IZDAJA
POGODBENA
SKUPNOST
ČASOPISA
»DOMAČE
NOVICE«
LENART
nOVIGE
LETO IV.
Štev. 16
LENART, 27. avgusta 1964
Urejuje uredniški odbor: Vet. Ivo Rapoc, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Slavko Leva-čič in Franček Štefanec. — Odgovorni urednik Franček štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska 9. — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-10\ — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska CP »Celjski tisk< Celje.
»AGROKOMBINAT« KZ LENART:
54 MILIJONOV ČISTEGA DOHODKA
POMEMBEN USPEH AGROKOMBINATA KZ LENART — PLAN PROIZVODNJE ZA PRVO POLLETJE JE USPEŠNO REALIZIRAN — NAJVEČJI USPEHI V KMETIJSTVU — PREDVIDOMA BO LETNA REALIZACIJA OSTALA ISTA — V SADJARSTVU
BO IZGUBA VSLED TOČE — POVIŠALI OSEBNE DOHODKE
V Agrokombinatu KZ Lenart so napravili pregled poslovanja za prvo polletje letošnjega leta in ugotovili, da je bil največji uspeh dosežen v kmetijstvu, kjer so dosegli 22,274.000 din čistoga dohodka, v delovni enoti blagovni promet 18,844.059 din, v transportu 7.238.280 din in v Brestu 2,868.925 din čistega dohodka.
Slabša realizacija je pri proizvodnji mleka, kjer je 2 milij. din zgube. To se bo nadoknadilo z znižanjem proizvodnih stroškov. V jesenskih mesecih bodo pasli krave in bodo prihranili čas in sredstva okoli krmljenja. Zato priča-
kujejo, da bo ta proizvodnja na koncu leta rentabilna, na kar bo vplivala tudi sedanja podražitev mleka.
Pričakujejo, da bo na koncu leta imelo sadjarstvo okoli 25 milijonov din izgube, kar je posledica toče iz leta 1962. Ta primanjkljaj bodo pokrili z boljšimi donosi drugih kultur. Pri koruzi na primer pričakujejo 15 milijonov dobička.
Že lansko leto so na Agrokombinatu izkoristili vse možnosti za čimboljšo proizvodnjo. S taki/iim
delom so letos nadaljevali in dosegli zelo lep uspeh. V prvem polletju so dosegli fi74.fi78.374 din celotnega dohodka in 54,517.579 din čistega dohodka. Če to primerjamo z letnim planom eksterne realizacije. ki je 1 milijardo 260 milijonov din, skupaj z interno pa 1 milijardo 700 milijonov din, potem ugotovimo velik napredek. Računati moramo, da se velik del proizvodnje realizira šele v drugem polletju. Na uspešen finančni rezultat je vplivala tudi letos vnovčena lanskoletna realizacija. Celotna lanskoletna i-ealizaci.ia je bila 1 milijardo 340 milijonov din
(interna in eksterna). Lansko leto plačane realizacije pa je bilo 960 milijonov din.
Na Agrokombinatu predvidevajo, da bo na koncu leta ostal čisti dohodek v sedanji višini.
Napram lanskemu letu so na Agrokombinatu KZ Lenart dvigniti osebne prejemke za 40 o/0. Od 15. julija dalje so najnižje osebne prejemke povečali za 6.000 din, za prejemke od 30 do 40.000 din je povečanje 2.000 in za prejemke od 40 do 50.000 za 1.000 din. V tretjem tromesečju bodo obravnavali še ostale osebne dohodke.
Gasilcem sodobno opremo
prispeli gasilci iz bližnje in daljne okolice.
Zastave, cvetje in sončno jutro so pozdravili vse, ki so prispeli tokrat v Lenart. Godba je od zgodnjih jutranjih ur in kasno v dopoldne igrala koračnice. Gostje in domačini pa so si ogledovali številna gasilska vozila.
Nekaj po 9 uri je bila v kulturnem domu slavnostna seja gasilskega društva Lenart. Na seji je govoril predsednik društva FER-DO FIRBAS, ki je opisal delovanje društva v 90. letih.
Po slavnostni seji je bila parada, v kateri je sodelovalo okoli 500 gasilcev, 22 gasilskih vozil in 27 praporov sosednjih gasilskih društev. Po paradi je bilo na nogometnem igrišču zborovanje, ki ga je otvoril predsednik občinske gasilske zveze ALFRED PIRHER, ki je med ostalim dejal, da je 90. obletnica za lenarške gasilce pomembno zgodovinsko doživetje. Starejšim gasilcem se je zahvalil za dolgoletno humano delo in je nadalje dejal, da so bili včasih požari redkejši. Elektrika, plini in razne kemikalije so glavni vzrok sedanjih požarov, do katerih pride tudi zaradi nepravilnega rokovanja s temi sredstvi. Zaradi tega je važno preventivno delo gasilcev. Sodobni čas pa tudi zahteva, da so gasilci sodobno opremljeni. V preteklem obdobju so bile za gasilce pomembne prireditve, kot
(Nadaljevanje na 6. strani)
SVEČANE PRIREDITVE V LENARTU — PODELJENA PRIZNANJA ZASLUŽNIM GASILCEM — OCBINSKA SKUPŠČINA LENART POKROVITELJ PRIREDITVE — NAVZOČI POMEMBNI GASILSKI IN POLITIČNI PREDSTAVNIKI — MANEVER S SODOBNO OPREMO — VELIKO SREČANJE GASILCEV
S trinajstim avgustom so se pričele prireditve v počastitev 90. obletnice ustanovitve gasilskega društva Lenart. Vrhunec praznovanja je bil v nedeljo, 16. avgusta. Ta" dan so prispeli v Lenart vidni gasilski in politični predstavniki: podpredsednik Gasilske zveze Slovenije SREČKO DINC,
inštruktor gasilske zveze Slovenije (za Štajersko) MILAN KLE-MENClC, predsednik nadzornega odbora gasilske zveze Slovenije ANTON PSENICNIK, predsednik Okrajne gasilske zveze Maribor JANKO CAKS, zvezni poslanec IVAN ROS in drugi. Od domačinov so sc prireditve udeležili:
predsednik OS EDO ZORKO, republiška poslanka in sekretarka obč. odb. SZDL Lenart JELKA FIRBAS, organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Lenart IVAN CRNCEC. predsednik občinske gasilske zveze ALFRED PIRHER in drugi. Poleg njih so
Gasilske prireditve v Lenartu	(Foto: Brumen)
D	o	Bi	JI
\innv swtu |			
Južnovietnamske in ameriške enote so pretrpele velike izgube v boju proti enotam osvobodilnega gibanja Vietkonga. Dogodki v tem delu sveta so se v zadnjem času razvijali naslednje: — Vsi ministri južnovietnamske vlade so odstopili s tem, da ostanejo na položajih, dokler ne bo novi predsednik Južnega Vietnama general Kan formiral nove vlade. — »Revolucionarni vojaški svet« Južnega Vietnama je izvolil premiera Kana za predsednika republike in ga pooblastil, naj formira novo »vojaško vlado«. — Največja letalska akcija združenih južnoviet-namskih in ameriških sil blizu Sajgona, v kateri je sodelovalo okoli 100 helikopterjev, se je končala s popolnim neuspehom. — Ameriška vlada je zanikala, da je predsednik Johnson odobril uporabo jedrskega orožja v akciji, ki so jo izvedla ameriška letala. — Južnovietnamska vlada nadalje zbira in pripravlja svoje oborožene sile za ^obrambo« pred morebitnim napadom.
Glede krize v jugov zhodni Aziji po hudih incidentih v Tonkinškem zalivu je Varnostni svet trenutno v položaju, da ne more ničesar ukreniti, dokler tudi Severna Vietnam VS ne razloži svoja stališča.
Ciprski predsednik Makarios je ponudil voditeljem ciprskih Turkov na otoku, da lahko svobodno potujejo po vseh cestah pod vladnim nadzorstvom, s pogojem, da tudi voditelji turške skupnosti dopustijo svobodno gibanje po cestah, ki jih nadzorujejo pripadniki te skupnosti.
Vrstni red dogodkov zadnje dni na Cipru: — Štiri turška reakcijska letala so napadla Ciper. — Turški bombniki ponovno napadli otok s strojnicami in bombami. — Turški itisk podpira ukrepe na Cipru. — Bombardiranje turških letal vasi Polis. — Makarios je izjavil, da bo vlada upoštevala resolucijo VS, Turki pa, da jo bodo upoštevali, če se Grki umaknejo s Cipra. •— Diplomati vneto iščejo rešitve za bodočnost otoka. — Po sklepu VS so prenehali nemiri na otoku. — Prišlo je do ugibanj o načrtu, da bi postal otok stalno oporišče NATO. — Čete OZN na Cipru pod vodstvom Thi-maya naj bi povečali za 1000 mož. .— Ciprski zunanji minister namerava obiskati Moskvo in zaprositi za vojaško pomoč. — Pričakujejo, da bo do sporazuma o Cipru prišlo že na koncu tega meseca.
Kongo je postal drugi Vietnam, pri dogodkih v tej deželi so angažirani tudi ameriški krogi. V Kongu je prišlo do obsežnega uporniškega gibanja. Uporniki držijo v svojih rokah glavno mesto vzhodne pokrajine Stanleyville. Combe dobiva poleg ameriške tudi pomoč iz portugalske Angole.
Tovariš Tito je o vseh omenjenih dogodkih dal izjave direktorju Tanjuga. Za izjavo je bilo veliko zanimanje v vseh delih sveta. U Tant pa je dejal, da jo bodo dostavili vsem delegacijam OZN in bo ta izjava kot uradni dokument OZN.
Sekretar KPI Togliatti je po krajši težki bolezni dne 21. avgusta umrl. Že več dni je italijanski predsednik Antonio Segni bolan.
TUDI STROKOVNJAKOM PO UČINKU
II. REDNO ZASEDANJE ZADRUŽNEGA SVETA KZ ZGORNJA SCAVNICA-VELKA
PREGLED GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU — POPOLNO REALIZACIJO PLANA JE PRIČAKOVATI V VINOGRADNIŠTVU, SADJARSTVU, POLJŠČINAH, TRAVNlSTVU IN ŽIVINOREJI _ RIBEZ IN PŠENICA POD PREDVIDENIM PLANOM — NEODGOVORNOST KMETIJSKIH TEHNIKOV IN TRAKTORISTOV
Razprava na drugem rednem zasedanju zadružnega sveta KZ Zgornja Sčavnica-Velka je razkrila nekatere pomanjkljivosti v gospodarjenju v prvem polletju letos. V zvezi z gospodarsko finančnim planom so bili doseženi določeni uspehi, ki pa niso povsod zadovoljivi, predvsem za delovne enote, ki nimajo kmetijskega značaja.
V delovni enoti »kmetijska proizvodnja« je postavljeni plan dosežen in realiziran po vseh elementih 31 %, razen osebnih dohodkov, katerih realizacija v prvem polletju znaša 36 %. Glavno panogo v tej delovni enoti predstavlja živinoreja, ki zajema največjo vsoto vlaganj in realizacije.
Svet DE kmetijska proizvodnja bo moral preiti na dosledno plačevanje po učinku in se bo moral držati plana.
Pri nekaterih kulturah bo znatno odstopanje v pogledu dohodka in realizacije napram postavljenemu planu. Tu gre predvsem za črni ribez in pšenico. Za črni ribez je bil primanjkljaj predviden že z gospodarsko finančnim planom, ker je bila lansko leto toča ter burja, ki je ribez poškodovala. Izgubo so planirali nad 500.000 din, ta pa se bo povzpela nad milijon din. Temu niso vzrok samo lanskoletne vremenske prilike, temveč tudi slabo negovanje nasadov. Zanimivo je, da je privatni kmet iz Velke pridelal na površini 0,80 ha nad 4.000 kg črnega ribeza, na zadružnik 6 ha pa so pridelali 3.000 kg ribeza. Glavni vzrok slabega donosa je vsekakor slaba organizacija dela — nezain-teresiranosit kmetijskih strokovnjakov, ki so se v zadnjih letih bavili s to proizvodnjo itd. Precejšen vzrok za nezainteresiranost kmetijskih strokovnjakov za boljšo proizvodnjo je v tem. ker so enako plačani za visok ali nizek
MED DOPUSTOM
—	2e spet dežuje z jasnega neba!
—	Saj ne dežuje, temveč Neža zaliva rože Počivnikovim, ki so na dopustu!
donos. Nujno bo torej tudi strokovnjake plačevati po učinku. Ista situacija se je pokazala pri pšenici, tu pa nosijo precejšnjo krivdo tudi traktoristi. Na zasedanju zadružnega sveta so obsodili neodgovornost in malomarnost posameznih kadrov.
Plan kooperacije predvsem v živinoreji ni bil dosežen. Ugotovljeno je, da odgovorni kmetijski tehnik za sklepanje kooperacij-skih pogodb na enem izmed območij svoje naloge niti minimalno ni izpolnil. O teh vprašanjih bo moral svet delovne enote nujno razpravljati in najti primerno rešitev. Za posamezne dejavnosti pa bo potrebno specializirati delovno silo.
Popolno realizacijo plana je mogoče pričakovati v vinogradništvu, sadjarstvu, poljskih pridelkih, v travništvu in živinoreji. Posebno v vinogradih .bo pridelek rekorden, če ne bo toče. Tu se pričakuje nad 100 hI mošta na ha. Vinogradi so lepo obdelani in pravočasno škropljeni.
Presežena realizacija poslovnih stroškov, napram celotnemu dohodku v delovni enoti traktorski strojni avtopark ter gramozna jama, je posledica velikega trošenja sredstev za vzdrževanje strojev in avtomobilov. Vzrok za tako nizko dosežen dohodek te DE v pi*-vem polletju je tudi v tem. ker vodstvo enote ne kaže potrebe po ekonomski kalkulaciji. Nujno bo v bodoče potrebno precizno kal-kulirati posamezna opravila in sproti spremljati rezultate dela. Tudi tu je potrebno osebne dohodke deliti na podlagi vloženega dela, zato pa so potrebne norme. Nikakor se ne sme zadovoljiti z navidezno kalkulacijo, katere so se v tej enoti dosedaj posluževali. Večjo skrb je potrebno posvetiti skrbi za stroje, ki imajo veliko vrednost.
Delovna enota blagovni promet je realizacijo napram planu dosegla minimalno, kar je razumljivo, ker tu nastane dokončno vidna realizacija šele v jeseni, ko se prodaja sadje in ostali artikli. Rezultati bi lahko bili višji, če bi omenjena DE odkupila vse kmetijske viške, ki zaradi neelastično-sti blagovnega prometa gredo mimo zadruge.
Vsled pomanjkanja živine za domači zakol delovna enota mesnina ni realizirala predvidenega plana. Na to pa so vplivali tudi neurejeni odnosi v enoti.
Doseženi rezultati v delovni enoti mlin in oljarna so zadovoljivi. V tem času ni mlinska sezona in je zato trenutna realizacija nižja. Poslovanje in organizacijo dela v mlinu bo potrebno urediti. Vsled rekonstrukcij in obilne žitne letine v okolici se pričakuje, da bo postal mlin rentabilen.
Zadružni svet je sklenil, da bodo razpisali nadomestne volitve v Zadružni svet, svet delovne enote kmetijske proizvodnje, svet delovne enote strojni in traktorski park in upravni odbor zadruge za dne 13. septembra.
Navzoči so odobrili predloženi (Nadaljevanje na 4. strani)
SESTANKI
V	glavnem so za nami počitnice, ki so veljale tudi za družbeno politično aktivnost, čeprav v manjši meri kakor prejšnja leta. Z nastopom septembra se začne ponovno večja aktivnost na vseh področjih družbenega življenja. Morda ne bo odveč, če to pot spregovorimo v uvodniku o naših shodih, sejah in zbiranju ljudi, kar vse skupaj imenujemo SESTANKI.
Nekateri naši družbeno politični delavci so prekomerno zadolženi z delom na družbenem področju iz različnih vzrokov. Mnogokrat imamo mnogo sestankov, ki se vlečejo v nedogled, ki niso vedno najbolj nujno potrebni. Seveda ne kaže propagirati manj sestankov na račun slabšega družbeno političnega dela. Nasprotno. Z manjšim številom sestankov moramo doseči kvalitetnejšo in bolj učinkovito delo ter angažiranje večjega števila občanov na račun preobremenjenih.
V	samoupravnih organih in organizacijah v občini sedaj aktivno deluje sorazmerno malo občanov. Ti se srečujejo povsod, kjer se razpravlja o družbeni problematiki. Kadrovske komisije in družbeno politične organizacije so kaj malo storili za dejansko razbremenitev. Pod pretvezo, da je določeno število takih občanov, ki ne kažejo zanimanja za reševanje družbenih vprašanj, kadrujemo povsod ljudi, ki so že zadolženi.
Preveč sestankov imamo tudi zato. ker se nekatere naloge duplirajo. Verjetno bi bila potrebna določena delitev dela med družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. S to delitvijo bi odpadla cela vrsta sestankov, na katerih se stvari in odločitve ponavljajo. Na domala vseh sestankih sprejemamo tako nedoločene sklepe, ki jih pri najboljši volji še tako razgledani občani ne znajo izpolniti. Sprejemamo pa tudi sklepe, ki nikogar ne zadolžujejo. Mnogo je sestankov na račun neizvajanja nalog. Če bi sprejete naloge dosledno izvajali, bi bil naš razvoj hitrejši in bogatejši. V nekaterih organizacijah v naši občini menijo, da je demokraciji zadoščeno, če ustanovijo vrsto raznih komisij, ne da bi pri tem izhajali iz objektivne vsebine dela, ki mora biti pogoj za obliko.
Naši sestanki so v večini še vedno slabo pripravljeni. Manjka nam ustreznih analiz, ki bi bile dobro napotilo za hitro reagiranje in dobro formulacijo sklepa. Kolikor pa imamo analize, so brez variant, ki so eden od pogojev za zavestno odločitev občana.
Za zaključek: poskrbimo, da bodo naši sestanki kratki, plodni. Naj jih bo toliko, kolikor je to objektivno potrebno.
Tone Štefanec
ZVIŠANJE, NATO PA ZNIŽANJE CEN
RAZGOVOR S TRŽNIM INŠPEKTORJEM FRANCOM KRALJEM
Franca Kralja smo zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj v zvezi s povišanjem cen nekaterih artiklov na območju naše občine:
ALI JE BILO POVIŠANJE CEN V NAŠI OBČINI V SKLADU S PREDPISI, CE NI BILO, KJE SO BILI NAJBOLJ VIDNI PRIMERI PRETIRANEGA POVIŠANJA CEN?
Pri artiklih, za katere je bilo odobreno povišanj^ cen ni bilo izrazitih nedopustnih zvišanj. Sladkor in moka sta ostala pri določeni meji. Vendar so pri moki neenotne cene. Trgovsko podjetje Izbira iz Cerkvenjaka ima 7 poslovalnic, v njih pa so različne cene moke. Nekatere od teh poslovalnic nabavljajo moko pri gro-sistu Panonija Ptuj. Panonija nabavlja moko iz mlina v Cakoveu, ki je cenejši, kot so slovenski mlini. Bela moka. ki je nabavljena pri slovenskih mlinih, stane 1 kg 141 din. Ista moka, nabavljena preko Panonije, stane 1 kg 130 din. Vzrok različnih cen je nabavna cena. Vsaka republika sama določa višino cen mlinskih proizvodov in so med republikami v tem razlike.
Naša trgovska mreža je pri olju cenejša od sosednjih trgovskih podjetij, ker imajo 12 % marže, drugje pa 16 0 „ in je olje pri nas za 4 % cenejše.
Za artikle, ki niso pod kontrolo cen, trgovska podjetja cene pro-
sto formirajo. Tu deluje zakon ponudbe in povpraševanja. Pri teh artiklih nekateri precej povišujejo cene. Trgovska mreža je imela nedavno prodajno ceno piva 90 din od steklenice, sedaj pa je ta 110 din.
Kljub znižanju prometnega davka v naših trgovinah in gostilnah niso pocenili nobene vrste vina. Prometni davek je bil znižan za 5 % tudi pri vseh vrstah tekstil-
nih podlog. Precejšnje količine tega artikla so na zalogi in za nje ne bodo znižali cen. Po novih cenah bodo začeli prodajati nove pošiljke.
Prekoračitve cen so bile ugotovljene pri živinski krmi. S predpisi je določeno, da lahko maloprodajna mreža nabije 5 din na kg. v Izbiri pa so nabili 15 % zaslužka.
Tako pride do neupravičenega zaslužka.
Od 19. 7. dalje je slaščičarna Lenart povečala cene izdelkov. Torto so podražili za 120 din. kekse pa 5 din kos.
Pri žemljah je gostinstvo dvignilo ceno za 2 din (sedaj stane žeml.ja v gostilni 15 din). Enotni kruh se je povprečno podražil za 11 din po kg. Gostinstvo je kos kruha podražili za 5 din. Kos kruha stane sedaj 15 din. Iz 1 kg kruha je mogoče dobiti 10 kosov, torej je pri 1 kg kruha 50 din zaslužka. Tako zvišanje je pri Gostinskem podjetju Lenart in gostilni Elbl. Pri teh cenah so ostali. V gostinstvu so dvignili cene brezalkoholnih pijač (kokta, oran-žada in slatina) od 55 na 60 din, ker je tovarna zvišala ceno za 2 din. Prav tako je dvignilo ceno slatinsko podjetje Radenci. Gostilna Elbl je zvišala ceno vsem vrstam pečenke za 20 din, gostilna Sernec .je podražila kosilo za 50 din, golaž pa za 40 din porcijo. Cene pivu so povprečno dvignili za 10 din. Pri kavi so ostali povsod pri starih cenah, razen pri Gostinskem podjetju Lenart, ki je dvignilo ceno kavi za 10 din. Na splošno .je gostinsko podjetje podražilo vse prchranbene artikle.
Do sedaj ni nobeno obrtno podjetje dvignilo cen svojih uslug. Težko pa je nadzorovati privatnega obrtnika, ki ne izstavlja računov.
Električna energija se ne bo podražila do konca leta, premog pa se je podražil.
Naša tržna inšpekcija je na hitro kontrolirala, da si je ustvarila približno sliko o stanju na tržišču. Potrebna bo detajlnejša inšpekcija.
SO TISTI, KI SO ZVIŠALI CENE PRI TEM OSTALI, ALI SO JIH PONOVNO ZNIŽALI?
Slaščičarna Lenart bo šla na stare cene. Izbira Cerkvenjak je po inšpekciji uredila cene živinski krmi, Gostinsko podjetje Lenart pa bo kavo prodajalo po stari ceni.
KAKŠNE TEŽAVE IMATE PRI OPRAVLJANJU INŠPEKCIJSKE SLUŽBE?
Preobremenjen sem z delom, ki nima nič skupnega s tržno inšpekcijsko službo. Vršim delovno inšpekcijo, koder so velike težave, ker je v podjetjih higiensko tehnična zaščita slaba. Poleg tega vodim referat za cene. Pri opravljanju dolžnosti imam težave z delovnimi organizacijami, ki skušajo nepravilnosti prekriti in jih priznajo šele po večkratnih do-
VAŠE PRIPOROČILO DELOVNI MORGANIZACIJAM?
Delovne organizacije naj si izdelajo evidenco, ki bo vsebovala artikle, kateri so pod kontrolo cen. Slediti morajo predpisom, ne da čakajo, da jih inšpekcija opozori na nepravilnosti. Zaželjeno je, da bi trgovske in gostinske delovne organizacije imele več socialističnega trgovskega posluha. Vsi naj se zavedajo, da so tudi sami potrošniki. Pri vsakem zahtevku za zvišanje cen naj imajo v vidiku, da njihova podražitev povzroča verižno reakcijo.
NOVI DEL LENARTA
O

O
Bralec ko se boš čez nekaj let vračal po »Severni magistrali« iz Maribora v Lenart, boš pred vhodom v trg (na desni strani Mariborske ceste) zagledal novo naselje visokopritličnih hišic. Danes vam dragi bralci prikazujemo skico tega bodočega naselja. Pravokotmki s številkami predstavljajo bodoče hiše. Tri hiše so že v gradnji (št. 3, 4, 24). Pravokotniki, ki imajo v desnem spodnjem kotu crn krog, pomenijo da je prodano zemljišče za novogradnjo. Beli krogi ponazarjajo drevje. Na obeh miniaturnih posnetkih pa lahko vidite, kako se ie pričelo z izgradnjo tega novega dela Lenarta. Hiše bodo stale med drevjem na sončni legi. Pričnite tudi vi, dragi bralci razmišljati o izgradnji svojega doma v tem delu Lenarta. Tukaj bo vodovod, urejene ostale komunalne naprave, blizu je šola, delovno
mesto in druge ugodnosti.
Tednik
G!•■!!• S«lallitliat »«• 4«l*TMt* IJalstv« ta F«*r»l>
SREČANJE
FRANC ŠUMAN ZGODOVINAR - AMATER
Mnogi bralci radi prebirajo sestavke Franca Sumana pod naslovom: »NAŠI KRAJI PO LETU 1000«. Danes vam bomo povedali nekaj o življenju in delu tega zgodovinar ja-amaterja:
V Lonmarju blizu »Severne magistrate« živi 75-letni Franc ŠUMAN (upokojeni
mnogi prebivalci pri nas ne vedo, da je bilo tu nekoč Panonsko morje, da so tu živeli Rimljani ...« Besede teko hitro in človek začne premiš-ljeevati od kod toliko znanja in energije.
V delovni sobi ima tovariš Šuman polno starih dokumentov, knjig, zbirko starega
Franc Šuman iz Lormanja med svojimi dokumenti in knjigami
poštni uslužbenec). Ko ga obiščete in ga povprašate o tem in onem iz naše preteklosti vam bo rade volje začel pripovedovati: »Preteklost naših krajev je zanimiva,
denarja, razglednic, izkopanin. znamk in drugega. Iz vsegu veje duh po starosti. Navdušenje za zbiranje je dala Francu njegova mama, on je z delom samo nadaljeval.
»Žal pa so mi mnogo stvari odnesli arheologi in zgodovinarji, rekli so, da bodo dali v muzej, nekateri pa niso nič rekli, ampak so mi kakšen predmet kar na tihem vzeli«, je pripomnil Šuman, ko smo ga zadnjič obiskali.
Tak sestavek, kot je Naši kraji po letu 1000. ni tako enostavno pisati. Za vsako besedo morajo biti stvarni dokazi. Te dokaze Šuman ima. Že pred 50. leti je začel pisati razne sestavke. Mnogo materiala je dobil v arhivu nekdanje trške občine Lenart in drugje. Veliko materiala črpa iz starih in najnovejših zgodovinskih knjig. Večina teh knjig je napisana v gotici. To Šumana ne moti. zelo hitro čita gotico in orumene-lo pisavo na pargamentu, ki je pisana še z gosjim peresom.
Franc Šuman ima zelo dober spomin. Za vsako hišo v Lenartu vam ve povedati, kdo jo je zgradil, kakšni so bili ljudje, ki so v njej živeli itd.. . Njegovo delo ima velik pomen. On zapisuje preteklost naših krajev, ki ne sme iti v pozabo. »O naših krajih je bilo zelo malo napisanega«. pravi Šuman in njegova roka že drsi po papirju ter ustvarja za vas bralci nova spoznanja o preteklosti . . .
Franček Š.
Jože-Marjan Tratar:
(2)
PO MORJIH EVROPE
IZ PRIJATELJSKE KOMUNE PTUJ
Ob šestem občinskem prazniku
Občina Ptuj je 8. avgusta praznovala svoj občinski praznik. Ob tej priliki je »Tednik« objavil obširnejši pregled razvoja občine. Posredujemo vam zaključni sestavek. ki ima podnaslov: ZNATNO POVEČANJE OBSTOJEČIH PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI
Na podlagi predvidenih investicijskih vlaganj in boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti se bo gospodarska aktivnost ob koncu sedemletnega razdobja tako povečala, da bo v letu 1970 doseženih .30 milijard narodnega dohodka, kar bo zagotovilo 50 odstotno izboljšanje življenjskega standarda in realne osebne potrošnje prebivalstva. Tak razvoj proizvajalnih sil bo omogočil, da se bo ptujska občina v naslednjih nekaj letih uvrstila med razvite komune z močnim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom vseh občanov. (Tednik, 31. julija)
Tudi strokovnjakom po učinku
(Nadaljevanje z 2. strani)
predračun za nabavo strojev in generalni remont v delovni enoti Mlin in oljarne v znesku milijon dinarjev.
Sklenili so, da bodo dodelili dve štipendiji za srednjo ekonomsko ' šolo na podlagi uspešno končanega sprejemnega izpita interesentov, ki so vložili prošnje.
Odobrena je bila premestitev remize iz Sp. Velke na Trate. Stroški premestitve bodo stali 600.000 din.
Člani zadružnega sveta KZ Zg. Ščavnica Velka so sklenili odkupiti od Zavoda za duševno defekt-ne v Hrastovcu omrežje šibkega toka v Vranjem vrhu za 500.000 din. Odkup je izvršen za potrebe stanovanj, ki jih ima v tej vasi zadruga. Omenjeno omrežje je do nedavnega koristilo podružnici zavoda Hrastovec na Tratah.
Na drugi redni seji je zadružni svet tudi sklenil odkupiti že več let neuporabljeno zgradbo Tobačne tovarne Ljubljana v Zg. Ščav-nici.
Vsem šolam, ki so na območju zadruge, bodo dodelili zemljišča za gojitev vrtnin za potrebe šolskih kuhinj. Z Agrokombina-tom KZ Lenart in Agrokombina-tom KZ Maribor se bo KZ Zg. Ščavnica začela dogovarjati o dodelitvi gozdnih površin, ki so na njenem območju, v lastno upravljanje.
ČITAJTE
„Va mate navil te"
Še napis na obali: ICI LA FRANCE je izzival in ravno tako prispela ladja iz Francije, ki je bila polna bodeče žice. To je bil iznak takratne pravične vojne Alžircev.
Namesto v Tanger in Casablan-co je ladja morala izkrcati hla;go 7.a Afriko v š pa n,sik i Inki Algcci-ras. ki leži v Giihraltarskem zalivu. Tam s-mo se ustavili za pol dne. Ogledali smo si veliko angleško utrjeno mestece Gibraltar (samo od daleč, ker nam otoi-sika niso dovolili). Malce pa smo se sprehodili po mali španski iiu-kij Sovi I j i. Edini zanimivi vtis v čaisu kratkega obiska v Španiji je Ibila zaprta arena in pila-kat, Iki je naznanjal ibi'k »borbe.
Ponoči smo se odvezali od Španije in zapluli skozi Giibraltar-ski preliv okoli južne španske obade v Atlantski ocean. Tam je bila naša. še kar velika ladja, kot lupina. Vso nadaljnjo pot nas je spremljalo mirno morje. Posebnost na tem delu poti je bilo praznovanje Dneva borca, ki srno ga proslavili na odprtem morju, sredi giriand in zastavic, s 'katerimi so mornarji za ta dan okitili našo ladjo. Zivečer smo imeli proslavo, peli smo partizanske pesmi, vmes pa so pripovedovali mornarji dogodivščine iz NOB. Ta dan smo »poznali kot mornarja, sina pokojnega hrvaškega revolucionarja Rade Kon-
čarja, ki je v skupini dveh mladih pomorcev, gojencev pomorske šole iz Hakra. potoval ,s to ladjo. Povedal nam je marsikaj i/, življenja svojega očeta in o sobi. Življenje obeli je bilo težko.
Po nekaj dneh vožnje smo se približali kanalu La Manchu. Blizu Dovra smo prevzeli na krov prvega pilota (Angleža), ki je vodil krmilo ladje po nadaljnji poti po Temzi navzgor do Londona. Vozili smo se skozi gozd dimnikov in žerjavov, nato pa čakali nekaj ur zaradi dviga gladine Temze. Prav blizu doka smo mi-moišli poldnevnik, saj je bil južno od nas znameniti Grenwitsch. Tako smo prešli preko navidezne črte v zahodni del sveta, v zahodno širino.
Težko je pisati o večmilijonskem mestu Londonu. Marsikaj smo videli in se naučili. V avtobusih, vlakih in trolejbusih je bil zelo lep red in tišina, tega žal pri nas ni. Razdalje v tem mestu so zelo velike, tako smo se morali voziti z raznimi vozili in celo s podzemsko železnico. Pri podzemski železnici smo lahko takoj ugotovili, kje se nahajamo, ker so na vseh važnejših krajih kioski z vrtečimi načrti delov mesta.
V Londonu smo si ogledali tudi muzej, zaradi pomanjkanja časa smo ga samo preleteli. Za ogled bi potrebovali najmanj cel dan. Poleg tega smo si ogledali muzej
voščenih lutk Madame Tissou, kjer smo med državniki opazili tudi tovariša Tita. V kleti pa smo v oddelku strahov in trpinčenj videli Hitlerjevo figuro, Musolinija in prikaz trpinčenja alžirskih borcev s strani Francozov, kar je bilo ob tistem času aktualno.
(Se nadaljuje)
Bralci pozor!
Sporočam interesentom, da izvajam kamnoseška dela'tudi na terenu, to je pri naročniku doma ali na pokopališču. V poštev pridejo strokovna dela kot obnovitev starega spomenika, izdelava novih napisov in obnova starih. Z naročili pohitite zaradi bližajoče se jeseni. Resna naročila sporočite na naslov: OTMAR KOBAN, kamnosek RACE.
Italijanski lovci v Lenartu
Te dni se je v Lenartu in njegovi bližnji okolici mudila skupina italijanskih lovcev iz Udin in Benetk. Ulovili so okoli 50 rac. Ta skupina je prišla v Lenart že tretje leto. Italijanski lovci so se pri nas dobro počutili in pridejo še dvakrat letos.
strogo
zaupno
RANJENE STARKE
Ko greš po Lenartu vidiš na vsaki strani ceste ranjene starke — hiše. Posebno na Ptujski cesti človeka boleče pre-sune, ko gleda, kako iz dneva v dan bolj propadajo zidovi. Na naši fotografiji vidite hišo iz Ptujske ceste št. 18. Njeni zidovi so na spodnjem delu močno nagrizeni. Nihče se ne najde odgovoren, da bi hišo popravil. Stanovalci plačujejo najemnino, lastnik pa se ne zmeni za popravila. Hiša ima tudi slabo streho in sanitarije. Stanovalci so o tem govorili na zboru občanov in drugje. Takrat se je nekaj obljubilo, nihče pa ni nič ukrenil. Vse hiše, ki so v takšnem stanju, bi bilo treba čim prej ipopraviti, ker bodo drugače popravila iz dneva v dan dražba. Ne smemo pa pozabiti na estetski izgled naselja.
Vlaga vedno više prodira v stanovanju. Za popravilo prve okvare zidu bi bil potreben en tisočak, sedaj pa mnogo večja vsota. Torej: vse okvare odpravljajmo sproti!
NEUDELEŽBA
V	zadnjem času je opaziti vedno večje izostajanje odbornikov iz zasedanj občinske skupščine. Vsled omenjenega ni bilo 15. zasedanja ob prvem sklicu, temveč ga je bilo treba ponovno sklicati.
Občani so dali glas za odbornike v želji, da bodo oni redno reševali v imenu njih vprašanja, ki so najpomembnejša za nemoteno gospodarsko-politično rast komune.
Isti primer je pri občinskem sindikalnem svetu. Na drugem plenumu je bila sklepčnost šele po tretjem sklicu. Na prvi sklic za tretji plenum so prišli samo štirje tovariši. Tovarišice in tovariši, ne pozabljajte na svojo dolžnost.
SODBA
V	imenu ljudstva!
Okrožno kot .prvostopno sodišče v Mariboru je v senatu pod predsedstvom sodnika Miloša Močnika s sodelovanjem sodnikov porotnikov Kiharda Slemenška in Ernesta Smodeja kot članov senata ter zapisnikarice Vislave Lešnik v kazenski zadevi zoper optoženega Toneta Štefanec, zaradi kaznivega dejanja po čl. 169/II-1 KZ po obtožbi zasebnega tožilca Karo Janeza z dne 28. 1. 1964, v navzočnosti zasebnega tožilca in njegovega pooblaščenca dr. Milana Sijanca, odvetnika v Mariboru ter obtoženca, na javni glavni obravnavi dne 18. marca 1964 razsodilo:
Obtoženi Tone Stefanec, sin Franca in Rozalije, roj. Ketiš, rojen 15. 1. 1935 v Gradišču v Slov. gor., stanujoč v Lenartu, Radgonska c. št. 31, Slovenec, državljan SFRJ, urednik časopisa »Domače novice« v Lenartu, je kriv, da je kot odgovorni urednik periodičnega časnika »Domače novice«, ki izhaja v Lenartu v Slov. goricah, objavil v 23. številki tega časopisa, dne 14. XI. 1963 na 4 strani v tretji in četrti koloni pod naslovom »Strogo zaupno« in s podnaslovom »Koruzo je kradel« članek naslednjega besedila: »V Voličini na vseh koncih in krajih pripovedujejo, kako je neki funkcionar Rdečega križa, doma v tem kraju, nekega večera kradel koruzo. Osebo, ki ga je pri tem poslu zalotila, je nemilo rotil in prosil, naj ga ne zatoži sovaščanom, ki bi se nanj spravili z vso jezo. Zanimivo pa je, da oseba, o kateri je beseda v tem sestavku, zna lepo govoriti in človeka kar mimogrede navduši za kar si bodi. Je pomembna osebnost tudi v turističnem društvu, škoda le, da ima tako nizke osebne dohodke, da se mora preživljati s krajo koruze. Morebiti pa se je bo le kdo usmilil v tem smislu, da bo končno pravici zadoščeno«, je tedaj o zasebnem tožilcu raznašal nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu, pri čemer je bilo dejanje storjeno s tiskom,
s tem pa zakrivil kaznivo dejanje obrekovanja po čl. 169/11 v zvezi s čl. 169/IKZ ter se po čl. 169/11 KZ z uporabo omi-litvenih določil čl. 42/11 43 tč. 2 KZ obsodi na 5.000 (pettisoč) dinarjev denarne kazni.
Izvršitev izrečene kazni se obtožencu odloži za dobo enega leta s pogojem, da se kazen ne bo izvršila, če v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obtoženec je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in sicer zasebnem tožilcu znesek 8.310 din, na povprečnim pa plačati 1.500 din.
Delni prepis se ujema z izvirnikom. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 24. 7. 1964.	Vodja kaz. pisarne: Rudi Pire
Zanimivosti iz gradišča
OBJEKT ZA INDUSTRIJSKI OBRAT
Rudolf Rojko iz Gradišča prodaja v centru naselja dobro ohranjeni gospodarski objekt. Z manjšo investicijo bi bilo možno tu formirati industrijski obrat. S tem bi zaposlili delovno silo, ki se vozi na delo v Maribor. Dobro bi bilo, da odgovorni o tem razmislijo.
PREUREJENI TRGOVSKI LOKAL — ZAPRT
Preurejeni trgovski lokal Izbire iz Cerkven j aka v Gradišču že dva meseca čaka, da ga bodo odprli. Tu so nastale težave vsled sanitarij, kot smo v našem listu že pisali. Hiša pravkar prehaja iz upravljanja hišnega sveta v upravljanje uprave poslovnih zgradb. Ta prehod bo treba pospešiti in problem čim prej rešiti.
POMANJKANJE KLEPARJEV
V	Gradišču in drugih krajih čutijo pomanjkanje kleparjev. Skoraj ni človeka, ki bi bil sposoben popraviti žlebove in druge dele streh. Vsled tega bo treba razviti to vrsto obrti.
ZASTOJ V DEJAVNOSTI KS
V	dejavnosti krajevne skupnosti Gradišče, je zadnje čase prišlo do zastoja zaradi neplačanih komunalnih del. Odgovorni pravijo, da bodo v teh dneh uredili finančno poslovanje in da bodo prizadeti dobili zamujeni zaslužek.
VODE PRIMANJKUJE
Vodovod v Gradišču čipa vodo iz vodnjaka, ki je zraven zdravstvene postaje. Zaradi velike potrošnje vode je te iz dneva v dan manj. Prebivalci Gradišča razmišljajo o priključitvi svojega vodovodnega omrežja na lenarški vodovod.
DOBRO OBISKANE
KINO PREDSTAVE
Kinopredstave v Gradišču so dobro obiskane in bodo začeli v bodoče predvajati filme tudi v nedeljo popoldne ob 15. uri. CESTA GRADIŠČE—SEVERNA MAGISTRALA Precej delavcev, ki so zaposleni v Mariboru, hodi iz območja Gradišča na avtobusno postajo v Sp. Žerjavce (Severna magistrala). Krajevna skupnost Gradišče vrši priprave za nadaljnjo izgradnjo ceste Gradišče—Porčič—Sp. Žer-javci. S tem bo kraj dobil boljšo povezavo z Mariborom in Radgono, delavci pa bodo imeli boljše pogoje za odhod v službo.
POVEČATI ČLANSTVO SZDL Krajevna organizacija SZDL Gradišče si je zadala nalogo: povečati članstvo, pobrati članarino in razdeliti obveznice od posojila za Skopje. Te naloge bodo začeli izvrševati v teh dneh, nato pa bodo pristopili k aktivnejšemu družbeno političnemu delu.
RAZGLAS
Obveščamo vse gozdne posestnike na območju naše občine, da lahko dajo svoje pripombe ali vprašanja v zvezi z ureditvenim načrtom za gozdove zasebnega sektorja v času od 23. 8. do 23. 9. 1964 na Revirnem vodstvu Gozdnega obrata Maribor v Lenartu (stavba uprave občinske skupščine), dnevno od 6. do 7. ure in ob sredah od 6. do 12. ure.
Občinska skupščina Lenai-t Oddelek za gospodarstvo in finance
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Bliža se jesen in z njo večeri ličkanja, prebiranja fižola, luščenje bučnih semen in drugih podobnih opravil. Prišel bo tudi čas porok in Frčalek ter Robin bosta zaigrala na svoje stare inštrumente.
Robiin in Frčalek sta igrala tudi na letošnjih prireditvah v počastitev občinskega prazjnika v Cerkvenjaku. Občani so ju takrat radovedno opazovali, kaj ne bi, ko sta pa imela tako zanimive inštrumente. Robin je star 73 let (levi na fotografiji) in že 55 let igra na razne inštrumente. Najraje pa igra na »jausviolino«. To je del viline z dodatkom trobente. To glasbilo je dobil iz Amerike. Frčalek (desni) igra na harmoniko 40 let. Njuna domača pesem in melodija govorita o preteklosti, o ljubezni in sreči. .. Obema želimo še vrsto let skupnega igranja!
Neenak položaj podeželskih in mestnih otrok
CELODNEVNO NAJ BI BIVALI V ŠOLI PREDVSEM SOCIALNO OGROŽENI OTROCI - VPIS OTROK V ŠOLO S ŠESTIM LETOM? — RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU — ZA RAZVOJ ŠOLSTVA V LENARŠKI OBČINI BI POTREBOVALI 1 MILIJARDO DINARJEV
Osnutek novega zakona o vzgoji in izobraževanju predvideva veliko novega na področju razvoja šolstva. Važni sta predvsem dve vprašanji in sicer, celodnevno bivanje otrok v šoli in vpis otrok v šolo s 6. letom starosti. Ti predlogi zakona so zelo napredni in jih je treba vsekakor podpreti, ne glede na to, kje se bodo dobila sredstva. Tudi v naši občini bo potrebno misliti na to vrsto vzgojnega varstva, da bodo otroci ostajali cel dan v šoli, vsaj socialno ogroženi. Ti predlogi o razvoju šolstva so prišli dokaj kasno. Naša industrija hitro napreduje in je šolstvo treba povezati z izobraževanjem ljudi na delovnih mestih, ker bo v zvezi s tem narasla produktivnost dela. Vpis otrok v šolo s šestim letom starosti je povezan s predšolsko vzgojo. Podobno je diskutiral tovariš Ludvik ČINC na posvetovanju o osnutku zakona o vzgoji in izobraževanju, ki je bilo nedavno v navzočnosti izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, občinske zveze DPM, konference za družbeno aktivnost žensk in sveta za šolstvo občine Lenart.
V nadaljnji diskusiji je Jelka Firbas dejala, da osnutek zveznega zakona o vzgoji in izobraževanju prinaša veliko naprednih smernic v razvoju šolstva. Pomembna je tudi novost o celodnevnem bivanju otrok v šoli. V razvitih krajih so za te spremembe dani pogoji, če pa pogledamo naše razmere ugotovimo, da zaenkrat to za nas ni uresničljivo. Naši otroci so v manjvrednem položaju naprem otrokom v industrijsko razvitih centrih. Mnogo težji položaj imajo pri nas tudi prosvetni delavci. Ni stanovanj in še mnogo drugih potrebnih stvari. Smatram, da so učni načrti danes prenatrpani in zaradi tega otroci v šolah težko sledijo. Komunalna vzgoja je zelo potrebna, je pa veliko drobnih stvari, ki obremenjujejo otroke.
Celodnevno bivanje otrok v šoli je povezano s stopnjo gospodarskega razvoja komune, je diskutiral Franjo Murčee. Če pogledamo nov način delitve sredstev družbeno političnih skupnosti, vidimo, da je v mariborskem okraju pet takih občin, ki so sposobne zagotoviti minimalne potrebe raz-
voja šolstva. Ostale komune pa bi težko krile vse nastale potrebe, ki jih bo prinesel novi zakon o vzgoji in izobraževanju.
Z novimi inštrumenti delitve dohodka bodo imele posamezne občine po 200 milijonov din manj sredstev, naša občina bo imela 22 milijonov manj kot v letu 1964, računajoč s tem, da se bo narodni dohodek v občini dvignil. Za minimalne potrebe osnovnega šolstva bi potrebovali 200 milijonov din sredstev.
Vsi smo si obetali od nove delitve sredstev nekaj več, računali smo, da bodo nerazvite komune pri tem upoštevane, je pripomnil tovariš Milan Nekrep.
Za dosleden razvoj šolstva v občini Lenart bi potrebovali 1 milijardo dinarjev, je poudaril tovariš Nekrep in nadalje dejal, da so slabega uspeha nekaterih učencev krivi tudi starši, ki otroke preveč zaposlujejo z delom, tako da jim ne preostane dovolj časa niti za pisanje domačih nalog. Zaradi tega bi bilo potrebno organizirati enotno izobraževanje, brez razlike med razvitimi in nerazvitimi komunami, ker v nasprotnem primeru učenci iz nerazvitih -področij ne bodo mogli opravljati izpitov. oziroma sprejemnih izpitov za šolanje na II. stopnji.
Vpisovanje otrok v šolo v šestem letu starosti je prerano. Velikokrat takšni otroci ostanejo v 6. ali 7. razredu, če pa bi nato prešli, potem naj bi bilo z zakonom določeno, da se šolanje podaljša iz 8 na 9 let.
Vida Brumen je izrazila mnenje. da je prvi pogoj za celodnevno bivanje otrok v šoli enoizmen-ski pouk. Če hočemo to zagotoviti v naši občini, pa nastane problem prosvetnega kadra, tega primanjkuje tudi v mestnih občinah. Odpira se vprašanje internatske-ga bivanja učencev in s tem v zvezi nov finančni problem.
Enoizmenski pouk bo v perspektivi mogoče uvesti z združitvijo posameznih šol, s tem bodo do neke mere zagotovljeni prostori, pri tem pa se postavlja vprašanje prosvetnega kadra in finančnih sredstev, je pripomnila Marta Koblar.
Če bi v občini Lenart zajeli 10 odstotkov otrok v celodnevno bivanje v šoli, bi zato letno potre-
bovali okoli 16 milijonov din. S tem pa bi se učni uspeh veliko izboljšal. je še omenil Milan Močnik.
Iz diskusije je razvidno, da so vsi govorili o istih vprašanjih in so ugotovili probleme. Zaključimo lahko, da so se vsi strinjali s predlogom zakona o vzgoji in izobraževanju, zato pa je potrebno zagotoviti sredstva in kader.
Gasilcem sodobno
opremo
(Nadaljevanje s 1. strani) je praznovanje 100. obletnice gasilstva Jugoslavije v Varaždinu, potem pa V. kongres zveze gasilcev Slovenije. Sprejete so bile pomembne smernice za nadaljnji razvoj gasilstva. Tovariš PIRHER se je zahvalil vsem, ki so društvu pomagali pri organizaciji prireditve.
Predsednik okrajne gasilske zveze Maribor tovariš JANKO CAKS je pozdravil vse prisotne gasilce in poudaril, da se je potrebno boriti za izgradnjo socialističnega lika gasilcev. Smo v eri atomske dobe in se morajo zato modernizirati tudi gasilske vrste. Med gasilskimi društvi je potrebno stalno sodelovanje in izmenjava izkušenj.
Predsednik občinske skupščine EDO ZORKO je pozdravil navzoče in jim zaželel prijetno bivanje v Lenartu. Nato so predstavniki podjetij in ustanov darovali trakove in spominske žebljičke na prapor gasilskega društva Lenart. Trakove so darovali: Občinska skupščina Lenart, Občinska gasilska zveza Lenart, Okrajna gasilska zveza Maribor, Občinska gasilska zveza Maribor Center, Agrokombinat KZ Lenart, Zdravstveni dom Lenart, Gostinsko podjetje Lenart in drugi. Spominske žebljičke so darovala sosednja gasilska društva in zasebniki.
Občinska gasilska zveza je podelila priznanje za 40-letno delo v društvu tovarišu IVANU SAN-TLJU. IVANU BRUMENU in JOŽETU CELETU, priznanja so bila podeljena tudi za 30, 20 in 10-letno delo v gasilstvu.
Po tej svečanosti je bil v cen-
Pomisli-ugani
V 14. številki »Domačih novic« z dne 23. julija smo objavili sliko, ki prikazuje obiskovalce nove trgovine Izbira v Cerkvenjaku, ko gredo po stopnicah zadružnega doma na dan otvoritve trgovine, ki ima svoj lokal tudi v prvem nadstropju.
Izmed treh pravilnih rešitev smo izžrebali tov. HED-VIKO KAVČIČ iz Kadrenc št. 12. pošta CERKVENJAK. Knjižno nagrado smo ji poslali po pošti.
Danes je vaša naloga, da uganete od kje je napravljen zgornji posnetek.
Rešitve pošljite do 15. septembra na naslov: Uredništvo Domačih novic. Lenart. Radgonska cesta 9.
tru Lenarta prikazan gasilski manever s sodobno opremo. Pri manevru in ostalih prireditvah so sodelovali gasilci iz vseh gasilskih društev Maribora, poklicna gasilska četa iz Maribora, ptujski, radgonski. mursko soboški, ljutomerski in mnogi drugi gasilci.
Pri pripravah za prireditve je veliko pomagala Tovarna avtomobilov Maribor. Okrajna gasilska zveza Maribor in drugi.
Ko so bile končane svečanosti se je pričelo v parku splošno ljudsko veselje. Veseli Svenškov kvintet je zabaval gasilce in negasilce pozno v ponedeljkovo jutro.
Josip Merdaus:
(«r
Pedagoški in materialni normativi za osnovne šole
PRISPEVEK K RAZPRAVI O ZDRUŽEVANJU OSNOVNIH ŠOL
POTREBE PO DODATNI POMOČI
Najbolj so potrebni pomoči pri učenju tisti učenci, ki so napredovali v višji razred z nezadostno oceno v enem ali več učnih predmetih. Redne pomoči pa so potrebni tudi šibki učenci, ki so razred izdelali z zadostnim uspehom. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi tistim učencem, ki jih preživljajo samo matere, ki so zaposlene.
Važno je vprašanje kako so učitelji dodatno pomoč učencem sprejeli in kakšen je njihov odnos do dodatne pomoči. Iz dosedanjih statistik je razvidno, da je učiteljstvo nudilo v dodatni pomoči že zelc
mnogo. Znano je, da imajo prosvetni delavci pri ustvarjanju nove šole — kot neposredni organizatorji in vodje, vsekakor najpomembnejšo in najbolj odgovorno nalogo. Kvaliteta naše šole bo tudi v prihodnje odvisna, razume se, s pogojem, da družbena skupnost poskrbi za nadaljna neobhodna materialna sredstva.
Dosedanje izkušnje so pokazale da so potrebni redne pomoči zares slabi učenci, dvakrat tedensko že od začetka šolskega leta. Uspeh je pri teh učencih viden in se vloženo delo bogato obrestuje. Zanimivo je sicer dejstvo, da se starši doslej ni-
so v večji meri zavzeli za pomoč čeravno njihova pomoč po navadi ne zadostuje več.
Vsekakor bo treba z novim načinom nagrajevanja učiteljev na ustrezen in dovolj spodbuden način poudariti tudi dodatno pomoč, če želimo da bo to delo res kvalitetno in uspešno. Dodatna pomoč se obnese le tedaj, če je učitelj uspel delati individualno z vsakim učencem posebej, glede na to, česa ne zna, koliko znanja mu manjka in kakšen je kot osebnost. Glavni smisel pomoči je prav v tem, da individualno delamo z vsakim učencem posebej tisto, kar posebej po-
trebuje, da ne bo več zaostajal za ostalimi. Preveliko število učencev v skupinah uspešno delo pri dodatni pomoči ovira.
V praksi so problemi napredovanja učencev z nezadostnimi ocenami in dodatne pomoči bolj zapleteni, kakor si jih pogosto zamišljamo. Zato je treba posvetiti tem vprašanjem veliko več pozornosti in skrbi, kakor doslej. Samo z vztrajnim in načrtnim delom vseh ki smo jih zgoraj omenili, je mogoče doseči pri dodatni pomoči takšne uspehe, ki si jih vsi želimo.
RAZPORED FLLOROGRAFIRANJA PREBIVALCEV NA OBMOČJI SKUPCINE OBČINE LENART V LETU 1964
(Nadaljevanje in konec)
Datum fluorogr.	od	Ca> do		Za naselja
1. 9. 1964	6.(10	12.30	Jurovski dol	Jur. dol, Varda, Malna, Sp., Zg. in Sr. Gasteraj
2. 9. 1964	6.00	11.45	Zamarkova pri Krancr I.	Zamarkova, Partinje, Močna
3. 9. 1964	6.00	9.30	Zg. žerjavci pri Šuman Fr.	Zg. Žerjavci, Sp. Žerjavci
3. 9~1964 "	10.15	1245	Lenart v parku	Lenart, Radehova, Šetaro\a, Lormanje, Spodnji Porčič
4. 9. 1964	6.00	12.00	Lenart v parku	Lenart
Ekipa »B«				
1. 9. 1964	6.00	10.30	Ana pri Kmet. zadrugi	Ana, Kremberk, Froleh, Bačkova — del, Krivi vrh, Zg. Ročica
1. 9. 1964	n.oo	12.30	Zg. Sčavnica pri Kocbek Martinu	Zg. Sčavnica, Lokavec, Rožengrunt, Dražen vrh
2. 9. 1964	6.00	12.00	Zg. Sčavnica pri Kocbek Martinu	Zg. Sčavnica
3. 9. 1964	6.00	11.00	Selce pri Zadr. domu	Selce, Dolge njive, Rogoznica, Straže
4. 9. 1964	6.00	10.00	Zavrli pri Zadr. domu	Zavrh, Nadbišcc, Cermljenšak, Gradenšak
4. 9. 1964	11.00	12.00	Lenart	/a zamudnike
SODELOVANJE MED TOVARNO IN ŠOLO
S šolskim letom 1963-64 se je pričelo sodelovanje med "STROJNO TOVARNO MARIBOR« in OSNOVNO ŠOLO JUROVSKI DOL. Osnovna šola v Jurovskem dolu je zaprosila nekatera podjetja v Mariboru za pokroviteljstvo. Odgovora ni bilo od nikoder. Na lepem pa so prišli predstavniki Strojne in obljubili pokroviteljstvo nad šolo, kar je bil sklep njihovega delavskega sveta.
Pokroviteljstvo se nanaša na materialno pomoč in kulturno sodelovanje. Pionirji jurovske šole so že obiskali tovarno in si ogledali njeno proizvodnjo ter se seznanili z delavskim samoupravljanjem. Tovarna je dala šoli razne knjige, ob novem letu je razdelila učencem praktična darila, opremila bo delavnico za tehnični pouk, poleg tega je šoli nabavila televizor.
Ob koncu šolskega leta so šolo obiskali predstavniki »Strojne« in se zanimali za učni uspeh. Pionirji so jim priredili kulturni program.
FILMSKI
LENART
30. avgusta »SERVISNA POSTAJA- jug. film. komedija 6. septembra »TAJNE ORIENTA« I. del. nemški CB film
VOLIČINA 30. avgusta »OD ALJASKE DO
MEHIKE«, mehiški SC film 6. septembra »MAKARIO«, mehiški film ■— drama
GRADIŠČE 30. avgusta »ZABRANJEN PLANET«, ameriški fant. CS 6. septembra »DVA«, domači ČB ljubezenski film
PREKLIC
»ANTON TOPLAK«, posestnik iz Nadbišca št. 17 preklicujem kot neresnične očitke, ki sem jih izrekel na škodo KONRADA in KRISTINE KRAMBERGER, delavca in gospodinje iz Dadbišca št. 8.
Mi ktaji p* teiu 1000
Piše: Franc Šuman (2.6)
Gotovo bodo zanimala bralce imena nekdanjih tržanov, pa tudi ostalih prebivalcev, v kolikor sem jih mogel izslediti. Najprej imena trških sodnikov in čas njihove izvolitve:
t. H2S Au,gust Fleischhacker, 2. 1611 Maks Pernhard, 3. 1625 Maks Pernliard, 4. 1630 Tomas Sporer, 5. 1665 Cahariija Numberger, 6. 1672 Andrej Bračič. 7. 1676 Jernej Jurschiitz. S. 1695 Jolian Nol-]er. 9. 1722 Georg Pinterič. 10. 1724 Filip Zirmgaisi. 11. 1729 Georg Pintarič. 12. 1731 Johan Lesserer, 13. 1754 Georu' Pinterič. 14. 1737 Matija Bberl. 15. 1758/40 Barto-lomej Zim mer. 16. 1742 Johan
Eberl, 17. 1745 Matija Frassner, 18. 1751 Georg Pinterič, 19. 1752 Matija Frassiner, 20. 175" Kašpar Marič. 21. 1758 Matija Breznik. 22. 1765 Matija Frassner, 25. 1766 Georg Pinterič, 24. 1767 Matija Frassner, 25. Matheus Perneg, 26. 1771 Georg Pinterič. 27. 1772 Franc Rudolf, 28. 1776 Gregor Potočnik. 29. 1777 Johan llrlbančič. 50. 1779 Johan Urbane ič, 31. 1782 Martin Mr^sseg, 32. 1783 Le« Vo-ler. 55. 1784 Jolian Urbanaič, 34. 1789 Ignac Crnol. 35. Kajetan Hajitwieg, 36. 1796 Anton Wrafin-tschitsioh, 37. 1800 Matija Feiko-nja, 38. 1801 Schramibock, 59. 1805 Kari Scliraimlbeck, 40. 1806 Blaž
Seyfried, 41. 1807 tlo 1809 Tadej Šipiitlzer. 42. 1813 do 1843 'Kari Sahramlbecik (umrl 5. 7. 1843), 43. 1843 do 1846 Alojz Wenze'l, 44. 1847 do 1849 Jakob Spitzy.
Od navedenih trških sodnikov vidimo, da iso inekateri bili P<-> dvakrat in 'tudi večkrat izvoljeni za trškega sodnika, največkrat (35-krat) je bil proti koncu poslovne dobe tršlkega sodišča v Lenartu izvoljen Ka.rl Ivan Scliram-ibeck. Od 1. 1801 do leta 1S05 in od 1813 kio 5. 7. 1843, to je do svoje smrti. Zdi se ini prav, da se pri možu. ki je 35 let jemal v roke sodno palico, razen tega
je bil še zdravnik (takrat so ga iia/.ivali inanoicelnik, 'kirurg pa tudi padar) in šolski nadzornik. Schraimlbectk je bil vedno poštenjak. pravičen, sposoben, ustreženi vsak čas in vsakomur. Postal je kmalu okrajni ranocelnik in višji šolski nadzornik od 1. 1827 najdemo v zapiskih trške sodnije. da so ga nazivali Markto-berriichter. to je višji trški sodnik. Schrambeok je tla ili oib svojem času najbolj ugleden in priljubi j en itržan. Poročen je bil s hčerlko Andreja Spitzi, s katero je imel v zakonu samo eno hčer, ki je i poročila dr. Josipa Jo,rasa.
(Se nadaljuje)

Ob praznikih so pri stricu pekli potice. Teta je v jeseni dobivala od kmetov orehe in jih je skrivala na podstrešju. Jakec je rad jedel orelie in jih je tam našel. Dan za dnem jih je hodil jemat. To je delal s strahom. V mislih so mu bili tatovi, o katerih so pripovedovali odrasli.
Govorili so, tla tatove vkle-nejo in jih odpeljejo v zapore, potem, da se krasti ne sme, ker je to velik prekršek ili da takšnega človeka ljudje sovražijo. Ko je Jakec jemal orehe je vedno mislil da je tudi on postal tat. Kar je delal ni bilo pošteno, vendar je bila sla po orehih močnejša in teh je bilo vedno manj.
Pred prazniki je teta ugotovila, da bo orehova potica skromna, ker je zmanjkalo orehov. Ona je vedela kdo jih je pojedel, vendar tega stricu ni omenila. Storjenega se je Jakec sramoval. Sklenil je, da tega ne bo več napravil. Tega sklepa se ni držal.
V vasi so bile trgovine in pred njihovimi izložbami je Jakec pogosto stal.
Stričevi mu teh dobrot niso kupovali. Jakec pa si jih je zelo želel. Od strica je dobival denar samo za šolske potrebščine s pripombo: »Jakec pazi na denar in ga ne zapravi po nepotrebnem, denar se težko zasluži«! Ce pa si je Jakec zaželel kakšno dobroto, potem so mu govorili: »Tudi nam niso tega kupovali, ko smo bili otroci«!
ITF	cletovitih
1L KOIEKTIVOV
Tokrat smo obiskali Trgovsko podjetje »Potrošnik^ Lenart. O uspehih in težavah v podjetju govori direktor, tovariš MIRKO KOSMRL:
ZADOVOLJIVO DOSEGLI PLAN
V	prvem polletju smo izvršili 48 odstotkov letnega plana prometa. Ta odstotek jc zadovoljiv, če upoštevamo, da so naše prodajalne v glavnem odvisne od kupne moči kmečkega prebivalstva, ki je v drugim polletju znatno večja kot v prvem zaradi prodaje kmetijskih pridelkov. V zvezi z izpolnitvijo plana moramo poudariti, da je plan v primerjavi z realizacijo v preteklem letu za 80 milijonov višji, če upoštevamo dejstvo, da je dosežen rezultat v prvem polletju več kot zadovoljiv. Na tako izpolnitev plana je vplivala boljša založenost trgovin in povečana prodaja na potrošniški kredit.
UREJANJE LOKALOV
V	letošnjem letu smo odprli poslovalnico v Gočevi in samopostrežno trgovino v Lenartu. Za ureditev samopostrežne trgovine je vloženo preko 5 milijonov dinarjev, v Gočevi pa so bile investicije neznatne. Septembra bomo pričeli urejevati poslovalnico v Zg. Ščavnici in jo bomo letos dokončno uredili. Tam bomo iz skla-
diščnega prostora uredili prodajalno, iz sedanje prodajalne pa skladišče. S tem bo trgovina v Zg. Ščavnici prostornejša in bo so-lidnejša postrežba. Prebelili smo tudi poslovalnico v Zg. Ščavnici in v Jurovskem dolu, v Zamarko-vi pa smo lesena tla zamenjali s teraco tlakom. Samokritično moramo priznati, da kader v nekaterih poslovalnicah nima smisla za zunanjo ureditev lokalov.
VEDNO VEČJI PROMET V SAMOPOSTREŽBI
Po otvoritvi samopostrežbe smo bili zaskrbljeni. Potrošniki so prodajalno gledali od zunaj, v njo pa so redki stopili. Zahvaljujoč sposobnosti zaposlenega kadra v poslovalnici se je stanje hitro izboljšalo. Poslovodja je celo stal na stopnicah in vabil potrošnike. Nekatere gospodinje, ki so prej največ govorile o potrebi po še eni špecerijski trgovini v Lenartu, so po otvoritvi poslovalnice dejale: »Trgovino imate zelo lepo urejeno, toda jaz sem navajena na poslovalnico Križišče in grem raje tja«.
Odpiralni čas špecerijskih trgovin smo uredili tako. da je ena trgovina vedno odprta. Želje so bile, da naj bi bil en lokal odprt neprekinjeno, tega pa nismo mogli. Z otvoritvijo nove špecerijsko trgovine nismo pričakovali povečanja prometa, kar je realizacija v teh mesecih tudi potrdila. Števila zaposlenih ne moremo povečati, ker ne ustvarjamo potrebnih sredstev za njihove osebne dohodke, ki so že sedaj razmeroma nizki, poslovalnica z neprekinjenim delovnim časom pa zahteva dvojno število zaposlenih. Menimo, da je sedaj lahko vsak potrošnik po-strežen pravočasno, otresti pa se
je treba nepotrebnih predsodkov o navajenosti na »Križišče«.
USTANAVLJANJE NOVIH POSLOVALNIC Obstajal jc predlog za odprtje nove poslovalnice v Dražen vrhu. Imeli smo že razgovor s predstavnikom KO SZDL in smo se z njim dogovorili za masovni sestanek, na katerem bi rešili tudi to vprašanje. Sestanka ni bilo, ker so v kraju glede nove trgovine zelo različna mnenja. Razgovor je vsekakor potreben, da se mnenja razčistijo. Mi menimo, da smo z naše strani storili korak naprej v tem pogledu.
NIZKI OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki v našem podjetju so nizki, saj znaša mesečni prejemek visokokvalificiranega trgovskega delavca na delovnem mestu poslovodje 39.000 din, medtem ko ima kader z nižjimi kvalifikacijami v nekaterih ustanovah znatno višje osebne dohodke. Osnovni vzrok za nizke prejemke je v tem, da je podjetje v lanskem letu in seveda nekaj let nazaj doseglo povprečno razliko v ceni 13,5%. Ta ukrep je bil s strani pristojnih upravnih organov premalo premišljen, če upoštevamo, da so v mestih imela podjetja dovoljeno doseči 16 ali več odstotkov čiste razlike v ceni. Stalna bojazen, da ne bi presegli tega
odstotka, jc še posebej prišla do izraza v prvem tromesečju letos, ko smo dosegli povprečno razliko v ceni komaj 10.2 odstotka. Novi predpisi o kontroli cen so nas spet postavili v težaven položaj, saj mora razlika v ceni ostati kakor jc bila 31. 12. 1963, kar je seveda nevzdržno. Inšpekcijski organi po naših trgovinah ugotavljajo, daje na nekatere artikle preveč nabito. menimo pa, da je nujno potrebno, da organ inšpekcije pred sestavo predloga za kaznovanje, upošteva vse okolnosti, ki narekujejo nujnost take kalkulacije pri posameznih artiklih. Vprašanje cen .je zelo neurejeno, saj imamo nešteto vrst cen, na katere nima podjetje nobenega vpliva. Trditev nekaterih, da smo dragi, ne drži. Jasen dokaz zato so nizki osebni dohodki.
NAGRAJEVANJE PO UČINKU Vsaka poslovalnica v Potrošniku je samostojna obračunska enota. Pravilnik o delitvi osebnih prejemkov je za podjetje enoten, vendar si vsaka poslovalnica samostojno deli to, kar ustvari. Iz tega razloga nastajajo tudi precejšnje razlike v osebnih dohodkih med. zaposlenimi po posameznih poslovalnicah. Koder dosegajo mesečni plan prometa, so osebni dohodki zadovoljivi, imamo pa poslovalnice, ki plana ne dosegajo, kljub temu, da so za to dani vsi objektivni pogoji. V takih primerih znaša mesečni osebni dohodek kvalificiranega trgovskega delavca samo 20.000 dinarjev. Sistem nagrajevanja po učinku je pravičen, saj dobi vsak po svojem prizadevanju. Tudi uprava je samostojna obračunska enota, ki je odvisna od doseženih rezultatov vsake poslovalnice.
IZGRADNJA PAVILJONOV
DRUGO LETO H gradnji novih trgovinskih paviljonov v Lenartu smo nameravali pristopiti že letos, vendar nam banka ni odobrila kredita, upamo, da bomo kredit dobili drugo leto. tako da bomo spomladi pristopili h gradnji. Predračunska vrednost paviljonov je ca. 80 milijonov din.
ZDRUŽEVANJE EKONOMSKO UPRAVIČITI Ako še obravnavamo združevanje trgovskih podjetij menimo, da je pri tem treba upoštevati dvoje, in to koristi družbe in potrošnika. Izdelati bi bilo treba analize, iz katerih bi bila razvidna ekonomska upravičenost in potreba združenja. Ako analize pokažejo koristnost združitve, je potrebno to storiti.
OBVESTILO
Izdelan je predlog arondacije zemljišč za del k. o. Drvanja. Agrokombinat KZ Lenart je vložil predlog arondacije za del zemljišč v k. o. Drvanja. Za prizadete posestnike je predlog arondacije objavljen in na vpogled na KU Benedikt v času od 15. 8. do 15. 9. 1964 in v upravi Skupščine občine Lenart soba št. 3/II v istem času.
V tem času naj bi dali prizadeti lastniki k predlogu svoje pripombe. Arondacijsko območje obsega 76,15.49 ha zemljišč. Namenjena je za živinorejsko proizvodnjo. Središče kompleksa je drvanjski grad, kjer bi z manjšimi adaptacijami uredili prostor za 250 stojišč za mlado govedo.
Za zameno za zemljišča v aron-dacijskem kompleksu so na razpolago raztrešena zemljišča v k. o. Drvanji in k. o. Benedikt.
Po preteku 30 dni po objavi bo o predlogu razpravljal — s podanimi pripombami s strani prizadetih posestnikov — svet za kmetijstvo Skupščine občine Lenart.
Oddelek za gospodarstvo
PISMA BRALCEV
Franc Goričan iz Gradišča nam je poslal zanimivo pismo, v katerem govori o izgradnji ceste Nego va—Benedikt—Gradišče. Med drugim piše, da so kmetje vrsto
OGLASI
Skupščina občine Lenart sprejme v honorarno službo delovno moč za čiščenje prostorov Krajevnega urada Gradišče. Prošnje, kolkovane s 50 din naj interesenti vložijo najkasneje do 30. avgusta 1964 na Skupščino občine Lenart. Osebni dohodek po pravilniku.
Prodam električni stroj za popravilo nogavic. EMILIJA ZAKEL-ŠEK. Lenart. Radgonska cesta 21.
Takoj sprejmem za pastirja šolo prostega fanta ali dekle. Nudim hrano in stanovanje ter 300 din dnevno. Naslov v uredništvu.
Dobro ohranjeno sobno in kuhinjsko pohištvo, rabljena okna in okovje za levi ter desni štedilnik prodam. Ogled ob nedeljah dopoldne v Lenartu, Ptujska cesta 53.
Levi zidan štedilnik s ploščicami, prvovrsten sadni mlin. kadi in različne sode proda Krajnc Franc, Voličina 71.
let uporabljali cesto, ki vodi iz Negove preko Gradišča proti Ptuju in Mariboru. S konjsko vprego so po tej cesti nemoteno vozili na trg kmetijske pridelke. Omenjena cesta je sedaj v slabem stanju in je potrebno zgraditi novo. Na območju KS Gradišče je že delno obnovljene 1 km ceste in je potrebno, da KS Benedikt in Gradišče v sodelovanju nadaljujeta z delom. Vsled pomanjkanja finančnih sredstev bo potrebno prostovoljno delo. Tovariš Goričan v svojem pismu še posebej poudarja. da je izredno važna naloga občana, da gre na zbor volivcev in sestanke krajevne skupnosti. Tam je potrebno iznesti mnenje in se dogovoriti o raznih komunalnih delih. Zal je udeležba na zborih volivcev slaba.
Vaščani imajo premajhen interes za delo na cestah, ker se predolgo zavlačuje s plačilom. Pravilno bi bilo, da so delavci za komunalna dela plačani mesečno.
Hvala za pismo in ponovno se oglasite! — Uredništvo
STARO SE UMIKA PRED NOVIM
Središče Lenarta zadnje leto temeljito obnavljajo. Nedavno so podrli hišo, v kateri je bilo cestno nadzorstvo. Na našem posnetku pa vidite del zidu in vrata nekdanje banke. To hišo je leta 1790 dal zgraditi Andrej Spitzi, priseljenec iz Šentvida pri Udinah Z umikom dveh hiš se bo središče naselja razširilo. Bolj vstran od ceste bodo zgradili novi poslopji.
»POTROŠNIK« LENART