Lelo 1877. 165 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 23. avgusta 1877. Î3. Ukaz ministerstva za bogočastje in uk od 31. julija 1877, o uredila za učilnico umeteljnosti v Krakova. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostneje blagovolilo po najvišji odloki od 29. januvarja 1876 sledečemu uredilu za Krakovsko učilnico umeteljnosti, ki se začne s početkom šolskega leta 1877/8, najvišje odobrenje podeliti. Uredilo za c. kr. učilnico umeteljnosti v Krakovu. §• 1. Učilnica umeteljnosti v Krakovu ima nalogo, da z ene strani daje priložnost izuriti se v prostoročnem risanji, z druge strani da samostalno umeteljno delavnost v slikarstvu zbuja in zreja. §• 2. Na tej učilnici se učč, in sicer: a) za glavne stroke; prostoročno risanje in slikanje, h) za pomočne stroke: anatomija, perspektiva in nauk o zlogu (z dejanskimi vajami vred), občna in kulturna zgodovina ter zgodovina umeteljnosti. §. 3. Učilnica obsega za glavne štroke, naštete v 2 : 1. občno učilnico za risanje, 2. občno slikarsko učilnico. O navedenih pomočnik strokah bode se posebe predavalo. Ureditev teh učilnic določa učni red, katerega je položiti pred učno mini-sterstvo v odobrenje. (Slove oiscli.) §• 4. Naloga občni učilnici za risanje je: tistim osebam, ki imajo za svoj poklic potrebo, pridobiti si neko spretnost v prostoročnem risanji, in zlasti tistim, ki hočejo izkusiti svojo umeteljnisko nadarjenost ter pripravljati se za prave ume-teljnostne študije, dati priložnost, da se izobrazijo. Ob enem bode ta učilnica v triletnem kurzu tudi izobraževala učitelje na ljudskih, meščanskih in srednjih učilnicah na podlogi sem merččih pravil. V té učilnice se jemljo brez uvetov vsi oni, kateri so četrti razred spodnje realke ali realne gimnazije zvrsili z dovoljnim uspehom. A prositelji, ki so zvršili spodnjo gimnazijo z dobrim uspehom, ali kateri so gledé šolske dolžnosti že zadostili tirjatvam §f' 21. državne-ljudsko-šolske postave od 14. maja 1859, isto tako osebe, ki so že v zrelejšich letih, morajo sè sprejemno preskušajo dokazati, da imajo že primérno spretnost v prostoročnem risanji. §• 5. Naloga občni slikarski učilnici je, da daje odgojencem priložnost dospeti do take stčpinje umeteljniškega občnega in tehničnega izobraženja, katero jih izdatno pripravlja, da morejo samostalno delovati v slikarstvu. Kdor hoče stopiti v to učilnico, obsegajočo po pravilu tri leta učnega časa, treba mu : a) dokaza z dobrim uspehom zvršenili študij spodnje gimnazije, spodnje realke, ali učilnice v eni vrsti s tema zavodoma stoječe, ali pa znanja, ki je enako zahtevanemu na tej učilnici, b) dokaza izobraženosti, ki presega začetke (elemente) obrazne umeteljnosti, s predlogo kakih del v poskušnjo ter z opravo sprejemne preskušnje, iz česar se zadobode prepričanje, da ima kandidat nedvomno poklic do študije slikarstva. Te preskušnje so oproščeni učenci, ki so zvršili risarsko učilnico, ako s pri-čalom izkažejo dovoljno spretnost v risanji. §• 6. Ako bi bilo potreba in mogoče, utegne se odpreti specijalna učilnica za zgodovinsko slikarstvo, katera naj bode odgojence izobraževala do samostalne delavnosti v tej stroki umeteljnosti. Da kdo more vstopiti v to učilnico, treba mu jo ali dokaza z dobrim uspehom zvršenih študij na občni slikarski učilnici, ali pa da more kandidat s predlogo kakih del v pokušnjo in z opravo sprejemne preskušnje o tem, kaj vé in zna, dokazati, da je dosegel že smoter, katerega ima imenovana učilnica pred očmi. §• 7. Osebje umeteljniške učilnice obsoza : 1. enega ravnatelja v V[. činu s plačo rednega profesorja na vseučilišči Krakovskem, 2. dva profesorja v VIII. činu z 1200 gld. letne plače, s pravico, naprej se pomikati v 5 petletnih doklad po 200 gld. in dejanjstveno priklado po 360 gld. in 3. dva profesorje v IX. činu s 1000 gld. letne plače, enako pravico od pet do pet let pomikati se naprej in s 300 gld. dejanjstvene priklade, za pomočne stroke bode se skrbelo s tem, da se pozovejo docenti z nagrado. V risarski, kakor tudi v slikarski učilnici utegne, ako bi bila učilnica prenapolnjena, ali ko bi se sicer izkazala potreba, učno ministerstvo dovoliti za vsak slučaj posebe, da se vzemo asistenti. §. 8. Na umeteljski učilnici so ustanovljene štipendije za pospeševanje ume-teljniškega izobraženja; o njih so merodajna posebna določila. §• 9. Občna slikarska učilnica, kakor tudi, ako se dâ, specijalna učilnica za zgodovinsko slikarstvo napravlja vsako leto učilniške razstave. Specijalna učilnica je dolžna udeleževati se tudi večjih perijodnih državnih razstav, ki se napravljajo v zvezi z dunajsko akademijo. §• io. Za nabavo knjig, medorezov in odtiskov v mavci ustanovljena je posebna komisija; prvosednik ji je ravnatelj in privzemajo se ji dotični profesorji in docenti. Ona naj koncem vsakega šolskega leta poroča ministerstvu o svoji delavnosti. §• H- Ravnatelj oskrbuje posle, pri katerih ni potreba višje razsodbe, isto tako vse naprave, ki ne trpé odlašanja, vendar le té samo sè začasno veljavnostjo. On predlaga nasvete o imenovanji profesorjev in pripuščanji docentov, isto tako o podeljevanji štipendij in poklada letno poročilo o stanji in napredovanji uka pred ministerstvo. Njegova posebna dolžnost je tudi vse dele zavoda zvesto nadzorovati in čuti nad tem, da se na to stran vrši vse po uredilu. Njemu je vesoljno osobstvo podredno. On vabi na vso shode učiteljstva in v njih predscstvuje. . Slednjič ima dolžnost, da se podučevanja primerno udeležuje. §• 12. Učiteljstvo umeteljske učilnice obseza profesorje občne risarske in slikarske učilnice. Njemu je naloga posvetovati so o vseh notranjih zadevah učilnice in nasvete na to stran predlagati. Zbira se na ravnateljev poziv najmanj enkrat na mesec. Zapisnike o sejah J6 polagati pred ministerstvo. §• 13. Da se bode vse redno vršilo v sejali profesorskega zbora, v to služi poslovni red, ki naj se v potrjenje predloži ministerstvu. §• H. Umeteljska učilnica je podredna učnemu ministerstvu, a dopisuje se z njim potem mestodrstvenega prezidija v Levovu. Stremayr s. r. îi. Razglas trgovinskega liiinisterstva od 10. avgusta 1877, s katerim se predrugačnjejo neka določila dopustnega pisma za spodnje dolnje-avstrijske jugo-zapadne železnice od 3. novembra 1874 (drž- zak. št. 10 od 1.1875)- S predrugačenjem §fa 8. dopustnega pisma za dolnje avstrijske jugozapadne železnice od 3. novembra 1874 (drž. zak. št. 10 od 1. 1875) naj na podlogi postave od 15. julija 1872 (drž. zak. št. 64) o maksimalnih tarifah za prevožnjo oséb po železnicah, isto tako vsled najvišjega pooblaščenja, na mesto sem merč-čih določil o prevožnji oseb stopijo naslednja pravila. 1. Za maksimalno tarifo za osebno prevožnjo naj se uporablja: od osebe in kitom. za I. razred..................................4-8 krajcarjev, n II. „ 3-6 n HI. „ 2-4 „ avstr, veljave v srebru. 2. Pri brzovlakih smejo se ti tarifni stavki povišati za 20 odstotkov, ako nimajo samo vöz I. razreda, in ako povprečna brzina teli vlakov (vŠtev. pomude na postajali) po onih kosih, kjer ni klancev po 15 pro mille in več, znaša najmenj 37 kilometrov; a po kosih s klanci po 15 pro mille do vštcv. 25 pro mille najmenj 24 kilometrov na uro. Po kosih, kjer so še hujši klanci, določa c. kr. trgovinsko ministerstvo brzino brzovlakov. 3. Pri meševitih vlakih jo zgornje tarife za 20 odstotkov znižati. Iznime, ki pa smejo biti samo za kose, po katerih sc kretajo zgolj meševiti vlaki, potrebujejo izrecnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva. 4. Ako bi se pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji železnoeestna družba ne mogla dodeliti primernega olajsila v III. razredu, tedaj ima dolžnost, po naročilu trgovinskega ministerstva na kosili, katere ono določi, napraviti IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode veljala tarifa od 1-5 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer. 5. Gledé tarifnih postavkov za prevožnjo svežnjev, vozov in živih živali, ki se z ljudmi ob enem vozijo, isto tako gledé vseh pritičnih določil za vožnjo ljudi, dolžna je družba podvreči se naredbam c. kr. trgovinskega ministerstva. Za vsak cel vozni listek (biljet) ustanavlja se 25 kilogramov, in za vsak polovični listek 12 kilogramov proste teže. 6. Pri izračunjevanji voznine in tarifnih postavkov za prevožnjo stvari, ki §e z ljudmi ob enem vozijo, more se za kose s klančnimi razmeri od 15 pro mille in več vzeti za podlogo poldruga (l‘/2) dolžina dotičnih močnih klancev in padcev. 7. Družba je dolžna vse nove tarife o prevožnji oseb, isto tako vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih naj men j 14 dni, predno dotične tarifne naredbe v moč pridejo, po zaukazih c. kr. trgovinskega ministerstva, javno razglasiti. 8. Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujočih ustanovitvah niso zadeta. Cliliimecky s. r. Ï5. Ukaz finančnega ministerstva od 13. avgusta 1877. da se dvobarveni štempelj na kvartah za igro vvede. Oil 1. oktobra 1877 začenši bode se pri c. kr. centralnem štempeljskem uradu na Dunaji za štempljanje kvart rabil nov stroj. s katerim se štempelj v dveh barvah vtiskuje. Ta štempelj ima okoli cesarskega orla v rudeči barvi, ki je na sredi, v dveh koncentričnih višnjevih krogih opis tudi višnjeve barve: „c. kr. kvartni štempelj“ m ob obéh stranéh krogopisa po eno olepšavo, sredi katere je število. I*re