Jamske skalne oblike, sled razvoja slovenskih kraških jam Tadej Slabe C a r s o l o g i C a Carsologica e2 Urednik zbirke Franci Gabrovšek Avtor Tadej Slabe JAMSKE SKALNE OBLIKE, SLED RAZVOJA SLOVENSKIH KRAŠKIH JAM Recenzenta Ivan Gams, Peter Habič Jezikovni pregled Barbara Suša, Alenka Možina Tehnični urednik Iztok Sajko Priprava besedila Leon Drame Izdajatelj Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Zanj Tadej Slabe Založnik Založba ZRC Za založnika Oto Luthar Glavni Urednik Aleš Pogačnik Internetna objava – pdf CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:551.442(497.4)(0.034.2) 551.442(497.4)(0.034.2) SLABE, Tadej Jamske skalne oblike, sled razvoja slovenskih kraških jam [Elektronski vir] / Tadej Slabe ; [risane priloge Leon Drame]. – El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2014. - (Carsologica ; e2) ISBN 978-961-254-679-3 (pdf) Način dostopa (URL): http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1151 Tadej Slabe 272496896 @2014, Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mehanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Carsologica e2 Tadej Slabe Jamske skalne oblike, sled razvoja slovenskih kraških jam Ljubljana – Postojna 2014 Vsebina 1. UVOD......................................................................................................................................................................9 1.1 Viri o skalnih oblikah ...................................................................................................................................9 1.2 Klasifikacija skalnih oblik ........................................................................................................................ 10 1.3 Poimenovanje skalnih oblik ..................................................................................................................... 12 1.4 Izbor jam ..................................................................................................................................................... 13 1.5 Zbiranje in proučevanje gradiva o skalnem reliefu .............................................................................. 15 2. NASTANEK IN RAZVOJ SKALNEGA RELIEFA ..............................................................................................17 2.1 Skalni relief, ki ga oblikuje vrtinčast vodni tok .....................................................................................17 2.1.1 Hidravlične osnove ............................................................................................................................17 2.1.2 Procesi na kamnini ........................................................................................................................... 18 2.1.3 Skalne oblike, ki jih vrezujejo vodni tokovi .................................................................................... 19 2.1.3.1 Fasete in rebra ...................................................................................................................... 19 Oblika, velikost in mreža faset ........................................................................................... 20 Velike fasete ......................................................................................................................... 25 Rebra ..................................................................................................................................... 26 Vpliv kamnine na razvoj faset ............................................................................................ 26 Površina faset ...................................................................................................................... 30 Laboratorijsko oblikovanje faset na mavcu ....................................................................... 30 Nastanek in razvoj faset ..................................................................................................... 32 Nastanek reber ..................................................................................................................... 34 Nekaj primerov značilnega oblikovanja faset ................................................................... 35 2.1.3.2 Stropne kotlice ..................................................................................................................... 36 Oblika, velikost in lega stropnih kotlic .............................................................................. 37 Nastanek in razvoj stropnih kotlic ..................................................................................... 43 2.1.3.3 Draslje ................................................................................................................................... 45 Oblika, velikost in lega draselj ............................................................................................ 45 Nastanek in razvoj draselj .................................................................................................. 49 2.1.3.4 Erozijski žlebovi ................................................................................................................... 50 2.1.3.5 Stebri, roglji, noži, čeri in mostiči ...................................................................................... 51 2.1.3.6 Stenske niše ......................................................................................................................... 53 2.1.3.7 Stenske in stropne zajede .................................................................................................... 54 2.1.3.8 Talni žlebovi ......................................................................................................................... 55 2.1.4 Sklep o skalnem reliefu, ki ga vreže vodni tok ............................................................................... 56 2.1.4.1 Skalna površina pod velikimi povečavami vrstičnega mikroskopa ................................ 57 2.1.4.2 Značilnosti rovov, ki jih oblikuje vodni tok, glede na skalni relief in prečni prerez ...... 60 2.2 Obnaplavinski skalni relief ...................................................................................................................... 62 2.2.1 Nadnaplavinske skalne oblike ......................................................................................................... 62 2.2.1.1 Stropni in stenski žlebovi ter anastomozne mreže........................................................... 62 Oblika nadnaplavinskih stropnih žlebov in anastomoz .................................................. 62 Poskusi ustvarjanja nadnaplavinskih žlebov na mavcu ................................................... 66 Nastanek in razvoj nadnaplavinskih žlebov ter anastomoz ............................................ 68 2.2.1.2 Vdolbinice in kotlice ............................................................................................................ 70 2.2.2 Podnaplavinske skalne oblike .......................................................................................................... 71 2.2.2.1 Podnaplavinski žlebiči, katerih nastanek sem skušal razložiti s poskusom na mavcu.. 71 2.2.2.2 Podnaplavinske vdolbinice ................................................................................................. 73 2.2.2.3 Kotlice, ki nastanejo zaradi prenikanja vode .................................................................... 75 2.2.2.4 Stropne konice ..................................................................................................................... 76 2.2.2.5 Stenske zajede in niše .......................................................................................................... 77 2.2.3 Površina obnaplavinskih skalnih oblik ........................................................................................... 77 2.3 Skalni relief, ki nastane zaradi polzenja in kapljanja vode ................................................................. 78 2.3.1 Laboratorijski poskusi oblikovanja vdolbinic na mavcu, ki nastanejo zaradi polzenja vode iz stropne razpoke .................................................................................................................... 81 2.3.2 Talne vdolbinice, ki nastanejo zaradi kapljanja vode ...................................................................... 83 2.4 Podledni skalni relief ................................................................................................................................ 83 2.5 Oblikovanje skalnega reliefa zaradi kondenzne korozije .................................................................... 84 2.6 Biogeni skalni relief ................................................................................................................................... 87 2.7 Skalni relief, ki ga oblikuje razpadanje kamnine .................................................................................. 88 2.8 Preplet dejavnikov in procesov, ki odločajo o oblikovanju skalnega reliefa ..................................... 89 3. SKALNI RELIEF IZBRANIH JAM IN NJEGOV SPELEOGENETSKI POMEN V KRAŠKIH PREDELIH SLOVENIJE .................................................................................................................................... 90 3.1 Skalni relief in njegov speleogenetski pomen v izbranih jamah Tržaškega in Istrskega krasa ..... 90 3.1.1 Skalni relief in njegov pomen pri proučevanju razvoja izbranih jam na Krasu .............................. 90 3.1.2 Skalni relief in njegov speleogenetski pomen v izbranih jamah slovenskega Istrskega krasa ...... 90 3.2 Speleogenetski pomen skalnega relefa v izbranih jamah na robu Pivške kotline in v Notranjskem podolju ................................................................................................................................. 96 3.2.1 Skalni relief in njegov pomen pri proučevanju izbranih jam na robu Pivške kotline .................... 96 3.2.2 Speleogenetski pomen skalnega reliefa izbranih jam Notranjskega podolja ............................... 101 3.3 Pomen skalnega reliefa pri proučevanju izbranih dolenjskih jam .................................................... 104 3.3.1 Speleogenetski pomen skalnega reliefa v izbranih ponornih in izvirnih jamah na robu Ribniške Male gore .......................................................................................................................... 104 3.3.2 Speleogenetski pomen skalnega reliefa v Brlogu na Rimskem in v Jami v Peklu – jamah v južnem Ribniško-kočevskem podolju ............................................................................... 105 3.4 Pomen skalnega reliefa pri proučevanju razvoja izbranih jam na Nanosu, Trnovskem gozdu in Banjški planoti ter v Logaških Rovtah ............................................................................................. 106 3.5 Skalni relief izvirne Male Boke in stare Zadlaške jame – jam na robu alpskega krasa ................. 109 3.6 Razvoj izbranih votlin ............................................................................................................................. 109 3.7 Skalni relief kot speleogenetska sled .................................................................................................... 110 4. SKLEP ................................................................................................................................................................ 111 5. SEZNAM SLIKOVNIH PRILOG ...................................................................................................................... 113 6. SEZNAM LITERATURE ....................................................................................................................................117 Predgovor Skalne oblike in njihova povezanost v skalni relief so v večletnem proučevanju kraške-ga površja in jam postale povedna sled načina oblikovanja in razvoja kraških pojavov. V knjigi so celostno zbrani izsledki o skalnih oblikah izbranih slovenskih kraških jam. Veliko nam povedo o njihovem nastanku in oblikovanju ter razvoju našega krasa. Zbrani so tudi predlogi za poimenovanje številnih skalnih oblik v slovenščini in veliko je novih. Predstavljeni so pregledno, po dejavnikih, ki oblikujejo skalne oblike in se izkazujejo za dobre, saj omogočajo nadgradnjo ob novih odkritjih in spoznanjih na krasu, ki se razvija v različnih razmerah doma in po svetu. Avtor 1. UVOD Skalni relief je oblika oboda kraške votline, skalne zborniku (1.1.). Širši izbor jam in poglobitev v proble-oblike pa so deli, ki ga sestavljajo. Skalni relief je od- matiko omogočata uspešnejši dosego ciljev. sev prevladujočih sedanjih ali nekdanjih dejavnikov in Mentorjema dr. I. Gamsu in dr. P Habiču ter sode- procesov izvotljevanja kraškega podzemlja v različnih lavcem na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU hidroloških pogojih. Iz prečnega prereza rovov in skal- se zahvaljujem za pomoč pri delu. V jamah me je spre- nega reliefa na njem lahko pogosto razberemo zapo- mljal S. Morel. Pri laboratorijskih poskusih na mav- redje razvojnih obdobij oblikovanja votline. cu mi je pomagal J. Hajna, pri proučevanju zbruskov Iz dosedanjih proučevanj (T. Slabe, 1989, MN; 1989, kamnine pa M. Knez. V. Segala (Oddelek za geologijo, 1990) sem sklepal, da je skalni relief lahko pomembna Montanistika) je z elektronskim vrstičnim mikrosko-speleogenetska sled. Cilj študije sta zato postavitev te- pom fotografiral površino skalnih oblik. Priloge je na- meljev proučevanja skalnega reliefa in celovitejše ovre- risal L. Drame, laboratorijske analize voda in naplavin dnotenje njegove uporabnosti v speleomorfoloških in je prispevala M. Zadel. Nalogo je oblikovala M. Kranjc. speleogenetskih proučevanjih. To sem skušal doseči na dva načina. Najprej sem opredelil metodološke osnove proučevanja nastanka in razvoja skalnih oblik ter nji- 1.1 Viri o skalnih oblikah hove povezanosti v skalni relief. Hkrati pa sem skušal opredeliti speleogenetski pomen skalnega reliefa v po- V strokovni literaturi se omenjajo le posamezne skalne sameznih predelih našega krasa. V študiji se torej pre- oblike, ni pa poskusov strnjenega proučevanja skalne- pletata dva pristopa. Prvi je opredeljevanje notranjih ga reliefa kot speleogenetske sledi. odnosov dejavnikov in procesov, ki oblikujejo skalni Skalne oblike je kot sled jamskega razvoja prvi tol- relief rovov, in drugi je regionalni. mačil J. H. Bretz (1956). Že v delu iz leta 1942 je skalne Cilju sem prilagodil tudi izbor jam (1.4.), saj sem oblike, ki nastanejo z raztapljanjem kamnine, razdelil skušal zajeti čimširši spekter skalnega reliefa. Hkrati na freatične in vadozne. Zajel je večje skalne oblike, fa-sem želel izbrati večino tipov jam, ki so značilni za po- sete so v besedilu le omenjene (1956, 83). V jamah Mis- samezne predele slovenskega krasa. sourija je po skalnih oblikah ugotavljal prehod votlin iz Zbiranje gradiva o skalnem reliefu in njegovo pro- freatične v vadozno hidrološko cono. Prehod je razlagal učevanje (1.5.) je sestavljeno iz terenskega dela, študi- predvsem z erozijskim poglabljanjem dolin. ja literature, poskusnega ustvarjanja skalnih oblik na Sledilo je več raziskav (Ph. Renault, 1958, 1968; mavcu in kvantitativnih analiz njihovih oblikovnih J. N. Jennings, 1971, 151–164; B. Gèze, 1973; A. Bo-značilnosti. egli, 1978, 161–168; R. Maire, 1980; S. Trudgill, 1985, V uvodnih delih študije sem opredelil skalni relief 75; Lu Yaoru, 1986; W. B. White, 1988; D. Ford in P. in skalne oblike, jih poimenoval glede na njihove obli- Williams, 1989), ki so skušale predstaviti širok spek- kovne značilnosti in klasifikacijo, strnil sem dognanja ter skalnih oblik. Poznavanje nastanka posameznih iz literature in predstavil jame, v katerih sem prouče-skalnih oblik so dopolnile študije (J. Viehman, 1959; J. val skalni relief. V nadaljevanju sem podal ugotovi- Rudnicki, 1960; R. L. Curl, 1966; R. O. Ewers, 1966; J. tve iz proučevanja nastanka in razvoja skalnih oblik. R. L. Allen, 1972; Y. Quinif, 1973; W. H Franke, 1975; Predstavljeni so tudi tipi rovov glede na skalni relief A. Binni in G. Cappa, 1978; S. E. Lauritzen, 1981; A. in prečni prerez. V drugem delu sem predstavil skalni A. Cigna in F. Forti, 1986; B. Lismonde in A. Lagma-relief izbranih jam v različnih predelih našega krasa in ni, 1987), ki so poglobile znanje o oblikovanju kraških skušal opredeliti njegov speleogenetski pomen. V skle-votlin. S poskusi na mavcu so J. Rudnicki (1960), R. L. pnem delu je ovrednoten pomen proučevanja skalnega Curl (1966) in J. R. L. Allen (1972) proučevali fasete, Y. reliefa v speleologiji. Quinif (1973) možnost nastanka stropnih kotlic zara- Pričujoče delo je nadaljevanje začetnih študij, ki di korozivne mešanice voda in S. E. Lauritzen (1981) sem jih strnil v magistrski nalogi, ko sem se te temati-oblikovanje nadnaplavinskih anastomoz. Omenjena ke lotil le na vzorcu štirih jam, in objav v Krasoslovnem dotedanja dela sem nekoliko širše predstavil v uvo-9 # dnem delu magistrske naloge (T. Slabe, 1989, MN, 5), razpadanje skalnega oboda in sige pod vplivom mi-ovrednotil jih bom tudi v pričujočem delu. kroklimatskih dejavnikov v Predjami in Dimnicah. A. Tudi v naših speleoloških ali speleogenetskih študi- Mihevc (1989, 187, 188) je opisal skalne oblike v Meja- jah so pogosto omenjene skalne oblike, ni pa celovitej- mah ter leta 1991 inicialne in stropne žlebove v Pisko- ših predstavitev in razlag skalnega reliefa. Razjede, ki vici in Brlogu na Rimskem. Sam sem poskušal razložiti jih oblikuje kondenzna korozija v Križni jami, je pred-nastanek nadnaplavinskih anastomoz v Dimnicah (T. stavil F. Hochstetter (1881, 13). Fasete, ki jih v stene Slabe, 1987) in pomen kondenzirane vlage pri obliko-iste jame vrezuje vodni tok, omenjata R. Badjura (1909, vanju oboda Komarjevega rova v Dimnicah (1988) ter 31) in I. Michler (1934, 99). Fasete sta poimenovala za opredeliti speleogenetski pomen skalnega reliefa v Kri-vdolbinice, podobne školjkam. S. Brodar (1948/49, 98) žni jami (T. Slabe, 1989), v Škocjanskih jamah (P. Habič omenja kotlice v Betalovem spodmolu, dve leti kasneje idr., 1989, 30), Volčji jami na Nanosu in vcr Ledenici na (S. Brodar, 1952, 479) pa erozijske žlebove, ki mu pome-Dolu (T. Slabe, 1990). nijo sled nivoja vodnega toka v Postojnski jami. I. Gams (1959, 7) je s fotografijo predstavil jamice v apnenčevi skali v rovu z erozijskim prečnim profilom. I. Gams in 1.2 Klasifikacija skalnih oblik P. Habič (1961, 58) sta opisala vodoravne žlebiče kot sledi tekoče vode. I. Gams (1962/63) je opisal nasta- Skalne oblike, ki sestavljajo skalni relief, so rezultat nek korozijskih kotlic zaradi polzenja vode po stropu. medsebojnega razmerja sestavin kamnine, pretrtosti V študiji o Logarčku (1963) je predstavil korozijske in skladoviti ter procesov, ki delujejo na površino ka- žlebove, ki nastanejo zaradi pretakanja vode (42), kon- mnine. Te delim na raztapljanje, mehansko brušenje denzne razjede (46), jamice na stropu in stenah (51), kamnine in razpadanje. Dejavniki omogočajo delova-fasete (51) in korozijske kotlice z gladkimi stenami, ki nje procesov ter odnašajo njihove produkte. Dejavniki jih oblikuje po stropu polzeča voda (69). I. Gams (1964, (tabela 1), ki jih lahko delimo na tokovne, ploskovne 13) razlaga, da so kotlice na stropu Logaške jame na-in točkovne, odločajo torej o nastanku in oblikovanju stale s selektivno korozijo, kotlice v Železni jami pa nad posameznih oblik. Prvi nam predstavljajo vrtinčenje naplavino (I. Gams, 1972, 29). Pregled skalnih oblik vodnega toka, pretakanje manjših količin vode po skal-je strnil leta 1974 v delu Kras (101, 102, 160), kjer je nem dnu ali pa nad drobnozrnato naplavino, polzenje predstavil fasete, erozijske kotlice in žlebaste škraplje. vode in vrtinčenje zračnega toka, ki obliva kamnino. Za Skalne oblike so omenjene tudi v jamarskem priročni-enakomerne ploskovne dejavnike, kot so stoječa voda ku. F. Habe in F. Hribar (1965, 42) sta opisala erozij- in vlaga na stiku z drobnozrnato naplavino, je značilno ske stropne kotlice v Gabranci. F. Habe (1970, 26, 33) predvsem difuzijsko odnašanje produktov raztapljanja razlaga razvoj Predjame tudi z erozijskimi kotlicami kamnine. Pri točkovnih dejavnikih pa skalne oblike in fasetami, razvoj Beloglavke pas stopničastimi ero-nastanejo zaradi padca vodnega toka, polzenja vode iz zijskimi poličkami in erozijskimi kotlicami (F. Habe, razpoke v stropu in kapljanja. 1976, 197, 200). P. Habič in P. Krivic (1972, 105) sta ra- Oblikovanost votlin je predvsem posledica hidrolo- zložila nastanek draslje (Trobenta) v Pološki jami. Pr- ških pogojev. Ti se seveda značilno odražajo v različni vi sistematični pregled skalnih oblik je predstavljen v kamninski osnovi. V freatičnih conah (Slovenska Slovenski kraški terminologiji (1973). R. Gospodarič je kraška terminologija, 7; I. Gams, 1974, 34; an: phre-pri proučevanju speleogenetskega pomena naplavin v atic conditions, J. H. Bretz, 1956, 15; D. Ford, 1988, Križni jami (1974, 332, 333, 348) skalne oblike poime-34; D. Ford in P. Williams, 1989, 263, izdvajata še jame noval mikrooblike, opisal pa je oblike, ki so nastale ob v globlje zaliti coni: bathiphreatic caves; fr.: zone no-stikih apnenca in dolomita, ter s fotografijo predstavil yee, R. Maire, 1980) se trajno zalite votline oblikujejo fasetirano čer. Leta 1985 je R. Gospodarič (1985, 22) s tlačnim, počasnejšim pretakanjem vode. Votline so opisal fasetirane erozijske zajede v Trhlovci in, korozij-sestavljene iz vodoravno ali navpično povezanih rovov. ske luknje, ki so nastale zaradi kapljanja vode v Divaški V epifreatični coni (iztočna cona, I. Gams, 1974, 34; jami (1985, 14). F. Šušteršič (1982, 144) je opozoril na v angleščini tudi shallow phreatic zone, A. N. Palmer, ostre izjedenine v paragenetskih rovih Najdene jame. 1982, 178; D. Ford, P. Williams, 1989, 263; fr.: zone epi-Oblike, ki so produkt odnašanja kamnine, je imenoval novee) so deli votline občasno zaliti, ostali pa so lahko speleogene (F. Šušteršič, 1985). A. Kranjc (1981, 74) je sifonski. Skozi takšne rove se pretakajo že hitrejši vo-opisal oblikovanost rovov v jamah v Ribniški Mali gori. dni tokovi, ki v sušnih obdobjih prekrijejo le dna strug. S podobo jamskih sten si je pomagal razlagati razvoj Votline v vadozni coni (aeracijska cona, Slovenska jam, v katerih je proučeval recentne fluvialne naplavi-kraška terminologija, 1973, 6; I. Gams, 1974, 33; an.: ne (1989). A. Kranjc (1983) in P. Habič (1985) opišeta vadose zone, J. H. Bretz, 1956, 17; D. Ford, P. Williams, 10 # 1989, 267; fr.: zone vadose, R. Maire 1980, 28) pogosto laminarna in difuzijska plast vode. Poveča se lokalna oblikujejo hitri vodni tokovi s prosto gladino (free sur-stopnja raztapljanja kamnine, seveda, če temu sledi face ca ve stream, J. H. Bretz, 1956, 15), ali pa polzeča proces na kamnini. Kamnina pa se hkrati približa ne-voda. Votline v vadozni coni so izpostavljene tudi koro- posrednemu erozijskemu delovanju vodne mase. V ta- ziji zaradi kondenzne vlage, biogeni koroziji in zmrzo- beli je erozija omenjena le v nekaj primerih. Njen vpliv vanju vlage, ki pospešuje razpadanje kamnine. Hidro- na oblikovanje skalnega reliefa pa je pogosto izrazit, loške cone so največrat posledica položaja kamnitega kar se najlepše kaže tudi v večjih podzemnih strugah bloka glede na okoliške neprepustne kamnine, doline (Škocjanske jame). ali podolja. Ti pogojujejo osnovno gladino podzemne Večkrat sledimo prepletanju oblikovanja različnih vode (P. Habič, 1982, 13, 14). Le ta je, predvsem zaradi skalnih oblik. V fasetah se odlaga drobnozrnata napla-prelomljenosti kamninske osnove, lokalno različna. Z vina ali pa se na njihovem dnu vrtinci pesek. Iz širokih nižanjem vodne gladine so namreč pogosto ostale sta-stropnih kotlic, ki imajo navznoter nagnjene stene, re, vodoravne jame, ki so bile nekoč zalite, suhe, ali pa vodijo podnaplavinski žlebiči. Torej na skalnem reliefu jih zlasti v gorskem krasu preoblikujejo razpršeni curki se odražajo različni pogoji današnjega ali nekdanjega prenikajoče vode. oblikovanja delov votline, ki se prepletajo v različnih Skalne oblike nastanejo pri izvotljevanju singenet- deležih. skih rovov, v paragenetskih rovih (Ph. Renault, 1968, Največja skalna oblika je manjša od plašča votline. 580; R. Maire, 1980, 29: galeries paragenetiques) pa so Doseže pa lahko metrske velikosti. Najmanjša skalna sledi preoblikovanja skalnega oboda zaradi pretakanja oblika je velika samo nekaj milimetrov. Posamezni se-vode nad drobnozrnato naplavino, ki zapolnuje votlino. stavni deli kamnine, bodisi da gre za velike fosile bo- Korozija je proces raztapljanja kamnine, erozija disi za sparitne kristale, so lahko večji od najmanjših pa njeno mehanično brušenje z materialom, ki ga pre-skalnih oblik. Obliko določa predvsem način sklenje- naša vodni tok, ali pa trganje izpostavljenih delcev s nega odnašanja karbonatne kamnine. Površina skalnih kamnine zaradi viskozne mase vode. Ob vrtincih, še oblik je gladka ali pa hrapava, kar je posledica sestave zlasti manjših v hitrejšem vodnem toku, se stanjšata kamnine in učinkovitosti procesa, ki deluje nanjo. Tabela 1: Skalne oblike, dejavniki ki povzročajo njihov nastanek, pogoji v katerih nastanejo in procesi ki jih oblikujejo. NAČIN OBLIVANJA DEJAVNIKI POGOJI PROCES NA SKALE (ODNAŠANJE NASTANKA KAMNINI SKALNE OBLIKE PRODUKTOV SKALNIH OBLIK PROCESOV) (hidrološke cone) velike fasete, stropna kotlica, fasete, stropna L vrtinče freatična korozija kotlica, stenska zajeda fasete, draslja, erozijski vodni tok epifreatična korozija, erozija žleb, str. žlebiči IN vadozna korozija, erozija kondenzne fasete, str. kotlice, žleb IJSK zračni tok vadozna korozija nje žlebič, vdolbinica, stropna kotlica podnaplavinski polzenje vode korozija, erozija žlebič, vdolbinica vadozna iz naplavine orozija nad naplavino pretakanje manjše korozija stropni žleb, anastomoze talni žleb I epifreatična po količine vode korozija skalnih tleh vadozna PL freatična korozija vdolbinica, kotlica, gladka skala vdolbinica, kotlica stoječa voda epifreatična korozija vdolbinica, stenska zajeda OSK vadozna korozija podnaplavinaska vdolbinica, kotlica naplavina epifreatična korozija O VN ledene obloge podledna zajeda, vdolbinica korozija vadozna I biogene razjede lišaji vadozna korozija T talna vdolbinica OČK kapljanje vadozna korozija, erozija O stropna kotlica VN prenikanje iz razpoke vadozna korozija draslja I padajoči vodni tok vadozna erozija 11 # Za večino skalnih oblik so značilni polkrožno vdol- 4. Odlomi so večji, odkruški pa manjši deli skalnega bleni prerezi, prečni in vzdolžni, kakor je značilno za oboda. Oboji so posledica razpadanja kamnine. So kotlice in vdolbinice, ali pa le prečni, kakršni so zna- oglati in omejeni z ravnimi ali le malo povitimi plo- čilni za žlebove. Bolj je kamnina homogena in neraz- skvami. Nastanejo, ko se odlomijo posamezni kosi pokana, pravilnejših oblik so. Skalne oblike so torej za- kamnine ali pa je razpadanje strnjeno in prevladuje jedene pod nivo osnovne, skalne površine. Od te zna- pri oblikovanju skalnega oboda. čilnosti odstopajo štrline, ki so največkrat presledki med osnovnimi oblikami. Štrline so torej drugotnega porekla, so pa lahko prevladujoče. Na gosto razpokani 1.3 Poimenovanje skalnih oblik kamnini, kjer značilne sledi (fasete, kotlice) vodnega toka zaradi kaotičnosti vrtinčenja ne morejo nastati, Skalne oblike sem pri proučevanju njihovega nastanka so štrline (noži) edine skalne oblike. Odlomi, ki jih po-in razvoja razdelil v skupine po dejavnikih, ki povzro- gojujeta predvsem pretrtost in skladovitost kamnine, čajo oblikovalne procese. Dejavniki so, poleg osnovne pa imajo zaradi omejene plastičnosti kamnine večino-podobe skalnih oblik, temelj za njihovo poimenovanje ma ravne ploskovne meje. (npr. nadnaplavinski žleb). V pomoč je tudi značilna le- Po temeljnih oblikovnih značilnostih, ki so posledi- ga skalne oblike na obodu (npr. nadnaplavinski stropni ca različnih dejavnikov oblikovanja rovov, skalne obli- žleb). Redko sem imenom dodal še pridevnik, ki pona- ke lahko razdelimo v štiri skupine. zarja proces njihovega oblikovanja (npr. erozijski žle- bovi). Uporabil sem imena, ki so že uveljavljena: stro- 1. Žleb je odprta cevasta oblika, katere odprtina je v pne kotlice, draslje, fasete (T. Slabe, 1989, MN, 174), prečnem prerezu večja ali manjša od polovice nje-večino oblik pa sem poimenoval sam. Poimenovanje nega prereza. Prvi so globoki žlebovi in drugi plitki. skalnih oblik bo treba še izpopolniti. Manjši žleb imenujem žlebič. Zaprta cev je na skal- nem obodu vidna le v prečnem prerezu. Žlebovi so 1. Skalne oblike, ki jih vreže vrtinčast vodni tok. polkrožnih prečnih prerezov, ko se oblikujejo v zali- ti coni. Takšni so nadnaplavinski. Poudarjeni preč- Fasete: korozijske vdolbinice, ki so plitkejše na odtoč- ni prerezi v obliki črke V so odraz gravitacijskega ni strani (Slovenska kraška terminologija, 1973, poglabljanja žlebov z manjšo količino vodnega toka 6; angl.: scallops (R. L. Curl, 1966; J. R. L. Allen, ali polzeče vode. Nadnaplavinski žlebovi so značil- 1972); nem.: Fliessfacette; fr: vague d’erosion (R. de nost stropov in stenskih podvisov, podnaplavinski Joly (1933) navaja R. Maire, 1980, 31; Ph. Renault, žlebiči pa spodnjih delov sten in skalnega dna ro- 1968)). vov. Rebra: žlebiči, ki so zaporedno povezani v mrežo (an- 2. Kotlice in vdobinice so večje in manjše polkrogla- gl.: flutes R. L. Curl, 1966). ste vdolbine. Premer kotlic meri od 0,1 m pa preko Stropna kotlica: korozijske kotlice imenujem stro-1 m, vdolbinic pa do 0,1 m. Po načinu oblikovanja pne, ker so na stropu ali na zgornjih delih sten, ter zaradi sestave in razpokanosti kamnine kotlice torej po obliki in položaju (fr.: coupole a la voute odstopajo od pravilnih polkrogel. Hitrejši vrtinčasti (Ph. Renault, 1968, 29; Y. Quinif, 1973; R. Maire, vodni tok vreže podolgovate fasete. Fasete so lahko 1980, 35); marmite inverse, marmite de pression razprostranjene po vsem skalnem obodu. Kotlice, (B. Gèze, 1973, 9); angl.: ceiling pocket, solution ki jih vreže vodni tok, so večinoma na razčlenjenih pocket (J. H. Bretz, 1942; A. Bögli, 1971; D. Ford, stropih. Ob gosti mreži razpok so stropne kotlice 1988, 43); it.: cupole (A. Binni, G. Cappa 1978)). lahko sestavljene in ob izraziti razpoki valjasto ali Draslja je erozijska kotlica (fr.: marmite de geant (Ph. stožčasto poglobljene. Draslje so na skalnih tleh, Renault, 1958, 30, 31; J. Viehman, 1959; J. Corbel, prav tako podnaplavinske vdolbinice. Dolgotrajno 1962; B. Gèze, 1973, 9; R. Maire, 1980, 35; B. Li- oblikovanje podnaplavinskih vdolbinic povzroči, smonde 1987), an. pothole (J. H. Bretz (1942)). da se nad dnom razširijo. Zaradi kondenzne koro- Erozijski žleb: žleb v skalni strugi. zije nastanejo široke in plitke kotlice. Nož (skalni nož, Slovenska kraška terminologija, 3. Štrline so deli kamnine, ki štrlijo iz skalnega 1973, 26.) obo da. Njihovo obliko in položaj, da gre za nože, Rogelj, steber (angl.: pillar (A. Lange, 1959, 81)), čeri bodisi za roglje, določajo predvsem sestava in mostič, čer so skalne štrline. pretrtost kamnine ter značaj vodnega toka, ki jo Stenska niša nastane zaradi zajedanja vodnega toka obliva. Manjše konice oblikuje voda, ki polzi po ob razpokah, ali vijuganja ob naplavini (angl.: me- stropih. ander niche (J. H. Bretz, 1956, 18)). 12 # Stenska ali stropna zajeda kaže na nivo vodnega to- 1.4 Izbor jam ka. (an.: water level horizon (A. L. Lange, 1963, 41)) ali združevanje rovov. Za vrednotenje skalnega reliefa kot kazalca pogojev Talni žleb: žleb, po katerem se pretaka majhna koli- in procesov oblikovanja rovov sem izbral različne tipe čina vode. jam v značilnih kraških območjih. Posebna težava je dostopnost, zlasti v rovih, ki se obliIujejo pod vodno 2. Skalne oblike, ki so nastale ob stiku z drobnozrna- gladino. Zato sem takšne pogoje razbiral večinoma iz to naplavino, imenujem obnaplavinske. Tiste, ki so starih oblik, ki pa so pogosto preoblikovane z mlajšimi nastale s pretakanjem vode nad naplavino v zaliti procesi. coni, imenujem nadnaplavinske. Pri izboru jam za vrednotenje in proučevanje skal- Stropni žleb (angl.: ceiling channel (J. H. Bretz, 1956, nega relifa kot speleogenetske sledi je v ospredju nji-22)). hova regionalna povezanost. Izkazali sta se možnost in Anastomoze: mreža stropnih žlebov (T. Slabe, 1988, potreba povezovanja jam v regionalne razvojne enote. 169, 170; Ph. Renault, 1968, 569; B.Gèze, 1973, 9). Te so posledica navpičnega členjenja kraškega reliefa Stropne širine: štrline med žlebovi (angl.: pendants in razvoja iz sprva pretočnih v enostavno odtočna vi- (J. H. Bretz, 1956; Ph. Renault, 1968, 570)). soka območja in v nižinske pretočne predele (P. Habič, 1982, 10). Podnaplavinske oblike so nastale zaradi izcejanja Različna kraška območja, ki so večinoma apnenča- vode iz drobnozrnate naplavine ali korozije pod ste (35% slovenskega ozemlja) ali dolomitne (8% po-njo. To sta: žlebič, vdolbinica vršine Slovenije) sestave, se razlikujejo po nadmorski višini, relativni višini do nekraškega obrobja, geološki 3. Skalne oblike, ki nastajajo zaradi polzenja vode po sestavi in tektonski pretrtosti, po oblikovanosti po-obodu brezen in rovov, poimenujem predvsem na vršja in njegovi poraslosti, predvsem pa po načinu pre-podlagi njihove oblike. takanja vode skoznje in ponekod tudi čeznje. Ločimo Žlebič nastane zaradi polzenja vode po navpični ali jih tudi po speleogenetskih značilnostih, ki se kažejo položni steni (angl.: lapies (J. H. Bretz, 1956, 22)). tako v vodnih jamah, starih in suhih ali poligenetskih Vdolbinica nastane zaradi polzenja vode po previsni jamah. Med kamninskimi enotami dinarskega krasa steni. (P. Habič, 1991), ki so večinoma razpotegnjene v di- Stropna konica nastane zaradi polzenja vode po narski smeri, so podolja s kraškimi polji, kotlinami stropu. in dolinami. Obsežnejši predeli alpskega in manjša Kotlica nastane zaradi polzenja vode iz stropne raz- območja osamljenega krasa pa potekajo v smeri V–Z. poke. Stik z okoliškimi neprepustnimi kamninami, na kate- Talna vdolbinica nastane zaradi kapljanja vode. rih se oblikujejo strnjeni tokovi, omogoča v pretočnih kraških predelih nastanek večjih votlin. Razen flišnih 4. Tudi zračni tokovi zaradi kondenzacije vlage iz njih Brkinov so neprepustne kamnine praviloma nižje od povzročijo nastanek značilnih skalnih oblik: okoliških apnencev. Površinske vode se votlinam pri- – faseta, ključijo s prenikanjem. Slednji način pretakanja vode – kotlica, je prevladujoč v enostavno odtočnih, višjih kraških – žleb. predelih. Te oblike, zaenkrat še opisno s pridevnikom konden- V pretočnih kraških predelih sem izbral jame v zen, ločim od drugih podobnih. Tržaškem in Istrskem krasu (sI. 1.1, tabela 2), nižjem Notranjskem krasu z obrobjem Pivške kotline in No- 5. Pod ledom nastajajo podledne skalne oblike: tranjskega podolja, v Ribniški Mali gori in južnem do- – podledna stenska zajeda. lenjskem fluviokrasu. V enostavnih odtočnih kraških predelih pa sem združil nekaj jam z Alpskega in viš- 6. – Biogena razjeda nastane pod lišaji, iztrebki ne- jega Dinarskega krasa. Jame so oblikovane večinoma topirjev. v paleogenskih, krednih, jurskih in triasnih apnencih, v triasnih in jurskih dolomitih (Turkova jama, Jama 7. Zaradi razpadanja kamnine nastaneta v Peklu), manj pa jih je v karbonatnih konglomeratih – odlom, ki je blokovni (nastal ob razpokah) ali (Smoganica) ali breči (Bazinova jama pri Podlaških skladovni (nastal ob lezikah); topolih). Znotraj večjih jam se lahko prepleta več na- – odkrušek, ki nastane ob razpadu kamnine v štetih kamnin, v katerih so tudi roženci ali drugi manj delce. prepustni vložki (Predjama, Postojnska jama). 13 # Tabela 2: Izbrane jame v kraških predelih, tip jame, lega, kamnina, v kateri so nastale, njihov skalni relief in velikost. Ime jame 1 2 3 4 5a 5b 5c 6 7 8 PRETOČNI PREDELI 1. Škocjanske jame 735 stalni ponor Kras A, K 2 * 425 5088 250 2 2. Divaška jama 741 stara, suha Kras “ * 430 672 89 3. Trhlovca 67 stara, suha Kras “ * 432 142 22 4. Vilenica 737 stara, suha Kras A, K 3 * 418 803 180 2 5. Lipiška jama 311 stara, suha Kras “ * 397 1194 230 6. Petnjak 952 stara, suha Kras “ * 515 285 102 7. Labodnica pretočna Kras A * 341 329 817 Istrski kras 8. Kamenšca 2967 občasni ponor Matarsko podolje A, K2 * 540 1023 147 2 9. Ponor v Odolini 1395 obč. p. s st. tokom Matarsko podolje “, P * 470 331 117 10. Dimnice 736 pretočna Matarsko podolje “ * 567 6020 134 11. Ponikve v Jezerini 5484 občasni ponor Matarsko podolje A, K 2 491 862 63 2 12. Novokrajska jama 810 občasni ponor Kastavski kras “ * 500 822 113 13. Grgorečeva pečina 5307 stara, suha Matarsko podolje A, K * 502 76 11 1,2 14. Golobja jama 3754 stara, suha Podgorski kras A, Pc * 410 83 31 15. Beško Ocizeljska 1003 občasni ponor Socerbska planota “ * 350 2400 150 16. 0sapska jama 1154 občasni izvir Osapska dolina A, Pc, E 120 1607 54 Pivška kotlina (rob) 17. Predjama 734 ponor Podgora A, K , DT * 490 7571 143 z 18. Beloglavka 744 pretočna Studenški kras A, K z * 560 344 58 a 19. Postojnske jame 747 ponor in pretoč. Postojnski kras A, K 2,3 * 511 19555 115 2 20. Matijeva jama 270 estavela Zgornja Pivka “ * 547 50 36 21. Markov spodmol 878 občasni ponor Slavenski ravnik A, K, Pc * 555 638 20 Slavenski ravnik 22. Vodna jama v Lozi 911 pretočna Notranjsko podolje A, K 2,3 * 560 1235 75 2 23. Križna jama 65 pretočna rob Cerkniškega jezera A, J * 629 8163 32 1,2 24. Suhadolica 280 občasni izvir rob Cerkniškega jezera A, K 553 300 18 1,2 25. Mala Karlovica 171 občasni ponor rob Cerkniškega jezera “ * 548 14553 20 26. Zelške jame 576 pretočna Rakov Škocjan “ * 524 3012 45 27. Planinska jama 748 izvir rob Planinskega polja “, D * 453 6156 13 28. Ciganska jama 493 poligenetska Črnovrška planota A, K * 681 277 91 1,2 29. Logaška jama 2490 stara, suha Logaška planota “ * 517 280 49 Dolenjski kras 30. Tentera 533 ponor Ribniška Mala gora A, J * 503 900 21 1,2 31. Griška jama 2341 ponor Ribniška Mala gora A, K * 512 600 44 1 32. Finkova jama (2) 3887 ponor Ribniška Mala gora A, J * 575 1980 65 1 33. Kompoljska jama 25 izvir Ribniška Mala gora “ * 425 113 10 34. Podpeška jama 17 izvir Ribniška Mala gora A, K * 435 690 20 1,2 35. Brlog na Rimskem 4209 ponor Zah. Dolensko podolje A, J 1’2, D * 554 401 35 3 36. Jama v Peklu 2430 ponor “ D, T 2+3 * 485 411 20 3 ODTOČNI PREDELI Višji dinarski kras 37. Velika ledenica v Paradani 742 sistem brezen (poligenetska) Trnovski gozd A, D, J * 1100 1076 385 1-2 38. Volčja jama 743 poligenetska Nanos A, D, J * 1060 250 60 3 39. Ledenica na Dolu 751 “ Trnovski gozd A, J * 995 180 80 1,2 40. Bazinova jama 3486 občasni ponor Banjšice A, B, K 3 * 706 86 21 2 41. Veliki Hubelj 2880 občasni izvir Vipavska dolina A,D, J 1,2 * 249 440 40 3 42. Babja jama 3903 “ Banjšice A, K 3 * 130 370 23 2 43. Smoganica 823 izvir Vzhodni dinarski kras K, k 3 * 505 600 15 2 44. Turkova jama 41 pretočna Logaške Rovte D, T * 640 900 80 3 45. Pucov brezen 1777 ponor Alpski kras D, K * 640 59 28 1,2 46. Mala Boka 3200 občasni izvir Soška dolina A, T 2+3 * 450 1355 90 3 47. Zadlaška jama 804 stara, suha dolina Tolminke B, K, D, T * * 298 1140 41 48. Čo meander 5706 sistem brezen Kanin A, K * 213 193 148 Legenda: 1 – katastrska številka 5 – skalni relief: 6 – nadmorska višina vhoda 2 – tip jame a – je skladen z današnjim oblikovanjem jame 7 – dolžina jame 3 – lega, pretočni predeli b – je odsev današnjih dejavnikov oblikovanja 8 – globina jame 4 – kamnina: A – apnenec, D – dolomit, jame in hkrati sled nekdanjih K – konglomarat, B – breča c – je sled nekdanjega oblikovanja jame 14 # 1. odtočni kraški predeli 2. pretočni kraški predeli 3. odtočno-pretočni predeli 1.1 Izbrane jame: 1–48 zaporedne številke jam. (Predloga: P. Habič, 1982). 1.5 Zbiranje in proučevanje Najbolj pomemben dejavnik oblikovanja skalnega gradiva o skalnem reliefu reliefa je voda, bodisi v njeni najbolj učinkoviti obliki vodnem toku ali pa v vodnem filmu, ki polzi po jam- skih stenah oziroma se izloča zaradi kondenzacije iz Značilnosti izbranih jam sem opredelil glede na le- zraka. V aktivnih jamah sem določal hitrosti pretoka go, obliko in velikost jame ter obliko in položaj rovov vodnega toka, njegovo trajanje in nasičenost. Meril z nadmorsko višino. Pri podrobnejšem proučevanju sem količino kondenzirane vlage in skušal sem poja-skalnih oblik sem razbral njihove oblikovne značilno- sniti vzroke za kondenzacijo. Skalni relief nastaja na sti (odtisi: plastelin, Optosil plus), velikost in položaj različnih kamninah. Kamnino razlikujemo po sestavi, na skalnem obodu rovov. Razpoznavanje temelji na skladovitosti in pretrtosti. Z zbruski kamnine sem do-izkušnjah ali pa skalne oblike najprej dokumentiramo ločil njeno sestavo. Skalno površino sem opazoval pod in nato primerjamo s proučenim gradivom. Namreč, povečevalno lupo ali z vrstičnim mikroskopom. Skalna mnogokrat se, zlasti pri razbiranju starih oblik, poja-površina namreč pogosto odraža proces, ki oblikuje ka- vijo težave. Pri razpoznavanju starih faset in njihove mnino. Pomemben dejavnik oblikovanja skalnega reli-povezanosti v mrežo si lahko pomagamo s fotografijo. efa so tudi naplavine. Nad drobnozrnato naplavino se v Pri fotografiranju so leče objektiva vzporedne s površi-zalitih conah pretaka poplavna voda po žlebovih, v ob- no skale, ki jo z bliskavico osvetlimo pod ostrim kotom časno zalitih rovih pa se voda izceja iz naplavine. Dolo-z različnih strani. čanja sestave naplavine, velikosti njenih delcev, pa tudi Skušal sem razpoznati tudi dejavnike, ki danes deleža organskega ogljika, ki bi lahko pospešil razta-oblikujejo skalni relief. Skalne oblike sem tako razdelil pljanje kamnine, so se izkazala koristna. Grobozrnati na stare in na tiste, ki nastajajo danes. Določil sem ča-vlečeni tovor (A. Kranjc, 1986, Doktorska disertacija, sovno zaporedje njihovega nastanka. 24) skalo gladi, razi ali obtolče, skratka, je pomemben 15 # pri oblikovanju draselj. Ugotavljanje starosti naplavin jo zaradi polzenja vode iz razpoke, in strop okoli njih in sige nam pomaga pri časovnem opredeljevanju ob- (2.6.), vdolbinice, ki nastanejo zaradi kapljanja (2.6.), dobij jamskega razvoja. in žlebiče, ki nastajajo zaradi izcejanja vode iz drob- Sklepanja o nastanku skalnih oblik, ki jih vrezuje nozrnate naplavine (2.5.2.1.). Najzahtevnejše, a za te vodni tok, sem popestril s študijem literature o hi-prve poskuse uspešno, je bilo proučevanje nastanka dravliki. Skalne oblike sem skušal proučiti tudi s po- nadnaplavinskih stropnih žlebov. Merski podatki za skusnim poustvarjanjem njihove geneze na mavcu. S večji vzorec mrež faset so mi omogočili statistično ob-poskusi smo oblikovali fasete v žlebu in na mavčnem delavo in primerjavo njihovih oblikovnih značilnosti, bloku (poglavje 2.1.3.1.), stropne kotlice, ki nastaja-ki so posledica hidravličnih razmer v rovu. 16 # 2. NASTANEK IN RAZVOJ SKALNEGA RELEFA 2.1 Skalni relief, ki ga oblikuje vrtinčasti vodni tok 2.1.1 Hidravlične osnove je večje, je tok vrtinčast. Hitrost vrtinčastega toka se spreminja s kvadratom hidravličnega gradienta (W. B. Nagib rova pri odprtem vodnem toku in pritisk v zali- White, 1988, 163). V odprtih tokovih se voda vrtinči ti coni določata hitrost in način pretakanja vode skozi že pri Reynoldsovem številu 500 (W. B. White, 1988, določen prerez rova ali povezane rove z različnimi pre-165). V jamah pa vrtinčasti tok zaradi hrapavosti in meri. Med rovi s prosto vodno gladino so lahko zaliti oblike rovov nastane že pri manjšem Re kot v gladkih odseki, sifoni (P. Habič, 1973). Za ožine v zalitih rovih ceveh, kjer je odločilna predvsem hitrost toka. W. B. sta značilna večja hitrost pretakanja vode in manjši White (1988, 164) navaja kot ločnico med tokovoma pritisk na stene kot v bližnjih večjih rovih. Pritisk pa Re = 10, A. J. Reynolds (1974, 207) pa Re = 10–200. se manjša tudi s približevanjem nivoja rova h gladini Tokovnice v laminarnem toku so vzporedne s stena-vode. Večji je pritisk na stene, bolj teži voda k širjenju mi cevi, vrtinčasti tok pa lahko razdelimo na tanko rovov in iskanju novih poti. V odprtem vodnem toku je laminarno mejno plast ob steni in vrtinčasto jedro. pritisk na stene odvisen prav tako od hitrosti vode in Hitrost ob stenah je zaradi adhezije delcev viskozne od lege točke v strugi, torej od gladine toka, na katero vode nanje enaka ničli (M. Boreli, 1984, 357), od sten deluje še atmosferski pritisk. proti središču pa narašča in z njo tudi hitrost gibanja Na hitrost in način pretakanja vodnih tokov vpli- delcev vode zaradi vrtinčenja. Laminarna mejna plast, vajo tudi trenje, ki ga premaguje voda, ko obliva bolj v kateri sta viskoznost in trenje odločilna pri določanju ali manj nehomogeno in razpokano kamnino, izgube značaja toka (M. Boreli, 1984, 359), se tanjša z veča-energije, ki jih povzročajo različni premeri in nakloni njem Reynoldsovega števila (W. B. White, 1988, 163), rova, njihova posledica so hidravlični skoki, in prema-s katerega korenom je obratno sorazmerna. Vrtinčasto govanje ovir v toku (čeri, skalni bloki). Voda pogosto jedro se približuje steni. Ločimo dva vzroka vrtinčenja. prenaša tudi različno velike delce kamnine. V votlinah Če je hrapavost stene tanjša od laminarne mejne plasti, je moč opazovati samoizenačevanje različnih preme-je vrtinčenje posledica viskoznosti vode v mejni plasti rov rovov z erozijo in odlaganjem naplavin (A. Kranjc, (R. A. Duckworth, 1977, 163). Inercialne sile postanejo 1989, 20). Naplavina se odlaga pred ožinami ali za prevelike, da bi viskozne sile oblažile trenje (M. Boreli, njimi. 1984, 392). Če pa je višina hrapavosti večja od debeline Posledica različnih premerov in oblike rovov, raz- laminame mejne plasti, ovire povzročajo dodatne vr- lične hitrosti viskozne vode, ki se pretaka skoznje, in tince (R. A. Duckworth, 1977, 163). Posamezne večje trenja ob hrapavih površinah ter ovir v toku sta la-ovire lahko torej prekinejo mejno plast tudi pri nizkih minarni in turbulentni tok. Prehod med tokovoma je Reynoldsovih številih. Pri izrazitem vrtinčastem reži-funkcija hrapavosti in premera cevi (G. H. Round, V. mu se vpliv viskoznosti, izražene v Re, lahko zanemari K. Garg, 1986, 22). Po mnenju M. Serbona (1987, 26) (M. Boreli, 1984, 359). Skratka, pri visokih Re številih je kritični premer cevi za nastanek turbulentnega toka je koeficient trenja odvisen od hrapavosti in skorajda 2 cm, po W. Dreybrodtu (1988, 80) 1 cm, W. B. Whi-neodvisen od viskoznosti, pri majhnih Re pa je odvisen te (1988, 275) pa meni, da se turbulentni tok razvije v predvsem od viskoznosti in le malo od hrapavosti (A. ceveh, širokih 0,5–5 cm, pri 1 cm premera pa nastane J. Reynolds, 1974, 5). V rovih zaradi omejene homoge-okrogel prečni prerez cevi. Načina vodnega pretakanja nosti kamnine in njene oblikovanosti vpliva na nastaločimo z Reynoldsovim številom (Re), ki je ločnica med nek drobnih oblik (manjše fasete), ki jih vrezuje hitrejši laminarnim in turbulentim tokom v cevi z gladkim vodni tok, predvsem prvi tip vrtinčenja. Pri nastanku obodom. Če je število, ki ga povečujeta hitrost vode in večjih oblik (velike fasete, kotlice), ki so posledica delo-premer cevi manjša ga kinematična viskoznost teko- vanja počasnejšega toka, je odločujoč drugi tip vrtinče- čine – manjše od 2100 (W. B. White, 1988, 164; G. F. nja. V toku nastanejo torej vrtinci različnih premerov Round in V. K. Garg, 1986, 22), je tok laminaren, če pa in nestabilnih linij vodnih delcev. 17 # Vrtinec je vrteča vodna masa, v kateri so tokovnice 2.1.2 Procesi na kamnini koncentrični krogi, hitrost v vsaki točki pa je obratno sorazmerna s premerom tokovnic (R. A. Duckworth, Stopnja raztapljanja kamnine je odvisna od hitrosti 1977, 91). Proti središču vrtinca narašča hitrost, pri-površinske reakcije, stopnje transporta reaktantov in tisk pa se manjša. V samem središču vrtinca je hitrost produktov raztapljanja ter produkcije H+ in H CO s 2 2 neskončna in viskoznost povzroči, da se jedro vrti kot konvekcijo CO (W. Dreybrodt, 1988, 103). Vzporedno 2 trdno telo. Hitrost njegove osi je nič (R. A. Duckworth, s hidrodinamično laminarno mejno plastjo v vrtinča-1977, 92, 93). Manj je tekočina viskozna, manjši je pre- stem toku lahko določimo tudi mejno plast, v kateri se mer vrtinca (M. Serbon, 1987, 16). Hitrosti vrtinčaste transport reaktantov in produktov raztapljanja vrši z mase so tesno povezane z velikostjo in obliko prosto-molekularno difuzijo. Plast se tanjša, ko kamnino obli- ra ter velikostjo toka. Različni vrtinci vplivajo drug na va hitrejši vrtinčasti vodni tok. Ob njej je še prehodna drugega, se deloma prekrivajo in kinetična energija se mejna plast, v kateri se učinkovitost difuzije postopno postopoma prenaša na manjše (M. Serbon, 1987, 17). povečuje proti jedru toka. Vrtinčasta difuzija je namreč Število majhnih vrtincev narašča z večanjem Reynold-trikrat večja od molekularne. V izrazitem vrtinčastem sovega števila (M. Serbon, 1987, 20). Poleg trenja ob toku, ko je učinkovitost vrtinčaste difuzije 104 večja obodu povzročajo vrtince tudi oblika prostora, torej od molekularne, je mejna difuzijska plast zanemarljiva sprememba premera in nagiba rova, ter ovire v toku. (W. Dreybrodt, 1988, 154). Hitrost vodnega toka pove-Pred ožino se tok širi, v ožini pa se spušča, zožuje (R. čuje korozijsko stopnjo, če je reakcijska stopnja hitrejša A. Duckworth, 1977, 182) in na prehodih nastane vr-kot transportna, če pa ni, površinska reakcija omejuje tinčasta cona. Tudi na zavojih cevi se pojavljajo izgu- učinkovitost korozije (S. Trudgill, 1985, 19). V vodnem be, saj radialni gradient pritiska narašča navzven. Na toku je torej hitrost raztapljanja posledica hitrosti to-zgornjem in spodnjem delu stene zunanje strani ovinka ka in kemične sestave vode, ki s skalnim površjem, se-nastane radialni notranji tok (R. A. Duckworth, 1977, stavljenim iz različno topljivih delcev, določa stopnjo 182). Posamezne zajede v steni povzročijo nastanek vr-površinske reakcije. V vadoznih votlinah, skozi katere tincev že pri Re = 10–200. Vrtinec je odvisen od oblike se pretaka hiter vodni tok, se lahko raztopi 1 mm ka-depresije in se zapleteno spreminja z Re (A. J. Reynolds, mnine na leto (A. N. Palmer, 1982, 190). 1974, 207). Večje vrtinčaste cone se, kot bomo videli v Erozijsko delovanje lahko razdelimo na delovanje nadaljevanju (sl. 2.1.94-3a), odražajo predvsem v obli- same vodne mase in mehansko delovanje z materia- kovanju stropnih kotlic. Ko superkritični odprti tokovi, lom, ki ga prenaša voda (draslje, gladka, ražena, ob-ki nastanejo z naraščanjem hitrosti na strmih pobočjih, tolčena skalna površina). Hiter, vrtinčast vodni tok, ki naletijo na položna tla struge ali pa na podorne bloke v ima tanko mejno laminarno plast, trga s skalne površi-njej, se sprosti veliko energije. Nastane hidravlični skok ne manjše delce, ki jih osami korozija. in erozija je zato izrazita (W. B. White, 1988, 166). Na Kavitacija v kraškem podzemlju še ni dokazana. Je takšnih mestih ponavadi nastanejo draslje. Skratka, hi- nastanek in kolaps plinskega mehurja v tekočini z veli- dravlične razmere so odvisne od številnih mejnih pogo- ko hitrostjo. Cikle kavitacije je A. A. Cigna (1983, 481) jev, na skali pa se odražajo v skalnih oblikah, ki jih bom razdelil na nastanek cone nizkega pritiska v predelih skušal predstaviti v nadaljevanju. nepravilnosti v toku, nastanek žepov izparine, ko je Ločimo več tipov vodnih tokov. V stalnem enotnem lokalni pritik manjši od napetosti izparine, in končno toku se potencialna energija manjša z manjšanjem nagi-na kolaps mehurjev izparine. Tako nastanejo na stiku s ba po toku navzdol ali pritiska v zaledju. Razporeda hi- kamnino siloviti valovi. Številni mehurčki, ki se sesu- trosti in pritiska sta v preseku enaka vzdolž celega toka jejo v 10–3 do 10–4 sekunde in zopet nastanejo takoj (M. Vuković, A. Soro, 1985, 58). Tok je stalen neenoten, po mikroimploziji, povzročijo pritiske, ki lokalno dose-ko se njegova debelina, hitrost in pritisk spreminjajo sko- žejo desetine megapaskalov. Hitro in veliko menjava- kovito. Zanj so značilni hidravlični skoki (G. F. Round, V. nje pritiska vsrka zrak iz por kamnine in povzroči njen K. Garg, 1986, 283). Posebej se izdvajata tudi kritični razkroj. A. A. Cigna (1983, 480) je predpostavil tudi tok, ko je hitrost toka enaka hitrosti neskončno majhnih možnost korozije, zaradi oksidacije v vodi, ki je oboga-delcev in superkritični tok, ko majhne ovire vplivajo po tena z mehurčki kisika. Mehurčki se tvorijo v trenutku toku navzdol (G. F. Round, V. K. Garg, 1986, 284). Vodni znižanja pritiska. V majhnih rovih je hitro dosežena tok se spreminja tudi v času, poleg osnovnega toka obsta-največja možna hitrost vode. V večjih kanalih, kjer so jajo še pulzirajoči tokovi (M. Boreli, 1984, 359). Eden po- večje razlike v pritiskih, je kavitacija bolj verjetna. Pro- membnejših dejavnikov oblikovanja kraškega podzemlja učiti bi bilo treba sifone, saj vodni tok v njih dosega naj-je sezonsko, pogosto hitro in izdatno spreminjanje la- večje hitrosti, tudi 10 m/s (A. Kranjc, 1986, disertacija, stnosti vodnega toka. Tudi to nam izpričuje skalni relief. 209). V zalitem rovu naj bi bile s kavitacijo pogojene 18 # tudi erozijske oblike, ki nastanejo tik za ovirami, v va- odtočni strani, kjer je podaljšana, pa se polagoma iz- doznem toku pa so takšne oblike pod slapovi. Zaradi klinja. Ločimo lahko več različnih tipov manjših faset. kavitacije je skalna površina luknjičasta (A. A. Cigna, Velike fasete so že dokaj podobne plitkim kotlicam in 1983, 485). M. Serbon (1987, 24) meni, da kavitacija na odtočni strani niso izrazito podaljšane, na pritočni naredi majhne vdolbinice, ki imajo 0,5 do 1,5 mm pre-pa ne poglobljene. Rebra so podolgovate zajedice pra- mera. Vdolbinice nastanejo na ravnih stropih v spo- vilne oblike, ki so nastale prečno na smer vodnega to- dnjih delih sinusoidno vijugavega rova. Kavitacija naj ka. Za obe obliki je značilno, da se pojavljata povezani v bi bila mogoča le pri hitrostih, ki so večje od 20 m/s in mrežo. Te oblike nam pomagajo pri določevanju načina s pritiskom 9 meterskega vodnega stolpca. A. A. Cigna in smeri pretakanja vode skozi rove. Bolj so rovi pravil- (1983, 485) predlaga mikroskopsko opazovanje izpo- nih cevastih oblik, bolj natančna je določitev hitrosti stavljene skalne površine zaradi morebitno prema- vodnega toka iz dolžine faset. knjenih kristalov. Iz primerjave oblikovnih značilnosti faset in nji- Problem korozije mešanice sem ovrednotil pri raz- hove velikosti sem skušal razbrati odločilne dejavnike lagi nastanka stropnih kotlic (2.1.3.2.). njihovega nastanka in oblikovanja. O proučevanju in A. N. Palmer (1982,178) omenja tudi pomen oksi- določanju povezanosti dolžine faset in hitrosti vodne- dacije sulfidov. Freatična voda, ki vsebuje največ sulfi- ga toka, ki jih vrezuje, so poročali J. Rudnicki (1960, dov, doseže zrak s kisikom in tvori se žveplena kislina. 17), R. L. Curl (1966, 1974), J. R. L. Allen (1972), S. E. Lauritzen (1983) ter B. Lismonde in A. Lagmani (1987), zato sem sklenil več pozornosti posvetiti obli- 2.1.3 Skalne oblike, ki jih vrezujejo ki faset in njihovi povezanosti v mrežo. J. Rudnicki vodni tokovi (1960) je prvi skušal razložiti nastanek faset in njihove značilnosti s poskusi na mavcu. Ugotovil je (1960, 29), V tabeli 3 so združene skalne oblike, ki so značilne za da hitrejši vodni tok vrezuje manjše fasete. V podob-relief rovov v različnih hidroloških conah. Pretok vode nih hidravličnih razmerah lahko nastanejo fasete, ki skozi te rove je različno hiter. Skalne oblike nastanejo so različno velike. Pravi (1960, 30), da je oblika mreže zaradi vrtinčenja vode ob hrapavi skalni površini, vr-faset zrela, če so fasete povezane v nize, ki so prečni tinčenja ob razpokah ali vrtincev, ki jih povzroči obli- na smer vodnega toka. Sam sem ugotavljal, da so ta- ka rovov. Procesa njihovega oblikovanja sta korozija in kšni nizi značilni za ožine v rovih in za odtočne strani erozija. skalnih blokov v strugi. R. L. Curl (1966, 1974) si je na- stanek faset pomagal razlagati z analizo hidravličnih 2.1.3.1 Fasete in rebra značilnosti v rovih, z merjenjem toka med elektrodami na modelu in s poskusi na mavcu. Postavil je temelje Faseta je nekaj 10 ali 100 milimetrov dolga ovalna za povezavo hitrosti toka in velikosti faset. Tudi J. R. vdolbinica. Globlja in strmejša je na pritočni strani, na L. Allen (1972), ki Curlu očita preveliko teoretičnost Tabela 3 SKALNE OBLIKE, KI JIH OBLIKUJE VODNI TOK V RAZLIČNIH NAČIN OBLIVANJA KAMNINE PREVLADUJOČ PROCES NA HIDROLOŠKIH POGOJIH KAMNINI freatična cona epifreatična cona vadozna cona počasen tok hitrejši tok hiter tok velike fasete fasete, rebra, fasete, rebra vrtinčenje vode ob hrapavi skali korozija (erozija) stropna kotlica stropna kotlica stenske kotlice vrtinčenje, ki ga povzroča oblika rova korozija ali razpokanost skale niša, rogelj niša, nož niša, nož, čer vrtinčenje ob gosto razpokani skali korozija draslja draslja vključevanje tovora v vrtinčenje erozija stropni žlebiči oblivanje previsnih sten korozija stropni žlebiči oblivanje previsnih sten korozija erozijski žleb prelivanje nizkega vodnega toka ali erozija, korozija vrtinčenje ob prečnih ovirah stropna in stenska stropna in stenska stenska zajeda združevanje rovov, gladina toka korozija, erozija zajeda zajeda talni žleb po skalnem dnu pretakanje manjših količin vode korozija 19 # razglabljanj, si je pomagal s poskusi na mavcu. Mavec mrežah. Povprečne oblike bolj ali manj odstopajo od v 3 m dolgem kanalu je oblival s tokom s hitrostjo 28 vsakokratne oblike na skali. To je posledica različne do 90 cm/s in debelino 1,5 do 15 cm. Ugotovil je, da na kamnine, na kateri so fasete, in njihove povezanosti v razporeditev faset vplivajo nehomogenosti na kamni-mrežo. Izkazalo se je, da v mrežah prevladujeta dve obli- ni. S. E. Lauritzen (1983) je meril hidravlične razmere ki faset: fasete, ki se na odtočni strani zaprejo s širšim v rovu, velikost faset in hitrost njihovega nastanka. ali ožjim kotom (sl. 2.1.1a) in fasete, ki so na odtočni B. Lismonde in A. Lagmani (1987) sta Curlove študije strani odprte (sl. 2.1.1b), posamezne se v zadnji tretjini hidravličnih razmer v pravilno oblikovanih rovih sku-deloma zaprejo. Ti obliki sta povezani v isti mreži ali pa šala dopolniti s poudarkom na raznovrstnosti rovov. v njej prevladujeta. Zaradi izrazite razlike v obliki sem Na podlagi zbranih vzorcev in njihove analize pa sem zaprte in odprte fasete razčlenjeval ločeno. Za primer-ugotavljal, da je oblika mreže faset predvsem posledi- javo faset po obliki sem moral izločiti njihove velikosti. ca hidravličnih razmer v različno oblikovanih rovih. Zato sem izračunal za povprečne oblike faset v mreži Manjše različice k obliki faset prispeva sestava kamni-razmerja med dolžino fasete in omenjenimi širinami. ne, na kateri nastanejo. Podobne številčne podatke sem razvrstil v 3 skupine in vmesni podskupini (sl. 2.1.2). Zaprte in odprte fasete Oblika, velikost in mreža faset iste mreže se praviloma uvrščajo v isto skupino. V izbranih jamah sem dokumentiral 75 mrež faset, 53 pa jih je bilo primernih za nadaljnje proučevanje. Sta- rejše mreže faset, ki so bile preoblikovane pod drobno- zrnato naplavino ali zaradi kondenzne korozije, imajo premalo ostre oblikovne značilnosti, zato je njihovo merjenje onemogočeno. Obliko posamezne fasete sem razdelil v številčne podatke, kar bi skupaj z velikostjo fasete omogočilo statistično računalniško primerjavo. Izkazalo se je, da računalniška primerjava ni bila potrebna, saj je bil vzo- rec razmeroma majhen in podobne številčne vrednosti sem dokaj enostavno razvrstil v skupine. Faseti sem do- ločil (sl. 2.1.1) dolžino, širino leve in desne polovice na začetku, na prvi četrtini, polovici, tretji četrtini in na koncu ter mesto in vrednost največje globine. Izmeril sem tudi polmer pritočnega, večinoma polkrožnega ro- ba fasete in sklepni kot zaprtih faset. Na ta način sem dobil povprečno obliko in velikost faset v posameznih 2.1.2 Značilne skupine faset d/š = razmerje med dolžino in širino fasete d = dolžina fasete V prvo skupino sodijo fasete, katerih razmerje med dolžino in širino je manjše ali enako 1,1. Zaprte fasete lahko razdelimo na tiste, ki so enako široke na prvi četr- tini in tretji četrtini ter najširše na polovici, in fasete, ki se zožujejo že po polovici. V posameznih primerih (strma stena (45°) Ponora v Odolini, strop Ponorne jame Lokve in strop v Kompoljski jami) prevladujejo odprte fasete. Odtočna robova zaprtih faset se praviloma stikata pod kotom, ki je večji od 90° (do 120°), premer pritočnega polkrožnega roba pa je glede na velikost faset velik. Fase- te v 1. skupini so večinoma majhne, saj so dolge od 4,7 do 40 mm, globoke so od 2 do 10 mm. Izjema sta dva prime- 2.1.1 Zaprta in odprta faseta ra, ki sta dolga 66 in 92 mm. Fasete so povezane v nize, d = dolžina, š = širina, g = globina, k = stični kot odtočnih robov ki so razvrščeni prečno na smer vodnega toka (sl. 2.1.3). 20 # 2.1.3 Fasete na steni ožine pri Blatnem jezeru v Beško Ocizeljski jami (merilo = 15 cm) Bočni robovi faset so mnogokrat le slabo izraženi in mreža spominja na rebra. Prečni nizi sledijo tudi lokalnim smerem vodnega toka: v Novokrajski jami se združujejo proti odprtini sifona, v Pivki jami se usmerjajo proti robu kamnitega bloka, na katerem so nastale, v Ponoru v Odolini so nizi v žlebu polkrožno poviti (sl. 2.1.4). Najmanjše fasete, ki so nastale zaradi pretakanja odprtega vodnega toka, dolge so od 4,7 do 23 mm, so na strmih tleh (30° nagiba) (sl. 2.1.5) ali na steni tik nad njimi in v strmih (75°) žlebovih (sl. 2.1.4). Podobne, le nekoliko večje so v izrazitejših ožinah ro- vov, ki so občasno zaliti. Premeri ozkih delov rovov me- rijo od 2 do 2,5 m, pritočnih in odtočnih delov rovov pa do 5 m. V ožinah so fasete razporejene po vsem obodu (sl. 2.1.3). V večji stropni depresiji v Ponorni jami Lo- kve so na odtočni strani fasete na skorajda navpični steni. V mreži pa prevladujejo odprte fasete. Nekoliko večje fasete (33–90 mm) so v manj izrazitih ožjih delih rovov (sl. 2.1.6). 2.1.4 Fasete na strmem žlebu v Ponoru v Odolini (merilo = 15 cm) 21 # 2.1.5 Fasete na strmih tleh v Markovem spodmolu (merilo = 15 cm) 2.1.6 Fasete nad sifonom v Ponoru v Odolini 2.1.7 Fasete v pevisni zajedi v Blatnem rovu Zelških jam (merilo = 15 cm) Podobnih oblik, torej dokaj široke, so fasete v pod- le v odprtem vodnem toku, in sicer na tleh ali na spo- skupini 1–2. Fasete imajo velike polmere pritočnih, dnjih delih sten. Druge (stena v Blatnem rovu Zelških polkrožnih robov, odtočna robova pa se stikata pod jam, stena Logaške jame, stena Brloga na Rimskem, kotom 100–130°. So večje kot v prvi skupini, dolge so stena v osrednjem rovu Trhlovce) pa so nastale v ob-od 40–110 mm. V dveh primerih (stena Logaške jame, časno zalitih rovih. Pogoje njihovega nastanka je težje stena rova v Brlogu na Rimskem) prevladujejo zaprte določiti, saj so starejšega porekla. V Zelških jamah so fasete. Fasete so še razvrščene v prečne nize, ki pa niso široke fasete na steni in kažejo lokalni tok vode nav- tako izraziti kot v prvi skupini. Deloma je že nakazana zgor, je pa v njihovih pritočnih delih odložene nekaj diagonalna razporejenost faset, ki je značilna za mreže ilovice, ki jih je korozijsko razširila. Na nasprotni stra- faset druge skupine. Manjše fasete (tla in spodnji del ni rova so fasete v stenski zajedi usmerjene navzdol stene v Markovem spodmolu) te podskupine so nasta- (sl. 2.1.7). Fasete na stenah Trhlovce, Logaške jame in 22 # v Brlogu na Rimskem so v podolgovatih, polkrožnih stenskih zajedah, ki so široke 0,5 m. V drugo skupino sem uvrstil fasete z razmerjem med dolžino in širino od 1,1 do 2. Tudi te so zaprte in odprte. Zaprte fasete so večinoma najširše na polovici, nekatere so še enako široke na tretji četrtini, druge pa se ožijo že po polovici. Odprte so dokaj enako široke od prve četri- ne naprej, nekatere pa se v zadnji četrtini nekoliko zo- žijo. Takšne so zlasti največje fasete. Polmer polkrožnih pritočnih robov zaprtih faset je nekoliko manjši kot pri odprtih. Zaprte fasete se zaključujejo s kotom 80–90°. V to skupino sodijo največje fasete, je pa razlika med naj- daljšo in najkrajšo precejšnja: 24–375 mm. Večinoma so dolge od 60 do 150 mm in globoke od 20 do 60 mm. 2.1.8 Fasete na steni rova za Toboganom v Ponikvah v Jezeri-V mrežah, ki jih sestavljajo manjše fasete, so še deloma ni (merilo = 15 cm) poudarjeni prečni nizi. Prevladujejo mreže, za katere je značilna povezanost stranskih robov, ki omejujejo odtoč- ne dele faset v diagonalne nize (sl. 2.1.8, 2.1.8a). 45° so torej poprečna odstopanja razvrstitve faset od smeri, ki so prečne na vodni tok. Fasete druge skupine so nastale v zalitih rovih. Fasete so lahko po vsem obodu ali le na tleh in stenah, na stropu pa so kotlice. Lahko so tudi na skal- nih blokih, ki prekrivajo strugo (Osapska jama, Krožni rov v Črni jami), vendar so te nekoliko širše, v mreži pa prevladujejoodprte fasete (sl. 2.1.9). V to skupino sodijo tudi fasete, ki so nastale na strmih, navzdol (45°) ali nav- 2.1.9 Fasete na skalnem bloku v Krožnem rovu Črne jame (Postojnske jame) 2.1.8a Fasete na stropu Markovega spodmola (merilo = 15 cm) 23 # 2.1.10 Fasete na strmi steni Tolminskih korit v Mali Boki (tok 2.1.11 Fasete na podornem bloku v Nebesih v Mali Boki navzgor) (merilo = 15 cm) zgor (50°) nagnjenih odsekih tal (sl. 2.1.10), te so neko- pinah, stični kot odtočnih robov pri zaprtih fasetah je liko podaljšane, in na strmih previsnih stenah, kot je to 75–90°. Fasete so razmeroma majhne, dolge so od 1 do primer v ožini Lipiške jame. Skoznjo se je pretakal vodni 5 cm. Poseben primer so zelo ozke fasete, dolge 1–3 cm tok navzgor. Premeri rovov s fasetami takšnih oblik so (sl. 2.1.11). Nastanek na skalnih blokih določa velikost večji kot tistih, v katerih so fasete 1. skupine. Manjši me-in oblikomreže. Mreža je podobna onim v prvi ali drugi rijo 3 m, segajo pa do 10 m (Kozinski rov v Lipiški jami). skupini, pogosto se začenja na stiku z gladko površi- V tretjo skupino sodijo fasete z razmerjem med no skale (sl. 2.1.12). Fasete nastajajo na skalnih blokih dolžino in širinami večjim od 2. Tudi te lahko razde-v večjih strugah, ki so široke 5–10 m in po katerih se limo na zaprte in odprte, prevladujejo pa odprte. Radij pretaka odprt vodni tok. Površina blokov je 1–2 m nad pritočnih polkrožnih robov je ožji kot v prejšnjih sku-dnom struge. Nastajajo torej ob višjih vodah. V Han- kejevem kanalu v Škocjanskih jamah je na zgornji, vodoravni ploskvi bloka fasetiran odtočni rob, četudi je nekoliko nižji. Zlasti izrazite so fasete, kjer se blok odsekano zaključi. Ob robu bloka so fasete povezane v prečne nize. Na dotočnih delih pa so širše fasete dokaj neizrazitih oblik, razvrščene so v delnih prečnih nizih in med njimi skorajda ni stranskih robov. V podskupino 2–3 se uvrščajo fasete z razmerjem med dolžino in širino okoli 2, vendar so večje kot fase- te v tretji skupini. Dolge so večinoma od 5 do 15 cm, a med ožjimi fasetami, ki prevladujejo, so tudi širše. Ta tip faset je značilen za rove, v katerih se pretaka odprti vodni tok, ki rove v precejšnji meri zapolnjuje, je torej dokaj debel. Fasete so na tleh ali na steni. So večinoma odprte in značilne za izpostavljena konveksna dna ro- vov (glavni rov v Križni jami, del izbočenih tal v Mar- kovem spodmolu) ali izpostavljene dele sten pred raz- širitvami rovov (stena 2–3 m nad tlemi v Markovem spodmolu, Vzhodni rov v Predjami: rob korita). Posebej lahko izdvojimo še en tip faset. To so majh- ne, le nekaj cm dolge fasete, ki so globoke do 0,5 cm. So večinoma krožnih obrisov in smer vodnega toka je iz njih le slabo razvidna. So posamične ali povezane v mrežo in so na stiku z gladko površino skale ali pa so med njimi manjše površine gladke skale. Takšne fasete 2.1.12 Fasete na skalnem bloku v strugi Škocjanskih jam so pod večjimi padajočimi tokovi (sl. 2.1.13), ali pa na (merilo = 15 cm) pritočni, pokončni strani blokov v strugi (sl. 2.1.14). 24 # 2.1.13 Fasete pod vhodnim breznom v Ponoru v Odolini 2.1.15 Velike fasete v Pivškem rokavu Planinske jame (merilo = 15 cm) 2.1.14 Fasete na pritočnem delu skalnega bloka v Podpeški 2.1.16 Velike fasete na stropu Vilinske dvorane v Vilenici jami (merilo = 15 cm) roglji. Nekoliko manjše fasete imajo premer od 0,5 do Velike fasete 0,75 m, globoke pa so od 0,1 do 0,2 m. Tudi te so plitke V izbranih jamah sem imel možnost videti le stare ve- polkrogle ali pa imajo elipsaste prečne prereze. Najbolj iz- like fasete, zato je bila večina slabše ohranjena. Premer razite elipsaste fasete so nastale zaradi vodnega toka, ki največjih faset meri 1–1,5 m in od 0,3 do 0,5 m so glo-se je pretakal od spodaj navzgor (sl. 2.1.16). Njihova po- boke (sl. 2.1.15). Fasete imajo oblike plitkih polkrogel. vezanost v mrežo je bolj izrazita in iz nekaterih primerov Njihovo mrežo je težko razbrati. je moč sklepati na smer vodnega toka. Fasete so nastale v Kot robovi so lahko ostali tudi večji stenski noži in zalitih rovih in najdemo jih lahko na stenah in na stropu. 25 # Rebra Robovi faset so nazobčani, na posameznih odse- kih pa jih ni. Na bližnji, bolj homogeni kamnini, so V izbranih jamah sem zasledil le en izrazit primer re- nastale fasete z ostrimi in ravnimi robovi. V Velikem ber. V Markovem spodmolu so v vzdolžni zajedi na kon- Hublju, kjer je na posameznih odsekih apnenec prekri- kavni strani zavoja, 1,5 m nad tlemi, nastala pokončna staliziran, površje skale pa je hrapavo, saj iz njega štr-rebra, torej prečna na smer vodnega toka (sl. 2.1.17). lijo 1–3 cm veliki sparitni kristali, faset ni (sl. 2.1.19, Rebra so dolga 60 cm, to pa je tudi širina stenske za-2.1.19a). jede, široka pa so povprečno 5 cm in globoka 1,5 cm. Na nekaterih robovih med rebri je manjše rebro, ki se navzdol širi. Rebra so polkrožnih prečnih prerezov, nji- hovo dno pa je neizrazito valovito. 2.1.17 Rebra v Markovem spodmolu (merilo = 15 cm) 2.1.19 Površina apnenca v Velikem Hublju Vpliv kamnine na razvoj faset Večina faset je oblikovana na različnih apnencih, red- keje jih najdemo na dolomitu, konglomeratu, breči, sigi in peščenjaku. Na obliko faset vpliva tudi razpokanost kamnine. Na homogenih apnencih z enako velikimi in topni- mi delci so nastale dokaj enotne mreže faset. Bolj hete- rogene mreže nastajajo na nehomogeni, različno sesta- vljeni kamnini. Takšne so tudi v Markovem spodmolu na delu stene, ki jo tvorijo večji intraklasti (sl. 2.1.18). 2.1.19a Zbrusek prekristaliziranega apnenca v Velikem Hublju V površino so zajedajo le posamezne majhne vdol- binice. Na okoliškem, bolj homogenem apnencu so fa- sete ali pa je površina erozijsko zglajena. Podobnemu primeru smo priča tudi v Biološkem rovu v Babji jami. Na občasno poplavljenem delu stene v Pivki jami so fa- 2.1.18 Fasete na intraklastnem apnencu v Markovem spod- sete dolge okoli 3 cm, kjer pa štrlijo 1,5 cm iz površine molu rudisti, faset ni (sl. 2.1.20). 26 # 2.1.20 Fasete na apnencu z rudisti v Pivki jami (merilo = 15 cm) Tudi v Predjami, v Ponorni jami Lokve, iz stene 2.1.22 Površina breče v Mali Boki štrlijo rudisti. Prek njih je vrezana mreža faset, ki so večje, saj so dolge 8 cm. Mreža je neenotna. Na paleo- genskem apnencu pa fosili le malo vplivajo na obliko Podobno je oblikovana breča v Bazinovi jami pri manjših faset (sl. 2.1.3). Podlaških topolih. Na delu oboda, ki je apnenčast, so V Smoganici so v strugi, katere obod tvori karbona- fasete. V Podstrešju Male Boke, na intraformacijski tni konglomerat, fasete (sl. 2.1.21) le na kosih apnenca, breči (sl. 2.1.22), ki jo sestavljajo manjši deli kamnine ki so večji od 20 cm. Fasete, ki so dolge 5 cm, so dokaj (1–3 cm premera), vmes pa je trdno sparitno vezivo, ki nepravilnih oblik. Vezivo, v katerem so manjši kosi štrli iz sten, faset ni. V bližnjem rovu z apnenčastim apnenca in peščenjaka, pa je grobo hrapavo. V razčlje-obodom, kjer se ob visokih vodah ustvarijo enaki hi- njenih konicah vezivo štrli iz skalne površine. drološki pogoji, nastanejo fasete, ki so dolge 2–3 cm. Na breči so med sparitnim vezivom nastale oglate vdol- bine, ki so podolgovate ob razpokah. V Lepih jamah Postojnske jame štrlijo do 2 cm iz stene podolgovate leče roženca, katerih površina je nazobčana z ravnimi ali le malo zaobljenimi ploskva- mi. Okoli leč pa je lepo razvita mreža majhnih faset (sl. 2.1.23). 2.1.23 Fasete in leče roženca med njimi v Lepih jamah 2.1.21 Fasete na konglomeratu v Smoganici (merilo = 15 cm) (Postojnske jame) (merilo = 15 cm) 27 # 2.1.24 Fasete na peščenjaku v Smoganici (merilo = 15 cm) Fasete na sigi so podobne fasetam na apnencu. V Razpoke so prazne ali pa so zapolnjene s kalci- Katakombah v Mali Boki so nastale fasete na prepereli tom. Ob drobnih razpokah so fasete lahko podaljšane sigi. Robovi faset so zaobljeni in deloma spominjajo na (T. Slabe, 1989, 203), povezane v nize, gosta drobna sipine v strugi Blatnega rova v Križni jami, ki ga pre-razpokanost pa povzroča večje razlike v smereh faset kriva pesek. Na mehkih, sipkih materialih nastajajo in njihovi velikosti. Ob razpokah so robovi faset poznačilne fasete tipa 1. gosto nazobčani. Razmerja med največjimi in najmanj- V Smoganici so nastale fasete na kremenovem šimi fasetami v mrežah, ki nastanejo na razpokanih peščenjaku s kalcitnim vezivom (sl. 2.1.24). Fasete so kamninah, pa dosegajo tudi 3 (sl. 2.1.25). dokaj dolge (7 cm) in ozke (3 cm). Uvrstimo jih lahko Na gosto pretrti in zdrobljeni kamnini faset ni. So v tretjo skupino, kar odgovarja občasnemu plitkemu le na morebitnih vmesnih, večjih in nerazpokanih po-toku in homogeni zrnati kamnini. vršinah. Stene so zato razčlenjene v konice, ob izrazi- Na dolomitu so fasete še bolj redke, če pa že nasta- nejo, so praviloma neizrazitih oblik. Na tleh korita v Stinkotovem rovu v Turkovi jami so na dolomitu 5–7 cm dolge vdolbinice, ki so nekoliko poglobljene na pritočni strani. V Križni jami in v Velikem Hublju iz dolomita štr- lijo manjši in večji skupki kristalov sparitnega veziva. Fa- set ni, so pa v površino dolomita, ki štrli iz sten, zajedene posamezne majhne vdolbinice. V Jami v Peklu na Koče- vskem so nastale majhne mreže faset le na posameznih odsekih biosparitnega dolomita, ni pa jih na zdroblje- nem mikrosparitnem dolomitu, ki nima kalcitnih žilic. 2.1.25 Fasete na pretrtem apnencu Podstrešja v Mali Boki (merilo = 15 cm) 28 # 2.1.26 Fasete, ki prečijo kalcitne žile v Križni jami (merilo = 15 cm) tejših razpokah pa v stenske nože. Drugače pa vplivajo na oblikovanje faset razpoke, ki so zapolnjene s kalci- tnim vezivom. Vezivo je pogosto nekoliko odpornejše od okoliške kamnine in nekaj mm štrli iznad ostale površine. Vpliva na manjše fasete (Križna jama), na večjih se pogosto ne pozna (Ponikve v Jezerini). Kjer pa kalcitne žilice prepredajo kamnino vzporedno s površino stene, na kateri so fasete, se njihov vpliv ne pozna veliko (sl. 2.1.26). Če kalcitno vezivo premalo tr- dno povezuje kamnino, ta v vodnem toku ni obstojna. Od nje se krušijo manjši kosi kamnine. V Finkovi jami je močno prekristaliziran apnenec sestavljen iz večjih sparitnih kristalov. Zato na stenah ni majhnih faset, ki bi jih vrezal vodni tok, ki doseže hitrost 1 m/s. Majhne površine dolomita, ki je krojiv (sl. 2.1.27) in ga obliva hiter vodni tok v Pucovem breznu, so gladke. Krojivost povzroča, da se površina členi v majhne stopničke. Fasete so usmerjene proti robovom stenskih nožev, odlomnih površin in skalnih blokov ter temu tudi obli- kovno prilagojene. Na odstopanje smeri posameznih fa- set od lokalne smeri vodnega toka in na njihovo različno velikost vplivata tudi drobna razpokanost kamnine in 2.1.27 Tla dolomitnega korita v Pucovem breznu (merilo = 15 cm) 29 # njena nehomogenost. Fasete od osnovne smeri odstopa- jo tudi do 30°. Takšno odstopanje je značilno zlasti za mreže večjih faset, ko ob štrlečih delih kamnine nastane- jo »cvetovi« (sl. 2.1.8). V njih se voda razliva na različne strani in smeri posameznih faset odstopajo tudi za 60°. Površina faset Pogosto se po površini faset sklepa na proces njihove- ga oblikovanja. V primerjavi s površino drugih skalnih oblik je površina faset dokaj gladka. Lahko pa tudi po- vršino faset razdelimo na gladko in hrapavo, kar je po- sledica sestave in razpokanosti kamnine. Hrapavost je sestavljena iz štrlečih delcev ali pa vdoibinic, žlebičkov, skratka, konkavno zajedenih oblik. V prvem primeru so to večji sparitni kristali, kalcitne žilice, fosili, intra- klasti v mikritni osnovi. V drugem pa so konkavnosti 2.1.28 Fasete na mavčnem žlebu vezane na hitreje topljive dele ali pa na drobne razpoke (sl. 2.1.25). Iz štrlečih delcev lahko ugotovimo tudi smeri toka v faseti. Na pritočni strani se površina kal- citnih žilic postopoma izklinja, na odtočni strani pa je strma, odsekana ob plasti kalcita. Površine majhnih faset, tudi če so nastale na ne- koliko nehomogeni kamnini, so bolj gladke od večjih (2.1.4.1.). Gladke so tudi površine majhnih faset na paleogenskem apnencu. V Ocizeljski jami (sl. 2.1.3) se alveoline, numuliti in orbitoline na površini faset ne odražajo, saj je ta gladka. Večjim fasetam v Ponorni ja- mi Lokve v Predjami dajo hrapavost rudisti, ki štrlijo iz površine, majhne fasete pa na takšni kamnini v Pivki jami (sl. 2.1.20) niso mogle nastati. Fosili v kamnini so torej različno odporni proti vodnemu toku. Površina faset na peščenjaku je drobno hrapava, kar je posledi- ca sestave kamnine. Gladka površina majhnih faset se razloči tudi iz opazovanja pod velikimi povečavami vr- 2.1.29 J. Hajna z mavčnim blokom pred Planinsko jamo stičnega elektronskega mikroskopa (2.1.4.1.). Večji osmerokotni mavčni blok (sl. 2.1.29) z rav- Laboratorijsko oblikovanje faset na mavcu nimi stranskimi in zgornjo ploskvijo ter s premerom 1,2 m smo potopili v umetno strugo, ki vodi do hidro- Po nerazpokanem in dokaj homogenem, v polkrožen elektrarne pred Planinsko jamo. Površina bloka je bila žleb odlitem mavcu, ki se ga je v vodi raztopilo 1,4 g na 1,5 m pod gladino vode, ki se je pretakala s hitrostjo 1,4 liter, se je pretakal vodni tok s hitrostjo 1 m/s. Debeli- in 0,9 m/s. V obeh primerih so na bloku nastale fasete na toka je bila le 0,5 cm. V nizkem toku se je voda raz- (sl. 2.1.30). Fasete so se izoblikovale že po dveh urah, poredila v ozke in nekaj cm dolge, skoraj vzporedne to- njihova velikost in oblika se nato nista več spreminja- kovnice. Nastale so fasete (sl. 2.1.28), ki so dolge 5 mm, li. V prvem primeru so bile dolge do 1 cm, v drugem široke 2,5 mm in globoke 2 mm. Podobne so tistim v pa do 1,5 cm. Fasete so ozke (do 0,5 cm) in razmeroma tretji skupini. So večinoma odprte. Ob ovirah, ob neko-dolge (tip 3). Dokaj izrazito so poglobljene na pritočni liko večjih zrnih, je voda najprej izdolbla vdolbinice in strani, na odtočni pa se polagoma izklinjajo in so od-zrna nato odnesla. V dveh urah so iz vdolbinic nastale prte. Značilni sta tudi razporejenost in usmerjenost fasete, Po štirih urah se njihova oblika ni več izrazito faset na površinah, ki so vodnemu toku izpostavljene spreminjala. Podoben poskus sem ponovil z vodnim pod različnimi koti. Na sredini pritočne stranske plo-tokom, ki je imel hitrost 0,2 m/s. Tudi v tem primeru skve, ki je bila pravokotna na smer vodnega toka, so so nastale podolgovate, a nekoliko večje fasete. nastale vdolbinice, na obrobnih delih ploskve pa fase- 30 # 2.1.30 Fasete na mavčnem bloku 2.1.31 Fasete na pritočni ploskvi mavčnega bloka te, ki so usmerjene k robovom (sl. 2.1.31). Podobno je k robovom bloka. Tako so razporejene tudi fasete na oblikovan tudi blok v strugi Podpeške jame. Na ploskvi skalnih blokih v jamskih strugah, preko katerih se pre- (sl. 2.1.32), ki je bila vodnemu toku izpostavljena pod takajo odprti vodni tokovi in so tik pod vodno gladino kotom 45°, so bile fasete po vsej površini. Na začet- (struga v Škocjanskih jamah). Velikost faset na mavcu ku so fasete vzporedne s tokom, na drugi polovici so je nekoliko manjša od tistih, ki pri enakih pogojih na-usmerjene k robovom. Na ploskvi, ki je bila vzporedna stanejo na apnencu. s smerjo vodnega toka, so tudi fasete usmerjene v sme- Predvidevam, da so fasete na hitreje topni kamni- ri toka. Na zadnji strani bloka, ki je bila prečno na smer ni manjše. Fasete, ki so nastale na bolj homogenem toka, a v zatišju, so nastale le majhne vdolbinice. Na mavcu, so bolj pravilnih oblik in njihova površina je zgornji ploskvi mavca so na začetku fasete vzporedne bolj gladka (sl. 2.1.30). Tiste, ki pa so na mavcu z zrni z vodnim tokom, na odtočni strani pa so usmerjene peska, so bolj raznolikih oblik in hrapave (sl. 2.1.28). 2.1.32 Fasete na stranski ploskvi mavčnega bloka 31 # Fasete so nastale z raztapljanjem mavca, le večje, ne- stega toka in sestave kamnine lahko torej določimo raz- topne delce je odnašala voda. Tudi ostri robovi mavca, merje, pri katerem nastanejo fasete. S hitrejšim tokom, ki se ohranijo v hitrem vodnem toku, dokazujejo, da se ko je velikost gostih ovir na nehomogeni kamnini sko-fasete na njem oblikujejo s korozijo. rajda enaka dolžini faset, le te ne nastanejo. Ovire pov- zročajo preveliko kaotičnost vrtinčenja in onemogočajo Nastanek in razvoj faset nastanek samostojnih vrtincev. Za nastanek mreže fa- set mora biti velikost vrtincev večja od velikosti sestav- J. R. L. Allen (1972, 7) poudarja, da fasete nastanejo nih delcev kamnine, razdalja med delci pa manjša od le, če so nehomogenosti v kamnini dovolj velike, da se dolžine faset. Fasete nastanejo torej le na posameznih oblikujejo samostojni vrtinci ob steni. Enako meni tudi odsekih oboda, ki so dovolj veliki za razvoj mreže vrtin-S. Trudgill (1985, 75), ki dodaja, da boljše mešanje vode cev, in so večji od dolžine fasete (sl. 2.1.21). Medtem ko povečuje lokalno stopnjo korozije. D. Ford (1988, 46) večji delci kamnine lahko hitremu toku preprečijo obli-meni, da fasete nastanejo z ločitvijo nasičene mejne kovanje faset, pa v počasnejšem vplivajo predvsem na plasti v subkritičnem režimu toka, kar omogoči agre-oblikovanje mreže. Ob večjih nehomogenostih pogosto sivnemu toku raztapljanje in sublimacijo produktov nastanejo »cvetovi«. V njih se voda razliva na več strani. neposredno, brez vmesne difuzije skozi ionski ovoj. Za apnence je značilna zrnata sestava z omejeno homo-Leto kasneje s P. Williamsom dodajata (1989, 305), da genostjo. Pri večjih hitrostih vodnega toka, na podlagi so prekinitve mejne plasti bolj pogoste, čim hitrejši je terenskih opazovanj predvidevam pri večjih kot 6 m/s, vodni tok, povzročajo pa, da vodni tok erodira kamni-tudi na dokaj homogeni kamnini, fasete ne morejo na- no neposredno. stati. Opazil sem več značilnih povezav faset v isti mreži Pri nastanku in oblikovanju faset so odločilni na- (sl. 2.1.33). Ločimo fasete, ki imajo dokaj popolne obli- slednji dejavniki: kamnina, hitrost in pritisk vodnega keč in tiste, ki so podrejene načinu povezovanja v mre-toka z določeno viskoznostjo in agresivnostjo vode, žo. Razmestitev vrtincev, ki na za to primerni kamnini velikost rova in oblika oboda. Omenjeni dejavniki se prekrijejo vso površino, najprej določa kamnina, ko pa prepletajo v različnih razmerjih, vendar kot je predsta-se vzpostavi ravnotežno stanje, za kar je potreben staci- vljeno na naslednjih straneh, so osnovne značilnosti onarni tok, pa vrtinčenje pogojujejo oblike faset samih. oblikovanja različnih mrež faset določene predvsem s Med začetnimi vrtinci nastanejo še vmesni, ki med se-hidravličnimi razmerami in manj s kamnino. Na izra- boj tekmujejo. To dokazujejo posamezne nesorazmerno zito nehomogeni kamnini fasete ne morejo nastati. majhne fasete v mreži. Po določenem času fasete v ena- Hitrost vodnega toka določa kritični premer vrtin- cev v njem, manj pa nanje vplivajo manjše nehomoge- nosti v kamnini. Na razporeditev faset, vplivajo poleg 1. skupina hidravličnih razmer in geometrije prostora, predvsem nehomogenosti v kamnini. To se je lepo pokazalo tudi pri poskusu z mavcem (sl. 2.1.28). Na mavcu je ob oviri voda najprej izdolbla vdolbinice. Ovire, nekoliko večje drobce mavca, je nato odnesla. Hkrati nastajajo vdolbi- nice in nato fasete tudi na bolj topnih delih mavca in ob razpokah. Voda v vrtincih kroži pravokotno na površi- no, ki jo obliva, kar nam potrdi tudi odtočni podaljšani in plitkejši del fasete. Fasete, ki so nastale ob redkih ovi- rah in niso povezane v mrežo ali pa so nastale ob robu odsekanih skalnih površin, so odprte. To potrjuje tudi poskus na mavcu. Posamezna faseta je torej odprta. Če 2. skupina je kamnina dokaj homogena in pritisk vode nanjo dovolj velik, jo enakomerno prekrijejo vrtinci in razvije se mre- ža faset. Na homogenem pesku nastanejo »valovi« (K. J. Hsu, 1989, 108), ki so podobni enakomerni mreži za- prtih faset. Enakomerno razporeditev nehomogenosti omogoča zrnata sestava karbonatnih kamnin. V mreži prevladujejo zaprte fasete, ki so različnih oblik, največ pa jih ima polkrožne pritočne in trikotne iztočne dele. Z dobrim poznavanjem hidravličnih značilnosti vrtinča- 2.1.33 Značilne mreže faset prve in druge skupine 32 # komernem toku dosežejo svojo mejno velikost in ravno- fasete enakih dolžin tako na stropu kot na tleh, so pa težno stanje. Pri poskusu na mavcu se velikost fasete po talne fasete skorajda za tretjino širše. Oblikovanje fa-dveh urah ni več spreminjala. Fasete v takšnem stanju set s tokom, ki ima enako debelino, a z različno hitro-imajo navadno ostre robove. Največja ovira vodnemu stjo obliva steno, je primerjal J. R. L Allen (1972, 13). toku je pritočna stena fasete, ki je nabolj pravokotna na Ugotovil je, da zaradi hitrejšega toka nastanejo manjše vodni tok. Korozija in erozija sta na tej površini najbolj fasete. Ko je tok zelo plitek, nastanejo tanke vzdolžne učinkoviti in fasete se zato »selijo« po toku navzdol. Se-tokovnice, kar sem potrdil s poskusom na mavcu in se ljenje pa omejuje kamnina, še zlasti razpoke, na katere to odraža tudi na podornem bloku deloma preperele se pogosto vežejo manjše fasete. sige v Mali Boki. Z naraščanjem hitrosti vodnega toka se manjša Ko je rov dovolj velik in homogena skalna povr- premer vrtincev in tako tudi faset. Najmanjše fasete, šina večja od kritičnega premera vrtincev, tako da se ki sem jih našel v izbranih jamah, so bile dolge 0,4 cm pri določeni hitrosti razvije samostojno vrtinčenje ob in najdaljše 40 cm. Izjema so velike fasete. Nastale so stenah, nastanejo fasete, ki smo jih po obliki uvrstili torej z vodnim tokom, ki se je pretakal s hitrostjo od v drugo skupino. Sorazmerno z večjo hitrostjo toka se 6 do 0,05 m/s, če računamo po formuli B. Lismonda manjša dolžina faset in sorazmerno z naraščanjem pri-in A. Lagmanija (1987, 38): UL/v = 22000 v poeno- tiska na stene se veča njihov radij, fasete pa so globlje. stavljeni različici ali v popolnejši obliki: UL/v= 20700 V prvi skupini, kjer so fasete razvrščene v prečne (1+0,266(ln(D/2L)–1,5)), ki se uveljavi le za rove pravil- nize, na njihovo oblikovanje vpliva tudi velikost pro- nih krožnih prerezov. U je hitrost toka, L je poprečna stora. Praviloma so takšne fasete nastale v ožinah ro-dolžina faset. Tovrstni izračuni hitrosti vodnega toka vov ali pa na stenah talnih žlebov. Vrezal jih je hiter so se dokaj ujemali s tistimi, ki smo jih dobili na podvodni tok, ki je z manjšim pritiskom deloval na stene. lagi velikosti prodnikov, ki jih prenaša voda. Začetna Predpostavljam, da velikost rova narekuje enakomer-velikost fasete je odvisna predvsem od kamnine. V no vtinčenje toka čez ves prerez. Vzhodnem rovu v Predjami so fasete še majhne vdolbi- V tretji skupini so najbolj podolgovate fasete. Za- nice s premerom 1 cm. So na stiku z gladko površino. nje je značilno, da nastanejo, ko kamnino obliva plitek, Za njimi, na odtočni strani, pa je razvita mreža faset, ki odprt vodni tok. Njegov pritisk na steno je majhen. je nastala z vodnim tokom s hitrostjo 2,5 m/s. V Mar- Zato je tudi značilna lega faset na skalnih blokih ali kovem spodmolu so na strmih delih struge najmanjše pa na izpostavljenih konveksnih delih jamskih strug fasete dolge le 0,4 cm, torej nakazujejo hitrost vodnega in na stenah tik pod gladino višjega toka. Za oviro se toka 6 m/s in drobnozrnato, homogeno kamnino, na tok sprošča. Značilna je mreža faset na pritočnem robu kateri nastajajo. Pri velikih fasetah, ki imajo preme-skalnega bloka (sl. 2.1.12), ki nastane zaradi značilne- re večje od 50 cm, pa smeri vodnega toka ni več moč ga oblivanja skale. Mreža je ožja na pritočni strani, na razbrati, saj vrtinci, ki so jih vrezali, nimajo izrazitih odtočni strani pa se razširi. Fasete nastanejo ob eno-iztočnih repov. tnem vrtincu, saj so zavite. Velike hitrosti so značilne predvsem za odprte Podskupini 1–2 in 2–3 sta kombinaciji osnovnih vodne tokove, in to predvsem na površju, saj jame z skupin. V skupini 2–3 so fasete značilno podolgovate različnimi preseki rovov zaradi omejene prepustnosti zaradi izpostavljenosti na višjih delih v strugi. Vodni uravnavajo hitrost pretoka skoznje. To je verjetno tu-tok nad njimi pa je višji, torej z večjim pritiskom obliva di eden razlogov, da v koritih površinskih tokov faset stene kot pri fasetah 3. skupine. praviloma ni. Svoje pa prispeva tudi erozija. V hitrejšem vodnem toku so vrtinci manjši in tanj- Po zbranem gradivu sklepam, da po obliki podobne ša je mejna viskozna plast ob kamnini. Vrtinčasto je-fasete nastajajo v enakih hidroloških pogojih. V istih dro se približuje steni. Ob večji hrapavosti kamnine in skupinah, zlasti v drugi, so fasete različnih velikosti. višji hitrosti vodnega toka je ta mejna plast zanemar-To je posledica različnih hitrosti vodnega toka. Fasete ljiva in vrtinci neposredno vplivajo na kamnino. So-lahko nastanejo le, če je premer toka večji od dolžine časno s tanjšanjem mejne plasti, ki je odvisna tudi od faset (R. L. Curl, 1966), torej, če lahko ob določeni hi-viskoznosti tekočine, se tanjša tudi mejna difuzijska trosti vodnega toka nastanejo samostojni vrtinci. Pri plast. To vodi omogoča hitrejši prenos reaktantov in poskusu na mavcu sem ugotovil, da na povezanost fa-pruduktov raztapljanja, kar pospeši korozijo. Ob stanj- set v gosto mrežo vpliva tudi debelina toka, torej pri- šani mejni plasti voda s svojo maso erozijsko neposre- tisk na steno. V plitkem toku so nastale dolge, plitke in dno deluje na kamnino. Površina faset je zato pogosto odprte fasete, ki sodijo v 3. skupino. Hitrost toka bli-gladka. zu sten je manjša v širših rovih in fasete so tako večje Pri nastanku faset na karbonatni kamnini sta po- (M. Serbon, 1987, 16). V cevastem rovu v Mali Boki so membna oba procesa, tako lokalno hitrejše raztaplja-33 # nje kot neposredno erodiranje kamnine z vodno ma- Fasete sooblikuje ali preoblikuje tudi material, ki so. Na peščenjaku (sl. 2.1.24), ki je sestavljen iz delcev ga prenaša voda. Pesek, ki je pretežak, da bi ga vodni kremena, povezanih s kalcitnim vezivom, se fasete tok vključil v pravokotno vrtinčenje, ki vrezuje fasete, oblikujejo tudi z neposrednim erozijskim delovanjem se vrti vzporedno s skalno površino. Fasete so zato na viskozne vodne mase. Voda odnese kremenove delce, dnu krožno, erozijsko poglobljene (sl. 2.1.34). V obča-ko raztopi kalcitno vezivo. Pri oblikovanju faset na sno zalitih rovih (Osapska jama), kjer počasne vode odpornejši karbonatni kamnini večji delež prispeva odlagajo ilovico, Korozija pod naplavino poglablja in korozija. To potrjujejo tudi mikroskopska opazovanja širi fasete. Gre torej za kombinacijo faset in podnapla-površine majhnih faset (2.1.4.1.), ki so tudi pod večjimi vinskih vdolbinic. povečavami gladke. Erozijsko zglajene površine so na- mreč pri velikih povečavah drobno hrapave. Erozijska moč vode je večja v hitrejšem vodnem toku. Korozijo namreč omejuje proces na površini. Voda odnaša po- časneje topne delce kamnine. Fasete, ki so nastale pri poskusu na mavcu, so posledica raztapljanja mavca, le večji delci, ki štrlijo iz površine, so odneseni neposre- dno z vodnim tokom. Fasete praviloma ne nastanejo v rovih s prevladujočim erozijskim delovanjem vodnega toka (Babja jama). Obod takih rovov je zglajen. Iz primerjave nasičenosti voda in oblikovanosti skalnega reliefa v ponorni Finkovi jami in izvirni Pod- peški jami (Ribniška Mala gora) ugotovimo, da ima pri nastanku skalnih oblik večji pomen sestava kamnine kot pa nasičenost oziroma potencialna agresivnost vo- de. Ponorna voda je 21% nasičena, izvirna pa 60% (A. Kranjc, 1981, 52). V Finkovi jami so stropne kotlice, 2.1.34 Fasete, ki jih je poglobila erozija v Vzhodnem rovu skalni relief Podpeške jame pa je izrazito oblikovan z Predjame (merilo = 15 cm) različnimi fasetami in stropnimi kotlicami. V prvi je kamnina močno prekristalizirana, v drugi obod sesta- Fasete nastanejo v singenetskih in paragenetskih vlja dokaj homogen oosparitni apnenec. rovih. V prvih so lahko v zalitem rovu, v rovu, skozi Različno visoke in korozijsko agresivne vode ima- katerega se pretaka odprti vodni tok, v meandrih, v pa- jo različen pomen pri oblikovanju skalnega reliefa. V ragenetskih rovih pa večje fasete nastanejo zaradi toka Škocjanskih jamah visoke vode vrezujejo fasete, dno nad drobnozrnato naplavino. Fasete so torej lahko na struge pa je prekrito s tanko plastjo sige. Res pa je, da celem obodu ali le na delu oboda. Na obodu prevladuje tudi hitrost visokih voda največkrat večja od nizkih. jejo ali pa se pojavljajo v kombinacijah z drugimi obli-To je še ena potrditev, da le del voda zapušča sledi na kami, na primer s podnaplavinskimi žlebiči in vdolbi-skalnem reliefu. nicami. Zaradi učinkovitosti vodnega toka so tudi v Je nastanek faset mogoč le ob znatnem stanjšanju drugem primeru prevladujoče. ali prekinitvi mejne plasti, ko je njen vpliv na korozi- jo in erozijo zanemarljiv? V agresivni vodi bi lahko že Nastanek reber približevanje vrtincev, ki jih povzroča trenje ob mejni plasti, povzročilo hitrejše raztapljanje kamnine zaradi Nastanek reber je opredelil R. L. Curl (1966). Nasta-lokalno tanjšega difuzijskega sloja. Tako bi lahko na- la naj bi zaradi dolgotrajnega oblivanja stene s tokom stale večje fasete, ki so posledica počasnega vodnega enake hitrosti. Ugotovimo pa lahko, da so rebra značil-toka in pri katerih kamnina ne vpliva veliko na njihovo na za vzdolžne, polkrožne stenske zajede. Te se obliku-oblikovanje. V Ponorni jami Lokve rudisti, ki štrlijo iz jejo zlasti ob tanjših skladih apnenca, ki so različno od-površine, ne vplivajo na obliko srednje velikih faset. porni v vodnem toku. Neizraziti prečni robovi v rebrih, Treba bo natančneje opredeliti pomen kamnine pri ki se vrstijo na razdalji, enaki njihovi širini, kažejo, da oblikovanju različnih skupin faset. Hitrost raztaplja-so rebra skrajni primer faset 1. skupine. Predvidevam, nja kamnine, kot je pokazal tudi poskus z mavcem, da je za njihov nastanek odločilno določeno razmerje vpliva na obliko in velikost faset. Če se kamnina tomed hitrostjo in lokalno dimenzijo vodnega toka, ki jo pi hitreje, so fasete manjše in značilno razpotegnjene določa premer rova ali pa zajede v steni. V njih se vodni (skupina 3). tok značilno vrtinči. 34 # Nekaj primerov značilnega oblikovanja faset Prepletu različnih oblik faset lahko sledimo na majhnem odseku izbočenega, podkvasto zavitega rova v Marko- vem spodmolu (sl. 2.1.35). Tla pritočnega dela rova, ki se pod kotom 25° dviguje navzgor, so do začetka zavoja, torej v najbolj strmem delu tal, gladka (sl. 2.1.36). Na zunanjem robu polkrožno zaključene gladke površine se na še malo navzgor nagnjeni površini začenjajo fase- te skupine 2–3. Ta oblika je značilna za fasete, ki so na izbočenih delih tal ali pa na skalnih blokih, za katerimi se tok skokovito poglobi. Takšne fasete so tudi na spo- dnjih delih sten. Na tleh, ki se v nadaljevanju spuščajo navzdol z manjšim strmcem (10°), sledijo manjše fasete skupine 2–3, ki so značilne za hitrejše, plitkejše vodne 2.1.36 Gladka pritočna ploskev izbočenega dela tal v Marko-tokove. Dolge so 2–5 cm in globoke 1,5 cm. Na tleh, ki vem spodmolu in fasete za njo se na odtočnem delu strmo spuščajo navzdol, so naj- manjše fasete. Sprva so dolge 2 cm, na najbolj strmem pa se je oblikovala mreža majhnih faset, ki so dolge do delu, kjer se struga zoži v polkrožen žleb, ki ima naklon 1 cm. V anastomoznem spletu rovov, v katerih tla in 45° in več, pa so fasete 1. skupine dolge le 0,42 cm. Po-zlasti zgornje rove prekriva tanka plast ilovice, so fase- vezane so v prečne nize. Prehodi med različnimi fase- te dolge 5–10 cm. tami so seveda postopni. Na zgornjih delih sten in na Če sklepamo iz velikosti faset po formuli B. Li- stropu so večje fasete 2. skupine, ki so značilne za zalite smonda in A. Lagmanija (1987, 38), dobimo naslednjo rove. Te fasete so starejšega porekla in kaže, da so pre-razporeditev hitrosti vodnega toka v jami: krivale cel obod rova. Nato so jih na spodnjih delih sten in na tleh prekrile manjše fasete, ki jih je vrezal hiter, strop rova Tržiščice 0,35 m/s odprt vodni tok. Oblika in razporeditev faset sta torej korito Tržiščice, 1–2 m nad tlemi 0,50 m/s pogojeni s spremenjenimi hidravličnimi razmerami v tla korita Tržiščice 2,5 m/s značilno oblikovanem rovu. ožine anastomoznega spleta rovov 0,25–0,50 m/s Po meritvah proda v jami A. Kranjc (1981, 52) skle- pa, da ga prenaša voda, katere hitrost preseže tudi 2 m/s, torej je enaka tisti, ki vrezuje najmanjše fasete. Rov je najbolj prevoden ob nižjih ali srednje visokih vodah, saj ožina za rovom povzroča zastajanje visokih voda. Pritočne izpostavljene dele kamnine gladi tudi erozija. V anastomoznem spletu rovov, razen v ožinah, je tok počasnejši. Podobno razporeditev različnih velikosti faset lah- ko opazujemo tudi v glavnem vodnem rovu Križne ja- me. Na razčlenjenem obodu struge so na izpostavlje- 1 večje fasete 2. skupine, stare 2 večje fasete skupine 2–3 3 manjše fasete skupine 2–3 4 manjše fasete v žlebu,1. skupina nih, spodnjih delih sten in na tleh fasete dolge do 3 cm, 1–2 m nad tlemi pa 5 cm. Na istih višinah, a v zatišnih 2.1.35 Razporeditev faset v delu rova v Markovem spodmolu legah stenskih niš, so fasete dolge do 8 cm. V ožini, v katero se prelivajo visoke vode in jo zapolnijo v celoti, V ponorni jami Tenteri pod Ribniško Malo goro so po vsem obodu majhne fasete, ki so dolge do 3 cm. sem v vhodnem delu in v labirintnem spletu rovov iz- Različna velikost faset je posledica različne hitrosti meril dolžino faset. toka, ki obliva skalo. Ta je določena z vzdolžno prepu- Fasete na stropu, 8 m nad tlemi, so dolge 7 cm, stnostjo rovov in oblikovanostjo sten. V večjih rovih je na stenah proti tlem pa se manjšajo. Na robu stru-pritisk na stene večji, v vmesnih manjših rovih pa se ge, 1–2 m nad tlemi, so fasete dolge 5 cm. V strugi so poveča hitrost toka. pritočni, nekoliko dvignjeni deli, ki so vodnemu toku V občasno ponornem Beško-Ocizeljskem jamskem najbolj izpostavljeni, gladki, na njihovi odtočni strani sistemu so na stenah Novega rova velike fasete, ki ima-35 # 2.1.37 Majhne fasete na velikih v Novem rovu v Beško 2.1.38 Fasete na veliki čeri v Vzhodnem rovu Predjame Ocizeljski jami (merilo = 15 cm) (merilo = 15 cm) jo premer 1 m in več. Na njih so le nekaj cm dolge fasete S poskusom smo ugotovili, da se po določenem času (sl. 2.1.37). To je posledica spremenjenega pretakanja oblika in velikost faset ne spreminjata več. Razumljivo vode skozi rov. Rov je bil najprej globoko zalit. Nato ga je, da mlajše, zlasti manjše fasete hitro prekrijejo mo-je le deloma preoblikoval hitrejši vodni tok, ki ni trajal rebitne starejše. Le del spreminjajočega toka vrezuje dolgo oziroma se le redko pojavi ob visokih vodah. fasete, in to verjetno tudi ne najbolj dolgotrajen, tem- Zanimiva je tudi razporeditev faset na velikem več tisti, ki na strugo deluje najbolj učinkovito, kar smo skalnem bloku, ki štrli iz korita Vzhodnega rova v ugotovili tudi na primeru vhodnega rova v Tenteri. Ta-Predjami. Blok je nagnjen v smeri vodnega toka. Na kšni so predvsem hitri in odprti vodni tokovi. njem se menjavajo prečni pasovi gladke površine, ki so široki do 10 cm, in fasete, ki so dolge 2–10 cm. Odseki 2.1.3.2 Stropne kotlice kamnine, ki je bolj strma, skorajda pravokotno izpostavljena vodnemu toku, so gladki (sl. 2.1.38). Takšne Y. Quinif (1973) je na podlagi značilnih oblik stropnih gladke površine so značilne za vse pritočne dele strmih kotlic ugotavljal načine njihovega nastanka. Posebej je ovir v strugah. Gladita jih material, ki ga prenaša voda, poudaril in s poskusom dokazoval pomen korozije me-in samo erozijsko delovanje hitre vodne mase. Fasete šanice. Sam tega procesa oblikovanja kotlic še nisem nastajajo le na površinah, ki z manjšimi koti odstopajo uspel dokazati. Ugotavljam pa, da so nastanek, veli-od smeri vodnega toka. kost, oblika in položaj kotlic rezultat razmerja hitrosti Ugotovimo lahko, da je nastanek faset razmero- in pritiska vodnega toka ter sestave in zlasti razpoka- ma kratkotrajen proces. Najbolj učinkovit vodni tok, nosti kamnine v značilno oblikovanih rovih. ki zadnji obliva kamnino, je odločilen za oblikovanje Po mnenju Ph. Renaulta (1968, 582) in Y. Quinifa jamskih sten. S. E. Lauritzen in sodelavci (1985, 143) (1973, 569), ki povzema tudi mnenja drugih avtorjev, so izračunali, da v proučevanem zalitem rovu nastajajo so kotlice značilnost rovov, skozi katere se pretaka fasete le ob največjem pretoku, ta pa traja le 5% leta. počasen vodni tok, in imajo dno prekrito z ilovico. S. Merjenje z mikrometrom jim je omogočilo sklepanje, Trudgill (1985, 76) jih imenuje kupole, ki nastanejo za-da so se fasete v tem rovu oblikovale približno 800 let. radi vrtinčenja vode pod piezometričnim nivojem. 36 # Ugotovimo pa lahko, da so kotlice sledi vrtinčenja Iz skalnih oblik, ki so danes v suhih jamah, sklepam, tako vodnih tokov v epifreatični kot freatični coni. da so kotlice nastale tudi v globlje zalitih, freatičnih ro-Jame z epifreatičnimi vodnimi rovi so tudi Ponikve v vih zaradi vrtinčenja počasnega vodnega toka, o čemer Jezerini, Ponor v Odolini, Križna jama, Ponorna jama pričajo tudi velike fasete na stenah Divaške jame, Dvo-Lokve v Predjami, Osapska jama, Dimnice, stare jame rane palm v Pivki jami, Vodne jame v Lozi in večje niše pa so Trhlovca, Brlog na Rimskem, Stara jama v Po-za vhodom v Križno jamo (T. Slabe, 1989, 209). stojnski jami in zgornji rovi v Predjami. Rovi so lahko zaliti v celoti ali pa le njihov del, kot je sifonski Krožni Oblika, velikost in lega stropnih kotlic rov v Črni jami Postojnskih jam. V ponorni Griški jami pod Ribniško Malo goro, kjer se skozi začetni del jame Po obliki sem stropne kotlice razdelil na samostojne počasneje pretaka voda po ilovici, so nastale kotlice ta-in enostavne (sl. 2.1.94). Te sodijo v prvo skupino. Sa- ko na stropu kot na zgornjih delih sten. Vodni tok v njej mostojna kotlica (sl. 2.1.41 a) se sama zajeda v skalo. je prepočasen, da bi vrezoval fasete. Skozi rove zalitih Enostavna kotlica je enotnega, večinoma polkrožnega jam se pretaka srednje hiter vodni tok, po fasetah skle-prereza, ki se oža navznoter. V drugo skupino sodijo pam na njegovo hitrost od 25 do 50 cm/s, tla prekriva- samostojne in nadstropne kotlice (sl. 2.1.41 b). Nad- ta prod ali ilovica. Najmanjše kotlice pa so na stropih stropnost mi pomeni skokovito spremembo premera manjših, navadno nekoliko dvigujocih rovov, pred ka-kotlice. V tretjo skupino pa sem uvrstil sestavljene in terimi so globlji sifoni. To so rovi v izvirnih jamah na nadstropne kotlice (sl. 2.1.41 c) na razpokani ali ne-vznožju visokega krasa. Hitrost toka v teh jamah pre- razpokani skali. Sestavljene kotlice imenujem tiste, ko seže tudi 2 m/s (Babja jama), kar potrdi tudi velikost je znotraj večje kotlice več manjših ali pa so enake in proda. Spodnji deli oboda teh jam so po navadi erozij-različne kotlice bočno povezane. Sestavljene kotlice so sko zglajeni: Matijeva jama, Babja jama (sl. 2.1.39), ali tudi nadstropne. Na manj razpokani skali so kotlice pa fasetirani kot v Kompoljski jami (sl. 2.1.40). večinoma polkrogelne, ob izrazitih razpokah pa ožje in globlje. Slednje so v prerezu krožne ali pa razpotegnje- ne v elipse. Kotlice različnih oblik so lahko na istem stropu, kot so tudi v Zelških jamah, v Stari jami v Pred- jami, v Baru v Dimnicah (T. Slabe, 1989, MN, 29). samostojna, enostavna kotlica 2.1.39 Stropna kotlica v Peklu v Babji jami samostojna, nadstropna kotlica sestavljena, nadstropna kotlica 2.1.40 Stropna kotlica v Kompoljski jami 2.1.41 Tipi stropnih kotlic: vzdolžni in prečni prerez 37 # Kotlice v prvi skupini lahko razdelimo na manj- nadstropju razširjene (sl. 2.1.44). Ob izrazitih razpokah še in večje. Manjše kotlice, katerih premer meri od 8 so kotlice ozke in globoke ter imajo oblike valjev, njihova do 15 cm, prav toliko so globoke, so dokaj pravilnih dna pa so krožna in ravna (sl. 2.1.45). Poseben primer je polkrogelnih oblik ali pa so ob razpokah nekoliko po-spiralasto poglobljena kotlica (sl. 2.1.46). daljšane v elipse. Takšne kotlice so značilne za strope manjših rovov v izvirnih jamah v vznožju visokega krasa (sl. 2.1.39, sl. 2.1.40). V Matijevi jami (T, Slabe, 1989, MN, 188) so kotlice tesno druga ob drugi, torej povezane v mreži. Večje samostojne kotlice, ki imajo premer velik 30–150 cm, globoke pa so od 15 do 75 cm, so razmeroma plitke. Dna kotlic so polkrogelno zaob- ljena, njihove osi so praviloma bolj ali manj navpične. Tudi ob razpokah je globina takšnih kotlic manjša od premera vdolbine. Nekoliko globlje so kotlice na kon- kavnih stenah zavojev v Ozkem rovu (sl. 2.1.42). 2.1.44 Stropna kotlica v Konjskem hlevu v Predjami 2.1.42 Kotlica na zgornjem delu stene Ozkega rova v Ciganski jami Samostojne nadstropne kotlice so široke 20–150 cm, globoke pa 30–120 cm. So torej globlje od enostavnih. Takšne kotlice so praviloma razčlenjene v 3–4 nadstropja in premer najožjega zgornjega dela je navadno 3–4 krat ožji kot premer odprtine. Kotlice, ki so glede na premer 2.145 Stropne kotlice v Nebesih v Zadlaški jami plitke, so polkrogelnih prerezov (sl. 2.1.43). Druge so ob (merilo = 15 cm) 2.1.43 Stropna kotlica v Ponorni jami Lokve 2.1.46 Stropna kotlica v Fiženci v Predjami 38 # V dno sestavljene kotlice se zajedajo manjše (T. Sla- be, 1989, 31) ali pa so bočno povezane. Povezujeta se dve (sl. 2.1.47) ali tri kotlice (sl. 2.1.48, 2.1.49). Pravilo- ma je ena globlja. Ob razpokah so cesto povezane v nize. Najbolj gosto pa so kotlice povezane na razpokani ska- li, kjer so združene v večjo stropno zajedo (sl. 2.1.50). 2.1.47 Stropna kotlica v Pretnarjevi dvorani v Divaški jami 2.1.49 Stropna kotlica v Ponorni jami Lokve v Predjami ← 2.1.48 Stropna kotlica v Stari jami Predjame 2.1.50 Stropne kotlice na razpokani skali v Stari jami Predjame 39 # 2.1.51 Stropne kotlice v Logaški jami Kotlice v zajedi so različnih velikosti. Ob izrazitih raz- pokah se kotlice nadaljujejo v ozke špranje, tako da nji- hovega dna ni moč videti, ali pa so njihova dna ravne krožne ploskve (sl. 2.1.51). V gosto razpokani skali so lahko anastomozno povezane, saj so robovi med nji- mi prežrti. Takšne kotlice so dokaj nepravilnih oblik (sl. 2.1.52, 2.1.52a). 2.1.52a Strop Blatnega rova v Zelških jamah 2.1.52 Strop sifona v Krožnem rovu Črne jame (merilo=15 cm) 40 # Kotlice so praviloma nastale v prostornejših, širših in zlasti višjih delih večjih rovov, ki merijo v premeru več metrov, najbolj izrazite so na stropu pred in ožinam in iza njimi (sl. 2.1.53), ali pa so na stropu večjih sten- skih niš (T. Slabe, 1989, 207). Izdvojim naj kotlice, ki so široke 1–3 m in globoke do 1 m. Imajo dokaj ravna dna, njihove osi pa so nav- pične. Kotlice (sl. 2.1.54) v Vzhodnem rovu v Predjami imajo na robu manjši žleb. Takšne kotlice so na nekoli- ko nižjih delih stropa. Prerezi kotlic so polkrožni ali pa so razpotegnjeni ob razpokah. V vodnem rovu Zelških jam (sl. 2.1.55) dno polkroglastih kotlic, ki so nasta- le ob razpokah, sestavljajo krožne površine, zalitost 2.1.53 Stropna kotlica za ožino v spodnjem delu Lipiške jame z vodo pa izpričujejo vermakuliti. V Rakovem rokavu Planinske jame imajo velike in plitke kotlice hrapavo površino, voda jih v občasno poplavljenem delu rova ne doseže več, jih pa popolnoma zapre. 2.1.54 Stropne kotlice v ožini Vzhodnega rova v Predjami 2.1.55 Podolgovata stropna kotlica na začetku Sifonskega rova v Zelških jamah 41 # Značilnih oblik so tudi kotlice na strmo ali polo- ponorni jami Lokve v Predjami (sl. 2.1.58) je pritočni žno nagnjenih stropih, ki se spuščajo pred ali dvigajo rob kotlice za ožino prerezan. za zožitvijo v rovih. Pred zožitvijo so 1 m dolge kotlice Najvišje vode v večjih delih rovov, skozi katere se prečno podolgovate (sl. 2.1.56). široke so 20–30 cm in pretaka voda počasneje, odlagajo ilovico tudi na zgor-25 cm globoke. Na odtočni strani ožin so kotlice ne- njih delih oboda. Ilovica se obdrži tudi na položnejših koliko razpotegnjene v smeri vodnega toka, dolge so stenah globljih kotlic; ko se iz nje izceja voda, vrezuje 1–1,5 m in globoke do 0,75 m. Pogosto so plitke (Babja podnaplavinske žlebiče (sl. 2.1.59). jama) ali pa so nanizane druga za drugo (sl. 2.1.57). V 2.1.56 Stropne kotlice pred zožitvijo Imenskega rova v Predjami 2.1.57 Stropne kotlice za ožino v Finkovi jami 2.1.58 Stropna kotlica v ponorni jami Lokve v Predjami 2.1.59 Stropna kotlica s podnaplavinskimi žlebiči za ožino Tobogana v Ponikvah v Jezerini 42 # Nastanek in razvoj stropnih kotlic mostojne (sl. 2.1.43). Pri sestavljenih kotlicah prevla- duje eden izmed vrtincev in je nadstropnost zato razu- Kotlice nastanejo zaradi vrtinca ob razpoki, večji neho- mljiva. Skokovita sprememb premera vrtincev je lahko mogenosti v kamnini ali pa so vrtinci pogojeni z obliko posledica skladovitosti kamnine (T. Slabe, 1989, 207) rova (sl. 2.1.94). Začetni vrtinci pri nastajanju kotlic in značilnosti razpoke, če so kotlice nastale ob njej. so odvisni predvsem od hitrosti vode, pritiska na ste- Se v nadstropnosti kotlice odraža tudi širjenje rovov, ne, položaja v rovu, nato pa vrtince določa tudi oblika upad gladine vode, torej manjši pritisk na stene, in se kotlic sama. Že najmanjši vrtinci nimajo več iztočnih premer kotlic zato navzgor manjša? repov, ki so značilni za fasete. Začetni vrtinci, ki obli- Kot smo ugotovili iz oblik, je za lokalni položaj, na- kujejo polkrogelne kotlice, imajo tokovnice pravokotne stanek in obliko kotlice pomembna predvsem razpokana steno. Če se kotlica enakomerno širi in poglablja, je nost ali skladovitost kamnine. Večina kotlic je vezana takšno vrtinčenje značilno tudi za večje kotlice s polkro-na razpoke in lezike. Če so razpoke izrazite in gosto gelnim dnom (sl. 2.1.43). V kotlicah, ki nastanejo ob iz- prepredajo kamnino, kotlice pravilnih oblik ne morejo razitih razpokah in so globlje od premera odprtine, ali v nastati ali pa se pravilno razviti. Takšen primer je tudi kotlicah, ki so razpotegnjene ob razpokah, so tokovnice v Zelških jamah (sl. 2.1.52a). Na nastanek kotlic manj vrtincev vzporedne s steno ali pa svedraste (sl. 2.1.46). vpliva sestava kamnine. Kotlice nastanejo tudi na ka-To nam potrdi tudi ravno krožno dno kotlic (sl. 2.1.45). mnini, katere sestava je preveč nehomogena ali prego-Kotlice so zato podobne valjem ali prisekanim stožcem. sto razpokana, se prehitro drobno kruši, da na njej ne Njihovo dno je pogosto sestavljeno iz več krožnih ravnih morejo nastati fasete. Tako so kotlice nastale na drob-delov. V večjih stropnih zajedah, kjer je združenih več nozrnatem dolomitu v Turkovi jami (sl. 2.1.61), na pre-kotlic, je vrtinčenje raznovrstno (sl. 2.1.52, 2.1.52a). kristaliziranem apnencu v Finkovi jami (sl. 2.1.57), v Pri sestavljenih kotlicah je značilno, da prevlada eden Predjami pa so se kotlice oblikovale tudi preko manjših izmed vrtincev. V Matijevi jami (sl. 2.1.60) so kotlice leč roženca (sl. 2.1.62). Stene teh so hrapave. združene v kamin, ki ima stene polkrožno razčlenjene. Zakaj so kotlice nadstropne? Nadstropne kotlice so praviloma sestavljene (sl. 2.1.47, 48, 49), le redko so sa- 2.1.61 Stropne kotlice na dolomitu na začetku Velikega rova v Turkovi jami 2.1.60 Stropne kotlice v Matijevi jami 2.1.62 Stropna kotlica v apnencu z rožencem v Stari jami (merilo = 15 cm) Predjame 43 # 2.1.63 Stenska kotlica s fasetami v Markovem spodmolu (merilo = 15 cm) Kotlice nastanejo lahko tudi ob razpokah na ste- ujeti pod stropom in pospešujejo korozijo, pripisujem nah, kjer so fasete (sl. 2.1.63; T. Slabe, 1989, 84). Povr- manjši pomen. Odločilni so predvsem razvoj in obli- šina takšnih kotlic je fasetirana. V zatišjih kotlic so fa- ka rovov ter vrtinčenje vodnega toka v njih. Različna sete nekoliko večje kot na izpostavljenih delih oboda. kamninska sestava, skladovitost in pretrtost oboda Od nastanka kotlice z vrtincem ali povezave z zrač- rovov povzročajo različne premere in naklone rovov. S nimi mehurji in od sestave kamnine je odvisna tudi stropa odpadajo večji skalni bloki in nastajajo zajede. zglajenost njene površine. Kotlice, ki jih obliva hitrej- Prav v večjih zajedah na razpokani kamnini so kotlice ši vodni tok, imajo gladke obode (sl. 2.1.59, sl. 2.1.39) najbolj pogoste. Voda prenaša material in ko ga odlaga ali pa iz njihove površine štrlijo počasneje topni deli v večjih prostorih, uravnava pretok. Tla se izravnavajo, kamnine, roženci (sl. 2.1.62). Kotlice, v katerih je obča-stropovi pa razčlenjujejo. sno ujet zrak, imajo hrapavo površino oziroma so hra- Zato lahko v večini razčlenjenih rovov opazujemo, pavi le njihovi vrhovi, ki so nad vodno gladino (Rakov da so na spodnjih delih sten fasete, na stropu pa kotli-rokav v Planinski jami; T. Slabe, 1989, 207). ce. Predpostavljam, da bi v enakih hidravličnih pogojih Opazil sem tudi značilne položaje kotlic v rovu. na obodu cevastega rova nastale večje fasete (Kozinski Kotlice so največkrat na stropu širših in višjih delov rov v Lipiški jami) ali pa bi bil rov meandrast. rovov, zlasti izrazite so pred in ožinami in za njimi, na Jedro vrtinca v kotlici se približa steni in poveča začetku ravnega stropa za dvigajočim ali spuščajočim korozijski izkoristek vode. V manjših kotlicah, ki so rovom, ali pa v večjih stropnih zajedah. To so deli rovov nastale v rovih s hitrejšim pretokom, deluje vodna ma-z večjimi izgubami energije in v njih nastajajo značil- sa tudi erozijsko. S skalnega površja odnaša še nerazto- ne cone vrtinčenja (sl. 2.1.94). Vrtinčenje vode torej ni pljene delce. Površina majhnih kotlic je gladka. povzročeno le z drobnimi ovirami na kamnini, temveč Pogosto se pri razlagi nastanka kotlic omenja pomen predvsem z značilno oblikovanostjo rovov. plinov s CO2, ki se v vrtinčastem toku dvigujejo navzgor Zakaj so kotlice le na stropu in na zgornjih delih in pospešujejo raztapljanje. Tudi raztapljanje CO2 iz sten, saj se vrtinčenje širi na vse strani? Plinom, ki so zraka, ki je pod velikim pritiskom ujet pod stropom, naj 44 # bi povečalo lokalno korozijsko stopnjo (A. Bögli, 1978, 2.1.3.3 Draslje 158; D. Ford, P. Williams, 1989, 298; F. Cser, 1988, 132). Nastanek kotlic z ravnim dnom F. Cser in I. Szenthe Oblika, velikost in lega draselj (1986, 279) razlagata s premikanjem zračnih mehurjev pod stropom. Stare kotlice z ravnim dnom, ki nimajo iz- Tudi draslje so samostojne ali sestavljene (sl. 2.1.64). V razitih znakov vrtinčenja, so tudi v Vodni jami v Lozi in sestavljenih kotlicah ena prevladuje. So enostavne ali v Divaški jami, na steni pod njimi pa so velike fasete, ki pa nadstropne (sl. 2.1.65; T Slabe, 1989, 87). so značilne za globlje zalite, freatične rove. V času obi- ska so bila dna kotlic prekrita z gosto mrežo svetlečih kapljic. Te bi lahko zaradi korozije pod njimi vplivale na preoblikovanje starih kotlic. B. Mucke, R. Volker in S. Wadevitz (1983) poudarjajo pomen kondenzne korozije v stropnih zajedah, v katerih je ujet zrak. Kondenzacija je mogoča, če je voda toplejša od kamnine. V Rakovem rokavu v Planinski jami visoke vode stisnejo in osami- jo zračne mehurje v stropne zajede. Površina plitkih, a dokaj širokih kotlic nima izrazitih znakov vrtinčenja vode in je hrapava. To bi bila lahko posledica konden- zne korozije, ki pa je kotlice verjetno le preoblikovala. Podobno hrapava so tudi dna kotlic v Križni jami. Pri nastanku kotlic s počasnejšim tokom bi lahko imela ve- čji pomen tudi konvekcija nenasičene vode, ki se dviguje na sredini kotlice, ob stenah pa odteka nasičena. P. Forti (1989, 72) opozarja na pomen oksidacije sulfidov, ki se vključujejo v konvekcijo. Nastanek ozkih in globokih stropnih kotlic, ki se na vrhu nadaljujejo v špranje, se pogosto razlaga s korozijo mešanice različno nasičenih voda, ali voda z različnimi temperaturami. Zaradi mešanja voda postane zopet agresivna (A. Bögli, 1969). Y. Quinif (1973, 570) tudi nadstropnost kotlic razlaga s korozijo mešanice. Opi- sani primeri to zanikajo. Y. Quinif je ozke in globoke 2.1.64 Draslja na skalnem bloku v Hankejevem kanalu v kotlice naredil s poskusom. V posodo z vodo je do polo- Škocjanskih jamah vice potopil prelomljen kamen in skozi razpoko nalival HCI. A. Binni in G. Cappa (1978, 58) dodajata, da je za nastanek takšnih kotlic potreben počasen vodni tok, ki naj bi sesal vodo iz razpok. Takšne kotlice bi lahko nastale na vodni gladini, saj pritisk v zalitem rovu, zlasti globlje pod gladino, verjetno ne dopušča dotoka vode skozi ozke razpoke. Pritisk je seveda odvisen od višine stolpca in ta je v razpoki, čeprav je ozka, lahko velik. Sam korozije zaradi mešanja voda še nisem uspel razločiti. Pri razlagi stropnih kotlic v Logaški jami kot možni proces njihovega oblikovanja I. Gams (1964, 13) navaja korozijo mešanice. Poleg kotlic (sl. 2.1.45), ki se navzgor zožujejo in njihovega dna ni videti, obstajajo tudi kotlice, ki imajo ravna krožna dna, kar je sled vr- tinca (sl. 2.1.51). Korozija mešanice verjetno lahko raz- širi razpoke, da jih lažje izkoristi vrtinec. Tako ugota- vljata tudi D. Ford in P. Williams (1989, 298). Razpoke pa lahko širi tudi voda, ki prenika v občasno suh rov, seveda, če se pri prenikanju ne nasiti. V Logaški jami je prenikajoča voda oblikovala celo večje kamine. 2.1.65 Draslja v Kopalnici v Mali Boki (merilo = 15 cm) 45 # Draslje lahko razdelimo tudi na manjše in večje širijo (sl. 2.1.67, sl. 2.1.68), in so različnih premerov polkrogelne in na tiste, ki so globlje od premera od- (sl. 2.1.69). Premer imajo velik od 20 cm do več metrov. prtine (sl. 2.1.94). Manjše draslje prve skupine imajo Draslje na skalnih blokih so pogosto podaljšane v iztoč- premer velik 5 do 10 cm in dokaj pravilno obliko pol- ne repe (sl. 2.1.68) ali pa se na odtočni strani nadaljuje- krogel. Pogosto so podaljšane na odtočni strani. Le jo v žlebove (sl. 2.1.69). Pritočni robovi, zlasti polkro-redko so manjhne draslje globlje od premera odprtine, gelnih draselj, so nekoliko bolj strmi kot odtočni. Dna če pa so že, njihovo obliko pogojuje položaj pred oviro (sl. 2.1.94). Velike draslje, katerih premer preseže tudi meter, so glede na premer odprtine plitke. V njihovo dno se pogosto zajeda polkrožna vdolbina z ravnim dnom (sl. 2.1.66). V drugo skupino sodijo draslje, ki so globlje od premera odprtine. Njihove stene so nav- pične, draslje se navznoter ožijo (sl. 2.1.64), polkrožno 2.1.68 Draslja na skalnem bloku v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah 2.1.66 Draslja v Ponoru v Odolini (merilo = 15 cm) 2.1.69 Draslja na odtočnem delu skalnega bloka v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah 2.1.67 Draslje v Šumeči jami v Škocjanskih jamah 46 # 2.1.70 Draslji v Polhovem rovu v Mali Boki (merilo = 15 cm) plitkih draselj so polkrogelno zaobljena, dna globljih draselj pa so ravna (sl. 2.1.70), se zožujejo (sl. 2.1.65), imajo na dnu spiralo (sl. 2.1.64) ali pa na sredini široko konico (sl. 2.1.69). Pogosto je v draslji ostalo kamnito jedro, ki je nagnjeno v smeri vodnega toka (sl. 2.1.71). Manjše polkrogelne draslje, ki so nastale ob razpokah, 2.1.71 Draslja na robu struge Hankejevega kanala v so razpotegnjene v elipse, skorajda vse večje pa imajo Škocjanskih jamah bolj ali manj pravilne krožne prečne prereze. Manj- še draslje so ob razpokah razvrščene v zaporedne ali vzporedne nize. Draslje imajo praviloma navpične osi, tako da so na nagnjenih površinah (sl. 2.1.67) zgornje stene višje. Draslje nastanejo na apnencu, breči in peščenjaku. Površina draselj je gladka ali pa so na njej razvidne tanke raze. Te so v globljih drasljah vodoravne. Tudi 10– 20 cm pas okoli draselj je pogosto zglajen, za njim pa so na skali fasete. Fasete lahko segajo vse do roba draselj (T. Slabe, 1989, 86, 87; sl. 2.1.65). Obod okoli draslje je erozijsko zglajen v Babji jami, v Polhovem rovu v Mali Boki pa je brečasta skala grobo hrapava (sl. 2.1.70). Tudi obod teh draselj je zglajen, zlasti njihov spodnji del. Prav tako je gladka površina draselj, ki so nastale na kreme- novem peščenjaku v Smoganici (sl. 2.1.72). Mikroskop- ska opazovanja (2.1.4.1.) pričajo o trenju trdnih delcev ob skalno površino, kar povzroči drobno hrapavost po- vršine, ki jo s prostim očesom opredelimo kot gladko. 2.1.72 Draslja na peščenjaku v Smoganici 47 # Velike draslje so v prostornejših rovih za ožinami. V Babji jami (sl. 2.1.73) je takšna draslja široka 4 m, do prodnega zasutja pa je globoka 2 m. Manjše, zlasti ožje, so draslje v manjših cevastih rovih, ki imajo do 1,5 m velik premer. Te v celoti preplavi hiter vodni tok. Značil- ne draslje so na skalnem dnu skokov v strmih strugah, kakršna je v Ponoru v Odolini, kjer draslje dosežejo 1 m premera. V Beško Ocizeljski jami so pod brezni nastale draslje (sl. 2.1.74), ki imajo 5 in več metrov premera, njihovo dno pa zaradi naplavine ni vidno. Draslje so 1–2 metrov oddaljene od stene kamina, so torej na mestu, kamor pade največja količina vode. V Mohorčičevi jami v Škocjanskih jamah so draslje na dnu kanjonske struge, njihov premer je enak širini struge, ločijo pa jih tanke 2.1.73 Draslja v Babji jami stene. Višje, na robu širšega dela struge, so polkrožne stenske zajede, ki so ostanki draselj. Poseben položaj in obliko imajo draslje na večjih skalnih blokih, ki prekriva- jo strugo. Opazoval sem nekaj primerov v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah. Na pritočni zgornji ploskvi bloka nastane polkrožna zajeda (sl. 2.1.75), ki je široka 0,5 m. Na pritočni strani je zajeda plitkejša, na odtočni strani, kjer so v prečni niz razvrščene manjše kotlice, pa je njena stena strma. Na odtočni strani skalnih blokov so kotlice pogosto nanizane v nižjih zajedah in imajo odtočne žlebove. Draslje nastanejo tudi med bloki, ki tesno drug ob drugem prekrivajo strugo. V Markovem spodmolu je kotlica na skalni čeri, katere stene so fase- tirane (sl. 2.1.76). 2.1.74 Draslja pod breznom v Beško-Ocizeljski jami 2.1.75 Draslje na pritočnem delu skalnega bloka v Škocjanskih jamah (merilo = 15 cm) 48 # Nastanek in razvoj draselj čjega materiala. Pri oblikovanju draselj je pomembna tudi količina vode, ki z večjim pritiskom deluje na ste- Pri nastanku in oblikovanju draselj ima odločilno vlo- ne ali pa pada preko strmih skokov v strugah. Najve- go material, ki ga v svoje vrtinčenje vključi vodni tok. čje draslje so zato nastale v podzemnih rečnih strugah Zato draslje praviloma nastanejo na spodnjih delih (Škocjanske jame), pod breznastimi strugami (Ponor v oboda rovov, preko katerih voda prenaša večino gro-Odolini), slapovi (Beško-Ocizeljska jama) ali na mestih bozrnatega vlečenega tovora (A. Kranjc, 1986, diser- najbolj izrazitega vrtinčenja, kot je to primer za ozkim tacija, 24). V ožjih rovih lahko erozija zaradi hitrega rovom v Babji jami. Pri nastanku oblik pod slapovi bi vodnega toka oblikuje ves obod (Babja jama), vendar je lahko sodelovala tudi kavitacija. Tudi nadstropnost tudi v njih vpliv erozije zaradi teže materiala največji draslje lahko razlagamo s spremembo moči vrtinca. na skalnih tleh. Globina draslje je rezultat razmerja hitrosti in pri- Draslja nastane na mestu, kjer se ustvari izrazit tiska vode na kamnino ter količine in velikosti mate-samostojni vrtinec. To mesto je v enakomerno obliko- riala, ki ga voda prenaša. Hkrati pa je posledica traja- vanih rovih določeno predvsem z nehomogenostjo ali nja njenega oblikovanja. Globlje draslje so nad dnom razpoko v kamnini, torej z mestom šibkosti, v razčle-pogosto zožene ali pa se cela draslja stožčasto zožuje. njenih rovih pa z opisanimi položaji, v katerih se razvi- To je posledica manjše moči vode v globini, še zlasti, je izrazito vrtinčenje. Oblika draslje odraža značilnost če je plast naplavine v njej debelejša. Če je draslja pre-vrtinca v njej. Draslje, ki so glede na premer plitke in globoka in zapolnjena z naplavino ali pa če se zmanj-imajo polkrogelna dna, večkrat tudi iztočne repe, obli- ša moč vode, se njeno oblikovanje prekine. Globoke in kujejo vrtinci, katerih tokovnice so pravokotne na ste- zapolnjene draslje v Hankejevem kanalu v Škocjanskih no. Draslje, ki so globlje od premera odprtine, njihova jamah pričajo o le občasni ali nekdanji večji moči vodna pa so ravna ali spiralasta, pa dolbejo svedrasti vr- dnega toka. Zaradi prevladujočega pomena erozije pri tinci, katerih tokovnice so skorajda vzporedne z dnom. nastanku draselj se lastnost kamnine in njena razpo-Večji prodniki, ki so v večjih kotlicah, izpričujejo večjo kanost na obliki draselj, razen najmanjših, ne odraža-moč dolbenja vode. Velikost draslje torej ni neposredna ta. Draslje imajo večinoma pravilne krožne prereze. posledica hitrosti toka. Premeri vrtincev v hitrejšem Erozijski nastanek potrjujejo tudi draslje, ki so nastale vodnem toku so manjši, hiter tok pa prenaša več ve-na peščenjaku v Smoganici. Osi draselj so zaradi teže materiala, ki jih sooblikuje, navpične. Na obliko vpliva tudi značaj vrtinca, ki je posledica značilnega položaja na obodu. Na odtočni strani skalnih blokov nastanejo zaradi prostega odtoka vode in zato značilnega vrtin- čenja, draslje, ki so na odtočni strani bolj plitke ali iz njih vodi odtočni žleb. Na robu struge so v Hankejevem kanalu nastale široke draslje, ki imajo ozko kamnito jedro, nagnjeno v smeri vodnega toka. Je takšna oblika kotlic povezana s položajem v strugi? Izrazito vrtinčenje pogojuje tudi boljši korozijski izkoristek vode. Nekatere talne kotlice (T. Slabe, 1989, MN, 86; sl. 2.1.76) nimajo sledov brušenja sten. Nji- hova dna sestavljajo zavita rebra, ki so razporejena v rozeto. So to draslje, ki so bile preoblikovane s koro- zijo ali pa so kotlice že nastale tako? Polovična kotlica v Markovem spodmolu in stenska kotlica v Velikem Hublju nakazujeta drugo predpostavko. Sklepam, da na tleh lahko nastanejo kotlice tudi brez sodelovanja materiala, ki bi ga prenašala voda. Takšne so tudi pol- krogelne manjše talne kotlice, katerih površina je pod mikroskopsko povečavo le delno erozijsko hrapava. Po- dobna je površini manjših faset (pogl. 2.1.4.1.), ki tudi nastanejo v zatišnih legah. 2.1.76 Stenska kotlica v Markovem spodmolu (merilo = 15 cm) 49 # Draslje nastanejo torej v rovih, skozi katere se pre- taka hiter, ponavadi odprt vodni tok, lahko pa jih hiter tok občasno povsem zalije. Nastajajo torej v vadozni in epifreatični coni. Rovi z najbolj hitrim vodnim tokom in večjo količino tovora so pogosti v ponornih jamah (Škocjanske jame, Beško-Ocizeljska jama, Novokrajska jama) ali pa v izvirnih jamah, ki imajo občasno v za- ledju velik vodni pritisk (Babja jama, Matijeva jama). Prod v slednjih je avtohton. Delno erozijsko preobli- kovana dna strug so tudi v pretočnih jamah (Križna jama, Vzhodni rov v Predjami). Draslje v teh jamah so manjše. Oblikuje jih počasnejši vodni tok. To je posle- dica prepustnosti in oblike rovov. Hiter vodni tok, ki lahko prenaša grobozrnat materi- al, teži k odnašanju naplavin iz jam (A. Kranjc, 1986, di- sertacija, 278) ter odkriva in poglablja skalno dno stru- ge. Draslje so torej značilna skalna oblika v rovih, skozi katere se pretaka voda s hitrostjo, ki je večja od 0,5 m/s, kar lahko razberemo iz velikosti faset na bližnjih stenah. Tako hiter tok s seboj nosi tovor, ki je sestavljen iz del- cev, večjih od 3 mm. Seveda pa so za nastanek draselj pomembnejše lokalne hidravlične značilnosti v rovih. V Smoganici, kjer so draslje nastale na peščenjaku pri toku s hitrostjo 0,35 m/s, na bližnjem konglomeratu pa jih v enakih okoliščinah ni, pride do izraza tudi pomen odpor- nosti kamnine proti erozijskemu delovanju. Peščenjak je 2.1.77 Vzdolžni erozijski žlebovi na skoku struge v Markovem manj odporen in lažji, saj voda že pri manjši hitrosti v spodmolu (merilo = 15 cm) svoje vrtinčenje vključuje prodnike iz peščenjaka. Draslje so lahko le sestavni del oblik, ki jih erozija nili tudi pri predstavitvi draselj. V žlebovih, ki so na oblikuje v povezavi z drugimi Procesi. Delno preobli-začetku bloka na pritočni strani plitkejši in na odtočni kovane fasete smo že omenili. V Matijevi jami pa so bolj strmi, na koncu bloka pa je nižja odtočna stena žle-na tleh nastale ozke (nekaj cm) in razmeroma globoke ba, so namreč pogosto manjše draslje. Takšne primere vdolbinice z navpičnimi stenami. Vdolbinice so nastale lahko opazujemo v Hankejevem kanalu v Škocjanskih kot splet korozije pod drobnoznato naplavino, ki jo od-jamah (sl. 2.1.75). Za manjšimi skalami, ki prekrivajo laga nižja, poplavna voda, in erozije pod peskom, ki ga skalna dna strug (Novokrajska jama), za prečnimi gr-vrtinči občasen hiter vodni tok, ko bruha iz jame. binami in ob večjih prečnih razpokah nastajajo manjši prečni žlebovi (sl. 2.1.78). Tudi ti so erozijsko pogloblje- 2.1.3.4 Erozijski žlebovi V Markovem spodmolu so na strmem skoku struge (75°) vzdolžni talni žlebovi (sl. 2.1.77). Široki so 30 cm in globoki 15 cm. Razčlenjeni so v prečne plitke polkro- žne zajede. So posledica prelivanja hitrega in plitkega vodnega toka, ki se razdeli v vzdolžne tokovnice. Po- dobni žlebovi so nastali tudi pri poskusu, ko se je plitek tok pretakal po mavcu. Žlebove razčleni vrtinčenje, po- dobno tistemu, ki vrezuje rebra. V Ponoru v Odolini je na najnižjem delu strme stru- ge polkrožen vzdolžen žleb (sl. 2.1.4). Njegova površi- na je fasetirana. Večja količina vode, ki žleb občasno zapolni, vrezuje majhne fasete. Na pritočnih in odtočnih delih večjih skalnih blo- kov nastanejo prečne žlebaste vdolbine, kot smo ome- 2.1.78 Erozijski žleb v Novokrajski jami (merilo = 15 cm) 50 # ni z manjšimi kotlicami. Vse te oblike nastajajo v stru- gah, ki jih oblikuje hiter odprt vodni tok. So posledica vrtinčenja vode ob ovirah. Tudi na mavcu, ki sem ga prekril s povoščenim papirjem, je na robu nastal zaradi vrtinčenja plitkega vodnega toka 1 cm širok in 0,5 cm globok prečni žleb. Pri oblikovanju se voda razdeli v posamezne vzporedne vrtince in žleb je zato razčlenjen v rebra. Na odtočni, navzdol nagnjeni površini velikega blo- ka v Hankejevem kanalu so nastali ozki vzdolžni žlebi- či (sl. 2.1.79), ki so različno dolgi. Med njimi so zaoblje- ni razi. Žlebiči so posledica goste vzdolžne razpokano- sti kamnine ali pri njihovem oblikovanju sodeluje tudi voda, ki se preliva čez skalni blok, in kakšen je pomen nihanja vodne gladine, mi še ni uspelo ugotoviti. Na nagnjenem stropu (45°) so v Ponoru v Odolini pod ponornim breznom plitki in do 5 cm široki vzdol- žni žlebiči (sl. 2.1.80). Dna širših delov žlebičev so rav- na, ožji pa imajo polkrožne prečne prereze. Med žlebiči so zaobljeni robovi. Na odtočni strani se žlebiči zaklju- čujejo v polkotličaste zajede. Žlebiči so nastali z obli- vanjem previsne stene z večjo količino vode, ki zaradi težnosti hitro odteka s skale. 2.1.3.5 Stebri, roglji, noži, čeri in mostiči 2.1.79 Žlebiči na razpokanem bloku v Šumeči jami v V to skupino oblik združujem večje dele kamnine, ki Škocjanskih jamah (merilo = 15 cm) štrlijo iz skalnega oboda. Omenil sem že manjše štrline na stenah, ki jih obliva vodni tok. Te so sestavni deli hrapavosti in so posledica sestave kamnine. Iz površi- ne štrlijo deli kamnine, ki sestavljajo brečo v Mali Boki, večji kristali apnenca v Velikem Hublju, vezivo konglo- merata v Smoganici. Stebri so večji, navpični deli oboda, ki štrlijo v rov. Imajo oglate prečne prereze. Nastali so ob razpokah, ki pokončno prepredajo kamnino. Ko kamnino obliva počasnejši vodni tok, so razpoke lahko gosteje razpo- rejene in voda se zajeda ob najbolj izrazitih, v hitrem toku pa morajo biti razpoke redkejše, drugače bi se oblikovali noži. Roglji so posamične štrline, ki imajo ovalne prečne prereze. Njihova pritrdišča so ponavadi enako široka kot končni deli. Lahko so tudi razčlenjeni. V veliki niši za vhodom v Križno jamo je rogelj (sl. 2.1.81) na steni nastal kot odpornejši del kamnine med velikimi faseta- mi, torej v zalitem rovu zaradi počasnega pretoka vode. Nože imenujem podolgovate štrline, ki se navzven ožijo. V Divaški jami so na steni širši noži (sl. 2.1.82), ki so polkrožno razčlenjeni in valoviti. Nastali so kot robovi med velikimi fasetami. Večji in širši noži so med stropnimi kotlicami, ki so nastale ob razpokah v Zelških jamah (sl. 2.1.52a) in v Podzemeljski Pivki. Oblikoval jih je počasnejši tok v zalitih rovih. Ožji in ostri noži 2.1.80 Stropni žlebiči v Ponoru v Odolini 51 # 2.1.81 Skalni rogelj v niši za vhodno dvorano v Križni jami, njegova površina je razjedena s kondenzno korozijo (merilo = 15 cm) 2.1.83 Skalni nož v Krožnem rovu v Črni jami (Postojnske jame) 2.1.82 Skalni noži med velikimi fasetami v Divaški jami (merilo = 15 cm) prepredajo strop v Malih jamah v Postojnski jami in v Mali Karlovici. Na stenah rovov so srednje velike fase- te. Tudi v Krožnem rovu v Črni jami (Postojnska jama) so na stenah tanki noži (sl. 2.1.83), ki so ponekod raz- členjeni, robove pa imajo nazobčane. Nastali so v rovu, skozi katerega se občasno pretaka vodni tok s hitrostjo 0,25 m/s. V pritočnem delu Vzhodnega rova Predjame so kratki noži (sl. 2.1.84), ki imajo razmeroma močna pritrdišča, a ostre robove. Najdemo jih na stenah, stro- pu in na tleh. Skozi rov se višje vode pretakajo s hitro- stjo večjo od 0,5 m/s. Noži so torej lahko na celem obo- 2.1.84 Vzhodni rov ob porušeni coni v Predjami du rova, so pravokotni na steno, kot so v Krožnem rovu, (foto S. Šebela) ali pa so v različnih kotih obrnjeni proti smeri vodnega toka ali stran od nje. Najlepše takšne primere lahko opa- V Golobini je vodni tok prežrl stenski nož. Nastal zujemo v Predjamskem Vzhodnem rovu, ki je oblikovan je mostič. ob porušeni coni (sl. 2.1.84) in prečno nanjo. Noži so Posamične štrline so tudi čeri. Nastanejo v strugah fasetirani, če je njihova površina večja od dolžine faset. rovov, skozi katere se pretaka hiter, praviloma odprt vo-V jamah, v katerih voda odlaga naplavino, so na nožih dni tok. Največkrat imajo razmeroma močna pritrdišča ali med njimi podnaplavinski žlebiči (Krožni rov v Črni (T. Slabe, 1989, 88) navzgor pa se ožijo v konico. Takšne jami v Postojnskih jamah, spodnji del Logaške jame). čeri vodni tok preplavi. V Vzhodnem rovu v Predjami je 52 # 1,5 m visoka čer (sl. 2.1.85), ki je najožja v spodnji tre- seveda če jih ne zaobli erozija. Čeri nastanejo na tleh, tjini, navzgor pa se razširi. V najožjem delu, na pritočni kjer je vodni tok najmočnejši, saj pogosto prenaša tudi strani, je nekoliko globlje zajedena. Na ostalih straneh tovor. Ohrani se torej le najbolj odporen ali proti toku pa čer prekrivajo fasete. Tok je strugo najprej hitro po-zavarovan del kamnine. V rovih, ki jih oblivajo najhi- globil, nato pa so prevladale srednje visoke vode in čer trejši tokovi, štrline ne nastajajo, saj voda s tovorom je ob njihovi gladini zato ožja. V Markovem spodmolu izravnava skalni obod. je večja čer, ki ima na vrhu plitko drasljo, na pritočni strani pa polkrožno erozijsko zajedo (sl. 2.1.86). Ostale 2.1.3.6 Stenske niše stene čeri so fasetirane. Za čeri je značilno, da so dokaj oglatih, trikotnih prerezov, pritočna ploskev je pona- So večje polkrožne ali podkvaste vdolbine z metrskimi vadi ravna ali polkrožno zajedena, na odtočni strani pa premeri. Niše v zgornji etaži Dimnic in v Križni jami se zaključijo z ostrim ali širšim razom. To je posledica (T. Slabe, 1989, MN, 29) so oblikovali večji vrtinci, vrtinčenja vodnega toka ob oviri. Za oviro z obeh strani na kar kažejo tudi kotlice na zgornjih delih sten in na nastane vrtinčasta cona. Čeri (sl. 2.1.87) v širšem delu stropu. Vrtinčenje je povzročilo hitrejše zajedanje vo-vodnega rova v Križni jami so razčlenjene v več krakov. dnega toka v kamnino, ki je bila zaradi pretrtosti manj Njihovi robovi so nazobčani in na njih so podnaplavin-odporna kot stena okoli niše. To je oblival hiter vodni ske vdolbinice. Čeri so le občasno poplavljene in zato tok. Na vhodnih stenah so namreč manjše fasete. V podnaplavinska korozija prevladuje nad kratkotrajnim Križni jami so fasete v lokalnem zatišju niše večje. V delovanjem višjega, počasnejšega vodnega toka. prostornejši niši v Dimnicah (Bar) pa so le kotlice. Oblika štrlin, ki so posledica vrtinčenja ob razpo- V Blatnem rovu v Križni jami so manjše stenske kah in lezikah, je rezultat razmerja med obliko in go- niše, ki imajo 1–2 m premera. Nastale so zaradi mean- stoto razpok, ter hitrostjo in pritiskom vodnega toka. driranja počasnega vodnega toka po drobnozrnati na-Hitrejši je vodni tok, bolj koničaste in kratke so štrline, plavini. Tok odlaga naplavino zlasti na notranji strani 2.1.86 Čer z erozijsko kotlico v Markovem spodmolu 2.1.85 Čer v Vzhodnem rovu Predjame 2.1.87 Čeri s podnaplavinskimi vdolbinicami v Križni jami 53 # meandrov, na zunanji, če teče ob steni, se zato vrezuje vanjo. Podobno je razčlenjen tudi obod manjšega vho- dnega rova v Griški jami. Niše se polkrožno širijo tako, kot se veča premer meandra. Nastanek takšnih niš je opisoval tudi H. Bretz (1956,18). Podkvaste niše so posledica meandriranja vodnega toka ob pravokotnem sistemu razpok ali razpok in le- zik. Njihova oblika je določena s prepustnostjo kamni- ne. Pogosto so odsev spremenjenih hidroloških razmer. V Križni jami se je rov iz zalitega spremenil v vadozni prevodnik in si skrajšal pot (T. Slabe, 1989, 217). Tu- di zaradi zapolnjevanja rovov z naplavinami in sigo, si voda poišče krajšo pot in preseka vijuge. Če se rov nato veča, ostanejo takšne niše oblike v steni, mnogokrat pa so to stranski rovi. 2.1.89 Stropna zajeda v Ponoru v Odolini 2.1.3.7 Stenske in stropne zajede Plitke zajede so pogosto na vseh stenah večjih rovov (Križna jama, Markov spodmol, Dimnice). Prekrivajo So polkrožne žlebaste zajede, ki potekajo vzdolžno po jih fasete. Odražajo dolgotrajnejši nivo vodnega toka. stenah ali stropu rovov. So večje skalne oblike in lahko Rov se je poglabljal (vodni rov v Škocjanskih jamah) ali zavzamejo večino površine skalnega oboda. Na njih so pa se je voda pretakala nad prodno naplavino (T. Sla-pogosto fasete in rebra. be, 1989, MN, 24, 27). V Trhlovci (sl. 2.1.90) je zgornji Zajede so lahko sledi združevanja rovov. V Fižen- del meandrastega rova razčlenjen v zajede s premerom ci v Predjami (sl. 2.1.88) sta se združila manjši zgornji 1–2 m. Na obodu zajed so fasete, ki so dolge do 15 cm. in večji spodnji rov. V Ponoru v Odolini pa kažejo na Stenske zajede so nanizane ena nad drugo. Podobno je vzporedno združevanje manjših rovov (sl. 2.1.89). skalni obod oblikovan v Rovu koalicije v Postojnski ja- 2.1.88 Stenska zajeda v Fiženci v Predjami 2.1.90 Stenska zajeda v Trhlovci 54 # mi. Tudi na obodu Ključavnice v Vodni jami v Lozi so Pogosto se zajede preoblikujejo zaradi naplavine, ki zajede, ki izpričujejo poglabljanje rova z različnimi ko- jo na njihovih večjih in položnih spodnjih delih odla- ličinami vodnega pretoka. ga voda. Naplavina jih ščiti pred korozijo. Voda se za- Stenske zajede so tudi na zgornjih delih oboda rovov to zajeda v bok in zgornji del zajede. Stenske zajede so (T. Slabe, 1989, MN, 23, 36), ki so bili zapolnjeni z ilovi-nastale tudi ob gladini vode pri poskusu oblikovanja co, nad katero se je pretakala voda (Kamenšca, Ciganska nadnaplavinskih žlebov. jama). V večjih rovih so na stenah zajed tudi večje fase- te, ki pričajo o počasnem vodnem toku (Dimnice). 2.1.3.8 Talni žlebovi Zajede s premerom manjšim od metra, ki se pod vo- dno gladino strmo zaključijo, nastanejo tudi v vodnih V Markovem spodmolu je manjša količina vode, ki se kotanjah ali pa v jezerih. D. Ford (1988, 46) razlaga ob nizkih vodah pretaka iz jezerca, ujetega nad gladi-njihov nastanek s celično konvekcijo, ko se potapljajo no sifona, vrezala 1 m globok vijugast žleb (sl. 2.1.91). težki ioni, konvekcija pa prinese na površje sveže H+ Žleb je zgoraj širok 1 m, spodaj, kjer se pretaka voda, pa ione. Če pa je rov zalit, ta proces, ne glede na geološko le nekaj cm. Majhen naklon tal je povzročil meandrira-osnovo, povzroči nastanek ravnih stropov (D. Ford, nje manjše količine vode. Na posameznih mestih si je P. Williams, 1989, 307). Velikost in oblika zajed sta to-voda že skrajšala pot in zavoje zapustila. Ozko dno žle- rej posledici izdatnosti vodnega toka, načina njegovega ba je gladko, stene meandra, ki so polkrožno razširjene pretoka in trajanja na določenem nivoju. Enakomerno zaradi pretakanja vodnega toka skozenj, pa so prekrite hitro vrezovanje toka navzgor ali navzdol ustvari ka-z manjšimi fasetami. njonske rove brez stenskih zajed. Povečan vodni pretok V bolj strmi strugi v Ponoru v Odolini je nastal žleb lahko preoblikuje manjše zajede. Pomembno je ločiti (sl. 2.1.92), ki je na dnu širok 5 cm in ima prečni pre-opisane zajede od zajed, ki so posledica hitrejšega za- rez oblike prirezanega V. Spodnjih 10 cm stene žleba je jedanja vode ob lezikah ali razpokah in od zajed, ki so gladkih, na zgornjem delu pa so fasete. Žleb vrezujejo posledica različne odpornosti skladov (Smoganica). Ta-nizke vode, ki v suhem delu leta pritekajo iz stranskih ko lahko nastanejo tudi navadne ali inverzne stopnice. rovov. 2.1.92 Talni žleb v Ponoru v Odolini Nekoliko večji, tudi vijugasti žlebovi so v Osapski jami. Široki so do 0,5 m in globoki 0,2 m. Njihove stene so gladke. Na tleh Brežanskega rova so nastali dokaj ravni žlebovi, ki so plitkega polkrožnega prereza in so do 5 cm široki. So posledica pretakanja majhne količi- ne vode iz višjih jezer. Rovi se zlasti v pritočnem delu jame dvigujejo navzgor, proti izhodu, in ob nizkih vo- dah ujeta voda odteka proti smeri vodnega toka. Meandrast žleb, ki je širok do 50 cm in je 15–20 cm 2.1.91 Talni žleb v Markovem spodmolu globok, na strmih odsekih pa je globlji in ožji, je tudi na 55 # z majhnimi fasetami, zapuščene, višje vijuge pa so pre- oblikovane v kotlice z večjimi fasetami na robu. Podo- ben je raven, bolj strm žleb v Ponoru v Odolini, ki ima prav tako gladke le spodnje dele sten. Po njem se pre- taka več vode in njeno vrezovanje prevladuje nad delo- vanjem občasnega hitrega toka. Žlebovi torej nastajajo sočasno z oblikovanjem rovov ali pa kot mlajše oblike v že oblikovanem rovu, kot je to primer v Ciganski jami. Manjši meandrasti žlebiči nastajajo tudi v gorskih ja- mah pod brezni ali pa na dnu meandrov, ki vežejo bre- zna (Velika ledenica v Paradani). 2.1.4 Sklep o skalnem reliefu, ki ga vreže vodni tok Tovrstni skalni relief je odsev hidravličnih razmer v rovih, ki so različno veliki in oblikovani. Vodni tok z različnimi hitrostmi in značilno velikimi vrtinci koro- zijsko razjeda ali erozijsko gladi različno sestavljeno in pretrto kamnino oboda rovov. Na homogenih, nerazpokanih skalnih površinah, ki so vzporedne z vodnim tokom in večje od premera vrtincev v toku določene hitrosti, nastanejo fasete, v vzdolžnih zajedah pa rebra. Površino namreč prekrije enakomerno vrtinčenje (sl. 2.1.94, 1a). Fasete prekrije- jo celoten obod cevastih rovov, ki niso prepreženi z iz- 2.1.93 Talni žleb v Ciganski jami (merilo = 15 cm) razitimi razpokami. Z večjimi vrtinci ob razčlenjenem stropu in na prehodih med rovi, ki so različno veliki ali tleh ozkega rova v Ciganski jami. Tla širšega dela žleba različnih naklonov, nastanejo stropne kotlice. Tla iz-so sestavljena iz dveh vzporednih nizov plitkih kotlic ravnavata erozija in naplavina. Ob večjih razpokah, ki (sl. 2.1.93). Po žlebu se pretaka manjša količina vode. prepredajo stene, so pogosto niše. Na tleh rovov, skozi Voda se ob večjih sparitnih kristalih, ki štrlijo iz dna katere se pretaka hiter, ponavadi odprt vodni tok, so žleba, vrtinči in nastajajo plitke kotlice. draslje. Sooblikuje jih material, ki ga prenaša voda. Če V Beško-Ocizeljski jami so majhni meandrasti žle- je obod izrazito nehomogen, kar onemogoči nastanek bovi, ki so globoki do 15 cm. Vodijo od žlebičev, ki so manjših faset, ali pa je močno razpokan, kar vpliva na na stenah brezen, do velikih draselj, ki so meter ali dva oblikovanje večjih faset in stropnih kotlic, med raz-odmaknjene od sten. Po žlebovih se pretakajo vode, ki pokami nastanejo štrline (sl. 2.1.94, 2b). Kaotičnost polzijo v suhih obdobjih leta po stenah brezen. Preko vrtinčenja onemogoča nastanek pravilnih vdolbljenih sten občasno pada večji slap. skalnih oblik. Če je vodni tok hitrejši, pridejo do izraza Oblika, velikost in vijugavost žlebov so posledica manjše razpoke. Na stropu in na steni so zato pogosti količine vode, ki jih vrezuje, naklona kamnine, po ka-skalni noži. Na tleh, ki jih oblikuje najhitrejši vodni teri se pretaka, in sestave, oziroma razpokanosti, ka- tok, ki prenaša tudi tovor, pa so čeri. mnine. Žlebovi so ob nekoliko večji količini vode dokaj V prilogi (sl. 2.1.94) sem združil nekaj značilnih ravni, če je nagib kamnine večji od 10 ° (Osapska jama). vrtincev, ki nastanejo v vodnem toku in ponazarjajo Nastanek žlebov je mogoč le, če tal ne prekrivata zgornje trditve. Ločimo vrtince, katerih tokovnice so naplavina ali podorno skalovje. Gola tla pa so najbolj pravokotne na steno, ti oblikujejo razmeroma plitke pogosta v rovih, skozi katere se pretaka hiter in mo-vdolbine, in svedraste vrtince, ki so značilni za globlje čan vodni tok. In res je takih rovih, v katerih so na kotlice. Velikost in značaj vrtinca sta posledica hitrosti višjih delih kotanje z ujeto vodo, manjši talni žleb povodnega toka in položaja v rovu. Cone vrtinčenja na- gosta skalna oblika. Žlebove pogosto sooblikuje hiter mreč nastajajo pred ožinami rovov in za njimi, v stro-vodni tok. Zgornji deli vijugastega žleba v Markovem pnih zajedah, pod skoki v strugi, na skalnih blokih in spodmolu so polkrožno razširjeni in stene so prekrite zavojih sten, voda pa se hitreje zajeda tudi ob razpo-56 # 1. vrtinčenje ob homogeni, nerazpokani kamnini a. fasete b. stropne kotlice c. draslja 2. vrtinčenje ob razpokah a. stropne kotlice b. noži c. draslja 3. vrtinčenje, ki ga povzroča oblika rovov a. stropne kotlice b. stenska kotlica na zavoju c. draslje: pod slapom, puščajoči tok, pred oviro d. draslja ob zavoju rova 2.1.94 Značilno vrtinčenje vodnega toka kah. Spreminjanje nivoja vodnega toka ali pa združe- 2.1.4.1 Skalna površina pod velikimi povečavami vanje rovov odražajo stropne in stenske zajede. vrstičnega mikroskopa Vodni tok praviloma gladi skalno površino, saj je njegovo delovanje tudi erozijsko, bodisi zaradi vo- Očitno je, da so skalne površine, ki jih gladijo hitrejši dne mase same ali zaradi materiala, ki ga prenaša. vodni tokovi, izpostavljene različnim procesom. Zato Kamnina, ki je izpostavljena hitremu vodnemu toku, sem se odločil za njihovo razpoznavanje s pomočjo vr-je lahko tudi hrapava, še zlasti ko jo sestavljajo večji stičnega mikroskopa. Za vzorce smo izdelali tudi zbru-fosili, sparitni kristali, je brečasta ali konglomeratna. ske kamnine. Tako lahko primerjamo sestavo kamnine Na mestih, ki so vodnemu toku najbolj izpostavljeni in in njeno izpostavljeno površino. Površino, ki je izpo-se obnje zaletavajo prodniki, je površina skale obtol- stavljena vodnemu toku, lahko razdelimo na gladko, čena. Takšen je tudi strop za ožino v Babji jami, kjer raženo in obtolčeno. hitre visoke vode vrtijo prod. Skratka, če je površina, Obod draselj je, če ga opazujemo s prostim očesom, tudi nehomogena, zglajena in skalni robovi zaobljeni, največkrat gladek. Le redko so na njem raze. Gladka je prevladujoča erozija, če so na površini fasete, skal-je tudi površina faset, zlasti manjših, in sten rovov, v ni robovi pa ostri, prevladuje korozija. Vsekakor pa je katerih prevladuje erozijsko delovanje vode. Gladki so trditev, da gladko skalno površino oblikuje le erozija prodniki, ki prekrivajo dna takšnih strug ali pa so v (F. Cser, 1988, 132), preveč poenostavljena, kar se izra-drasljah. Pod večjimi povečavami pa so jasno razvidne ža tudi na mikroskopskih posnetkih skalne površine. razlike v gladkosti, oziroma hrapavosti, skalne površi-Največkrat so skalne oblike, ki nastanejo v freatičnih ne. Manjše fasete (sl. 2.1.95), ki so nastale na biomikri-razmerah, pretežno korozijske, delež erozije pa se po- tnem apnencu v Križni jami in na biomikrosparitnem večuje s približevanjem k hitrim vadoznim tokovom. apnencu v Škocjanskih jamah (sl. 2.1.95a), so najbolj 57 # gladke. Na njih se odražajo le večje nehomogenosti tere deluje erozija, so lepo razvidne raze (sl. 2.1.98) in ali pa prepredenost s kalcitnimi žilicami. Površina ve-manjši kraterji (sl. 2.1.99), v katerih je kamnina zdro- čjih draselj (sl. 2.1.96, 2.1.96a) na biomikrosparitnem bljena. Najbolj izrazito je razčlenjena obtolčena površi-apnencu v Šumeči jami pa je enakomerno, drobno hra- na, ki pa je razvidna že s prostim očesom (sl. 2.1.100). pava po vsem prečnem prerezu. Nekoliko bolj gladka je Kraterji v njej so globlji (sl. 2.1.101), kristali različno površina manjših, polkrogelnih talnih kotlic. Drobno pretrti in ostro lomljeni. Sestava kamnine se na ero-hrapava je tudi površina prodnikov (paleogenski bio- zijsko zglajenih površinah ne odraža veliko, nekoliko mikrit) v Šumeči jami in zaradi erozije zglajenih sten odstopa le bolj razčlenjen rekristaliziran in pretrt bio-v Babji jami (sl. 2.1.97). Na povečavah površin, na ka- mikriten dolomit v Pucovem breznu. 2.1.95 Površina fasete v strugi Škocjanskih jam 2.1.96a Površina večje draslje v strugi Škocjanskih jam 2.1.95a Površina fasete v strugi Škocjanskih jam 2.1.97 Erozijsko zglajena stena Babje jame (merilo = 15 cm) 2.1.96 Površina večje draslje v strugi Škocjanskih jam 2.1.98 Raze na erozijsko zglajeni steni 58 # Predpostavimo lahko, da je gladkost skalne povr- tovora, torej na odtočni strani grbin, zgornjih ploskev šine, ki jo nazorno razčlenimo šele pod večjimi pove- skalnih blokov ali pa višje na steni. Erozijsko zglaje- čavami, posledica različnih procesov, ki delujejo nanjo. ne površine, ki imajo dokaj ravne osnovne ploskve Zglajena površina manjših faset in manjših kotlic je (sl. 2.1.98), ohranjajo pod velikimi povečavami drobno posledica prevladujočega, pretežno korozijskega delo-hrapavost zaradi trenja prodnikov in peska ob skalno vanja vodnega toka, katerega vrtinčasto jedro se pov- strugo. Najbolj izpostavljeni deli skalnih blokov in iz- sem približa steni in odnaša tudi počasneje topne delce boklin na dnu struge pa so pogosto obtolčeni. kamnine, ki štrlijo iz nje. Za obe obliki je značilno, da sta v zatišnih legah, odmaknjen od vlečenega vodnega 2.1.99 Kraterji z zdrobljenimi zrni 2.1.100 Obtolčena površina stropa za ožino v Babji jami 2.1.102 Smolnata plast na skali v strugi Škocjanskih jam Površina draselj na dnu struge v Škocjanskih ja- mah je prevlečena s tanko plastjo smolnate snovi (sl. 2.1.102). Kakšna je, nam še ni uspelo ugotoviti. Težko jo je bilo odstraniti, čeprav smo poskušali z alko- holom in acetonom. Predvidevam, da je ostanek usedli- ne iz onesnažene Reke. V njej so sprijete tudi prinesene diatomeje. V robnih delih struge te prevleke ni. Useda se torej predvsem iz nižjih voda. Visoke vode so bolj razredčene in erozijsko učinkovite. Lahko pa opazuje- mo, da se v zadnjem letu ta obloga tanjša, saj je bila pred tem struga sluzasta in spolzka. 2.1.101 Obtolčena površina 59 # 2.1.4.2 Značilnosti rovov, ki jih oblikuje vodni tok, bili globlje zaliti, skozi njih pa se je pretakal počasen glede na skalni relief in prečni prerez vodni tok, so na obodu velike fasete, lahko tudi stro- pne kotlice. Hitrost toka je dosegala 5 cm/s. V izbranih Po razporeditvi skalnih oblik in njihovi prepletenosti jamah so to večinoma večji rovi, smer pretoka vode pa na obodu rovov lahko sklepamo na pogoje in procese je iz skalnih oblik težko razbrati. Voda, ki se je pogosto njihovega oblikovanja. Enaki pogoji in procesi se raz-pretakala nad drobnozrnato naplavino, je omenjene lično odražajo na različno velikih in oblikovanih rovih. skalne oblike vrezala v položnih rovih ali nagnjenih ro-To lahko opazujemo zlasti ob njihovem vzdolžnem vih, kjer se je pretakala navzgor (Vilenica) ali navzdol. prerezu. Prekrivanje različnih oblikovalnih procesov V zalitih rovih z nekoliko hitrejšim tokom kot v zgor-pa pogosto razberemo že iz prečnega prereza rovov in njem primeru so večje fasete 2. skupine. Dolge so 15 do skalnega reliefa na njih. 40 cm. Na stropu pa so pogosto kotlice. Vodni tok se je Relief sestavljajo le recentne ali stare skalne oblike v njih pretakal s hitrostjo 5 do 20 cm/s. ene ali več vrst (Kozinski rov v Lipiški jami: velike fa- Opazoval sem lahko le stare takšne rove (starostna, sete in nadnaplavinske anastomoze), stare in recentne akumulacijska faza, I. Gams, 1961,51). Njihov obod je (Novi rov v Beško Ocizeljski jami: na velikih fasetah so pogosto preoblikovan zaradi razpadanja, odprtih vo-majhne) ali pa so stare oblike delno preoblikovane s se- dnih tokov (sl. 4.2.5) in korozije na stiku z drobnozrna- danjimi procesi (kondenzna korozija). Pogosto je relief to naplavino (Volčja jama, Kozinski rov v Lipiški jami). sestavljen iz več oblik, ki jih omogočajo različni sedanji Na starih skalnih oblikah so nastale mlajše (majhne fa-pogoji (Ponikve v Jezerini: manjše fasete, stropne ko- sete na velikih v Novem rovu v Beško Ocizeljski jami) ali tlice in podnaplavinski žlebiči). pa so mlajše oblike le na spodnjih delih sten (Logaška Prečni jamski profil je ena izmed osnov za študij jama, Fiženca v Predjami). Deloma jih je preoblikovala speleogeneze, je ugotovil I. Gams (1961, 47), ko je po tudi kondenzna korozija (Križna jama). Podobni odseki dognanjih iz naših jam in literature pregledno strnil votlin so tako v nizkih pretočnih kot v visokih, danes različne prečne prereze rovov in njihovo odvisnost od odtočnih predelih našega krasa. V nerazpokani in de-lege skladov. Sam uporabljam izraz prečni prerez rova belo skladoviti kamnini so prerezi freatičnih rovov (Ko- (prečni profil jamskega rova v Slovenski kraški termino- zinski rov v Lipiški jami; sl. 2.1.88; 2.1.89) lahko dokaj logiji 1973, 23), saj jame lahko sestavlja več rovov z raz- okrogli (eforacijski profil; I. Gams, 1974, 103), podobni ličnimi prečnimi prerezi. I. Gams (1961, 48) meni, da je elipsam (niša v Križni jami) ali pa se prilagajajo pretrti prečni prerez rova posledica prvotne oblike rova, struk-in skladoviti kamnini (dolomitu v Turkovi jami). ture in petrografske sestave kamnine, hidravlike, vpliva sosednjih prerezov, predhodnih razvojnih oblik in jam- b. Rovi v epifreatični coni ske akumulacije. Prečne prereze je predstavil tudi na fo- tografijah (I. Gams, 1974, 103). F. Šušteršič (1985, 81), Rove, ki so občasno zaliti, skoznje pa se pretaka hitrejši ki se opira na dognanja A. L. Langa, rezultate odnašanja vodni tok kot v globlje zaliti coni, lahko razdelimo na kamnine imenuje speleogene. Izdvoji pasivne faktorje, rove s srednje hitrim in hitrim vodnim tokom. ki so odsev lastnosti kamnine, in aktivne faktorje, ki so V rovih, skozi katere se pretaka srednje hiter vodni neposredni dejavniki odnašanja kamnine. Poudarja (F. tok, so na obodu srednje velike fasete 2. skupine, ki so Šušteršič, 1985, 85), da so različne oblike prečnih pre-dolge od 5 do 15 cm, na stropu pa kotlice. V širših delih rezov lahko le zaporedno stanje v njihovem razvoju. R. rovov, kjer Maire (1980, 29) razvojne faze rovov z ustreznimi preč- so na stenah večje fasete, so pogosti tudi podnapla- nimi prerezi deli na singenetske in paragenetske ter na vinski žlebiči in vdolbinice. Rove, ki imajo razpokan obdobja pretakanja odprtih vodnih tokov. D. Ford in P. obod, pa razčlenjujejo noži (Vzhodni rov v Predjami). Williams (1989, 294, 299, 272) rove in njihove prereze Tok v takšnih rovih doseže hitrost 20 do 50 cm/s. Hi-delita na freatične, vadozne in paragenetske. trejši vodni tok preoblikuje morebitne sledi starejšega Značilnosti rovov, zlasti raznovrstnih v večjih jam- oblikovanja rova, le redki so primeri, ko so mlajše sledi skih sistemih, so torej temelj za razlago speleogeneze prek starejših (Novi rov v Beško Ocizeljski jami: manjkraškega podzemlja. Predstavil bom rove, ki so posledica še fasete na velikih). značilnih hidroloških pogojev oblikovanja izbranih jam. Epifreatični, s hitrim tokom občasno zaliti rovi, imajo na obodu majhne fasete 2. skupine, v ožinah pa a. Rovi v freatični coni pogosto 1. skupine. Če pa so rovi le pretežno zaliti, v njih so fasete podskupine 2–3. Fasete so dolge le ne- Delim jih po skalnem reliefu, ki ga oblikuje različno kaj cm, torej se skozi takšne rove pretaka vodni tok s hiteri vodni tok, ki se pretaka skoznje. V rovih, ki so hitrostjo, ki večinoma presega 50 cm/s. Hitre, zlasti 60 # ponorne vode prenašajo pesek ali prod in na tleh lahko sti rovi (Slepič v Križni jami, del rova v Podpeški jami) nastanejo draslje. Hiter vodni tok zabriše vse morebi-kot večina rovov z okroglim prečnim prerezom (Mala tne sledi starejšega oblikovanja rovov. Boka, Beško Ocizeljska jama, Zelške jame, Ponikve v V vzdolžnem prerezu rova, ki je različno velik, lahko Jezerini, Ponor v Odolini) lahko po vsem obodu fase-opazujemo sledi prvega in drugega tipa toka, saj se skozi te. Prevladujoč proces oblikovanja faset pa je korozija. ožine pretaka voda hitreje. Rovi so položni ali strmi, kot Pretežno erozijsko oblikovani rovi imajo skalni obod smo lahko opazovali v Mali Boki, kjer so celo navpični. zglajen (Babja jama). Značilen odsek rova s sifonon, v katerem se me- njavata počasen in srednje hiter vodni tok, je Krožni c. Rovi v vadozni coni rov v Črni jami. Občasen, hitrejši vodni tok ob višjih vodah vrezuje srednje velike fasete in stropne kotlice. Odprti vodni tokovi z najbolj hitrim pretokom so zna-Iz počasnejšega toka ob nizkih vodah ali iz ujete vode čilni predvsem za ponorne in izvirne jame, kjer se obli-se odlaga drobnozrnata naplavina. Pod njo se preobli- kujejo prave rečne struge (Škocjanske jame, Postojnske kujejo fasete, nastajajo pa tudi podnaplavinske konice. jame: del Podzemeljske Pivke, Pivka jama, odtočni del Podobno je oblikovan Blatni rov v Zelških jamah, kate-Planinske jame). Na obodu rovov prevladujejo majhne rega voda poplavi le še v spodnjih delih. fasete 3. skupine, rebra, draslje, čeri, stenski noži in Izdvojimo lahko še majhne rove, skozi katere se ob- erozijski žlebovi. Pritočne, izpostavljene skalne povr- časno hitro pretaka voda, ki ima velik stolpec pritiska šine so mnogokrat obtolčene. Hitrost toka v pretočnih v zaledju. Na stropu rovov so majhne kotlice, tla in ste-jamah je omejena zaradi manjših vmesnih rovov. ne pa so erozijsko zglajene. Ob povzročenih vrtincih so Odprt vodni tok obliva tudi brezna ali navpične draslje. Vodni tok v teh rovih pogosto presega hitrost rove (Ponor v Odolini, Beško-Ocizeljska jama, skok v 2 m/s. Prevladujoča erozija onemogoča nastanek majh-Markovem spodmolu). Nastanejo stropni žlebovi, na nih faset. Takšni so rovi v izvirnih jamah na robu viso- položnejših odsekih erozijski žlebovi, ki so prekriti z kega krasa (Babja jama, Matijeva jama in Suhadolica), majhnimi fasetami, pod brezni ali strmimi deli struge v katerih se vrtinči avtohtoni prod. pa draslje. Rovi imajo podobne prečne prereze kot freatični, Manjši odprti vodni tok se pretaka tudi v dnu me- le redko so struge poglobljene zaradi hitrega, odprtega androv (Kamenšca, Velika ledenica v paradani). V Ka-vodnega toka (Tentera, vhodni del Ponorne jame Lokve menšci so na dnu meandra manjše fasete, pod skoki pa in Jama v Peklu). Vzdolžno povezanost rovov z okro-plitke kotlice. glim ali elipsastim prerezom s špranjastimi rovi lah- Prečni prerezi vadoznih rovov velikokrat kažejo na ko opazujemo v Mali Boki. Okrogli in elipsasti rovi so poglabljanje freatičnih ali epifreatičnih rovov z odpr-nastali v debeloskladovitem apnencu, špranjasti pa v tim vodnim tokom (Križna jama). Krožni ali elipsasti gosto pretrti breči. Prve prekrivajo majhne fasete, dru-rovi so tako poglobljeni z meandri (pritočni rov v Br- gi pa imajo obod razčlenjen v majhne štrline. V enakih logu na Rimskem, zgornji rov v Trhlovci, sl. 2.1.90) in hidroloških pogojih torej prevlada pomen kamnine. kanjoni (sl. 2.1.88; spodnji del v Beško Ocizeljski jami Špranjasti rovi so značilni tudi za dolomit (Jama v Pe- (A. Mihevc, 1991, MN, 46)). Lep primer prereza v obli- klu). Manj primerna je pogosta delitev rovov na erozij- ki ključavnice, ki kaže na poglabljanje rova z različni- ske in korozijske. Njihove značilnosti je povzel I. Gams mi količinami vodnega toka, je v Vodni jami v Lozi. V (1961, 49). Prvi imajo bolj zaokrožen profil in obrušene Smoganici pa je podoben prečni prerez rova predvsem stene, oblika drugih pa se prilagaja sestavi in pretrtosti posledica različne odpornosti raznovrstnih, položnih kamnine. Ugotovimo pa lahko, da imajo tako špranja-skladov kamnine. 61 # 2.2 Obnaplavinski skalni relief 2.2.1 Nadnaplavinske skalne oblike 2.2.1.1 Stropni in stenski žlebovi ter anastomozne mreže Obnaplavinski skalni relief (tabela 4) sestavljajo nadna- Podrobneje sem že opisal anastomozno mrežo v zgor- plavinske in podnaplavinske skalne oblike. Nadnapla- nji etaži Dimnic (T. Slabe, 1987). Po položaju in obliki vinski žlebovi in vdolbinice so značilnost rovov, ki so bili mreže ter žlebov v njej sem sklepal na njen nastanek zapolnjeni s poplavno naplavino. Zaradi pretoka vode in oblikovanje. Predpostavil sem, da je mreža nastala nad ilovico v poplavljenem rovu žlebovi višajo strop in v lokalno zajezeni coni, ko se je po žlebovih na stiku se zajedajo v stene, ko voda odteka navzdol. Voda, ki pri-z ilovico pretakala voda. Nastanek zaradi pretaka- teka v zapolnjene rove skozi razpoke, lahko ob njihovem nja vode nad drobnozrnato naplavino je potrdil že S. ustju naredi kotlice. Drobne vdolbinice pa nastanejo na E. Lauritzen (1981, 407) s poskusom, ko je na mavcu kamnini že ob sami vlažni naplavini (Dimnice). V rovih, nastal splet majhnih žlebičev, ki so imeli premer velik kjer se naplavina zadrži dlje časa, je kotličasto razjedanje le 2–3 mm. Takšne velikosti pa so bili tudi delci, ki so bolj izrazito. Še zlasti značilno je to za jame, kjer so na-sestavljali naplavino. Žlebiči so torej nastali zaradi pre- plavino zaradi hitrega znižanja podzemne vodne gladine takanja vode med delci naplavine, ki so bili v tesnem le počasi izpirali posamezni curki prenikajoče vode (Vol-stiku z mavcem. Žlebovi v jamah pa so praviloma pre- čja jama na Nanosu). Še prej pa je agresivnejša voda, ki je cej večji, saj znatno presegajo velikost delcev, ki sesta-dotekala na stik z naplavino, razjedla skalni obod. vljajo naplavino. S poskusi na mavcu sem zato skušal proučiti nastanek in razvoj stropnih žlebov. Tabela 4: Obnaplavinske skalne oblike SKALNE OBLIKE DEJAVNIKI OBLIKOVANJA POGOJI OBLIKOVANJA PROCES NA KAMNINI NAPLAVINSKE stropni, stenski žleb manjši tokovi nad naplavino zalita cona korozija anastomoze zalita cona korozija vdolbinice vlaga v naplavini ali zalita cona korozija kotlica dotok vode do naplavine zalita cona korozija PODNAPLAVINSKE žlebiči izcejanje vode iz naplavine občasno zalita cona korozija vdolbinice vlaga v naplavini občasno zalita cona korozija stropna kotlica izcejanje vode iz naplavine občasno zalita cona korozija stropne konice voda ob naplavini zalita cona korozija Podnaplavinske skalne oblike sestavljajo skalni reli- Oblika nadnaplavinskih stropnih žlebov in ef rovov, skozi katere se občasno pretakajo počasnejši anastomoz vodni tokovi in na obod odlagajo drobnozrnato napla- vino. To so žlebiči in vdolbinice, stenske zajede, stropne Veliki žlebovi zavzemajo ves zgornji del rova, manj-konice in kotlice (tabela 4). Nastajajo zaradi izcejanja ši žlebovi pa so le na najvišjem delu stropa. Prvi so v vode iz naplavine (žlebiči), korozije pod vlažno naplavi-rovih (T. Slabe, 1989, MN, 23, 36) z navpičnimi ste- no (vdolbinice), ko se umaknejo visoke vode, ali pa zara- nami (Turkova jama; D. Ford in P. Williams, 1989, di raztapljanja gole skale v zalitih rovih (stenske zajede, 272). Dosežejo več metrov premera. Manjši žlebovi stropne konice). Naplavina namreč mestoma prepreči imajo omega prečne prereze in so vijugasti (sl. 2.2.1). vodi stik s steno. Z velikostjo žlebov se povečuje njihova premočrtnost Omenjene skalne oblike nastajajo zaradi raztaplja- (sl. 2.2.2). Če so žlebovi nastali ob razpokah, so raz- nja kamnine. Raztapljanje je pospešeno s svežimi po- meroma ozki in visoki ter imajo polkrožne vrhove. Ob plavnimi vodami, ki večinoma pritekajo z nekarbona- razpokah so ohranjeni tudi žlebovi, ki imajo prečne tnih kamnin. Voda postane agresivna tudi zaradi na- prereze v obliki obrnjene črke V in ostro vijugajo. To je plavine, saj so v njej pogosto organske snovi (T. Slabe, posledica mreže razpok. Premer manjših žlebov meri 1989, 212), in zaradi prisotnosti ogljika se tvori C0 . od 1 cm do metra. Majhni žlebovi pogosto vodijo tudi 2 Dokaz za korozijsko razjedanje skale je tudi površina iz stropnih kotlic, ki so nastale ob razpokah (T. Slabe, tovrstnih skalnih oblik, ki je drobno hrapava. 1989, MN, 29). 62 # Stropne žlebove, ki so prepleteni v mrežo, imenuje- mo anastomoze (T. Slabe, 1987, 169); ker so nastale nad naplavino, jih poimenujemo še z izrazom nadna- plavinske. Poznamo namreč tudi medskladovne in medrazpoklinske anastomoze. Površina anastomoz, ki prekrivajo ves strop rova (Havaji v Brlogu na Rimskem (sl. 2.2.3), Kozinski rov v Lipiški jami), del stropa ali pa le podvise na stenah (Dimnice (T. Slabe, 1987, 171), Tr- hlovca, Turkova jama (sl. 2.2.4)) meri od 10 cm2 do več m2. Mreže so samostojne ali pa jih je več povezanih z žlebovi (T. Slabe, 1987, 172). Ločimo dva načina pove- zav žlebov in anastomoz. Prvi so žlebovi in anastomo- ze, ki so na stropu. Anastomoze na stenskih podvisih povezujejo stenski žlebovi. Mreže anastomoz nastane- jo na površinah, ki so nagnjene do 30°; večji je nagib površine, bolj je izrazita usmerjenost žlebov v smeri padca, seveda če se je voda pretakala navzdol, saj so žlebovi nastali v lokalno zaliti coni. Usmerjenost je razvidna od 10° naklona naprej (Kozinski rov v Lipiški jami (sl. 2.2.5)). Žlebovi v anastomozah so podobni po- sameznim žlebovom. Za mreže, ki jih sestavljajo žlebo- vi različnih velikosti, je značilna nadstropnost (Brlog 2.2.1 Stropni žleb v Blatnem rovu Predjam 2.2.3 Anastomozna mreža v Havajih v Brlogu na Rimskem 2.2.4 Anastomozna mreža na podvisu Velikega rova v Turkovi 2.2.2 Stropni žleb v Blatnem rovu Beloglavke jami (dolomit) (merilo = 15 cm) 63 # 2.2.7 Del anastomoz v Havajih v Brlogu na Rimskem (merilo = 15 cm) 2.2.5 Anastomoze na stropu Kozinskega rova v Lipiški jami 2.2.8 Anastomoze na dolomitu v Turkovi jami (merilo = 15 cm) 2.2.6 Anastomoze v Havajih v Brlogu na Rimskem 2.2.8a Rov z anastomozami na stropu v Turkovi jami na Rimskem (sl. 2.2.6), Dimnice (T. Slabe, 1987)). Naj- zajedenimi žlebovi. V anastomozah z gosto mrežo žle- manjši žlebovi, ki imajo premer velik le nekaj cm, so bov, ki niso nastali ob razpokah, so med žlebovi krožne najnižje. Srednje veliki žlebovi, katerih premer meri od ali zaobljene večkrake štrline (sl. 2.2.7). Spodnja plo-10 do 15 cm in so omega prečnih prerezov, so za veli- skev kamnine, v katero so žlebovi zajedeni, je dokaj kost premera globlji. Največji žlebovi, ki so veliki tudi ravna. Na dolomitu žlebovi pogosto nimajo pravilnih preko metra (Havaji v Brlogu na Rimskem), pa so odpr-omega prečnih prerezov in so tudi na istem nivoju raz- tega omega prereza. Manjši, zgornji žlebovi, ki so pra- ličnih velikosti in oblik. Štrline med njimi, ki so bolj viloma najbolj vijugasti, so obviseli nad večjimi, globlje koničaste, so drobno razčlenjene (sl. 2.2.8, 2.2.8a). 64 # Značilna krojivost dolomita na tanke, a prekinjene plo- šče, se odraža tudi na obliki anastomozne mreže s pra- vokotno povezanimi žlebovi (sl. 2.2.9). V anastomo- zah, ki so nastale na konglomeratu v Smoganici, so med manjšimi žlebovi štrline, ki so sestavni deli ka- mnine (sl. 2.2.10). V večjih žlebovih se kamnina ne od- raža, saj segajo prek različnih sestavnih delov. Na površinah, ki so nagnjene več kot 30°, so sten- ski žlebovi. Žlebovi, ki potekajo po stenah navzdol, so večji in ravni. Če pa potekajo vzporedno z rovom ali poševno po steni, so vijugavi. Na njihovih zavojih so nastale manjše štrline. Na gosto razpokani kamnini so na stenah in na 2.2.9 Mrežasti splet žlebov na dolomitnem stropu Jame v stropu pogosto manjše cevi s premerom do 10 cm in so Peklu v celoti nastale v kamnini (Dimnice, Ledenica na Dolu (T. Slabe, 1989, MN,153)). Takšne cevi so nastale tudi pri poskusu na mavcu. Izdvojimo lahko še eno skupino nadnaplavinskih skalnih oblik. Gre za gost splet stropnih žlebov, ki so dokaj ravni, saj so zlasti večji nastali ob razpokah. Med žlebovi so zaobljene koničaste štrline. Žlebovi, ki veči- noma vodijo po nagnjenem stropu navzdol, so različnih velikosti. Na najvišjem delu stropa so žlebovi široki le cm, nižje na stropu pa so globoki tudi meter in več. Ima- jo prečne prereze, podobne obrnjeni črki V. Za manjše žlebove je značilno, da niso povezani v mrežo, temveč se navzdol izklinjajo. Lep takšen primer je v Tihi jami, v Škocjanskih jamah (sl. 2.2.11). Po obliki vmesna sto- 2.2.10 Anastomoze na konglomeratu v Smoganici (m. = 15 cm) 2.2.11 Stropne štrline v Tihi jami v Škocjanskih jamah ↓ (merilo = 15 cm) 65 # pnja med temi in zgoraj opisanimi anastomozami so tu- Pri delu smo uporabljali vodo iz vodovoda, industrij- di v Ponoru v Odolini in na dolomitu v Pucovem breznu. ski mavec (CaS0 x 1/2 vode) in ilovico iz Blatnega rova 4 Stropni žlebovi so tudi v jamah, ki so začele nasta- v Predjami. V litru vode se je pri sobni temperaturi raz- jati ob stiku zgornje karbonatne kamnine s spodnjim topilo 1,4 grama mavca. Ilovica je vsebovala tudi 0,5% flišnim laporjem. Prvotni kanali, ki so imeli značaj organskega ogljika. Ko se je ilovica dlje časa namakala v medskladovnih anastomoz (R. O. Ewers, 1982), so pre-vodi, se je v vodi raztopilo nekoliko več mavca (1,7 g/l). rasli v rove zaradi erozije laporja, Takšen primer je v Pod ilovico se v jami oblikujejo podnaplavinski žlebiči. Piskovici (M. Jekič, M. Zlokolica, 1988, 71; A. Mihevc, Pod različno velike plošče mavca (0,3–0,7 m2), ki so 1991a, 21). Žlebovi so razvrščeni ob pravokotni mre- bile vodoravne, navpične, ali različnih naklonov, smo ži razpok. Vzdolžni žlebovi, ob katerih so nastali rovi, naplavili 5 do 8 cm debelo plast ilovice. To smo dodajali so večji. Podobni žlebovi so ohranjeni tudi v Poljanski pritočni vodi, ki je imela pretok 1,5 l/s. Pred iztokom iz buži in Kubiku. Nastanek tovrstnih stropnih žlebov ni sistema so bile plošče pod gladino izvira, v zaledju pa predmet tokratnega proučevanja. nad njo. Ilovica je hitro zapolnila prostor pod ploščami, ki so bile pod gladino izvira. Najprej se je voda preli- Poskusi ustvarjanja nadnaplavinskih žlebov na vala čez zaporo izvira enakomerno, nato pa so nastali mavcu posamezni izviri z vrtinci, ki so bili dokaj enakomerno razporejeni vzdolž preliva. Število izvirov se je sčasoma Dosežki ustvarjanja nadnaplavinskih stropnih žlebov manjšalo in končno je prevladal en sam, v nekaterih na mavcu so zaradi majhnega števila poskusov še ome-poskusih pa tudi dva izvira. Ilovico smo pritočni vodi jeni. Največja pomanjkljivost poskusov je onemogoče- dodajali sproti, nekaj jo je tudi odtekalo. Pretok skozi no sprotno spremljanje njihovega oblikovanja. Poskus sistem se je občasno upočasnil ali pa celo zastal. Ker pa pa je moč opazovati in uravnavati na pritoku vode v je bil v zaledju možen 1,5-metrski stolpec pritiska, se je sistem in na iztoku iz njega. Vsekakor pa kaže s poskusi čez 1 do 5 minut pretok odprl z manjšim ali večjim sun- (sl. 2.2.12) nadaljevati, saj so doprinesli pri proučeva- kom vode. Po največjih sunkih se je obnovilo več izvirov. nju pretakanja vode nad drobnozrnato naplavino mno- Večina je kmalu prenehala prevajati vodo. Obnovila se je go razlag in iztočnic zanje. podoba izpred zamašitve sistema. Če smo dodali preveč 2.2.12 J. Hajna pripravlja poskus z nadnaplavinskimi žlebovi 2.2.13 Stropni žleb na izviru 66 # 2.2.14 Prečni prerez poskusnega modela ilovice, smo pretok obnovili le z osuševanjem sistema. Ilovica se je takrat vsedala in razpokala in s poskusom smo lahko nadaljevali. Že pri prvih poskusih se je po- kazalo, da so žlebovi nastali ob stikih mavca, ki so bili posledica sestavljanja in zapiranja sistema, ter ob raz- pokah. V poskusu, ko je bila plošča le nekaj cm pod gla- dino izvira, sta ob stiku mavca nastala žlebova. Prvi je imel 1 cm velik premer in omega prečni prerez. Po nekaj urah se je prerez odprl, razširil (2 cm) in povišal (2,5 cm) (sl. 2.2.13). Drugi žleb je bil širok 5 cm in globok 3 cm. Žlebova sta delovala hkrati, nato pa je ves pretok pod mavčno ploskvijo prevzel večji žleb. Manjši se je zara- di sprotnega dodajanja ilovice zamašil, njegov vrh pa je pred tem že malo presegel gladino izvira. Njegovo rast navzgor je omogočala sipina, ki je nastala pred ustjem. 2.2.15 Stropni žlebovi na mavcu Manjši žlebovi so nastali tudi na mavčnih ploščah, ki so bile dokaj visoko nad gladino izvira. Oblikovali so se na ostrih pregibih med ploščami, ki so se stikale pod različ- nimi koti. Pod pregibi se je nakopičila ilovica. Najbolj izrazit splet žlebov je nastal na plošči, ki je bila dolga 0,5 m, široka 1 m in katere dno je bilo 0,2 m pod gladino izvira (sl. 2.2.14). V sistem, ki je deloval 120 ur, smo sproti dodajali ilovico. Polovica potopljene površine je bila drobno razpokana, v drugo polovico pa smo vrezali pravokotno mrežo zarez, ki so bile 5 mm globoke in 3 mm široke. Najprej so na vsej površini, tu- di med zarezami in razpokami, nastale majhne anasto- moze. Premeri žlebov v njih so merili le nekaj mm. Ve- čji žlebovi so nastali na razpokani plošči (sl. 2.2.15). Globlji žlebovi (sl. 2.2.16) (do 2,5 cm) so ožji (do 8 mm), 2.2.16 Stropna žlebova na mavcu 67 # plošče, nastanejo plitki in 1 cm široki ravni žlebovi (sl. 2.2.18). Le ob večjem izviru za osrednjim žlebom ima iztočni žleb večje lijakasto ustje. Tudi ti žlebovi so nastali pod vodno gladino izvira in sicer na stiku s sipi- nami, ki jih je voda odložila pred zaporo izvira. Na spodnji ploskvi mavca so med žlebovi nastale krožne štrline, ki imajo premer 10 mm in so do 3 mm visoke. Na ostali površini pa so majhne vdolbinice, ki imajo 1–3 mm premera ali pa iz površine štrlijo majhni drobci peska, ki je v mavcu. Površina žlebov je gladka, na njej so le posamezne, do 1 mm velike, polkrogelne vdolbinice. Pred zaključkom poskusov smo obarvali ilovico, ki 2.2.17 Del cevi, ki je nastala na stiku plasti mavca jo je voda nanesla v sistem. Na mavcu in ilovici so jasno razvidni kanali, ki so bili pretočni zadnji. plitkejši žlebovi (do 1,5 cm) pa širši (1,2 cm) in imajo omega prečne prereze. Globlji žlebovi imajo polkrožne Nastanek in razvoj nadnaplavinskih žlebov ter vrhove, po velikosti izstopa žleb, ki dokaj premočrtno anastomoz povezuje razčlenjeno mrežo razpok. Nekateri žlebovi so slepi. Ugotavljanje prevodnosti žlebov pa je bilo Počasnejše poplavne vode postopno odlagajo drobno-otežkočeno, saj se je voda pretakala tudi skozi mavec. zrnato naplavino, ki zapolnjuje rov najprej v zatišnih Razpokano ploščo smo namreč povezali z nekaj cm de-legah, nato pa od ovire navzgor in od tal proti stropu. belo plastjo mavca in na stiku obeh je nastala 5 cm ši- Če je pretok vode počasen, kar je posledica pritiska v roka cev z ravnim dnom (sl. 2.2.17). Ob robu je cev pol- zaledju in prepustnosti rovov, tok pa prenaša dovolj krožno razširjena. Ima širok omega prečni prerez. Cev drobnozrnatega materiala, zapolni naplavina rove je dokaj premočrtna. Manjši žlebovi na površini plošče skorajda v celoti. Le tik pod stropom se lahko ohrani so se zapolnili z ilovico. Sledi ilovice na stiku mavčnih manjši vodni tok. Voda se po naplavini pretaka pod plošč nam dokazujejo, da je voda z ilovico zapolnila pritiskom in v strop se vrezujejo žlebovi. Ob poveča-najprej manj prevodne poti, hkrati pa si je utrla najbolj nem pritisku v zaledju hitrejši vodni tok lahko začne prevodno. Za iztokom iz žlebov, na navpičnem robu 2.2.18 Iztok iz stropnih žlebov 68 140 # odnašati naplavino. To je potrdil tudi poskus. Zaradi ce je najprej nastal ožji žleb, nato pa se je ta spričo večje manjše hitrosti pretoka pa se odloži preveč ilovice, kar prevodnosti, ki jo je dobil kot prevladujoča vodna pot, je primer pri gostem blatnem toku, in žlebovi se zama-oblikoval v žleb z omega prečnim prerezom. Žleb se je šijo. Pri poskusih, ki so imeli omejen stolpec pritiska, nato višal in širil v odprt omega prečni prerez. Oblika se je pretok obnovil šele po dolgotrajnejši prekinitvi in je torej povezana s prevodnostjo žleba. Pri oblikovanju osušitvi naplavine, ki se je usedala in razpokala. Ve- žlebov sta pomembna tudi razpokanost kamnine in likost, oblika in vijugavost žlebov so posledica oblike količina naplavine, ki jo pri določeni hitrosti odlaga vo-in prepustnosti rovov, hitrosti pretoka vode ter zna- da. Na mavcu so ob izrazitejših razpokah nastali ozki čilnosti materiala, ki ga prenaša voda. Večja količina in globoki žlebovi, ob manj izrazitih razpokah pa so ti vode se pretaka skozi ves zgornji del rova (Dimnice), bolj plitki in imajo omega prečne prereze. Ozki in visoki manjša količina vode pa si poišče najbolj prevodne poti žlebovi so nastali tudi zaradi hitrega dodajanja ilovice pod stropom rovov. Premočrtnost žlebov je posledica v vodo. Ilovica se je odlagala in povzročila hitro vrezo-njihove prevodnosti. Na stropu rova, ki je slabše prevo- vanje vode v kamnino. V istem žlebu so lahko odseki z den, kar je posledica njegove velikosti in oblike, nasta- omega prečnim prerezom ali pa je žleb ozek in visok. V jajo anastomoze. V Brlogu na Rimskem so v večjih in jamah so žlebovi najgloblje vrezani v pregibe na stropu. višjih rovih na stropu večji žlebovi, v nižjih Havajih pa V istem žlebu se torej z odlaganjem naplavine in vre-je velika anastomozna mreža. Manjša prevodnost rova zovanjem v strop izravnava gladina pretoka. Ilovica in povzroči počasnejši pretok vode in pospešeno odlaga-glina, nad katerima nastajajo žlebovi, sta skorajda ne- nje naplavine. Voda se pod pritiskom razdeli v razve- porozni in večina vode se obdrži nad njima. Najmanjše jano mrežo vijugastih žlebov. V Turkovi jami, kjer so v delce lahko prenaša zelo počasen tok in ko se usedejo, naplavini tudi večji prodniki, je v žlebovih in nekaj cm je za njihov ponovni prenos potrebna precej večja hi-pod stropom plast drobnozrnate naplavine. Večji sten- trost od tiste, ki jo je imela voda, ko je te delce prena- ski žlebovi (sl. 2.2.4) pod anastomozami nam pričajo, šala in odlagala (A. E. Scheidegger, 1961, 135). Ilovico, da si voda ob takšni naplavini lažje utre pot navzdol, katere delci so veliki 0,01 mm, odlaga voda pri hitrosti ko iz rova odtekajo poplavne vode. Če je naplavina ho-1,2 cm/s, erodira pa jo šele pri hitrosti 40 cm/s. Manjši mogena, so stenski žlebovi praviloma manjši od žlebov so delci naplavine, večji je razkorak hitrosti, pri kateri v anastomozni mreži. se odlagajo, ali pa jih voda zopet vključi v svoj tok. To je Za anastomoze, ki jih sestavljajo tudi večji žlebovi, osnovni vzrok za zapolnjevanje rovov z drobnozrnato je značilna nadstropnost. Voda si na začetku oblikova-naplavino in seveda za izrazito vrezovanje vode, ki se nja mreže, ob hitrem odlaganju naplavine, poišče več pretaka nad naplavino, in zajeda v strop. Ko se žlebovi najbolj prevodnih poti. Takšen način pretakanja nam dovolj povečajo, da se poveča tudi hitrost pretoka skozi potrdi tudi vrsta izvirov na začetku poskusa in majhne njih, se voda vrezuje tudi v ilovico pod njimi (T. Slabe, anastomoze na mavcu. Voda nato izbere najbolj prevo-MN, 1989, 69). Večji žlebovi so zato polkrožni, spodnji dne žlebove, manjše pa zapolni z naplavino. Tudi pri polkrog cevi je namreč že v ilovici. Hitrost vode skozi poskusu so bili manjši žlebovi in zareze, ki smo jih na-anastomozne žlebove je, če sklepamo po velikosti del- redili na plošči, zapolnjeni z ilovico in brez sledu bar- cev v naplavini in je premer žleba velik 10 cm, 0,1 do ve, ki smo jo spustili v sistem pred koncem poskusa. 8 cm/s. Tok je na podlagi Reynoldsovega števila lami-Sčasoma so prevladali le največji žlebovi. To so potrdili naren. Turbulenten je tok v žlebovih, ki imajo premer tudi poskusi, v katerih je praviloma ostal le en pretok, večji od 20 cm. To kaže tudi razširjenost večjih žlebov in pa primeri večjih anastomoz v jamah. V Brlogu na na zunanjih robovih vijug. Vijuganje je lahko tudi po-Rimskem veliko anastomozno mrežo preči premočrten sledica vrtinčenja vodnega toka z vrtinci, ki so enaki žleb, ki ima premer velik preko metra. Manjše mreže ali večji kot premer žleba ali cevi. z enako velikimi žlebovi imajo vse žlebove v istem ni- Ob gostih razpokah in lezikah si voda sčasoma lah- voju. V večjih mrežah pa manjši žlebovi obvisijo nad ko poišče pot skozi kamnino in nastanejo cevi, ki smo večjimi. Če se veliki žlebovi, ki prepredajo mrežo, po-jih opazovali v Dimnicah in Ledenici na Dolu. Tudi po- večujejo in prevladajo, lahko prekrijejo ostale žlebove skus nam je potrdil njihovo oblikovanje. Ob sprotnem in med njimi ostanejo le še posamezne štrline. Zaradi dodajanju ilovice si je voda hitro utirala pot ob razpo-počasnega zapolnjevanja rova se strop nad naplavino kah navzgor, vse dokler ni nastal ob stiku mavcev eno-najprej izravna, nato pa se začno vrezovati žlebovi. ten prevodnik. Razvoj žlebov iz majhnih v večje z omega prečnim Žlebovi nad naplavino nastajajo zaradi korozijske- prerezom sem predpostavil ob primeru jamskih ana- ga delovanja vode na karbonatno kamnino. Pretok vo- stomoz v Dimnicah (T. Slabe, 1987, 176). Domneve je de skozi žlebove je namreč počasen in površina žlebov poskus na mavcu potrdil. Ob sprotnem dodajanju ilovi-je drobno hrapava (T. Slabe, 1989, MN, 197). 69 # Omenil sem že dva sistema povezanosti žlebov in anastomoz. Stropni sistem (Brlog na Rimskem) nasta- ne, ko je cela jama potopljena in se voda pretaka nad naplavino v najvišjih delih rovov. Stenski sistem pa na- stane zaradi odtekanja vode, ki je ujeta nad naplavino, ob stenah rovov navzdol. Žlebovi v stropnem sistemu so praviloma večji, seveda, na velikost vpliva tudi čas nji- hovega oblikovanja. Količina ujete vode pa je praviloma manjša in tako tudi stenski žlebovi. Žlebovi v stropnem sistemu imajo omega prečne prereze, v stenskem siste- mu pa imajo takšne prereze le anastomozni žlebovi. Kako nastajajo žlebovi, med katerimi so koničaste, a zaobljene stropne štrline (Tiha jama v Škocjanskih ja- mah, Ponikve v Odolini, Kamenšca), še ne znam razlo- žiti. Predvidevam, da so nastali zaradi občasnega str- njenega pretoka vode tik nad naplavino in selektivnega oblikovanja nad sklenjeno plastjo vode. Takšne oblike 2.2.19 Nadnaplavinske vdolbinice v Volčji jami so značilne za rove v višjih nadstropjih ponornih jam. Manjši stropni žlebovi, ki so široki le nekaj cm, vodijo tudi z vrha kotlic. Nastali so zaradi pretakanja vode iz razpok, ob katerih so se oblikovale kotlice. V razpoki, ki je tanka, a visoka, lahko torej nastane do- volj velik pritisk, da si voda prebije pot v zapolnjen rov. Po nadnaplavinskem skalnem reliefu sklepam, da so bili rovi v izbranih jamah pogosto paragenetsko pre- oblikovani. Večje poplavne zapolnitve so torej obnovile oblikovanje več jamskih nadstropij hkrati (Dimnice). V aktivnih jamah so nadnaplavinske oblike ohranjene v visokih rovih, kjer jih hitrejši vodni tok ne dosega. Če pa jih, so široke štrline med žlebovi priostrene (Križna jama, Markov spodmol). 2.2.1.2 Vdolbinice in kotlice 2.2.20 Nadnaplavinske vdolbinice na mavcu Rovi, ki so bili povsem ali pretežno zapolnjeni z drob- nozrnato naplavino, imajo pogosto cel obod ali pa ste- ne razjedene z dokaj pravilnimi polkrogelnimi vdolbi- kovitost razjedanja sten je torej posledica sestave, po- nicami in kotlicami. Vdolbinice s premerom do 5 cm so roznosti in razpokanosti kamnine, vlažnosti naplavine značilne za nerazpokane stene, kotlice s premerom od in dolgotrajnosti procesa. 5 do 20 cm pa so značilne zlasti za razpokano kamni- Kotlice, zlasti večje, pa nastanejo tudi zaradi prite- no. Največje so ob najbolj izrazitih razpokah. Vdolbini- kanja vode skozi razpoko v kamnini na stik z naplavi- ce (sl. 2.2.19) so skoraj v vseh primerih enako globoke, no, kjer se razliva in razjeda kamnino. Redko je pritisk kot je premer njihove odprtine, ali pa celo globlje. Vdol-vode dovolj velik, da strnjeno odteka iz razpoke in vre- binice nastajajo zaradi korozijskega razjedanja neraz- že majhen žleb (Bar v Dimnicah). pokanih ali manj razpokanih sten in sicer z vlago, ki jo Vdolbinice na stenah jam, ki so bile kratkotrajno vsebuje naplavina. Korozija, ki deluje enakomerno na zapolnjene s poplavno naplavino s flišnega zaledja vso skalno površino, vdolbinice zaobli (A. Lang 1959). (Južni rov v Dimnicah (sl. 2.2.21), Matevžev rov v PoGosto razporejene vdolbinice so povezane in stene med stojnski jami), so dokaj pravilno polkrogelne in imajo njimi so razčlenjene v tanke štrline (Volčja jama na Na-gladke stene. Vdolbinice in kotlice, na stenah jam (Vol- nosu). Razjedanje je bolj izrazito na stiku s porozno čja jama na Nanosu (T. Slabe, 1990, 173), Velika lede-naplavino, ki o¸mogoča obnavljanje korozijsko agresiv- nica v Paradani (sl. 2.2.22)), v katerih je bila naplavina ne vode. Majhne polkrogelne vdolbinice (sl. 2.2.20) s ohranjena dlje časa, pa so pogosto zapolnjene s krogli-premerom nekaj mm so nastale tudi na mavcu. Učin- cami strnjene naplavine. Hitro znižanje vodne gladine 70 # 2.2.2 Podnaplavinske skalne oblike 2.2.2.1 Podnaplavinski žlebiči. katerih nastanek sem skušal razložiti s poskusom na mavcu V zatišjih epifreatičnih rovov nastajajo podnaplavin- ski žlebiči. So praviloma na spodnjih delih jamskih sten. Žlebiči nastanejo na položnih, navpičnih, pa tudi na previsnih stenah. Največji žlebiči dosegajo do 15 cm globine (sl. 2.2.23), bolj pogosti pa so manjši (sl. 2.2.24, sl. 2.2.25). Imajo prečne prereze v obliki 2.2.21 Nadnaplavinske vdolbinice v Južnem rovu Dimnic 2.2.23 Veliki podnaplavinski žlebiči v Vodni jami v Lozi 2.2.22 Skalni nož, ki ga je razjedla vlaga pod naplavino (Veli- ka ledenica v Paradani) (merilo = 15 cm) je povzročilo, da je naplavina v jamah obvisela in le po- časi so jo izpirali razpršeni curki prenikajoče vode. Na- plavina je bila pogosto deloma karbonatna. Nastajala je namreč tudi z dolgotrajnim preperevanjem površja nad jamami. Zato je pogosto rekristalizirala v krogla- ste konkrecije (N. Zupan, 1990, 18). Temna prevleka površine vdolbinic so Mn minerali, ki so preostanek preperevanja karbonatov. 2.2.24 Majhni žlebiči v Blatnem rovu Predjame 71 # 2.2.25 Podnaplavinski žlebiči v Markovem spodmolu 2.2.27 Z erozijo zaobljeni podnaplavinski žlebiči v Ponikvah v (merilo = 15 cm) Jezerini (merilo = 15 cm) drugimi skalnimi oblikami. Členijo stenske nože (Črna jama v Postojnskih jamah, spodnji del Logaške jame) ali pa vodijo iz stropnih kotlic (sl. 2.1.59), ki imajo po- ložne stene. Razi med žlebiči, ki so izpostavljeni koro- zijskemu delovanju vodnega toka, se zaostrijo, erozija pa jih gladi in zaobli (sl. 2.2.27). Sklepal sem, da žlebiče oblikuje voda, ki se izceja iz sveže odložene ali razmo- čene stare naplavine. To vodni tok odlaga na položnih odsekih skalnega oboda. Nastanek žlebičev sem skušal ponazoriti s posku- som na mavcu. Mavčni blok (sl. 2.2.28) z ravno zgornjo ploskvijo in različno nagnjenimi stranskimi: z navpič- no, položno, z naklonom 60°, previsno, z istim naklo- nom in podvisno, smo izpostavili poplavljanju z voda- mi, katerim smo primešali ilovico iz Blatnega rova v 2.2.26 Podnaplavinski žlebiči na previsni steni Griške jame Predjami. Pod njo v jami nastajajo žlebiči. Ko se je ilovi- ca iz vode usedla, smo znižali njeno gladino. Iz vlažne črke V z zaobljenim dnom. Med njimi so dokaj ostri naplavine, ki je prekrila zgornjo, vodoravno ploskev razi. Na položnih površinah med žlebiči, kjer se tudi bloka in zgornje dele položne ter navpične stranske lahko odloži ilovica, nastajajo manjši žlebiči, ki vodi-ploskve, se je izcejala voda. Nastale so proge izpranega jo po razih v večje. Na previsnih stenah nastajajo pod mavca, v ilovici pa plitke zajede. ostrim ustjem na robu lijakasti žlebiči (sl. 2.2.26), ki se Po ponovnem poplavljanju si je voda znova izbra- po steni navzdol širijo, med njimi so le ozki razi. Pogo- la pot po zajedah v izprane proge. Začeli so nastajati sto lahko opazujemo oblikovanje žlebičev v povezavi z žlebiči. Tako kot na kamnini v jamah so žlebiči najbolj 72 # 2.2.28 Mavčni blok z žlebiči (merilo = 15 cm) gosto razporejeni, a majhni, na zgornjem delu položne ploskve, navzdol pa se širijo (sl. 2.2.28). Voda se namreč združuje v manjše tokove. Na navpični ploskvi so žlebi- či dokaj enakomerno široki po vsej dolžini (sl. 2.2.29). Ustja med zgornjo vodoravno površino in stenami ima- jo ostre pregibe ter določajo smeri polzenja vode. Če se po previsnih stenah pretaka večja količina vode, nasta- jajo lijakasti žlebiči. Takšno je značilno oblivanje previ- snih sten. Na zgornjem delu so žlebiči globlji, navzdol pa se enaka količina vode razlije na večjo površino in so zato žlebiči bolj plitki. Manjša količina vode se na stro- pu razleze in povzroči nastanek konic, večja pa vreže 2.2.30 Del žlebiča na navpični steni mavčnega bloka širše, kratke in polkrožno zaključene žlebiče, iz katerih kaplja. Izkazali sta se dve omejitvi poskusa. Površina Gostota mreže žlebičev in njihova velikost sta po- hitro topnega mavca je postala hrapava, in ker je ni sledica količine vode, ki se izceja iz naplavine, oblika oblival vodni tok, se je na nanjo prijelo več ilovice kot pa je posledica nagiba površine, po kateri polzi voda. na apnenec. Hkrati pa je bila količina odložene ilovice Večja količina vode vreže gosto nanizane, ravne in, gle-razmeroma majhna in iz nje so se izcejale le manjše ko- de na širino, plitke žlebiče, manjša količina pa žlebiče, ličine vode. Voda se je v manjših časovnih presledkih iz ki so razporejeni redkeje in globlji, lahko tudi vijugasti. naplavine izcejala po kapljicah in na posameznih odse- Zmanjšanje količine polzeče vode se odraža v majhnem kih so žlebiči zato vijugasti (sl. 2.2.30). žlebiču znotraj večjega. Količina vode pa je pogojena s količino naplavine. Za nastanek žlebičev na jamskih stenah so torej potrebne velike količine naplavine ali pa pogostost poplavljanja. 2.2.2.2 Podnaplavinske vdolbinice So večinoma manjše polkroglaste vdolbinice, kate- rih premeri povprečno dosegajo 5 cm. Odstopanja od polkrogelne oblike so posledica sestave in razpoka- nosti kamnine, na kateri se vdolbinice oblikujejo. Ve- čje vdolbine so redke. V Kompoljski jami so vdolbine (sl. 2.2.31) na stenskih zajedah dolge do 20 cm in nad dnom nekoliko razširjene. Za vse globlje vdolbinice je značilno, da imajo navpične stene v zgornjem delu in manjše razširitve nad dnom, ki je dokaj ravno. Plitke 2.2.29 Žlebiči na navpični steni mavčnega bloka polkrogelne vdolbinice, ki so izpostavljene hitrejšemu (merilo = 15 cm) vodnemu toku, postanejo pod naplavino poglobljena 73 # 2.2.31 Podnaplavinska kotlica v Kompoljski jami (merilo = 15 cm) dna srednje velikih faset (sl. 2.2.32). Za večino vdolbi- nic je značilno, da so nastale višje nad dnom struge, bodisi na položnih stenah bodisi na skalnih blokih in čereh (sl. 2.2.33). Vdolbinice začno nastajati zaradi ko- rozije pod naplavino, ki se odlaga na vboklih delih ka- mnine. Najprej se valjasto poglabljajo, ko pa so dovolj globoke, se na njihovem dnu odloži več naplavine, ki se ne obnavlja in preprečuje vodi stik s kamnino. Nad na- plavino se po umiku visokih voda zadrži voda. Korozija zato prevladuje na bokih vdolbinic. Gosto razporejene vdolbinice se začno združevati in med njimi ostanejo le še posamezne štrline (sl. 2.2.34). Vdolbinice nastajajo le v rovih, skozi katere se občasno pretakajo hitrejši vo- 2.2.32 Podnaplavinske vdolbinice na fasetah v Osapski jami dni tokovi. Ti odnašajo naplavino s sten oziroma se ta (merilo = 15 cm) obdrži le točkovno, na vboklih mestih. V manjših vbo- 2.2.33 Vdolbinice na skalni čeri v Križni jami (merilo = 15 cm) 2.2.34 Štrline med vdolbinicami v Matijevi jami (m. = 15 cm) 74 # klinah se obnavlja. Počasnejši tokovi namreč pogosto odlože naplavino v debelejših plasteh, ki preprečujejo vodi stik s steno (Griška jama). Prav zaradi izrazitejših vodnih tokov, ki jih občasno oblivajo, pa je oblikovanje podnaplavinskih vdolbinic pogosto povezano z obli- kovanjem drugih oblik. Nastajajo na dnu faset, hitri tokovi pa jim lahko dodajo iztočne repe (sl. 2.2.35). Po- gosto jih sooblikuje tudi erozija. Ta gladi dna vdolbinic (sl. 2.2.36) in jih občasno dolbe (sl. 2.2.37). 2.2.2.3 Kotlice, ki nastanejo zaradi prenikanja vode Po položaju stropnih kotlic na skladu kamnine, ki štrli iz zgornjega dela stene v Južnem rovu Zelških jam in 2.2.35 Podnaplavinske vdolbinice, ki jih sooblikuje vodni tok njihovi obliki so namreč zvonaste in se navzgor ožijo v v Podzemeljski Pivki (merilo = 15 cm) majhno cev (sl. 2.2.38) sklepam, da so kotlice preobli- kovale prenikajoče vode, ki se izcejajo iz drobnozrnate naplavine. To občasni visoki vodni tok odlaga na polici sklada, proces oblikovanja takšnih stropnih kotlic, le da se v tem primeru voda izceja iz naplavine, sem opi- sal v poglavju o polzenju vode po stenah (2.3.). Takšno izcejanje pa je mogoče le, če voda naplavino obnavlja; torej vodni tok najprej odnese staro, in ko se upočasni, naplavi novo. Če bi se naplavina le odlagala, bi polico prekrila z debelejšo plastjo, ki bi preprečila vodi stik z razpoko. Pri poskusih na mavcu so nastale stropne vdolbinice tudi, ko se je voda izcejala iz spužve, ki je prekrivala mavčno ploščo. Predpostavljam, da je opisa- 2.2.36 Vdolbinice v Mali Karlovici (merilo = 15 cm) 2.2.37 Podnaplavinske vdolbinice, ki jih sooblikuje erozija v Matijevi jami 75 # 2.2.38 Podnaplavinske stropne kotlice v Blatnem rovu Zelških jam ni proces kotlice le preoblikoval. Namreč, tudi okoliški strop je razčlenjen v kotlice, le da so te plitke, polkro- gelne. Strop je najprej oblikoval vodni tok. Sčasoma je rov dosegal le redko, bil je počasnejši in odlagal je naplavino. Voda, ki se je izcejala iz naplavine po umi- ku visokih voda, je kotlice, ki so nastale ob razpokah, preoblikovala, predvsem poglobila. 2.2.2.4 Stropne konice V rovih, skozi katere se pretaka in jih poplavlja počasen vodni tok, ki odlaga tanko plast drobnozrnate naplavi- ne, so strop in previsne stene razčlenjene v podnapla- vinske konice. V Črni jami v Postojnskih jamah je tako oblikovan obod sifona v Krožnem rovu. Stropne konice so tudi v občasno poplavljenih rovih Vodne jame v Lozi in Zelških jam. Film naplavine obda hrapavo kamni- no. Konice (sl. 2.2.39), ki so dolge do 1 cm, nastanejo zaradi težnostnega kopičenja naplavine na štrlečih del- cih kamnine, ki so tako zaščiteni pred korozijo. Konice se po skalnem obodu navzdol postopoma spreminjajo v podnapiavinske vdolbinice. Konice nastajajo, ko je rov zalit, vdolbinice pa predvsem po osušitvi rova, ko korozija deluje le ob stiku z vlažno naplavino. Velikost in gostota konic sta posledica sestave kamnine in časa 2.2.39 Podnapiavinske stropne konice v Krožnem rovu v Črni njihovega oblikovanja. jami (Postojnske jame) 76 # z okroglim prečnim prerezom. Voda širi njihove boč- ne dele. Ob nizkem vodnem stanju se voda izceja iz naplavine in vrezuje žlebiče (sl. 2.2.26). Manjše sten- ske zajede so pogoste tudi ob lezikah v rovih, ki so se oblikovali vzdolžno s skladovitostjo kamnine. Voda, ki razjeda kamnino najhitreje ob lezikah, na zgornjih delih skladov odlaga naplavino. Le-ta povzroča, da je kamnina pod njo zaščitena pred korozijo. Polkrožne zajede so zato spodaj prisekane. V Kompoljski jami (sl. 2.2.31), skozi katero se občasno pretaka hitrejši vo- dni tok, so takšne zajede globoke do 20 cm. Na njih so podnaplavinske kotlice. V Vodni jami v Lozi so zajede, ki so nastale ob lezikah in vzdolžnih razpokah, skozi jamo pa se pretaka počasnejši vodni tok in voda odlo- ži več naplavine, globoke do 1 m. Na njihovih robovih so vrezani podnaplavinski žlebiči, ki dosegajo 0,15 m globine. Zaradi naplavine se preoblikujejo tudi druge skalne oblike. Odložena je namreč na vseh položnih površinah, tako tudi na stenah stropnih kotlic, ki ima- jo poševne osi (Griška jama, Križna jama). 2.2.3 Površina obnaplavinskih skalnih oblik Za gladkost oziroma hrapavost skalne površine je od- ločilno razmerje med učinkovitostjo korozije ter se- stavo in drobno razpokanostjo kamnine. Korozija, ki deluje enakomerno na vso povšino skale, večje neho- mogenosti ne izravna. Drobne kalcitne žilice zato se- 2.2.40 Podnaplavinske stropne konice na dolomitu Turkove stavljajo »boxwork« (sl. 2.2.41). Iz kamnine štrlijo večji jame fosili, silikatni delci, še najbolj hrapava pa je praviloma površina dolomita, ki ga sestavljajo različno veliki kri- Stropne podnapiavinske konice nastajajo tudi za- stali, prepredajo pa kalcitne žilice. radi polzenja vode iz stropnih razpok. Voda prenaša drobnozrnato naplavino, ki se v tankem filmu razleze po stropu. Na konicah se nabere tanka plast ilovice, kar zavira njihovo raztapljanje. Takšne so tudi konice na dolomitnem stropu Dvorane jeze v Turkovi jami (sl. 2.2.40). 2.2.2.5 Stenske zajede in niše Stenske zajede, nastale ob nivoju vodnega toka, ki se počasi pretaka nad drobnozrnato naplavino, in sten- ske niše, ki nastanejo zaradi meandriranja počasnega odprtega vodnega toka ob drobnozrnati naplavini, sem opisal že v poglavju o skalnih oblikah, ki jih vre- zuje vodni tok. Zato naj dodam še primere značilnega razjedanja sten ob naplavini, ki je odložena v debelih plasteh na položnih površinah. Naplavina ščiti skalo pred korozijo. Tako se lahko širijo spodnji deli rovov 2.2.41 Skalna površina anastomoz 77 # Pod velikimi povečavami elektronskega vrstičnega mikroskopa so tudi na oko gladke površine obnaplavin- skih skalnih oblik drobno hrapave (sl. 2.2.42). Iz povr- šine štrlijo posamezni večji kristali ali skupki manjših. Drobna hrapavost je posledica zrnate kamnine, ki je podvržena enakomerni ploskovni koroziji. Ta hitreje to- pi manjše delce kamnine. Tudi manjši tokovi v žlebovih so prešibki, da bi s površine trgali štrleče kristale. Pogosto je skalna površina, ki je bila prekrita z na- plavino, preperela. Na njej so netopni ali počasneje to- pni ostanki kamnine. Preperelost je posledica počasne- ga odplakovanja produktov raztapljanja. Dolomit na stiku z ilovico postane mehak, po Ph. Renaultu (1968, 561, 562) kisla nenasičena glina absorbira Ca2+. 2.2.42 Podnaplavinska skalna površina 2.3 Skalni relief, ki nastane zaradi polzenja in kapljanja vode Polzenje pomeni oblivanje kamnine z manjšo količino obloga, pa je lahko učinkovita voda, ki se izceja iz ledu, vode oziroma z vodnim filmom. Če se po stenah zliva ko se topi. Res pa je, da so količine takšne vode razme-večja količina vode, je to navpični vodni tok. roma majhne. Voda se v breznih razprši v tanek film ali Polzeča voda, ki votline dosega skozi razpoke ali »spray« in zato je enaka vodna količina bolj učinkovita lezike v stropu in stenah, ali po stenah brezen, obliva kot združena v vodnem toku (A. N. Palmer, 1982, 190). kamnino, ki je različno sestavljena, pretrta in z raz- ličnim naklonom tvori skalni obod. Različna količina vode obliva večje površine skale ali pa jo doseže le na določenem mestu, točkovno torej. Če v kamnini ni ve- čjih ovir, vodni film dokaj enakomerno prekrije skalno površino (stropne kotlice) ali pa se združuje v tokove (žlebiči). Tovrstni skalni relief je značilen predvsem za gor- ske jame, bodisi brezna, gorske jamske sisteme ali pa poligenetske jame (Ciganska jama, Volčja jama), in za vhodna brezna v nižinskih jamah (Logaška jama, Di- mnice). Izrazit je tudi v nižinskih jamah, nad katerimi je tanek flišni pokrov (Kamenšca). Za jame, ki so nad 1000 metri nadmorske višine, je I. Gams (1975, 114) označil temperaturo 6–7° C kot prag, ko preidejo ne- aktivne in agresivne prenikajoče vode v sigotvorno. V visokogorskih jamah imajo kapnice nižjo trdoto, zato običajno niso sigotvorne (I. Gams, 1963a, 10). Vzorcu polzeče vode, ki sem jo zajel na steni v spodnjem delu Ledenice na Dolu v času, ko je po njej polzela manjša količina vode (oktober), smo določili količino karbo- natov in korozijsko sposobnost. Voda je vsebovala 95 mg CaC0 /l. Skoraj enaka količina CaC0 /l (96 mg) 3 3 je bila v njej tudi, ko smo izmerili dodani kalcijev karbonat (pro analysis). Voda je bila torej na meji ko- rozijske aktivnosti. Sklepamo lahko, da so oblikovno bolj učinkovite večje količine polzeče vode, ki hitreje priteče s površja. V jamah, kjer stene prekrije ledena 2.3.1 Žlebiči na steni Kamenšce (merilo = 15 cm) 78 # a. Na navpični površini, ki je, če je kamnina homo- gena, lahko tudi gladka, nastanejo pogosto podolgova- te vdolbinice, ki so dolge 10 do 30 mm in 5 do 10 mm široke. Povezane so v navpične nize. Na nekoliko na- gnjeni (do 20°) površini, kjer se voda začne združevati v majhne tokove, nastanejo plitki, polkrožni žlebiči s premerom največ 1 cm. Tudi ti žlebiči so pogosto, zla- sti na bolj nehomogeni kamnini, razčlenjeni v vdolbi- nice (sl. 2.3.1, 2.3.2). Vdolbinice so posledica polzenja vode po nehomogeni kamnini. Kot robovi ostanejo počasneje topni delci fosilov (Ledenica na Dolu) ali pa večji kristali, ki sestavljajo kamnino. Bolj je kamnina homogena, bolj so žlebiči pravilnih oblik. Na gosto in drobno razpokani kamnini so njihove oblikovne zna- čilnosti le težko razvidne (sl. 2.3.3). Iz površine žle- bičev v Bazinovi jami pri Podlaških topolih izstopajo kalcitne žilice. Majhni žlebiči pogosto sestavljajo obod večjih polkrožnih žlebov, ki imajo premere velike do 15 cm (sl. 2.3.2). Le ti so nastali pod razpokami, skozi katere prenika večja količina vode. Točkovno razpore- jeni curki polzeče vode so oblikovali tudi večje navpič- ne polkrožne žlebove v Smoganici (sl. 2.3.4). Med ve- čjimi žlebiči so pogosto izraziti robovi, ki se navzven širijo, kar kaže na hitro premočrtno razjedanje sten. 2.3.3 Žlebiči na razpokani steni vhodnega brezna v Logaški jami (merilo = 15 cm) 2.3.4 Žlebiči na stiku grobozrnatega in drobnozrnatega 2.3.2 Žlebiči na steni Smoganice (merilo = 15 cm) apnenca v Smoganici (merilo = 15 cm) 79 # 2.3.6 Kotlice na steni vhodnega brezna v Logaški jami (merilo = 15 cm) se delci vode odlepijo od sten v majhne slapove, kar še poveča hitrost vode, ki doseže superkritični turbulen- tni režim. Tako se še hitreje oblikujejo navpične stene, saj ob ovirah nastajajo hidravlični skoki, ki povzro- čajo erozijo (W. B. White, 1988, 168, 297). Voda trga tudi večje kristale kamnine, ki štrlijo iz površine. Pod brezni se zato kopiči drobnozrnat pesek (N. Zupan, A. Mihevc, 1988). Na vodoravnih odsekih sten brezen, ki so posledica skladovitosti kamnine, natajajo plitke ko- tlice (sl. 2.3.6). Erozija je tu najbolj izrazita, saj je nad 2.3.5 Stena brezna v Veliki ledenici v Paradani, stik apnenca njimi praviloma navpična stena. in dolomita (merilo = 15 cm) b. Na položni steni prevladujejo večji, zlasti globlji žlebiči v obliki črke V. Bolj je položna stena, globlji so. Pri nastanku in oblikovanju žlebičev je pomembna tu- Dosegajo 10 cm globine. Žlebiči so posledica večje koli- di sestava kamnine, po kateri polzi voda. V Smoganici čine mestoma zbrane vode. Na površinah, ki so le malo se stik med grobozrnato in drobnozrnato apnenčasto nagnjene in na katere doteka le majhna količina vode, brečo na oblikah skorajda ne odraža (sl. 2.3.4), je pa nastajajo majhni meandrasti žlebiči s premerom 1 cm površina prvega bolj hrapava. Na stenah brezen v Ve- (Ciganska jama pri Predgrižah). Če pa je površina gosto liki ledenici v Paradani, ki so ponekod dolomitne ali pa prepredena z razpokami in je bolj strma (80°), nastane-dolomitne in deloma apnenčaste, značilnih oblik, ki bi jo vdolbine, ki so širše na spodnji strani (T. Slabe, 1990, jih vrezala polzeča voda, ni. Iz dolomita štrlijo oglati 189). Razpoke združujejo polzečo vodo. kosi kamnine (sl. 2.3.5). Površina apnenca je bolj glad- c. Zaradi polzenja vode po previsni nehomogeni ka in na njej so vdolbinice. Večji skupki kristalov re- steni (90° do –30°) nastajajo plitke vdolbinice (T. Slabe, kristaliziranega dolomita prevladajo nad razmeroma 1990, 187), ki so povezane v mrežo. Njihovi premeri šibkim delovanjem polzeče vode. Tudi v Čo meandru merijo od 1 do 3 cm. Na steni z večjim naklonom so na Kaninu, kjer iz stene štrlijo veliki fosili, značilnih nekoliko manjše, njihovi robovi pa poudarjeni. Nasta-sledov polzenja vode ni (T. Slabe, MN, 1989, 212). V nejo zaradi oblivanja previsne nehomogene kamnine z prelomnih conah so nastali ozki in drobnonazobčani manjšo količino vode, večja bi namreč, če bi to dopu-roglji, ki štrlijo iz sten (Ledenica na Dolu). Poleg polze- ščala sestava kamnine, steno gladila. Majhne vdolbini- če vode njihovo površino oblikuje tudi krušenje pretr- ce so že prehodna oblika k stropnim konicam. te kamnine. Navpična površina skale, ki je homogena d. Zaradi polzenja vode po stropu nastanejo kotli- in nerazpokana, je gladka. Po stenah brezen se tanka ce, konice in žlebiči. O nastanku opisanih oblik sem plast vode namreč pretaka v superkritičnem laminar-sklepal predvsem na podlagi številnih primerov v na- nem režimu s hitrostjo 0,3 do 2 m/s, kar povzroči na- ših jamah. Razlago oblikovanja stropa, zlasti kotlic, pa stanek navpičnih sten. Če pa vodna količina naraste, sem skušal dopolniti s poskusi na mavcu. 80 # 2.3.1 Laboratorijski poskusi oblikovanja vdolbinic na mavcu, ki nastanejo zaradi polzenja vode iz stropne razpoke Skozi navpične kanalčke s premerom 1,5 mm, se je iz vdolbine na vrhu mavčne kocke, ki je imela ravno dno, pretakala voda. Že po dveh urah je nastala vdolbinica s premerom 5 mm in globoka 2 mm. Čez uro se je po- globila še za milimeter, premer pa je ostal enak. Začel pa se je širiti dotočni kanal in z večjim pretokom se je vdolbinica poglabljala le še ob ustju, kjer je nastalo 2 mm široko in 3 mm globoko konkavno dno. Mavec je 2.3.8 Stropne vdolbinice na mavcu hitro topljiv (1,4 g/l) in kanal se zato razširi. Tok se je iz laminarnega spremenil v turbulentnega in v kanalu binic ali kotlic, saj se dotočni kanali prehitro razširijo. so začele nastajati vdolbinice. Potrdili pa smo možnost nastanka stropnih kotlic, ki jih oblikuje prenikajoča voda. Zaradi prenikanja vode so stropne kotlice nastale v Volčji jami na Nanosu in v vhodnem delu Trhlovce. V Zelških jamah se je prenikajoča voda izcejala iz drobno- zrnate naplavine, ki jo je voda odložila na stenskih po- licah. Ko voda priteče iz razpoke, se razleze po stropu. Kotlice, ki imajo premere večinoma velike 10 do 15 cm in so do 15 cm globoke, v Trhlovci so globoke celo 1 me- ter (sl. 2.3.9), so pokončnih zvonastih oblik. Po robu slednjih se manjša količina vode pretaka po žlebu. Os kotlic je zaradi težnostnega oblivanja površine z vodo navpična, kot je potrdil tudi poskus na mavcu. Kotlice so sestavljene, če je dotokov vode v premeru njihovega oblikovanja več. W. H. Franke (1975) je ugotovil, da je premer kotlic sorazmeren s količino in agresivnostjo prenikajoče vode. Z večjim dotokom se premer pove- 2.3.7 Stropna vdolbinica na mavcu ča, z večjo korozijsko močjo vode pa zmanjša in kotlica Pri ostalih poskusih smo zmanjšali dotok vode, da se hitreje poglablja. Na hitro topljivem mavcu so se ob bi preprečili hitro širjenje kanalov. Mavec smo prekrili s spužvo, iz katere je enakomerno pronicala voda v ka- nal. Ob ustju so se razlivale posamezne kaplje. Nastala je vdolbinica, ki se je enakomerno širila in poglabljala. Po dveh dneh, ko smo poskus prekinili zaradi razširi- tve kanala, je bila vdolbinica široka 25 mm, globoka pa 7 mm. Opaziti je bilo tudi počasno širjenje vdolbinice na 50-mm pas okoli nje (sl. 2.3.7). Površina vdolbinice je gladka. Na stropnih površinah, ki so bile nagnjene pod kotom 30°, so nastale ožje vdolbinice (sl. 2.3.8). Vdol- binice so bile globoke do 1 cm in so se v smeri nagiba površine zaključevale v širše žlebiče. Po njih je odteka- la večina vode, ki je prenikala skozi kanal. Zgornji rob kotlic je bolj strm. Največja težava pri poskusih na mavcu je njegova prehitra topljivost, ki onemogoča nastanek večjih vdol- 2.3.9 Stropna kotlica v vhodnem delu Trhlovce 81 # Pri poskusu na mavcu so nastale tri značilne po- vršine, ki so koncentrično razporejene okrog dotoč- nega kanalčka. Notranja površina kotlice je gladka. Kotlica je bila dokaj enakomerno oblita z vodo. Njena gladka površina je posledica težnostnega zbiranja vode na štrlečih delcih kamnine in ti so podvrženi hitrejši koroziji. Srednji kolobar je hrapav in koničast. Vodni film, ki ga je oblival, je bil tanjši. Enaka količina vode kot v prvem primeru se je razlila preko večje površine. Zunanja površina pa je razčlenjena v ozke ali široke, a plitke žlebiče, po katerih se je voda pretakala strnjeno. Sklepamo lahko, da sta oblikovanost površine in njena gladkost posledica različne količine vode, ki obliva ka- mnino različne sestave. 2.3.10 Stropne kotlice v Logaški jami Kot lahko opazimo v Volčji jami in Ledenici na Do- lu, pa v Kamenšci in Ciganski jami pri Predgrižah, so večjem dotoku vode kotlice hitreje poglabljale. Preni- stropne konice (sl. 2.3.11) trikotnega prečnega prereza kajoča voda lahko preoblikuje tudi stropne kotlice, ki in imajo zaobljene vrhove. Dolge in široke so do 1 cm. so jih ob razpokah vrezali vrtinci vodnega toka. So ta- Pod vrstičnim mikroskopom (T. Slabe, 1990, 178, 179) ko poglobljene tudi kotlice (sl. 2.3.10) v Logaški jami? so vidne v vdolbinicah med konicami globlje zajede. Na Na stropu, ki ga je v tej jami oblikoval počasnejši vodni konicah je kamnina manj razčlenjena. Konice nastajajo tok, so namreč kamini, ki so nastali zaradi prenikanja pod tankim filmom vode, ki se zbira na delcih kamni-vode s površja. ne, štrlečih s stropa. Ker pa je ta voda že manj agresiv- na, odlaga celo raztopino, se razlika med konicami in vmesnimi vdolbinicami še povečuje. V Ciganski jami so na nagnjenem stropu majhni žlebiči (sl. 2.3.12), katerih robovi so ozki in razčlenjeni v konice. Na sosednji vodoravni površini stropa pa so konice (sl. 2.3.11). Žlebiči sledijo razčlenjenosti skalne površine in so v smeri večje prevodnosti razvrščeni v nize, ki so široki 10 do 15 cm. Tudi pri poskusu na mavcu, ko je bila stropna površina nagnjena, je voda odtekala iz kotlice v smeri padca površine po plitkih žlebičih. 2.3.11 Stropne konice v Ciganski jami 2.3.12 Stropni žlebiči v Ciganski jami 82 # 2.3.2 Talne vdolbinice, ki nastanejo so padale na njeno dno, so se razpršile. Obod vdolbini- zaradi kapljanja vode ce je zato gladek, površina okoli nje pa zaradi pršenja vode, ki se je odbijala iz vdolbinice, drobno luknjičasta (sl. 2.3.13). Ko se je vdolbinica večala, se je širila v spo- Vdolbinice nastanejo na skalnih tleh, na katere ka- dnjem delu. To je posledica spodjedanja sten vdolbinice plja ali curlja manjša količina vode, ki prenika skozi zaradi pršenja kapljic iz dna. Pri poskusih, ko je bilo strop. R. Gospodarič (1985, 14) je tiste, ki so nastale kapljanje na mavec bolj izdatno, bolj pogosto, ali celo na koncu Obhoda pred Modrijanovo dvorano v Diva-združeno v curek, se je v vdolbinicah zadrževala voda, ški jami, imenoval korozijske luknje. Premer vdolbi- ki je razčlenjevala stene in jih sčasoma celo prežrla v nic, katerih dna so polkrogelno zaobljena, meri 5 do odtočne žlebiče. Pokončne vdolbinice, ki imajo zgornje 15 cm, do 10 cm pa so globoke. Večje talne vdolbine, stene strme, spodnje pa bolj položne, so nastale tudi na v katere pada navpični vodni tok in vrtinci tudi ma-nagnjenih površinah mavca. Pri oblikovanju vdolbinic terial, ki se kopiči pod stenami, uvrščam med draslje. je torej odločilen način in količina dotoka vode vanje, Takšna kotlica je pod kamninom v Ledenici na dolu (T. višina padca vode ter nagib površine, na kateri nasta-Slabe, 1990, 193), večje pa so pod vsemi stopnjami v nejo. Talne vdolbinice, toda stare in deloma zapolnjene strugah vodnih tokov (Beško ocizeljska jama, Ponikve z drobnozrnato naplavino, so tudi na skalnih tleh v v Odolini). Proces oblikovanja talnih vdolbinic sem Ciganski jami pri Predgrižah (sl. 2.3,14). Lahko bi jih skušal ponazoriti tudi s poskusom na mavcu, na kate-uvrstili med podnaplavinske vdolbinice, toda njihova rega je z višine 1,2 m kapljala voda. Najprej je nastala oblika s polkrogelnim dnom kaže na nastanek zaradi polkrogelna vdolbinica s premerom 1 cm. Kapljice, ki kapljanja vode in torej tudi na poligenetski značaj jame. 2.3.13 Talna vdolbinica na mavcu 2.3.14 Talne vdolbinice v Ciganski jami 2.4 Podledni skalni relief Obod jam, ki ga vlaži prenikajoča voda in hladi mrzli zimski zrak, je pogosto obdan z ledom. Manjša količina zmrznjene vlage na steni povzroča predvsem razpada- nje in krušenje kamnine. Debelejše ledene obloge pa skalo preoblikujejo s korozijo, ko se led topi. Voda iz ledu Ledenice na Dolu je imela dokaj nizko karbona- tno trdoto (18 mg CaC0 /l), ko pa smo ji dodali kalcijev 3 karbonat, se je trdota povečala za 4 mg. Nizko trdoto ledeniških voda je ugotavljal I. Gams (1967, 55). V vhodnem delu Velike ledenice v Paradani, ki je skorajda celo leto obdan z ledom, so stene zaobljene in dokaj gladke. Spodnji del rova, kjer je led najdlje, je ne- koliko razširjen in stene ob njem so previsne (sl. 2.4.1). Podledne zajede so posledica enakomerne korozije po 2.4.1 Gladka stena podledne zajede 83 # 2.4.2 Podledne vdolbinice vsej površini ob stiku z ledom, ki se začne topiti ob ste- ni kamnini majhne vdolbinice (sl. 2.4.2). Predvidevam, ni. Manjše štrline imajo večjo površino izpostavljeno da so nastale ob taljenju tanke ledene obloge, ki obdaja koroziji in zato se izravnavajo. Skala je nekoliko vboklo strop rova. Kratkotrajno vlaženje kamnine z manjšo razčlenjena le ob razpokah. Okoliška skala, ki je dokaj količino vlage je povzročilo raztapljanje najhitreje to-gosto pretrta, ni pa obdana z ledenimi oblogami, raz- pnih delov kamnine. pada in obod sestavljajo manjše in večje, dokaj ravne Ob topljenju ledene obloge se deloma preoblikujejo ploskve. Pogosto se pod ledom, ki je najbolj debel prav tudi skalne oblike, ki nastanejo zaradi polzenja vode, na tleh rovov, preoblikujejo skalni bloki iz oglatih v za-in sicer bolj izrazito na položnih in navpičnih stenah. obljene (Volčja jama). Na stropu v že omenjenem vho- Žlebiči so zato širši. S strnjenim pretokom vode bi se dnem delu Velike ledenice v Paradani so na nerazpoka- žlebič le še poglabljal. 2.5 Oblikovanje skalnega reliefa zaradi kondenzne korozije Skorajda v vseh votlinah, v katerih kroži zrak, se na skal- tudi količino raztopljenega apnenca v kondenzni vodi. nem obodu kondenzira vlaga. Kondenzacija zračne vlage Vzorci vode iz Komarjevega rova so bili nasičeni (30 mg je posledica ohlajevanja toplejšega zraka na stiku z mr-Ca/I), čeprav je očitno, da je stena razjedena pod poletno zlim ali pa oblivanja hladnih sten s toplejšim zrakom. Pri kondenzno vlago. Nasičenost vode je verjetno posledica ohlajevanju toplejšega, razmeroma bolj vlažnega zraka občasnega izhlapevanja vlage iz zbiralnika. Kondenza-se izloči presežek vlage na skalni obod. Kondenzacija je cija se namreč zaradi značilnega zračnega kroženja, ki izdatnejša v jamah z izrazitim dotokom zraka (Trhlovca) je posledica mikroklimatskih značilnosti, prekinja. Na ali večjega vodnega toka (Škocjanske jame, Postojnske suho podlago se izločajo najprej kapljice vode, na vlažni jame, Križna jama) s površja. Sam sem izmeril njeno ko-pa nastane vodni film (C. Andrieux, 1970). G. Pasquini ličino ter jo dokazal z meritvami temperature in kroženja (1975) poudarja vlogo prenikajoče vode, ki v rovu pove-zraka v žepasto zaprtem, spuščajočem Komarjevem rovu ča vlažnost in povzroči kondenzacijo. D. Ford in P. Wili-v Dimnicah (T. Slabe, 1988, 84). Na pomen kondenzne ams (1989, 303) ugotavljata, da je v primeru večjega šte-korozije pri oblikovanju votlin opozarjata A. A. Cigna in vila jamskih netopirjev na privetrni strani, kondenzna P. Forti (1986). Na primeru termalne jame sta izračunala korozija lahko tudi biogena. 84 # Učinkovitost in značilnost oblikovanja skalnega re- liefa zaradi kondenzne korozije sta odvisna predvsem od količine kondenzirane vlage in od gibanja zračnega toka, iz katerega se kondenzira. Predvidevam, dokazov za to še nimam, razen manj izrazitih skalnih oblik in pa vlažnega skalnega oboda, da so zaradi kroženja zra- ka nastale stropne kotlice, fasete in stropni žlebovi. Kroženje zraka in kondenzacija sta najbolj izrazita v vhodnih delih jam, ali pa v rovih, povezanih z vlažnim zrakom, ki ga v jame prinesejo večji vodni tokovi. Na teh mestih so praviloma naštete skalne oblike. Ph. Re- nault (1968, 571) trdi, da je kondenzna korozija mogo- ča le v vhodnih delih votlin. Kotlice (sl. 2.5.1) na stropu vhodnega rova Trhlovce so široke 1 m in 0,3 m globoke. Na vboklih delih stropa so podobne mreži velikih faset. Njihova površina je do- kaj zglajena in vlažna, kaže, da je sveže korodirana. V zadnjem delu Tihe jame, nad Šumečo jamo, v Škocjan- skih jamah je del leta na stropu izdaten kondenz, ki je razjedel tudi sigo. Na stropu so nastale plitke fasete (sl. 2.5.2), ki so dolge do 20 cm in globoke 7 cm. Zrak iz Šumeče jame, kjer ga ogreva poletna toplejša Reka, se dviguje in odteka tudi v Tiho jamo, pri dnu pa se iz nje pretaka hladnejši zrak. Takšno kroženje zračnih mas povzroča izdatno kondenzacijo. Ugotovili bi lahko tudi pomen organskih, hlapljivih snovi, ki jih (je) prenašala 2.5.2 Fasete na stropu med Šumečo in Tiho jamo v onesnažena Reka. Velikost in oblika plitkih kotlic sta Škocjanskih jamah posledici značilnega vrtinčenja zračne mase. Hitrejši je zračni tok, manjši so njegovi vrtinci. Zaradi počasnega pretoka toplejšega zraka pod stropom rovov nastanejo žlebovi. V vhodnem delu Tr- hlovce je v rovu, ki je že nekoliko odmaknjen pred ne- posrednimi zunanjimi vplivi, plitek, polkrožen žleb, ki je širok 1 m. Njegova površina je bolj grobo hrapava kot okoliška skala. Opisane oblike so nastale na dokaj ho- mogeni kamnini. V vhodnem rovu Zadlaške jame pa so na stropu štrline (sl. 2.5.3), ki so dolge do 10 cm in so 2.5.1 Velike fasete v vhodnem delu Trhlovce 2.5.3 Stropne štrline pod sprijeto naplavino v Zadlaški jami (merilo = 15 cm) 85 # Skalno površino, ki je izpostavljena kondenzni ko- roziji, s prostim očesom lahko razdelimo na gladko in hrapavo ter preperelo. Pod povečavo vrstičnega mikro- skopa je v vseh primerih dokaj hrapava (sl. 2.5.6; T. Sla- be, 1989, 216). Gladkost oziroma hrapavost površine je posledica razmerja med učinkovitostjo korozije, ki je zlasti posledica količine vlage, izločene iz zraka, ter nehomogenostjo in razpokanostjo kamnine, na katero se vlaga izloča. Na kamnini z večjimi, netopnimi vložki ne nastanejo značilne sledi vrtinčenja zraka, čeprav je očitno, da je količina kondenzirane vlage precejšnja. V Komarjevem rovu v Dimnicah smo ugotovili, da iz po- vršine, ki je gladka, odpadajo večji sparitni kristali, ko 2.5.4 S kondenzno korozijo razjedena kalcitna žila, ki štrli iz se hitreje stopi mikritno vezivo. (T. Slabe, 1988, 90). stene Zadlaške jame Na delih oboda, kjer pa je vlage premalo, da bi raztopila nazobčano razčlenjene. To so ostanki rekristalizirane, in razločila tesneje povezane skupke sparitnih zrn, na-le deloma topne naplavine, ki se je sprijela s karbona- stajajo med njimi drobno razjedene luknjice. Podolgo- tno kamnino. Iz stene štrlijo tudi posamezne večje de- vate vdolbinice so pogoste tudi na drobno razpokanih belozrnate kalcitne žile (sl. 2.5.4). Tudi te so počasneje stenah ali na tanko plastoviti kamnini (T. Slabe, 1989, topne kot okoliška kamnina. Manjše in plitke vdolbi-214). Na delih kamnine, kjer je bilo kondenzne vlage v ne na breči so vezane na hitreje topne dele kamnine Komarjevem rovu še manj, pa iz mikritne osnove štrli- (sl. 2.5.5). Fasete, kotlice in stropne žlebove omenjata jo zrna sparita. V Medvedjem rovu v Križni jami spričo tudi A. A. Cigna In P. Forti (1986), kamnite čipke in šibke kondenzne korozije iz stene štrlijo žilice kalcita – kotlice pa B. Gèze (1965, 134, 135). »boxwork« (T. Slabe, 1989, 214), ki so počasneje topne od okoliške mikritne kamnine. Pogosto so površine, ki so izpostavljene kondenzni vlagi, preperele. Skalo ob- daja mehka plast neraztopljene kamnine, ki se ob do- tiku razmaže. Takšni primeri so v vhodnem rovu Vol- čje jame na Nanosu, Križni in Ciganski jami. V slednji je preperela plast kamnine debela 3 mm. Iz podpisov in datumov na steni, v katero so bili vrezani s trdim predmetom v mehko površino leta 1890, sklepam, da je v stotih letih preperel 1 mm skale. Preperela skalna površina ovira dostop vlage in onemogoča hitrejše raz- jedanje stene. 2.5.5 S kondenzno korozijo razjedena breča v Zadlaški 2.5.6 Skalna površina, ki jo je razjedla kondenzna korozija jami (merilo = 15 cm) 86 # 2.6 Biogeni skalni relief Manj pozornosti mi je zaenkrat uspelo posvetiti tudi ra v jamo vzporedno s steno. Skalna površina pod lišaji biogenim dejavnikom, ki pogojujejo ali pospešuje-je razčlenjena v luskinasto se prekrivajoče štrline, ki so jo raztapljanje karbonatne kamnine. Ti dejavniki so usmerjene proti izhodu. V razjedah med štrlinami so lahko avtohtoni, največkrat pa so v podzemlje prine-lišaji. Predpostavljam, da raztapljanje skale pospešuje seni z vodo. Vodni tokovi odlagajo tudi drobnozrnato tekočina, ki se v kapljicah zadržuje v lišajih (T. Slabe, naplavino, v kateri smo že ugotovili večje deleže or-1990, 182). Podobno, a v obliko luknjic, je pod tanko ganskega ogljika. Prenikajoča voda v votline prinaša plastjo lišajev (sl. 2.6.1) razjedena površina stene v prst. I. Gams (1974, 65) poudarja pomen bakterij pri vhodnem delu Velikega Hublja. Svetloba pada narav-razkrajanju karbonatne kamnine. V Križni jami deleži nost na steno. Lišaji so verjetno prekrili vso skalno organskega ogljika dosegajo 1%, v Predjami pa 0,5%. površino in hitreje razjedli bolj topne dele kamnine. Kaže, da takšna naplavina vodi poveča sposobnost Sedaj so ohranjeni v vdolbinicah in v zajedah ob drob-raztapljanja. V vodovodni vodi se je raztopilo 132 mg nih razpokah. Kaže, da je to tudi posledica občasnega CaCO3 in 1,4 g mavca na liter. V litru vode, kateri smo oblivanja stene z vodnim tokom, ki spira izpostavljene primešali naplavino pa je bilo 1,76 g mavca in 184 mg dele kamnine. Potrebne bi bile natančnejše analize ne-CaCO3. Je to posledica povečane učinkovitosti vode posrednega vpliva lišajev na razjedanje kamnine. ali pa le raztapljanja karbonatov v naplavini? Alohto- Še enemu primeru biogenega oblikovanja skale smo nost poudarjata tudi B. Delay in A. Aminot (1975). W. priča v rovu za vhodom v Veliki Hubelj, kjer so skalna Caumartin (1959) pa ugotavlja, da mikroorganizmi v tla in podorni bloki na njih drobno razčlenjeni. Raz-drobnozrnati naplavini s tvorjenjem amonijakovih in člembe, to so posamezne ali sestavljene vdolbinice nitritnih kislin povzročajo nastanek gorskega mleka iz (sl. 2.6.2) s površino 1 do 10 cm2 in globoke do 3 cm, dolomita in z razkrajanjem organskih snovi pospešuje-so zapolnjene z iztrebki jamskih netopirjev. Tudi povr- jo nastajanje CO2. šina med vdolbinicami je drobno hrapava. Pod iztrebki Do sedaj sem opazoval razjedenost skale pod liša- se raztopijo najprej hitreje topni deli kamnine, ki se ji, ki prekrivajo stene rovov, in razjedenost skalnih tal polkrožno poglobijo. V vdolbinah je iztrebkov največ. pod iztrebki jamskih netopirjev. Voda, ki jamo občasno zalije, spere izpostavljene dele O vplivih lišajev na oblikovanost skalnega površja kamnine, v vboklih pa namoči iztrebke. To povzroči hi-je pisal H. Viles (1987). Vplive organskih kislin na kar- trejše raztapljanje kamnine. Razčlembe se poglabljajo bonantno kamnino je s poskusi proučeval S. T. Trud- in širijo. Ali razjedanje skale povzročajo iztrebki sami gill (1979) in teoretično dokazoval S. Dreybrodt (1988, ali pa le večja količina vode, ki se zadrži v njih, ko pre-33). Trudgill je ugotovil, da pod organskimi kislinami sahne vodni tok, še nisem ugotovil, predvidevam, da skalna površina postane gladka. Deli stene v vhodnih so razjede podobnega nastanka kot podnaplavinske metrih Volčje jame so poraščeni z lišaji. Svetloba prodi-vdolbinice. 2.6.1 Razjede pod lišaji v vhodnem delu Velikega Hublja 2.6.2 Razjede pod iztrebki netopirjev v Velikem Hublju 87 # 2.7 Skalni relief, ki ga oblikuje razpadanje kamnine Zaradi razpadanja kamnine nastane odlom (Slovenska Dekompresija skalnega oboda se najpogosteje od- kraška terminologija, 1973, 8). Njegova površina meri raža pri oblikovanju večjih jamskih prostorov (E. Gilli, od 1 dm2 pa preko 1 m2. Če je manjši, ga imenujem od-1985), če pa je kamnina bolj izrazito pretrta, pa tudi v krušek. Odlome omejujejo ravne ali malo zakrivljene manjših votlinah. Zaradi blokovnega ali skladovnega po-ploskve. Zaradi strnjenega razpadanja stropa nasta- diranja so obokani stropi pogosto inverzno stopničasti. nejo kupole ali pa obokani stropi, ki so značilni zlasti Tudi teža kamnine vpliva na razpadanje sten. Polo- za prostornejše votline (vhodni deli Dimnic, dvorane v žni skladi v spodnjih delih vhodnih metrov Volčje jame Postojnski jami). Primere iz epifreatičnih rovov ome-so prepredeni s pokončnimi razpokami. njata A. Bini in G. Cappa (1978, 60). Tudi v manjših Razpadanje kamnine je hitrejše, če je izpostavljena rovih je strop obokan, če je kamnina gosto pretrta. vodi ali vodnemu toku. Kamnina se najhitreje raztaplja Takšen je spodnji del vhodnega rova v Volčji jami (T. ob razpokah, kar še poveča njeno nestabilnost. Vodni Slabe, 1990, 175) in v Paradižu v Škocjanskih jamah. tokovi s sten odtrgajo kose kamnine, ki so manj trdno Na razpadanje vplivajo sestava kamnine, mehan- vezani na obod. Obod rovov se tako členi zlasti ob pre- ski, hidravlični in klimatski dejavniki (Ph. Renault, trtih conah, pa tudi ob razpokah ali lezikah, med kateri-1957). Spleti naštetih dejavnikov se odražajo v načinu mi ostajajo kompaktnejši deli kamnine kot štrline. Lep razpadanja in krušenja ter tako v oblikovanosti skal-primer takšnega rova je Vzhodni rov v Predjami, ki po- nega reliefa. teka vzdolžno, pa tudi prečno na prelomno cono. Gosta Sestava različne kamnine se odraža v načinu razpa- pretrtost in nestabilnost oboda onemogočata nastaja- danja pretrtega apnenca in dolomita. Apnenec v Volčji nje oblik, ki so značilne sledi vrtinčenja vodnega toka. jami (T. Slabe, 1990, 176) razpada počasneje, odkruški Tudi nihanje vodne gladine z menjavanjem pritiska na pa so kockastih ali kvadrastih oblik z ravnimi ali malo stene (I. Gams, 1961, 50) in stiskanjem zraka v stropne krivimi ploskvami. Dolomit se pogosto kroji v tanjše vdolbine lahko pospeši razpadanje kamnine. V gorskih luske vzdolžno ali prečno pretrtega sklada. Tudi tanko jamah je razpadanje pospešeno zaradi korozijsko aktiv-plastoviti skladi apnencev se luščijo v plošče, kakršen ne vode, ki prenika ob razpokah in lezikah ter jih širi. je del stropa v Paradižu. Ob lezikah nastane skladovni Klimatske dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje odlom. Tako se je oblikoval raven strop vhodnega rova skalnega reliefa zaradi razpadanja in krušenja, lahko Volčje jame (T. Slabe, 1990, 175). Na izrazitost krušenja razdelimo na zmrzovanje vlage in njeno kondenza-vplivajo tudi drobna diagenetska razpokanost kamnine cijo na kamnini ter termične spremembe v kamnini. (J. Čar, 1979) in glinene plasti med karbonatnimi sloji. Krušenje kamnine, kar je v Predjami ugotavljal tudi A. Prevladujoči vzroki razpadanja so mehanski, pred- Kranjc (1983), je pospešeno zaradi zmrzovanja vlage vsem tektonski. Kamnina je najbolj močno pretrta v na obodu. Večji pritisk ledu v razpokah rahlja kamni-prelomnih conah. Med prelomnimi ploskvami je raz- no. Takšno razpadanje je značilno za votline, v katere padanje zato najhitrejše, če kamnina ni strnjena v bre- se useda in obdrži mrzel zimski zrak (Ledenica na Do- čo. Na stenah ali stropu nastanejo zajede, kakršne so lu, vhodni deli Velike ledenice v Paradani, Grgorečeva tudi v Ledenici na Dolu (T. Slabe, 1990, 186) in v Para-pečina v Matarskem podolju). Vpliv zmrzovanja je iz- dižu, kjer so na gosto razpokani kamnini le drobne cev- razit le na razpokani skali. Vpliv kondenzne korozije čice. Večji kapniki, kakršni so na okoliški manj pretrti na razpadanje skale je šibkejši. Vlaga kamnino hitre-kamnini, se zaradi teže ne morejo obdržati. Značilno je raztaplja ob razpokah. Na nerazpokani kamnini pa je tudi oblikovanje oboda ob lečasto porušenih conah povzroča, ko raztopi hitreje topne dele kamnine, od- (J. Čar, 1982, 87), v katerih gost splet neurejeno razpo- padanje večjih sparitnih zrn, ki štrlijo iz površine (Ko- rejenih krajših in daljših razpok deli kamnino v bloke marjev rov v Dimnicah). Same termične spremembe v (T. Slabe, 1990, 174). Zaključimo lahko, da so tekton-kamnini so za razpadanje manj pomembne, saj so tem- sko pogojeni odlomi omejeni z različno velikimi, dokaj peraturna nihanja v naših jamah razmeroma počasna. ravnimi ploskvami. Zato so oglate tudi oblike skalnega Večje temperaturne razlike (do 10°C) so v vhodnih de-reliefa. Tovrstne odlome imenujemo tudi blokovne. lih nižinskih jam in v odprtih gorskih breznih. 88 # 2.8 Preplet dejavnikov in procesov, ki odločajo o oblikovanju skalnega reliefa Oblika skalnega reliefa je predvsem odsev razmerij in odpadajo. Pod vrstičnim mikroskopom lahko opazuje-učinkovitosti delovanja večjih količin vode na kamni- mo, da so večji kristali na površju kamnine, ki je koro- no. Aktivne rove oblikujejo predvsem vodni tokovi, zijsko razjedena, obdržali svoje pravilne oblike. Tudi C. brezna pa polzeča voda. Kamnina je različne sestave in Ek in H. Roques (1972, 71) ugotavljata, da je počasnej-pogosto pretrta, zato razpada. Ostali procesi so pravi- še raztapljanje velikih kristalov posledica večje odpor- loma manj učinkoviti. Kateri tip skalnega reliefa pre- nosti njihovih ploskev in omrežne energije. Dolomit vlada, je odvisno tudi od trajanja njegovega oblikova- pogosto hitreje razpada. Če pa ga povezuje kalcitno ve- nja. Na obod rovov lahko deluje več dejavnikov hkrati, zivo, je v vodnem toku odpornejši od apnenca (Križna ali pa se ti razvrstijo v razvoju votline. jama). Bolj je kamnina porozna, učinkovitejša je ko- Že sama oblika rovov in znaten delež skalnega rozija. Skalne oblike so pravilnejše, čimbolj so enotni reliefa, ki jim dajejo pečat ravne površine odlomov sestavni deli kamnine. Skalni relief učinkovito obliku-ali obokani stropovi, kažeta, da je tako pri nastanku jejo tudi večje količine polzeče vode, čeprav je v njem votlin kot pri oblikovanju njihovega skalnega oboda, vpliv sestave kamnine poudarjen. Velik delež skalnega pomembna tektonska pretrtost kamnine, v kateri so reliefa opisanih votlin sestavljajo tudi nadnaplavinske nastale. Rovi imajo pogosto ostre zavoje in skokovite skalne oblike. Izpričujejo pogosto poplavno zapolnitev spremembe velikosti prečnega prereza. Pri razvoju vo-rovov z drobnozrnato naplavino in razmeroma dol- tline so pomembne predvsem prelomne cone ali večje gotrajno pretakanje vode nad njo. Izrazitejša drobna razpoke, pri oblikovanju oboda pa pride do izraza že razčlenjenost kamnine, ki jo narekuje njena sestava, je drobna razpokanost kamnine. Obod vodnih rovov, ki posledica razjedanja reliefa z manj učinkovito konden-imajo okrogle ali zaobljene prečne prereze, je razčle- zno korozijo. Večja količina kondenzne vlage in vode iz njen v lepše razpoznaven skalni relief. Gosto pretrte debelejših ledenih oblog pa skalo lahko zaobli in zgladi. stene rovov, ko so površine med razpokami manjše, kot Vendar pa slednji dejavniki le redko izrazito oblikujejo je velikost vrtincev v različno hitrih vodnih tokovih, se skalni relief. Pogosto ga le delno preoblikujejo. namreč oblikujejo v štrline ali niše. Fasete nastanejo Glede na skalni relief, ki je rezultat prepleta različ- takrat le na posameznih manjših nerazpokanih povr- nih dejavnikov in njihove učinkovitosti, lahko oprede- šinah, kjer je kaotičnost vrtinčenja znatno manjša kot limo tudi značilnosti rovov. Ti so razvojno enotni ali ob razpokah. V večjih votlinah, ki so zlasti posledica sestavljeni. V prvih prevladuje eden izmed izrazitih izdatnejšega odnašanja kamnine z vodnim tokom, je dejavnikov, bodisi vodni tokovi, zlasti v zalitih rovih, kamnina rovov pogosto preoblikovana zaradi razpa-bodisi polzenje vode v breznih. To so torej predvsem danja. Razčlenjenost rovov, skozi katere se pretakajo sledi prevladujočih današnjih procesov, ki oblikujejo vodni tokovi, povzroča nastanek večjih predelov pou-votlino. Kot prvi tip oblikovno raznovrstnih rovov lah- darjenega vrtinčenja vode. ko izdvojimo tiste, v katerih se prepleta več današnjih Na oblikovanje oboda rovov vpliva tudi kamnina, dejavnikov hkrati: vodni tokovi, razpadanje, odlaganje ki je sestavljena iz delcev različnih velikosti in različne drobnozrnate naplavine in izcejanje vode iz nje. Taki topnosti. Že sama velikost delcev vpliva na možnost rovi nastajajo v zaliti coni, kjer se prepletata prva dva nastanka skalnih oblik. Večje ovire onemogočajo na-dejavnika. Najbolj pogosti pa so v epifreatični coni, stanek faset, zlasti manjših, ki jih vrezuje hiter vodni kjer se odlaga tudi večja količina naplavine. Visoke vo-tok. Značilno se oblikujeta apnenec in dolomit. Večji de rove lahko povsem zalijejo, nizke vode pa oblikuje-kristali sparita, ki so praviloma počasneje topni kot jo le dno struge ali pa so celo sigotvorne. V drugem, manjši delci mikritnega veziva, pogosto štrlijo iz sten. pogostejšem tipu oblikovno mešanih rovov, ki jih ime- Šibkosti v kamnini so namreč manjši sestavni delci, ki nujemo tudi poligenetski (T. Slabe, 1990), skalni relief nudijo raztapljanju večjo površino. Kamnina se najhi-sestavljajo sledi današnjih in nekdanjih pogojev in pro- treje raztaplja ob stiku zrn, ki jo sestavljajo, redko pa cesov njihovega oblikovanja. V takšnih rovih se vodni nastanejo vdolbinice na kristalih (J. S. Herman, W. B. tokovi pretakajo le po strugah v njihovem dnu, rovi so White, 1985). Štrleči delci kamnine so bolj izpostavlje-suhi ali pa deloma prekriti s sledmi polzenja vode, kar ni vodnemu toku polzeči vodi, ali pa zaradi teže sami je predvsem značilnost gorskih jam. 89 # 3. SKALNI RELIEF IZBRANIH JAM IN NJEGOV SPELEOGENETSKI POMEN V KRAŠKIH PREDELIH SLOVENIJE Skalni relief v izbranih jamah (tabela 2) sem skušal z mnogimi lokalnimi različicami. Težavno je časovno ovrednotiti tudi kot speleogenetsko sled. Jame sem opredeljevanje obdobij, ki so zapustila sledi v jamski povezal po regionalnih in tipoloških značilnostih. podobi. Skalni relief nam nudi le vpogled v njihovo ča- Za popolnejšo predstavitev speleogeneze v izbranih sovno razporeditev. Mlajše skalne oblike namreč pre-kraških predelih je proučenih premalo jam. Nudijo pa krivajo starejše. Čas oblikovanja starih skalnih oblik se predpostavke za nadaljnje proučevanje. Izkazalo se je moč opredeliti le v povezavi z drugimi speleogenet-je, da imajo kraški predeli, v katerih sem izbral jame in skimi kazalci: nadstropnost skalnega reliefa, zapolnje-predstavil nastanek njihovega skalnega reliefa, pogo- nost jam z naplavinami in starost sig. O slednjih pa bo sto tudi samosvoje speleogenetske značilnosti, čeprav treba zbrati še mnogo dokazov. 3.1 Skalni relief in njegov speleogenetski pomen v izbranih jamah Tržaškega in Istrskega krasa 3.1.1 Skalni relief in njegov pomen pri I. Gams (1974, 197) meni, da je Kras dobil glavne proučevanju razvoja izbranih jam reliefne značilnosti v terciani dobi, ko je bil nižje od na Krasu fliša Vipavske doline in Brkinov. Obdobje pretakanje vode po kraškem površju je dokazoval z ostanki paleo- fluvialnega gradiva D. Radinja (1972, 214). Po bočenju Kras je ozemlje med Vipavsko dolino na S in SV, Brkini antiklinale, ki se je začelo v miocenu, se je fliš ohranil na JV, Tržaškim zalivom na JZ in Soško dolino na SZ. le na vzpetinah. Potoki so ga kot naplavino nanašali Tako ga opredeli tudi A. Melik (1960, 188). Skozenj se v jame (Divaška jama, Vilenica, Lipiška jama; I. Gams, pretakajo vode, ki se zbirajo na flišnem zaledju Brkinov, 1974, 197). Po mnenju W. Mauccia (1960) naj bi se za-Senožeske in Vipavske doline ter Pivške kotline. S po- krasevanje pričelo ob koncu pliocena. vršja vode razpršeno ponikajo do podzemnih tokov, ki izvirajo ob morski obali. Na stiku s flišem so nastale ve- Skalni relief Škocjanskih jam, Labodnice, Trhlovce, čje ponorne jame, kot so Škocjanske, Reko pa dosežemo Divaške jame, Vilenice in Lipiške jame še v Kačni jami in pod brezni v Labodnici. Piitkeje pod površjem so velike suhe jame, v katerih so v skalnem Povzetki dosedanjega proučevanja Škocjanskih jam reliefu ali naplavinah ohranjene sledi vodnega toka. V so strnjeni v objavi raziskovalcev Inštituta za raziskova-proučevanje sem vključil (sl. 3.1.1) ponorne Škocjanske nje krasa (P. Habič idr., 1989), kjer sem skušal prispevati jame, pretočno Labodnico ter suhe Divaško jamo, Tr-dognanja o speleogenetskem pomenu skalnega reliefa. hlovco, Vilenico, Petnjak in Lipiško jamo. 3.1.1 Prerez čez Gornji Kras in izbrane jame v njem 90 # V spodnjih rovih Škocjanskih jam (sl. 3.1.2) in v 3.1.2 Skalni relief v Škocjanskih jamah Labodnici skalni relief oblikuje Reka. 1. Skalni relief, ki ga (je) oblikuje vodni tok: a –fasete, b – draslje, c – stropne kotlice 2. Obnaplavinski skalni relief: a – nadnaplavinski žlebovi 3. Skalni relief, ki ga oblikuje polzeča voda 4. S kondenzno korozijo preoblikovana skala 5. Skalni relief, ki ga oblikuje razpadanje oboda Pretok Reke v Škocjanskih jamah naraste tudi do dornimi bloki. Na njih in po skalnem obodu struge so 387 m3/s, ob suši pa ponika v strugo okoli 500 l/s že kot posledica hitrega in močnega vodnega toka, ki dose-5 km pred ponorom pod Škocjanom. Kontaktni kras že hitrost skoraj 2 m/s, značilne majhne fasete večino-ob ponorih Notranjske Reke sta predstavila I. Gams, ma tretje skupine (sl. 2.1.12) in različno velike draslje (1983) in A. Mihevc (1991, MN, 125). Reka je naša naj- (sl. 2.1.67). Stenske zajede v Mariničevi jami in v Han- večja ponikalnica, kar se kaže tudi v prostornosti votlin. kejevem kanalu kažejo nivoje pretakanja vodnega toka. Jamo sestavljajo zgornji suhi in spodnji vodni rovi, ki Reka je najbolj učinkovita ob višjih vodah. Tanka plast jih prekinjata in hkrati povezujeta veliki udornici. Spo-sige prekriva dno struge. dnji, vodni rovi se začno pri ponoru na višini 317 m, Skalni relief vodnega rova Labodnice sestavljajo dno Velike doline je na 260 m, začetek Hankejevega ka- manjše fasete, ki so ponekod zaradi pretrte kamnine nala je na 251 m, sklepno sifonsko jezero pa je na 214 m dokaj nepravilnih oblik, in stropne kotlice, torej skal-nad morjem. So kanjonskega tipa s strmimi stenami tik ne oblike, ki kažejo na pretok hitrejšega vodnega toka. ob strugi. Še zlasti izrazito kanjonski je Hankejev ka- Na stenah zatišij v vodnem rovu in na podornih blokih nal. V njem je na začetku struga široka 5 m, 77 m visoko v spodnjem delu dvorane so podnaplavinski žlebiči in pod stropom pa se kanal razširi na 15 m. Pred končnim vdolbinice. Ta del jame voda občasno poplavi. Mrtvim jezerom se rov razširi na 40 m in je 120 m vi- Pomemben proces oblikovanja skalnega oboda iz- sok. Strmec Reke med ponorom v Mahorčičevo jamo in branih jam, zlasti prostornih rovov v Škocjanskih ja-Martelovim jezerom pred sifonom znaša 35 promilov mah, je razpadanje kamnine. V Petnjaku ga pospešu- (Kranjc, 1986, 112). Voda po tem rovu odteka razme- je zmrzovanje vlage, ki ga povzroča vdiranje mrzlega roma hitro, le po večjih nalivih začne zastajati in v jami zimskega zraka v velik spodmol. V Škocjanskih jamah naraste gladina ob poplavah tudi do 80 m. Transport in v vhodnem delu Trhlovce skalo razjeda kondenzna rečnih sedimentov skozi jamo je opisal A. Kranjc (1986). korozija. Sledi prenikajoče vode so talne vdolbinice v Slaba sortiranost peska v jami kaže na hudourniški zna-Divaški jami, ki nastanejo zaradi kapljanja vode skozi čaj toka. V notranjost jame narašča delež apnenčevega plitek strop. Polzeča voda pa oblikuje globoka brezna v proda. Prod, ki je na pobočju v Černigovo jamo, je odlo-Labodnici. žil hitrejši tok, kot je današnji (A. Kranjc, 1989, 92). V Speleogenetski pomen naplavin v Škocjanskih ja- vhodnem delu pred ponorom v Šumečo jamo je struga mah, Divaški jami in Trhlovci je opredelil R. Gospo-izdolblena v živi skali, izmenjujejo se odseki z brzicami, darič (1984; 1985). Rove in naplavine v Škocjanskih slapovi in jezeri. V skalo so vrezane draslje. V Šumeči jamah je razdelil (R. Gospodarič, 1984, 45) na staro-jami in v Hankejevem kanalu se Reka prebija med po- pleistocenske, ki so na nadmorski višini 370 do 390 m. 91 # Za rove, ki jih povezuje tudi z oblikovanjem okoliških pripisuje zgornje in srednje würmskim spremenjenim jam, je značilna vijugavost in nižji prečni prerezi, kot glacioevstatičnim razmeram v Jadranskem morju, ki jih imajo danes aktivni rovi. V srednjepleistocenski fa-so posledica klimatskih in hidroloških sprememb. zi so bili aktivni rovi na višini 310 do 330 m. Ponornica R. Gospodarič (1985, 32) sodi, da je bila Trhlovca je bila manj hudourniška kot današnja, ponikala pa je v gunškem glacialu zapolnjena z rjavo pasovito ilovico verjetno na več mestih hkrati (R. Gospodarič, 1983, in to še preden je bila izvotljena Divaška jama. Tudi ta 23). I. Gams (1983, 23) meni, da se je Reka pretakala je bila v mindlu zapolnjena s pasovito ilovico. Obe pa skozi več rovov hkrati in eden izmed njih je bila tudi sta bili zapolnjeni z rdečo in rjavo ilovico, ki so jo s po-Tiha jama. V obdobjih Würma so se jame najbolj mor- vršja prenesle vode v rissu. F. Šusteršič (1972/73, 239) fološko spremenile. Poglabljal se je Hankejev kanal, meni, da je Trhlovca požiralnik z značilnim prečnim odstranjevale so se starejše naplavine iz zgornjih etaž prerezom. Tudi Vilenico naj bi oblikovala ponornica (F. (R. Gospodarič, 1984, 45). V hladnem würmskem vi- Šušteršič, 1972/73, 322). I. Gams (1984, 7) nastanek šku (W3) se je jama z udornicami Male in Velike doline Vilenice povezuje z obdobjem znižanja piezometrič- povezala s površjem (R. Gospodarič, 1983, 166). nega nivoja vode, kar je povzročilo ponikanje vodnih Stari skalni relief Škocjanskih jam, ki je ohranjen le tokov, ki so se stekali s flišnega zaledja. Ugotavlja tudi, na posameznih odsekih oboda, sestavljajo stropne ko-da sledi razpadanja zaradi zmrzali v jami ni (I. Gams, tlice, fasete ter nadnaplavinske anastomoze(sl. 3.1.2). 1984, 8), in da je njen vhod holocenski. In kaj nam kaže Odseva nam torej le nekaj utrinkov iz razvoja jame. skalni relief izbranih jam? Stropne kotlice, ki so nastale zaradi počasnega pre- Sledi freatičnega, počasnega vodnega toka v Tr- takanja vode v freatičnih rovih, so v Mariničevi jami, hlovci (velike fasete in stropne kotlice) in Petnjaku Dvorani ponvic in v Mullerjevi dvorani Tihe jame, torej (stropne kotlice) so na nadmorski višini nad 400 m. Če na nadmorski višini 310 do 330 m. Po Gospodaričevem so Gospodaričeve analize naplavin v jamah točne, so mnenju (1984, 45) so na tej višini ohranjene srednje-omenjene sledi vodni tokovi oblikovali v predgunških pleistocenske naplavine. Sklepam, da je udornica Glo- dobah. Trhlovca je bila kasneje preoblikovana z nekoli- bočak zaprla vodno pot skozi Tiho jamo. Postopoma je ko hitrejšim vodnim tokom, ki se je sprva v epifreatični glavni vodni rov postajal zgornji del Hankejevega ka-coni pretakal proti jamski notranjosti, nato pa je jamo nala, in ko se je vodna pot obnovila in bila zopet prevo- poglobil v ozek, vijugast rov. Skalni relief, ki je nastal dna za vse vode, so se kratkotrajno obnovili pretežno v freatični coni, namreč preseka osrednji rov, ki ima na z naplavinami zapolnjeni rovi srednjega dela jame. O obodu srednje velike fasete. Sklepam, da so jamo po tem pričajo majhne fasete v Czoernigovi in Brihti ja-znižanju piezometričnega vodnega nivoja preoblikova- mi. Voda se je v epifreatičnem rovu po stari naplavini, le ponorne vode, ki so izkoristile starejše rove. Ponorne pretakala hitro. Obdobje je bilo kratkotrajno, saj je rov vode so se stekale s flišnih zaplat in jamo občasno tudi ohranil oglat obod. Iz tega mladopleistocenskega ob-zapolnile. O tem pričajo manjše mreže nadnaplavin- dobja sta tudi Tominčeva jama in Šmidlova dvorana. skih anastomoz. Skratka opisani jamski relief in naplavine kažejo na Sledi počasnega pretakanja vode v freatični coni različna obdobja oblikovanja rovov v pestrih klimat- (velike fasete in stropne kotlice) so tudi v Divaški ja- skih razmerah, še vedno z enotno tendenco počasnega mi (360 do 390 m nadmorske višine), v zgornjem delu poglabljanja jame. Vilenice in v zgornjih rovih v Lipiški jami (340 m nad- Sledilo je hitro vrezovanje vodnih tokov in vlogo morske višine). Po analizah naplavin (R. Gospodarič, glavnega rova sta v začetnem delu Škocjanskih jam 1985, 32) lahko sklepamo, da so počasni tokovi obliko-prevzeli Mahorčičeva in Mariničeva jama. Hitro sta se vali Divaško jamo na prehodu iz gunza v mindel. Neko-poglabljala tudi osrednji del jame in Hankejev kanal. liko globlje, kar je zaradi nagnjenosti piezometričnega Stenske zajede odražajo postopnost hitrega poglablja-nivoja vode proti zahodu razumljivo, so bili vodni rovi nja rovov. Vodni tok se je odprl in temu primerno se v Vilenici in Lipiški jami. Stropne kotlice v Škocjan-je oblikoval skalni relief. Aktivni rovi so postajali bolj skih jamah so na nižji nadmorski višini (330–360 m) premočrtni in kanjonsko globoki. Hankejev kanal je bil in so, če je gornje sklepanje pravilno, mlajše. Z nadalj-sprva oblikovan ob prelomni coni in ob prečnem prelo- njim nižanjem vodne gladine se je voda začela preta- mu je rov zavil strmo navzdol, nato pa se je poglabljal kati nekoliko hitreje. Zapustila je srednje velike fasete z zadenjsko erozijo in bil kasneje preoblikovan zaradi (Kozinski rov v Lipiški jami). Pretok pa je bil še vedno razpadanja. K izraziti sifonski zapori je verjetno pri-freatičen. Občasno izdatno naraščanje vodne gladi- spevala mlada tektonika, saj kaže, da se končni blok, v ne kažejo sledi vodnega toka, ki se je skozi stare rove kateremu je sifon, spušča navzdol. Obdobje začetka hi-pretakal navzgor tako v Vilenici kot v Lipiški jami. Že trega erozijskega vrezovanja R. Gospodarič (1988, 93) po riškowürmski medledeni dobi poplave niso dosegle 92 # zgornjega dela Vilenice (N. Zupan, 1991, 203). Vilenico 3.1.2 Skalni relief in njegov speleoge-naj bi oblikovala ponornica (F. Šušteršič, 1972/73, 322; netski pomen v izbranih jamah I. Gams, 1984, 7). Sledov v skalnem reliefu o takšnem oblikovanju jame ni, je pa res, da so njeni zgornji deli v slovenskega Istrskega krasa enaki nadmorski višini kot epifreatično preoblikovan osrednji del Trhlovce. Slovenski Istrski kras V spodnjih delih Lipiške jame (Kozinski rov), Vile- nice in v Škocjanskih jamah: (v Tominčevi in Tihi ja- Istrski kras sestavljata Podgrajsko podolje s Slavni- mi ter zgornjem delu Hankejevega kanala) so nadna- škim pogorjem kot delom Čičarije in Podgorski kras (A. plavinske anastomoze. Verjetno so nastale nad mla- Melik, 1960, 242) s Socerbsko planoto. dowürmsko ali holocensko drobnozrnato naplavino, ki Podgrajsko podolje (Matarsko podolje) je kraško jo je do 350 m nadmorske višine lahko zaslediti tudi podolje oziroma suha dolina v slovenskem delu »Be-v drugih rovih Škocjanskih jam (R. Gospodarič, 1984, le Istre« (A. Melik, 1960, 239). Podolje je dolgo okoli 42). Jama je bila v tem obdobju skoraj povsem zapol-25 km in široko 2–3 km. Njegovo površje je na nad- njena z naplavino. Poplave je moč zaznati tudi v sigi morski višini 500 (Kozina) do 700 m (preval ned Sta-Tihe jame, na katero erozija ne deluje vsaj že 13000 let rodom). Na SV meji na flišne Brkine, na JZ pa na Slav- (R. Gospodarič, 1983, 166). Datacije sige iz Kozinskega niško pogorje (sl. 3.1.3). Površje podolja je vrtačasto in rova (N. Zupan, 1991, 196) pričajo tudi o starejših, pre-brez površinskih vodnih tokov, izjema je le povirni del driških poplavah. Starejši paragenetski skalni relief je občasnega toka Krvavega potoka. Ozemlje iz krednih ohranjen le v Trhlovci. Povezujem ga z Gospodaričevo in deloma paleogenskih apnencev v tektonskem smi-datacijo (1985, 32) zapolnitve jame v gunškem glacia- slu sodi k brkinskemu terciarju na severu in h kredni lu. V bližnji Divaški jami, ki naj bi bila z ilovico zapol- zgradbi Čičarije na jugu (D. Šikič, M. Pleničar, 1975). njena v mindlu, takšnih sledi namreč ni. Kredni karbonatni skladi tvorijo tudi podlago brkin- Skalni relief izbranih jam nam torej predstavi le ne- skega terciarnega sinklinalnega bazena. Na njih so kaj obdobij njihovega razvoja, ki pa jih ni moč povezati paleocenski sedimenti. Vode, ki se zbirajo na površini v celoto. Sledi razvojnih obdobij so se ohranile zaradi flišnih nižanja piezometričnega nivoja vode in izdatnosti na- Brkinov, skozi apnenec odtekajo proti SZ in Z k izvi- plavljanja drobnozrnate naplavine s poplavno vodo. rom v Dolini, Ospu in Rižani, proti J in JV pa h Kvarner-Ugotovili pa smo lahko, da je bil pretok skozi nekdanje skemu zalivu. Izvedeni so bili sledilni poskusi (P. Krivic, freatične rove precej počasnejši, kot smo mu priča v da-M. Bricelj, M. Zupan, 1989). Na vznožju Brkinov so zna- našnjih dostopnih vodnih rovih. čilne slepe doline (I. Gams, 1962; A. Mihevc, 1991, MN, 3.1.3 Prerez čez Matarsko podolje, Slavnik in Podgorski kras 1. fliš 93 # 59). Vode odtekajo v stalne (2) in občasne (9) ponore. elipsastim prečnim prerezom razlagata (49) s pretaka-Zakrasevanje je povzročilo, da se podzemeljski tokovi njem vode iz kaminov, ko jama ne deluje kot izvir. D. pretakajo že dokaj globoko pod površjem. Plitko pod Novak (1964/65, 89) meni, da je jama Grad Osapski, površjem je voda v Ponikvah v Jezerini, najgloblje pa v kot se tudi imenuje, le preliv voda Šavrinskega krasa, ne ponorni jami Kamenšci (155 m). Voda s površja dosega pa ustje samostojnega podzemeljskega vodnega toka. vodne tokove s prenikanjem. Nastajajo brezna (77). Ve- čji, a slabo razvejani in podorno povišani spodmoli (12), Skalni relief v izbranih jamah in njegov speleogenet-ki so praviloma na robu udornic ali vrtač tik pod površ- ski pomen jem, so ostanki najstarejših votlin. Tudi stare suhe jame (58) z rovi na različnih nadmorskih višinah so s površ- Stalni ali občasni vodni tokovi oblikujejo jame, ki jem povezane z udori stropov ali z mlajšimi brezni. so na stiku s flišnimi Brkini. Visoke vode jih v pretežni Tudi Slavniško pogorje, ki je visoko do 1028 m, tvo- meri zalijejo. V jamah prevladujejo naslednji tipi rovov: rijo kredni in paleogenski apnenci. Področje, ki je na a. Epifreatični rovi (Ponikve v Jezerini) s srednje SZ in JV, torej Podgorski kras in Socerbska planota, pa hitrim vodnim tokom. V ožinah rovov je pretok je iz paleogenskih apnencev. Manjše površinske vode hitrejši. Skalni relief sestavljajo srednje velike se stekajo tudi s flišne zaplate na Socerbski planoti in (sl. 2.1.8) in manjše fasete ter stropne kotlice. ponikajo v slepi dolini med Ocizlo in Beko. Vode tečejo b. Epifreatični rovi s poplavnim zaledjem (spodnji del skozi apnenec k izvirom v Boljuncu, del pa se jih pri-Ponora v Odolini, ki ne more hitro prevesti najviš- druži vodam iz širšega primorskega zaledja, ki izvirajo jih voda), za katere so poleg faset in stropnih kotlic v Osapski jami. Poleg aktivnih in opuščenih ponorov značilni tudi podnaplavinski žlebiči. so na Socerbski planoti tudi stare vodoravne jame. Se- c. V vhodnih delih ponornih jam so rovi, ki jih obli- stavni del aktivnih jam so ponorna brezna. kuje hiter, odprt vodni tok (Novokrajska jama Istrski kras se na Z strani strmo spušča v 100 m (sl. 3.1.4), Ponor v Odolini (sl. 2.1.4, 2.1.66)). Dol- nižjo Osapsko dolino in na JV v dolino Rižane. Skla- gotrajnejše nizke vode sooblikujejo (talni žlebovi) di apnenca, ki tvorijo kraški rob, so narinjeni na fliš tla posameznih rovov (Ponor v Odolini, meandrast (S. Sancin, C. Bratos, 1984, 17). rov v Kamenšci). V Podgrajskem podolju sem proučeval ponorne ja- me: Kamenščo, Ponor v Odolini, Ponikve v Jezerini, Novokrajsko jamo, pretočno jamo Dimnice, ki sem jo opisal v magistrski nalogi (T. Slabe, 1989, MN, 13–71), in večji spodmol, Grgorečevo pečino. Na robu Podgor- skega krasa sem obiskal staro Golobjo jamo, na Socerb- ski planoti Beško Ocizeljsko jamo in v Osapski dolini Osapsko jamo, ki je občasni izvir. Ponor v Odolini omenjata W. Maucci (1975, 258) in I. Gams (1962; 1974, 191). Jamo je natančno opisal in predstavil z vzdolžnim prerezom A. Mihevc (1991, MN, 70). Iz barvnih podpisov sklepa o pretežno koro- zijskem oblikovanju spodnjega dela jame (A. Mihevc, 1991, MN, 71). Novokrajsko jamo je predstavil M. Čepelak (1972). Podrobno pa je jamo in Novokrajsko slepo dolino opisal A. Mihevc (1991, 98). Ugotavlja, da je sifon dobro pre- pusten, saj pred njim ni blata in naplavljenega lesa (99). Beško Ocizeljsko jamo sta z načrtom predstavila K. Bratoš in S. Sancin (1984). A. Mihevc (1991, 45, 46) na A. 1. epifreatična cona podlagi prečnega prereza rova v spodnjem delu jame 2. vadozna cona sklepa o dveh obdobjih jamskega razvoja. Prvo je bilo B. 1. skalni relief, ki ga oblikuje vodni tok obdobje pretakanja vode v zaliti coni, saj so imeli rovi a. fasete, b. stropne kotlice oboda, c. draslje v spodnjem delu jame elipsast prečni prerez. Vadozni 2. podnaplavinski skalni relief 3. Skalni relief, ki nastaja zaradi razpadanja vodni tok je te rove poglobil s kanjonom. Osapsko jamo sta po potapljaških raziskavah opisala 3.1.4 Hidrološke cone oblikovanja in skalni relief Novokrajske F. Malečkar in S. Morel (1987). Talne zareze v rovih z jame 94 # Značilnost ponorov v Podgrajskem podolju je, da so v Dimnicah. Znamenja, ki jih zapušča zimsko vdiranje skorajda na enaki nadmorski višini 480 do 490 m. Niž- mrzlega zraka v jame, so posledica krušenja skalnega je je Beško Ocizeljski ponorni jamski sistem. O hitrem oboda in sige v vhodnem delu Dimnic (P. Habič, 1985) in izdatnem pretoku skozenj pričajo majhne fasete v in v Grgorečevi pečini. Kondenzna korozija pa skalo položnejših rovih med brezni ter velike draslje na dnu drobno razjeda (T. Slabe, 1988). brezen (sl. 2.1.74). Voda, ki danes občasno zalije Oci- Sledi nekdanjih podzemnih tokov so danes le delo- zeljsko jamo (sl. 3.1.5), večinoma ne priteka več skozi ma ohranjene v starih jamah, tik pod površjem. Preta-vhodna brezna, temveč vodna gladina narašča od spo- kanje vode je bilo počasno, freatično. Hitrost pretoka daj navzgor. Prevodnost skozi kraški rob je premajhna, skozi jame so sprva omejevale flišne zapore, ki so obda-da bi občasne poplavne vode odtekale sproti. Ko se za- jale kras. V Grgorečevi pečini in Golobji jami (sl. 3.1.3), polnijo votline aktivnih ponorov, voda zalije tudi dru- ki je bila globlji del izvirnega rova na stiku s flišem, so gače suhe dele jam. Visoke vode so si poleg stalnih niž- stropne kotlice. V Beško-Ocizeljski jami so sledi frea- jih, poiskale tudi občasne višje izvire. Takšen prelivni tičnega pretakanja vode (velike fasete (sl. 2.1.37), elip-izvir je Osapska jama z epifreatičnimi rovi. Ob visokih sasti prečni prerezi rovov) najnižje. Na kraškem robu vodah se namreč rovi, ki so sicer suhi, napolnijo in vo-se je najprej začel počasi odpirati flišni jez. V jamah da se v velikih količinah preliva na dan. Za vodne rove pod Brkini takšnih sledi ni. Kaže na stalnost ponorov v ponornih jamah, pa tudi za osrednji pretočni del Di-in njihovo preoblikovanje, seveda če ni mlajšega pore- mnic, je značilno, da se vodni tokovi pretakajo po pro- kla že njihov nastanek. dnih nanosih ali sigi, ki jo odlagajo nizke vode. Torej ne Nižanje flišnega jezu na zahodu in tektonski premi- tečejo po skalnih tleh. Kamenšco, ki je jama z nekoliko ki so vode usmerili proti kraškemu robu. Hitrejše zni-višjim vhodom in jo višje vode manjkrat dosežejo, pre- ževanje neprepustnih kamnin je značilno za hladnejša oblikuje agresivna voda, ki se izceja iz flišnega pokrova kvartarna obdobja. Se je torej zakrasevanje pričelo v nad jamo. Ko polzi po jamskih stenah, oblikuje žlebiče začetku pleistocena in so najstarejše sledi pretakanja (sl. 2.3.1). Manjša količina vode preoblikuje (žlebiči) vode skozi karbonatne kamnine s konca pliocena? Po-tudi brezna v Beško Ocizeljski jami in vhodni brezni sledica zakrasevanja so večetažnost ohranjenih sledi pretakanja vode skozi podolje (Dimnice) in brezna v jamah na robu (Beško Ocizeljska jama). V zgornji etaži Beško-ocizelski Dimnic in zgornjih rovih Ponikev v Jezerini se velikost jamski sistem 380 faset po steni navzgor manjša. Je to posledica reaktivi- ranja starih rovov s hitrim tokom po prodni naplavini? Po nadnaplavinskem skalnem reliefu sklepam, da je bilo podolje izrazito poplavljeno in jame zapolnjene z drobnozrnato naplavino. Stropni žlebovi so vreza- ni prek starejših znakov jamskega razvoja v Ponoru v Odolini, Kamenšci, v obeh etažah Dimnic in zgornjem rovu v Beško Ocizeljski jami. Starih, višje ležečih jam (Grgorečeva pečina, Golobja jama) pa te poplave niso več dosegle. Lahko obdobje izrazitih poplav pripišemo klimatskim spremembam na koncu pleistocena? Sledilo je odnašanje naplavin in postopno, počasno poglabljanje rovov v pretočnem sistemu, katerega izvi- ri so skorajda na višini morske gladine. Ker pa so stalni izviri premalo prevodni, se visoke vode pretakajo skozi 3.1.5 Prerez med Socerbsko planoto in Osapsko dolino in občasne višje izvire (Osapska jama). jami v njej 95 # 3.2 Speleogenetski pomen skalnega reliefa v izbranih jamah na robu Pivške kotline in v Notranjskem podolju Na nižjem, pretočnem Notranjskem krasu (sl. 3.2.1) 3.2.1. Skalni relief in njegov pomen sem v proučevanje vključil jame, v katere se stekajo pri proučevanju izbranih jam na vode iz flišne Pivške kotline in ponirajo na njenem kraškem robu, jame na pritočni in odtočni strani Cer- robu Pivške kotline kniškega jezera ter Planinsko jamo, ki združuje vode Pivke in Raka. Logaška jama je stara jama na Logaškem Vode iz flišne Pivške kotline se stekajo na več strani. ravniku. Na SZ, višjem delu Notranjskega podolja, ki Večji in manjši tokovi dokaj razpršeno ponikajo v apne-je vezan na idrijsko prelomnico, torej ob robu Črnovr- nec, v katerem se združujejo. I. Gams (1974, 214–216) škega polja (I. Gams, 1974, 205), pa sem proučil Cigan- Pivško kotlino imenuje Postojnsko kraško polje. V njem sko jamo pri Predgrižah. Zbrane so jame, skozi katere v celoti vlada kraški odtok. V gornji Pivški kotlini in na se pretakajo stalni vodni tokovi s spremenljivo vodno obrobju Cerkniškega jezera, v vznožju Javornikov, so tu-gladino. Pogosto jih sestavljajo višje ležeči suhi rovi. di kraški izviri. Po njihovem značaju jih lahko uvrstimo Stare jame (Logaška jama) so s površjem povezane z med jame višjega odtočnega krasa. Pivka na V ponika v manjšimi brezni. Postojnski kras. Vanj se stekajo tudi vode s SZ, iz doline 1 jame 2 površinski vodni tokovi 3 apnenec 4 neprepustna tla: fliš in aluvij 3.2.1 Pivška kotlina in del Notranjskega podolja z izbranimi jamami 96 # pri Studenem. S severnega roba kotline se vode stekajo v A. Mihevc (1991, MN, 162) je opisal oblike kontak- Podgoro, ki leži ob vznožju Nanosa in Lokev je pritok Vi- tnega krasa Pivške kotline, njeno geološko zgradbo in pave. Višje na robu kotline so pogoste suhe ali z naplavi- hidrološke značilnosti. nami zapolnjene votline. Na J vode ponikajo v slepih do- linah na robu Slavenskega krasa in odtekajo proti Reki. Skalni relief Pred jame (17) S. Brodar (1952, 71, 72) je razbral štiri obdobja ra- zvoja površja kotline in jam na njenem obrobju. Glavna O Predjami in gradu nad njo je napisana vrsta člankov. erozijska faza se je pričela v mlajšem pliocenu in je traja- Najbolj natančno pa jo je predstavil in opisal njen ra- la do konca pliocena ali pa še v spodnji pleistocen. Prva zvoj F. Habe (1970). Predstavil jo je tudi I. Gams (1974, izrazita akumulacijska faza je bila v starem pleistocenu. 219). S. Šebela (1991) je proučila površinske geološke Mlajšo erozijsko fazo je pripisal koncu starega, delno že strukture in njihov vpliv na oblikovanje jame. mlajšemu pleistocenu. Zadnja akumulacijska faza je, po- F. Habe (1970, 53, 73) sklepa, da so v Fiženco in leg avtohtonih jamskih sedimentov, v jame prinesla rde- Erazmov rov na koncu pliocena in v začetku pleisto- če ilovice in jih odložila tudi v višjih jamskih nadstropjih. cena tekle vode iz sedanjih dolin Belščice in Osojščice, R. Gospodarič (1976, 13, 14) je opisal zmoto I. Ra- Šmihelskih in Stranskih ponikev in dela Nanoščice. kovca pri opredeljevanju ostankov povodnega konja. Skozi Vzhodni rov je tekel močan Belški potok, ko sta I. Rakovec (1954, 310) namreč sklepa, da je v mindel-se osušila Stara jama in Zahodni rov. Pritok se je ja- sko-riški medledeni dobi kotlino prekrivalo jezero. Je- mi pridružil zaradi hitrega poglabljanja rovov. Ob po- zero je povezal s prvo fazo akumulacije po S. Brodarju globitvi vodnega toka v nižje ležeče rove sta se začela (1952, 71). Jezero naj bi prekrivalo kotlino tudi v riško oblikovati samostojna potoka Ribnik in Mrzlek in se würmski medledeni dobi in nato v würmu (I. Rakovec, pridružila Belščici (F. Habe, 1970, 76). 1954/55, 271). Po skalnem reliefu rovov (si. 3.2.2), ki so različnih I. Gams (1965) je ponore in jame med Postojno in nadmorskih višinah, lahko sklepamo na več obdobij Belskim povezal z ostanki slepih dolin na meji fliša in jamskega razvoja. Počasen, freatični vodni tok je pod apnenca. večjim pritiskom oblikoval Fiženco in Erazmov rov. R. Gospodarič in P. Habič (1966, 28) sta za glav- Zgornje nadstropje Fižence sestavlja več manjših viju- no akumulacijsko teraso, ki je po mnenju S. Brodarja gastih rovov. Na to kaže tudi prečni prerez sklepnega (1952) in I. Rakovca (1954) iz medledene dobe pred ris-dela rova, ki ima obliko osmice. Nekoliko hitrejši vodni som, ugotovila, da je riška. tok je nato oblival spodnje dele sten Fižence in vhodni R. Gospodarič (1989) je strnil najnovejša dognanja del jame od Konjskega hleva do Stare jame. Večje fa-o hidrografskih pojavih in hidrogeoloških značilnostih sete in stropne kotlice pričajo o srednje hitrem preta-kamnin v zahodnem delu Pivške kotline. kanju vode skozi zalit rov v jamsko notranjost. Vode A. 1. freatična cona 2. epifreatična cona 3. vadozna cona B. 1. skalni relief, ki ga oblikuje vodni tok a. stropna kotlica, b. fasete 2. obnaplavinski skalni relief a. nadnaplavinski žleb, b. podnaplavinski žlebiči 3.2.2 Skalni relief in hidrološke cone oblikovanja Predjame 97 # so postopoma oblikovale rove na nižjih nadmorskih paragenetsko povišanje rova. F. Habe (1976, 200) razvišinah. Najstarejše sledi pretakanja vode v Vzhodnem laga, da se je voda po Blatnem rovu pretakala navzdol, rovu so srednje velike fasete na zgornjih delih sten in da je ta rov del začetnega ponornega sistema. Spodnji kotliice na stropu. Vode so se iz rova s tokom, ki je imel rovi, ki so se postopoma poglabljali, so bili v času iz-smer današnjih voda, prelivale tudi skozi vezni rov v datnejših poplav zapolnjeni z drobnozrnato naplavino. Severjevo dvorano (fasete). Podorne zapore v Polževi Na stropu je nadnaplavinski žleb. in Črni dvorani in občasne visoke vode so povzročale, Spodnji, danes ob večjih vodah aktivni rovi so da je bil današnji vhodni del jame večkrat poplavljen. majhni. Dolgi rov, ki ima polkrožni prečni prerez, je Pretok vode po Blatnem rovu navzgor je zapustil večje ob visokih vodah zalit. Na njegovem obodu so manjše fasete na stropu rova vse do Črne dvorane. O pogostej-fasete in stropne kotlice. Srednje visoke vode se preta- ših, izdatnih poplavah, ko je že bilo oblikovano dana- kajo hitreje le po dnu rova. Zaključimo lahko, da se je šnje dno jame, pričajo nadnaplavinske oblike. Jama je skozi nekdanje ponore pretakalo precej več vode. Ve-bila z naplavinami zapolnjena vse do Imenskega rova, čja količina vode pa je oblikovala večje in globlje rove. torej ves Blatni rov, rov, ki veže Severjevo dvorano z Današnje vode še niso dosegle njihovega skalnega dna. Vzhodnim rovom in stari rovi srednje etaže. Sedanje vode se pretakajo po najnižji etaži in ob povodnjih de- Skalni relief Postojnskih jam (19) loma zalijejo Blatni rov, po katerem se voda pretaka navzgor in odlaga drobnozrnato naplavino. Nastajajo Postojnski jamski sistem sestavljajo jame s samostojni-podnaplavinski žlebiči. mi vhodi: Podzemeljska Pivka, Lekinka in Pivka jama Skalni relief Vzhodnega rova kaže, da je današnje z vodnimi rovi, Črna jama z občasnim vodnim tokom, oblikovanje rova posledica delovanja srednje visokega Magdalena in Postojnska jama s suhimi rovi. in visokega odprtega toka, ki vrezujeta fasete in draslje S. Brodar (1952, 44) prvotni tok Pivke v jami po- ter poglabljata strugo. V Ponorni jami Lokve je skalni stavlja na nadmorsko višino 538 m. Na tej višini so bili relief (fasete, stropne kotlice) oblikovan s hitrejšim tudi nekdanji ponori Betalovega spodmola. Razpoznal epifreatičnim tokom, ki občasno zalije ves rov. Le v je 1952, 47) horizontalne žlebove, ki so na stenah vho-vhodnem delu rova so tla struge preoblikovana (majh- dnega dela jame med 531 in 533 m nadmorske višine. ne fasete) zaradi hitrega, odprtega vodnega toka. I. Rakovec (1951) je opisal klimo pred würmskim vi- škom. S. Brodar (1966) je razčlenil že opisana (1952) Skalni relief Beloglavke (18) razvojna obdobja jame. R. Gospodarič in P. Habič (1966) sta opisala odtok iz pivškega bazena v kvartarju Jamo na robu flišnega Studenškega zatoka je opisal F. na podlagi morfoloških sledi v okolici Postojne. Glav-Habe (1976). ni rovi Postojnske jame naj bi se oblikovali na koncu Skalni relief kaže, da se je skozi zgornje rove (Po- spodnjega pleistocena. Oblikovanje danes suhih rovov dorna dvorana, Blatni rov in Kapniška dvorana), ki Postojnske in Otoške jame postavljata pred mindel-ri-imajo precejšen strmec, pretakal vodni tok v zaliti coni. ško medledeno dobo (1966, 28). I. Gams (1965) je po V prostornejših delih votline so fasete večje, v ožinah razsežnosti in nagnjenosti rovov spoznal dve poglavi-med njimi pa manjše. Predpostavljam, da so to prvi po- tni razvojni obdobji Postojnskih jam. V prvo sodijo rovi norni rovi. Za vse jame v Bezgovcu na 550–560 metrih na nadmorski višini 537 m in v drugo rovi na 520 m. R. nadmorske višine je namreč značilno, da imajo strme Gospodarič (1969, 43) je razdelil faze oblikovanja jame padce ob prehodu v notranjost, v apnenec s fliša, ki ga na osem obdobij: izvotljevanje vodoravnega skalnega prekriva. 10 metrov pod površjem so se že oblikova-rova, naplavljanje proda pred riškowürmskim intergla- li položni rovi (F. Habe, 1976, 205). Sklepamo lahko, cialom, odlaganje sige, erozija proda, zopet odlaganje da je bila sprva izoblikovana zgornja etaža Podornega sige, poplava do 536 m nadmorske višine in izpiranje rova in Kapniške dvorane, in ko so se ponori z odnaša-naplavine ter odlaganje sige kot najmlajše obdobje. njem flišnega pokrova prestavljali proti severu, je bila Predstavil je (1976) naplavine in sige v jami ter njihov ta etaža še vedno aktivna, ni pa bila več neposredno speleogenetski pomen. Prod pisanega roženca uvršča ponorna. Nadmorska višina rova se ujema z višino ro-v srednji kvartar, prod belega roženca v riss, rdečo ilo- vov Jame IV, ki je severneje od Beloglavke. Flišni rob vico v riško-würmski interglacial, poplavno ilovico v se je še naprej pomikal proti severu in izoblikovala se zgornji in spodnji würm. je etaža Blatnega rova, skozi katero se je vodni tok v Našteta spoznanja sem skušal dopolniti z rezultati zalitem rovu pretakal navzgor proti Kapniški dvora- proučevanja skalnega reliefa (sl. 3.2.3). Ta nam nudi le ni. Bil je hitrejši kot prej v zgornjih delih jame. Nivoje delen vpogled v jamski razvoj. Prvotni obod suhih ro-vodnega toka odražajo stenske zajede. Gre verjetno za vov je namreč preoblikovan zaradi razpadanja, prekrit 98 # 1. freatična cona 2. epifreatična cona s počasnejšim vodnim tokom a. epifreatična cona s hitrejšim vodnim tokom (sedanje oblikovanje) 3. vadozna cona 3.2.3 Hidrološke cone oblikovanja Postojnske jame je s sigo in naplavinami. Pestro menjavanje obdobij jam- datirana v začetek mindla. Hiter vodni tok je erodiral skega razvoja v gostem spletu rovov je povzročilo, da sigo, še preden je odložil prod. so mlajše skalne oblike prekrile starejše. Kratkotrajna Relief, ki je značilen za občasno zalite rove, skozi razvojna obdobja pa se v skalnem reliefu ne odražajo. katere teče srednje hiter vodni tok, je na spodnjem delu Skalni relief v jamah lahko razdelimo na štiri ra- oboda Rova brez imena, v Pisanem rovu in Stari jami. zvojne enote. Na stropu in zgornjih delih sten Rova Srednje velike fasete in stropne kotlice dokazujejo pre-brez imena so velike fasete in kotlice na 540–545 m takanje vode s hitrostjo 0,25 do 0,35 m/s. Te oblike so nadmorske višine. Verjetno v obdobje njihovega obli-na višini 520 do 530 m. Lahko obdobje njihovega na- kovanja sodijo tudi stropne kotlice med Veliko goro in stanka postavimo pred zapolnitev s peskom in prodom Koncertno dvorano (530 m nadmorske višine) ter veli-belega roženca, torej pred riško poledenitev (R. Gospo- ke fasete in stropne kotlice v Dvorani s palmo v Pivki darič, 1976, 85)? jami, ki je na 500 m nadmorske višine. Nižjo nadmor- Še mlajše so sledi hitrejšega epifreatičnega vodnega sko višino slednje lahko pripišemo mladi tektoniki, kar toka na 510 do 520 m nadmorske višine. Voda se je pre-je ugotovil tudi P. Habič, (1982 a, 34). Podobne sledi, ki takala iz smeri Podzemeljske Pivke skozi oba Tartarja jih je zapustil počasen vodni tok v globlje zaliti coni, so in začetno zanko v Malih jamah proti Lepim jamam. še v majhnem rovu, ki se na 520 metrih priključi Ma- Na stenah je zapustila majhne fasete. Oblikovanje ro- lim jamam, in v majhnih rovih pod stropom (530 m) vov v tej višini R. Gospodarič (1976, tabela 2) pripisuje Spodnjega Tartarja. Omenjene sledi kažejo na njihovo obdobju spodnjega in srednjega würma. začetno izvotljevanje. Predpostavljam, da so bili našte- Po skalnem reliefu lahko sledimo še enemu, mlajše- ti rovi oblikovani pred srednje kvartarno zapolnitvijo s mu obdobju jamskega razvoja. Redke nadnaplavinske peskom in prodom pisanega roženca, po katerem je R. skalne oblike dokazujejo, da so ponornice, teh je bilo Gospodarič (1976, 85) sklepal na starejši razvoj Otoške verjetno več, poplavljale tudi zgornje rove do 530 m jame in Zgornjega Tartarja. Freatični pogoji oblikova-nadmorske višine. Anastomoze so na robu Koncertne nja rovov so bili povsem drugačni od tistih, v katerih dvorane, v Rovu koalicije in Matjaževem rovu ter prese je odlagal prod. Starost erodirane sige v Pisanem ro- krivajo starejše sledi vodnih tokov. Jama je bila torej vu (N. Zupan, 1991, 193) na nadmorski višini 530 m je pretežno zapolnjena z drobnozrnato naplavino. Po-99 # plavno ilovico R. Gospodarič (1976, tabela 2) uvršča v Na stropu jame (sl. 2.1.60) so manjše polkroglaste obdobja würma. kotlice. Obod kotlic je zaradi nehomogene kamnine Relief struge Pivke oblikujejo današnje srednje hi- drobno hrapav. Tla in položne stene spodnjih delov ja- tre vode v zalitih odsekih ali pa, zlasti na brzicah, hiter, me prekrivajo podnaplavinske vdolbinice (sl. 2.2.34). odprt vodni tok. Dno pokončnih, vhodnih rovov (sl. 2.2.37) je erozijsko Če strnem: najstarejši vodni tokovi so se v zalitih zglajeno. Spodnji del jame je občasno poplavljen. Viso-conah pretakali z JV proti S in SZ in tudi skozi pred- ke vode pa se s precejšnjim pritiskom prelivajo po jami hodnico Pivke jame. V tem času, ali nekoliko kasneje, navzgor ter vrtinčijo prod in pesek. Skalni relief torej se je voda pretakala tudi iz Otoške jame proti V in SV. odraža menjavanje občasnih izbruhov vode iz jame in Ponorov je bilo verjetno več. Mlajši, epifreatični vodni pogostega manjšega nihanja vodne gladine v njenem tokovi, ki so se pretakali od J proti S, so oblikovali Sta-spodnjem delu. ro jamo. Zgornji Tartar se je reaktiviral, ko se je voda od JZ, verjetno iz predhodnice rovov današnje Podze- Skalni relief in njegov speleogenetski pomen v meljske Pivke, z večjim pritiskom v zaledju, hitro pre- Markovem spodmolu in Vodni jami v Lozi takala proti S. Iz jamskega skalnega reliefa lahko torej razločimo S severnega flišnega zaledja Sajevškega polja se povr-zaporedja najbolj učinkovitih razvojnih obdobij, način šinsko stekajo vode v potoka Sajevščico in Rakuljščico. pretoka skozi rove in smer vodnih tokov. Po sovodnji južno od Sajevč potoka tečeta proti jugu v globoko slepo dolino (sl. 3.2.1), ki je nastala v zgornje- Skalni relief Matijeve jame (20) krednih apnencih. Na J in JZ robu polja je več ponorov. Nizke vode ponikajo že v Ponikvah pri Sajevčah, kadar Jama je estavela (sl. 3.2.4) na robu Palškega jezera, ki je pa voda naraste, teče del nje v Požiralnik pred Markovim v JZ vznožju Javornikov. Na dnu vhodnega, 30 m glo-spodmolom. Takšen hidrološki režim je deloma tudi po- bokega brezna je prostornejša dvorana s stalnim sifon- sledica umetne struge, ki vodi do ponikev blizu Župano- skim jezerom. Jezero je ob suši globoko 3 m, nadaljuje vega spodmola. Naredili so jo pred vojno. V Markovem pa se s podvodnim rovom. Ob dežju bruha iz jame nad spodmolu so tudi nižji, vodni rovi, ki so na več mestih 6 m3 vode v sekundi, ob upadanju vode pa teče vanjo povezani z zgornjim rovom, zato ga visoke vode deloma močan tok. Najvišja gladina jezera je na nadmorski vi-poplavijo. Vode izpod Markovega spodmola tečejo skozi šini 556 m, najnižja gladina vode v jami pa na 518 m (P. Vodno jamo v Lozi (F. Habe, F. Hribar, 1965, 24). V njej Habič, 1968, 49). Matijeva jama je le eden kontaktnih je veliko flišnega proda in peska. Tudi v tej jami je danes izvirov na robu kraških jezer, ki se vrstijo ob južnem aktivna spodnja, nepristopna etaža. Voda nato teče sko-vznožju Javornikov, nizke vode pa se pretakajo podze- zi estavelo Gabranco v dolini Sušice pri Neverkah, nizka mno mimo Postojne proti Malnom (P. Habič, 1968, 49). voda pa odteka proti Notranjski Reki. Reko dosežejo sa- jevške vode na območju Škocjanskih jam, saj se gladina 1. stropne kotlice, ki jih oblikuje vodni tok vodnega toka v njih ujema z gladino odtočnega sifona v 2. erozijsko zglajen obod rovov Gabranci (F. Šušteršič, 1972/73, 287). 3. podnaplavinski skalni relief Najstarejše sledi odtekanja vode proti predhodnici a. podnaplavinske vdolbninice današnje Reke na jugu so pliocenske struge na Slaven- b. podnaplavinski žlebiči skem ravniku. Pred tem naj bi bilo področje Sajevške- ga polja del povirja Pivške kotline (F. Habe, F. Hribar, 1965, 22, 20). F. Habe in F. Hribar (1965, 24) predpo- stavljata, da so se jame, ki so prevzele vlogo površin- skih odvodnikov proti jugu, oblikovale že v zgornjem pliocenu ali v začetku pleistocena. Velike fasete in stropne kotlice v zgornji etaži Vo- dne jame v Lozi so nastale, ko je bila jama del globlje poplavljenega krasa. Skozi jamo se je pretakal počasen vodni tok. Sledilo je poglabljanje jam v nižje ležeče ak- tivne rove. Zato so ohranjene stare skalne oblike. O postopnem zniževanju vodnega nivoja v jamah pričajo tudi fasete v Kjučavnici v Vodni jami v Lozi. Fasete so manjše in so značilna sled hitrejšega epifreatičnega vo- 3.2.4 Skalni relief v Matijevi jami dnega toka. Ohranjen je tudi flišni prod, ki prekriva to 100 # etažo. Najstarejše oblike v Markovem spodmolu niso cjanskih jamah, katere pritok so vode iz južne Pivške več ohranjene. Na stropu in zgornjih delih sten osre-kotline. Znižanje piezometričnega nivoja vode smo po- dnjega rova so srednje velike fasete, ki so nastale, ko se stavili v najmlajša obdobja pleistocena. Pri oblikovanju je skozi celo jamo pretakal že hitrejši vodni tok. So ti-piezometra bo treba natančneje proučiti razmerja med pična sled srednje hitrega toka, ki občasno zalije jamo. lokalno značilnostjo kamninske osnove, količino vode, Markov spodmol je bil kasneje v celoti zapolnjen z količino naplavin, ki so jih vode prinašale v podzemlje, drobnozrnato naplavino, kar kažejo nadnaplavinske in vzdolžno odprtostjo vodnih poti. Najmlajši nivo ro-anastomoze. vov je na okoli 500 m nadmorske višine, v notranjosti Današnji vodni tok se pretaka večinoma v spodnjih, pa se tako v Pivki jami kot v Vodni jami v Lozi spusti na pretežno zalitih rovih. Spodnji del oboda zgornjega ro-480 m. Najnižje pa so današnje vode v Predjami, kjer va v Markovem spodmolu je s fasetami izrazito preo- je ponor Lokve na 462 m, sifon na 427 m in ponor v blikoval hiter, odprt vodni tok. Na skalnih tleh so tudi Vzhodnem rovu na 432 m nadmorske višine. Višinska sledi manjših količin vode, ki se je pretakala iz jezerc v razlika med zgornjimi in spodnjimi rovi v Predjami je nižje dele jame (talni žlebovi). Visoke vode pa se v Vo-120 m, v Postojnskih jamah pa 50 m. dni jami v Lozi kažejo le kot poplavne. Te jamo dokaj enakomerno zalijejo in za seboj puščajo le podnapla- vinske skalne oblike. V suhih obdobjih se po rovih pre- 3.2.2 Speleogenetski pomen skalnega taka potoček, ki teče po stari naplavini. reliefa izbranih jam Notranjskega Razvoj izbranih ponornih jam v Pivški kotlini podolja Sklepanje o skupnem ali podobnem razvoju posame- Skalni relief Križne jame, Male Karlovice in znih jam na robu Pivške kotline je na podlagi izbranih Zelških jam speleogenetskih kazalcev vprašljivo. Ponuja pa se nekaj zaključkov. Po nadmorskih višinah in skalnem reliefu Postopno zakrasevanje je zapustilo več sledi jamske-lahko rove v ponornih jamah razdelimo na tri skupine. ga razvoja v višje ležeči Križni jami (T. Slabe, 1989). Najvišje ohranjeni rovi so nad 530 metri nadmorske Oblikovale so jo vode, ki pritekajo na Cerkniško jezero. višine, le v Vodni jami v Lozi (520 m) in v Pivki jami Počasen tok v globlje zaliti coni je zapustil velike fasete (500 m) so nižje. Te rove druži podoben skalni relief, ki in stropne kotlice v delih vhodnih rovov, ki so danes izpričuje počasno pretakanje vode v globlje zalitih co-suhi. Posledica nižanja nivoja vodnega rova pa so sten- nah. R. Gospodarič (1976, tabela 2) je njihov nastanek ske zajede. V rovih, ki jih današnji tok ne doseže več, v Postojnskih jamah uvrstil v obdobja pred srednjim so nadnaplavinske skalne oblike. Danes jamo poglablja kvartarjem. Starejši verjetno niso, saj so stare vodorav-dokaj hiter vodni tok in občasne visoke vode v manjših ne jame, resda v najbolj tektonsko dinamičnem Nanosu, rovih vrezujejo majhne fasete, v zatišju prostornejših že na višini 1000 m. Te verjetno sodijo začetek kvartar-rovov pa odlagajo drobnozrnato naplavino. Nastajajo ja. F. Habe (1970, 53, 73) postavlja najvišje rove Predja- podnaplavinski žlebiči in vdolbinice. me v prehod med pliocenom in pleistocenom. V istem Razmeroma hitro preoblikovanje skalnega reliefa obdobju naj bi nastale prve votline v Slavenskem krasu. se odraža v pestrem razvoju Malih Karlovic in Zelških Ne glede na to, kaj bodo pokazale nadaljnje preiska- jam. Raznovrstni razvoj jam izpričujejo naplavine in ve, pa lahko trdimo, da se je sprva skozi jame pretakalo siga, skalni relief pa je skladen z zadnjim obdobjem več vode, prepustnost krasa pa je bila manjša. Nekoli-jamskega razvoja. Visoke vode, ki občasno poplavijo ko hitrejši je bil pretok vode skozi epifreatične rove na Male Karlovice do višine 550 m, torej, razen v podor-nadmorski višini 520 do 530 m. Izjemi sta Predjama, nih dvoranah, vse do stropa, so preoblikovale sledi kjer so takšni rovi na višini 490 m, in Markov spodmol starejšega jamskega razvoja. Pretok vode skozi rove je z rovom na 550 m nadmorske višine. Sklepam, da se je srednje hiter, v ožinah seveda nekoliko hitrejši, s čimer v tem obdobju oblikovalo samostojno povirje voda, ki se sklada razporeditev različno velikih faset. Voda ero-se stekajo v Predjamo. Hitreje se je namreč odpiral fli- dira skalni obod, sigo in naplavine, ki prekrivajo tla po- šni jez v Vipavski dolini. V Markovem spodmolu lahko nekod več metrov na debelo. Sedanji tok še ni povsod sledimo po sestavljenem skalnem reliefu več obdobjem dosegel prvotnega skalnega dna rovov. razvoja v istem rovu. Hitrejši padec vodne gladine, ki Podobno so preoblikovane Zelške jame. Vodni tok v je povzročil oblikovanje globljih rovov v Markovem njih se že zajeda v skalno dno na višini 505 m, občasne spodmolu (500 m) in v Vodni jami v Lozi (480 m), je vode pa dosežejo Blatni rov na višini 515 m. Počasen verjetno povezan s hitrim poglabljanjem Reke v Škovodni tok, ki se je pretakal v Blatnem rovu, je zapustil 101 # večje fasete in stropne kotlice. Gre za značilen občasno Skalni relief Rakovega rokava nam razkrije dve ra- poplavljen rov. Danes najvišje vode dosegajo le spodnji zvojni obdobji. Prvo je obdobje počasnega pretakanja del rova. Skalni relief se oblikuje pod drobnozrnato vodnega toka v vzdolžno in prečno vijugastem ter za-naplavino, ki jo odlagajo odtekajoče vode. Voda, ki je litem rovu, ki je na posameznih odsekih dosegal nad-iz poplavljenega rova odtekala skozi majhne rove nav- morsko višino 480 m. Ostanki takšnega pretakanja zdol, je vrezala majhne fasete. Torej je bil v času zadnje- vode so velike fasete in stropne kotlice v višjih delih ga izrazitega oblikovanja zgornjih rovov že oblikovan rova, ki jih današnje visoke vode ne dosegajo. Sledilo nižje ležeč vodni rov. V končnem delu Vodnega rova so je obdobje erozijskega vrezovanja, verjetno z odprtim na zgornjih delih rova nekoliko večje fasete, kot tiste v vodnim tokom, ki je izravnaval in poglabljal rov. Tudi višini današnjega vodnega toka. Rov je bil namreč po-danes smo priča erozijskemu vrezovanju reke, ki še ni plavljen v celoti, pretok skozenj pa je bil zato nekoliko dosegla skalnega dna iz dobe pred zapolnitvijo s starej-počasnejši. šo pasovito ilovico (R. Gospodarič, 1976, 68). Voda, ki R. Gospodarič (1970, 138) je po naplavinah v jamah je to naplavino izpirala iz jame, se je pogosto pretakala ugotavljal, da je bila izrazita zapolnitev jam v bližini počasi in zastajala na podorih. Stene je prekrila z man-Cerkniškega polja, v Karlovicah do 550 m in Zelških ganovo prevleko. Današnji največji pretoki dosegajo v jamah do 525 m visoko, najbolj pomemben speleoge-začetnih rovih, ki imajo manjše prečne prereze, hitro- netski proces. Povzročila je, da so vode začele preo- sti 2–3 m/s. Vodni tok zato vrezuje majhne fasete. blikovati prvotne rove, ki so bili v Karlovicah na 548 Tudi v Pivškem rokavu lahko iz skalnega reliefa metrih in v Zelških jamah na 520 m nadmorske višine. razčlenimo več razvojnih obdobij (sl. 3.2.5.). Počasnejši Na takšen razvoj lahko sklepamo tudi po skalnem revodni tok je v višjih delih rovov zapustil stropne kotlice liefu. Zadenjska erozija, ki se iz Rakove doline zajeda in velike fasete. Preko njih je ponekod nalepljen prod. proti Cerkniškemu polju, omogoča odnašanje naplavin Izravnavanje in poglabljanje rova je povzročil hitri vo-iz jam, kar se izraziteje, tudi z znaki poglabljanja ro- dni tok z večjim strmcem. Rov se je poglobil hitro, saj vov, pozna v Zelških jamah. Tektonsko razčlenjevanje so se ohranile stare skalne oblike. Mlajše, postopno po-podolja in oblikovanje piezometričnega vodnega nivoja glabljanje rova in občasni počasnejši pretok višjih voda z odlaganjem naplavin in vrezovanjem vodnega toka v v širših delih rova dokazujejo srednje velike fasete na skalno dno rovov je omogočilo postopen razvoj Križne stenah nad srednje visoko vodo Pivke, ki pri petem mo-jame. Mlajši procesi v Cerkniškem jamskem sistemu so stu že vrezuje korito v skalno dno. Hiter tok, ki vrezuje se vrstili na približno enaki nadmorski višini. Dosto-majhne fasete, tudi danes oblikuje strugo. O zapolnitvi pni skalni relief Male Karlovice in Zelških jam sesta- jame z drobnozrnato naplavino pričajo mlajše nadna- vljajo oblike, ki so sledi najmlajših razvojnih obdobij. plavinske oblike, ki so ohranjene v višjih suhih rovih. Poplavno ilovico R. Gospodarič (1976, 112) postavlja v Skalni relief Planinske jame (27) zgornji würm. R. Gospodarič (1974 a) je proučil prod v jami. Njegov najbližji vir je Planinska koliševka. Alohtone naplavi- ne je ponornica prenašala iz Pivške kotline. Ugotovil je, da je speleogeneza podzemlja med Pivško kotlino in Planinskim poljem močno povezana z raznovrstno se- dimentacijo naplavin (1974a 180). O proučevanju teh poroča dve leti kasneje (R. Gospodarič, 1976). Oprede- lil je več erozijskih in akumulacijskih obdobij razvoja, ki pa jih iz skalnega reliefa Rakovega rokava ni moč razbrati. Prvo erozijsko obdobje povezuje s prodom pisanega roženca, ki ga je prenašala voda s hitrostjo 2 m/s, v drugem obdobju pa je voda s hitrostjo 3 m/s prenašala prod belega roženca. V spodnjem würmu so A 1. freatična cona B 1. velike fasete bili rovi zapolnjeni s pasovito ilovico. Poplavna ilovica 2. epifreatična cona 2. srednje velike in majhne fasete je bila odložena tudi v zgornjem würmu. Za holocen je 3. vadozna cona 3. stropne kotlice značilno izpiranje naplavin, posedanje tal, podiranje 4. podnaplavinske vdolbinice kapnikov in odlaganje sige (R. Gospodarič, 1976, 112). 5. podnaplavinski žlebiči J. Kogovšek (1982) je proučila hidrodinamiko prenika- 3.2.5 Prerez Pivškega rokava v Planinski jami (pri Golgoti) in nja vode v jamo in njeno korozijsko učinkovitost. hidrološke cone oblikovanja skalnega reliefa 102 # R. Gospodarič (1976, 65) predpostavlja, da je Pivka in polzenja vode, ki traja še danes (sl. 3.2.6). Slednji sprva tekla skozi Rakov rokav v Planinski jami in nek-proces je manj učinkovit, saj so se dobro ohranile sledi danjo pot proti Malnom je kasneje izkoristil Javorniški nekdanjega razvoja jame. Na tleh ožjega dela rova, ki tok. Skalne oblike nam resda izkazujejo podobna razvoj-ima okrogel prečni prerez, so ohranjene fasete, stropne na obdobja v zgornjih rovih Postojnskih jam ter v zgor- kotlice pa so skorajda po vsej jami. Fasete so nastale njem delu Pivškega in Rakovega rokava v Planinski ja- v zaliti coni, saj bi odprt pretok v rovu s precejšnjim mi. V obeh je najstarejše sledi jamskega razvoja zapustil strmcem vrezal manjše. Hiter pretok je značilnost ožin počasen vodni tok. Glede na Gospodaričevo (1981, 106) v rovih. V prostornejših delih jame, pa tudi ob razpo- časovno opredelitev razvojnih obdobij jamskega siste- kah v ozkem rovu, so nastale stropne kotlice. Poplavne ma po naplavinah in sigi bi lahko sklepali, da so bili ti ro- vode so jamo kasneje zapolnile z drobnozrnato napla- vi oblikovani pred izrazitim erozijskim delovanjem reke vino, nad katero se je po nadnaplavinskih žlebovih pre-in preden je bil v mindlu odložen prod pisanega roženca. takala manjša količina vode. Vodni tok, ki je naplavino Povežemo lahko tudi nastanek sledi hitrejšega epifrea-odnesel iz jame, je deloma preoblikoval tudi stropni tičnega pretoka vode skozi jami. To so stenske zajede, ki žleb. Zaradi znižanja gladine talne vode se voda sko-kažejo na poglabljanje rovov Planinske jame, manjše in zi stare rove pretaka le še navpično. Vrezuje brezna in srednje velike fasete ter stropne kotlice v višje ležečih meandre. Prehod med obdobjema je bil postopen, saj (520–530 m nadmorske višine) rovih Postojnskih jam. je v talnih vdolbinicah, ki so nastale zaradi kapljanja vode s stropa, ponekod še ohranjena drobnozrnata na- Skalni relief Ciganske jame pri Predgrižah (28) plavina, ki so jo odložile občasne poplavne vode. Te so jamo zalivale od spodaj navzgor. Je naplavino v vdol- Po vsej jami se prepletajo starejše sledi pretakanja vo- binice prinesla prenikajoča voda? Danes vhodne dele de v zaliti coni ter razpršenega navpičnega prenikanja jame preoblikuje tudi šibka kondenzna korozija. A 1. skalni relief, ki ga oblikuje vodni tok a. stropne kotlice b. fasete 2. obnaplavinski skalni relief a. nadnaplavinski žleb 3. skalni relief, ki ga oblikuje polzeča voda 4. skalni, ki ga preoblikuje kondenzna korozija 5. talni žleb B 1. epifreatična cona 2. vadozna cona 3.2.6 Skalni relief in hidrološke cone njegovega oblikovanja v Ciganski jami 103 # Skalni relief Logaške jame (29) ločimo obdobje poplavnega zalivanja spodnje dvorane, kjer je voda odlagala tudi drobnozrnato naplavino. Na- Južno od stare ceste, ki vodi od Logatca proti Vrhniki, stali so podnaplavinski žlebiči. Tudi I. Gams (1964, 15) je pod Velikim hribom Logaška jama. Pod 35 m globo-ugotavlja, da je voda iz tega dela jame odtekala skozi kim vhodnim breznom poteka rov proti S in J. Osrednji korozijsko špranjo že po obdobju glavne akumulacije. del rova, ki je širok okoli 5 m in 5–10 m visok, ima pol- Vhodno brezno so razširile polzeče vode. Njegove ste- krožen strop. Takšen je tudi del južnega rova, severni ne prekrivajo žlebiči. Agresivna voda je strop osrednje-krak pa se zaključi z manjšo dvorano, iz katere vodi ob ga rova razčlenila v kamine in verjetno je preoblikovala razpoki majhen rov. Del jame je podorno preoblikovan stropne kotlice (sl. 2.3.10), ki so nastale ob razpokah. in zasigan, na tleh pa je zlasti na koncu severnega rova Logaško jamo lahko prisodimo nekdanjemu pore- precej drobnozrnate naplavine. čju Ljubljanice in zakrasevanje grezanju Ljubljanskega Velike fasete in stropne kotlice pričajo, da se je sko- barja. Časovnih kazalcev jamskega razvoja nimam. Če zi osrednji rov, ki je bil zalit, pretakal počasen vodni sklepam po jamah istega porečja, lahko predpostavim, tok. Manjše fasete na spodnjem delu sten istega rova da se je skozi zalito jamo pretakal počasen tok v začet-pa so sledi hitrejšega vodnega toka. Gre za odprti vo- ku kvartarja. Hitrejši tok pa je jamo oblival v srednjih dni tok. Če bi vodni tok zalival ves rov, bi preoblikoval obdobjih pleistocena, vse dokler niso poplave le še ob-tudi zgornji del skalnega oboda. Za najmlajše lahko do- časno pridrle iz nižje oblikovanih rovov. 3.3 Pomen skalnega reliefa pri proučevanju izbranih dolenjskih jam 3.3.1 Speleogenetski pomen skalnega 590 in 690 metri nadmorske višine. Vode iz Finkove reliefa v izbranih ponornih in jame 2 tečejo v Podpeško jamo, iz Tentere v Kompoljsko izvirnih jamah na robu Ribniške jamo in iz Griške v Potiskavško jamo (A. Kranjc, 1981, 58). Izbral sem ponore Tentero, Griško in Finkovo jamo Male gore 2 (Podstensko jamo), med izvirnimi jamami pa Kom- poljsko (Dolenjo) in Podpeško jamo. Na krasu visoke Dolenjske je v dinarski smeri podolgo- Ponorne in izvirne jame pod Ribniško Malo goro je vata Mala gora. Na JZ strani jo obdaja Ribniško polje, pregledno predstavil A. Kranjc (1981). Opisal je tudi na SV pa Dobrepolje, ki je 300 do 500 m pod njenim oblikovanost rovov (1981, 74), sedimente v njih (1981, vrhom. Gora je dolga 24 km in 3 do 4 km široka, doseže 76) in naredil poskus kronologije podzemeljskega za-pa višino 964 m. Hidrološko lahko to območje razdeli- krasevanja (1981, 77, 78). A. Kranjc (1981, 77) pred- mo na pretočni kras, ki je prevladujoč, in na enostavni postavlja, da so današnje vodne jame nastale v mlaj-odtočni kras, za katerega so značilna brezna z navpič- šem pleistocenu in imajo eno samo razvojno fazo pred nim odtekanjem voda s površja. Vode, ki se stekajo z würmsko zapolnitvijo. Najbolj raziskana je Podpeška neprepustnih permskih in triadnih kamnin in tečejo jama. I. Gams (1956/57) in M. Aljančič (1960/61) sta tudi po aluvialni naplavini Ribniškega polja, na koncu predstavila hidrološka, meteorološka ter biospeleolo-15 stalnih ali občasnih ponikalnic ponikajo v mezozoj- ška raziskovanja na speleološki postaji v Podpeški jami. ski apnenec. Za takšen stik je značilno veliko število I. Gams (1959, a) poroča o izpostavitvi ploščic različne manjših ponorov. Vode se v apnencu strnejo v večje kamnine vodnemu toku in tolmunu. Dve leti kasneje je tokove in na robu Dobrepolja izvirajo v jamah, ki pa opisal (I. Gams, 1961) razliko med erozijskim in koro-jih je manj kot ponorov (A. Kranjc, 1981, 76). Izviri so zijskim prečnim profilom v jami. Valvasorjev načrt ja-stalni ali občasni. Njihova nizka vodna gladina je 7 m me je eden najstarejših jamskih načrtov, piše A. Kranjc pod aluvialno površino, ki prekriva polje (A. Kranjc, (1976/77). A. Lajovic (1985) in A. Grm (1989) opišeta 1981, 55). Dostopni so večinoma le rovi, skozi katere se nove jamarske raziskave v Podpeški jami. Slepo dolino pretakajo visoke vode na površje. Tudi v preteklosti je pred Finkovim je opisal A. Mihevc (1991, 48). Predsta-skozi Malo goro prevladoval pretočni hidrološki režim, vil je tudi Podstensko jamo (1991, MN, 55). Razbral je o čemer pričajo stare, položne suhe jame, ki jih je A. (1991, 56) tri obdobja razvoja ponora Tržiščice (Tente-Kranjc (1981, 72) razvrstil v štiri višinske nivoje med ra). Prvo je obdobje močnega vtoka vode v kras, nato se 104 # je obnovil površinski pretok. Sedaj voda spira naplavi- vanju Male gore, kar je posledica tektonskega dvigova- no v podzemlje in poglablja se struga ponornice. nja slemena in erozijskega poglabljanja neprepustne Sledi nekdanjega oblikovanja votlin so skorajda okolice, in sicer konec pliocena ali na začetku pleisto-povsod odstranjene. Ostali so le prod, ki je prilepljen cena (A. Kranjc, 1981, 78, 79). V hladnih obdobjih plei-na stene Griške jame, naplavine pred ponori in za izvi- stocena so vode zapolnjevale jame z naplavinami, ki so ri, ter stare sige. Delna izjema je Finkova jama 2. V njej zlasti v višje ležečih rovih tudi ohranjene. Nadnapla-so na koncu Vhodnega rova, ki je deloma zapolnjen z vinski žlebovi so ohranjeni v Lubeževi jami (A. Kranjc, drobnozrnato naplavino in preoblikovan zaradi razpa-1981, 74) in nadnaplavinske anastomoze v Potiskavški danja kamnine, na stropu, pred priključitvijo Vodnemu jami. V ostalih aktivnih jamah so morebitne tovrstne rovu, kotlice. Te kažejo na pretok vode skozi zalit rov. sledi preoblikovali vodni tokovi. Skratka, v večini jam Podobno je oblikovan tudi strop v Vodnem rovu, le-te-se ohranja skalni relief, ki je značilen za epifreatične ga pa visoke vode še dosežejo. Gre torej za postopno rove. Sledi začetnih globlje zalitih rovov se ohranijo le poglabljanje rovov z vodnim tokom. Sledi začetnega ob skokoviti spremembi piezometričnega vodnega ni-oblikovanja rovov so ohranjene v Tenteri, ki je začela voja ali pretočitvi voda. nastajati kot splet medskladovnih anastomoz v zaliti coni. Izbrani, sprva majhni kanali so se oblikovali v ro- ve. Porušene sklade stropa s kanali so vodam uspelo 3.3.2 Speleogenetski pomen skalnega odnesti le v glavnem rovu, ohranili pa so se v stranskih reliefa v Brlogu na Rimskem in v rovih. V ostalih izbranih jamah lahko opazujemo le sledi Jami v Peklu – jamah v južnem današnjega oblikovanja zaradi različnega pretoka vo- Ribniško-kočevskem podolju de. Za vodne jame pod Malo goro je značilno znatno nihanje vodne gladine. Srednje in visoke vode, ki so Ribniško-Kočevsko podolje, ki ga sestavljata istoimen-nenasičene in tečejo z večjimi hitrostmi ter prenašajo ski polji, je nastalo ob mišjedolsko-želimeljski prelo-kremenčev prod in pesek, učinkovito oblikujejo skalni mni coni (P. Habič, 1991, 159). To je nižji svet, ki dosega relief. Hitri vodni tokovi, ki dosegajo hitrost 2 m/s, vre-večinoma 500 m nadmorske višine, 100 do 200 metri zujejo na stenah majhne fasete (primer vhodnega rova višjimi vmesnimi vzpetinami. Na vzhodu ga obrobljata Tentere je predstavljen v poglavju o fasetah), na tleh Kočevska Mala gora in Poljanska gora, na zahodu pa draslje (Podpeška jama), če zalijejo cel rov, tudi stropne Goteniška gora. JV od Kočevja je razčlenjeno ozemlje kotlice (Podpeška in Kompoljska jama). Ob najvišjih sestavljeno iz gosto prepletenih apnencev, dolomitov vodah, ko je pritisk v zaledju izvirnih jam največji in in permskih klastitov. Takšna kamninska podlaga dovoda zato bruha na dan, pa voda poplavi tudi višje leže- loča razmestitev površinskih vodnih tokov in pretoč- če rove v ponornih jamah. Pretok vode v njih je zaradi nih jam, ki so nastale v apnencu (Brlog na Rimskem) ali premajhne prepustnosti rovov počasen (Griška jama). dolomitu (Jama v Peklu). A. Mihevc (1991, MN, 174) je Ob nižanju vodne gladine v ponornih in izvirnih ja-opisal kraške pojave na obrobju Šibja. V Brlogu na Rim- mah (Kompoljska jama) voda odlaga drobnozrnato na- skem je ločil (1991, MN, 186) tri morfogenetske tipe plavino. Nastajajo podnaplavinske vdolbinice in žlebi- rovov: vhodne dvorane v dolomitu, paragenetsko preo- či. Najnižje vode se, razen na delih z velikim strmcem, blikovane rove in manjši rov, katerega eliptični zgornji pretakajo počasneje. V epifreatičnih rovih preobliku-del prečnega prereza se poglablja v ozek meander. jejo le skalno dno struge (Podpeška jama). Oblikujejo Po skalnem reliefu lahko Brlog na Rimskem razde- tudi nižje ležeče rove, ki so zaliti in nedostopni. Nizke limo na dve enoti. Skozi zahodni del jame se je preta-vode Tržiščice ponikajo že pred ponorom. kal počaseni vodni tok v zaliti coni in nastale so plitke Za obdobja poglabljanja jam, kakršno je tudi dana- in velike stropne kotlice. Hitrejši vodni tok je rov nato šnje, je torej značilno, da se oblikujejo najbolj prevodni poglobil. Nastal je tudi nižje ležeč ponorni rov. Stenske epifreatični rovi, pod njimi pa splet manjših rovov, ki zajede izpričujejo nivo, na katerem se je pretakal vo-so zaliti. Slednji, nižje ležeči vodni rovi, imajo verjetno dni tok. Fasete na njih so nastale zaradi hitrejšega toka značilnosti medskladovnih anastomoz, kot je to v Ten-nad prodom. Nižje dele rova je hiter tok zalival v celo- teri, ali pa so spleti vijugastih majhnih rovov nastali ti. Kasneje je bil v osrednjem delu rova prodni nasip ob razpokah. Z nižanjem piezometričnega vodnega večinoma odstranjen. Mlajše, izrazito obdobje razvoja nivoja se najbolj prevodni kanali preoblikujejo v rove. jame je zapustilo sledi pretakanja vode nad drobnozr-O takšnem zakrasevanju pretočne kraške regije pričajo nato naplavino, ki je zapolnjevala večino jame. Razvoj tudi odseki starih jam, ki so ohranjeni višje v Mali gori. stropnih nadnaplavinskih anastomoz in žlebov je bil Pretočne jame so začele nastajati ob relativnem dvigo-razmeroma dolgotrajen, na kar kaže zlasti zrelo razvi- 105 # ta nadstropna anastomozna mreža v Havajih. Danes se oblikoval kot splet globlje zalitih rovov, je jamo odpr-skozi zahodni del jame pretaka manjši vodni tok, ki je lo hitrejšim epifreatičnim in vadoznim vodnim toko-poglobil elipsast prečni prerez prvotnega rova v ozek in vom. Ti so oblikovali nižje ležeče rove in jih v hladnih globok meander. glacialnih klimatskih obdobjih zapolnjevali s prodom. Tudi v Jami v Peklu beležimo več obdobij razvoja. Datacij razvojnih obdobij, ki jih izkazuje skalni relief, Skalni relief pa sestavljajo le oblike, ki lahko nastanejo nimam. Zapolnitev rovov s poplavno ilovico je mlajša v dolomitu. To so predvsem večje stenske zajede, ki iz-od oblikovanja rovov s hitrimi vodnimi tokovi, ki so se pričujejo nivo pretakanja vode skozi rov. Ni pa mogoče pretakali po prodnem nanosu in v Brlogu na Rimskem ugotoviti, ali so posledica poglabljanja rova ali njego-vrezovali stenske zajede s fasetami. Sušnejša obdobja vega preoblikovanja zaradi pretakanja vode nad pro- razvoja nam bi lahko odkrila siga, ki je v strugi Jame v dom, ki je deloma še ohranjen ob spodnjih delih jam- Peklu, za katero pa ne morem trditi, ali je nastala pred skih sten. Predvidevamo lahko, da je prod zapolnjeval ali za prodnimi zapolnitvami rovov. Tudi zadnja obdo-večino rova. Gornje vprašanje bi nam lahko pomagale bja jamskega oblikovanja (ozke meandraste poglobitve razložiti fasete, ki so posledica hitrejših vodnih tokov, rovov), zlasti v Brlogu na Rimskem, pričajo o hitrem le-te pa so na dolomitu redke. Tudi v tej jami so ohra-odpiranju neprepustnega jezu okoli apnenca, v kate- njene le na odsekih homogenega, drobnozrnatega do- rem je jama. Iz Jame v Peklu voda odnaša prod in se po- lomita. Kaže, da je bil pretok vode skozi jamo, ko je vo- nekod že vrezuje v skalno dno rovov. A. Kranjc (1981, da odlagala in kasneje odnašala prod, hitrejši kot tisti, 80) ugotavlja, da se Ribniško in Kočevsko polje ugre-ki je vrezal manjše mreže srednje velikih faset. Te so zata. To po skalnem reliefu ni moč sklepati. Kaže, da verjetno sled današnjih višjih voda. Nižje vode namreč sta bili erozijsko vrezovanje površinskih vodnih tokov tečejo le po produ. v neprepustne kamnine in relativno višanje karbona- Nižanje neprepustnega jezu okoli apnenca in do- tnih blokov med njimi hitrejši od tektonskega členjenja lomita, v katerih je Brlog na Rimskem, ki se je sprva tega delno fluvialnega kraškega področja. 3.4 Pomen skalnega reliefa pri proučevanju razvoja izbranih jam na Nanosu, Trnovskem gozdu in Banjški planoti ter v Logaških Rovtah Območje visokih dinarskih planot Notranjske, ki do- položnimi rovi pred izvirom in z globljim izvirom, ki je segajo višine do 1800 metrov (P. Habič, 1975, 81), je sifonski. Nam pa so doslej dostopni naslednji tipi jam: večinoma enostavno odtočno kraško območje. Redkeje 1. enostavna brezna različnih velikosti; 2. večji siste-je sestavljeno odtočno in pretočno, kar je značilnost mi globokih brezen, ki so nastali na stiku s tanjšimi njegovega vzhodnega dela (Logaške Rovte). Vode, ki plastmi fliša ali z dolomitom, pa tudi ob nekdanjih le-razpršeno, navpično prenikajo skozi poraslo površje, denikih in snežiščih (P. Habič, 1982, 15); 3. ponori, ki se razlivajo na vse strani. Združujejo se v izvirih na ro-so nastali na stiku z neprepustnimi kamninami; 4. do- bu nižjih dolin ali kraških polj, ki poleg območij manj linski izviri, ki so sifonski, izjemi sta le Veliki Hubelj, prepustnih tal predstavljajo višine prelivov in uravna-ki je preliv viseče vode nad Ajdovščino, in Smoganica vajo globino podzemne vode. Geološka zgradba, pre- na neprepustnih kamninah pod Banjšicami; 5. polige- lomljenost v dinarski in alpski smeri, razpokanost in netske jame, ki so stare, vodoravne ali položne jame na nagnjenost skladov so poleg velike razčlenjenosti po-različnih nadmorskih višinah in so prepletene z brezni vršja, ki omogoča odtok vode na vse strani, odločilni ali meandri. Poseben mikroklimatski tip so ledenice. dejavniki usmerjanja podzemeljskih voda. Vodne reži- Tako kot za večino jam na nadmorski višini oko- me neposredno uravnavajo padavine, ki hitro vplivajo li 1000 m je tudi za višje ležeče izbrane jame: Veliko na pretoke v izvirih (P. Habič, 1982, 14). ledenico v Paradani, Ledenico na Dolu na Trnovskem Posledica takšnega podzemeljskega pretakanja vo- gozdu ter Volčjo jamo na Nanosu značilno današnje de v odtočnem krasu so tudi značilne kraške votline. prevladujoče navpično pretakanje večinoma korozijsko Teoretski tip je jamski sistem z vhodnimi brezni, s sto-agresivne vode. Že sama oblika jam s položnimi rovi pa pničasto razvrščenimi brezni in vmesnimi visečimi vo- priča o nastanku v povsem drugačnem okolju, kot je dnimi tokov v meandrastih rovih, v osrednjem delu, s današnje. S tektonskim dvigovanjem ozemlja se je oči-106 # tno spremenila erozijska baza in jame se le počasi pre- okrog jame, tudi zrna kremena, ki so zaobljena in ka- oblikujejo zaradi navpičnega pretakanja vode in razpa- žejo na alohtono, eolsko ali fluvialno poreklo. Nezaob- danja skalnega oboda. Vdori mrzlega zraka, ki se useda ljena zrna kremena pa so verjetno iz matične kamnine pozimi v jamo, povzročijo zmrzovanje vode in vlage. (N. Zupan, 1990, 35). Tudi v Volčji jami je bil klastični Led se ponekod obdrži preko celega leta. Nadnaplavin-sediment prinesen z vodo, nato pa je bil podvržen di- ske oblike so pogosto edine sledi starejšega oblikovanja agenezi (N. Zupan, 1990, 18). So bili rovi, ki so v raz-jam. Ponorna Bazinova jama pri Podlaških topolih, ki ličnih jamah na podobni nadmorski višini, zapolnjeni je na vrhu Banjšic, je nastala ob stiku s flišem. Izvirne v istem obdobju ali pa so zapolnitve lokalne? Ob prvi jame pa so praviloma mladih oblik, torej skladne z da-predpostavki bi lahko sklepali, da je posledica ostan- našnjim občasnim hitrim pretokom vode skoz nje. Ta- kov neprepustnega pliocenskega pokrova, ki so ga pre- kšne jame so Babja jama v dolini Soče pod Banjšicami, predali površinski tokovi (P. Habič, 1970, 129). So bile Veliki Hubelj, ki je visokovodni preliv v Vipavski dolini jame prevodniki ob koncu pliocena ali pa v zgodnjem pod Trnovskim gozdom, Suhadolica na robu Cerkni-pleistocenu? Neprepustne kamnine so se lokalno ohra- škega jezera in Matijeva jama na robu Palškega jezera nile dlje. Vsekakor pa lahko sklepamo, da je sledilo v dolini Pivke pod Javorniki. Pobočni izvir Smoganica hitro zakrasevanje, saj so se naplavine v jami ohranile je nastal ob neprepustni podlagi peščenjaka in je obli-dalj časa in so bile diagenetsko preoblikovane. kovan v konglomeratu. Bazinova jama pri Podlaških Sčasoma je naplavine odnesla prenikajoča voda. Ta topolih ima del rovov v breči. je dejavnik drugega izrazitega obdobja oblikovanja jam Značilnosti jam na Trnovskem gozdu je predstavil v zgornjem delu že večinoma odtočnega krasa. Kjer v P. Habič (1974). Skalni relief v Volčji jami in Ledenici jamah ni sledi prenikajoče vode, se je ohranila stara na Dolu je predstavljen v Krasoslovnem zborniku (T. naplavina. Torej so v zgornjih delih jamskih sistemov Slabe, 1990, 165). Veliko ledenico v Paradani sta opisa-tudi v času izdatnejšega topljenj snega in ledu, ki je v la A. Mihevc in I. Gams (1979), o obliki brezen v njej je hladnih pleistocenskih obdobjih prekril površje, pre-pisal A. Mihevc (1990). N. Zupan in A. Mihevc (1988) vladovali posamezni navpični curki prenikajoče vode. sta ugotavljala izvor naplavine v jami. Hidrološke in Širši meandri, ki sestavljajo zgornje dele Velike lede-morfološke značilnosti izvira Velikega Hublja so opisa- nice v Paradani, pa dokazujejo, da je bilo izvotljevanje li P. Habič in R. Gospodarič (1966) ter J. Čar in P. Habič izrazitejše prav v teh obdobjih topljenja snega in ledu. (1987). Naplavino v Babji jami je proučeval A. Kranjc Tudi A. Mihevc in I. Gams (1979, 13) predvidevata, da (1982; 1989). Ugotavljal je tudi, da so prodniki v delu sta bili korozija in erozija najbolj izraziti v pleistocenu. jame korozijsko razjedeni (A. Kranjc, 1985). V višku würma je bil sneg na Trnovskem gozdu na vi- Starejše sledi oblikovanja jam lahko razberemo iz šini 1250 do 1300 m in plazovi so v Paradani kopičili skalnega oboda poligenetskih jam: Volčje jame, Lede-sneg, iz katerega so se izcejali potoki. V čas najbolj iz- nice na Dolu in Velike ledenice v Paradani. To so jame datnega izcejanja vode verjetno sodi tudi oblikovanje na nadmorski višini okoli 1000 m. Njihove zgornje dele manjših rovov, ki so med brezni. Danes skalni obod sestavljajo položni rovi. Skozi Volčjo jamo se je sprva zgornjih delov jam oblikujeta, poleg prenikajoče vode, pretakal počasen vodni tok in rovi so bili zaliti. Zaradi tudi korozija pod ledenimi oblogami sten in razpadanje upadanja gladine podzemne vode so bili sčasoma zaliti zaradi zmrzovanja vlage. Kjer so našteti procesi šibkej-le še njeni spodnji deli, nato je bila zapolnjena z drob- ši, so tudi sledi korozije zaradi kondenzirane vlage in nozrnato naplavino (T. Slabe, 1990, 173). Naplavina biokorozije. Podiranje stropov povezuje jame s površ- se je v jami ohranila dlje časa. Le počasi jo je iz rovov jem. izpirala voda, ki je prenikala skozi strop. O podobnem Skalni relief v izvirnih jamah, ki so občasno povsem razvoju lahko sklepamo tudi po skalnih sledeh v Ve- zalite, je skladen z današnjimi procesi njihovega obli- liki ledenici v Paradani. V Ledenici na Dolu so le sledi kovanja. Zaradi visokega pritiska vode v zaledju je njen pretakanja vode ob drobnozrnati naplavini (T. Slabe, pretok skozi rove, ki so večinoma manjši, hiter. Voda 1990, 185). V Volčji jami in Veliki Ledenici v Paradani vrtinči večinoma avtohton pesek in prod ter gladi po-je bil obod ob stiku z naplavino razjeden v kotlice in vršino skalnega oboda rovov, predvsem njihova tla. V drobno razčlenjen. Tako zalita cona kot poplavna za- Suhadolici in zlasti v Matijevi jami pa občasna manjša polnitev jame z naplavino sta značilnosti oblikovanja nihanja vodne gladine povzročajo, da se na skalni obod nižinskega kraškega območja. Naplavine, ki so zapol-odlaga drobnozrnata naplavina in pod njo korozija zna- njevale Volčjo jamo in Veliko ledenico v Paradani, so čilno oblikuje skalo. Kratkotrajni pretoki hitrih voda v nastajale zaradi preperevanja v toplih klimatskih ob-visokovodnem prelivu Velikem Hublju omogočajo, da se dobjih. Peščenjak v Veliki ledenici v Paradani je sprijet v vhodnih delih jame ohranjajo tudi sledi biokorozije. V sediment, ki ima poleg mineralov, ki izvirajo iz kamnin Babji jami so v Žepu stropne kotlice, ki kažejo, da je ta 107 # del rova oblival počasnejši vodni tok. A. Kranjc (1982, Skratka, tektonsko dvigovanje ozemlja in nižanje 211) po naplavinah v Žepu sklepa, da se je ob nižjih vo- obrobnih dolin je povzročilo izrazito zakrasevanje. Le- dah potok Vogršček pretakal z Banjšic, visoke dolinske -to je omogočilo ohranjanje starejšega skalnega reliefa, vode pa so se skozi vhodni del jame stekale v njeno no-seveda če to dopuščajo sedanji procesi oblikovanja jam. tranjost. Rovi so bili med leti 1700 in 1850 zapolnjeni Višje ležeče jame, v katerih so pogosto ohranjene stare s prodno peščenimi in prodno meljnatimi plastmi na-skalne oblike, namreč preoblikujejo:korozijsko agre- plavine. So kotlice sledi takratnega pretakanja vode? A. sivna prenikajoča voda, razpadanje skalnega oboda za-Kranjc (1985, 80) je tudi ugotovil, da je korozija raztopi- radi zmrzali in korozija pod ledom. Počasnejše, a dovolj la v zadnjih 150 letih 1 mm prodnikov, iz katerih štrlijo izrazito za ohranjanje starejših skalnih oblik je zakra-kalcitne žilice. Zglajena površina kotlic kaže, da so sled sevanje na območjih, ki jih sestavljajo poleg karbona-današnjih voda. V zatišju Žepa so vrtinci večji in voda tnih tudi skladi neprepustnih kamnin, ki so omogočili je manj erozijsko učinkovita kot v ostalih delih jame. ohranitev aktivnih vodnih jam na višjih nadmorskih Oblika izvirnih jam z rovi, ki imajo dokaj oglate prečne višinah. Poligenetske jame lahko razdelimo na tiste s prereze, je odraz njihovega mladega oblikovanja. Dolgo-sledmi starejšega oblikovanja in tiste, skozi katere se trajnejši hitri tokovi bi vrezali, če to dopušča kamnina, pretaka vodni tok. Obe skupini jam sta podvrženi nav-bolj zaobljene prečne prereze rovov. pičnemu prenikanju vode kot najbolj izrazitemu obli- Nastanek ponorne Bazinove jame pri Podlaških kovalcu jam v teh nadmorskih višinah. Zakrasevanje topolih in izvirne Smoganice na stiku karbonatnih je napredovalo hitreje kot vrezovanje dolin, zato višje kamnin in fliša oziroma peščenjaka je ohranil njihovo niso nastajali večji jamski sistemi (P. Habič, 1970, 130). aktivnost na višjih nadmorskih višinah. Jami se zato Zaradi oblikovanja v dolomitu, ki je obdan z nepre- poglabljata počasneje kot prej opisane jame, a zaradi pustnimi kamninami, se je ohranila višje ležeča Turkova odprtega piezometričnega nivoja vode dovolj hitro, da jama. Z neprepustnih kamnin pa se stekajo vode tudi v se iz prečnega preseka skalnega reliefa razberejo obdo-ponorno Pucovo brezno. Jami sta na nižjem vzhodnem, bja njunega razvoja. Bazinova jama se je začela obliko- delno fluvialnem krasu Logaških Rovt. Lega jam nad vati kot splet mreže manjših rovov. Voda se je razpr- piezometričnim nivojem vode je povzročila njihovo po- šeno stekala med spodnji fliš in karbonate nad njim. glabljanje in ohranitev starejših skalnih oblik. To dokazujejo tudi številni pritoki, ki se priključijo Počasno pretakanje vode v globlje zalitem rovu Tur- glavnemu rovu. Voda je nato erozijsko poglobila in raz- kove jame je oblikovalo najstarejše dele skalnega obo- širila vhodni kanal. V apnencu in breči so rovi manjši. da (stropne kotlice). Izrazite nadnaplavinske skalne Stalno ali občasno je bila jama povsem zalita, sedaj je oblike so ohranjene v rovih, ki so višje v jami, pa tudi taka le v spodnjem delu. Na stropu so kotlice. Na skal-v tistih, skozi katere se pretakajo vode. Naplavina je nih tleh prevladujejo sledi hitrejšega odprtega toka. V torej zapolnila jamo, ki je bila večinoma že oblikovana zgornjih delih jame, zlasti v dvoranicah, ki so nekoliko v današnjo podobo. O spremenjenem geomorfološkem nad višino vodnega toka, je prevladujoč dejavnik obli-položaju ozemlja, v katerem je jama, govori tudi sesta- kovanja skalnega reliefa voda, ki prenika skozi plitek va naplavine v jami in današnje povirje, ki je omejeno strop in polzi po stenah ali pa kaplja na tla. Podobno le na območje Travnega vrha. se je nad neprepustnimi skladi kamnine ohranil tudi Visoke in hitre vode občasno zapolnijo Pucovo bre- izvir Smoganica. Že ozek, ključavničast prečni prerez zno in gladijo dolomitni obod jame, na katerem ni zna-z izrazitimi stenskimi zajedami kaže na izrazito vrezo- čilnih skalnih oblik. Le v manjših rovih, ki so višje nad vanje vodnega toka v jami. Jamo je preoblikovalo pre- vodnim tokom in imajo tla prekrita z drobnozrnato na- takanje vode nad drobnozrnato naplavino, s katero je plavino, so nadnaplavinske štrline. Jama je bila torej v bila zapolnjena. V višjih suhih delih jame že prevladuje pretežni meri zapolnjena z naplavino, njena okolica pa razjedanje sten s polzečo vodo. poplavljena. 108 # 3.5 Skalni relief izvirne Male Boke in stare Zadlaške jame – jam na robu alpskega krasa Tako kot za visoke planote dinarskega krasa je tudi za Hitro zakrasevanje omogoča razkrivanje speleoge- alpski kras značilno današnje prevladujoče navpično netskih značilnosti tega kraškega predela. To je možno prenikanje vode, ki razpršeno oblikuje brezna in med kljub prenikanju vode v jame in razpadanju oboda njiho-njimi visoke meandraste rove. Viseči vodni tokovi so vega vhodnega dela zaradi zmrzali. Zakrasevanje pa ni v zgornjih delih alpskega jamskega sistema vezani na bilo enakomerno hitro, o čemer priča tudi obvisela Zad-nerazpokane kamnine ali stik apnenca z dolomitom laška jama. Oblika in položaj jame na pobočju doline ter (Črnelsko brezno). Za izvirne jame je značilno, da so njen skalni relief, nas navajajo k sklepanju, da je bila ja-pogosto obvisele nad dnom dolin. Izrazito tektonsko ma izvirna. Jamo je sprva izdolbel počasen vodni tok in členjenje reliefa in erozijsko vrezovanje dolin prevladu-bila je v celoti zalita. Nekoliko hitrejši je bil vodni tok le v jeta nad hitrostjo zakrasevanja. manjših vhodnih rovih. Kasneje so jamo poplavne vode Obvisela izvirna jama je tudi Mala Boka, v kateri zapolnile z drobnozrnato naplavino in stropi rovov so je skalni relief skladen z današnjimi procesi njenega prepredeni z nadnaplavinskimi žlebovi. Vodni tok je del oblikovanja. Raziskave jame in njen opis je predstavil naplavin odnesel iz jame in ponekod v spodnjih rovih Z. Lesjak (1977). Občasne visoke vode z velikim pri-preoblikoval sledi parageneze. Sledi enakomernejšega tiskom povzročijo hiter pretok, še zlasti skozi manjše poglabljanja rovov z odprtim vodnim tokom ni. Počasno rove. V njih hitrost vodnega toka presega 1 m/s. Na odnašanje naplavin je povzročilo, da so rekristalizirale obodu cevastih rovov so majhne fasete in ponekod tu-in se sprijele s skalnim obodom. Skratka, sklepamo lah- di manjše draslje. Počasnejši vodni tok oblikuje stene ko o dolgotrajnejšem oblikovanju jame v zaliti ali epifre- (srednje velike fasete) najnižje ležečega Odmevajočega atični coni, ki mu je sledilo hitro nižanje vodne gladine. rova, ki ga poplavijo že srednje visoke vode. Le-te pa so To je posledica hitrega poglabljanja dolin, lahko erozij-prevladujoče, saj bi dolgotrajnejši pretok hitrih visokih skega, še verjetneje pa so se poglobile zaradi umikanja voda vrezal njim značilen skalni relief. Skozi rove pred ledu. Tektonsko členjenje je dolgotrajnejše. vhodom v jamo se prelivajo vode iz občasno poplavlje- Z boljšim poznavanjem alpskih jam bo mogoče do- nega Odmevajočega rova. Hiter, odprt vodni tok vre- kaj natančno slediti speleogenezi skozi ves pleistocen zuje majhne fasete 3. skupine. Zgornji rovi v tem delu do današnjih dni. V zgornjih delih alpskega krasa so jame pa so le redko poplavljeni. Jama je torej mlada in ohranjene tudi stare jame, ki so pogosto zapolnjene z obliko rovov narekujeta predvsem pretrtost in sestava naplavinami (Triglavska stena), pa tudi v večjih jam-kamnine (2.1.4.2.b). skih sistemih so višje ležeči položni, stari rovi. 3.6 Razvoj izbranih votlin Najstarejši skalni relief v izbranih jamah je praviloma vode značilen za starejša obdobja njihovega razvoja. sled počasnega pretakanja vode v globlje zalitih rovih. Dokaj prostorni rovi odražajo dolgotrajnost oblikova-V pretočnem krasu je ohranjen v zgornjih delih večjih nja in precejšen pretok vode skoznje. V nekoč zalitih jamskih sistemov (Predjama, Postojnska jama), v sta-rovih skorajda ni spužvastih sledi »spongework«; (H. rih, suhih jamah (Logaška jama, Trhlovca, Divaška ja- Bretz, 1956, 15, 16) neizrazitih vodnih tokov, kot so ma, Golobja jama in druge) ali pa v večjih rovih, skozi kotlice, roglji, mostiči. To kaže na dokaj izrazite vodne katere se še danes pretaka voda (Pivški rokav v Planin-tokove skozi votline in na odpiranje neprepustnih je- ski jami). Manjše površine takšnega skalnega reliefa zov, ki so obdajali karbonatne kamnine. Kakšni so bili najdemo tudi v poligenetskih jamah na danes večino-začetni rovi in njihov splet, je težko zaključiti. Vendar ma odtočnem, višjem krasu (Volčja jama). Omenjeni je tudi v mlajših jamah le redko moč najti ostanke med-skalni relief lahko zasledimo v večini kraških predelov. skladovnih anastomoz (Tentera). Zato sklepam, da so Datacije ni moč opredeliti. Po naplavinah, zlasti v gor-se jame začele oblikovati kot splet anastomoznih rovov skih jamah, in sigah, ki so ohranjene v naštetih jamah, ob lezikah, razpokah ali na njihovem križišču, če je bil lahko sklepamo, da je bil takšen pretok večjih količin pritisk vode dovolj velik. Kasnejše preoblikovanje vo-109 # tlin ob razpokah je posledica znatne pretrtosti naših no členjenje krasa je bilo različno hitro. Prevladoval je karbonatnih kamnin. Rovi so zato navpično in vodo- kras, ki je danes višji. V nižjem krasu pa je bil ta pro-ravno razčlenjeni in jamske mreže dokaj oglate. Med- ces počasnejši ali pa je v nekaterih predelih celo zane-skladovne anastomozne mreže pa so bolj blago vijuga- marljiv (Cerkniški jamski sistem). Jame so bile pogosto ste. Vse to je seveda odraz različnih lokalnih razmer. poplavljene in zapolnjene z drobnozrnato naplavino. Podobni, torej vijugasti in enako široki kot visoki Starejše zapolnitve so ohranjene v poligenetskih, da-so tudi rovi (srednja etaža v Predjami, Kozinski rov v nes višje, nad vodno gladino ležečih jamah. Mlajše pa Lipiški jami, Vilenica, Beloglavka, Markov spodmol) s je najti v večini jam v pretočnem nizkem krasu. Eno ta-sledmi nekoliko hitrejšega pretoka vode skoznje. Takšni kšnih izrazitih poplavnih obdobij, ki je verjetno zajelo rovi so praviloma na nižjih nadmorskih višinah in mlajši večino našega nižjega krasa, je bilo, kot po naplavinah kot zgoraj opisani. To je verjetno že posledica navpič- sklepa tudi R. Gospodarič (1976, 100, 112; 1982, 191), nega, sprva počasnejšega tektonskega členjenja kraških v času zgornjewürmskega glaciala ali v postglacialu. predelov in odstranjevanja neprepustnih kamnin okoli Poplavljanje so povzročale večje klimatske spremembe njih. V pretočnih regijah so torej prevladovali epifreatič- z izdatnimi padavinami ter topljenjem snega in ledu. ni rovi, ki pa so bili občasno globlje poplavljeni. Nadnaplavinske, razmeroma mlade skalne oblike so Iz pestrih klimatskih razmer pleistocena pa lahko v jamah na obrobju Pivške kotline, v Tržaškem in Is-razberemo še eno izrazito obdobje razvoja votlin. Ja- trskem krasu. R. Gospodarič (1988, 94) temu obdobju me so hitri vodni tokovi zapolnjevali z grobozrnato pripisuje tudi dvigovanje morske gladine. Dejstvo, da naplavino. Obnovil se je pretok vode skozi zgornje dele so se te oblike ohranile, priča o izdatnosti poplav, ki so rovov. V würmu je sledilo nižanje piezometra skorajda zalile tudi višje ležeče rove. Sledilo je obdobje zakrasev vseh kraških predelih in vodni tokovi so poglabljali vanja, vrezovanja in poglabljanja votlin ter odnašanja rove (Hankejev kanal v Škocjanskih jamah). Navpič- naplavin iz njih. To je značilnost holocena. 3.7 Skalni relief kot speleogenetska sled Proučevanje skalnega reliefa lahko s pridom uporabi- sevanje, lepše je v navpičnem prerezu votlin ohranjen mo pri tolmačenju razvoja kraškega podzemlja. Manj značilen skalni relief. Razvoj votlin na skorajda enaki primerov je, kjer lahko razberemo več obdobij razvoja nadmorski višini, glede na okoliški neprepustni jez, posameznih delov votline. Bolj uspešna je speleogenet-namreč onemogoča ohranitev starega skalnega reliefa. ska primerjava skalnega reliefa v jamah, ki jih sestavlja V njih se lahko zvrstijo različni oblikovalni procesi in več rovov in v poligenetskih jamah. Skoraj vedno pa je izrazitejši, mlajši, prekrivajo starejše sledi jamskega moč primerjati prevladujoči skalni relief v značilnih razvoja. To je značilno predvsem za kraške predele, ki jamah kraških predelov, ki se izkažejo za speleogenet-se ugrezajo v katerih vode odlagajo naplavine. Navpič- ske celote. Najhitreje je zaradi nižanja piezometričnega no členjenje krasa je posledica tektonike in erozijskega nivoja vode zakraseval današnji odtočni kras. Zanj so nižanja okoliških dolin in podolij. Regionalno gladino značilni navpični jamski sistemi in poligenetske jame. vode posredno predstavlja tudi morska gladina. Na Navpično pretakanje vode skozi jame je večinoma do-slednjo, pa tudi na zapolnjevanje votlin z naplavinami volj točkovno razpršeno, da se je stari skalni relief, vsaj vplivajo predvsem klimatske razmere. Jasno je, da se na posameznih odsekih, ohranil. Počasnejše, a dovolj rovi ne razvijajo enotno po vsem vzdolžnem prerezu, izrazito za ohranitev starega skalnega reliefa, ki je sled temveč lokalne različice votlin določa predvsem ka-najbolj izrazitih razvojnih obdobij, je bilo zakraseva- mninska osnova. V glacialnih obdobjih so vode za- nje v večini današnjih pretočnih kraških regij. Mlajši polnjevale jame z naplavinami (I. Gams, 1956, 3). To procesi v suhih jamah, kot sta kondenzna korozija in potrdijo tudi sledi hitrih tokov, ki so se pretakali nad biokorozija, ne pa tudi razpadanje oboda, so premalo prodom, in obnovljeni pretok vode po površju (W. B. izraziti, da bi preoblikovali starejše sledi vodnih tokov. White, 1988, 307). Hkrati je bila v tem obdobju izda-Starejši skalni relief se je delno ohranil tudi ob nadna- tnejša erozija neprepustnih kamnin. Za toplejša (inter- plavinskih skalnih oblikah. glacialna) obdobja je značilno predvsem zakrasevanje Zakrasevanje je predvsem rezultat navpičnega čle- in praznjenje votlin z vodnimi tokovi. Ti se vrezujejo njenja kraških predelov glede na okoliške neprepustne tudi v skalno dno rovov; če to dopušča pritisk vode, za-kamnine, ki predstavljajo vodni jez. Hitrejše je zakra- livajo nižje ležeče, poplavljene dele votlin. 110 # Speleogeneza ni bila enakomerna, temveč skokovi- poiskala najkrajšo pot. Ohranjene so tudi sledi, ki so jih ta. To je predvsem posledica hitrega spreminjanja kli- zapustili počasni tokovi v globlje zalitih conah. Te so v matskih razmer in gladine podzemne vode, prenašanja zgornjih suhih etažah večjih jamskih sistemov (Predja-in odlaganja naplavin. Na isti nadmorski višini se lahko ma, Postojnske jame) in v starih suhih jamah. Počasno razvrsti več različnih procesov, nato pa sledi hiter pa-zakrasevanje bi jih preoblikovalo, naplavine prekri- dec piezometra in votlina ostane suha. V Zadlaški jami vale, hitro skokovito zakrasevanje pa jih ohranja. Res je skokovitost razvoja povzročila zapolnitev doline z pa je, da so spodnji deli oboda prostornih starih rovov ledenikom in njegovo topljenje. Prav skokovitost omo-pogosto preoblikovani s hitrejšimi vodnimi tokovi (Fi- goča jasnejše razbiranje prevladujočih procesov, ki so ženca v Predjami, Logaška jama). V prečnem preseku oblikovali skalni relief. V pretočni kraški regiji so v do-Pivškega rokava Planinske jame lahko sledimo relie- stopnih votlinah oblikovno najbolj izraziti epifreatični fu, ki odraža počasen pretok vode v globlje zaliti coni, tokovi. Postopno, enakomerno zakrasevanje zapušča srednje hiter pretok, ki je zapustil fasete na stenah, in le njihove sledi. Zaradi hitrega, skokovitega zakraseva-hitrejši vodni tok, ki oblikuje današnjo jamsko strugo. nja se le redko oblikujejo večji rovi z odprtim vodnim Skratka, skokovitost zakrasevanja je pogojila raznovr-tokom. V votlinah, ki so nastale v navpično močno in stno oblikovanje votlin in hkrati omogočila ohranitev gosto pretrtem apnencu, prevladujejo epifreatične, v starih razvojnih sledi. Otežkočeno pa je razpoznavanje nerazpokanemapnencu pa so pogoste freatične jame menjavanja pestrih razvojnih obdobij, ki so se razvrsti- (R. O. Ewers, 1982, 377). Voda si je v prvem primeru la na istih nadmorskih višinah. 4. SKLEP Skalne oblike, ki sestavljajo relief kraških votlin, so po- pa se na položne stene kotlice odloži naplavina in pod sledica delovanja različnih speleogenetskih dejavnikov njo nastanejo žlebiči, širijo se dna faset. V nespremen-na kamnino. Vodni tokovi, polzeča voda in drugi de- ljenih pogojih skalne oblike pogosto dosežejo stopnjo javniki povzročajo procese na kamnini in odnašajo nji- zrelosti. Njihova oblika in velikost se s časom ne spre- hove produkte. Kamnina skalnega oboda rovov s svojo minjata. V obdobju nastajanja skalne oblike pa sta veli-sestavo, skladovitostjo in pretrtostjo odloča o nastan- kost in oblika le stopnji v njenem razvoju. ku različnih skalnih oblik ter vpliva na njihov razvoj in V aktivnih kraških votlinah je skalni relief največ- oblikovanje. Isti dejavniki namreč lahko na različni ka- krat odsev njihovega enotnega ali raznovrstnega da- mnini oblikujejo raznovrstne skalne oblike. Če so ne- našnjega oblikovanja. V isti votlini se lahko zvrsti več homogenosti v kamnini večje ali je njena razpokanost različnih razvojnih obdobij. V večjih votlinah je skalni gostejša, kot je velikost vrtincev v vodnem toku, fasete relief zato splet sledov preteklih razvojnih obdobij in in kotlice ne nastanejo. Oblikujejo se štrline. Pretrtost njihovega današnjega oblikovanja. Sledi različnih ra-kamnine se odraža tudi na obliki rovov. Če se skozi rov, zvojnih obdobij so ohranjene tudi v starih jamah. Skalni ki ga sestavljajo odseki različnih premerov in strmcev, relief je posledica učinkovitosti mlajših razvojnih dejav-pretaka vodni tok, nastanejo značilne hidravlične raz- nikov, ki se vrstijo v istem delu votline. Ti stari skalni mere. Te odsevajo v skalnih oblikah. V conah izrazitega relief lahko povsem preoblikujejo ali le delno prekrijejo. vrtinčenja nastanejo stropne kotlice. V enoličnih ceva- Najbolj učinkoviti dejavniki preoblikovanja skalnega re- stih rovih pa so lahko po vsem obodu fasete. Kamnina liefa so vodni tokovi in razpadanje kamnine, manjši to-različno vpliva tudi na nastanek skalnih oblik, ki jih kovi v nadnaplavinskih žlebovih pogosto le prepredejo oblikujejo drugi dejavniki (polzeča voda, zračni tok) stari skalni relief, kondenzna vlaga in biogeni dejavniki oblikovanja jamskih sten. Pogosta značilnost karbona-pa le razčlenijo površino starih skalnih oblik. tnih kamnin je njihova drobnozrnata in dokaj homoge- Iz skalnega reliefa lahko torej pogosto dokaj na- na sestava. Na takšni kamnini pa se skalne oblike naj- zorno razberemo raznolika zaporedja najbolj izrazitih lepše razvijejo. V spremenljivih pogojih lahko skalno razvojnih obdobij votline. Nudi nam tudi dokaj popoln obliko oblikuje več dejavnikov hkrati. Prevlada seveda vpogled v način oblikovanja votline v teh obdobjih. učinkovitejši. Hitrejši vodni tok vreže stropne kotlice Razberemo lahko način pretakanja vodnih tokov skozi in fasete. Iz počasnejšega vodnega toka ali stoječe vode rove, zapolnitev rovov z naplavino in pretok vode nad 111 # njo. Najlepše je razviden izrazit poligenetski značaj vo- speleološkimi znaki, kot so položaj in oblika votline tline, v kateri so sledi vodnega toka le na posameznih oziroma njenih delov, sedanji dejavniki njihovega obli-mestih prekrite s skalnimi oblikami, ki nastanejo zara- kovanja ter naplavina in siga v njej. di polzenja vode. Skratka, skalni relief je pomemben, čeprav omejen Skalni relief nam pogosto ne nudi celovitega vpo- razpoznavni znak sedanjega in nekdanjega oblikova- gleda v razvoj votline. V njem se namreč odražajo le nja kraških votlin. Po dosedanjih izsledkih pa lahko najbolj učinkovita razvojna obdobja oziroma trenutek trdimo, da je njegovo poznavanje neobhoden del spe-sedanjega oblikovanja votline ali prekinitve nekdanjih leomorfogenetskih študij. Pestre splete omenjenih raz-prevladujočih dejavnikov. Razvojnih obdobij votline iz merij lahko razberemo že iz bogatega in raznovrstnega skalnega reliefa tudi ni moč neposredno časovno opre-gradiva, ki ga nudi naš kras. Za koristna so se izkazala deliti. tudi poskusna oblikovanja skalnih oblik na mavcu. Tr- Najbolj raznovrstni speleogenetski pomen skalne- dim lahko, da so korak naprej od sklepanja po bolj ali ga reliefa je razviden predvsem v jamah, značilnih za manj uspešnem razpoznavanju dejavnikov, ki oblikuje-kraški predel, ki je bil izpostavljen enotnemu razvoju. jo skalo. Poustvarjanje namreč terja poznavanje večine Manj različnih razvojnih obdobij se odraža v skalnem leteh. Nove možnosti za proučevanje skalnih oblik so reliefu posamezne votline ali njenega dela. Skalni re-nakazala kvantitativna razčlenjevanja in primerjave lief je nazorna sled različnih razvojnih obdobij pred- njihovih oblikovnih značilnosti. Proces, ki deluje na vsem v kraških predelih, v katerih se je izrazito znižal kamnino, lahko dokaj zanesljivo razberemo tudi z mi-piezometrični vodni nivo. Čeprav se votline večinoma kroskopskim opazovanjem skalne površine. ne oblikujejo po enoličnih etažah, izjema so nekatere Širina zajete problematike omogoča le počasno in ponorne jame, pa so stare sledi njihovega oblikovanja, neenakomerno gradnjo temeljev, kar se odraža tudi na stari skalni relief ali naplavine, ohranjene v nadstro-poteku mojega dosedanjega dela. Vse hitreje se odpira- pjih. To je posledica nižanja vodne gladine v celotnem jo poti nadaljnjega proučevanja, tako glede oblikovanja kraškem predelu, ki pa je bilo pogosto lokalno različno posameznih primerov skalnega reliefa, tipov skalnega hitro. Smiselnost proučevanja skalnega reliefa kot spe-relifa v različnih votlinah ali njegovega vrednotenja leogenetske sledi se zato povečuje v povezavi z drugimi kot speleogenetske sledi. 112 # 5. SEZNAM SLIKOVNIH PRILOG 1.1 Izbrane jame 2.1.1 Zaprta in odprta faseta 2.1.2 Značilne skupine faset 2.1.3 Fasete na steni ožine pri Blatnem jezeru v Beško Ocizeljski jami 2.1.4 Fasete na strmem žlebu v Ponoru v Odolini 2.1.5 Fasete na strmih tleh v Markovem spodmolu 2.1.6 Fasete nad sifonom v Ponoru v Odolini 2.1.7 Fasete v previsni zajedi v Blatnem rovu Zelških jam 2.1.8 Fasete na steni rova za Toboganom v Ponikvah v Jezerini 2.1.8a Fasete na stropu Markovega spodmola 2.1.9 Fasete na skalnem bloku v Krožnem rovu Črne jame (Postojnske jame) 2.1.10 Fasete na strmi steni Tolminskih korit v Mali Boki (tok navzgor) 2.1.11 Fasete na podornem bloku v Nebesih v Mali Boki 2.1.12 Fasete na skalnem bloku v strugi Škocjanskih jam 2.1.13 Fasete pod vhodnim breznom v Ponoru v Odolini 2.1.14 Fasete na pritočnem delu skalnega bloka v Podpeški jami 2.1.15 Velike fasete v Pivškem rokavu Planinske jame 2.1.16 Velike fasete na stropu Vilinske dvorane v Vilenici 2.1.17 Rebra v Markovem spodmolu 2.1.18 Fasete na intraklastnem apnencu v Markovem spodmolu 2.1.19 Površina apnenca v Velikem Hublju 2.1.19a Zbrusek prekristaliziranega apnenca v Velikem Hublju 2.1.20 Fasete na apnencu z rudisti v Pivki jami 2.1.21 Fasete na konglomeratu v Smoganici 2.1.22 Površina breče v Mali Boki 2.1.23 Fasete in leče roženca med njimi v Lepih jamah (Postojnske jame) 2.1.24 Fasete na peščenjaku v Smoganici 2.1.25 Fasete na pretrtem apnencu Podstrešja v Mali Boki 2.1.26 Fasete, ki prečijo kalcitne žile v Križni jami 2.1.27 Tla dolomitnega korita v Pucovem breznu 2.1.28 Fasete na mavčnem žlebu 2.1.29 J. Hajna z mavčnim blokom pred Planinsko jamo 2.1.30 Fasete na mavčnem bloku 2.1.31 Fasete na pritočni ploskvi mavčnega bloka 2.1.32 Fasete na stranski ploskvi mavčnega bloka 2.1.33 Značilne mreže faset prve in druge skupine 2.1.34 Fasete, ki jih je poglobila erozija v Vzhodnem rovu Predjame 2.1.35 Razporeditev faset v delu rova v Markovem spodmolu 2.1.36 Gladka pritočna ploskev izbočenega dela tal v Markovem spodmolu in fasete za njo 2.1.37 Majhne fasete na velikih v Novem rovu v Beško Ocizeljski jami 2.1.38 Fasete na veliki čeri v Vzhodnem rovu Predjame 2.1.39 Stropna kotlica v Peklu v Babji jami 2.1.40 Stropna kotlica v Kompoljski jami 2.1.41 Tipi stropnih kotlic: vzdolžni in prečni prerez 2.1.42 Kotlica na zgornjem delu stene Ozkega rova v Ciganski jami 2.1.43 Stropna kotlica v Ponorni jami Lokve 2.1.44 Stropna kotlica v Konjskem hlevu v Predjami 113 # 2.1.45 Stropne kotlice v Nebesih v Zadlaški jami 2.1.46 Stropna kotlica v Fiženci v Predjami 2.1.47 Stropna kotlica v Pretnarjevi dvorani v Divaški jami 2.1.48 Stropna kotlica v Stari jami Predjame 2.1.49 Stropna kotlica v Ponorni jami Lokve v Predjami 2.1.50 Stropne kotlice na razpokani skali v Stari jami Predjame 2.1.51 Stropne kotlice v Logaški jami 2.1.52 Strop sifona v Krožnem rovu Črne jame 2.1.52a Strop Blatnega rova v Zelških jamah 2.1.53 Stropna kotlica za ožino v spodnjem delu Lipiške jame 2.1.54 Stropne kotlice v ožini Vzhodnega rova v Predjami 2.1.55 Podolgovata stropna kotlica na začetku Sifonskega rova v Zelških jamah 2.1.56 Stropne kotlice pred zožitvijo Imenskega rova v Predjami 2.1.57 Stropne kotlice za ožino v Finkovi jami 2.1.58 Stropna kotlica v Ponorni jami Lokve v Predjami 2.1.59 Stropna kotlica s podnaplavinskimi žlebiči za ožino Tobogana v Ponikvah v Jezerini 2.1.60 Stropne kotlice v Matijevi jami 2.1.61 Stropne kotlice na dolomitu na začetku Velikega rova v Turkovi jami 2.1.62 Stropna kotlica v apnencu z rožencem v Stari jami Predjame 2.1.63 Stenska kotlica s fasetami v Markovem spodmolu 2.1.64 Draslja na skalnem bloku v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah 2.1.65 Draslja v Kopalnici v Mali Boki 2.1.66 Draslja v Ponoru v Odolini 2.1.67 Draslje v Šumeči jami v Škocjanskih jamah 2.1.68 Draslja na skalnem bloku v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah 2.1.69 Draslja na odtočnem delu skalnega bloka v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah 2.1.70 Draslji v Polhovem rovu v Mali Boki 2.1.71 Draslja na robu struge Hankejevega kanala v Škocjanskih jamah 2.1.72 Draslja na peščenjaku v Smoganici 2.1.73 Draslja v Babji jami 2.1.74 Draslja pod breznom v Beško Ocizeljski jami 2.1.75 Draslje na pritočnem delu skalnega bloka v Škocjanskih jamah 2.1.76 Stenska kotlica v Markovem spodmolu 2.1.77 Vzdolžni erozijski žlebovi na skoku struge v Markovem spodmolu 2.1.78 Erozijski žleb v Novokrajski jami 2.1.79 Žlebiči na razpokanem bloku v Šumeči jami v Škocjanskih jamah 2.1.79 Žlebiči na razpokanem bloku v Šumeči jami v Škocjanskih jamah (merilo = 15 cm) 2.1.80 Stropni žlebiči v Ponoru v Odolini 2.1.81 Skalni rogelj v niši za vhodno dvorano v Križni jami, njegova površina je razjedena s kondenzno korozijo 2.1.82 Skalni noži med velikimi fasetami v Divaški jami 2.1.83 Skalni nož v Krožnem rovu v Čni jami (Postojnske jame) 2.1.84 Vzhodni rov ob porušeni coni v Predjami (foto S. Šebela) 2.1.85 Čer v Vzhodnem rovu Predjame 2.1.86 Čer z erozijsko kotlico v Markovem spodmolu 2.1.87 Čeri s podnaplavinskimi vdolbinicami v Križni jami 2.1.88 Stenska zajeda v Fiženci v Predjami 2.1.89 Stropna zajeda v Ponoru v Odolini 2.1.90 Stenska zajeda v Trhlovci 2.1.91 Talni žleb v Markovem spodmolu 2.1.92 Talni žleb v Ponoru v Odolini 2.1.93 Talni žleb v Ciganski jami 2.1.94 Značilno vrtinčenje vodnega toka 2.1.95 Površina fasete v strugi Škocjanskih jam 2.1.95a Površina fasete v strugi Škocjanskih jam 2.1.96 Površina večje draslje v strugi Škocjanskih jam 2.1.96a Površina večje draslje v strugi Škocjanskih jam 114 # 2.1.97 Erozijsko zglajena stena Babje jame 2.1.98 Raze na erozijsko zglajeni steni 2.1.99 Kraterji z zdrobljenimi zrni 2.1.100 Obtolčena površina stropa za ožino v Babji jami 2.1.101 Obtolčena površina 2.1.102 Smolnata plast na skali v strugi Škocjanskih jam 2.2.1 Stropni žleb v Blatnem rovu Predjame 2.2.2 Stropni žleb v Blatnem rovu Beloglavke 2.2.3 Anastomozna mreža v Havajih v Brlogu na Rimskem 2.2.4 Anastomozna mreža na podvisu Velikega rova v Turkovi jami (dolomit) 2.2.5 Anastomoze na stropu Kozinskega rova v Lipiški jami 2.2.6 Anastomoze v Havajih v Brlogu na Rimskem 2.2.7 Del anastomoz v Havajih v Brlogu na Rimskem 2.2.8 Anastomoze na dolomitu v Turkovi jami 2.2.8a Rov z anastomozami na stropu v Turkovi jami 2.2.9 Mrežasti splet žlebov na dolomitnem stropu Jame v Peklu 2.2.10 Anastomoze na konglomeratu v Smoganici 2.2.11 Stropne štrline v Tihi jami v Škocjanskih jamah 2.2.12 J. Hajna pripravlja poskus z nadnaplavinskimi žlebovi 2.2.13 Stropni žleb na izviru 2.2.14 Prečni prerez poskusnega modela 2.2.15 Stropni žlebovi na mavcu 2.2.16 Stropna žlebova na mavcu 2.2.17 Del cevi, ki je nastala na stiku plasti mavca 2.2.18 Iztok iz stropnih žlebov 2.2.19 Nadnaplavinske vdolbinice v Volčji jami 2.2.20 Nadnaplavinske vdolbinice na mavcu 2.2.21 Nadnaplavinske vdolbinice v Južnem rovu Dimnic 2.2.22 Skalni nož, ki ga je razjedla vlaga pod naplavino (Velika ledenica v Paradani) 2.2.23 Veliki podnaplavinski žlebiči v Vodni jami v Lozi 2.2.24 Majhni žlebiči v Blatnem rovu Predjame 2.2.25 Podnaplavinski žlebiči v Markovem spodmolu 2.2.26 Podnaplavinski žlebiči na previsni steni Griške jame 2.2.27 Z erozijo zaobljeni podnaplavinski žlebiči v Ponikvah v Jezerini 2.2.28 Mavčni blok z žlebiči 2.2.29 Žlebiči na navpični steni mavčnega bloka 2.2.30 Del žlebiča na navpični steni mavčnega bloka 2.2.31 Podnaplavinska kotlica v Kompoljski jami 2.2.32 Podnaplavinske vdolbinice na fasetah v Osapski jami 2.2.33 Vdolbinice na skalni čeri v Križni jami 2.2.34 Štrline med vdolbinicami v Matijevi jami 2.2.35 Podnaplavinske vdolbinice, ki jih sooblikuje vodni tok v Podzemeljski Pivki 2.2.36 Vdolbinice v Mali Karlovici 2.2.37 Podnaplavinske vdolbinice, ki jih sooblikuje erozija v Matijevi jami 2.2.38 Podnaplavinske stropne kotlice v Blatnem rovu Zelških jam 2.2.39 Podnaplavinske stropne konice v Krožnem rovu v Črni jami (Postojnske jame) 2.2.40 Podnaplavinske stropne konice na dolomitu Turkove jame 2.2.41 Skalna površina anastomoz 2.2.42 Podnaplavinska skalna površina 2.3.1 Žlebiči na steni Kamenšce 2.3.2 Žlebiči na steni Smoganice 2.3.3 Žlebiči na razpokani steni vhodnega brezna v Logaški jami 115 # 2.3.4 Žlebiči na stiku grobozrnatega in drobnozrnatega apnenca v Smoganici 2.3.5 Stena brezna v Veliki ledenici v Paradani, stik apnenca in dolomita 2.3.6 Kotlice na steni vhodnega brezna v Logaški jami 2.3.7 Stropna vdolbinica na mavcu 2.3.8 Stropne vdolbinice na mavcu 2.3.9 Stropna kotlica v vhodnem delu Trhlovce 2.3.10 Stropne kotlice v Logaški jami 2.3.11 Stropne konice v Ciganski jami 2.3.12 Stropni žlebiči v Ciganski jami 2.3.13 Talna vdolbinica na mavcu 2.3.14 Talne vdolbinice v Ciganski jami 2.4.1 Gladka stena podledne zajede 2.4.2 Podledne vdolbinice 2.5.1 Velike fasete v vhodnem delu Trhlovce 2.5.2 Fasete na stropu med Šumečo in Tiho jamo v Škocjanskih jamah 2.5.3 Stropne štrline pod sprijeto naplavino v Zadlaški jami 2.5.4 S kondenzno korozijo razjedena kalcitna žila, ki štrli iz stene Zadlaške jame 2.5.5 S kondenzno korozijo razjedena breča v Zadlaški jami 2.5.6 Skalna površina, ki jo je razjedla kondenzna korozija 2.6.1 Razjede pod lišaji v vhodnem delu Velikega Hublja 2.6.2 Razjede pod iztrebki netopirjev v Velikem Hublju 3.1.1 Prerez čez Gornji Kras in izbrane jame v njem 3.1.2 Skalni relief v Škocjanskih jamah 3.1.3 Prerez čez Matarsko podolje, Slavnik in Podgorski kras 3.1.4 Hidrološke cone oblikovanja in skalni relief Novokrajske jame 3.1.5 Prerez med Socerbsko planoto in Osapsko dolino ter jamami v njej 3.2.1 Pivška kotlina in del Notranjskega podolja z izbranimi jamami 3.2.2 Skalni relief in hidrološke cone oblikovanja Predjame 3.2.3 Hidrološke cone oblikovanja Postojnske jame 3.2.4 Skalni relief v Matijevi jami 3.2.5 Prerez Pivškega rokava v Planinski jami (pri Golgoti) in hidrološke cone oblikovanja skalnega reliefa 3.2.6 Skalni relief in hidrološke cone njegovega oblikovanja v Ciganski jami 116 # 6. SEZNAM LITERATURE AIjančič, M., 1960/61: Biospeleološka raziskovanja in mixing corrosion. – 9° Congreso International de jamski laboratorij. – Proteus 23, 112–117, Ljubljana. Espeleologia, 276–280, Barcelona. AIIen, J. R. L., 1972: The origin of cave flutes and scal- Cser, F., 1988: Role and morphological traces of mixing lops by enlargement of inhomogeneities. – Rassegna corrosion in caves. – International Symposium on speleologica Italiana, 14/1, 3–20. Physical, Chemical and Hydrological Research of Andrieux, C., 1970: Contribution à l’étude du climat des Karst, 132–145. cavités naturelles des massifs karstiques. – Annales CurI, R. L., 1964: On the Definition of a Cave. – Bulletin de spéléologie 25, 441–559. of the National Speleological Society 26/1, 1–6. Badjura, R., 1909: Križna jama. – Dom in svet, 30–33, CurI, R. L., 1966: Scallops and flutes. – The Transactions Ljubljana. of Cave Research Group of GB, 7/2, 121–160, Bini, A., Cappa, G., 1978: Considerazioni sulla morfolo- Nottingham. gia delle cupole. – Quaderni del museo di speleolo- CurI, R. L., 1974: Deducing Flow Velocity in Cave gia 4 (7/8), 47–62, L’Aquila. Conduits from Scallops. – The NSS Bulletin 36/2, BoreIi, M., 1984: Hidraulika. 1–5. BögIi, A., 1969: La corrosione per miscela d’acque. – Čar, J., 1979: Geološke osnove krasa, Postojna. Atti e memorie 8, 19–34, Trieste. Čar, J., 1982: Geološka zgradba požiralnega obrobja BögIi, A., 1971: Corrosion by mixing of karst waters. – Planinskega polja. – Acta carsologica 10/4, 1981, The Transactions of Cave Research Group of GB, Vol. 78–105, Ljubljana. 13, No 2, 109–114. Čar, J., P. Habič, 1987: Strokovne osnove za zavarovanje BögIi, A., 1978: Karsthydrographie und physische vodnih virov in vodnih zalog Trnovsko-Banjške pla- Speläologie. – Berlin, Heidelberg, New York. note, Postojna, elaborat. Bratoš, K., S. Sancin, 1984: Ocizelska pečina. – Naše ČepeIak, M., 1972: Ponor – špilja Novokračina. – Naše jame 26, 89–93, Ljubljana. jame 13 (1971), 85–89, Ljubljana. Bretz, J. H., 1942: Vadose and phreatic features of lime- DeIay, B., A. Aminot, 1975: Données sur la nature chi- stone caverns. – The journal of geology, V.1, N. 6/1, mique de la matière organique présente dans les se- 675–811, Chicago. diments souterrains. – Annales de Spéléologie 30/3, Bretz, J. H., 1956: Caves of Missouri, Rolla, Missouri. 495–512. Brodar, S., 1948/49: Betalov spodmol – ponovno zato- Dreybrodt, W., 1988: Processes in karst Systems, čišče ledenodobnega človeka. – Proteus 4/5, 1948, Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg. 97–106, Ljubljana. Duckworth, R. A., 1977: Mechanics of Fluids, Long- Brodar, S., 1952: Prispevek k stratigrafiji kraških jam mans, London and New York. Pivške kotline, posebej Parske golobine. – Geografski Ek, C., H. Roques, 1972: Dissolution experimental de vestnik 24, 43–77, Ljubljana. calcaires dans une solution de gaz carbonique – note Brodar, S., 1966: Pleistocenski sedimenti in paleolit- préliminaire. – Trans. Cave Research Group of Great ska najdišča v Postojnski jami. – Acta carsologica 4, Britain, Vol. 14, N 2, 67–72. 54–138, Ljubljana. Ewers, R. O., 1966: Bedding plane anstomoses and Caumartin, W., 1959: Quelques aspects nouveaux de la their relation to cavern passages. – Bulletin of the microflore des cavernes. – Annales de spéléologie national Speleological Society, V. 28/3, 133–141, 14/1–2, 147–157. Missouri. Cigna, A. A., 1983: Alcune considerazioni preliminari Ewers, R. O., 1982: Cavern Development in the sull’erosione per cavitazione. – Le grotte d’ltalia, Dimensions of Lenght and Breadth, A. Thesis, Me 479–486. Master University Hamilton, Ontario. Cigna, A. A.; P. Forti, 1986: The speleogenetic role of air Ford, D., 1988: Characteristics of Dissolutional Cave flow caused by convection. – Internationai Journal System in Carbonate Rocks. – Paleokarst, 25–57, of Speleology, 41–52, Trieste. Springer-Verlag, New York. CorbeI, J., 1962: Marmites-de-géant, tinajitas, vagues Ford, D., P. WiIIiams, 1989: Karst Geomorphology and d’ érosion, niches. – Spelunca 2/3, 34–37. Hidrology. – London. U. Hyman, 601 pp. Cser, F., I. Szenthe, 1986: The way of cave formation by Forti, P., 1989: The role of sulfide-sulfate reaction in 117 # speleogenesis. – Proceedings of 10th International ga razvoja Sežanskega krasa. – Sežanski kras, 7–11, Congres of Speleology, Budapest – Hungary, 71–73. Sežana–Lipica. Franke, W. H, 1975: Correspondence between sinte- Gèze, B., 1965: La spéléologie scientifique. – Paris. ring and corrosion. – Annales de Speleologie., 30/4, Gèze, B., 1973: Lexique des termes français de spéléolo-665–672. gie physique et de karstologie. – Annales de spéléo- Gams, I., 1956: Pitanja recentnosti i fosilnosti na slo- logie, 13, 23–49. venskom krasu. – Izveštaj o radu 4. kongresa geo- GiIIi, E., 1985: Le mode de creusement des cavités de grafa FNRJ (Beograd), 73–77. grandes volume. – Actes du seminaire sur les grands Gams, I., 1956/57: Speleološka postaja v Podpeški jami. volumes souterrains, 15–28, 3–4. mars 1984, Paris. – Proteus 19, 225, Ljubljana. Gospodarič, R., P. Habič, 1966: Črni potok in Lekinka v Gams, I., 1959: O legi in nastanku najdaljših jam na sistemu podzemeljskega odtoka iz Pivške kotline. – Slovenskem. – Naše jame 1, 4–10, Ljubljana. Naše jame 8, 12–32, Ljubljana. Gams, I., 1959a: Poskus s ploščicami v Podpeški jami. – Gospodarič, R., 1969: Speleološki procesi v Postojnski Naše jame 1, 76–77, Ljubljana. jami iz mlajšega pleistocena. – Naše jame, 10 (1968), Gams, I., P. H a b i č, 1961: Brezno pod Grudnom. – 37–46, Ljubljana. Proteus 24/2, 58–60, Ljubljana. Gospodarič, R., 1970: Speleološke raziskave Cerkniškega Gams, I., 1961: Prečni jamski profil in njegova odvi- jamskega sistema. – Acta carsologica 5, 109–169, snost od lege skladov. – Naše jame 2 (1960), 47–54, Ljubljana. Ljubljana. Gospodarič, R., 1974: Fluvialni sedimenti v Križni jami. Gams, I., 1962: Slepe doline v Sloveniji. – Geografski – Acta carsologica 6, 327–366, Ljubljana. zbornik 7, 263–306, Ljubljana. Gospodarič, R., 1974a: Izvor apnenčevega proda v Gams, I., 1962/63: Kako nastanejo korozijske kotlice?. Planinski jami. – Acta carsologica 6, 169–182, – Proteus 25/1, 26–28, Ljubljana. Ljubljana. Gams, I., 1963: Logarček., Acta carsologica 3, 5–74, Gospodarič, R., 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Ljubljana. Planinskim poljem v kvartarju. – Acta carsologica 7, Gams, I., 1963a: Meritve korozijske intenzitete v 5–139, Ljubljana. Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. – Gospodarič, R., 1981: Generacije sig v klasičnem krasu Geografski vestnik 34 (1962), 3–18, Ljubljana Slovenije. – Acta carsologica 9, 87–110, Ljubljana. Gams, I., 1964: Logaška jama. – Naše jame 5 (1963), Gospodarič, R., 1982: Stratigrafija jamskih sedimentov 11–19, Ljubljana. v Najdeni jami ob Planinskem polju. – Acta carsolo- Gams, I., 1965: H kvartarni geomorfogenezi ozemlja gica 10/8, (1981), 173–195, Ljubljana. med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim po- Gospodarič, R., 1983: Hydrogeologic Features of Some ljem. – Geografski vestnik 37, 60–101, Ljubljana. Karst Parts of Slovenia. – Hydrogeology of Dinaric Gams, I., 1967: Faktorji in dinamika korozije na kar- Karst, Field trip to the Dinaric Karst, [brez pag.]. bonatnih kamninah slovenskega dinarskega in alp- Gospodarič, R., 1984: Jamski sedimenti in speleogene- skega krasa. – Geografski vestnik 38 (1966), 11–68, za Škocjanskih jam. – Acta carsologica 12, (1983), Ljubljana. 27–48, Ljubljana. Gams, I., 1967/68: Tiha jama v sistemu Škocjanskih Gospodarič, R., 1985: O speleogenezi Divaške jame jam. – Proteus 30/6, 146–150. in Trhlovce. – Acta carsologica 13 (1984), 5–36, Gams, I., 1971: Podtalne kraške oblike. – Geografski ve- Ljubljana. stnik 43, 27–45, Ljubljana. Gospodarič, R., 1988: Paleoclimatic record of cave sedi- Gams, I., 1972: Železna jama (kat. št. 2678). – Naše ments from Postojna karst. – Annales de la Societe jame 13 (1971), 28–33, Ljubljana. Geologique de Belgique, T. 111, 91–95. Gams, l., 1974: Kras. – Ljubljana. Gospodarič, R., 1989: Prispevek k vodnogospodar- Gams, I., 1975: Jama pod Babjim zobom in vpraša- skim osnovam Pivke, Acta carsologica 18, 21–38, nje razčlenitve würma. – Naše jame 17,111–116, Ljubljana. Ljubljana. Grm, A., 1989: Stranski južni rov v Podpeški jami. – Gams, I., 1983: Škocjanski kras kot vzorec kontaktnega Naše jame 31, 105–106, Ljubljana. krasa. – Mednarodni simpozij Habe, F., F. Hribar, 1965: Sajevško polje. – Geografski »Zaščita Krasa ob 160 letnici turističnega razvoja vestnik 36, (1964), 13–44, Škocjanskih jam«, Lipica okt. 1982, SOZD Timav, Habe, F., 1970: Predjamski podzemeljski svet. – Acta 22–26, Sežana. carsologica 5, 5–94, Ljubljana. Gams, I., 1984: Nastanek Vilenice v luči geomorfološke- Habe, F., 1976: Morfološki, hidrografski in speleološki 118 # razvoj v studenškem flišnem zatoku. – Acta carsolo- Kranjc, A., 1981: Prispevek k poznavanju razvoja kra- gica 7, 144–215, Ljubljana. sa v Ribniški Mali gori. – Acta carsologica 9/1980, Habič, P., 1964: O podzemeljskih ledenikih na Nanosu. 27–81, Ljubljana. – Naše jame 5 (1963), 19–29, Ljubljana. Kranjc, A., 1982: Sedimenti iz Babje jame pri Mostu Habič, P., R. Gospodarič, 1966: Hidrologija krasa med na Soči. – Acta carsologica 10 (1981), 197–212, Idrijco in Vipavo. – Postojna. Ljubljana. Habič, P., 1968: Javorniški podzemeljski tok in oskrba Kranjc, A., 1983: Dinamika odpadanja sige v Golobji Postojne z vodo. – Naše jame 10, 47–54, Ljubljana. luknji, Predjama. – Acta carsologica 11 (1982), 99– Habič, P., 1970: Hidrogeološke značilnosti visokega 116, Ljubljana. krasa v odvisnosti od geomorfološkega razvoja. – Kranjc, A., 1985: Une exemple de corrosion sur les ga-Prvi kolokvij o geologiji dinaridov, 2. del, 125–133, lets carbonates. – Spelunca Memoires 14, 80. Ljubljana. Kranjc, A., 1986: Transport rečnih sedimentov skozi Habič, P., P. Krivic, 1972: Nova odkritja v Pološki jami. – kraško podzemlje na primeru Škocjanskih jam. – Naše jame 13 (1971), 98–108, Ljubljana. Acta carsologica 14/15, 109–116, Ljubljana. Habič, P., 1973: O vodnih sifonih v kraških jamah. – Kranjc, A., 1986: Recentni fluvialni jamski sedimenti. – Naše jame 14 (1972), 15–24, Ljubljana. Doktorska disertacija. Habič, P., 1974: Nekatere speleološke značilnosti Kranjc, A., 1989: Recent fluvial cave sediments, their Trnovskega gozda. – Naše jame 16, 61–78, Ljubljana. origin and role in speleogenesis. – Razred za naravo- Habič, P., 1975: Razlike med alpskim in dinarskim kra- slovne vede, Dela 27, Ljubljana. Kraški pojavi v trasi som. – Naše jame 17, 77–84, Ljubljana. avtoceste Kozina–Rupa, 1991, Postojna. Habič, P., 1982: Pregledna speleološka karta Slovenije. – Krivic, P., M. BriceIj, M. Zupan, 1989: Podzemne vodne Acta carsologica 10 (1981),5–22, Ljubljana. zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Istre. – Habič, P., 1982a: Kraški relief in tektonika. – Acta carso- Acta carsologica 18, 263–295, Ljubljana. logica 10 (1981), 23–44, Ljubljana. Lajovic, A., 1985: O Podpeški jami v Dobrepolju. – Naše Habič, P., 1985: Razpadanje in uničevanje kapnikov pod jame 27, 32–34, Ljubljana. vplivom naravnih dogajanj in človekovega posega- Lange, A., 1959: Introductory notes on the changing nja v kras. – Naš krš 11/18–19, 21–31, Sarajevo. geometry of caves structures. – Cave studies 1–11, Habič, P., M. Knez, J. Kogovšek, A. Kranjc, A. Mihevc, T. 69–90, San Francisco. SIabe, S. ŠebeIa, N. Zupan, 1989: Škocjanske jame Lange, A. L., 1963: Planes of repos in caves. – Cave no-spleological revue. – Int. J. Speleol. 18/ 1–2, 1–42. tes, V5, No 6, 41–48. Habič, P., 1991: Geomorphological classification of Lauritzen, S. E., 1981: Simulation of ročk pendants – NW Dinaric karst. – Acta carsologica 20, 131–164, small scale experiment. – 8th international congres Ljubljana. of speleologv, 407–409, Georgia. Herman, J. S., W. B. White, 1985: Dissolution kinetics Lauritzen, S. E., I. Andrew, B. WiIkinson, 1983: Meam of dolomite: Effects of lithology and fluid flow ve-annual runoff and the scallop flow regime in a locity. – Geochimica et Cosmochimica Acta, Vol. 49, subarctic ennvironment. – Trans. British Cave 2017–2026. Research Association 10/2, 97–102. Hochstetter, V. F., 1881: Die Kreuzberghöhle bei Laas in Lauritzen, S. E., J. A. Abbot, R. Arnesen, G. Crossley, Krain und der Höhlenbar. – Denkschriften der mat.- D. Grepperud, -naturwiss. Classe der Kaiserlichen Akademie der A. Ive, S. Johnson, 1985: Morphology and Hydraulics of Wissenschaften, 43, 1–18, Wien. an Active Phreatic Conduit. Cave Science 12/4. Hsu , K. J., 1989: Physical Principles of Sedimentology. Lesjak, Z., 1977: Sistem Male Boke. – Naše jame 18 – Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg. (1976), 78–82, Ljubljana. Jamarski priročnik, 1964, Ljubljana Lismonde, B., A. Lagmani, 1987: Les vagues d’érosion. – Jekič, M., M. ZIokoIica, 1988: Pečina Piskovica. – Karstologia 10–2, 33–38. Speleobih 1–2/88, 69–78, Sarajevo. Lismonde, B., 1987: Une marmite remarquable du Trou Jennings, J. N., 1971: Karst, Cambridge, Massachusetts qui souffle. – Karstologia 10–2, 39–42. and London. Maire, R., 1980: La spéléologie physique. – Spelunca Kogovšek, J., 1982: Vertikalno prenikanje v Planinski 1980, N°1 supplément. jami v obdobju 1980/81. – Acta carsologica 10 MaIečkar, F., S. MoreI, 1987: Osapska jama v Bržaniji. – (1981), 107–125, Ljubljana. Naše jame, 29. 47–49, Ljubljana. Kranjc, A., 1976/77: Najstarejši objavljeni načrt kraške Maucc i, W., 1960: Evoluzione geomorfologica successi-jame. – Proteus 39, 226–267, Ljubljana. va a l’emersione definitiva. – Bolletino délla società 119 # Adriatica di scienze naturali 51, 165–189, Trieste. spéléogenèse. – Annales de spéléologie 23/3, Maucci, W., 1975: L’ipotesi dell’ »erosione inversa«, cor- 529–596. Reynolds, A. J, 1974: Turbulent Flows in ne contributo allô studio délia speleogenesi. – Le Engineering. – London. grotte d’ltalia Vol.4 (1973), Bologna. Round G. F., V. K. Garg, 1986: Applications of Fluid MeIik, A., 1960: Slovensko Primorje. – Ljubljana. Dynamics. – Avon. MichIer, I., 1934: Križna jama. – Proteus 5, 97–102, Rudnicki, J., 1960: [Experimental work on flutes de-Ljubljana. velopment]. – Speleologia, Tom 2, Nr. 1, 17–30, Mihevc, A., I. G a m s, 1979: Nova odkritja v Ledenici v Warszava. Paradani (kat. št. 742). – Naše jame 20 (1978), 7–20, Sancin, S., C. Bratos, 1984: Pod Socerbsko planoto, izvi-Ljubljana. ri v Dolini. – Jamarski odsek Slovenskega planinske- Mihevc, A., 1989: Kontaktni kras pri Kačičah in ponor ga društva v Trstu. Mejame. – Acta carsologica 18, 171–194, Ljubljana. Scheffer, F., P. SchachtschabeI, 1975: Lehrbuch der Mihevc, A, 1990: Morfologija brezen v odvisnosti od Bodenkunde. – Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. strukture na primeru Velike ledenice v Paradani. – Scheidegger, A. E., 1961: Theoretical geomorphology. – Četvrti skup geomorfologa Jugoslavije, Pirot 20.– Berlin, Göttingen, Heidelberg. 23. juna, 71–76. Serbon, M., 1987: Wall microrelief in caves – effect of Mihevc, A., 1991, MN: Morfološke značilnosti ponor- turbulence. – Theoretical and Applied Karstology 3, nega kontaktnega krasa. – Magistrska naloga. 1–30, Bucuresti. Mihevc, A., 1991a: Ravni stropi, inicialni in stropni SIabe, T., 1987: Jamske anastomoze v Dimnicah. – Acta kanali ter stropne anastomoze na primerih jam carsologica 16, 167–179, Ljubljana. Piskovice in Brloga na Rimskem. – Naše jame 33, SIabe, T., 1988: Kondenzna korozija na skalnem obodu 19–27, Ljubljana. Komarjevega rova v Dimnicah. – Acta carsologica Mucke, B,. R. VöIker, S. Wadewitz, 1983: Cupola for- 17, 79–92, Ljubljana. mation in occasionally inundated cave roofs. – SIabe, T., 1989, MN: Skalne oblike v kraških jamah in European regional conference on speleology, Sofia njihov pomen pri proučevanju Dimnic, Križne in – Bulgaria 22.–28. 9. (1980), 133–137, Sofia. Volčje jame ter Ledenice na Dolu. – Magistrska nalo- Novak, D., 1964/65: Hidrogeologija območja Osapske ga, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. reke. – Vesnik 4/5, serija B, Zavod za geološka i geo- SIabe, T., 1989: Skalne oblike v Križni jami in njihov fizička istraživanja, 81–91, Beograd. speleogenetski pomen. – Acta carsologogica 18, Palmer, A. N., 1982: Geomorphic interpretation of 197–220, Ljubljana. karst features. – Ground water as a Geomorphic SIabe, T., 1990: Skalne oblike v dveh poligenetskih ja-Agent – R. G. La Fleur, 173–209. mah visokega krasa. – Acta carsologica 19, 165–196, Pasquini, G., 1975: Considerazioni sulla percolazione Ljubljana. e sulla condensazione. – Le grotte d’Italia V, 4/4, Slovenska kraška terminologija,1973, Ljubljana. (1973), 323–327. ŠebeIa, S., 1991: Površinske geološke strukture in nji- Quinif, Y., 1973: Contribution à l’étude morpholo- hov vpliv na oblikovanje Predjame. – Magistrska qique des coupoles. – Annales de spéléologie 28/4, naloga, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 565–573. VTOZD Montanistika,Ljubljana. Radinja, D., 1972: Zakrasevanje v Sloveniji v luči celo- Šikić, D., M. Pleničar, 1975: Osnovna geološka karta tnega morfogenetskega razvoja. – Geografski zbor- SFRJ 1 : 100000, list Trst L33–88, Zvezni geološki nik 13, 197–243, Ljubljana. zavod, Beograd. Rakovec, L, 1951: Jamski lev iz Postojnske jame. – Šušteršič, F., 1972/73: Med Škocjanom in Labodnico. – Razprave 1 SAZU, 127–172, Ljubljana. Proteus 35, 320–322, Ljubljana. Rakovec, I., 1954: Povodni konj iz Pivške kotline. – Šušteršič, F., 1982: Morfologija in hidrografija Najdene Razprave 2 SAZU, 297–317, Ljubljana. jame. – Acta carsologica 10 (1981), 127–155, Rakovec, I., 1954/55: Pivško jezero iz predzadnje me- Ljubljana. dledene dobe. – Proteus 17, 265–271, Ljubljana. Šušteršič, F., 1985: Speleometrična izhodišča za prou- RenauIt, Ph., 1957: Sur deux processus d’effondrement čevanje jamskih prečnih prerezov. – Naš krš, V.11, karstique. – Annales de spéléologie 12, 19–46, Paris. No.18–19, 81–87, Sarajevo. Renault, Ph., 1958: Éléments de spéléologie karstique. Šušteršič, F., 1991: S čim naj se ukvarja speleologija. – – Annales de Spéléologie 13, 21–48. Naše jame 33, 73–85, Ljubljana. Renault, Ph., 1968: Contribution à l’étude des ac- TrudgiII, S. T., 1979: Chemical polish of limestone and tion mécanique et sédimentologiques dans la interaction between calcium and organic matter in 120 # peat drainage waters. – Trans. British Cave Research White, W. B., 1988: Geomorphoplogy and Hydrology of Assoc. 6/1, 30–35. Karst Terrains. – New York. TrudgiII, S., 1985: Limestone geomorfology. – London WiIford, C. E., 1966: »Bell Holes« in Sawarak Caves. – and New York. Bulletin of the National Speleological Society 28/4, ViIes, K., 1987: A quantitative scanning electron micro- 179–182. scope study of evidence for lichen weathering of Zupan, N., A. Mihevc, 1988: Izvor in mineraloška limestone, Mendip Hills, Somerset – Earth surface analiza sedimentov v Veliki ledenici v Paradani. processes and landforms 12, 467–473. – Speleobih, 10. kongres speleologa Jugoslavije, Viehmann, J., 1959: Contributions a la connaissance de Sarajevo 27.–30.10. 1988, 17–24. la genèse des marmites. – Speleologia 1/3, 145–175, Zupan, N., 1990: Izvor in mineralna sestava jamskih Warszawa. peskov in ilovic, Magistrska naloga, FNT; Geologija, Vukovič, M., A. Soro, 1985: Osnovi hidraulike. – Beograd. Ljubljana. Vaoru, L., 1986: Process of karst caverns’ development Zupan, N., 1991: Flowstone datations in Slovenia. – and three phrases’ flow. – Comunicacions, 9° Acta carsologica 20, 187–204, Ljubljana. Congreso International de Espeleologia, 273–276, Barcelona. 121