, Plevel Franc 125, Rožič Srečko 126, Siard Joško 127, Špolar Ivan lj28, Šver Martin 129, Zagorc Emil 130, Zajc Adolf 131, Žagar Ivo 132, Alič Alojz 253, Pipp Ivo 254, Svetek Janko 255.
S. K. Svoboda, Maribor: Akerman Štefan 17, Anrather /Josef 18, Caiszer Fridolin 19, Dvoršak Herman 20, Gernjak Alojz 21, Jureš Franc 22, Loschnig Vlado 23, Magdič Dragotin 24, Otrokar Josip 25, Singer Rajko 26, Wagner Josip 27, Wistan Emrich 28, Zeichen Fran 29. Žnidarič Alojz 30.
S. K. Svoboda, Celje: Basle Ivan 31, Beuz Ivan 32, Hojnik Franjo 33, Kemetmuller Ivan 34, Majcen Albin 35, Molner Franc 36, Pack Karl 37, Papov Vinko 38, Perkovič Ivan 39, Petek Anton 40, Podrepšek Franc 41, Poznik Wilhelm 42, Preuz Anton 43, Raduš Maks 44, Regner Andrej 45, Rojnik Anton 46, Rupš Josef 47, Seitl Franc 48, Širše Franc 49, Skerbinek Josef 50, Stojan Franc 51, Šošter Franc 52, Štifter Franc 53, Wengust Martin 54.
S. S. K.’ Šparta: Bernik Alfred 133, Bregant Slavko 219, Bregar Alojzij 134, Bregar Franc 135, Bregar Roman 136, Deržaj Emerik 137, Jeras Egidij 138, Kosec Milan 139, Kotnik Maks 140, Habe Vinko 221, Marussig Gvidon 220, Okrupa Josip 141,
t
Oman Oton 142, Pesek Vladimir 143, Pintar Alojzij 144, Pirc Maks 145, Premelč Ladislav 146, Pretnar Kazimir 147, Škofič Ivo 148, Učak Franjo 149, Vrančič Stanko 150, Žargaj Franjo 151, Zinnbaucr Ivan 259, Narobe Ignacij 260,
Athletik-Sportklub: Aistrich Aleksander 261, Blechinger Erich 262, Dimetz Herman 263, Diirschmied Karl 264, Franzi Maks 265, Gobetz Ferdinand 266, Golob Rudolf 267, Gradischer Gusitav 268, Hauswirth Gerold 269, Janda Heinz 270, Kodella Heinz 271, Kovačič Hans 272, Kfell Josef 273, Kusebuch Josef 274, Oreschnigg Erwin 275, Osenjak Walter 276, Pernoschegg Rudolf 277, Pollandt Hans 278, Pouch Norbert 279, Schiillecker Franz 280, Stoschier Anton 281, Stossl Arnold 282, Toplak Josef 283, Toplak Heinrich 284, Vrečko Alfred 285, Vrečko Rudolf 286, Woischnagg Hans 287,
L. A. S. K,: Globočnik Stojan 288, Mitrovič Trifun 289, Sadar Izidor 290, Sajovic Srečko 291.
S, K. Jadran: Accetto Slavko 292, Bar Fran 293, Bar Julij 294, Benedik Mirko 295, Bončina Fran 296, Černe Vlado 297, Jamnik Ciril 298, Jakopin Fran 299, Japelj Ernest 300, Končina Ivan 301, Kopčaver Maks 302, Križnar Pavel 303, Kuster Stjepan 304, Lb&ke Rudolf 305, Martinak Viktor 306, Mezgolits Leo 307, Miklavec Ivan 308, Pokorn Stanko 309, Praunseis Silvi 310, Presker Vlado 311, Rape Vladko 312, Skodlar Stanko 313, Sla-novec Vinko 314, Steiner Karol 315, Špan Jože 316, Tičar Fran 317, Zomer Ivan 318, Zomer Fran 319,
S, K. Korotan: Bratož Alojzij 326, Bratož Remigij 327, Duj-movič Krsto 328, Gazer Vladimir M, 329, Janušič Franjo P. 330, Jenko Josip 331, Jurkovič Anton 332, Jurkovič Petar 333, Nov-šak Karol 334, Pavlovič Pavel D. 335, Petrovič Borivoj 336, Pucelj Josip 337, Pucelj Stanko 338, Senica Drago- 339, Stoka Vladimir 340, Šubič Milan 341, Turina Petar 342.
S, K. Maribor v Mariboru: Bizjak Lado 1, Dovečar Edvard 2, Ferk Rud. 245, Glazar Franc 3, Hreščak Just 247, Jutršnik Anton 246, Lenassi Milan 4, Marussig Hugo 5, Pobeška Fran 6, Pavalec Ludvik 248, Požgaj Fran 7, Žafran Martin 8, Simončič Ludvjk 9, Skrabar Ladi 10, Stavber Rud. 11, Turk Rajko 249, Vavda Adolf 12, Vavda Ivo 13, Vodeb Bogomir 14, Vokač Oto 15, Vrečko Alojz 16, Vogrinc Drago 250.
S. K. Primorje v Ljubljani: Bano Karel 152, Bar Adolf 153, Bar Vinko 154, Bašin Romer 155, Birsa Peler 156, Bukovič N. 157, Hipšer Ivan 158, Korošec Fran 160, Lombar Stanko 181, Markon Kazimir 162, Mozetič Stanko 163, Peterlin Anton 164, Petrič Vinko 165, Rajgel Arnošt 106, Sager Martin 167, Saksida Josip 168, Saksida Vladimir 169, Slamič Vinko 169, Sulič Bruno 202, Ternovic Fran 171, Trebše Josip 172, Zucchiatti Fran 173.
T. K. Skala,
Vsi oni člani, ki so vstopili v klub pred 1. majem in niso poravnali članarine do 15. t. m., se črtajo iz kluba. — Izredni občni zbor kluba se vrši v torek, dne 23. t. m. ob 20, uri v Prešernovi sobi pri Novem Svetu s sledečim dnevnim redom: 1. izprememba pravil; 2. poročila glede posečanja obmejnega gorovja; 3. organizacija predavanj; 4. delovanje kluba v prihodnji zimsko-sportni sezoni; 5. raznoterosti. Ker je izredni občni zbor velike važnosti, se pozivljejo vsi člani kluba k polnoštevilni udeležbi! — Objava propagandnega izleta za bin-koštne praznike na Pohorje na drugem mestu. — Tajnik.
V smislu § 6, točke c, klubovih pravil glasom sklepa odborove seje se črtajo iz kluba sledeči gg.: Mirko Zavodnik, dijak; Viktor Eržen, stud. tehn. kem.; Anton Pintar, gojenec voj, akad.; Ante Logar, stud. med.; Anton Benedičič, dijak.
Novi člani: Stanko Maček, stud. tehn.; Ferdo Ludvik, stud. iur.; Alfred Bernik, uradnik; Stanko Trček, uradnik; Dr. Mihael Kambič, min. konc.; Franc Skodlar, dijak; Dore Matul, uradnik;' Franc Golob, visokošolec; Marija Debevec, uradnica; Pavel Rančigaj, kom.; Anton Ravnik, konc., vsi v Ljubljani. Dalje; Venčeslav Hanzlovsky, gozdar, Mrzli Studenec, Fanika in Marija Mesar, Jesenice; Vinko Jan, ml,, lesni industrijalce, Gorje pri Bledu.	Tajnik.
RAZNO	a a
Mednarodno razstavo psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Visočanstva kneza Pavla priredi Klub ljubiteljev ptičarjev na ljubljanskem vzorčnem sejmišču letos o binkoštih. Razstava je pripoznana od Zveze psoslovcev in se prične 4. junija ob 9. uri zjutraj, konča se pa 5. junija ob 5. uri po-
poldne, Razstave se udeleže lahko vsi psi iz vseh krajev. Prijaviti se je treba do 28. maja t. 1. pri razstavnih tajnikih, t. j. pri g. Rado Hribar, Ljubljana, Zaloška c. 14, ali g. Dr. Fr. Lokar, Sodna ul. 11. Prijavi se lahko vsak na navadni dopisnici (navesti mora ime, spol, barvo in pasmo psa, dan in kraj poleženja, pri čistokrvnih tudi ime staršev in številko rodovnega lista) ali pa na prijavnicah, ki se dobe pri omenjenih tajnikih in klubovih zaupnikih na deželi. Vsak pes se mora razstaviti v splošneih razredu, lahko se pa razen tega v mladinskem, če ni še leto star. Kdor ima psa in psico iste pasme, ju razstavi lahko v razredu parov; kdor ima dva drug k drugemu spadajoča psa istega spola, ju naj razstavi v razredu skopč; kdor pa hoče razstaviti več kot 6 psov skupaj, jih naj prijavi v skupinski razred. Prijavnina, katero je treba vposlati (položnice so na razpolago!) obenem s prijavo, znaša za psa
5	Din za razred, za vsak nadaljnji razred 3 Din, za razred parov
6	Din, za skupinski razred 20 Din.
Psii bodo razstavljeni na suhih, pokritih prostorih. Sodili jih bodo avtorizirani domači in tuji sodniki. Za vsako pasmo so določena tri denarna darila razen plaket in priznanic.
Vodstvo razstave bo nadzorovalo pse v vsakem oziru 'n poskrbelo na željo tudi za njihovo hrano.
Pripominjamo, da se je udeležilo lanske razstave v Gradcu nad 500 psov, in pričakujemo, da bo tudi v naših krajih*odziv časten. Iz Belgrada je že prijavljenih nekaj psov.
Natančna razstavna določila objavi prihodnja številka Lovca, ki je že v tisku; na željo jih dopošlje klub interesentom brezplačno.
Na istem prostoru kot razstava psov se bo vršila istočasno razstava rogovja.
Mednarodne smuške skakalne tekme v Švici so se vršile dne 19. februarja t. 1. v Klostersu, kjer so bili na takozvani Selfran-skakalnici doseženi sledeči uspehi: 1. Carlsen (Norveška) 33, 49 in 50 m; 2. Eidenbeuz (St. Moritz) 32, 44 in 46 m; 3. Schult tochliersee) 36, 42 in 24 m; 4. Eugi (Davos) 33, 43 in 46 m; — Naknadno so se vršile skakalne tekme v Sv. Moritzu na mali in težavni Julier-skakalnici. Zmagal je zopet Carlsen, ki je skočil največ 35 m. Drugi je bil Berger, tretji Rivrud. — Na Bolgen-skakalnici sta zmagala Carlsen in Berger. Snežene in vremenske razmere so bile zelo slabe. Rezultati: 1. Carlsen 39, 40 in 43 m; 2. Berger 35, 39 in 35 m; 3. Taugvvald 36 (padel), 40 in 41 m.
Prvenstvena tekma norveškega smučarskega saveza se je vršila v Gjoviku ob navzočnosti kralja. Zmagal je Thorleif Haug, ki si je priboril dragoceni kraljevski pokal. Progo 17 km je pretekel v času 1 : 14 : 24 in je obstal v skakalni tekmi pri 32 in 35 m. Zelo blizu mu je 20 letni zmagalec v II. razredu Knut Stromstad, ki je isto progo pretekel v 1 : 16 : 43 in je v skakalni tekmi obstal pri 34 in 35 m.
Rekordi v skokih. Norvežan O. T. Kaosa je v bližini Kri-stianije postavil v smučarstvu nov rekord. Skočil je zelo krasen skok v daljavi 55 m. V Montrealu (Kanada) je poklicni smučar Henry Hall (Detroit) skočil baje 69 in 80 m brez padca. Kanadski mojster amaterjev B. Nelson pa je skočil čez 61 m.
Dr. Lindboe, ki si je stekel mnogo zaslug pri tekmah v Holmenkolu, je bil izvoljen za predsednika norveškega smučarskega saveza.
Carpentier—Ted Kid Lewis. Znani francoski bokser Car-pentier je premagal te dni angleškega bokserja Ted Kid Levrisa v nenavadno kratkem času. Match je bil s silnim aparatom pripravljen ter se je izvršil ob ogromni udeležbi občinstva.
Kako napreduje sport v Nemčiji! Nemški državni odbor za telesne vaje je izdal poročilo o stanju športnega gibanja v Nemčiji. Glasom tega šteje članstvo v državnem' odboru organiziranih športnih zvez 3,800.000 telovadcev in športnikov, kar znači proti prešlemu letu 800.000 prirastka. Največje število članstva ima nogometna zveza, nad 1,000.000; lahkoatletična zveza je narasla od 291.000 na 400.000 članov, največji, procentualni prirastek pa beleži plavalna zveza z nad 200.000 člani, medtem ko je imela v prošlem letu še 130.000 članov. Kolesarska zveza je napredovala od 36.000 na 45.000. Najnižji prirastek izkazuje telovadna organizacija. V procentih izraženo znašajo prirastki; Plavalci 55%, nogometaši 41%, lahko-atleti 34%, kolesarji 25%. Kdaj bo pri nas prodrlo spoznanje o važnosti sporta tako globoko?!
DRUŠTVENI ZNAKOVI svake vrsti, nagrade, plakete, spomen-medalje u prvorazrednoj izvedbi. Uzorci šalju se na zahtjev. Dobavljač 12.000 društava Adolf B e 1 a d a s Nachf. Vlasnik Karl Schlesinger, Wien VIL, Burggasse 40.	'•L
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. S) Naročnina četrtletno (6 številk) D lO'BO; posamezne številke 2 D. inserati po tarifu. ESE) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. ©fE) Izdaja Športna zveza Ljubljana. EjEi Urejuje Stanko Virant. EJEangS Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. g)j
K1
1
'n
1111111111111111111111111111111 M I M111 ■
Podružnice:
NOVO MESTO, RAKEK,
SLOVENJGRADEC
izvršuje vse najtočneje in
i:.
bančne posle najkulantneje
Telefona: štev. 146 in 458
Brzojavke: ESKOMPTNA
.a
i
ifr!
1
1

„INDUS”
izdeluje med drugim tudi
čevlje iz chrom-usnja
za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd.
d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
LJUBLJRNR
i
i
Bencin m Olje m Mast. Pnevmatika
Vsa popravila in vožnje
Le
prvovrstno blago in delo po solidiiih cenah
9ugo-fluto
d. 3 0. J.
Ljubljana
1 " PROMET " 1 I
tehnično ind. podjetje, d. z o. z.
LJUBLJANA, Gradišče šf. O
Avtomobili, amerikanske pnevmatike „Fyrestone", bencin, avtoolje, avtolaki in barva proti rji, „Pbiligrafit" (lastni izdelek), uporabljiv za barvanje tovornih avtomobilov kakor tudi drugih vozil.
Vse tehn. polrebšč. i/ gumija, asbesla, bombaž., kovin. Polrebšč. za strojni obral, lebn. kemikalije, slroji itd.
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
„FIAT“
WI€N -TldRIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb. 461
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKL sinovi L]UBL]ANA,
ima v zalogi
pravi firnež
v priznano najboljši _	in zanesljivi kako-
vosti; barve za obleke, vse vrsle barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maslenec (Federvveill), sirojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej,' pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor ludi druge v lo široko spadajoče predmele. Ceniki se ne razpošiljajo.
F^ohištvo in lapelniška delavnica.
|r Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelji, garniture za klube. Žimnice. Po nizkih kuhinje.
dnevnih cenah.
Brata SEVER
—LJUBLJANA —
Gosposvetska cesta 13.