Izlitij a vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja : zaceloleto4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvo „MiraSfc v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XXL V Celovcu, 6. marca 1902. Štev. 10. „ Učiteljski dom.“ Celovški rodoljubi so sklenili, napraviti društvo „Učiteljski dom“. Namen društva je : vzdrža-vati v učiteljskem naraščaju ljubezen do katoliške vere, ljubezen do materinega jezika in do avstrijske domovine. Da se to doseže, hoče društvo zbirati pripravnike in napraviti jim zavod, v katerem bodo dobro oskrbljeni, a tudi strogo nadzorovani; zavod, ki ima polagoma postati zavetišče učiteljskega stanu, in dom, kjer se zbirajo vsi dobromi-sleči učitelji. 1. Ali je takega društva treba? Ga je treba, ker nam Slovencem na Koroškem popolnoma primanjkuje slovenščine zmožnih učiteljev. Kedar-koli so se poslanci pritoževali, da prihajajo v naše šole učeniki, ki ne umejo otrok, je šolska oblast se izgovarjala, da nima — slovenskih učiteljev, in res je tako! Slovenskih učiteljev pa ni, ker ni organizacije, ki bi podpirala sinove revnih kmetov, da bi šli v pripravnico. Saj bi kmalu tudi domačih duhovnikov ne imeli več, ko bi ne bilo „Marija-nišča“. Treba je kaj storiti, če hočemo dobiti domačih učiteljev! Nam je takega društva treba, ker se nam navadno še tudi Slovenci, ki jih imamo v učiteljskem stanu, izneverijo — radovoljni ali neradovoljni! Naši poslanci in naši listi so že tisočkrat opozarjali na nesmiselno poučevanje slovenskih otrok v nemških naših šolah! Uspeh teh šol je očividen: v mladem ljudstvu ginjeva vsako veselje do dobrega branja, knjige se mu gnusijo in nemški se je naučil toliko, da začne zaničevati, kar bi mu moralo doma biti sveto in drago. A čudno! Pedagogov-učiteljev ni nikjer slišati, da bi povzdignili oni kot najbolj poklicani faktor svoje glasove za zdravo pamet in pametni pouk. Ne moremo misliti, da bi boljši in pametni učitelji ne vedeli, kako se mora poučevati; da bi ne vedeli, da je le materin jezik prava naravna podlaga vsakemu pouku otrok; a noben se ne oglasi, ker se ne upajo ! Gorje jim, če bi se uprli proti ukazom vsemogočne stranke, katera je pa sama zopet več ali manj pod vplivom nekaterih politikov. — če krščansko ljudstvo sploh spoznava in čuti potrebo, dobiti dobrih učiteljev, čutimo to potrebo koroški Slovenci dvakrat. 2. Treba je — a zaman ves trud. Tako je prvi izgovor. Nikdo ne bo menda trdil, da imamo dosti učiteljev, ki bi ljubili vero in nàrod. A dosti je ljudi, ki mislijo, da je škoda za vsakteri denar, ki se v take namene izdd. Najboljše fante izvabili bodo iz zavoda in ko pridejo ven med druge, približali se jim bodo in kmalu bodo enaki drugim. Če ne pomaga to nič, res bi bilo škoda denarja, ki ga naše majhno ljudstvo na vseh straneh krvavo potrebuje; a kdo se bo upal trditi, da tudi skrbna vzgoja ne more utrditi značaja mladeniča, namenjenega stopiti v nevarne okolnosti? Večja je nevarnost, v kateri živi mladi učitelj, tem več je treba nanj obračati skrbi, da se v ti nevarnosti vzdrži. In krščansko ljudstvo, v prvi vrsti sevé č. duhovščina, ima dolžnost storiti, kar je v njenih močeh, da se ti nujni potrebi opomore. Kdor pozna danes dijaško življenje v večjih mestih, kjer so učiteljišča, se mora res čuditi, da dobivamo še toliko dobrih učiteljev. Delo, uk jih poblažuje, skrbimo, da bo mladeniče oblaževala tudi dobra domača vzgoja, in mladeniči sami je bodo najbolj srečni. 3. Nimamo sredstev. Naša sredstva so res preskromna. Želeti bi bilo, da bi imeli mecenatov, ki nas oskrbe s potrebnimi napravami, a takih nimamo in pomagati si moramo sami. Ni sredstev? Poglejmo družino majhnega posestnika ali nižjega uradnika; kako pičli so dohodki, kako skromno življenje! In vendar najde njihova ljubezen potrebna sredstva, da zamorejo otroke pošiljati v študije. Ljubezni nobena žrtev ni prevelika, nobeno podjetje ni nemogoče. Ljubezen ne bo rekla, nimam ; ona ima vedno še kaj, če veliko ne, dà vsaj vinar revna vdova v nabiralnico za občni blagor. Kdor res ljubi otroke našega ljudstva, kdor hoče dejanski skrbeti za njihovi blagor, ne bo rekel: ne morem nič dati, da pa bo dal po močeh; če se bo nabralo več, storili bomo več, če manj, bo pa tudi podjetje manjše. A ne tožimo, da nimamo močij. Zavedimo se, da imamo močij dosti, da nam manjka le pravega navdušenja in gibčnosti. V prvi vrsti se oziramo ponosno na razvoj naših posojilnic ; male so še, a že nesejo sadu. Mar zamoremo dobiček posojilnic boljše porabiti, kot da ga deloma obrnemo v prid ljudski vzgoji! In vprašajmo, ali ne bi moglo 20 posojilnic igraje skrbeti za 20 pridnih pripravnikov? Taki pripravniki, ki bi potem kot učitelji bili ljudstvu vzor ver- skega in rodoljubnega življenja in ob enem iskreni sodelavci pri posojilnicah samih. Posojilnice bi si po tej poti vzgajale najboljše delavne moči in ob enem bi neizmerno koristile moraličnemu in gospodarskemu razvoju ljudstva. Zato smelo trdimo : Ni res, da bi ne imeli sredstev, le zavedimo se in ne bojimo se malih žrtev! Vsaj je dajati slaje, kakor sprejemati, in krščanska pravica zatrjuje, da smo dolžni obračati bližnjemu v prid, kar nam preostaja, česar ne potrebujemo neobhodno zà-se. 4. Stvar je začeta. Na vprašanje : ali je treba, ali je mogoče, našli smo že odgovor: Stvar se je pričela. Odlični rodoljubi postavili so se podjetju na čelo. Njih imena so nam priča, da bo društvo častno zastopano in krepko organizovano. Ta imena so porok, da se ne prične prazno podjetje, marveč stvar vredna podpore vseh rodoljubov. Pravila so se že pri deželni vladi vložila in se bodo objavila takoj po potrditvi. Danes rodoljube opozarjamo na to stvar in jih prosimo: navdušujte z dejanjem in besedo naše ljudstvo za tako velevažno in sveto stvar! Državni zbor. Proračun za 1. 1902. Stroški za tekoče leto so proračunjeni na 1.685,117.944 K, dohodki pa na 1.685,966.537 K, preostalo bi torej 848.413 K. Med stroški se nahaja 263,479.377 K za skupne državne potrebščine (vojaštvo, zunanje zadeve). Stroški za notranje mi-nisterstvo so proračunjeni na 68,033.678 K (v tej sv6ti so zapopadeni tudi prispevki za ceste in vodne zgrajjbe). Stroški za deželno brambo in orožništvo 60,823.851 kron. Stroški za naučno ministerstvo 79,098.299 K. Stroški za finančno ministerstvo 275,499.513 K. (V tej svóti je vračunjenih 25,200.000 kron, katere prejmejo posamezne dežele kot državni prispevek od dohodkov iz žganjarine). — Trgovinsko ministerstvo potrebuje 130,413.080 K. Železniško ministerstvo potrebuje 242,592.720 kron. Poljedelsko ministerstvo potrebuje 46,050.002 K. Pravosodno ministerstvo potrebuje 71,337.631 K. Najvišji računski dvor potrebuje 460.800 K. Pokojninski zaklad potrebuje 60,276.080 K. Razne podpore in doklade 16,618.110 K. Obresti in po-vračitev državnega dolga 353,913.528 K. Uprava državnega dolga 1,304.045 K. „Stelarija.“ (Slika iz življenja slovenskega kmeta. — Spisal C. Kramer.) Nàrodni nasprotniki našemu nàrodu radi očitajo, da je na jako nizki stopinji omike, da nima poezije, da je neokoren, neotesan v svojem mišljenju in gibanju, da nima svojega pravilnega jezika — skratka: da se nikakor ne sme primerjati drugim, takoimenovanim „olikanim“ nàrodom. Ne bom dokazoval, da se dela s takim bedastim govorjenjem slovenskemu nàrodu vnebovpijoča krivica — en sam pogled na slovensko književnost jasno spričuje, da je Slovenec bistre glave in se mu nikakor ni treba bati tekmeca, da tudi našemu priprostemu ljudstvu se ni treba skrivati za drugimi nàrodi. Že od nekdaj je naš nàrod pesniški nàrod, duhovit, nadarjen. Res, da se v mnogih pesniških proizvodih slovenskih razodeva neka globoka otožnost; res, da je slovensko ljudstvo v vsem nekako tiho, boječe, trpeče; a tega je kriva žalostna, pre-žalostna usoda teptanega in zaničevanega našega nàroda, tega je krivo nasilstvo močnejšega, ako tudi nič bolj duhovitega, nikakor ne bolj zmožnega soseda! Gotova resnica je: Ako bi bile za naš nàrod vedno tako mile usode kakor drugim nàrodom: Slovenec bi stal dandanes na čisto drugi stopinji omike, veljave in moči, kakor marsikateri drugi nàrod, ki se zdaj šopiri in baha kakor pav s svojo omiko in imenitnostjo, katero mu je pomagal staviti in braniti Slovan-tlačan. Kot sina priprostih slovenskih starišev me je vedno zanimalo, opazovati priprosto ljudstvo slovensko. Ali tako opazovanje ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Priprosti ljudje so kakor otroci pri igranju. Kako veselo in brezskrbno igrajo in skačejo, ako so sami med seboj, ako stopiš med nje, da bi njih nedolžno zabavo od blizu opazoval, da bi se nekako v duhu potopil nazaj v lastna, a za vselej minula zlata leta mladosti, ko si še brezskrbno skakljal po domačih livadah ; ako hočeš biti otrok z otroci : hitro je igranja konec ! Otroci nočejo priče — oni zgubijo vse veselje, ves pogum in zastonj jim prigovarjaš, zastonj jih vabiš — igranje ne gre več, ni več pravega veselja, sramujejo se in eden za drugim zgine. Ravno tako je priprosto ljudstvo: Ono se noče pokazati, hoče biti samo za-se, in ako ga hočeš opazovati, študirati njegove nazore in navade, moraš to storiti iz daljave, iz varnega skrivališča. Preživel sem dve leti v onem delu našega Korotana, kjer se je še najbolj čisto ohranil slovenski živelj, na meji Koroške in Štajerske. Tam se ljubi naš materini jezik še najčistejši govori ; tu še ni tako pomešan, ali bolje rečeno ogrnjen s tujkami, kakor po Srednjem in Gorenjem Koroškem; tu se je tudi še najbolj ohranila stara naša vera po vplivu preblagega škofa Slomšeka. Tukaj ljudstvo še gori za svoje verske in nàrodne svetinje in se upira z vso močjo tujcu, ki mu hoče s kruto silo in s sladkim prilizovanjem vzeti to, kar mu je najdražje na svetu: Vero in nàrodno zavest! Marsikaj sem opazil med tem ljudstvom, kar mi je napolnilo srce z ljubeznijo do njega; marsikatero lepo staroslovensko navado. Za danes ho- čem podati iz svojih spominov samo par vrstic, ki kažejo, kako živi med Slovenci še vedno lepa stara navada, da premaga sosed soseda pri delu, in kako si zna priprosti, slovenski kmet oslajšati in polaj-šati tudi najtežavnejša opravila z nedolžnim, pri-prostim veseljem. V jeseni, ko je na polju že precej pospravljeno, pride čas, skrbeti za steljo živini. V mojem rojstnem kraju na Srednjem Koroškem to delo kmetu ne napravi dosti preglavice : On gre v les in nakosi stelje, pa je dobro. A kako sem se čudil, ko sem slišal, da na Špodnjem Koroškem ne delajo tako, ampak da gredó in oklestijo smrekovo drevje vej skoraj do vrha, ter jih potem doma razsekajo in ž njimi nastiljajo. Na moje vprašanje, zakaj stelje ne kosijo, ko je je vendar dosti po lesu, mi odgovori kmet-strokovnjak in znan slovenski rodoljub, da to v tem kraju nikakor ne kaže, da so že poskusili, pa stvar se ni prav obnesla; nakošena stelja ni bila za njih polje in tako ne kaže drugače, kakor oklestiti gozdno drevje. Pri tej priložnosti sem zvedel tudi, da je to klestenje, ali, kakor pravijo : „stelarija“, združena še s posebnimi „obredi“ ali navadami. Ko ima biti pri kakem kmetu „stelarija“, naprosijo dan popred po vseh sosednih hišah pomočnikov, moških in ženskih, kajti to delo je težavno in zahteva mnogo krepkih močij. Zjutraj, ko še juterna zarija komaj svita, so že vsi vkup in po tečnem kosilu se odpravijo v les. Edino orodje, katero pri „stelariji“ rabijo, so majhne sekirice in železni grebeni ali Bkrampižlji“ za noge. Ko dospejo v les, gredo takoj na delo. Moški oklestijo najpoprej veje od spodaj, kakor daleč se- Dohodki so proračunjeni tako-le: Zemljiški davek 54,800.000 K, hišni razredni davek 9,820.000 kron, hišni najemninski davek 61,200.000 K, pri-dobninski davek 34,400.000 K., pridobnina od podjetij 50,995.000 K, rentni davek 7,500.000 K, osebna dohodarina 48,150.000 K, eksekucijske pristojbine 1.955.000 K, žganjarina 90.000.000 K, dac od vina 11.050.000 K, dac od piva 77,800.000 K, dac od mesa 15.550.000 K., dohodki od sladkorja 95,900.000 kron, dohodki od petroleja 17,400.000 K, dohodki od soli 46,197.000 K, dohodki od tobaka 220,101.200 kron, koleki 44,590.000 K, pristojbine 101,855.000 kron, loterija 30,535.000 K itd. Dné 26. febr. je bila končana glavna razprava o proračunu. Izmed Slovencev sta posegla v razpravo dr. Ferjančič in dr. Ploj. Dr. Ferjančič se je bavil s slovenskim šolskim vprašanjem, v prvi vrsti z vprašanjem celjske gimnazije, a potem tudi z zadevo zanemarjenega slovenskega šolstva v Trstu. Opisoval je žalostne razmere in vnebovpijoče krivice, ki se nam gode v tem oziru od strani političnih nasprotnikov, ne da bi imeli pri tem najmanjše opore od strani vlade, katera gre vedno le na roko Nemcem in Italijanom, nam na škodo. Govornik je resno svaril vlado pred nasledki take njene politike in jo pozval, naj brani koristi onih nàrodov avstrijskih, ki so se izkazali kot najzvestejše državljane; proti njenim očitnim sovražnikom pa naj nastopi kar najodločneje. Govor je razburil Italijane, kateri so zaradi tega skušali govornika motiti z mejklici. Dr. Ploj je v svojem govoru izjavil, da ne more zaupati vladi, ker se ne ozira na korist Hrvatov in Slovencev. Govornik se je na široko bavil z jezikovnimi odnošaji na Spod. Štajerskem in se grajalno izrazil o prizadevanju predsednika vi-šega deželnega sodišča v Gradcu za ponemčenje slovenskega prebivalstva na Spod. Štajerskem. Gledé celjskega vprašanja je dejal, da sploh ni mogoče od slovenske strani kako pogajanje. Vladi nasproti je izjavil, da njena politika v Trstu in v Istri zelo škoduje skupnim avstrijskim težnjam. Vlada naj bi si postavila za geslo: jednako pravico za vse narode avstrijske. Pri razpravi o dispozicijskem zakladu je izmed Slovencev govoril dr. Žitnik, ki izjavi, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti dispozicijskemu zalogu. Govornik pravi, da je bil kritičen dan za Slovence oni dan, ko se je sprejel Sturgkhov predlog proti celjskim vsporednicam. Mi-nisterski predsednik da je zatrjeval lojalnost vlade nasproti vsem strankam, ko pa je kazal prijen-Ijivost nasproti vsem strankam, pa naših zahtev gledé Celja ni branil. Dispozicijski zaklad se je sprejel. Slovenski in češki poslanci so glasovali proti; „za“ sta bila samo liberalna poslanca dr. Ferjančič in Plantan, kar je pri drugih slovanskih poslancih po pravici vzbudilo veliko ogorčenje. Svojo modrost je v državnem zboru razvijal tudi velikovški Gratzhofer, katerega klobasanje bomo postavili še v pravo luč. Sprejeli so se v državnem zboru tudi predlogi, s katerimi se vlada nujno poživlja, da pride izdatno na pomoč onim, ki so po zadnjem ne- žejo, potem pa si pritrdi vsak krampižlje na noge, vtakne sekirico za pas in najdi kakor veverica na drevo. Z rokama objame deblo, oborožene noge pa zasadi z močjo v skorjo debla in tako pleza kvišku. Z nogami in z eno roko se drži, z drugo pa seka ali klesti veje, dokler ne dospé skoraj do vrha drevesa. Ko je z enim drevesom gotov, gre na drugo. Ženske in nekateri moški pa spodaj pobirajo odsekane veje in jih vlačijo v bližino kakega gozdnega pota, kjer jih lepo v kupe zravnajo. Klestenje vej je sicer po postavi dovoljeno, a le brez kram-pižljev — in gorje delavcem, ako jih „roka pravice" zaloti! Kazen je gotova! Tako poteče pri težavnem, dà, celo nevarnem delu ura za uro, a še le, ko stoji jesensko solnce že popolno na „dvanajst“ ali tudi še pozneje, ko lačen želodec že s silo tirja svojo pravico, si privoščijo pridni delavci in delavke kratek počitek. A ne misli si, dragi čitatelj, da pride zdaj krepka južina! Nikakor ne! Vsi se sicer vsedejo okrog zelene, „mahove mize“, a na mizo ne pride drugega, nego domači mošt in črn kruh. A kako jim gre v slast! In kako si znajo skromno južino oslajšati z veselimi pogovori in nedolžnimi dovtipi! Marsikateri umetnik bi našel tu sredi lesa najlepše nagibe za svoj čopič — podobe bi bile vsaj naravne, resnične, ne pa, kakor večina podob „umet-nikov" sedanjega časa, brez vsake istine. A dela je še veliko, treba je, se ga zopet z novo močjo poprijeti, in še le, ko je solnce že davno zatonilo, ko objema hladni jesenski mrak zemljo in razpenja svoje temne peruti čez hribe in doline, se delo konča. Delavci hitro naberejo suhljadi in zakurijo velikansk ogenj, sedejo okrog, se grejejo, I urju imeli škodo, zlasti na Djekšah in v labudski dolini. Dopisi. Izpod Celovca. (Kmetje, pozor!) Že dalje časa obiskuje naše kmete neki gospodiček, menda iz Celovca, se vsiljuje in prodaja kmetijske stroje, to navidezno sicer po nizki ceni, če je pa kmet stroj prejel, oziroma nekoliko rabil, v kratkem sprevidi, da je prav drag. Kakor se je pokazalo pri več sosedih, niso prišli stroji prve vrste, ampak navadno kupčijsko blago, ali pa celo stari popravljeni stroji. Velika napaka je tudi, da dotični ši-rokoustnež v račun vzame tudi postavljanje strojev, namreč, gepeljnov, mlatilnic, slamoreznic itd., katero delo, kar se tudi ni čuditi, niti ne razumi, ker učil se je menda le — črevljarstva. Dokler kupčija ni sklenjena, obljubuje vse, dà, več, kakor je mogoče izpolniti, da le, kakor navadno tirja, dobi par desetakov nadave (Angabe). Kakor hitro se je pa kmet podpisal, oziroma dal denar, se ti tako fino poslovi, in ni lahko, da bi ga zopet videl, če prav bi bilo treba, da bi se zavolj kake pomote ali napake kaj pogovoril. Ako se ti pa posreči, dobiti ga, se ti zna tako izgovarjat in izvijat, da slednjič sprevidiš, da nič ne opraviš, ter si poiščeš hitro druge in boljše moči, ki ti spravi stroje v red in tir. Zatorej, kmetje, če potrebujete kak stroj, ne dajte se opeharjat vam neznanim kupčevalcem, ampak obrnite se do zanesljivih oseb, ki vam morejo za svoje delo jamčit. Ne dajajte nobene nadave, sploh ne izplačujte strojev, predno se od njih rabljivosti niste dosti prepričali; ne glejte na par goldinarjev, boljši, da stane stroj nekoliko več, da le dobite zanesljivo in vseskozi dobro blago. Kmet. Glinje. (Priporočilo.) Morda marsikomu ustrežemo, če objavimo, da se tudi na Koroškem najde strokovnjak za dobre cerkvene ure ; in ta je Peter Ibovnik, urar v Borovljah. Podpisano cerkveno predstojništvo v Glinjah izreka gosp. Petru Ibovniku javno zahvalo za novo cerkveno uro, katero nam je predlanskim prav po ceni naredil. Ura gre prav dobro in zanesljivo; zatorej smemo mojstra z dobro vestjo priporočiti. Cerkveno predstojništvo v Glinjah. Št. Jakob v Rožu. (Naš boj. — Vreme.) Slučajno mi pride v roke pismo, ki ga je pisala (iz časa, ko smo imeli še prejšnjo nemško šolo) že odrasla deklica, ki pa je bila jedna najboljših učenk v šoli. Piše ga svoji prijateljici in glasi se tako-le: Sthfte gratbtn 3d) greifc ben geber mit ber Sieste fjanb unb id) bili btr anparjeilen ©djreibcn tote mit mir gclpt id) benfc baS tuerbcn il) bir noi in Sejte gejunb= f)eit Scfinbet al§ mieid) mir iJSefinbet liebften U. itd., Ali se vi nemčurji ne sramujete sadov prejšnje šole, za katero se zdaj tako strastno pulite? Imamo tudi v rokah slovensko pismo od ravno iste deklice, katerega pa tukaj ne objavim, ker, no ker — bi ga malo kdo razumel. Lepih sadov s e d a n j e š o 1 e pa ne bom omenjal, ker so jih „Mir“-ovi bralci spoznali že iz raznih dopisov. Vsak treznomisleči človek nam mora v borbi za obstanek naše slovenske šole pritrditi. Pa naši zagrizenci mislijo, da so že bogve kako modri, če le znajo enkrat tisti „hajl“, kate- počivajo, pijejo mošt in jedo zraven kruh. Seveda ne manjka veselih pogovorov, šal in zabavljic, in marsikatera lepa nàrodna pesem doni v tiho noč. — Predno se odpravijo domu, naložijo še nekaj drv na ogenj — in dostikrat sem že pozno v noči, vračajoč se domu, videl zapuščen ogenj plapoleti v samotnem, črnem gozdu. Ko pridejo domu, no takrat pa čaka pridne delavce in delavke res zadostno pokrepčilo, izdatna večerja. Predno se pa vsedejo k obilo obloženi mizi, pride še marsikaj smešnega na vrsto. Od smolnatih smrekovih vej so roke delavcev postale tudi bolj ali manj smolene ; marsikateri ima celo smolovo skorjo na rokah. Treba je torej pred večerjo roke umiti in tu je navada, da umivajo moški ženske, ženske pa moške. Ker se pa to umivanje ne godi ravno posebno nežno, skušajo se ženske tej „operaciji“ na vsak način odtegniti, in tako je včasih pravi „divji lov“ za njimi. Dostikrat se zgodi, da gospodinja, ki je čez dan ostala doma in kuhala, pekla in cvrla, ženske kam po-skrije, da bi jih poredni moški ne mogli najti. A ko se reve mislijo v svojem zavetju popolno varne, gre hudoba in jih izda. Ko so vsi „umiti", se vsedejo za mizo in začne se pojedina; jedó pa, kakor če bi že pol leta ne bili jedli ničesar in bi si vsak moral natlačiti želodec za par mesecev naprej. In kar je posebno zanimivo, je to, da pridejo na mizo ne samo navadna jedila, ampak tudi taka, katerih ne najdeš v nobeni kuhinjski knjigi, še celo v »Slovenski kuharici" ne! — Ko je duša zopet »privezana" in želodec potolažen, pride drugi, rekel bi »zabavni rega pa zna pri nas že vsaka kravica, posebno ke-dar je lačna. Vidi se, da nasprotniki ne delajo po svoji pameti, ampak jih vodi samo zavist in pa slepa strast. Nemčurji bi postali radi »kapo" pri nas ; no, tedaj bi ti bilo hajlanja, da bi se ga še vrabiči po strehah naučili, ko bi se jim — preneumno ne zdelo! Pa ne bom se naprej pečal z judeži, ki so vsak trenutek pripravljeni prodati svoj nàrod za — porcijo golaža. — Kakor je moj duh mračen, ko pišem te vrstice, takšno je tudi zunaj vreme. Prej je dolgo snežilo, sedaj močno dežuje, tako da imamo prav dovolj — nebeškega vina. Tudi parkrat je zagrmelo, kar po mnenju starih mož ni nič kaj prida, ker menda napoveduje slabo letino s točo. Znasekdo. Loče. (Naša posojilnica) je imela v minulem 16. upravnem letu vkup 332.332 kron denarnega prometa. Pristopilo je 24 zadružnikov, izstopilo je 11 zadružnikov, ostalo je 499 zadružnikov s 499 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 86, uničilo pa 65, obstoji 507 knjižic za 224.932 kron 91 vin., in iznaša povprečno vloga 443 kron 85 vin. Posodilo se je na novo 24 zadružnikom, 26 zadružnikov je pa posojila popolnoma vrnilo; dolžnikov je 351, ki dolgujejo skupaj 230.902 kroni 38 vin., ali povprek 657 kron 84 vin. Čistega dobička je bilo 1663 kron 58 vin., ki se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le : Deležem pripada 50/0 dividenda v znesku 646 kron. Za dobrodelne namene se je odločilo 1100 kron. Ostanek se pridene rezervni zakladi, ki jenarastlana 13.328 kron 31 vin. — Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju", ki je izvršila zadnjo revizijo dné 1. oktobra 1901. Št. Lenart pri sedmih studencih. (Naša posojilnica) je lani dovršila svoje IX. upravno leto. Denarnega prometa je imela Ì14.243 kron. Pristopilo je 8 zadružnikov z 2 glavnima deležema in 6 pravilnimi deleži; izstopil je 1 zadružnik z 1 opravilnim deležem; ostalo je 126 zadružnikov z 72 glavnimi in 69 opravilnimi deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 56, uničilo 36, obstoji 301 knjižica za 133.655 kron 78 vin. in iznaša povprečna vloga 433 kron 40 vin. Posodilo se je na novo 34 zadružnikom, 22 zadružnikov je pa posojila popolnoma vrnilo: dolžnikov je 121, ki dolgujejo skupaj 59.870 kron 82 vin, ali povprek 494 kron 80 vin. Čistega dobička je bilo 816 kron 01 vin., ki se razdeli po sklepu občnega zbora od dné 16. svečana 1902 tako-le: Načelstvo dobi nagrade 364 kron. Za dobrodelne namene se dà 70 kron. Ostanek se pridene rezervni zakladi, ki je narastla na 2802 kroni 67 vin. — Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju", ki je izvršila zadnjo revizijo dné 26 julija 1900. Jezersko. (Planinstvo.) Češka podružnica slov. planinskega društva je imela konec 1901. 1. 391 članov, in sicer 26 ustanovnikov in 365 rednih. Celo leto je pristopilo novih članov 79. Za češko kočo na Ravneh pod Grintovcem je podružnica doslej nabrala prispevkov 9967 kron 40 vin. Za to kočo je bila dné 4. svečana v Pragi tombola, ki se je vrlo obnesla. Globasnica. (Napad na slovenske gasilce.) V 39. štev. „Mir-a“ lanskega leta smo obširno poročali pod naslovom »v znamenju kamenja in krvi" o žalostnem dogodku na praznik del“ na vrsto, akoravno že pri večerji ne manjka šale in zabave. Domača hči ali pa dekla ima že pripravljene šopke, katere prinese in vrže med okrog mize sedeče, da se za nje pipljejo. Ko je zopet mir, prinese hči ali dekla prav svečano v hišo pšeničen kruh, kateri je okrog in okrog ovenčan s šopki in nataknjen z okinčanimi smodkami in gorečimi svečicami; v sredi, kjer ima kruh majhno jamico, pa je jabolko ali tudi — repa! Pozno v noč so ga delale domače ženske in skoraj ga je škoda — a navada tirja, da tudi on zleti tja po mizi med delavce. Šum in hrup, ki navstane, je nepopisljiv ! Vsak ga hoče dobiti, eden drugega suvajo, potiskajo in ruvajo, in konec vsega je, da nikdo celega ne dobi! Ko je tudi ta »ceremonija" pri kraju, še malo posedijo v veselem pogovoru, potem odmolijo in gredo vsak svojo pot — k zasluženemu počitku. Drugi dan se ponavljajo isti prizori pri drugem sosedu. Tako si zna slovenski kmet olajšati življenje in njega trud z združenimi močmi in si ga ob jed-nem oslajšati z nedolžno zabavo. Smešničar. * A: »Ali mi veste povedati žival, ki ima spredaj in zadej rep?" — B: »Kako morete pač kaj tako neumnega vprašati? Take živali nikjer ni." — A: „0 pač: Slon!" * Berač pozvoni pri hišnih durih, in prosi gospo, ki mu duri odpre, za dar. Gospa: »Kaj bi rad?" — Berač: »Malo vode bi rad pil, zakaj tako lačen sem, da ne vem, kje bom nocoj spal." Marijinega Imena dné 15. septembra m. L, namreč o pretepu, katerega so provzročili „možje napredka". Praznovala je namreč nemška požarna bramba v Malivasi svojo ustanovitev. Prišlo je do pretepa med „nemškimi“ in slovenskimi gasilci, ne da bi bili dali temu povod Slovenci, ki so bili mirno skupaj zbrani, a prišli so jih izzivat nemški „haj-lovci" ; začelo je leteti kamenje sem ter tja. Vsa stvar je prišla pred sodnijo. Nemci so napeli vse svoje moči, da bi spravili Slovence kot provzroči-telje pretepa v luknjo. Celovške „Freie Stimmen" so se že veselile z drugimi časniki vred, da se bode mogla zopet enkrat mastiti s kakim srda-polnim člankom zoper Slovence; a prišlo je drugače. Dné 26. febr. t. 1. se je vršila v Dobrlivasiv tej zadevi pred gosp. adjunktom Em. Wudich obravnava, pri kateri so bili med drugimi oproščeni našinci gg. Ferdo Krajger, načelnik slovenske požarne hrambe; France Čebul, občinski tajnik, in Št. Vrtni k, ki je bil s kamenjem težko ranjen, a nasprotniki so razumeli ga spraviti na zatožno klop. Nič ni pomagala trditev, da so bili „Nemci“ trezni in mirni ter da niso metali kamenja; bilo jih je vendar sedem obsojenih v 48 ur zapora, oziroma 10 K globe, in sicer so ti „junaki“ : Jan. Miklavec, Mart. Jezernik, Lovro Ogriz, Urb. Šranc, Št. Leder, Gr. Skok in Šim. Neuberž. Tudi tisti „omikanci“, ki so obsuli gospoda Krajger-ja, načelnika slovenske požarne hrambe, s psovkami, so dobili zasluženo kazen, in sicer Lovro Pajavčič 24 ur zapora, Lor. Ogriz in Ed. Kugler (oba iz Dobrlevasi) pa po 10 K globe. Od naših so bili štirje obsojeni, ker so „Nemcem“ vračali kamenje. — Kakor se vidi iz gorenjih imen, so vsi ti nasprotniki sinovi poštenih slovenskih starišev, ki so se sedaj postavili v službo Nemcem, da jim tlačanijo in svoje brate Slovence preganjati pomagajo. Klobuk doli pred takimi značaji! Kako že poje pesnik? Menda pravi: „Strela udri iz višine — izdajalca domovine!" Št. Danijel nad Pliberkom. (Inštalacija.) V nedeljo dné 2. sušca bil je naš dosedanji č. g. provizor Fr. Ks. Meško umeščen za župnika. Velika udeležba vernikov iz domače kakor iz sosednih župnij je pokazala, kako splošno je veselje, da smo dobili v osebi g. Meško-ta zopet svojega stalnega dušnega pastirja. Vmestil je novega g. župnika preč. g. dekan Š. Bauer iz Pliberka, ki je v primernem cerkvenem govoru razložil pomen lepe slovesnosti za novoumeščenega g. župnika in njegove farane. Navzoči so bili dalje še gg.: župnik Premru, družbeni tajnik Rozman, kaplan Smolej. Novemu svojemu g. župniku in pisatelju Meško-tu kličemo: Na prav mnoga leta, zdrava in srečna! Št. Vid v podjunski dolini. (Zopet požar.) Komaj so se ljudje nekoliko pomirili zavoljo zadnjega ognja, ki je bil na Gorcah, zopet je pogorela na ravno tisti vasi — na Gorcah — ena kajža. Pretečeno kvaterno nedeljo opoludne so bili farmani zbrani v cerkvi, ter molili pred božjo službo sv. križev pot, ko se zasliši iz zvonika zvon, da zopet nekje gori. Hrumeli so ljudje iz cerkve prestrašeni, gorela je Lužnikova bajta na Gorcah. Hiteli so pomagat gasit, ali imenovanega pohištva niso več mogli rešiti; pogorela je bajta, hlev in skedenj ; obvarovali so vsaj sosednja pohištva in s tem tudi celo vas. Kako je ogenj navstal, se ne vé. Omilovanja vredna in pomoči potrebna je uboga Lužnica, ki je vdova, navrh zelo bolehna, da je komaj rešila svoje lastno življenje. Prevalje. (Učitelji proti — kmetom!) To se pravi: Učitelji, kateri vlačijo iz davkarije denar, so zoper tiste, kateri nosijo v davkarijo denar. Vsakdo, kdor je imel sploh odprte oči, je uvidel, da so na dan volitve (15. febr.) v lepi slogi bili združeni vsi kmetje, obrtniki, in sploh domačini, ki so imeli volilno pravico. To so videli in vedeli tudi učitelji. In kaj bi si človek mislil? Kaj si je moral vsakdo misliti, vsak, kateremu se še ne meša v glavi? To edino: Če že vsi in vsak posebej v celem okraju sodi in misli to in to: bi vendar bilo prav neumno in brezobzirno, misliti ne to in ne drugo! Od modrih ljudij je vsak to pričakoval, posebno pa še od tistih, ki imajo sami največji dobiček od tega, da namreč držijo z neodvisnimi volilci, sploh da potegnejo s stranko, pri kateri vidijo pravico in poštenost. A naši učitelji, to so ptički! In eden izmed teh je Jožef Krebs (Rak). Ta sevé daruje tudi svojo kri (kje pa je značaj ?) za »fortšrit". A glej ! Pred c. kr. komisarjem, pred postavno volilno komisijo, pred volilci prvega razreda in pred drugim občinstvom se je ta mož — skregal z resnico. Patent takšnemu početju! V šoli se kaznuje laž, kaj pa v volilni sobi? Heil und Sieg — taki pameti! Od nemško-slovenske meje. (Nosimo denar v prodajalnice za našo korist!) Dopis iz Žabnic o „Sudmarkinih“ žveplenkah mi je vrlo ugajal. Tudi mi borni Slovenci bi mogli vsako leto takšno, pa še večjo svoto podariti družbi sv. Cirila in Metoda v svojo lastno korist z malim trudom brez stroškov, ako bi — hoteli. Darove pobirati za družbo od siromašnih ljudij, je jako pusto in se tudi malo dobi na Koroškem od ljudstva. Ali bi ne hoteli družbo podpirati tako, da ni nič treba dati? Žveplenke rabijo in kavo jedó v vsaki hiši, tudi v najbornejši. Žgimo torej le samo užigalice in pijmo le samo kavo družbe sv. Cirila in Metoda vsi, in družba ima korist veliko, mi pa škode nobene, še prihranimo si ! Tukaj od prodajalcev ne moremo zahtevati, da imajo slovenske barve. Vemo si pa pomagati. Naročili smo Slovenci skupaj naravnost iz Ljubljane in dobili po železnici užigalic in sladne kave, pa kavine primesi, vse s slovenskimi barvami. Kavina primes (figova cikorija) nam je vsem boljše dišala ko druga, tako da sem se jaz, kave že odvajen, zopet navadil je. Dve škatlji žveplenk tri vinarje dosti drago računim, izvrstne kavine primesi pride kilo ceneji kot 1 krono, sladna kava pa še spet ceneji. Ko nas je na sto tisoče, bi kava in užigalice vrgle več tisočev kron na leto družbi darila. Narodnjaki zahtevajte, da prodajalci, ki od Slovencev živč, naročajo oboje iz Ljubljane. Naslov za užigalice je: J. Perdan, trgovec; za kavo pa Ivan Jebačin (ali : Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate), oba v Ljubljani. Kdo nam Slovencem pomaga? Revni smo, pa še drugim nàrodom bogatim in bahatim naj nosimo dobiček, ko naš ndrod tako krvavo potrebuje naših krajcarjev in drugi ndrodi kruto na nas pritiskajo od vseh stranij ! ? Poročajte, dragi nàrodnjaki, o uspehu te agitacije! Ód nekod. (Naša ljudska šola.) Ko sem v „Miru“ bral članek „Moja šola", mi je prišlo na misel, kako sem se jaz učil nemščine v ljudski šoli na Notranjskem; seveda je že 60 let od tega. Šola je bila enorazrednica. Pisali smo še z gosjem peresom, nožičkov pa nismo imeli, torej smo prosili vsaki dan popoldne gospoda učitelja, ko je bila vaja v lepopisju, da bi pero vrezal, ven stopivši: „Pit feder cušnajden!" Vedel pa nisem besede, kaj to pomeni. Ko sem sedel že v zadnji klopi, to se reče, ko sem obiskoval šolo že več let, je učitelj vprašal: „Gegenwartige Zeit von »haben«!" Nobeden ni vedel odgovoriti. Dobrodušni učitelj, katerega še sedaj visoko častim, je pomagal in rekel: „Ich habe". Potem je pa šlo kot ura: „Ich habe, du hast, er hat, itd." Povedal nam pa ni, kaj se to pravi, namreč: imam, imaš, ima itd. Večkrat sem premišljeval, zakaj je učil tako nespametno, saj je bil moder, vsega spoštovanja vreden mož. Meni se dozdeva, da se je on učil kot fantek ravno tako, torej mora tudi on tako poučevati. Tako je bilo pred 60 leti na ljudski šoli na Notranjskem ; in na Koroškem se poučuje še sedaj ravno enako nespametno. Kako bo neki nemški učitelj slovenskim otrokom slovenski razlagal, da bi razumeli, kako se to imenuje, kako se to in ono razlaga in priučuje. Kdaj bo take nespameti konec? Maribor. (Celjska gimnazija.) Ni dolgo, kar sem se vozil iz Maribora v Gradec. Po naključju pridem v voz, kjer so se peljali mladi študentje iz Celja na počitnice koncem prvega pol-leta. Neki lep fant, nemški učenec, začne govoriti; ,Slovenci (namreč sošolci) so pač pomilovanja vredni, po vrsti jih mečejo," t. j. profesorji jim dajejo slabe rede. Drugi učenec pa pravi: „Saj zanje je velika težkoča, ker se morajo treh jezikov ob enem učiti: nemško, latinsko in slovensko. Samo eden Slovencev je dobil pohvalni red." Iz tega se pač lahko razvidi, kako neusmiljeno se ravna s slo-skimi dijaki, če še nepokvarjeno nemško srce Slovenca pomiluje. In še bornih slovenskih vspored-nic Slovencem v Celju ne puste! M Novičar. Na Koroškem. Dnhovske zadeve. Za župnika v Svincu je imenovan g. Rom. Eibeck, župnik v Zweikirhenu. Osebne novice. Deželne sodnije svetovalec g. Oto pl. Fladung v Celju je imenovan za nad-svetovalca v Celovcu. — Za okr. zdravnika v Šent-Štefanu ob Žili je imenovan g. dr. Jos. Raffeiner iz Inomosta. — Pošto v Podgorjah je prevzel stav-binski mojster g. Fr. Šuster. Prav navadno laž so privlekle na dan častivredne „Freie Stimmen" štev. 15. Poročajo namreč o nujnih predlogih v zadevi podpore za poškodovane po zadnjem neurju na Koroškem, in drzno trdijo, da so proti tem predlogu glasovali krščanski socijalisti in katoliška ljudska stranka. A to je prav navadna laž, zakaj poročevalec o ti stvari je bil ravno krščanski socijalist L. Steiner, ki se je potrudil tako, da se je predlog isti dan, ko je bil rešen v odseku, rešil tudi v zbornici, kjer ga je toplo priporočal. Predlog je bil soglasno sprejet; zanj so glasovali tudi poslanci, katere „Fr. St." tako drzno in neopravičeno napadajo. Naj večja predrznost pa je, da „Fr. Stimmen" svojo trditev vzdržujejo še potem, ko se je v dunajskih listih že pojasnila resnica. Nasprotni list dela to z jasnim in izrecnim namenom, da hujska ljudstvo zoper krščanske stranke, ko kliče : „Zapomnite si, dješki kmetje, to glasovanje!" — Dà, kmetje si bodo zapomnili glasovanje, da so jim namreč vsi poslanci prihiteli v pomoč, da se pa je našlo človeče, ki je tudi to priliko, kjer bi imela mirovati vsaka strast in nasprotstvo, porabila v svoje umazane strankarske namene. Fej ! Direktne volitve v peto kurijo tudi za deželni zbor dobijo na Zgornjem Avstrijskem. Cesar je te dni dotičuo postavo potrdil. Sevé ima zgornje-avstrijski deželni zbor — „klerikalno“ večino! Na Koroškem, kjer nam godejo nemški nacijonalci, pa še vedno nimamo direktnih volitev. Župnik Jos. Pogačnik f. V sredo dné 5. marca je po daljši bolezni v bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini umrl č. g. Josip P o-gačnik, župnik v Timenici, star 58 let. N. p. v m.! Drobiž. Porotno zasedanje v Celovcu se je pričelo dné 3. t. m. Dné 6. pride na vrsto tožba tiskarja Berčingerja proti uredniku lista „Landbote“, kjer je le-ta imenoval „Bauernzeitung“-o „lažnjivi list". Zasedanje traja do dné 11. t. m. — Potres so čutili dné 23. febr. zjutraj v Žineku pri Št. Lipšu. Križem sveta. Pogodba med Angleško in Japonsko. Nepričakovano je došla vest, da se je med angleško in Japonsko vlado sklenila prijateljska zveza. Obe državi hočeta se skupno braniti proti svojim sovražnikom v Aziji, a jih tudi skupno napadati, ako bi bilo potreba. Ne bodeta trpeli, da bi si kaka tretja država v Aziji hotela vzeti in prilastiti zemljo, ampak skrbeli bosta, da ostanejo dežele in države v rokah, v katerih so dosedaj. Očividno je, da je ta pogodba naperjena proti Francozom in Rusom. Strašen potres. Ruski listi poročajo o strašnem potresu v Šemahi, v Kavkazu : Šemaha je razrušena do temelja; ostalo je celih komaj 10 zgradb. Vrhu tega divjal je še požar. Podobnega potresa ne pomni nihče, potresni sunki se ponavljajo, kar jako ovira odkopavanje žrtev. Silno ljudstva je brez strehe in biva pod milim nebom ; okrog 15.000 prebivalcev stanuje v šotorih poleg mesta. Vrhu tega je zmanjkalo še živeža in nastal je glad. Potres se je pojavil dné 13. febr. opoldne in za nekaj hipov je bilo mesto kup razvalin. Potres se je večkrat ponavljal. Število mrtvih se ceni na 5000. Brez strehe je nad 30.000 ljudij. Blizu vasi Astrahanka se je pojavil že četrti ognjenik. Vse štiri gore bljujejo ogenj in vrelo lavo; ljudstvo se je daleč na okrog izselilo. Tržne cene. V Celovcu, dné 27. februarja 1902. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je K V K V pšenca . . . rž .... ječmen. . . oves . . . turšica . . . pšeno . . . fižol.... krompir . . leča .... ajda . . . 11 9 5 7 14 2 7 34 38 50 20 40 14 11 6 8 17 3 8 17 72 87 90 50 90 75 — bik — pitana vola 46 vprežnih volov 13 juncev 65 krav 8 telic 50 pitanih svinj 7 prascev Pitani voli so po — K do — K, vprežni voli po 194 K do 270 K, krave po 162 K do 195 K. Sladko seno je meterski cent po 6 » do 7 20 v, kislo seno po 4 .ST 80 v do 6 K 20 », slama po 4 K — ® do 4 iT 70 «. Promet je bil slab. Velikovec, dné 26. februarja. Prignali so: 1 bika, 293 volov, 96 trav, 16 telic, 4 teleta. Gena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 54 do 58 kron za meterski cent žive vage. 45 ovac, 26 zaklanih svinj. Promet je bil dober. Vabila. Hranilnica in posojilnica v Glinjah ima svoj letni občni zbor dné 9. marca 1902, ob 4. uri popoludne, v gostilni L. Zablačana na Trati po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1901. 2. Sklep o čistem dobičku. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi načelništvo. Hranilnica in posojilnica v Prevaljah napravi svoj letni občni zbor v nedeljo dné 9. marca 1902, ob 3. uri popoludne, pri Steklu v Farski vasi po sledečem dnevnem redu : 1. Poročilo o delovanju posojilnice za leto 1901. 2. Volitev novega odbora. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Posvetovanje o kupljenem posestvu. 5. Razni nasveti. Vse zadružnike k obilni udeležbi prijazno vabi odbor. Ai Ai Ai Ai Ai Podružnica sv. Cirila in Metoda za Slovenjigradec in okolico zboruje dné 9. marca 1902 popoludne ob 3. uri v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu v prostorih gospoda Fr. Casa p. d. Jurija, ter vabi najuljudneje k obilni udeležbi odbor. liOterijske številke od 1. marca 1902. Gradec 18 85 32 52 45 Dunaj 14 16 39 6 61 Mizarski pomočnik, ki natančno dela, dobi trajno delo pri Franju Grafenauerju, orglarskemu mojstru na Brdu, pošta Šmohor (Hermagor). Pomočnik mora biti katoliške vere in Slovenec. Vojaščinske razmere se naj povedo. Oglasila pismeno. Malo posestvo je na prodaj v kotmirski fari, ki obsega sedem oralov sveta, med tem tri orale zaraščenega gozda. Več pové Janez Nemec p. d. Topelcar na Plešivcu, pošta Kotmaravas na Koroškem. V mizarsko delavnico sprejme pridnega učenca Grego,, Amejc, mizar v Rožeku na Koroškem. Hiša se proda. ali pa tudi dà v najem iz proste roke. Pri hiši je okrog 35 birnov posetve, 18 oralov gozda in 3 orale travnikov. Gozd je dobro zaraščen, deloma je že za posekati ; hiša v prav dobrem stanu, hlev obokan. Nahaja se v Wernberškej občini, ob železnici blizu Beljaka. Pisma naj se pošljejo pod: Poste restante št. 165. Pošta Podravlje (Foder-lach) na Koroškem. Čebele in veščino kupuje in sprejema ponudbe >1. V i ii t>i* o i c* („ W illkoiiiin“). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. Salame iz šunke 1 gld. 20 kr., domače salame 1 gld., dunajske salame 80 kr., porojena šunka brez kosti 90 kr. in 1 gld. 10 kr, šunka s kožo 90 kr., suho meso in slanina 70 kr., prašičje glave 40 kr. kilo, kranjske klobase, velike, 18 kr. ena. — Slivovko, borovničar in brinjevec, pravi, 1 gld. 40 kr. liter, pošlje po povzetju Janko Mv. Sire v Kranju. Službo organista iu cerkovnika v Šmartinu ob Celovcu se takoj oddà. Dohodki : Prosto stanovanje z malim zelenja-kom, letna plača 188 kron, postranski zaslužek okoli 90 do 100 kron; lahko si zasluži tudi na pokopališča okoli 120 kron. Prosilci naj prošnje s spričevali pošljejo župnijskemu uradu v Št. Rupertu pri Celovcu. Pošta Celovec. šivalnih strojev in bicikljev, samo najbolj šili izdelkov. Šivalni stroji vseh vrst za obrt in domačo rabo, za šivanje, popravljanje, krpanje in umetno pletenje z vsemi najnovejšimi pripomočki. Va vati ni Singerjev! šivalni stroji od 36 gld. višje s 5- do 8-letnim jamstvom. Vse poprave najtočneje in ceno. Pred krošnjarji se svari ! France fwriiniliier, wXé-m.h.STeii^ Celovec, Dunajske ulice (Wienergasse) št. 10. Zalagatelj zveze avstrijskih c. kr. državnih uradnikov. v Mojstrani na Gorenjskem (Oberkrain). Istotam pa prodaja umetno satovje iz čistega čebelnega voska. — Kupi tudi ptiča, bodisi katerekoli vrste, ki je izučen v lepem petju. Kdor čez tacega razpolaga, je naprošen pod gorenjim naslovom se oglasiti. Tvomica za stolpne ure A. Schmitz-a v Ptuju izdeluje stolpne ure za cerkve, šole, gradove itd., kakor tudi električne ure v najboljši sestavi in po najnižjih cenah. — Poprave in prenaredbe starejših ur se najcenejše računajo. — Ceniki se pošiljajo zastonj; če treba, se prostor osebno ogleda. •■■OflBOHlOHlOOOHlOBOnOlH« Jako važno za bolehajoče na želodcu! Pomanjkanje teka, bolečine iu slabost želodca, slabost ter glavobol vsled slabega prebavljanja, slabo prebavljanje itd. odstranjujejo takoj znane Brady-eve (marijinoceljske) želodčne kapljice. Dobivajo se v vseli lekarnah. Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. Jedna steklenica z navodilom 40 kr., dvojna steklenica 70 kr. Glavni razpošiljatelj : C. Brady, lekarna „H ogerskemu kralju”, . Dunaj I. Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis: e^^Kdubjf •■iOKHOVOHiOOOHiOaESOBBOEHe O o o opo o^o o o o,, o O o 0^0 on o o . 0-0 o on o o o °o ° o na ?o°o°o00°0°0°0 ° o g oocpcftfo 2 o o O c o g g o°o°o o °o0o°° S °° g ° 'o ° °0 ?°n° ° ° a?o_og o„0 o0°„o„o O°2o0og,goq° ojoo ° O oo O ° °0° o °°° ° g q 0 w o „ O o C0--O? o°?00o0° °o°oOo°0°0, Oooc0 r?0°°0 Op, o o o o° c o%oO°o°o°, 0ogo0o0g0c. o o o o o o Po o cip o o OqO o Og Do P OOX °0°o°g& 0oooO° oOOn O Oj. 0§o0o°/ 0 n° J 0r?rP0, o°9?' n oC/ 0O. DO < O0 OqO ooo OGO ogo°o °o - O o g o- O O O O oO°°o oO°o_ O000° o o ° G° oo o o o 00oO0 oO opo, oo ° 0° GOOPoO o°0ŠoO§ CogoO^1 O o0°goo OOoo°OC ooggoo o°oogo0 O^o9o°o °00cPQ ^ oo°0 r o° So°< DoO< o°o Oo o nPoc o ■ 00 o°0” O o owo' t ° °o> o ° 0 o o o o ° o° o o ° 3con° 00 ° .o^°o000 b0o°°g - ^ ° ^ u 0^0 o. 50o0i0o°o% o0o°°g?oogq.o '°rO O O O OO qO O'0 O O O o00 g° 0§°ooO0o°o 0P°o0o° o°o ao v o ooo '0°0° ggoS Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.