URN_NBN_SI_DOC-ZOCFFQKH

ZAPISKI — NOTES SE L E K C IJA GRADIVA ZA »SLOVENSKO B IB LIO G R A FIJO « Boža P len ičar G ovoriti o selekciji g rad iv a za splošno nacionalno biblio g rafi­ jo je spričo poplave publikacij vseh v rst sicer n u jn a, v en d ar zelo odgovorna in do neke m ere tv egana stv ar. Jan ez L ogar u g otavlja nam reč v svojem U vodu v bibliografijo, da je vsaka nacionalna biblio grafija tu d i dok u m en tarn a. D o k u m en tarn a b ib lio g rafija pa je tista, ^katere nam en je podati dokum ent, p rič e v an je o k u ltu rn e m delu kakega naroda, pok rajin e, m esta« (str. 45). K ako torej rav n ati, da bo to p ričev an je o k u ltu rn e m delu n aro d a čim bolj popolno, da pa ne bo obrem enjeno z vsem mogočim gradivom brez vrednosti? G otovo je velika pom an jk ljiv o st naše Slovenske bibliografije, da nim a v uvodu podrobnih navodil za uporabo bibliografije, niti ne n a ta n č n e razlage, kaj lahko u p o rab n ik v b iblio grafiji n a jd e ozi­ rom a česa n aj v n jej ne išče. Z adnji letn ik i skušajo to p o p rav iti s širšim pojasnilom o u re d itv i b ib lio g rafije in o gradivu, ki ga biblio­ g ra fija prinaša. R azlaga (ne pa seveda opravičilo) je v tem , da je spričo m nogih stv a rn ih in osebnih d ejavnikov nem ogoče p ostaviti do zadnje pičice izdelan a načela, ki bi v eljala e n k ra t za zm eraj in ki bi se jih lahko popolnom a dosledno držali. T udi dejstvo, da podrobnejših teo retičn ih načel o izboru g ra ­ diva za bibliografijo ni, nam kaže, da problem ni preprost. Z njim se sicer spoprijem ajo vsi bibliografi, rešitv e pa so v e n d a r bolj ali m anj prepuščene tu d i osebnim m erilom in osebni presoji sestav ljal- cev bibliografije. Za ločitev »zrna od plev« bi bila p rim e rn ejša d aljša časovna odm aknjenost. Izbor bi bil ta k ra t n em ara strožji. N am pa so po­ tre b n a m erila, k i nam bodo že sp ro ti določala gradivo, ki ga brez škode za vred n o st nacionalne b ib lio g rafije lahko izpuščam o. Ce je kakšno gradivo p ravilno izločeno, je to b ibliografiji le v prid, k e r je tako »očiščena« bolj te h tn a in pregledna. Še več: sum ljive prisp ev ­ ke, se p ra v i tiste, ki nim ajo večje v rednosti (zaradi svoje n eizv ir­ nosti, nezanesljivosti, zgolj opisnosti ali p rev elik e poenostavitve in