Cena izvodu Din 150 Leto II Izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40’— polletno Din 20’— Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10 499 Zakaj ? Nisem mislil, da gre napredovanje v generalski čin tako hitro in enostavno. V soboto še sem se čutil samo dobrega in vestnega vojaka naše bojevniške armade, toda ponedeljsko »Jutro« me je pozdravilo že kot generala. Ko sem šel od doma, sem skrbno pogledal, če mi niso morda res zrasli »lampasi« po hlačah in epolete na ramah. No, hvala Bogu, nekdo je najbrže imel po prekrokani noči samo hude sanje, pa je tako videl. Jaz pa sem rajši tudi za naprej dober vojak in član velike armade bojevnikov, kakor pa general brez vojske. Pri volitvah pa sem bil le popolnoma nevezan član banskega sveta, ne pa predstavnik »Boja«. Vem, da je gospodi neprijetno in da so hudi name, ker sem v nedeljo oddal Sv°j glas listi gosp. Žebota. Prav trdno sem prepričan, da bi bila najmanj polovica volilcev tudi rada tako storila, če bi smela, kajti odločitev je bila za svobodnega in samostojnega človeka, ki ni vezan po vseh mogočih obzirih in disciplinah — več kot lahka in enostavna. Ker sem nasprotnik abstinence pri volitvah, torej nasprotnik pasivnosti, sem se moral odločiti za eno od obeh obsto- ječih list. Na prvi listi vidim reprezentanta tiste struje, zoper katero gre naš boj, ker odklanjamo njene metode in jih obsojamo-. Da ne bom potem še s svojim glasom podpiral in s tem podaljševal življenja tej struji in njenim predstavnikom, je vendar jasno. Poleg tega 111 i je kot narodnjaku izredno nesimpatično tudi dejstvo, da je z izvolitvijo g. Puclja v senat, izvoljen njegov namestnik, zastopnik kočevskih Nemcev dr. Hans' Arko', v parlament. Če to nič ne ženira patent-nacionalistov in patriotov, Pa mene pač toliko moti, da prepuščam take čine rajše tistim, ki pred svojo vest-•io lahko zagovarjajo takšno nacionalno Politiko. Čudim se, da so tako mnogi, si-Cer dobri narodnjaki dali svoj glas za t° izvolitev. Napaka zato ni nič manjša, »o to storili, ker se jim je zagotav-Jalo, da bo itak parlament že poprej rnzpuščen, kot pa bo g. Arko mogel na-°Piti svojo pois,lansko funkcijo. Tudi zngovor, da itak med tolikimi poslanci .on nič ne pomeni, je jalov. To so na-I . ne stvari in v teh ne more in ne sme 'b mlačnosti in popustljivosti. Tako je torej bilo s prvo listo. Na drugi listi pa vidim kot nosilca <=" žebota, katerega osebno sicer ne po-znam, pa5 pa mj je dobro znan kot eden ^njPožrtvovalnejših in najodločnejših ojonalnih delavcev ob naši severni eJ'i. In da me njegova strankarska pri-^ ,nost v prošlosti prav nič ne moti, ni . a posebej poudarjati, ker gledam " . J D Tirvtj ra n žanr o ir» T T*rl »•» o rr o ^ I rviron in isk le poštenega in trdnega Slovenca g, renega Jugoslovana, mei pa bivšega nik n*:ar-i'a' Nn eni *trarLi torej predstav-ost struje, kateri smo napovedali naj-Jsi boj, pa za nameček še vstop re-jjjg^Hinnta kočevskih Nemcev v parla-cio ’i-na 'b'ugi naš iskreni slovenski na-°klev 't ?11 Poštenjak. Ali je tu mogoče sem°klTa tisti, komur je stara pe-hryj 0| liberalcih in klerikalcih tako v sti ’ 'Ja Preko nje ne sliši ne glasu ve-Srem*10 klica pameti. Mi bojevniki pa iz Pr°t v,seb predsodkov v kal . e Tobe, ker gradimo novo dobo, Pa br ri VeV'a vsa|kdo, kolikor je vreden, Utve °Z,Ia na vse prejšnje oprede-narofl a- Uas 80 merodajni samo interesi borhiU ln Trzav<‘, ki so bili v političnih vije sk VSe i i1'!' let °d obstoja Jugoslawe bi s pozabljeni in prezrti, držalo n vf*e ljUclstvo vedno in povsod sta Xe aS.1, aačel in izbiralo na vsa me-®obneišoaj najčistejše in najspo- ske brez ozira na strankar- Pes bistvenC 0’i naše razmere da- no drugačne in boljše. Toda če Dimitrije Ljotić: Temeljni nesporazum Problemi se ne rešujejo na ta način, da se jim ognemo. Še manje pa na ta način, da gremo molče preko njih. Tudi n d j težji so manj težki, ako imamo toliko poguma, da stvarno razbistri-I mo njihovo bistvo. Pogosto- tako proučavanje ugotovi, da problema dejansko nikjer ni ali pa, da da je slabo zastavljen, ali da nosi napačno ime. Pogosto se na ta način problem črta z dnevnega reda. »Otadžbina« se je mimogrede večkrat dotaknila hrvatskoga vprašanja. Njeno stališče se je bolj dalo slutiti kot jasno opredeliti. Čas je, da se spregovori o tem odkrita in nedvomna beseda. Upamo, da bo to koristno. Jugoslavija in z njo- vred jugoslovansko edinstvo ni srbska duhovna stvaritev. Kot misel je delo najboljših in največjih Hrvatov. V jugoslovanskem kompleksu so Srbi dejavni, Hrvati pa razmišljajoči element. Obogačeni z izkušnjo svoje lastne, čudovite in nepretrgane tisočletne politične delavnosti — ki je bila vedno- polna podjetne ustvarjavnosti in upornega stremljenja k tvorbi samostojne- politične usode — so Srbi, zavedajoč se prostranosti od njih naseljenih pokrajin, smatrali, da bodo dosegli svoj cilj s tem, da zjedinijo in o-svobode vse Srbe. Podobno kot Bolgari so mislili, da bi se meje njihove države mogle do neke meje razširiti tudi na okolna sorodna plemena. Zgodovina pa je medtem dokazala, da ni ne srbska ne bolgarska osnova dovolj širokogrudna za ustvaritev čvrste državne -tvorbe, radi česar so tudi bile vse te državne tvorbe v preteklosti razmeroma kratkotrajne. Zgodovinska zasluga Hrvatov je, da so — akoprav v zgodovini niso imeli prilike, da bi pokazali tisto samosvojo dejavnost kot Srbi in Bolgari, jasno spre-! gledali, da ne more ne srbska ne bolgarska ne hrvatska, še manj slovenska osnova biti temelj za ustvaritev trajne države, marveč, da to more biti samo splošna slovanska, ilirska in jugoslovanska narodna osnova. In ko- je leta 1918 Previdnost Srbom usodila, da so izvršili ne samo tisto, kar so vsa stolietj-a smatrali za svoj cilj, marveč, da so ta cilj tudi prekosili in svoje delo razširili, tako da je dobilo široki jugoslovanski značaj, — tedaj so Srbi radi svoje velike politične izkušnje iz vse duše prevzeli, si usvojili in vzljubili hrvat- je v preteklosti bilo — na žalost — tako, da se je ocenjeval človek po strankarski pripadnosti, mora biti in bo to v bodoče drugače. Predaleč so nas že zapeljali nesposobni in pogosto tuidi brezvestni politikoni. Zadnji čas je, da krenemo na nova pota, neobremenjeni od grehov preteklosti, prosti vseh vezi stare miselnosti, kajti ljudska potrpežljivost tudi ni neizčrpna in ravno 'tako tudi vera v pravičnost in možnost zmage dobrega nad slabim ni neomajna. Zato pa -morajo tisti, ki nosijo v sebi ogenj vere in zaupanja v zmago-, žrtvovati v-se svoje sile in sposobnosti delu za uresničenje velikih načrtov našega gibanja, morajo pa imeti tudi pogum slediti samo svojemu prepričanju in vesti, brez ozira na napade in izpade zaslepljencev. In, hvala Bogu, vere in volje, odločnosti in poguma nam ni nikdar manjkalo, zato pa se razliva povodenj našega pokreta^ elementarna sila naših načel in smernic vse višje in višje, da čutimo že vsepovsod mogočen vpliv in odmev tega očiščevalnega zdravilnega prerojenja-, ki bo prineslo novo dobo, novo življenje. Stane Vidmar. sko misel o neizbežnosti skupne jugoslovanske države, ki naj bi bila zunanji branik skupne usode- vseh jugoslovanskih narodov. Toda po prvem navdušenju so Srbi z začudenjem opazili, kako velik del Hrvatov od strani gleda na to novo državno tvorbo, o kateri so Srbi mislili, da docela ustreza hrvatskemu duhu. Tako je nastalo hrvatsko vprašanje. Razume se. da v pričakovanju Jugoslavije vsi Hrvati niso bili ravnodušni. Dolgotrajna skupnost z Madžari in zlasti večstoletno življenje pod Habsburžani, vse to je moralo zapustiti v narodu žive sledi. Torej je bilo, zlasti -med inteligenco, mnogo takih, ki so bili prepričani, da je bodočnost Hrvatov najbolj zavarovana v okvirju habsburške monarhije, — da si morajo v njej Hrvati zavarovati najboljše pogoje za razvoj — da bi se pod temi in takimi pogoji morali zj-ediniti vsi Hrvati, — da je to prvo, kar je treba uresničiti, a zatem je treba napram drugim jugoslovanskim narodom voditi tako politiko, ki bo imela za cilj, da tudi oni pridejo pod oblast monarhije ter pod politični in kulturni vpliv Hrvatov. Življenje je leta 1918 to naziranje kar najbolj temeljito ovrglo s tem, da je razpadla Avstr o-Ogrska, da -so zgubili prestol Habsburgovci, da se je ustvarila samostojna; jugoslovanska država pod vojaškim in političnim vplivom Srbov. Zato mi tega naziranja niti pobijali ne bomo. Toda večji del Hrvatov je novo državo sprejel z navdušenjem. Vendar pa -srbski vpliv v državi, ki je nastopil kot 'neizbežna zgodovinska posledica vojaške vloge Sr-bijie v vojni, iz -katere je vzniknila država — ni bil brez težkih in usodnih pogreškov. Poleg tega poraženo frankovsko naziranje ni ostalo brezdelno, marveč je vsak pogrešek izkoriščalo v korist svojega mišljenja, tako da -so ta delavnost z ene, in pogreške državne uprave, ki je bila, ali se je smatrala, da je domala pod srbskim vplivom — z druge strani gasile prvo navdušenje, vzbujale nezaupanje, odpor, upor zoper državo, — tako da se je hrvatsko vprašanje razgrevalo in je država neprestano čutila njegovo pezo celo tam, kjer bi se ne smela čutiti. Tako je osebni temelj hrvatskega vprašanja frankovsko razpoloženje in frankovski vpliv, — stvarna hrana za to duševno razpoloženje pa so pogreške in krivice, storjene od drž. uprave. Tidve sili sta se vzajemno med seboj krepili: frankovski vpliv je povzročal nezaupanje napram Hrvatom, to pa nove težave in krivice od strani države — le-te pa nov dotok sil v frankovskem taboru- itd. itd. Resnica je, da rezultanta vzajemnega vplivanja raznih sil ni mogla pustiti hrvatskega vprašanja v tisti smeri, kot je to želela prvotna frankovščina, — ker so morala na to rezultanto vplivati tudi pozitivna dejstva, ki -so se bila dogodila leta 1918., tako da vendar niso mogli frankovci postati nositelji hrvatskega vprašanja, — toda prav tako je resnica, da je njihova prisotnost ovirala in še ovira nositelje hrvatskega vprašanja, ki radi tega ne morejo pravilno pregledati njegovega bistva in smotrno delovati. * »Pogreški uprave« so na eni -strani res bili pogreški, ki so izvirali .deloma odtod, ker na srbski — radi nujnosti vodilni strani — ni bilo- dovolj razumevanja, ker ne dovolj poznanja tako mnogovrstnih problemov, ki nam jih je bila prinesla Jugoslavija, — deloma pa odtod, ker so vodstvo v upravi prevzeli elementi, ki jih je pomanjkanje pozitivnih ustvarjalnih lastnosti držalo v nevarnih letih vojske v ozadju, in ki so se po dovršetku vojne tako naglo od vseh strani prikazali na površini. Na -drugi strani pa »pogreški« niso bili pogreški, temveč dejansko odsev in odmev silno težkih svetovnih razmer, posledice in pojavi zgo-dovinsko nenavadno burnega časa, ki je do temelja spremenil odnošaje, celo običaje sodobnih -pokol jen j. Težave in krivice, ki so resnično ali na videz izvirale iz uprave, so bile — kakor smo že prej rekli — stvarna brana za neko osebno razpoloženje. To oboje se je med seboj povečavalo in tako vzdrževalo stalno bolj ali manj ostri pojav hrvatskega vprašanja. Toda težave in krivice uprave — v kolikor so izvirale iz nje — niso bile namenjene samo Hrvatski in Hrvatom. Od njih je trpela vsa država. Ako za trenotek postavimo domnevo, da bi mogla Jugoslavija zgodovinsko drugače nastati, in ako vzamemo, da je prestolno mesto v Zagrebu, — -a najvplivnejši državni činitelji da so Hrvati, — tedaj ne bi bilo hrvatskega vprašanja z isto takimi težavami in krivicami, — toda bilo bi srbsko vprašanje. In sicer morda v mnogo ostrejši obliki, kot jo je 1 kdaj imelo hrvatsko vprašanje. Kajti tudi pri Srbih je nekaj podobnega kot frankovščina, in sicer je to šovinizem, ki, čeravno ne služi tujcu, vendar prav toliko škodi državi radi svoje razdiralne sile in.bi se pod gorenjimi pogoji izpre-vrgel v še večje zlo. A da je naša domneva točna, dokazuje to, da so isti pogreški in iste krivice tudi pri samih Srbih izzvale pritajeno nezadovoljstvo, ki se v raznih srbskih j krajih, — ne da bi tu izvzeli niti Srbijo j samo, — imenuje z raznimi imeni. Potemtakem frankovščina sama ne bi mogla ustvariti hrvatskega vprašanja. Toda težave in krivice — skupaj z njo so ga ustvarile ter mu tekom časa podeljevale zdaj blažjo zdaj- ostrejšo obliko. Toda te težave in krivice so splošne in čuti jih vsa država. — čutijo jih vsi ljudje. To torej ni hrvatsko vprašanje, marveč ljudsko vprašanje v Jugoslaviji, ki ima samo na Hrvatskem neko posebno barvo, toda je -njegova stvarna vsebina istovetna z vsebino vseh drugih nezado-voljstev — ki imajo drugo posebno barvo z ozirom na kraj, v katerem se pojavljajo. * Iz več razlogov je važno, da se stvari imenujejo s svojim pravim imenom. Najprej zato, da ne bi bilo- nesporazuma. Veliki nemški pesnik H. Heine pripoveduje, kako sta se srečala v Parizu dva moža, Nemec, zaklet sovražnik Heinejev, in Francoz, velik njegov oboževalec, pa sta se vendar sporazumela, ker je Nemec silovito udrihal po bogokletnem Heinrichu Heineju, medtem ko je Francoz z grozo na to pristajal in odobraval, ne da bi se mu pri tem sanjalo, da je ta Heine njegov dragi prijatelj Anri En, to pa zato-, ker Nemec čita Heine jevo ime na en način, Francoz pa na drugega. Prav tako je možno, da kakšen človek imenuje stvar, ki se tiče drugega človeka, z enim, ta pa, ki se ga tiče, z drugim imenom; zato bo drugi ostal ravnodušen, misleč, da je to nekaj, kar se njega ne tiče. So pa mogoči še hujši nesporazumi. Tako tudi, kadar Hrvat govori o hrvatskem vprašanju, to ne samo, da lahko pusti Srba Ravnodušnega, marveč tudi lahko vzbudi v njem nezaupanje. Nasprotno pa, kadar bo govoril Srb o raznih svojih težavah in krivicah, ki jih čuti, lahko le-to pusti Hrvata ne samo ravnodušnega, marveč ga lahko napravi nezaupnega, — ravnodušnega pusti, ker ne vidi, da je to stvarna vsebina njegovega, hrvatskega vprašanja, — nezaupnega napravi, ker misli, da se izza tega skriva neka nova »podvala«. Ako pa vzamemo in rečemo, da so ta razna vprašanja samo razni videzi ljudskega vprašanja, človeškega vprašanja, tedaj bodo vsi po vsej državi v enaki meri pripravljeni, da ga pravilno rešijo. S tem pa mora pasti ona nezaupnost, ki je stvarni razlog, zakaj ta vprašanja, med njimi na prvem mestu hrvatsko, niso doslej rešena v Jugoslaviji. Pri tem seveda moramo iz razlogov, ki smo jih poprej navedli, pustiti ob strani one frankovske primesi in vplive, kajti na tej podlagi ni in ne more biti pravilnega izhoda. Toda tudi ti elementi izgube takoj svojo moč, ako se vse težave in krivice v Jugoslaviji postavijo pod ime človečanskega, ljudskega vprašanja, — in ako se vsi skupaj v Jugoslaviji — (in tedaj, kot smo videli, ne bo temu nobenega na-potja, ker sta ravnodušnost in nezaupanje odstranjena) — potrudimo, da rešimo na ta način pojmovano vprašanje. Kajti moč mu je dajalo ravno to, kar bi se- R u Naloge, ki Dandanes se posveča mnogo večja pozornost kmetijstvu nego kdajkoli prej. To je tudi razumljivo, saj smo skoraj 100% kmetijska država. Predlogi, kaj naj se stori, da pride naše gospodarstvo k izboljšanju, k napredku, so mnogovrstni. Vrzeli v našem kmetijstvu so velike, ako bi jih zadelali, bi nam prinesle vsaj delno izboljšanje današnjega obupnega stanja našega gospodarstva. Naša velika napaka je v tem, da prav vsi radi čitamo poročila o krizi, nasvete in konkretne predloge o tem, kako1 bi se gospodarstvo izboljšalo. Predloge, ki bi nam pomogli k izboljšanju, sprejemamo še s tihim odobravanjem, katero se pa kaj kmalu nato spremeni v omahljivo priznanje, češ: saj ni mogoče prav ničesar začeti, to je cel kup vprašanj, katerih eno zadeva v drugo, in tako dalje. Posledica vsega tega je, da od velike trenutne navdušenosti ne ostane čez nekaj dni nič drugega kot spomin na lepe besede. Prav tako je tudi s predavanji! Koliko tihega in požrtvovalnega dela je za to potrebnega! In kako redko dobe priznanje naši kmetijski strokovnjaki, ki vsi želijo s svojim znanjem in praktično usposobljenostjo pripomoči kmetijstvu do izboljšanja, da se poviša življenjski standard našega kmetskega življa. Prelomimo s staro dobo, ne držimo rok križem, zavedajmo se, da je le v lastnem delu rešitev. Kakšno bodi to delo, hočem v velikih obrisih povedati v tem članku s tem, da označim najvažnejše nedostatke, ki občutno zadevajo dandanes kmetijstvo. Ako jih odstranimo, bi to vsekakor pomenilo temeljito izboljšanje. 1. Naše kmetijstvo. V veliki meri le-to trpi od zastarelega načina kmetovanja. Nihče ne more trditi, da ni neobhodno1 potrebno slediti znanstvenemu razvoju katere-koli panoge, odnosno katerekoli znanosti. Ne bom našteval za to trditev dokazov, saj prav vsakdo lahko na vsakem koraku zasledi velik preokret v vsakem pogledu. Poglejmo n. pr.: železnice, gradbeno panogo, industrijo, avtomobilizem, aeronavtiko itd. Koliko sprememb, koliko tehničnih novosti v teku treh desetletij! In prav tako je tudi v kmetijstvu. Znanost je v tem vprašanju dandanes prišla do res razveseljivih zaključkov. Ako pridela danes kmet na površini i ha 30 mtc pšenice, ali pa samo 10—15 mtc, je to pač velika razlika in vsakomur je povsem razumljivo, da izvira iz omenjenega povečanja večja rentabilnost samega kmetovanja, večji čisti dobiček posestva. 2. Komasacija. Znanstveniki so dolgo študirali to važno vprašanje. Preračunavali so prevozne stroške, nepotrebno hojo delavcev, obrabo gospodarskih strojev itd. Na temelju teh računov so postavili pravilo, da je rentabilnost kmetije tem večja, čim bližje so parcele pri hiši, v kateri stanuje kmet-lastnik in okrog katere so razporejene ostale gospodarske zgradbe. Račun rentabilnosti kmetijstva nam v tem pogledu svedoči, da je rentabilnost enaka skoro ničli, ako je oddaljenost parcele prevelika. Gorenja, kratka navedba nam pričuje, da je treba to res važno vprašanje čim-preje rešiti. Komasacija naših vasi je problem, ki ji bomo morali posvečati največjo pozornost v bližnji bodočnosti. 3. Melioracije so v naših gospodarstvih v mnogih primerih neobhodno potrebne. Koliko tisoč ha zemlje bi prav lahko z malenkostnimi investicijami spremenili v najrodovitnejša polja. Koliko daj ves narod složno reševal, kar pa sta doslej ovirala ravnodušnost in nezaupanje enih ali drugih. * Mnogo bo takih, ki ne bodo zadovoljni s tem našim umovanjem. Mnogi bodo rekli, da je naravnost smešno trditi, da je mogoče rešiti tako vprašanje kot hrvatsko, — in ki je že toliko let kamen spod-tike v državi, — s tem, da se mu spremeni ime. Ali smo morda mi kaj takega trdili? Kolikor se spominjamo in kolikor vidimo, tega nismo trdili. Samo s spremembo imena hrvatsko vprašanje ne more biti rešeno, ker ostane nerešeno človečansko, ljudsko vprašanje, ki je njegova stvarna vsebina. Toda z rešen jem le-tega bodo izginile one težave in krivice, ki so krepile neke gotove — dobro očrtane — vplive. Tudi ti bodo potem zamrli, izplahneli, zmanjkalo jih bo radi malokrvnosti, onemoglosti in lakote. Toda tudi z varovanjem raznih imen za iste in splošne krivice ne bomo napravili niti koraka k rešitvi hrvatskega vprašanja, pa če delamo še take sporazume, protokole, zapisnike, izjave in kombinacije, kakor lepo priča naša skupna, tako kratka, pa vendar po vsebini dramatična zgodovina. Kajti ravno na ta način ostajamo še vedno pri temeljnem nesporazumu. nas čakajo travnikov, to prav posebno v naših planinskih predelih, bi z majhnimi melioracijskimi deli sko-roda brez investicij — spremenili v najboljše planinske pašnike, kjer bi imelo naše govedo v letnem času obilno in sočno hrano. Naše mlekarstvo bi se v zvezi s tem dvignilo, ne samo v pogledu količine, marveč tudi v pogledu kakovosti mlečnih izdelkov. 4. Selekcija-razredovanje naših kmetijskih rastlin. Znanost, ki se bavi s podedovanjem prirojenih svojstev, se je ravno v najnovejšem času silno razmahnila. Povzročila je, da smo začeli z zaupanjem gledati na rentabilnost (donosnost) kmetijske produkcije. Prav posebno velik razmah je ta znanost dosegla v Ameriki, kjer se je posrečilo s križanjem raznih vrst posameznih rastlin dobiti potomstvo, ki močno nadkriljuje v mnogih, za poljedelstvo važnih svojstvih svoje roditelje. S stalnim odbiranjem najboljših vrst kmetijskih rastlin je znanost dosegla krasne uspehe. 5. Nadaljnje važno dejstvo je v tem, da moramo gojiti le one kmetijske rastline, ki na gotovem področju, v gotovih talnih in podnebnih razmerah (okrožjih) res najbolje uspevajo. Kultura (gojitev) rastlin, ki ne dajejo kakovostnega, morda niti ne zadovoljivega količinskega pridelka na določenih tleh, prav posebno danes ni gospodarsko smiselna za ondotno področje. Take kulture zahtevajo izdatnega gnojenja, intenzivne nege, radi tega so investicije visoke in v današnjem težkem času jih nikakor ne bi smeli gojiti na neprimernih mestih. Mi bi prav lahko z izkupičkom, ki bi ga prejeli za pridelek kakšne za naša tla primernejše rastline, z najivečjo lahkoto nakupili potrebne pridelke, pokrili tako svojo potrebo, razliko med izkupičkom in nakupno ceno pa spravili v žep, odnosno vknjižili kot večji donos kmetijstva. 6. Gnojenje rastlin. Največjo zlo, ki ima leto za letom slabe posledice, je žalostno dejstvo, da še vse do danes nismo prišli do prepričanja, da ne gre od zemlje samo zahtevati, naj rodi, temveč da moramo predvsem skrbeti za dovoljno količino hranivih snovi v zemlji, s pomočjo katerih rastlina v zvezi z zrakom, vodo in svetlobo pri-gotavlja sebi hrano, nam pa potrebne plodove. Bodimo moderni in verjemimo že enkrat tako številnim opominom v tem pogledu. Izčrpano zemljo ne moremo založiti s potrebno hrano le s preoravanjem, rahljanjem in okopavanjem. — Predvsem moramo skrbeti za to, da bodo imele rastline v dovoljni meri na razpolago potrebne hrane. Zato pa gnojimo predvsem s hlevskim gnojem; posebno pozornost pa posvečajmo uporabi umetnega gnojiva le tedaj, kadar dobro vemo, da zemlja v resnici neobhodno potrebuje ono snov, ki jo nameravamo dodati v obliki umetnega gnojiva. Treba je namreč vedeti, da smo v nasprotnem slučaju vrgli ves v to svrho izdani denar proč in da smo v veliki meri morda celo škodovali zasajeni kulturi in tako zmanjšali pridelek. 7. Pravilno obdelovanje. V načinu kmetovanja moramo veliko pozornost posvetiti obdelovanju same zemlje. Pazimo na pravočasno oranje; poleg tega je važna globina oranja, hitrost oranja (s kakšno hitrostjo vleče živina plug), kakovost našega pluga. Vse te navedbe v znatni meri vplivajo na višino pridelka gojenih kultur. 8. Gospodarske naprave. Uredimo gnojnične jame, pravilno shranjujmo gnoj in gnojnico, da ne bomo vozili na njivo zgolj slame in vode; napravimo si kompost. Preuredimo gospodarske stavbe i Skupščina razpuščena Volitve bodo 5. maja t. 1. Beograd, 6. februarja. Nocoj po seji ministrskega sveta je bil časnikarjem sporočen sledeči ukaz o razpustu narodne skupščine in o razpisu novih volitev: V imenu N j. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog ministra notranjih zadev in po zaslišanju ministrskega sveta na temelju čl. 32 ustave ter §§ 1 in 2 zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena 8. novembra 1931, razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo, po čl. 54 ustave, se bodo izvršile po vsej kraljevini v nedeljo, dne 5. maja, po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. Narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935, se skliče k izrednemu zasedanju dne 3. junija 1935. Notranji minister naj izvrši ta ukaz. Pavle 1. r. Dr. Stankovič 1. r. Dr. Ivo Perovič 1. r. slede podpisi ministrov. miimiiiiimmMimi llllHlliiiiiiiiiMiiMi.iiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiuHiiiiiiiiiiiiisiiiiijUiiiiKii-iiniiiimiiiimiiiimmmminiiimmmmiiminiiii.i^imimniiiiiiiiuitimnunininmHitiniitiinii Politika odprtih vrat Kadar se spravijo nad posel, ki obeta veliko dobička, močne roke, nastane med vsemi, ki se smatrajo tudi za močne, več ali manj glasno negodovanje, ki se imenuje po domače zavist, diplomatsko pa »skrb za neodvisnost prizadete dežele«. Takih slučajev je po svetu vse polno. Ker je treba za vsak posel denarja ali vsaj sile, se zato vsakdo takega posla, pa naj bo še tako dobičlkanosen, ne more lotiti. Ker pa ponos težko dopušča priznanje lastne nemoči, se koj najde pri roki novo, izkušeno geslo, ki se v raznih slučajih različno imenuje, katerega bistvo pa je zapopadeno v prvem, odkritosrčno izraženem geslu: »Zahtevamo politiko odprtih vrat...!« Prestavljeno v domači besednjak: izgovorimo si svoj kot ali zagotovimo si svoj delež, da bomo tudi mi lahko nekaj pospravili, kadar bomo v to dovolj sposobni. Tudi velikih sil na svetu ni sram izgovarjati tega gesla, tudi te so večkrat ovirane v udejstvovanju svojega pohlepa, zatorej si modro izgovore pravico, da se oglasijo malo pozneje. Rezervirajo si sedež k pojedini... Ta čarobna beseda, politika odprtih vrat, je v današnjem političnem slovarja že nekoliko pozabljena, mogoče ker so jo svoj čas preveč izrabljali. Toda njen pomen in njene posledice žive ravno dandanašnji bolj kot kdaj poprej. Posredno čutimo to na svoji koži, ker se podonavska kotlina še nikakor ne more znajti v miru, ravno radi dejstva, da se vsi, ki zasledujejo politiko odprtih vrat pri njej, niso mogli sporazumeti, koliko bo kdo zaslužil od nje... Zatorej nam je ta čudovita politika jasna. Ni pa treba, da bi vsako tako politiko jemali samo s slabe strani, kot je to pač običaj na svetu. Večkrat nastopijo razmere, ko bi se dala uporabiti tudi v dobrem. Kajti pogoj za to politiko je tudi složnost vseh tistih, ki si pod tem geslom pripravljajo torbe, kamor bodo spravili hruške, ki jim zore na sosedovem drevesu, pa še ne morejo do njih. Danes, tovariši, je pri nas tudi doba, ko se mora uporabiti to prijazno, res da v velikem svetu nekoliko izrabljeno in slabozvočno geslo. Združeni smo v dobrem, da se bojujemo zoper slabo. Tudi mi smo ves čas našega obstoja in začetka klicali nehote to geslo. Tudi naš pojav je prizadete moral spomniti na to, kajti krčevito so nas odrivali in krčevito so se držali svojih dreves, da bi najmanjša lesnika ne odpadla v roke tistih, ki so — o groza!! — zahtevali, da postane hruška občinska last. Pot, ki smo jo prehodili od postanka do danes, je vsakomur še v svežem spominu. Čutili smo vso težo položaja in se znašli po tolikih tegobah na pragu dobe, ki nam njen rahel svit daje upanje, da bo vendarle pri- času in sodobnim zahtevam primerno. V hlevu napravimo velika okna. Mnogo svežega zraka in svetlobe v naše hleve! Uredimo stojišča in jasli. Pazimo na hranjenje. Uvedimo posamično (individualno) krmljenje. Kolikor več koristi imamo od poedine živine, tem večji in boljši naj bo dnevni obrok prehrane. Skrbimo za številen in odličen zarod. 9. Izračunjavanje (kalkulacija) uspehov v gospodarstvu, kmetijsko knjigovodstvo. Natanko moramo vedeti, kaj nam gospodarstvo donaša, koliko trošimo, koliko nam je gospodarstvo rentabilno (donosno). Le tako bomo mogli dokazati, šla polagoma odločitev o narodnih potrebah v narodove roke. Da si ne bi delali preveč upov, zato skrbe sicer naši nasprotniki, ko hitijo oznanjati na ves glas, da se ni nič izpre-menilo in se ne bo nič izpremenilo in se tudi ne sme nič izpremeniti. Ker imajo oni koncesijo na odločanje v izpremem-bah, mi pa še ne, zato nimamo vzroka, dvomiti v njihovo iskrenost v tem pogledu in tudi sposobnost, svoje izjave uresničevati. Imamo pa povod dvomiti v njihovo sposobnost, če bodo res kos vsem tistim, ki z gornjim geslom v boj hiteč, žele in se bore za izpremembe v odločevanju. Zlata vrata, usodna in mogočna, vsemu narodu toliko časa trdno zaprta, se rahlo razmikajo komaj zaznavno, toda vendarle že dovolj jasno. (Dokaz krik onih med njimi, češ, da tega ni mogoče videti.) Trobili smo v zbor že dolgo, preden so se začela razmajevati ta vrata. Zato stojimo danes pred njimi ne kot osamljeni zastopniki lastnih želja in koristi, ampak kot utelešena sila težko pričakujočega naroda, ki zahteva glasno, da se tudi ta toliko let zaprta vrata odpro na stežaj in brez ovir in zato je naš klic po tem tem jačji. Tovariši! Novo leto nam nosi novih nad in pričakuje naših obnovljenih moči, da nas ne najde oklevajočih in zmedenih. Mi smo sila, edina bitna sila v zemlji. Toda nepovezani, v neslogi in nezaupanju nismo dosti več kot ovce na paši brez gospodarja. Glas vseh takih je lahko tisočkrat močnejši od jerihonskih trobent, prizadejal pa ne bo Jerihi niti stotinko tega, kar so ji prizadejale one tedaj: kajti glas tisočerih ust še ni glas naroda! Ta postane šele tedaj, kadar govori ves narod na ena sama, a zato tem krepkejša usta — in ta šele bodo odprla trdno zaprta zlata vrata- Celjan. Še enkrat »odrešeniki« Že v zadnji številki smo odgovorili na napad v »Jutru«, v katerem nas smeši, ker smo zahtevali da se morajo dvigniti cene kmetskih proizvodov na nekdanjo višino. Torkovo »Jutro« pa navdušeno pozdravlja iz' javo kmetijskega ministra dr. Dragutina Jankoviča ter prinaša z debelimi črkami na prvi strani nje' gov govor. Navdušuje se za njegove načrte, m^d katerimi so glavne zahteve: načrtno gospodarstvo, omiljenje razlike med cenami kmetskih in industrijskih proizvodov, intervencija države v gospodarstvu v pravcu odstranitve sedanjega kaosa tet splošen dvig cen kmetskih proizvodov ... Ko smo mi to zahtevali, smo bili smešni fa0' tasti — danes pa, ko se zavzema aktivni ministe( za popolnoma iste stvari, ki smo jih mi propagh* ves čas našega obstoja z železno doslednostjo danes pa se gospodje iz Jutrove dežele cedijo občudovanja in navdušenja. Videla je žaba, kako se konj podkuje, pa )e s ona dvignila nogo . . . da je naš obstoječi način kmetovanja dober slalb in v katerem obsegu ter v kakšni smet' ramo izvesti melioracije in razumno preure (racionalizacijo) našega kmetijstva. .ve To so smernice, ki bi morale biti v najb ^ bodočnosti vsemu našemu delu osnovna m1^ ako želimo kdaj dejansko doseči izboljšanje in meljit napredek našega kmetijstva. Te mere pričujočem članku prikazane le v najbolj gr' obrisih, želim pa podčrtati še eno važno oko £ _ naj ne bo sina, kateremu oče prepusti svojo ^ tijo, ki ne bi dovršil vsaj enoletno kmet) šolo. POMENKI APETIT Kaj bi dejali o človeku, ki bi prišel v gostilno, sedel k mizi, pojedel z ogromnim tekom obilno kosilo — pa bi še ne imel dovolj — pojedel bi še krožnik, vilice in nož in še natakarja po vrhu? Gotovo bi rekli, da je požeruh. Kaj bi dejali o človeku, ki ima svoj poklic z mesečnimi dohodki, kot jih mnogi v celem letu ne dosežejo, pa bi hotel biti še poslanec, minister, senator, upravni svetnik ali vsaj pravni zastopnik težkih, dobroidočih industrijskih ali denai*-nih podjetij — pa bi še ne imel dovolj in bi škilil še po drugih virih? Ali pa tisti, ki ima 10, 15 služb (pa radi preobilice dela nobene ne more opravljati točno), ki sedi ali hoče sedeti na petnajstih stolih naenkrat, medtem ko morajo drugi sedeti na goli zemlji? Človek je vendar po naravi tako ustvarjen, da more istočasno sedeti le na enem stolu, največ pa na dveh. Več pa ne gre — če ni izredno obilen. RADIO Zadnjič sem poslušal ljubljansko radio postajo. Pa mi zažvrgoli iz zvočnika nemški tenorček s sladko pesmico: »Isola bella in Lago Maggiore, herrliches Kleinod, unvergessliche Pracht...« (= Isola bella v Lago Maggiore, prekrasni dragulj, nepozabna krasota...). Prav, sem si mislil. V kinu kažejo avstrijske uniforme in madžarski čardaš, v radiu pa delajo reklamo za italijanska letovišča, namenjena bogatim mednarodnim brezposelnim in hohštapler jem. Kdor zna, pa zna! Nič ne rečem. Rad imam včasih tudi veselo, sladko vižo. Toda vseeno mi je ljubša tista naša: »Otok Bleški, kinč nebeški ...« DIVJAKI »Veš, Lipe, težko se živi. Tistim zamorskim divjakom v Afriki gre bolje, kot nam!« »Kako to misliš, Tone?« »Glej, divjaki živijo lepo v miru. Nimajo skrbi, kdo bo senator, ne poznajo politike, volitev, Časopisov, nervozne strankarske borbe na nož, ne plačujejo davkov...« »Toda, Tone — zakaj pa so potem tako divji?« »PERSONA GRATA« Pomeni po latinsko »priljubljeno osebo«. Pa je pripovedoval župan, ki se je udeležil senatorskih volitev: »Veš, prijatelj, Pa so le imenitne take volitve. Kot župan (čeprav med občani nisi priljubljen) se pripelješ zastonj v I. razredu v Ljubljano, povsod te veselo in prijazno pozdravljajo, sam gospod minister ti podajo svojo mehko roko — veš, kar čutiš, da si Pri njem nekaka ,persona gratis’...« ^inko Gaberški: 1914-1918 (Nadaljevanje.) III. SUM Prva moja garnizija je bila Obergrafen-^orf, majhen kraj na Spodnjem Avstrijskem, ne daleč od Sankt Poltena, kjer je bil naš P°lk. Telegrafski polk je bil najmočnejši v j** * * * vstroogrski monarhiji. V njem so bili voja-1 iz vsakega okraja v državi. Sredi vojne je siel 80.000 mož. Zanimivo je bilo, da je bilo v njem ob koncu vojne samo narednikov nnd 5000. Bili so to rezervisti vseh letnikov, Pn tudi mladi ljudje. Kajti če taka armada ,UZ1 svoja štiri leta, mora marsikdo kam pririniti. Ko smo se javljali v pisarni v Sankt Pöl-enu, smo Slovani že imeli svoje težave. Ne-enm podoficirjem, ki so opravljali pisar-■p . Posle, niso bila všeč slovanska imena, udi ob mojem se je nekdo spodteknil. Hotel e vedeti, kako se pravi »Vinko« še dru-t^.Ce’ dn bi bilo bolj umljivo. Nisem mu ho-t i. lmena pojasniti, ter sem rekel, da je pač P^d*3 *n dmsnče. Ko se je pa zmezil tam j mizo Pes in ga je gospodar posvaril z ja2enom’ sem namignil, da ima pes svoje ime, pa pa svoje. Tako je ostalo psu pasje, meni nroje ime. A zapomnili so si me. n0; a oc*niku pred pisarno je prišel za meine m lep. enoletnik korporal. Vprašal kateJ6’ Ca ^ enoletnik mojega imena, s " slu*u JVn ~ Dürminger iz Knittelfelda uzu v Gorici, moj sorodnik. Pritrdil sem Nerazumljivo » ... Teh petdeset par mi vse delo sprečuje ...« je potožil naš raznašalec, ko sem ga vprašal, kako gre list. »Bliskoma odtegne vsakdo roko, ko treba še pol dinarja ...« mi je dostavil, ko sem ga začudeno pogledal. Pol dinarja je torej meja, kjer se navdušenje in zanimanje neha ... Tovarištvo prestaja danes v našem krajni, ki ni ravno tako strašno propadel, težko krizo in ker mislim, da je ta pojav vendarle samo nekoliko prehoden, naj povem par besedi o njem. Da smo žrtvovali toliko časa in denarja in drugih sredstev za dvig naše stvari, da smo tvegali osebno svobodo za dvig potrtega ljudstva, to vse se je vzelo nekako molče na znanje in nihče ni vprašal, odkod se vse to jemlje, kdo vse to plača. Samo, ko je list pod težo razmer moral postati drugačen, kot smo hoteli, se je dvignil glas ogorčenja — zdaj je tudi to utihnilo, ker je naš »Prelom« res stopil nov med nas. Seveda zato tudi več stane. Malo muzike — malo denarja, to ve vsak. Zatorej se mi zdi ne samo nerazumljivo, ampak enostavno krivično, da se v nevolji nad to resnico, ki ža-libog dejansko stopi pred oči, naš tovariš in pristaš maščuje nad listom s tem, da ga zavrne. In to ravno tak tovariš in pristaš, ki bo najbolj kričal, da se mu godi krivica, ki bo imel najpolnejša usta o bojevništvu. S temi sramotnimi ostanki stare miselnosti moramo enkrat pomesti, dragi moji! Vse kar je prav — ampak zahtevati povrhu vseh ostalih izdatkov še tudi svoje glasilo pol zastonj, to bi bila umazanost. Nihče od tovarišev v OIO ne more neprestano samo dajati in dajati — prvo leto je bilo dovolj hudo, da je njihove moči izdatno preizkusilo. Tudi se nihče ne poteguje zase, ker so s par izjemami neodvisni od ljudske volje, da bi morali potom nje priti do položaja z de- »KRIZA« Pri »velmožeh«, strakarskih prvakih in v višjih plasteh družbe je kriza na ustih. Pri kmetu in duševnem delavcu in pri pripadnikih srednjega stanu pa je kriza na plečih in v žepu. Zatorej — proč s krizo! POLITIČNO VREMENSKO POROČILO Na vzhodu, v jutrovih deželah, visoka depresija. Velik ciklon na vidiku, upira pa se mu še večji anticiklon. V nižjih legah stalno vedro. V višjih legah oblačno in megleno, barometer popušča, nagnjenost k padavinam — nekateri pravijo, da bo potres... Politična smuka manj ugodna. Samo za izvežbane smučarje! narjem. Toda, da plača vsak vsaj to, kar plača celo nasprotnikom — to je naročnino za list, to menda smemo zahtevati od vseh tovarišev. Pri tem ogorčuje človeka dejstvo, da odkloni ravno tisti, ki zmore, dočim revež doda tudi pol dinarja, ker ve, da brez nič ni nič. Jaz ne vem, da ne premisli tak tovariš, da je list brez podpor, da nimamo velikih inseratov onih tvrdk, proti kater im, ker so protin ar od.ne, pr oti-Ijudske, vodimo ravno ogorčeno borbo — in da ga ni sram, umakniti se za bore pol dinarja, ki ga vobče ne pogreša. To ni tovarištvo! Tak tovariš ne more pričakovati, da bi ga ljudstvo v njegovi težnji podpiralo ter mu izkazovalo čast... Ali bo žalibog res samo mladina mogla tukaj kaj izpremeniti — kajti stari duh, ki je ukoreninjen tako globoko, da se niti v takih malenkostih ne more zatajiti, je bil doslej naša največja nesreča in bo tudi v naprej sigurno jamstvo, da ne bo nič boljše, ako ga ne bomo najodločneje iztrebili. Slovensko ljudstvo ®e upravičeno postavlja s svojo inteligentnostjo — žalibog je morda ravno tako upravičena sodba nekaterih, ki ga poznajo in ljubijo, da ga samopašnost in zavist upropa-ščata. Vse dosedanje tegobe in izkušnje niso nič zalegle, ali smo res še premalo trpeli, da bi se izpreobrnili? Nov duh bo izšel predvsem iz mladine, ako jo bomo pravočasno odtegnili zlokobnemu vplivu stare generacije. Saj je značilno za to generacijo ravno to, da so se iz naših idealnih tovarišev norčevali ter jim očitali vse mogoče zahrbtne namene, ker v svoji omejenosti niso mogli zapopasti, da bi se kdo našel ter hotel ljudstvu pomagati zastonj, brez osebnega plačila. Za nas je to resno svarilo, da moramo s tako miselnostjo čim odločnejše pomesti. In to tembolj, čim bolj se zgrinjajo naše vrste, da bomo imeli izbrano ljudstvo, ne pa navlako in izrodek zemlje, ki bi v naših vrstah iskal zadnje pribežališče pred obračunom, katerega pripravlja narod svojim nevrednim sinovom. Nisem član konzorcija, ki vam to govorim, tudi ne član OIO — ampak sram me je, da se v našem »simpatizerstvu« in celo članstvu že ob petdesetih parah postavi meja tovarištva ter propade zavest skupnosti. Razlagam si ta pojav, kot sem vam ga opisal. Nerazumljivo pa mi je, kako pričakujejo taki ljudje nekaj od nas, in to ne nekaj, ampak žrtvovanje zadnje pare in proste minute, ko ne zmorejo za nas skromne žrtve ene cigarete — in to zopet ne za nas, ampak zase in svoj rod! To mi je nerazumljivo in oprostite mi, da se radi tega razburjam. Toda žal nimam duha stare generacije v sebi — in zato me bodo tisti, ki ga žalibog še imajo, morda le razumeli ter čutili, da se v boju mu, da je moj bratranec in sem mu povedal, da je že avgusta padel v Galiciji. Tako je namreč pravila beležka v seznamu izgub. Zgodba tega bratranca je res čudna: Pustivši bogoslovne nauke v Mariboru, je šel leta 1913 k vojakom in je moral 1914 namestu domov — na vojno. Ko je prišla novica o njegovi smrti, je bila v hiši in fari velika žalost. Brali so zanj črne maše. Zdajci pa se je oglasil iz bolnice v Kijevu, kjer je ležal s svojo rano. Ob umiku pred Rusi po bitki so bili njegovi tovariši namreč samo videli, da je obležal in so mislili, da je mrtev. A Rusi so ga pobrali ranjenega in ga vzeli s seboj. Po ozdravljenju je bil v Taškentu, kjer se je naučil lepo ruski, da je bil tolmač, ter se je potem kot spremljevalec izmenjanih invalidov iztihotapil v Skandinavijo in domov. Tu so ga zopet mobilizirali, mu dali oficirski čin in ostal je v službi ves čas vojne. Ob prevratu je bil še dolgo časa v Špilju. Diirmingerja sem pozneje še enkrat srečal. Avanziral ni nikamor, ker ni napravil izpita. Po pridelitvi v Obergrafendorf sem imel nesrečo, da sem stanoval v gostilni v sobi z nekim Neuwirthom iz Maribora, ki se je izdajal za inženirja, kar pa takrat še ni bil. Druga dva tovariša v sobi sta bila inžener Neumann z Dunaja, zapravo češki žid z Morave, in pa Čeh Andrle, ki ni znal skoro besede nemški. Kakor je bil Neuwirth slab tovariš, tako je bil Neumann dober. Nekega dne me začne Neuwirth, ki je bil menda novo pečen protestant, izpraševati, da li sem sorodnik dekana in kanonika, ki je pasel ovce pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Ko sem mu pritrdil, da je on brat mojega očeta, se je že začelo. Vse sovraštvo, ki ga je s svo- jim versko političnim vodjo, proslulim pru- skim pastorjem Mahnertom, gojil za Sloven- ce in tistega »farja«, je prenesel mož name. Dekan in pastor so se silovito podajala, tudi v časnikih, ker so protestanti v fari agitirali za odpad. Med ponemčenim sproletariziranim prebivalstvom je Mahner menda imel precej žetve, zlasti ker so protestanti izrabljali bedo in so prestopnikom plačevali nagrado.' Moj stric je ob začetku vojne mnogo trpel, tudi telesno. Drhal se je zbrala ter je 75 let starega moža, ko se je vračal iz šole, potegnila z voza ter ga obrcala, opljuvala in vlačila po tleh. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ko se ne bi bil vmešal z orožjem naš rojak narednik, ki je bil prišel slučajno mimo, in ki si je s tem nakopal precej neprijetnosti. Čudno je, da še nisem nikoli čital imena tega duhovnika, kadar so kje naštevali tiste, ki so trpeli. In vendar je bil najstarejši med vsemi. Neuwirth je bil zlobna duša. Nekega večera, ko smo že bili v posteljah, sva se silno dala. Neumann je prisluškoval in nekoliko miril. Čeh Andrle pa sploh ni razumel prepira. Ko mi je povedal Neuwirth, da bo sedaj — marca 1915 — skoro konec vojne in da pride po zmagi obračun, sem planil s postelje v temno sobo, prevrgel nekaj stolov, da sem se nekoliko potolkel, ter zaklical: »Hudič, če Slovani res nismo za nikamor več, nas pa pustite doma in vlačite sami talige iz blata!« (... Karren aus dem Dreck.) Bil sem silno razburjen od večnega izzivanja, pa mi je sangvinični temperament ušel. To je opazil Neumann in modro ugotovil: »Ni čudno, če se pa govori o sami šovinistični politiki.« Širite »Prelom«! Naš list mora v vsako pošteno slovensko hišo! Podprite naše delo, ki nam ne daje dobička. Naše plačilo bo — še boljši »Prelom«! V naši tiskani besedi je ogromna sila, ki vztrajno in neumorno krči pot iz pragozda današnje mizerije v solnce srečnejše bodočnosti vsega našega ljudstva. za sebe ne smeš ustaviti ob oviri ene cigarete na teden manj — ki je res docela odveč. Sicer si svoj pogin pripišimo sami sebi. Z živimi mrliči se ne more nihče vojskovati... Kdor je zaveden in dobre volje, naj zaviha rokave in širi naš »Prelom«! Naš list mora v roke vsakega tovariša in simpatizerja, ki zmore skromno naročnino, katero naj v redu odšteje. Dvigniti moramo število naročnikov, to zahteva hvaležnost do tistih, ki se že drugo leto brezplačno žrtvujejo za nas in za naše ljudstvo. Zato, tovariši, naročajte se na list in ga posojajte tistim, ki so tako revni, da ga ne morejo plačati. Na delo torej — za naš »Prelom«! »Maistrovo« Prve dni tega meseca nas je presenetila v časnikih novica, mimo katere ne moremo, da ne bi spregovorili besede o njej. Brali smo, da so ljudje v Marenbergu hoteli spremeniti ime svojemu kraju in ga imenovati »Maistrovo«; ali to ni šlo, ker so se drugi uprli, češ, že šeststo let smo Marenberžani, pa ostanimo še zä naprej. Takoj nato pa smo čitali v slovenskih dnevnikih vest, da je nekdo sklenil imenovati neznatno novo postajališče v Lipoglavu med Ponikvo in Poljčanami »Maistrovo« in je hitel to objaviti strmečemu svetu, morda zato, da ne bi kdo za božjo voljo kaj primernejšega imenoval po generalu Maistru. Čitali smo, da so prvotno nameravali krstiti postajo za Lipoglav, kar je seveda naravno, a da so prišli do drugega imena, »da bi primerno počastili spomin na generala Maistra«. Kdor pozna razmere, ima vtis, da te velike napake niso napravili domačini; zadevo je gotovo skuhal kak tujec, ki ima jako slabe pojme o Maistru in njegovem pomenu za naše kraje. Ko bi pri nas kaj imenovali po generalu Maistru, bi to morda smelo biti Špilje (Spielfeld) ali Šent Vid ob Glini (Sankt Veit an der Glan), ne pa neznaten zaselek sredi slovenske zemlje. Naš veliki graničar bi zaslužil spomenik, da bi se kak tak kraj imenoval po njem, ali danes to pač ne gre, da bi z imenovanjem nečesa po graničarju Maistru enkrat za vselej onemogočili kakšen pameten in njega vreden ukrep, to se pač ne sme zgoditi brez široke javnosti. Lipoglav naj ostane, kar je; tako Maistrovo bi bila čudna zmota. Za tisti večer smo utihnili, a z Neuwirthom, s katerim sva bila prišla v istem transportu iz Maribora, nisem spregovoril nikoli več. Po kratki vežbi so nas odbrali in nas poslali k polku v šolo. Ne vem, kako je prišlo, da je nadporočnik Pack, poštni kontrolor z Dunaja, ki je bil naš komandant, in o katerem je šel glas, da je nekje iz naših krajev, sprožil nekoč vprašanje, kaj je krivo vojne in kdo jo je povzročil. Na to vprašanje bi bil moral odgovorit Tomaides z Dunaja. Mož z grškim imenom je bil po svojem mišljenju Neuwirthov tovariš, in ko je važno odgovoril, da je na to vprašanje težko kaj na kratko povedati, je Neuwirth predlagal, naj odgovorim jaz kot »žurnalist, ki se bavi s takimi rečmi«. Temu je pritrdilo nekaj tovarišev okoli mene in komandant je stavil vprašanje meni. Kaj sem hotel? Rečeš to, ne bo prav, poveš ono, pa tudi ne. In sem zinil: »Gospod nadporočnik, o tem še nisem nikoli razmišljal.« »Sedite,« mi je rekel z lokavim nasmehom. Na to smo nekaj trenotkov molčali. Komandant je potem ugotovil, da za take razgovore v šoli ni mesta, ker ni gene-ralštabni tečaj ali diplomatski zbor. Predaval nam je zopet o drugih rečeh. Nekega dne nas je splašila novica, da iščejo pri vojakih sokolske legitmacije. Poveljstvo je bilo izvedelo, da imajo Slovani sokolske legitimacije baje za to, da bi si ugla-dili z njimi pot v boljše življenje, ko bi bili zajeti ali pa bi z namenom prešli na stran Rusov ali Srbov. Italijani takrat še niso vojevali. Iskali so pa izkaznice tako: Komandant se je nenadoma prikazal s spremstvom v sobi. Vojaki so morali stopiti k svojim posteljam. Začelo se je spraševanje, kaj ka- Morda bi kazalo tu načeti vprašanje spomenika, ki sedaj dela nekaterim, ki priznano malo mislijo, skrbi. Pa kako enostavno bi se bilo dalo to napraviti! Jaz bi bil pokopal našega in svojega generala sredi njegovega in našega Maribora, tam, kjer se je včasih razgledoval admiral Tegetthoff. Nad grobom pa bi mu postavil priprosto skalo iz pohorskega granita s podatkom »Maister — Vojanov« z njegovimi stihi: »Oh, jaz ne spim, jaz čakam čas in čakam vas, da pojdem z vami čez Šent Vid med brate naše Žilo pit.« Kaj zveza Maistrovih borcev ali oblast nima v Lipoglavi in pri spomeniku nikake besede? Gaberški. RESOLUCIJA. Skupina »Boja« za Celje in okolico ugotavlja na svojem občnem zboru dne 30. januarja 1935, da so jo prav mučno presenetila poročila nekih listov, da se bo novo postajališče v Lipoglavi med Ponikvo in Poljčanami imenovalo »Maistrovo«, in sicer proti pametni volji vseh domačinov. Malo »Maistrovo« v neznatnem Lipoglavu bi bila čudna počastitev velikega graničarja generala Maistra, ki bi pač zaslužil za svoj spomin čisto kaj drugega. Mi, ki smo poznali Maistra, ko je za vojne še v Celju služboval, protestiramo proti takemu nerazumnemu omalovaževanju človeka, ki zasluži vsaj to, da ga ne bi smešili, če mu že v svoji malenkostnosti ne moremo biti pravični. Oblasti pa prosimo, da bi posegle še pravi čas vmes. GOSPODARSTVO Prevoz kosovne robe na naših železnicah Čimdalje bolj se čujejo pritožbe, da poslovni svet ni zadovoljen s sedanjim načinom odpreme in prevažanja kosovne robe na naših železnicah, s strani železniške uprave pa se čuje, da prevoz kosovne robe na železnicah pada in da se poslovni svet poslužuje avtomobilov za prevažanje kosovne robe. Večje tvrdke so si omislile avtomobile in prevažajo robo same do svojih odjemalcev, obstojajo pa špedicije, ki se baVijo izključno s tem poslom. Sedanja manipulacija kosovne robe je za poslovni trgovski svet, ki mora biti ravno v sedanjih težkih in konkurenčnih časih predvsem cks-peditiven, preveč komplicirana in birokratična, poleg tega pa še zamudna in razmeroma draga. Sistem sklepanja prevozne pogodbe na podlagi tovornega lista z duplikatom, raznimi postranskimi pristojbinami in drugimi okoliščinami za kosovno robo na isti način, kot za vagonske pošiljke, je prav gotovo neumesten, posebno še, ako upoštevamo činjenico vrednosti kosovne pošiljke napram vagonski. Izgleda, da tiči mnogo vzroka, da se poslovni svet ogiba prevoza kosovne robe po železnici, ravno v navedenem, ker vse to pri prevozu z avtomobilom odpade. Zakaj bi se na primer ne moglo odpremiti kosovnih pošiljk robe na enak način, kakor na primer prtljago? Koliko bi bilo prihranjenega na izgubi časa, stroških in sitnostih, pridobilo pa bi se na ekspeditivnosti v poslovanju s strankami v obojestransko zadovoljstvo. Ako pogledamo odpravo kosovnega blaga pri avtomobilih, vidimo, da je vse to odpadlo in auto nudi poleg tega še to prednost, da dostavi blago naravnost na dom, česar pri železnici ni. Umestno bi bilo, posebno v večjih mestih, da bi železnica oskrbela dostavo pošiljk na dom s svojimi avtomobili in bi bila dostava stranki (v onih krajih, kjer bi se vršila) že vračunjena v tarifni stavek. S tem bi se doseglo na eni strani dosego hitrejše ekspeditivnosti s strani železnice, na drugi strani pa bi se nudilo udobnosti poslovnemu svetu, kateremu bi bile s tem prihranjene vse neprijetnosti o priliki dviganja pošiljk s skladišč. Za železnico bi to pri velikem prometu, ki ga ima posebno v večjih centrih, pri izrabi voznih sredstev ne pomenilo velikega obratnega stroška, stor- jen pa bi bil velik korak k prilagoditvi novo nastajajočim razmeram in potrebam v prometu robe. Na enak način bi se dalo organizirati tudi sprejemanje robe od strank s strani železnice. Mnenja smo, da navedeni način manipulacije s komadno robo za poslovni svet ne bi bil dražji od sedanjega načina, ki se nam zdi zastarel, današnjim potrebam in razmeram neodgovarjajoč, in pričakujemo, da se bo prej ali slej v zadevi razmišljalo, vsaj pa poizkusilo prilagoditi se novo nastalim potrebam. Seveda pa to vprašanje ne tangira samo železnice kot take, ampak je treba spremeniti določbe glede taks pri prevozni pogodbi na podlagi tovornega lista, pri čemur ne smemo prezreti dejstva, da plača kosovna pošiljka na primer v teži zo kg v vrednosti ioo Din isto takso, kot vagonska pošiljka vredna 20.000 Din, kar prav gotovo ne more ugodno vplivati na transportiranje kosovne robe po železnici. Prav posebno pozornost pa bi se moralo posvetiti ureditvi vprašanja prevoza sadja, zelenjave, mleka in drugih sličnih predmetov, ki jih naš kmet oddaja v mesto. Cena tej robi je močno padla in ne zmore več sedanjih tarif. Kmetu roba ostane doma, prodati je ne more niti za mal denar in je pri tem izločen s tistega trga, kjer bi bil edino upravičen, da se giblje. S prilagoditvijo tarif sedanjemu stanu bi bilo kmetu mnogo pomagano, posebno onim iz krajev, ki so radi oddaljenosti od mest ravno vsled visokih tarif izločeni iz živilskega trga. Tudi s tega stališča je potrebno zadevo premisliti in omogočiti vsaki robi čim širši krog možnosti uveljavljanja na trgu. Tarifni odbor Za predsednika tarifnega odbora je imenovan direktor ljubljanskega železniškega ravnateljstva naš rojak g. Cugmus Jocif. Novo imenovani predsednik je našim gospodarskim in trgovskim krogom že znan iz svojega delovanja v prometnem ministrstvu kot priznan strokovnjak, ne samo kot železničar, ampak predvsem kot tarifni politik in poznavalec vseh okolnosti, ki vedno in povsod vplivajo na tarife. S tem imenovanjem je padla na g. Cugmusa na eni strani velika odgovornost napram našemu gospodarskemu življenju, na drugi strani pa napram fiskalnemu momentu, ki se pri nas zahteva od naših železnic. Z obeh strani pa je to imenovanje izraz velikega zaupanja, ki se stavi na njega v pričakovanju, da bo našel ono pot, ki bo omogočila oživljenje našega gospodarskega gibanja in trgovine, ter iz tega dosego onih dohodkov za prometno ustanovo^, ki so ji za obrat in vzdrževanje neobhodno potrebni. Polovičarska pomoč hmeljarstvu Z naše strani smo začeli akcijo za prodajo hmelja potom prisilne prodajne zadruge, oziroma centrale, kakor je obrazloženo v našem glasilu »Prelom-u« z dne 31. jan. t. 1. V Savinjski dolini, oziroma v Celju obstoja prostovoljna prodajna zadruga, ki životari približno kakšnih 5 let in še do danes ni pokazala ni-kakšnih vidnih rezultatov v prid hmeljarjev, ozir. zadrugar jev. V zadnjem času se je začela ta zadruga pridno gibati in nabirati nove člane. Kakor smo pa iz več strani doznali, se baje pri pridobivanju novih zadružnikov povdarja, da dela ta zadruga v smislu naših predlogov in da je ta zadruga skupno delo naših organizacij. Ker pa nima naša krajevna organizacija in tudi ostale organizacije »Boja« v Savinjski dolini ničesar skupnega s to zadrugo, prosimo, da posamezni nabiratelji zadružnikov enkrat za vselej take izjave opuste. Zavedamo se dobro, da je spas kmetovalcev v močnih prodajnih zadrugah. Vemo pa še boljše, da je hmeljska prodajna zadruga, v kateri niso združeni vsi hmeljarji, obsojena na neuspeh iz sledečih vzrokov: Židovski kapital, ki obvlada hmeljsko trgovino, bi enostavno bojkotiral to zadrugo ter kupoval hmelj od ostalih producentov, o čemur smo se prepričali ravno pri tej prodajni zadrugi. Gotovo bi pa še našel obilo potov in pretvez, da bi razbil tako zadružno prodajo, ter nadalje spravljal v svoj žep milijonske dobičke, kot do sedaj. Naš namen ni, da se hmeljska prodaja polovičarsko reši. Mi hočemo novih, zdravih temeljev, kot smo to obrazložili v »Prelom-u«. Da je to edino pravilna rešitev, navajamo še sledeče razloge: Ta pravilna prodajna zadruga bi lahko regulirala celotno našo produkcijo, ker bi imela vse podatke v rokah in s tem preprečevala nadprodukcijo. Dalje bi imela stalen vpliv in vpogled pri določanju kontingentov hmelja za razne države. Kot prodajalec bi nastopala na svetovnem trgu kot močna enota z najmanj 10.000 q sortiranega hmelja, kateri bi bil za primerno ceno vedno naprodaj, nikdar pa po tako sramotnih cenah, kot danes. In s to zadrugo bi morala svetovna trgovina računati. Gotovo bi se nam nikdar več ne zgodilo, da nam plačuje par židovskih trgovcev za naš savinjski golding, ki tudi letos ne zaostaja dosti za češkim po 10—20 Din, medtem ko stane žateški 80—90 Din, najslabši češki pa 60 Din za kilogram. Tovariši hmeljarji, tu je pač menda vsaka pripomba odveč. Z raznih strani smo slišali pomisleke, koliko bi stal takšen aparat, ki bi to prodajo vodil. Račun je sledeči: vsak takozvan tekač dobi najmanj 50 para od kg, to znese pri 10—n.oooq (to je približna letošnja množina pridelka) 500—550.000 dinarjev! Samo s tem denarjem lahko zadruga plača vse tozadevne stroške za komisionelno prevzemanje hmelja, vodstvo itd., ter še lahko nastavi dobrega strokovnjaka, ki bi poučeval umno hmeljarstvo. Navedena je samo provizija tekačev, ako še računamo provizijo naših domačih hmeljskih tr-govcev-posredovalcev in tujih židovskih trgovcev-posredovalcev, pridemo do zneska najmanj 5 Din pri kg, to je zopet 5—6 milijonov Din letno. Toda te številke so vzete za zelo slaba kupčijska letai ker letos smo bili oškodovani za najmanj 30 do 40 milijonov dinarjev. Kakor piše »Jutro« z dne 2. t. m., nas misli Hmeljarsko društvo iz Žalca osrečiti z nekakšnimi borznimi senzali-mešetarji, ki bi naj deloma prevzeli posle tekačev. Odklanjamo odločno takšne poskuse, ker ne mislimo več nositi klobuka pod pazduho okoli raznih mešetarjev ter jih milostno prositi, da nam odkupijo po sramotnih cenah naš v znoju pridelani prvovrstni savinjski golding. Ti gospodje se namreč že smatrajo kot nekaki odrešeniki našega hmeljarja! Naša dolžnost pa naj bi bila, da bi jim bili neizmerno hvaležni. . . Ker je pa nehvaležnost plačilo sveta, zato je naše mnenje, da nam je tujec odnesel že dovolj našega narodnega premoženja! Zatorej tovariši hmeljarji, skrajni čas je, da se organiziramo v naši organizaciji »Boj«, ki je pomedla z vsem starim, nezdravim ter dela po novih, zdravih poštenih načelih. Dovolj dolgo so nam rezali drugi po mačehovsko naš kruh. Skupina »Boja«, Gotovlje. V članku »Savinjski hmeljarji« v zadnji številki »Preloma« se glasi odstavek v sredi članka pravilno takole: »Od teh zneskov je stalo približno en milijon dinarjev basanje, prepariranje in vskla-diščenje, upoštevano je tudi že vse delavstvo, ki je bilo zaposleno pri prebiranju (ne obiranju) hmelja.« ... TRŽNO POROČILO MARIBORSKEGA TRGA z dne 1. februarja t. 1. (Cene v Din, teža kg.) Prima voli 2.50—3.50, II. 2—2.25, III. voli 2.50—3, krave debele 2.25—3, klobasarice 1 do 1.50, teleta 3—4, volovsko meso I. 8—10, II. 6—8, telečje meso I. 8—10, II. 4—6, goveje meso 4—6, prašiči (kom.) 7—9 tednov stari 80—120, tri do 4 mesece stari 140—160 5—7 mesecev stari (kom.) 220—250, 10 mesecev do 1 leta 500—650. kg žive teže 4—5, kg mrtve teže 6—8.50, svinjsko meso kg 8—14, mast spuščena 13—16, kokoši zaklane 14—15, ka-puni 20, piščanci zaklani 16, domači zajci (kom.) 10—30, mleko polno (1) 1.50—2, maslo čajno 24—32, maslo presno 20—24, sir bohinjski 25, jajca (kom.) 0.50—0.75, konservi-rana 045—0.55, fižol 1.80—2, reap kisla 1.50 do 2, zelje kislo 3, salata endivija (kom.) 1 do 2, sheu gobe 30—40, pšenica 1.30—2, rž 1.25—2, koruza 1—2, ječmen 1.50—2, oves 1.20—2, ropso 1.10—3.50, med 10—16, jabolka 3—4, orehi celi 6—7, orehi jedrca 24, suho sadje 3, sadni kis (1) 2, vinski kis (1) 3—7, drva trda (m3) 90—100, mehka 60—80, goveje kože 7—8, konjske (kom.) 70—120, telečje (kg) 10—11. teri govori. Seveda je vsak povedal najprej svoj domači jezik. Nemce, Madjare, Italijane in Romune so pustili, Slovani so pa morali odpirati svoje kovčege in oprtnike, da so jim vse prebrskali. Pri mojem oddelku se to ni zgodilo. Pač pa je drugo ali tretjo noč po tisti v kali zadušeni razpravi o krivdi in vzrokih vojne nastal v moji sobi nemir. Takrat sem stanoval v vojašnici. V sobi nas je bilo kakih dvanajst. Točno opolnoči strese nekdo mojo železno postelj in ko odprem oči, je že bila luč. Pred menoj stojijo komandant bataljona major Ribitsch, komandant čete nadporočnik Pack in dežurni podoficir. Majorja, tega človeka ne pozabim! Pravili so, da je bil s Koroškega. Bil je dolg in precej mršav. Obraz bakren in pegast; osoren, neprijeten človek. Pač pa je Pack bil videti dober. Človek je bil. Moral sem iz postelje. Odprl sem kovčeg, kjer pa razen potrebščin in nekaj korespondence niso ničesar našli. Ko je zgrabil nekaj pisem in me pogledal, sem mu kratko rekel, da so od ženske roke. Izpustil jih je, pač pa je prijel za dve knjigi. Groza ... Ruska slovnica in ruski besednjak! Skvarjeni Ribič je zmagoslavno dvignil knjigi in čudno mirno rekel: »Tako.« Seveda je bilo vse v sobi pokoncu. Inkvizitor me vpraša, odkod to in zakaj. Povedal sem mu, da me jezikoslovje sploh veseli, da sem se učil tudi ruščine in da sem v smislu poziva vojnega ministra zaprosil za imenovanje za ruskega tolmača. Poizvedoval je, da li vem, kaj je Narodna odbrana. Odgovoril sem, da sem čital, da je to neka tajna družba v Srbiji. Na vprašanje o pravilih tega društva sem moral izjaviti, da nimam pojma o njih, saj jih gotovo skrivajo kakor framasoni svoje. Vprašal me je dalje, sem li kedaj bil v Beogradu. Ker sem bil leta 1911 res dvakrat tam in sem slutil, da morda vejo kaj več, sem priznal, da sem se mudil tam po štirinajst dni, a hkratu sem dodal, da sem bil prej skoro leto in pol v Berlinu. Moral sem mu še pojasniti to in ono in ko se je hudo žaljivo izrazil o kralju Petru, je izjavil: »Vam in Vaši svojati (Sippe) bo treba posvetiti več pozornosti. Vam cvete drevo.« Radi takega jasnega namigavanja z vislicami sem bil precej nervozen in od mraza v sobi sem — odet samo v plašč — drgetal. Ko mi je velel kovčeg zapreti in leči, so vsi odšli. Tedaj je pomolil tovariš na levi strani, Čeh, svoj nos izpod odeje, poškilil k meni in mi zašepetal, da je bila to »nadherna hra«, sijajna igra. Bilo je še čuti nekaj glasov nezadovoljnosti in razburjenja, potem pa so vsi pozaspali. Vsi razen mene. To noč nisem zatisnil očesa. Pa tudi podnevi nisem imel miru.V jutru sem se nad mero napil črne kave, ki je bila takrat še dobra in močna, ter spravil srce in živce popolnoma iz reda. Javil sem se zdravniku, pri katerem je služboval korporal Kurbus, tajnik posojilnice nekje v Slovenskih Goricah. Zdravnik ni o dogodku ponoči ničesar vedel, Kurbus pa vse. Povedal sem mu namreč kako in kaj, ter sem po nekem Primorcu takoj iztihotapil pismo domov, češ, naj uničijo neke časnike in knjige, ki sem jih navedel. Pismo je prišlo seveda po posredniku v prave roke. Od zdravnika nisem pričakoval nobene pomoči in je tudi ni bilo. Dobil pa sem časa za razmišljanje. Vse je kazalo, da se zadeva nerodno obrača. To je bilo očito, ko je dan na to prišel major v šolo, ter me poklical k mizi in tabli kakor na sramotni oder. Vsi tovariši so strmeli vame. Govoril je o pravični in vsiljeni vojni, o svetih dolžnostih vojaka, o slabih državljanih in svaril navzoče, da se ne bi kdo tako daleč spozabil, kakor sem se jaz, da je bila zaradi nujnega suma potrebna nepričakovavna preiskava ponoči. Zazdelo se mi je, da se major zaveda, da se je preveč zaletel in da hoče popraviti slabi utis. Res pa je, da me je strašno zdelal. Ko me je vprašal, da-li imam kaj pripomniti ali pojasniti, sem ginjeno odgovoril, da nič, tako da se je še meni zdelo, da mi gre beseda od srca. Predstava je bila končana in ura pokvarjena. Sklenil sem odpor do zadnjega. * Najprej sem pisal tržaškemu in dunajskemu poslancu dr. Otokarju Ribaru, ki me je dobro poznal, pismo, v katerem sem mu pojasnil, kako nam gre in kaj so napravili z menoj. Povedal sem mu, da se bom branil, kakor bom vedel in znal, in da mi naj oprosti, da se skrivam za njegov hrbet in se poslužujem tudi imena cesarskega namestnika kneza Hohenloheja v Trstu, o katerem je bilo znano, da Slovencem ni bil naklonjen, oziroma, da jih vsaj ni pritiskal. Poslužiti sem se hotel tudi ugleda in vpliva dr. Korošca, pa mislim, da ga potem niti obvestil nisem o svoji nakani. Potem pa je bilo treba priti v bolnico. Prehlad in hrana sta napravila, da sem mogel zdravniku dopovedati, da imam katar v črevesju. Ko sem se mu večkrat predstavil, me je nevoljen poslal od čete. Računal sem, da vojna ne more več dolgo trajati in sem sklenil, da počakam na mir kje v zatišju bolnice. Zato sem izigral zadnjo karto. Pred odhodom sem poslal Packu spomenico, ki sicer ni bila tako nesramna kakor proslulo pismo zaporoških kozakov turškemu sultanu, vendar pa za tiste čase neverjetno odločna in za moj položaj vsekakor predostojanstvena-Sam vrag ve, kaj me je piknilo, da se igral »va banque«. V tistem diplomatskem aktu sem povedal, da sem bil pred vojno sotrud-nik »Edinosti« in »Polaer Tagblatta«, torej dveh listov, ki sta bila vedno za Avstrijo, česar pač ni treba dokazovati. Vse eno je> kaki so bili vzroki avstrijakantstva, dejstvo je dejstvo. »Edinost« je bila celo močen jeZ proti italijanstvu, ki sedaj že jasno ogroža našo državo. Užaljeno sem se čudil, kako je moglo priti do strašnega suma in spraševal sem, česa imajo pričakovati od svojih višjih šele tisti Slovani, ki niso tako neizpodbitno dokazali svojega zvestega državljanstva kakor jaz. Skliceval sem se na dr. Rybäfa, dr-Korošca in ces. nam. Hohenloheja kot priče’ ter sem po rahlem očitku, ki je zvenel k°* prikrita grožnja, zaključil z željo, da bi njiJa usoda tako naklonila, da o naših oblastniki 1 ne bi bilo treba nekoč ponoviti slavnega izreka: »lis n’ont rien appris et rien oubliO'4 (Ničesar se niso naučili in ničesar niso poza Mi.) v . . ,u Pismo sem dal službujočemu oficir! Meni je že bilo res vseeno, kaj napra'vlJ z menoj. Obesiti me ne smejo zavoljo tega. če me zapro, mi je pa itak všeč. Vsaj * 11 vojno ne bo treba iti. ,• Zdravnik se me ni mogel kar tako °^ie^jn pa je priznal, da nisem čisto zdrav. Zato s ^ smel ostati v kasarni in sem polegal. Dan GIBANJE »BOJA« VSEM SKUPINAM BOJEVNIKOV KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN PRIPRAVLJALNIM ODBOROM »BOJA«. Ker nas krajevne organizacije in pripravljalni odbori še vedno prepozno obveščajo o sklicanju rednih, odn. ustanovnih občnih zborov in pogosto tudi ne navedejo v prijavi kraja in ure, nam to zelo otežuje razpored delegatov O. I. O. Posameznih občnih zborov ne moremo pravočasno objaviti v »Prelomu« in včasih tudi ne več poslati govornika na zborovanje, ki nam je prepozno javljeno. Ponovno opozarjamo vse skupine na točko e) čl. 14 starih pravil za krajevne organizacije, glasom katere morajo štirinajst dni pred sklicanjem občnega zbora obvestiti o dnevnem redu O. I. O. ter nam poslati svoje letno in blagajniško poročilo. Skupina, ki to opusti, naj ne računa na obisk delegata O. I. O. na njenem občnem zboru. Pripravljalne odbore, ki imajo že potrjena pravila, spominjamo na poziv tajništva »Boja« v »Prelomu« št. 2., z dne 10. januarja t. 1. in prosimo, da se nemudoma odzovejo. V poročilih O. I. O. o občnih zborih, ki so se vršili, naj se navedejo poleg imen in funkcij odbornikov tudi njih točni naslovi. Ne pozabite na nove bojevniške znake, ki jih lahko osebno dvignete ali naročite pri Osrednjem izvršnem odboru. Cena komadu Din 4.—. Občni zbori in sestanki V poslednji številki »Preloma« je iz tehničnih razlogov izostala napoved obč- : nih zborov skupin bojevnikov za 2. in •3. febr., ki so se vršili v sledečih krajih: 2. februarja 1935: Ustanovni občni zbor V Šmartnem pod Šmarno goro; redni občni zbor v Središču ob Dravi; redni občni zbor v Ormožu. 3. februarja 1935: Ustanovni občni zbor v Slovenji vasi pri Ptuju. Redni občni zbor v Grajeni; redni občni zbor v Dornavi: redni občni zbor v Ptuju. redni občni zbor na Ježici pri Ljubljani. V četrtek 7. febr. 1935 se vrši ustanovni °bčni zbor za okraj Ljubljana — Bežigrad. V soboto, 9. febr. ob 20. redni občni zbor v Kranju (Stara pošta). V nedeljo 10. febr.: Sestanek delegatov za Gorenjsko ob 9. v Kranju, »Stara pošta«. Sestanek delegatov novomeškega sreza ob 14. v Trebnjem. ;i*5= '°> menda opoldne, pride k meni vojni dobrovoljce korporal Dengler, ki se je imel za budo pametnega. Kdo ve, zakaj se je bil mož Usto brez potrebe javil k vojakom. Pravili s° zlobno, da v-civilu ni imel kaj jesti. Bil velik Nemec, pa bi se bilo bolj spodobilo, bi se bil oglasil k pehoti, kjer bi bil imel več priložnosti za junaško smrt. Mož je bil 'el>k stremuh. Povedal mi je, da tudi on P'še članke, da ima ravno sedaj enega pri 'okah, pa da ne ve, da li je dober. Zato čaka, hi mu še jaz povedal svoje mnenje. Branil S(!ln se nekoliko, a ker ni popustil, mi ga ■iR vendar prebral. Bile so same visoke in 'h'lge fraze o patrijotizmu, zmagi in slavi in tuko naprej. Ko je čital, me je zvedavo po-Sledoval, a jaz sem čutil past in sem samo Prikimaval, zlasti, ker je bil navzoč drug tak obrovoljec, smešni možic Federmann. Ob oncu sem pohvalno priznal, da je članek navdušena reč in da sem tudi jaz prepričan, a Pravica gotovo pride do zmage. Moža Pa nista bila videti zadovoljna. Zadeva je 1 a gotovo naročena, ter so morda pričako-^ab, da nevoljno porečem, da so fraze eno, I ruS° pa so dejanja. Zadovoljen pa tudi ni 1 Ralijan Alberto Bertin iz Trsta, dober to-ki je zamrmral: »Oštja, ke čakole!« IMojkuš, take čveke.) opoldne, ko menda ni bilo nikogar razen soh^1 ^n^bnjočih ali bolehajočih vojakov v p '■ se ie naenkrat pojavil nadporočnik sn - - ®e