ZAKLJUČNO PORgpiLO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA R^ISKO^M^NEG^ V OKVIRU CILJNEGA RAZISI^OVALNEGA PR »KONKURENČNOST SLOVENijEÄ06 - 2013« v E N 1 J A ZjLA I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovaineg^projekta Šitia 7äj'j.v■•/(:.■: I 1. Naziv težišča v okviru CRP: rTt'.: POVEZOVANJE UKREPOV ZA Skladnejši regionalni razvoj in izboljšanje gospodarjenja s prostorom, 2. Šifra projekta: V5-0309 3. Naslov proj ekta: Vzpostavitev EnGIS sistema za pospešitev uvajanja OVE ter izdelave večsektorske analize energetskili potencialov._ 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Vzpostavitev EnGIS sistema za pospešitev uvajanja OVE ter izdelave večsektorske analize energetskih potencialov. 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Deployment of EnGIS system for boosting sustainable energy sources and multi-sector analysys of potential energy sources. 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: Energija, trajnostni energetski potencial, razvoj, GIS, geografsko informacijski sistem, raziskovanje potencialnih virov energije. 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: Energy, sustainable energy sources, boosting, GIS, Geographic information system, inventory of potencial energy sources. 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: COSYLAB d.d. Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 1 od 65 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): IJS-Insitut Jožef Stefan Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. 6. Sofmancer/sofinanceiji: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana. Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana._ 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 18150 Matjaž Kobal Datum: 24.12.2007 Podpis vodje projekta: Podpis in žjg izvajalca: kić a_ __ _ -nsiTL Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 2 od 65 n. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. Opis doseženih ciljev je opisan natanko v prilogi. V grobem pa so spodnji navedeni cilji v okviru projekta EnGIS Splošno Predlog priporočene metodologije izračuna potencialnega izkoristka in cenovne učinkovitosti vključevanja proizvodnje in soproizvodnje: • konvencionalnih tehnologij • OVE tehnologij Izdelava informacijskega GIS sistema: • geografska baza z vpogledom v ustrezne parametre za objekte • stalno vnašanje objektov • stalno spremljanje sprememb • trinivojski vpogled v bazo: o javni vpogled, o vpogled posameznim lokalnim upravnim enotam v sestavi ministrstva o polni vpogled na nivoju skrbnikov baze Izhodiš_a za izdelavo podatkovnega modela Podatkovni model relacijske baze izdelati na podlagi slede_ih osnovnih izhodiš_: 1. analize obstoječih virov OVE 2. metodologij popisa objektov 3. ve_sektorske analize OVE Osnovni podatkovni model Izhodišča za analizo obstoje_ih virov DVE Analiza obstoje_ih virov OVE je prva od treh osnov za izdelavo podatkovnega modela. Trenutni pregled izrabe virov energije je ažuriran: • le na podjetniškem nivoju. • obstajajo slede_i nivoji pregleda izrabe virov: kvalificirani proizvajalci; SURS beleži podatke o proizvodnji elektri_ne in toplotne energije za prodajo, Statisti_ni letopis energetskega gospodarstva do 1. 2004, register licenc Agencije za energijo http://www.agenrs. si/sl/informacija.asp?id_meta_type=31&id_informacija=984) Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 3 od 65 • gospodinjstva (subvencije MOP za kotle na Ib, sse, t_, pv) (http://www.aure.si/index.php?MenuID=615&MenuType=E&lang=SLO&navigacija= on) • podjetja (subvencije MOP oz. AURE do 1. 2004, podprti DOLB iz projekta GEF) (http://www.aure.si/index.php?Menun:)=615&MenuType=E&lang=SLO&navigacija= on) • kmetje (subvencije Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) Metodologija popisa energetskih objektov in naprav Metodologija popisa objektov je druga od treh osnov za izdelavo podatkovnega modela. Pri tem je potrebno ugotoviti, kateri podatki se v obstoje_em stanju ne zbirajo, pa bi jih bilo potrebno zbirati. Nabor karakteristi_nih podatkov po vrstah kon_ne (proizvedene) energije: • stanja obstoječih objektov in naprav in njihovih karakteristik proizvodnje/soproizvodnje o elektri_ne energije, o toplote o hlajenja, • na_rtovanih objektov in naprav in njihovih karakteristik proizvodnje/soproizvodnje o elektri_ne energije, o toplote o hlajenja podatki iz prostorskih na_rtov za Slovenijo (SPRS) in ob_ine Za vse vrste objektov po vrstah kon_ne proizvedene energije izdelati nabor karakteristi_nih podatkov: • lokacija, • lastništvo, • vrsta vira enegije o OVE(...) o konvencionalna goriva (fosihia goriva, nafta, plin, jedrska energija,...) • moč, • historični podatki (čas) • življenjska doba • geografska lokacija (točka, poligon) • status (obstoječ, načrtovan) • ... lzhocliš_a za ve„sektorsko anaiizo Večsektorska analiza je tretja od treh osnov za izdelavo podatkovnega modela. Predstavlja nabor karakterističnih podatkov po vrstah vhodnih energentov. Izhodišč podatki, ki so vsebovani v obstoječih sektorskih študijah. Nabor karakterističnih podatkov vseh naravnih neizkoriščenih ter ustrezno konkurenčnih potencialov OVE, ki bi jih bilo smiselno izkoristiti na lokalni in globahii (nacionalni) ravni: • Vhodni energenti: o hidro Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 4 od 65 o veter o biomasa o geotermalna o son_na energija o biodizel o bioetanoi o drugo... • Splošni podatki po vrstah energentov: o lokacija o lastništvo (neposredno ali posredno preko parcele) o energetska vrednost, historični podatki, ipd. LGA/LCC • Pri določ_anju atributov in podatkovnega modela za vsak sektor je potrebno upoštevati tudi: o LCA (Life Cycle Assessments) Vpliv verdnotenja »od zibelke do groba« zajema pridobivanje surovin, proizvodnjo in montažo proizvoda, ttransport in distribucijo do strank ter zavržbo ali revitalizacijo proizvoda po končani dobi uporabe. To pomeni upoštevanje opredeljivih podatkov o materialih in energijah ter spremljajočem vplivu na okolje. o LCC (Life Cycle Costs) • Direktni stroški • Posredni stroški (toplogredni plini) • Eksterni stroški 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da b) ne Će so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 5 od 65 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela^: ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stean 6 od 10 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) posp^evanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradben^tvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 13 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ 1. Pregled in usklajena bilanca vseh energetskih resursov. 2. Preglednost obnovljivih vki energije (OVE), zaradi nizkih cen fosilnih goriv, ki ne upoštevajo eksterne okoljske stroške, zahtevajo zaenkrat za svoj razvoj spodbujevakie formalne in finančne mehanizme. Preglednost bo državi omogočala ustrezno načrtovanje spodbujevalnih mehanizmov. 3. Spodbuditi je treba torej veliko število individualnih investitorjev za izvedbo projektov. 4. Učinkovito vzpodbujanje s tekočim vpogledom v trenutno stanje in poznavanjem agregatnih učinkom spremeb. Metodologija in vzpostavljen informacijski sistem to omogoč. 5. Slovenska podjetja lahko v opremi za obnovljive vire energije najdejo veliko priložnost, za veliko število novih dolgoročno perspektivnih delovnih mest. 7. Projekt s permanentno uporabo nastavljene metodologije omogoča vključitev v mednarodne primerjalne študije uporabe OVE in URE. V primeru interesa bo Slovenija lahko Rezultate projekta promovirala v posameznih članicah EU ter dobila vlogo pri kreiranju politik za povečevanje uporabe OVE. 8. Načrtovani razvoj OVE pomeni za državo in lokalne skupnosti tudi veliko narodno gospodarsko korist pri delovnih mestih ki dodani vrednosti. Pri porabi energije iz OVE se namreč celotna dodana vrednost lahko realizira znotraj države, medtem ko imamo pri uporabi fosilnih goriv do 90 % odliv v tujino preko plačil za energente in opremo. Več v prilogi. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Dolgoročni cilji v okviru vzpostavitve energetskega Geografsko-lnformacijskega-Sistema (GIS): Identificiranje potencialnih konkurenčnih prednosti, z vidika ekonomije, kot vidika posameznih tehnologij za elektrarne, kogeneracije, pollgeneracije, ogrevanje, ter lokacij, glede na vrsto primarne energije, tako Iz fosilnih goriv, kot iz OVE. Pri tem upoštevamoi npr. naravne vire ter geografski položaj, logistične povezave (npr. v okviru biomase), geološke značilnosti (npr. geotermalni viri za ogrevanje, proizvodnjo el. energije, itd) Cilj je izdelati predlog priporočene metodologije Izračuna potencialnega Izkoristka in cenovne učinkovitosti vključevanja konvencionalnih tehnologij proizvodnje/soproizvodnje ter OVE v poljubni teritorialni enoti. Prav tako pa kot izvajalci GIS sistema, bo omogočano stalno spremljanje sprememb ter jih skladno s tem vnašati v GIS. Osnovni cilj je narediti pregleden sistem vseh obstoječih postrojenj proizvodnje/soproizvodnje električne, toplotne In hladilne energije, ter njihovih karakteristik, obenem pa pregled vseh neizkoriščenih ter ustrezno konkurenčnih potencialov OVE, ki bi jih bilo smiselno Izkoristiti v Slovenskem prostoru. Cilj je podati smernice tudi na področju potencialov slovenskega gospodarstva, bodisi pri proizvodnji strojev, naprav in sistemov ter storitvah, ki so vezane na OVE. Cilj je prav tako vključitev več-sektorske analize energetskih potencialov in Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 8 od 65 politik IVIKGP, MOP, MG (biomasa, biogoriva, hidro, geotermalna, veter, fotovoltaika ipd). V G IS sistemu pa postaviti tako obstoječe sektorske študije vrednotenih potencialov po teritorialnih enotah. Več v prilogi. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Nismo še začeli s trženjem programa v okviru projekta. 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 9 od 65 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta, BLOKAR, M. MALEŽIČ, A.. KOBAL, M., NEMAC, F.: EnGIS System for RES Usage Intensification. 8th Conference of Slovenian Electronergetic CIGRE ŠK D2-8, Čatež, June 28th-July 1st 2007 6. Druge reference"* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta: Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:ht^:/www.iziim.si/ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-VP-2007-11 Stran 10 od 65 ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-VL0 J Ciljni raziskovalni program: »Konlairenčnost Slovenije 2006-2013« EnGIS Energetski geografski informacijski sistem za področje OVE ZAKLJUČNO POROČILO Ljubljana, 15.10.2008 Financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Raziskovalni projekt: EnGIS - Enei^etski gec^a&ki informacijski sistem za področje obnovljivih virov energije Financerjeva oznaka projekta: ARRSV5-0309 Izvajalčeva številka dokumenta: ZP-27928-V1.0 Program: Ciljni raziskovalni program (CRP): »KONKURENČNOST SLO VENUE 2006-2013« Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana Skrbnik pogodbe: Aljana Pogačnik Sofinancer: Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova ulica 5,1000 Ljubljana Skrbnik pogodbe: dr. Matej Novak cosyiabsssi Izvaialec in nosilec proiekta: Cosylab d.d., Teslova ulica 30, lOOOUUBUANA Sodelavci izvajalca: mag. Matjaž Blokar (tehn. vodja, urednik) Andrej Maležič (koordinator projekta) Aleš Lončarič (koordinator projekta) MaijanJamjak Andrej Marolt dr. Matjaž Kobal (vodja projekta) PFSSTRI^URIRANJE ENERGEriKEd.0.0. Soizvaialec: Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o.. Litijska cesta 45,1000 Ljubljana Sodelavci soizvajalca: Franko Nemac Nataša Lambergar AleksJan Katarina Vetrin Matjaž Grmek Tine Andrej ašič Institut "Jožef Stefen" Center za energetsko učinkovitost Soizvaialec: Institut "Jožef Stefan", Center za energetsko učinkovitost, Jamova 39,1000 Ljubljana Sodelavci soizvajalca: dr. Fouad Al-Mansour mag. Tomaž Fatur mag. Stane Meree Finančna: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« KAZALO VSEBINE 1 IZVEDBENI POVZETEK...................................................................................................8 2 Pričakovani rezultati projekta EnGIS (namen - vizija)........................................................9 3 Uporaba GIS na področju OVE v svetu.............................................................................12 3.1 Nekateri značilni povzetki objav....................................................................................12 3.2 Nekateri značilni primeri javnih informacijskih sistemov.............................................16 4 Izhodišča za izvedbo projekta EnGIS................................................................................18 4.1 Splošno...........................................................................................................................18 4.2 Izhodišča za izdelavo podatkovnega modela.................................................................18 4.2.1 Izhodišča za analizo obstoječih virov OVE.........................................................19 4.2.2 Metodologija popisa energetskih objektov in naprav..........................................19 4.2.3 Izhodišča za večsektorsko analizo........................................................................20 4.2.4 LCA/LCC.............................................................................................................20 4.3 Izhodišča za funkcionalnosti aplikacije..........................................................................21 4.3.1 Modul za vzdrževanje podatkov..........................................................................21 4.3.2 Modul za ministrstva............................................................................................22 4.3.3 Modul za organe v sestavi ministrstev.................................................................22 4.3.4 Modul za javni vpogled........................................................................................22 4.4 Implementacija...............................................................................................................22 4.4.1 Moduli za zajemanje podatkov............................................................................23 5 Pregled nad stanjem in metodologija popisa vseh energetskih virov.................................24 5.1 Enotna energetska baza podatkov (EEBP).....................................................................24 5.1.1 Obrazec El/L: Letna proizvodnja elektrarn (s prikazom mesečne proizvodnje mHE distribucijskih podjetij in mHE SENG)..................................................................24 5.1.2 Obrazec E2/L: Samoproizvajalci.........................................................................27 5.1.3 Obrazec E2P/M: Ostale javne elektrarne (do leta 2002 v sklopu E2/M).............28 5.1.4 Obrazec E3/L: Posamezne kotlarne.....................................................................29 5.2 Splošni podatki...............................................................................................................30 5.2.1 Splošni atributi po katastru GJI............................................................................30 5.2.2 Splošni podatki o objektih....................................................................................31 5.2.3 Razdelitev glede na razred KP.............................................................................31 5.3 Register kvalificiranih proizvajalcev.............................................................................32 5.4 Register licenc Javne agencije RS za energijo (za energetske objekte nad 1 MW).......33 5.5 Statistični letopis energetskega gospodarstva in Energija v Sloveniji...........................33 5.6 Kataster malih HE na območju Slovenije......................................................................34 5.7 Hidrološki letopis Slovenije...........................................................................................35 5.8 Subvencije Ministrstva za okolje in prostor...................................................................36 5.9 Pregledovalnik podnebnih podlag..................................................................................39 5.10 Subvencije Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja...................................40 5.11 Podatki Zavoda za gozdove..........................................................................................41 5.12 Specifični podatki po sektorjih.....................................................................................43 5.12.1 Konvencionalni viri energije..............................................................................43 5.12.1.1 Nuklearne elektrarne (NE)..............................................................................43 5.12.1.2 Termoelektrarne (TE)......................................................................................44 5.12.1.3 Termoelektrame-Toplame (TE-TO)...............................................................45 5.12.1.4 Kotlarne (KO) - sistemi daljinskega ogrevanja..............................................46 5.12.1.5 Soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE)......................................47 5.12.2 Obnovljivi viri energije......................................................................................48 Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 5.12.2.1 Hidroelektrarne (HE) - velike obstoječe.........................................................48 5.12.2.2 Hidroelektrarne (HE) - male, bodoče.............................................................48 5.12.2.3 Vetrne elektrarne (VE)....................................................................................51 5.12.2.4 Sončne elektrarne (SE)....................................................................................53 5.12.2.5 Lesna biomasa (LB)........................................................................................56 5.12.2.6 Bioplin(BP)....................................................................................................59 5.12.2.7 Geotermalna energija (GE).............................................................................61 5.12.2.8 Sončni sprejemniki toplotne energije (SSE)...................................................64 5.12.2.9 Toplotne črpalke (TČ).....................................................................................66 5.12.2.10 Gorivne celice (GC)......................................................................................67 5.12.2.11 Biogoriva (BIO-G)........................................................................................68 5.12.2.12 Odpadki.........................................................................................................69 5.12.3 Postroji za hlajenje.............................................................................................69 6 Pregled nad stanjem relevantnih geografskih podatkov v Sloveniji..................................71 6.1 Podatki o rabi tal, zavarovanih območjih in območjih posebnega pomena...................71 6.2 Geografski podatki v povezavi z OVE...........................................................................74 6.3 Geografski podatki o upravnih enotah...........................................................................78 7 Večsektorska analiza..........................................................................................................79 8 Definicija podatkovnega modela........................................................................................81 8.1 Podatki energetskih objektov.........................................................................................81 8.2 Podatki obnovljivih virov primarne energije.................................................................84 8.3 Podatki prikazov.............................................................................................................86 8.4 Splošni podatki...............................................................................................................87 9 Trajnostna uporaba sistema EnGIS....................................................................................88 10 Specifikacije za razvoj sistema EnGIS.............................................................................89 10.1 Arhitektura sistema......................................................................................................89 10.2 Skupine uporabnikov sistema EnGIS...........................................................................90 10.3 Vpogledi, poizvedbe, rezultati in izračuni...................................................................91 10.4 Načini uporabe sistema EnGIS.....................................................................................93 11 Pilotni projekt - vzorčni pregled energetskih virov.........................................................95 11.1 Tehnološka podlaga izvedenega pilotnega projekta.....................................................95 11.1.1 Geopedia.si.........................................................................................................95 11.1.2 Način uporabe portala Geopedia.si....................................................................95 11.1.3 Pravice uporabe in prijava v pilotni sistem EnGIS............................................97 11.2 Karta vzorčnega projekta EnGIS..................................................................................99 11.3 Poročilo o pridobljenih vzorčnih podatkih.................................................................101 11.3.1 Nuklearne elektrarne, termoelektrarne in toplarne...........................................101 11.3.2 Kotlarne - daljinsko ogrevanje na fosilna goriva.............................................103 11.3.3 SPTE na fosilna goriva.....................................................................................105 11.3.4 Hidroelektrarne.................................................................................................106 11.3.5 Sončne elektrarne.............................................................................................109 11.3.6 Vetrne elektrarne..............................................................................................111 11.3.7 Lesna biomasa..................................................................................................112 11.3.8 Bioplinske naprave...........................................................................................114 11.3.9 Geotermalna energija.......................................................................................115 11.3.10 Sončni sprejemniki toplote.............................................................................116 11.3.11 Toplotne črpalke.............................................................................................117 11.3.12 Biogoriva........................................................................................................118 11.3.13 Pregled pridobljenih vhodnih podatkov.........................................................119 11.4 Sloji simiamüi prikazov pilotnega projekta in pregledovanje podatkov....................119 Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 11.4.1 Elektrika - fosilna in nuklearna goriva............................................................120 11.4.2 Elektrika - OVE Hidro.....................................................................................122 11.4.3 Elektrika-OVE ostalo....................................................................................124 11.4.4 Toplota - fosilna goriva....................................................................................126 11.4.5 Toplota - OVE..................................................................................................128 12 Ocena rezultatov in izhodišča za bodoče delo................................................................131 12.1 Institucionalizacija sistema EnGIS.............................................................................131 12.2 Vzpostavitev vmesnikov za trajnostni zajem podatkov.............................................132 12.3 Vzpostavitev analize potencialov in vertikalne primerjave.......................................133 13 Opravljena diseminacija na projektu EnGIS..................................................................135 14 Literatura in viri.............................................................................................................136 15 Informacije o pridobivanju podatkov za izvedbo pilotnega sistema..............................137 Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« KAZALO SLIK Slika 1: Visokonivojski podatkovni model..............................................................................18 Slika 2: KajjeLCA?................................................................................................................21 Slika 3: Pregledovalnik podnebnih podlag - območja globalnega sončnega obsevanja..........40 Slika 4: Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah..............................................................42 Slika 5: ARSO - Globalno letno sončno obsevanje.................................................................55 Slika 6: Temperatura v globini 1000 m....................................................................................63 Slika 7: Območja Natura 2000.................................................................................................... 72 Slika 8: Raba tal........................................................................................................................73 Slika 9: Pregled arheoloških najdišč............................................................................................74 Slika 10: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije 1:400 000 ............................................... 75 Slika 11: Digitalni model višin InSAR 25 m................................................................................76 Slika 12: Osončenost.................................................................................................................76 Slika 13: Varstvena območja vodnih virov in Zavarovani vodni viri.............................................77 Slika 14: Geološka karta Slovenije..............................................................................................77 Slika 15: Statistične regije in občine v Sloveniji...........................................................................78 Slika 16: Podatkovni model energetskih objektov...................................................................81 Slika 17: Podatkovni model primarnih OVE...........................................................................84 Slika 18: Ciljna arhitektura sistema EnGIS..............................................................................90 Slika 19: Struktura grafičnih vpogledov sistema EnGIS.........................................................94 Slika 20: delovno okno Geopesia.si.........................................................................................96 Slika 21: Izsek predstavitve projekta EnGIS na svetovnem spletu..........................................97 Slika 22: Vstopno okno za uporabo pilotnega sistema EnGIS.................................................98 Slika 23: Vizualizacija podatkov za nukleame elektrarne, termoelektrarne in toplarne........103 Slika 24: Atributi objekta termoelektrarne.............................................................................103 Slika 25: Vizualizacija podatkov za kotlarne - daljinsko ogrevanje na fosilna goriva..........104 Slika 26: Atributi objekta kotlarne - daljinsko ogrevanje na fosilna goriva..........................105 Slika 27: Vizualizacija podatkov za soproizvodnjo T in EE na fosilna goriva......................106 Slika 28: Atributi objekta soproizvodnje T in EE na fosilna goriva......................................106 Slika 29: Vizualizacija podatkov hidroelektrarn in malih hidroelektram..............................108 Slika 30: Atributi objekta hidroelektrarne..............................................................................109 Slika 31: Vizualizacija podatkov sončnih elektrarn in potenciala sončne energije...............110 Slika 32: Atributi objekta sončne elektrarna in potenciala sončne energije...........................111 Slika 33: Vizualizacija podatkov vetrnih elektrarn................................................................112 Slika 34: Vizualizacija podatkov o različnih kotlih na lesno biomaso...................................114 Slika 35: Vizualizacija podatkov bioplinskih naprav in podatkov o živinorejski gostoti......115 Slika 36: Vizualizacija podatkov sončnih sprejemnikov toplote in letnega sončnega obsevanja jug-45°....................................................................................................................................117 Slika 37: Vizualizacija podatkov o toplotnih črpalkah..........................................................118 Slika 38: Shema uporabe virov podatkov za zajem podatkov posameznih slojev OVE........119 Slika 39: Barvanje sumarnih prikazov: % instal. moči v SLO...............................................120 Slika 40: Sumami prikaz proizvodnje BE na fosilna in nuklearna goriva v Sloveniji...........121 Slika 41: 2iiačilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje EE na fosilna in nuklearna goriva......................................................................................................................................122 Slika 42: Sumami prikaz proizvodnje EE na hidroenergijo...................................................123 Slika 43: Značilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje EE na hidro energijo........124 Slika 44: Sumami prikaz proizvodnje EE na vse OVE razen hidro energije.........................125 Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« Slika 45: Značilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje EE na OVE brez hidro energije...................................................................................................................................126 Slika 46: Sumarni prikaz proizvodnje toplote na fosilna goriva............................................127 Slika 47: Značilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje toplote na fosilna goriva.. 128 Slika 48: Sumarni prikaz proizvodnje toplote na OVE..........................................................129 Slika 49: Značilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje toplote na OVE................130 Slika 50: Razširitev analize sektorskih potencialov...............................................................133 Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 1 IZVEDBENI POVZETEK Energetski Geografski Informacijski sistem EnGIS za obnovljive vire energije ( wvAv.engis.si ) je edinstveno orodje take vrste v evropskem in svetovnem merilu, ki daje primerljiv pregled nad vsemi energetskimi viri (obnovljivimi in klasičnimi) neke države. Raziskovalni projekt je pokazal, da je v Sloveniji z nekaterimi prilagoditvami postopkov zbiranja podatkov mogoče relativno hitro vzpostaviti kvaliteten geografski informacijski sistem za prikaz stanja, razpoložljivosti in potencialov OVE. Sistem nudi možnost vpogleda v geografsko zelo razpršene potenciale OVE ter skupaj s podatki o klasičnih energetskih virih omogoča boljše načrtovanje energetske in okoljske politike. EnGIS ne more biti in ostati enkraten projekt! Potrebuje kontinuirano nadgradnjo podatkov o objektih in razvoj orodij za ocene, izračune in določanje potencialov posameznih obnovljivih virov energije. Potrebna so strokovna znanja s področja obnovljivih virov energije in obvladovanje specifičnih del z računalniškimi orodji. Da bi sistem lahko kontinuirano deloval je potreben odgovorni subjekt (skrbnik) znotraj Ministrstva za gospodarstvo, ki bo prevzel odgovornost za financiranje in in javno dostopnost sistema EnGIS in administratorja, ki bo skrbel za njegovo operativno delovanje, kontinuirano aktualizacijo ia nadaljnji razvoj. Odgovorni skrbnik mora torej po formalni plati poskrbeti za nadaljnje dejavnosti in sicer izbiro izvajalca za upravljanje, administriranje in razvoj sistema EnGIS, pravice uporabe institucionalnih podatkov ter odločanje o konceptualnem razvoju EnGIS-a v prihodnosti. V primeru ustreznega skrbništva in upravljanja (administriranja) z EnGIS sistemom je to lahko ena najpomembnejših osnov za veliko število potencialnih investitoijev pri načrtovanju novih projektov in eden od nujno potrebnih pogojev za doseganje energetsko okoljskih ciljev Slovenije do leta 2020! Obnovljivi viri energije so majhni in razpršeni, zato jih potrebujemo zelo veliko število. Država lahko pospeši razvoj DVE s tem, da potenciadnim investitorjem nudi zadosten obseg kvalitetnih informacij. Na podlagi potrebne institucionalizacije in skrbi za kakovost podatkov, sistem EnGIS lahko predstavlja pomemben vir informacij za energetske eksperte, investitorje in druge zainteresirane. S potrebnimi dodatnimi raziskavami nekaterih potencialov OVE sistem EnGIS lahko postane tudi ključno orodje pri načrtovanju in doseganju ciljev Slovenije vezanih na strategijo doseganja EU ciljev na področju energetike. Pilotni EnGIS je postavljen in je poskusno na razpolago vsem zainteresiranim uporabnikom preko spletne strani www.engis.si. Dostop je brezplačen zahteva pa registracijo uporabnikov. Sistem EnGIS je tako že v funkciji. Da bo EnGIS dejansko zaživel in nemoteno deloval je treba določiti skrbnika in administratorja sistema, ki bosta nadaljevala potrebno organizacijsko in raziskovalno delo na področju potencialov OVE ter promocijo podatkovnega sistema v strokovni in širši javnosti, saj je potencialni investitor v OVE lahko vsakdo od nas, energetske učinke pa je možno doseči le z zelo velikim številom relativno majhnih proizvodnih objektov. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 2 Pričakovani rezuitati projeldia EnGiS (namen - vizija) EU verjame, da je ključ do trajnostne energetske prihodnosti v postopnem prehodu na obnovljive vire energije (OVE), zato je Evropska komisija kot del evropske energetske politike 10. januarja 2007 predstavila predlog za dolgoročni časovni načrt za razvoj obnovljivih virov energije. Predlog vključuje splošni zavezujoči cilj 20 % OVE in najmanjši zavezujoči cilj 10 % biogoriv v prometu v EU do leta 2020. Podan je tudi način, kako bi OVE na področju električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa gospodarsko in politično udejanjili. Desetletje nazaj si je EU postavila cilj, da bi do leta 2010 dosegla cilj 12 % delež OVE v primarni energetski bilanci. Čeprav je poraba OVE od takrat narasla za 55 %, pa njihov delež po vsej verjetnosti ne bo presegel 10 % do leta 2010. Po razpravi v zvezi s predlogom na spomladanskem Evropskem svetu. Komisija pripravlja zakonske podlage, da začne uresničevati začrtano usmeritev. Predlagan sveženj bo vključeval zakonsko zavezujoče cilje, ki bodo vsaki državi članici omogočali, da sama določi najboljšo strukturo OVE glede na lastne danosti in gospodarske cilje. Prav tako se bo od držav članic zahtevalo, da določijo nacionalne akcijske načrte, v katerih bodo začrtale specifične in sektorske cilje za posamezne obnovljive vire energije za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje ter biogoriva. Če torej hoče EU iz takšnih ali drugačnih razlogov na področju okoljske politike v naslednjih nekaj letih povečati delež OVE v celotni bilanci pridobljene energije - do leta 2010 naj bi se po že sprejeti direktivi o OVE 21 % električne energije v državah članicah proizvedlo iz OVE - rabi pri tako 'drzno' zastavljenih ciljih tudi učinkovite vire podatkov o OVE in njihovem stanju v posameznih državah članicah. Slednje pa poudarja tudi šesti okoljski akcijski program, ki pravi, da mora določanje okoljske politike temeljiti na zanesljivem znanju in sodelovanju, torej na načelih, ki bosta vplivali na okoljsko politiko EU v naslednjem desetletju. Trenutno je Slovenija še daleč od izpolnitve zastavljenih ciljev glede OVE. Ima visok potencial lesne biomase, saj je že več kot 54 % površin pokritih z gozdovi, zaradi opuščanja kmetijskih dejavnosti pa je ta delež v trajnem porastu. V zadnjih letih je zaradi spodbud države ta OVE pridobil na pomenu in tržni zanimivosti za kmetijstvo kot tudi za ogrevanje. Vodno električno energijo, ki je trenutno glavni vir OVE, proizvaja nekaj večjih hidroelektrarn in veliko število manjših hidroelektrarn. Slovenska vlada je obnovitev večjih pa tudi manjših hidroelektrarn vključila v svojo strategijo razvoja OVE. Sočasno je predvideno tudi povečanje kapacitete v vseh večjih enotah. Sedanji prispevek OVE v primarni energetski bilanci znaša približno 11 %, pri čemer predstavljata lesna biomasa in hidroenergija vsaka skoraj po polovico, vsi ostali OVE pa manj kot 1 %. V zadnjih letih se sorazmerno dobro razvija področje sončnih elektrarn in bioplina, potrebno pa bo doseči preboj tudi pri vseh ostalih razpoložljivih virüi OVE. Nacionalni energetsski program in Energetski zakon dajeta velik poudarek in prednost uporabe OVE pred konvencionalnimi energetskimi viri. Slovenija že vrsto let vodi spodbujevalno politiko za večjo uporabo OVE predvsem z naslednji ukrepi. Proizvajalci električne energije iz OVE lahko pridobijo status kvalificiranega proizvajalca in so s tem upravičeni do prodaje vse proizvedene energije po zagotovljeni odkupni ceni. Z upravljavci omrežij se sklene kupoprodajna pogodba za obdobje 10 let. V pripravi je nov zakon o OVE, ki bo predvidoma še izboljšal pogoje za OVE in podaljšal zagotovljen odkup na 15 let. Ogrevanje in hlajanje z OVE se podpira z nepovratnimi subvencijami v gospodinjstvih (do 40 % vrednosti investicije). Za vse investicije v OVE so na voljo krediti Ekološkega sklada s subvencionirano obrestno mero. Od leta 2004 so biogoriva, ki se uporabljajo za pogon Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« motorjev, oproščena trošarine, če so se uporabljala v čisti obliki. V primeru mešanja s fosilnimi gorivi je mogoče pridobiti največ 25-odstotno oprostitev plačila trošarine. V Sloveniji so se distributerji odločili za sistem mešanja določenega odstotka biogoriv k normalnim gorivom. Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS), Uradni list RS 76/2004) o OVE: • Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe OVE pred fosilnimi viri energije. • Spodbuja se rabo obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v primarni energetski bilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov obnovljivih virov. • Rabo obnovljivih virov energije se vključi v energetske zasnove regij, mest in lokalnih skupnosti. V energetskih zasnovah regij, mest in lokalnih skupnosti se, poleg analiz možnosti vključevanja obnovljivih vkov in samooskrbe z energijo, poda tudi možnosti varčevanja z energijo in načine pospeševanja učinkovite rabe energije. • Na področju učinkovite rabe energije se z medresorskim sodelovanjem zagotavlja pripravo programov ter pogoje za učinkovito rabo energije. • Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. • Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji se zagotavlja učinkovito in varčno rabo energije. • Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije in sistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo toploto iz soproizvodnje. Sistem EnGIS lahko označimo kot namenski ekspertni spletni GIS sistem, ki omogoča dostop do podatkov državnim organom in ustanovam na področju uvajanja in uporabe OVE ter kmunikacijo teh ustanov z javnostjo. Gre za sistem za vrednotenje celotnega energetskega potenciala in energetskega gospodarstva v okviru atributne baze in GIS: • na makro ravni Slovenije • na lokalni ravni občin • usklajena bilanca vseh energetskih virov • pomoč za ustrezno načrtovanje spodbujevalnih politik in instrumentov (osnovni instrument spodbud so nepovratne subvencije za investicije; Resolucija nacionalnega energetskega programa, Operativni program za energetsko izrabo lesne biomase, Akcijski načrt za sončne elektrarne). Občine- energetske zasnove. • geografski pregled nad izhodiščnim stanjem in pregledno spremljanje razvoja ter spremembe stanja zaradi manjših moči in množičnosti objektov OVE • priprava strokovnih podlag in predlogov instrumentov za večjo uporabo obnovljivih virov energije glede na razpoložljivost posameznih resursov na ravni o države o regije o lokalno- občine • priprava strokovnih podlag za določanje politik ministrstev (ovrednoteni potenciali in interes posameznih ministrstev za vzpodbujanje večje izrabe) - načrtovanje scenarijev: o MKGP - pridobivanje npr. biomase in biogoriv vzpodbuja kmetijsko dejavnost in veliko število delovnih mest na lokalni ravni Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« O MOP - trajnostni energetski razvoj in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje o MG - proizvodnja opreme vzpodbuja velikoserijsko proizvodnjo in intenzivira gospodarsko dejavnost • vzpodbujanje interesa potencialnih investitorjev - podlage in infonnacije za izvedbo projektov • vzpodbujanje trga proizvajalcev opreme za izrabo OVE s tekočim vpogledom v trenutno stanje in spremembe (trende) • omogočiti vključitev v mednarodne primeijalne študije uporabe OVE in URE • pregled energetske bilance za posamezne OVE Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 3 Uporaba GIS na področju OVE v svetu Geografski informacijski sistemi se dandanes po svetu uporabljajo za analizo potencialov obnovljivih virov energije za namen proizvodnje električne energije, toplote in biogoriv. V pomoč načrtovanju izrabe obnovljivih virov energije je bilo razvitih precej modelov. Ta analitična orodja so koristna mnogim akterjem, kot so načrtovalci politik, preskrbovalci z energijo in okoljski strokovnjaki. Tu navajamo nekaj objavljenih raziskav o takšnih GIS modelih in konkretne primere njihove implementacije. Iz primerov je razvidno, daje vsaka implementacija dokaj drugačna od druge, saj je bila pripravljena za določen namen, zaradi česar rezultatov projektov ni mogoče posplošiti, pač pa se zgolj po njih zgledovati. Tako so predstavljene številne možnosti in poti, ki pa jih ravno zaradi geografskih posebnosti in tudi drugačnih energetskih izhodišč mora raziskati vsaka dežela za sebe. Pravtako navajamo nekaj iniciativ na področju informacijskih sistemov in intemetnih tehnologij na mednarodni, predvsem Evropski ravni, ki že dajejo določene informacije, vendar v njih pogrešamo prepotrebno lokalizacijo in za to potrebno resolucijo. Mogoče je ugotoviti, daje v nekaterih od teh sistemov zaslediti zelo dobre koncepte prikaza potenciala nekaterih OVE (npr. sončne energije), vendar pa zaradi globalne narave sistemov ni zaslediti podatkov, ki so npr. potrebni za vrednotenje lokalnih energetskih bilanc in podobno, kar vsaki deželi narekuje uvedbo dodatnih sistemov. 3.1 Nekateri značilni povzetki objav Evaluation of Renewable Energy Potential Using GIS Decision Support System, Renewable Energy, Vol. 13 No. 3 March 1998 p. 333 344 Voivontas, D. Assimacopoulous D., Mourelatous A., Corominis J. - Avtorji predstavljajo trditev, da OVE zmanjšuje energetske izgube, izboljšuje razpoložljivost in stabilnost energetskega sistema in zmanjšuje vpliv na okolje pri proizvodnji električne energije. S svojim predlogom povezujejo GIS sistem v sistem za podporo odločanju za ovrednotenje teoretičnih, dosegljivih, tehnoloških in ekonomskih možnosti izkoriščanja OVE na določenem območju. Predlagajao zmanjševanje socialnega in okoljskega vpliva s tem, da se upoštevajo lokacije naselij in drugih občutljivih območij znanih iz poznavanja lokalitet. Tak način vrednotenja je namenjen kreatorjem politik, investitorjem in preskrbovalcem z energijo, da lahko maksimahio izkoristijo potencial OVE. GIS Tools for Renewable Energy Modelling, Renewable Energy, Vol. 16 1999 p. 1262-1267 Sorensen, Bent Erik, Meibom, Peter. - Avtorji opisujejo proces vrednotenja potenciala OVE na segmentu energije sonca, vetra ter biomase na Danskem. Avtorji vrednotijo populacijske podatke in potencial OVE v celicah velikosti 0,50 x 0,50 zemlepisne širine in dolžine (opomba: za Slovenijo to pomeni poligon velikosti 50 x 25 km). Upoštevali so topografske značilnosti, letno vrednost padavin in energetske potrebe. Vse navedene faktorje je mogoče analizirati v GIS sistemu na način, da se na vsaki lokaciji določi najprimernejši vir energije za vsak predvideni projekt. Avtorji so poskušali uporabiti trenutne energetske standarde, da bi določili potrebe za leto 2050, da bi videli, ali OVE lahko pokrije porabo ali pa so potrebni drugi dodatni viri. Rezultati te analize niso bili dovolj napredni, da bi dali odgovor na vprašanje, vendar predstavljajo začetek zbiranja podatkov in potrebnega teoretičnega dela v tej smeri. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« Computer Aided Analysis of the Integration of Renewable-Energy Systems in Remote Areas Using a Geographical-Information System, Applied Energy, Vol. 63 No. 3 July 1999 p. 141-160 Muselli, M., Notton, G., Poggi, P., Louche, A. - Avtorji te metodologije so si zamislili drugačen pogled na začetno kreiranje podatkovnih slojev postavitve elektroenergetskega omrežja, potenciala sončne energije in topografskih lastnosti površja. Uporabili so te informacije za analizo cenovno najučinkovitejšega načina preskrbe kmetij na Korziki z električno energijo, ki je trenutn nimajo, ali pa za potrebe decentralizirane generacije. Za porabo v domovih manj kot 10 kWh preko dneva in noči je bilo ugotovljeno, da je decentralizirana generacija z uporabo kombinacije fotovoltaičnih celic in baterij bolj cenovno učinkovita, kot podaljšanje distribucijskega omrežja do teh domov. Ta raziskava je bila zastavljena s sciljem, da nekoč privede do GIS analize potenciala preko integracije kalkulacije transporta goriva in lokalne topografije za boljše mapiranje potenciala energije sonca. Evaluating the potential of small-scale renewable energy options to meet rural livelihoods needs: A GIS- and lifecycle cost-based assessment of Western China's options, John Byrne, Aiming Zhoua, Bo Shenl, Kristen Hughesa, Elsevier, Energy Policy 35 (2007). - Ovrednotenje potenciala manjših OVE enot za zadovoljevanje ruralnih življenjskih potreb povezuje metodo ocenjevanja stroškov v življenjski dobi in metode geografskih informacijskih sistemov (GIS) z namenom zagotoviti izčrpno in vsestransko oceno virov, ekonomskih dejavniokov, tehnologij in življenjskih potreb. GIS approach to the deflnition of capacity and generation ceilings of renewable energy technologies, Javier Dommguez Bravo, Xavier Garcia Casals and Irene Pinedo Pascua). - V članku GIS pristop k definiciji kapaitete in zgornje meje izrabe OVE je bil uporabljen GIS sistem za dodajanje geografske dimenzije k originalnemu projektu analize OVE z namenom generiranja tehnične analize v povezavi s specifičnimi naravnimi omejitvami teritorija in omejitvami, ki jih je v okolje vnesel človek, ne pa zgolj načrtovanje pokrivanja določenih potreb. Prostorska GIS analiza je upoštevala lokalne pogoje, kar je dalo bolj natančen rezultat, kot ovrednotenje narejeno na podlagi navideznega (simuliranega) električnega prostora porabe. Promotion of new wind farms based on a decision support system, Ignacio J. Ramfrez-Rosado, Eduardo Garcia-Garrido, L. Alfredo Fernandez-Jimenez, Pedro J. Zorzano-Santamaria, Claudio Monteiro and Vladimiro Miranda). - Članek Pospeševanje novih vetrnih elektrarn na osnovi sistema za podporo odločanju opisuje sistem za podporo odločanju, kakor tudi pridobljene rezultate za dve skupini dejavnikov primernih za izbiro lokacij za gradnjo novih vetrnih elektrarn v pokrajini La Rioja v Španiji. A GIS/PSS planning too! for the initial grid connection assessment of renewable generation, G. Quinonez-Varela, A. Cruden, C. Graham, B. Punton, L. Blair and J. Thomson). - Razvito je bilo v celoti integrirano načrtovalsko orodje, ki je sposobno ugotoviti inicialne omrežne povezave za bodoče generatorje delujoče na podlagi OVE. Orodje je namenjeno podpori za doseganje ciljev rabe OVE in v pomoč Elektrodistribucijam na Škotskem pri optimizaciji in pohitritvi obravnave številnih vlog za nove priključitve. A GIS/PSS Planning Tool for the Initial Grid Connection Assessment of Renewable Generation, Renewable Energy, Vol. 32 No. 5 April 2007 p. 727-737 Quinonez-Varela, G., Cruden, A., Graham, C., Puton, B., Blair, L., Thomson, J. - Scottish Executive si v skrbi za uresničevanje Kyotskega protokola prizadeva najti načine povečanja generacije električne nenergije, ki je proizvedena iz OVE. Ena od preprek je tudi čas, ki ga energetska podjetja potrebujejo, da ocenijo področje potenciala OVE in vpliv, ki bi ga uporaba OVE imela na obstoječe omrežje. Rrazvit je bil sistem, ki kombinira GIS analizo s programsko simulacijo elektroenergetskega sistema. Namesto v roku več tednov je analizo tako mogoče opraviti v enem dnevu, da se pridobi najboljša lokacija postavitve in priključitve novega vira električne Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« energije glede na faktorje, kot je potencialni konflikt ali kapaciteta omrežja. Sistem v fazi objave še ni razlikoval med javno in zasebno lasnino zemlje, vendar nudi hiter vpogled in urejanje. Application of Geographic Information Systems to Rural Electrißcation with Renewable Energy Sources, Renewable Energy, Vol. 30 2005 p. 1897-1912 Amador, J. and Dominguez, J. - Izdelanih je bilo mnogo preračunov z uporabo GIS sistema z namenom preverjanja cene električne energije pridobljene na podlagi vetrne ali sončne energije napram tradicionalni generaciji. Ovrednosteni so bili tudi sistemi z razpršeno in skoncentrirano proizvodnjo na osnovi srednjih in nizkonapetostnih bremen na obstoječem omrežju. Na zaključku so avtorji bili sposobni izdelati prilagoditve SolarGIS programa za avtomatizacijo izračunov akumulacije, odstranitvijo tekočih goriv kot vira iz analize, omogočiti uporabnikom dostop do vseh potrebnih GIS parametrov, omogočiti dostop do drugih pomembnih parametrov, ki vplivajo na rezultat, kot so populacija ter tehnološki napredek v realnem svetu. GIS Based Evaluation of Multifarious Local Renewable Energy Sources: A Case Study of the Chigu Area of Southwestern Taiwan, Energy Policy, Vol. 34 2006 p. 730-742 Yue, Cheng-Dar and Wang, Shi-Sian. - Raziskave v tej študiji so skušale oceniti za načrtovalce najboljšo uporabo obnovljivih virov za približno 12,560 ha zemlje v pokrajini Chigua. Ta del ozemlja je poseben in vlada je že pokazala zanimanje za spremembo območja ribje farme v območje farme z obnovljivo energijo (sestavljeno iz sončne, vetme in/ali biomase iz sladkornega trsta). Področje trenutno obsega del kmetijske površine, ki naj bi bila opremljena s sistemom obnovljivih energij. Nahaja se v območju selitvenega vzorca ogrožene ptice Platalea minor. Temelječ na analizi je bilo odločeno, da bi bližnje obalno področje imelo največ koristi od uporabe vetrnih turbin in uporabe biomase iz sladkornega trsa v avtomobilski industriji, kakor tudi sončne energije. Lessons Learned - NREL Village Power Program, Flowers, Larry US Dept of Energy, National Renewable Energy Laboratory. - Dokument je nastal iz konference iz leta 1998 kjer so bile obravnavane ugotovitve pilotskega projekta v 12 državah ki jih je NREL upravljal in zanje zagotovil tehnično pomoč. Pilotski projekt je bil dolgoročno usmerjen v mnogih različnih smereh in implementiran v različne tehnične pristope, ki so zagotavljali obnovljive električne vire deželam brez obstoječega električnega sistema. Ugotovitve so temeljile na ugotovitvah NREL zaposlenih in so vključevale spoznanja inštituta, spoznanja na podlagi pilotskega projekta, spoznanja o implementaciji, operativna spoznanja in tehnične potrebe. Na splošno gledano je projekt prikazal sistem, ki bi bil funkcionalen, ekonomičen in vzdržljiv. A Regional-Scale GIS-Based Modeling System for Evaluating the Potential Costs and Supplies of Biomass for Biomass Crops, Proceedings, BIOENERGY '96~The Seventh National Bioenergy Conference. Meeting held September 15-20, 1996, Nashville, Tennessee, published by the Southeastern Regional Biomass Energy Program. Graham, R.L et. al. http://bioenergy.oml.gov/papers/bioen96/grahaml.htmi. - Avtorji so prikazali GIS model, ki bi preračunal količino biomase, ki je lahko proizvedena in pretvorjena v etanol gorivo v državi. Model temelji na računanju količine ki jo porabi del države. Raziskovalci lahko oblikujejo dve različni predvidevanji glede na tržno vrednost biomase. To skupaj z ekonomskim, transportnim in okoljskim modelom dovoljuje raziskave in natančno opišeje potencialne stroške proizvodnje biomase v državi. Spatial Analysis Methodology Applied to Rural Electrißcation, Renewable Energy, Vol. 31 2006 p. 1505-1520 Amador, J. and Dominguez, J. - Avtorji članka poskušajo testirati zanesljivost analize in rezultatov uporabe GIS za oceno informacije o uporabi OVE in predlaganih projektov. Raziskovalci so določili, kateri parametri imajo največ vpliva na analizo izvedeno z občutljivostno analizo na vsako spremenljivko pri sestavi LEC. Potem so izvedli prostorsko občutljivostno analizo v ciljnem območju. Na koncu so raziskovali prostorsko obnašanje spremenljivke, da so določili stabilnost rezultatov. Zaključili so, da so Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« spremenljivke z največjim vplivom na končni rezultat analize poraba energije, življenjska doba hranjenja, sistem investiranja fotovoltaike, cena goriva in solarno sevanje. Ti faktorji morajo biti skrbno nadzorovani zaradi dejstva, ker lahko povzročijo nestabilnost v analizi odločitve, na katero vrsto OVE se usmeriti. Spatial Analysis of Rural Energy System, International Journal of Geographic Information Science, Vol. 14 No. 8 2000 p. 855-873 Pokharel, Shaligram. - Avtorji tega prispevka so ustvarili model, ki temelji na GIS in ki bi omogočal določitev presežka energetskega potenciala, energetskega deficita ter potreb po energiji in pokrajinskega uravnavanja energijskih bilanc v okviru rečnatega področja. Ustvarili so prostorsko energetski informacijski system, ki je zaobjel te faktoije z ocenitvijo možnosti proizvodnje biomase ali virov ne-biomase (sosnce, voda, veter). Uporabili so model za oceno potenciala OVE na podeželju Nepala in predstavili metodo za razvoj lokacijsko specifičnih energijskih virov in profila porabe. National Renewable Energy Laboratory, A National Laboratory of the US Department of Energy, Office of Energy Efficiency and Renewable Energy http://www.nerLgov/gis/. -Državni laboratory obnovljivih virov energije je del oddelka za energijo. Imajo nalogo, da razvijajo tehnologije, ki so povezane z obnovljivimi viri energije, izpopolnjujejo z njimi povezano znanost in inženimig in prenašajo znanje v inovacije, ki lahko dosežejo državne cilje na področju energije. Medtem ko so vpleteni v različna področja obnovljivih virov energije in pomagajo pri projektih povsod po svetu, raziskujejo in razvijajo tudi GIS podatke, ki jih uporabljajo raziskovalci po celem svetu. Ta prosto dostopen GIS podatkovni system opisuje potenciale za solarno, vetrno, biomaso in proizvodnjo vodika po ZDA. Zemljevidi so pripravljeni za zahodni del ZDA, načrtujejo pa enako še za preostali del države. Prav tako so pripravili GIS podatke o nujnem management sistemu in o obstoječi infrastrukturi na področju električnega omrežja. NREL zagotavlja brezplačno GIS orodje, ki vsebuje veliko analitičnih pripomočkov, ki so posebej prirejeni za analizo proizvodnje energije. Developing and applying a GlS-assisted approach to locating wind farms in the UK, Renewable Energy; Volume 24, Issue 1, September, 2001, Baban, Sewan M.J. and Tim Parry. - Vetrna energija je v vzponu v Veliki Britaniji zaradi dejstva, ker je ekonomsko upravičena in ker ne proizvaja fizičnega onesnaženja. Avtoiji tega prispevka poudarjajo pomanjkanje koherentnih kriterijev za lociranje vetrnih farm. Raziskava je namenjena temu, da bi se ti kriteriji ustvarili. Poslali so vprašalnik 100 lokalnim vladam in 12 podjetjim, ki se ukvarjajo z vetrno energijo z namenom, da določijo kriterije in modele ki se trenutao uporabljajo na vetrnih farmah. Ti kriteriji temeljijo na obravnavi topografskih, meteoroloških, ekoloških, ekonomskih in kulturnih dejavnikov. Za implementacijo kriterijev z uporabo podatkov, ki so bili na voljo, je bil uporabljen GIS za študijo območja v Lancashireju. Iskali so ustrezne in neustrezne lokacije, ob tem pa so primerjali rezultate dveh različnih metod. Avtorji so zaključili, da GIS dobro ustreza za določevanje vetrnih farm. Navajo Wind Energy Development Exclusions- An Analysis of Land Suitable for Wind Energy Development on the Navajo Nation, Prepared for: The Twenty-Sixth Aimual ESRI International User Conference, San Diego, California: August 7-11, 2006, Brummels, Grant, Dr. Thomas Acker, and Dr. Susan Williams. - Članek opisuje GIS osnovano študijo ki identificira zemljo naroda Navajo, ki je primerna za razvoj vetrne energije in za oceno potenciala vetrne energije. Študija se osredotoča na zemljo Navajev ki je znotraj države Arizona. Študija je bila narejena na osnovi študije državnega loboratorija za OVE vendar uporablja višjo resolucijo podatkov in več podatkovnih nizov - 30 metrska resolucija. To omogoča raziskovalcem, da določijo in zaščitijo manjša ekološko občutljiva področja kot je močvhje. Ta članek je dragocen za tistega, ki si želi svojo vetrno elektrarno, saj predstavlja zelo natančen model za oceno ustreznosti prostora. Podatkovni niz, ki gaje ustvaril NREL, je bil uporabljen pri resoluciji 200m ali pa več. 90m digitahii višinski model je bil uporabljen in Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« kategoriziran s strani Jim Janness topografskega indeksa lege za prepoznavanje gozdnatega gorskega grebena in za izključevanje strmega pobočja, kije večji kot 20%. Pomemben razred značilnosti ki so ga avtorji nakazali, bo upoštevan v prihodnosti pri specifičnosti Navajev, kot je kulturni in zgodovinski pogled. Ugotovitve nakazujejo na 4562 MW potencialni razvoj kapacitete vetrne energije v študijskem področju. Wind Energy Development and the Comprehensive Plan, New York State Energy Research and Development Authority, Albany, New York; 2005, Daniels, Katherine. - Članek je pripravljen za New York državni raziskovalni center za energijo in razvoj inje namenjen lokahiim vladam v državi New York. Zajema prioritete in načrte razvoja vetrne energije. Obsežni načrt je vizija o tem, kako naj bi izgledala družba v prihodnosti, definira namene regulative na tem področju. Plan se začenja z popisom naravnih zmožnost virov in ugotavljanje načinov, kako se ti viri lahko ohranijo in uporabijo. Svetuje lokalnim vladam, da naj obravnavajo področja z velikim vetrnim potencialom kot pomemeben vir na enak način, kot če bi bila to območja parkov ali pa kmetijsko zemljišče višje vrednosti. Avtor predlaga, glede na to, da so vetrne farme pogosto konkurenčne kmetijskim, da bi podeželski kmetje imeli možnost pridobiti dodano vreiiost iz njihovih kmetij tako, da bi dovolili izrabo vetrne energije in tako tudi preprečili, da bi kmetija postala zgolj rezidenca za bivanje. 3-2 Nekateri značilni primeri javnih informacijsidti sistemov INSPIItE - Infrastructure for spatial information in Europe (direktiva 15. maj 2007), katere namen je postaviti pravni okvir za postopno postavitev infrastrukture prostorskih podatkov. Med možnimi storitvami naj bi bile vizualne predstavitve informacijskih nivojev, nanos informacij iz različnih virov, prostorska in časovna analiza itd. Sčasoma se bo razširila tudi na energetiko. V kontekstu informacijske podpore za vrednotenje OVE v EU pa bo INSPIRE pomembna predvsem zato, ker bo poleg informacijske podpore v smislu identificiranja določenih naslovov, posesti ter stavb omogočala tudi indentifikacijo rabe tal oziroma naravnih bogastev na nekem območju. CORINE - (Coorrdination of information on the Environment) je baza georeferenciranih podatkov o pokrivnosti tal Corine Land Cover - CLC; brošura projekta z naslovom CLC2000 se nahaj a na: http://dataservice.eea.europa.eu/dataservice/metadetails.asp?id=822. za ozaveščanje v Sloveniji pa je zadolženo ministrstvo za okolje - MOP. Podatki o povezanem projektu IMAGE2000 so dostopni na http://image2000.irc.it/. Pripravljene so podrobne 44 različnih tipov pokritosti tal, kot npr: sklenjene urbane površine, pašniki, nenamakane kmetijske površine, itd. Baza CLC2000 je namenjena širokemu krogu uporabnikov, tudi v energetiki. GEMIS (Global Emission Model for Integrated Systems) je program za analizo globalnih emisij in analizo stroškov. Zasnovan je bil ravno za vrednotenje učinkov, ki jih ima pridobivanje energije za okolje ter obratno. V praksi se uporablja na primer predvsem v povezavi z GIS sistemi pri gradnji energetsko varčnih zgradb, določanju energetskega potenciala iz lesne biomase ali pri določanju izpusta emisij. Nova izpopolnjena verzija vsebuje tudi energetske podatke za vseh 25 članic EU (pred zadnjo širitvijo). Glej stran Öko-Institut-a: Global Emission Model for Integrated Systems, httt)://www.oeko.de/service/gemis/en/index.htm (program je dosegljiv zastonj - public domain)). WASP (Wind Atlas Analysis and Application Program) je še en 'tehnološki' dosežek Dancev na področju OVE, tokrat s strani oddelka za vetrno energijo (Wind Energy Department) danskega "Ris0 National Laboratory". Gre za računalniški (PC) program, ki omogoča vremensko prognozo vetra in napoveduje količino proizvedene energije iz t.i. vetrnih turbin Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« (wind turbines) in vetrnih 'farm' (wind farms). Podatki o hitrosti vetra se merijo v meteoroloških postajah v posameznih krajih (regijah), program pa omogoča tudi prikaz vaiovitosti področja Čterena'). http://www.wasp.dk/. FRESA, Us Department of Energy - The Federal Renewable Energy Screening Assistant (FRESA) omogoča uporabnikom v DOE SAVEnergy Programu, da hitro ovrednotijo potenciale OVE, predvsem izrabo sončne in vetrne energije, http://analvsis.nrel.gov/fresa/ . Sončna karta EU - Interaktivni spletni fotovoltaični geografski informacijski sistem, ki uporabnikom omogoča, da ocenijo potencial izkoriščanja sončne energije na katerikoli lokaciji v Evropi. Izračun fotovoltaičnega potenciala temelji na obstoječih podatkih o moči sončnega obsevanja, zemljepisni porazdelitvi sončnih žarkov in značilnostih reliefa ter na natančni tehnološki analizi obstoječih fotovoltaičnih tehnologij. http://re.irc.ec.europa.cu/pvgis/apps/pvest.php?lang=en&map=europe&app=gridconnected. WISE (Water Information System for Europe) pri Evropski komisiji, pod katerega spada tudi Heavily Modified and Artifical Water Bodies zemljevid, ki prikazuje razvitost vodnih območij, kjer je prisotnih največ 'modificiranih' vodnih virov za 'ekološko' pridobivanje hidroenergije. http://www.eea.europa.eu/themes/water/wise-viewer/wise-viewer- flash?mapid=WFD5 hmwb&apptvpe=simple. Nastaja tudi svetovna karta potenciala vetra in sonca, ki se nahaja na povezavi http://firstlook.3tiergroup.com/ in ki pa ne omogočala tako natančne krajevne določitve, kot jo lahko nudijo slovenski lokalizirani podatki. V času nastanka tega poročila podatki za Evropo in tudi za marsikateri drug del sveta še niso bili dosegljivi. Evropski okoljski tehnološki atlas. Intemetno 'navigacisjko' orodje, pripravljeno s strani Evropske agencije za okolje (European Environment Agency - EEA). Njen glavni namen je 'pomagati' zasebnhn podjetjem, kot tudi javnim organizacijam pri iskanju virov 'nove' tehnologije na področju OVE na ozemlju EU. Podjetja, ki jih Atlas izpostavlja, se ukvaijajo z 'upravljanjem onesnaževanja', neposredno z viri DVE, uporabo OVE pri različnih aktivnostih (npr. v gradbeništvu) ali nadzorovanjem energije iz OVE. http: //technolo gies. ew.eea. europa. eu/atlas map. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 18 Ciljni raziskovalni program: »Konkuimčnost Slovenije 2006-2013« 4 Izhodišča za izvedbo projekta EnGIS 4.1 Splošno Predlog priporočene metodologije izračuna potencialnega izkoristka in cenovne učinkovitosti vključevanja proizvodnje in soproizvodnje: • konvencionalnih tehnologij • OVE tehnologij Izdelava informacijskega GIS sistema: • geografska baza z vpogledom v ustrezne parametre za obj ekte • stalno vnašanje objektov • stalno spremlj anj e sprememb • trinivojski vpogled v bazo: o javni vpogled, o vpogled posameznim lokalnim upravnim enotam v sestavi ministrstva o polni vpogled na nivoju skrbnikov baze 4.2 Izhodišča za izdelavo podatkovnega modela Podatkovni model relacijske baze izdelati na podlagi sledečih osnovnih izhodišč: 1. analize obstoječih virov OVE 2. metodologij popisa objektov 3. večsektorske analize OVE Obnovljivi viri energije ENERGIJE Konvencionaini viri energije Slika 1: Visokonivojski podatkovni model Financega: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 4.2.1 Izhodišča za analizo obstoječih virov OVE Analiza obstoječih virov OVE je prva od treh osnov za izdelavo podatkovnega modela. Trenutni pregled izrabe virov energije je ažuriran: • le na podjetniškem nivoju. • obstajajo sledeči nivoji pregleda izrabe virov: kvalificiram proizvajalci; SURS beleži podatke o proizvodnji električne in toplotne energije za prodajo, Statistični letopis energetskega gospodarstva do 1. 2004, register licenc Agencije za energijo http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id meta tvpe=31&id infomiaciia=984') • gospodinjstva (subvencije MOP za kotle na Ib, sse, tč, pv) (http://www.aure.si/index.php?MenuID=615&MenuTvt3e=E&lang==SLO&navigaciia= on) • podjetja (subvencije MOP oz. AURE do 1. 2004, podprti DOLB iz projekta GEF) (http://www.aure. si/index.php?MenuID=615&MenuTvpe=E&lang=SLO&navigacii a=on) • kmetje (subvencije Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) 4.2.2 Metodologija popisa energetskih objektov in naprav Metodologija popisa objektov je druga od treh osnov za izdelavo podatkovnega modela. Pri tem je potrebno ugotoviti, kateri podatki se v obstoječem stanju ne zbirajo, pa bi jih bilo potrebno zbirati. Nabor karakterističnih podatkov po vrstah končne (proizvedene) energije: • stanja obstoječih objektov in naprav in njihovih karakteristik proizvodnje/soproizvodnje o električne energije, o toplote o hlajenja, • načrtovanih objektov in naprav in njihovih karakteristik proizvodnje/soproizvodnje o električne energije, o toplote o hlajenja podatki iz prostorskih načrtov za Slovenijo (SPRS) in občine Za vse vrste objektov po vrstah končne proizvedene energije izdelati nabor karakterističnih podatkov: • lokacija, • lastništvo, • vrsta vira enegije o OVE(...) o konvencionalna goriva (fosilna goriva, nafta, plin, jedrska energija,...) • moč, • historični podatki (čas) • življenjska doba • geografska lokacija (točka, poligon) • status (obstoječ, načrtovan) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 4.2.3 Izhodišča za večsektorsko analizo Večsektorska analiza je tretja od treh osnov za izdelavo podatkovnega modela. Predstavlja nabor karakterističnih podatkov po vrstah vhodnih energentov. Izhodišče za večsektorsko analizo bodo podatki, ki so vsebovani v obstoječih sektorskih študijah. Nabor karakterističnih podatkov vseh naravnih neizkoriščenih ter ustrezno konkurenčnih potencialov OVE, ki bi jih bilo smiselno izkoristiti na lokalni in globalni (nacionalni) ravni: • Vhodni energenti: o hidro o veter o biomasa o geotermalna o sončna energija o biodizel o bioetanol o drugo • Splošni podatki po vrstah energentov: o lokacija o lastništvo (neposredno ali posredno preko parcele) o energetska vrednost, historični podatki, ipd. 4.2.4 LCA/LCC • Pri določanju atributov in podatkovnega modela za vsak sektorje potrebno upoštevati tudi: o LCA (Life Cycle Assessments) Vpliv verdnotenja »od zibelke do groba« zajema pridobivanje surovin, proizvodnjo in montažo proizvoda, ttransport in distribucijo do strank ter zavižbo ali revitalizacijo proizvoda po končam dobi uporabe. To pomeni upoštevanje opredeljivih podatkov o materialih in energijah ter spremljajočem vplivu na okolje, o LCC (Life Cycle Costs) • Direktni stroški • Posredni stroški (toplogredni plini) • Eksterni stroSd Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 21 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Life cycle asfsessmeiitiirocess: Prisdupt: downsizing • E^iensive recyclir^ ■ "Product s: desi gned f or :;:e-asier recycling O : ■ Lower amounts of : > ; en\rirönrhentally :: .: harmful:subsiarices:: 'Energy conservation • ĆpnservatTpnand ;: recycling cif ray material s '•l^asüresto;preveni air/ •; Vater and underground-^ : : water poliiitioh-: • Product s t hat poh^me.:::; less power- Reduced: use of auxi liary ;, / materials (products that:: require .usefof. vat e^ ifetergent and other: ■ V: materials) 5 Si mpl 1 f i ed paclcagi lig » Efficient distributio ■ Use of icw^poiluticn ' delivery vehicles^ :: ::: Slika 2: Kaj je LCA? 4.3 Izhodišča za funkcionalnosti aplikacije 4.3.1 Modul za vzdrževanje podatkov Modul za vzdrževanje podatkov predstavlja nad nabor funkcionalnosti sistema EnGIS in zajema: • administracijo uporabnikov ter pravic • vpogled v delo ostalih enot • vodenje centralne evidence celotnega registra OVE o vpogled podatkov o editiranj e podatkov o vnos točkastih in/aU poligonskih objektov, ki predstavljajo lokacije vhodnih energentov OVE in objektov končnih energij o brisanje in premikanje objektov o vnos povezanih atributnih podatkov • prikazovanje večjega števila slojev podatkov ter njihov vklop/izklop in prikazovanje atributnih podatkov o posameznem podatku • izbiro prikazanih slojev (vsak tip OVE bo prikazan na svojem sloju, kar omogoča vizualni pregled presekov slojev) • posamezne preglede in prikaze ter sumame karakteristične preglede in prikaze za vsak energent posebej • sumame preglede za vse energente in postroje (obstoječi, načrtovani) • različne večsektorske analize na osnovi presekov o geolokacijskih podatkov o atributnih podatkov OVE o pokritosti območja s posameznimi tipi virov ter kumulativno Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« O razmerja med pokritostjo virov ter povprečno porabo (potreben presek s podatki o porabi) • pregled neizkoriščenih potencialov OVE • določitev območij, najbolj primernih za določen tip OVE • funkcionalnosti historiranja za pregledovanje zgodovine podatkov posameznega sloja • prikazovanje trendov • prikaz energetske bilance OVE 4.3.2 Modul za ministrstva Modul za ministrstva omogoča: • Pregledi in analize • opredeljen sistem pravic (določiti v okviru izdelave FS) 4.3.3 Modul za organe v sestavi ministrstev Modul za organe v sestavi ministrstev omogoča: • vzdrževanju tistega dela registra podatkov, do katerega ima enota (npr. lokalna upravna enota) pravico dostopati • pregledi in analize, do katerih ima pravico dostopati • opredeljen sistem pravic (določiti v okviru izdelave FS) 4.3.4 Modul za javni vpogled Modul za javni vpogled omogoča: • javni dostop do tistega dela registra (informacij), ki je javne narave • rezultati nekaterih analiz • preprost HTML pregledovalnik geografskih podatkov o lokacije virov o tip virov o druge podatke, kot bo določil organ, zadolžen za vodenje evidence • morda se bo v bodoče pojavila potreba, da bo treba predvideti možnosti in mehanizme vzdrževanja (vnašanja in spreminjanja) nekaterih podatkov s strani zunanjih uporabnikov • opredeljen sistem pravic (določiti v okviru izdelave FS) 4.4 Implementacija • Tehnologije (Oracle lOg, Java, Giselle, Intemetni brskahiiki, ...)• • Namestitev na strojno opremo pri končnemu vzdrževalcu podatkov. • Izdelava vzorčnega prikaza in pregleda uporabe na primerih konkretnih podatkov. • Podati način, kako priti do potrebnih podatkov; način za sistemsko integracijo. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 4.4.1 Moduli za zajemanje podatkov Za periodični (letni) zajem podatkov bo od primera do primera potrebno razviti konkretne module za zajem podatkov in vmesnike do drugih sistemov, da podatkov ne bo potrebno ročno vnašati. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« 5 Pregled nad stanjem in metodologija popisa vseh energetskih virov 5-1 Enotna energetska baza podatkov (EEBP) v okviru Ministrstva za gospodarsko - Direktorata za energijo je izgrajena integrirana baza podatkov Enotna energetska baza podatkov (EEBP). Dostop do EEBP je omogočen preko spletnega portala »EEBP -SPLETNI PORTAL ZA POROČANJE PODATKOV«, ki omogoča zbiranje in shranjevanje podatkov na enem mestu. Dostop do portala je omejen na predhodno pridobivanje dovoljenja (uporabniško ime in geslo). Poročanje podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti s strani posameznih poročevalskih enot poteka preko omejenega dostopa z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom. Na spletno stran portala za poročanje vstopite s klikom na povezavo https://eebp.de.gov.si/ . Podatki o elektrarnah za proizvodnjo električne energije in toplote so podani v različnih tabelah (obrazcih), ki bodo predstavljene v naslednjih točkah. Nekateri od teh podatkov so uporabi tudi v okviru projekta EnGIS. 5.1.1 Obrazec E1/L: Letna proizvodnja elektrarn (s prikazom mesečne proizvodnje mHE distribucijskih podjetij in mHE SENG) Obrazec vsebuje letne podatke za vse velike elektrarne v Sloveniji: o Hidro elektrame (HE) za različni moči: o HE do 1 MW, o HEodlMWdo 10MW, o HE nad 10 MW; o Termoelektrarne (TE) za vse vrste goriva: o čmi premog, o rjavi premog (domači in/ali uvoženi), o lignit, o les in lesni ostanki, o kurilno olje, ekstra lahko, o kurilno olje (žveplo pod 1%, žveplo 1% in več), o drugih tekočih goriv, o zemeljskega plina, o kurilnega olja, o drugo; o Jedrske elektrame; o Sončne elektrame; o Vetme elektrame. Razpoložljivi podatki v tem obrazcu za posamezno elektramo so: • Proizvodnja električne energije: o na generatorju (MWh), o na pragu (MWh) in o jalova energija (kVArh); Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKUUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 j^Q Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovoiije 2006-2013« • Proizvodnja toplote (GJ); • Izkoristek goriva v TE (%); • Izkoristek goriva za proizvodnjo električne energije (%); • Oddaja električne energije (MWh) in toplote (GJ); • Vsa poraba goriv (po vrsti goriva) za proizvodnjo električne energije in toplote: o o količina (t, Sm ), o kurilnost v (kJ/kg, kJ/Sm^); o poraba goriv za proizvodnjo električne energije (t, Sm^ in GJ) in o poraba goriv za proizvodnjo toplote (t, Sm^ in GJ) • Moč elektrarne: o število elektrarn, o skupna nazivna moč generatorja (kW), o dejanska moč obratovanja (kW), o najvišja dnevna moč (kW), o največja izhodna toplotna moč (kW); • Vrsta, število in moč strojev (kW), ki poganjajo generatorje: o protitlačna parna turbina, o odj emno-kondenzacij sko parna turbina, o plinska-enostavna turbina, o plinska turbina z regenerativ, grel. zraka, o stroj z notranjim izgorevanjem, o drugi termični stroji, o vodna turbina. V bazi so razpoložljivi podatki za naslednje elektrarne: • Nuklearna elektrarna Krško - NEK, • Termoelektrarna Šoštanj - TES, • Termoelektrarna Trbovlje - TET • Termoelektrarna Brestanica - TEB, • Termoelektrarna toplama Ljubljana - TE-TOL , Podatki so razpoložljivi za naslednje hidroelektrarne (HE): • Dravske elektrarne Maribor - DEM, (moč posamezne elektrane je >10 MW) o HE Dravograd o HE Fala o HE Formin o HE Mariborski otok o HEOžbalt o HE Vuhred o HE Vuzenica o HE Zlatoličje o HE Melje • Elektro Celje (moč posamezne elektrane je <1 MW) o HE Ljubija - spodnja o HE Ljubija - zgornja o HE Majcen o HERastke o HE Tratna • Elektro Ljubljana (moč posamezne elektrane je <1 MW) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_2P-27928-VI.0 26 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« O HE Belica o HE Cmi potok o HE Prečna o HE Sava Brod o HE Sora Fužine o HE Sopota o HE Stare žage o HE Sušjek o HE Zagradec o HE Zala • ELMB 1 - Elektro Maribor (moč posamezne elektrarne je <10 MW) o HE Cezlak (Oplotnica) o HE Činžat 1 (Fala) o HE Činžat 2 o HE Josipdol o HE Skomarje o HE Vitanje • Gorenjske elektrarne (moč posamezne elektrarne je < 10 MW) o HE Davča o HE Jelendol o HE Kokra o HE Kranjska gora o HE Lomščica o HE Mojstrana o HE Pristava o HE Rudno o HE Sava-Kranj o HE Savica o HE Sorica o HE Soteska o HE Standard o HE Škofja Loka • Savske elektrarne Ljubljana - SEL, (moč posamezne elektrarne je >10 MW) o HE Mavčiče o HE Medvode o HE Moste o HE Vrhovo • Soške elektrarne Nova Gorica - SENG, (moč posamezne elektrarne je: 3 elektrarne >10 MW in ostali < 10 MW) o HEDoblar(>10MW) o HEPlave*Ajba(>10MW) o HE Solkan (> 10 MW) o HE Zadlaščica o HE Bača o HE Cerkno o HE Gradišče o HEHubelj o HE Jelenk o HE Knežne ravne 1 o HE Knežne ravne 2 Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« O HEMarof o HE Log o HE Mesto o HE Mrzla mpa o HE Možnica o HE Pečnik o HE Planina o HE Plužna o HE Podmelec o HE Tolmin o HE Trebuša 5.1.2 Obrazec E2/L: Samoproizvajalci Obrazec vsebuje mesečne podatke o proizvodnji električne energije v elektrarnah, ki imajo status samoproizvajalca. Podatki, ki so razpoložljivi v tem obrazcu za posamezno elektrarno, so: • podatki o količini proizvedene električne energije: o na generatorju (MWh), o na pragu (MWh); • proizvodnja toplote (GJ); • izkoristek goriva v TE (%); • izkoristek goriva za proizvodnjo električne energije (%), • oddaja električne energije (MWh) in toplote (GJ); • vsa poraba goriv (po vrsti goriva) za proizvodnjo električne energije in toplote: o količina (t, Sm^), o kurilnost (kJ/kg, kJ/Sm^), o izračunana poraba goriv za proizvodnjo električne energije in toplote (t, Sm in GJ), • poraba goriv (po vrsti goriva) za proizvodnjo električne energije (t, Sm in GJ), o • poraba goriv (po vrsti goriva) za proizvodnjo toplote: (t, Sm in GJ), • moč elektrarne: o število elektrarn, o skupna nazivna moč generatorja (kW), o dejanska moč obratovanja (kW), o najvišja dnevna moč (kW), o največja izhodna toplotna moč (kW); • vrste in moči strojev (kW), ki poganjajo generatorje: o protitlačna parna turbina, o odjemno-kondenzacijsko parna turbina, o plinska-enostavna turbina, o plinska turbina z regenerativ, grel. zraka, o stroj z notranjim izgorevanjem, o drugi termični stroji, o vodna turbina. Podatki so razpoložljivi za naslednje samoproizvajalce: o APE, Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« O BPT Tržič, o Color, o Čistilna Domžale - Kamnik, o Elan, o Fak. za elektroteh. in rač. MB, o Farme Ihan, Goričane, o Javne naprave Celje, o JUB Dol, Kik, Količevo karton, o Komunala Kranj, o Komunala Ptuj, Lipa Ajdovščina, o Loška komunala, MI Zalog, o Nafta - petrochem Lendava, o Niko Železniki, o Novoles Straža, o Oljarica Kranj, o Paloma, Paloma Ceršak, o Papirnica Vevče, Piroliza, o Radeče papir, Silkem, o Snaga Ljubljana, o Snaga Maribor, o SPG - SOL Jesenice, o Splošna bolnica Maribor, o Tanin Sevnica, o Titan, o Tokos Tržič, o TSO Ormož, o TTP Prebold, o Union, o Vipap 5.1.3 Obrazec E2P/M: Ostale javne elektrarne (do leta 2002 v sklopu E2/M) Obrazec vsebuje letne podatke za posamezne elektrarne samoproizvajalcev električne energije. Podatki, ki so razpoložljivi v tem obrazcu za vsako elektrarno so: • podatki o količini proizvodnje električne energije: o na generatorju (MWh), o na pragu (MWh); • proizvodnja toplote (GJ); • izkoristek goriva v TE (%); • izkoristek goriva za proizvodnjo električne energije (%), • oddaja električne energije (MWh) in toplote (GJ); • poraba električne energije (MWh) in toplote (GJ) na lokaciji • vsa poraba goriv (po vrsti goriva) v elektrarnah: O količina (t, Sm ), o o kurilnost (kJ/kg, kJ/Sm ), o izračunana poraba goriv (GJ), Podatki so razpoložljivi za naslednje elektrarne: Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Energetika Ljubljana, ENOS-ENERGETIKA D.O.O. JESENICE, PETROL Energetika, d.o.o.. Rudnik Mežica, TOH Hrastnik, TOM Maribor 5.1.4 Obrazec E3/L: Posamezne kotlarne Razpoložljivi podatki za posamezno kotlarno so: • proizvodnja toplote po vrsti goriva (GJ), • izkoristek goriva v TO (%), • poraba goriv za proizvodnjo toplote: o količina (t, Sm^), o kurilnost (kJ/kg, kJ/Sm\ o izračunana poraba goriv (GJ), • izgube v cevovodnem omrežju (GJ), • prodaja toplote (GJ), • dolžina omrežja (km), • poraba električne energije v kotlarni. Podatki o kotlarnah so razpoložljivi za naslednje kotlarne oziroma toplarne (TO): o DOMPLAN D.D. KRANJ, o ENERGETIKA CEUE JP D.O.O., o Energetika Ljubljana, o Energetika Preddvor, o Energetika projekt VranskO, o Energetika Sava - Črnomelj, o ENGO Gornji grad, o ENOS-ENERGETIKA D.O.O. JESENICE, o Glin Grif Nazarj e, o JEKO-IN JESENICE, o JK Grosuple, o JK Slovenj Gradec, o Kenog Nova Gorica, o Komunala Kočevje, o Komunala M. S., o Komunala Ptuj, o Komunala Sevnica, o Komunala Trbovlje, o Komunala Velenje, o KOP Zagorje, o MERKUR D.D. NAKLO, o Ogrevanje Piran, o PETROL Energetika, d.o.o., o Sipro Žalec, o SPITT Zreče, Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« O Stan. sklad SI. Konjice, o TOH Hrastnik, o TOM Maribor, o Toplarna Železniki 5.2 Splošni podatki 5.2.1 Splošni atributi po katastru GJI • Tip spremembe podatkov (TIP__SPR) - Potrebno je preveriti na GURS, kaj ta podatek predstavlja. • Enolična identi^acijska številka objekta (entitete) v sistemu zbirnega katastra GJI (ID) Atribut dodeli GU ob prvem vpisu. Če je bil atribut že posredovan upravljavcu, ga mora le-ta voditi in v primeru spreminjanja ali brisanja objekta (entitete) ta E) tudi uporabiti. ID pri atributnih podatkih mora biti identičen ID-ju lokacijskih podatkov iste entitete! • Enolična identifikacijska številka objekta (entitete) v sistemu katastra upravljavca (ID_UPR) Ta identifikacija je bistvena pri prvem vpisu podatkov, ko ID še ne obstaja. ID_UPR pri atributnih podatkih mora biti identičen ID_UPR-ju lokacijskih podatkov istega objekta (entitete)! • Vrsta objekta (SIF_VRSTE) Evidentna se s šifro objekta po šifrantu vrste objektov GJI. • Šifra vrste objekta po CC-SI klasifikaciji (CC.KLAS) Določena na osnovi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03) ter Metodoloških pojasnil in navodil za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI). • Topološka oblika objekta (TOP) • Natančnost določitve položaja objekta (ypt koordinate) (NAT_YX) Izražena s srednjim pogreškom meritve, kije bila uporabljena za določitev koordinat točke ali lomov linij ali lomov meje poligona. • Absolutna nadmorska višina temena objekta /Samo za točkovne objekte!/ (Z) • Natančnost določitve absolutne nadmorske višine objekta (NAT_Z) V primeru linijskih in pohgonskih objektov je to natančnost najslabše določene točke objekta. • Atribut GJI (GJI) Določa, ali je objekt GJI ali druga infrastruktura, ki nima statusa GJI, temveč je evidentirana v katastru zaradi interesa lastnika. • Vir (VIR) Vir iz katerega je bil pridobljen podatek o lokaciji. • Datum podatkovnega vira (DAT_VIR) V primeru terenskega zajema je to datum zajema. Datum se zapiše v obliki YYYYMMDD (leto, mesec, dan). • Matična številka upravljavca/lastnika objekta (MAT_ST) Iz Poslovnega registra Slovenije. • Matična številka izvajalca GJS na objektu (MAT_GJS) Iz Poslovnega registra Slovenije. Če infrastruktura ni GJI, je atribut neobvezen. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Identi^acijska številka zadnjega elaborata sprememb podatkov objekta GJI v sistemu zbirnega katastra GJI za objekt GJI (ID_EL) /Atribut določi GU. • Datum zadnjega vnosa podatkov objekta GJI v zbirni kataster GJI (DAT_EL) Datum se zapiše v obliki YYYYMMDD. Atribut določi GU. • Zunanja tlorisna dimenzija objekta (v m) (DIM_YX) /največja prečna tlorisna dimenzija objekta/. Podatek se ne vpisuje pri poligonskih objektih! Pri točkovnih objektih velja: za okrogle objekte = premer; za pravokotne objekte = diagonala. Pri linijskih objektih velja: za cevovode=zunanji premer cevi. • Zunanja vertikalna dimenzija objekta (v m) (DIM_Z) Pomeni razliko med najvišjo in najnižjo točko objekta. V primeru točkovnih in poligonskih objektov je to višina objekta, v primeru linijskih objektov (npr. vodov) pa je to vertikalni premer cevi, ki je v večini primerov enak kot zunanji premer cevi. • Opuščenost objekta (OPU) Podatek o objektih GJI, ki po prenehanju delovanja niso bili odstranjeni - tista infrastruktura, kije nihče ne uporablja in jo je dovoljeno uničiti. 5.2.2 Splošni podatki o objektili Spodaj navedeni atributi so predvideni za namen zajema splošnih podatkov o energetskih objektih po vrstah končne energije: • identifikacijska št. GURS • ime energetskega obj ekta • vrsta končne energije (elektrika, toplota, hlad) • šifira objekta • šifra KP (šifra kvalificiranega proizvajalca) • razred KP (dehtev kvalificiranih proizvajalcev električne energije glede na velikostne razrede: mikro, male, srednje, velike) • lastnik/upravljalec objekta (neposredno ali posredno preko parcele) - ime in priimek oz. ime podjetja, naslov • lokacija objekta (točka, poligon) • datum začetka obratovanja • tehnična življenjska doba • datum dejanskega zaključka obratovanja ali doba dovoljenja za obratovanje 5.2.3 Razdelitev glede na razred KP Glede na maksimalno možno količino proizvedene električne energije v enem letu se kvalificirani proizvajalci (KP) električne energije (elektrarne) delijo na naslednje velikostne razrede: • mikro: do vključno 36 kW nazivne instalirane električne moči, • male: nad 36 kW do vključno 1 MW nazivne instalirane električne moči, • srednje: nad 1 MW do vključno 10 MW nazivne instalirane električne moči, • velike: nad 10 MW nazivne instalirane električne moči. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 5.3 Register kvalificiranih proizvajalcev Za ustrezno dodeljevanje statusa kvalificiranega proizvajalca se pri ministrstvu, pristojnem za energetiko, vodi register kvalificiranih proizvajalcev. V register kvalificiranih proizvajalcev so vpisani vsi kvalificirani proizvajalci. Ob vpisu v register se kvalificiranemu proizvajalcu določi identifikacijska številka. V register kvalificiranih proizvajalcev se proizvajalci vpišejo po dokončnosti odločbe o dodelitvi statusa kvalificiranega proizvajalca. V registru so enaki podatki kot v vlogi za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca, poleg tega pa tudi podatki o proizvedeni količini električne energije in toplote v preteklem letu. V javnem registru KP, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/t>ageuploads/Energetika/Porocila/RegisterKP03.09 .07.htm so na voljo naslednji podatki: • št. odločbe • kvalificirani proizvajalec električne energije • kvalificirana elektrama • proizvodnja v letu 2006 (kWh). Sicer pa register KP v okviru ministrstva obsega podatke: • št. vloge • št. odločbe • velikost • KPEE • vodotok/ lokacija • statustnik • št. pošte • pošta • nazivna električna moč (kW) • 2005-proizvedena električna energija -odkup od KPEE(kWh) • 2006- proizvedena električna energija -odkup od KPEE(kWh). Postopek za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije: O pridobitvi statusa kvalificiranega proizvajalca odloči ministrstvo, pristojno za energetiko, na zahtevo proizvajalca. Vlogi je treba priložiti dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz te uredbe in dokazila o proizvedeni količini električne energije in toplote v preteklem letu. Podrobnejša vsebina vloge za pridobitev statusa za nove ali rekonstruirane elektrarne je določena v Prilogi II, ki je sestavni del te uredbe: Priloga II: Obrazec II-A in II-B. Za nove elektrarne in elektrarne, ki so rekonstruirane, s spremenjenimi parametri, se predloži tudi Poročilo o prevzemnih meritvah. Podaljšanje statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije: Za podaljšanje statusa morajo kvalificirani proizvajalci ali njihovi zastopniki najpozneje 60 dni pred iztekom statusa kvalificiranega proizvajalca vložiti vlogo za podaljšanje statusa kvalificiranega proizvajalca na obrazcu, določenem v Prilogi III, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za podaljšanje statusa: Priloga III: Obrazec III-A in III-B Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Poročilo o obratovanju kvalificirane elektrarne: Kvalificirani proizvajalci morajo za vsako leto obratovanja za potrebe registra dostaviti podatke o proizvedeni količini električne energije in toplote ter o porabi goriva. Navedeni podatki morajo biti podani v enaki obliki, kot je v Prilogi III, ki je sestavni del te uredbe, določena za vlogo za podaljšanje statusa kvalificiranega proizvajalca. 5.4 Register licenc Javne agencije RS za energijo (za energetske objekte nad 1 MV\f) Register izdanüi in odvzetih licenc vodi Javna agencija RS za energijo na podlagi Energetskega zakona in Uredbe o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti. Register je sestavljen iz knjige izdanih in odvzetih licenc, ki je javna, in zbirke listin, v katero imajo vpogled le osebe, ki izkažejo pravni interes za vpogled. O zahtevku odloči Javna agencija RS za energijo z odločbo. V javnem registru objavljenem na spletni strani agencije http://www. agen-rs.si/sl/informaciia.asp?id_meta _.tvpe=3l&id .infonnacija=984 so na voljo naslednji po^tki: • št. energetske dejavnosti • št. • št. licence • imetnik licence • sedež • veljavnost licence. 5.5 Statistični letopis energetskega gospodarstva in Energija v Sloveniji Statistični letopis energetskega gospodarstva Republike Slovenije je letna publikacija s področja energetike, ki prikazuje mesečne in letne podatke o proizvodnji, porabi, uvozu, izvozu in pretvarjanju posameznih vrst energije in energentov v Republiki Sloveniji. Statistični letopisi od leta 2001 do 2004 so v elektronski obliki dostopni na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo http://www.mg.gov.si/si/zakonodaja in dokumenti/energetika/pomembni dokumenti/poročil a_direktorata za energijo/. Od leta 2005 "Statistični letopis energetskega gospodarstva" zamenjuje nova publikacija Energija v Sloveniji, ki predstavlja mednarodno primerljiv prikaz energetskih tokov na bilančni osnovi z dodanimi makroekonomskimi kazalci. Na voljo je v dveh oblikah: daljši publikaciji s podrobnejšim pregledom posameznih energentov in krajši pregled z osnovnimi informacijami in kazalci. Slednja je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Elektronski publikaciji se nahajata na zgoraj omenjeni spletni strani. Statistični letopis pokriva celotno področje energetike. Od obnovljivih virov energije se ločeno zbirajo naslednji podatki za področja hidroenergija, les in lesni odpadki, deponijski plin, bioplin iz CN (čistilnih naprav), sončna energija: ♦ bilanca OVE Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • primarna oskrba z OVE • končna poraba OVE • bruto proizvodnja električne energije iz OVE. 5-6 Kataster matih HE na območju Siovenlje Kataster MHE na območju Slovenije, študijo Kataster vodnih moči (možne lokacije MHE moči nad 100 kW) je izdelal Inženirski biro Elektroprojekt-IBE leta 1987. Podatki niso dostopni v elektronski obliki in jih bo potrebno vnašati ročno. Kataster vodnih moči obsega štiri zvezke: I- Poročilo in pregled vodnih moči II- Topografske in hidrološke podloge III- Razvrstitev vodotokov in predvidenih lokacij po posameznih karakteristikah IV- Q-H diagrami obdelanih vodotokov s karakterističnimi podatki vodotokov in možnih lokacij MHE za: • Povodje reke Save • Povodje reke Drave in Mure • Povodje reke Soče, Kras s Primorjem in povodje reke Kolpe. V okviru poročila in pregleda vodnih moči sta izdelana: 1. Pregled hidroenergetskega potenciala malih vodotokov po povodjih (Sava, Drava, Mura, Soča. Kolpa, Kras s Primorjem): oznaka ime dolžina (km) pretok ustje (m^/s) povprečni padec {%) bruto potencial (MW) tehnični potencial (MW) letna energija (MWh). egled možnih lokacij malüi HE po zgoraj omenjenih povodjih: oznaka vodotoka številka lokacije ime vodotoka št. karte 1: 25000 na kateri je lokacija kota zajetja (m n.v.) kota strojnice (m n.v.) kilometraža lokacije zajetja (km) kilometraža lokacije strojnice (km) dolžina derivacije (m) ocena srednje letne proizvodnje (MWh/leto) instalirani pretok (m^/s) 2. P bruto padec (m) instalirana moč (kW). Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Q-H diagrami obdelanih vodotokov s karakterističnimi podatki vodotokov in možnih lokacij MHE obsegajo: 1. Karakteristični podatki vodotoka: dolžina vodotoka (km) kota ustja (m n.v.) kota izvira (m n.v.) višinska razlika (m) povprečni padec (%) pretok (ustje) (m3/s) pretok (izvir) (m3/s) predvideno letno število ur obratovanja (h) celotni bruto potencial (MW) tehnično izkoristljiv potencial (MW) možna letna proizvodnja energije (MWh). 2. Karakteristični podatki lokacije: št. lokacije kota zg. vode kota sp. Vode zajetje v km strojnica v km višinska razlika: dolžina: instaliran pretok: instalirana moč: letna proizvodnja cca ocena investicije specifična investicija 3. Izvedba: zajetje derivacija strojnica dostopnost teren (težavnost) 4. Q-H diagram - podolžni profil. 5.7 Hidrološki letopis Slovenije Hidrološki letopis izdaja Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Objavljenje na spletni strani ARSO http://www.arso. gov, si/vode/publikacij e%2Qin%20poro%c4%8dila/letopisi.htnil. Hidrološki letopis Slovenije za površinske vode obsega: 1. Seznam vodomernih postaj za površinske vode po porečjih: tekoča številka vodomerne postaje - št. šifra vodomerne postaje - šifra (po šifrantu ARSO) ime kraja, kjer deluje vodomerna postaja- postaja Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • opremljenost postaje- tip: V- vodomer. A- avtomatska merilna postaja, L- limnigraf, P- podatkovni zapisovalnik • ime vodotoka, na katerem je vodomerna postaja- vodotok • stacionaža- stac. (km) • površina gorvodno od profila vodomerne postaje (vodozbimo zaledje)- F (km^) • nadmorska višina nulte točke vodomera (v metrih nad globino Jadranskega morja)-kota O (m n.m.) • leto v katerem se je na vodomerni postaji začelo opazovati- začetek opazovanj 2. Mesečni in letni srednji vodostaji s konicami: • nizek, srednji, visok vodostaj (cm) • zabeleženi ekstremi v obdobju (cm, datum) 3. Dnevni vodostaji z nivogramom (cm): • najnižji vodostaj v letu (mesecu) - konica- Hnk (cm) • srednji vodostaj v letu (mesecu)- Hs (cm) • najvišji vodostaj v letu (mesecu) - konica- Hvk (cm) 4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami: • nizek, srednji, visok pretok (m^/s) • zabeleženi ekstremi v obdobju (m^/s, datum) 5. Dnevni pretoki s hidrogramom in krivuljo trajanja (m^/s): • najmanjši pretok v letu (mesecu) - konica- Qnk (m^/s) • srednji pretok v letu (mesecu)- Qs (m /s) • največji pretok v letu (mesecu)- konica- Qvk (m /s) 6. Mesečne in letne srednje temperature vode s konicami • minimalna, srednja in maksimalna temperatura (°C) 7. Dnevne vsebnosti suspendiranega materiala z diagramom (g/m^) • najnižji vodostaj v letu (mesecu) - konica- Hnk • srednji vodostaj v letu (mesecu)- Hs • najvišji vodostaj v letu (mesecu)- konica- Hvk 8. Dnevne količine transportiranega suspendiranega materiala z diagramom (kg/s) in sumarno linijo transporta (OOOt) • najmanjši pretok v letu (mesecu)- konica Qnk • srednji pretok v letu (mesecu)- Qs • največji pretok v letu (mesecu)- konica- Qvk. 5.5 Subvencije Ministrstva za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije. Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije vsako leto razpisuje finančne spodbude investicgskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energye v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se podelijo za vgradnjo: • solarnih sistemov za ogrevanje vode • toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov • fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike • vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centrahio ogrevanje na lesno biomaso, in sicer za kurilne naprave na polena, pelete in sekance. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Osnovni pogoj za kandidiranje na razpisu je vloga. Vloga je specifična za vsak ukrep posebej in vsebuje v nadaljevanju opisane podatke za posamezen ukrep. Vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode: 1. Podatki o prosilcu 2. Podatki o izvedbi ukrepa: • naslov izvedene vgradnje • način izvedbe ukrepa: novogradnja ali rekonstrukcija, povečanje obstoječega sistema • podatki o SSE: proizvajalec in tip SSE, absorberska površina SSE (m^), število SSE, skupna absorberska površina SSE (m^) • podatki o vgradnji SSE: naklon SSE O, usmeritev SSE, način vgradnje SSE: na strehi, v strehi, na konstrukciji ob/na objektu • podatki o hranilniku toplote (HT): proizvajalec in tip, volumen HT (1) • kaj bo solarni sistem ogreval: samo sanitarno vodo, sanitarno vodo in prostore, samo prostore 3. podatki o stavbi in rabi energije: • leto izgradnje stavbe • obnova stavbe: leto • tip stavbe: enodružinska hiša, vrstna hiša, blok • velikost ogrevane površine (m^) • število stanovalcev • ogrevanje stavbe: centralno, lokalno • letna poraba goriva za ogrevanje: zemeljski plin (m^), utekočinjeni naftni plin (1), ekstra lahko kurilno olje (1), električna energija (kWh), les (m^), daljinsko ogrevanje, drugo • priprava sanitarne vode v ogrevalni sezoni: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno • priprava sanitarne vode izven izven ogrevalne sezone: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno. Vgradnja toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov: 1. Podatki o prosilcu 2. Podatki o izvedbi ukrepa: • naslov izvedene vgradnje • podatki o toplotni črpalki (TČ): proizvajalec in tip TČ, nazivna toplotna moč (kW) pri temp, režimu C / ° C), grelno število pri temp, režimu C / ° C), moč dograjenih grelnikov (kW), hladivo, velikost hranilnika toplote (1), vrsta TČ: zrak/voda zrak/zrak voda/voda zemlje/voda, drugo • podatki o ogrevalnem sistemu: temperaturni režim ogrevalnega sistema C / ° C), vrsta ogrevalnega sistema: talno, stensko, radiatorsko, konvektorsko, drugo • toplotna črpalka bo ogrevala; sanitarno vodo in prostore, samo prostore • način obratovanja TČ: monovalenten, bivalenten 3. podatki o stavbi in rabi energije: • leto izgradnje stavbe • obnova stavbe: leto • tip stavbe: enodružinska hiša, vrstna hiša, blok • velikost ogrevane površine (m ) • število stanovalcev • ogrevanje stavbe: centralno, lokalno Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • letna poraba goriva za ogrevanje: zemeljski plin (m ), utekočinjeni naftni plin (1), ekstra lahko kurilno olje (1), električna energija (kWh), les (m^), daljinsko ogrevanje, drugo • priprava sanitarne vode v ogrevalni sezoni: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno • priprava sanitarne vode izven izven ogrevalne sezone: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno. Vgradnja fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike: 1. Podatki o prosilcu 2. Podatki o izvedbi ukrepa: • naslov izvedene vgradnje • način izvedbe ukrepa: novogradnja ali rekonstrukcija, povečanje obstoječega sistema • podatki o modulu sončnih celic (PV modul): proizvajalec in tip PV modula, moč enega PV modula (W), število PV modulov, skupna moč fotovoltaičnega sistema (W) • Podatki o vgradnji PV modulov: naklon PV modulov (°), usmeritev PV modulov, način vgradnje PV modulov: na strehi, na fasadi, na konstrukciji ob/na objektu • Podatki o fotovoltaičnem sistemu: neposredni (direktni) sistem brez baterije, samostojni sistem na 12 V, 24 V, 230 V napetostnem nivoju, z baterijo kapacitete (Ah) pri C, s pomožnim motornim generatorjem moči (W), omrežni sistem priključen na javno električno omrežje 3. podatki o stavbi in rabi energije: • leto izgradnje stavbe • obnova stavbe: leto • tip stavbe: enodružinska hiša, vrstna hiša, blok • velikost ogrevane površine (m^) • število stanovalcev • ogrevanje stavbe: centralno, lokalno • letna poraba goriva za ogrevanje: zemeljski plin (m^), utekočinjeni naftni plin (1), ekstra lahko kurilno olje (1), električna energija (kWh), les (m^), daljinsko ogrevanje, drugo • priprava sanitarne vode v ogrevalni sezoni: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno • priprava sanitarne vode izven izven ogrevalne sezone: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno. Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso: 1. Podatki o prosilcu 2. Podatki o izvedbi ukrepa: • naslov izvedene vgradnje • način izvedbe ukrepa: novogradnja ali rekonstrukcija, povečanje obstoječega sistema • podatki o kurilni napravi (KN): proizvajalec in tip KN, nazivna moč KN (kW), električna priključna moč (W), izkoristek KN pri nazivni moči (%), emisije pri nazivni moči: CO: (mg/m^), skupni prah (mg/m^) • gorivo: polena, sekanci, peleti • Podaj alna naprava • Hranilnik toplote je prigrajen (1) 3. podatki o stavbi in rabi energije: • leto izgradnje stavbe Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • obnova stavbe: leto • tip stavbe: enodružinska hiša, vrstna hiša, blok • velikost ogrevane površine (m^) • število stanovalcev • ogrevanje stavbe: centralno, lokalno • letna poraba goriva za ogrevanje: zemeljski plin (m^), utekočinjeni naftni plin (1), ekstra lahko kurilno olje (1), električna energija (kWh), les (m^), daljinsko ogrevanje, drugo • priprava sanitarne vode v ogrevalni sezoni: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno • priprava sanitarne vode izven izven ogrevalne sezone: v povezavi z ogrevalnim sistemom, samostojno. Do leta 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor finančno spodbujalo tudi investicijske projekte za energetsko izrabo lesne biomase- vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. Do leta 2004 je Ministrstvo za okolje in prostor dodeljevalo sredstva za spodbujanje investicijskih projektov za izrabo obnovljivih virov energije za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike za: • izrabo geotermalne energije za toplotno oskrbo, • vgradnjo toplotnih črpalk za toplotno oskrbo, • vgradnjo sprejemnikov sončne energije za pripravo tople vode, • postavitev avtonomnih elektrarn na sonce ali veter. V okviru projekta "Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira", ki gaje za izvajalo Ministrstvo za okolje in prostor je bila podprta izgradnja osmih investicij -demonstracijskih projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Vranskem, Kočevju, Mozirju (2x), Lučah, Ločah (Slovenske Konjice), Črnomlju in Solčavi. Osnovni podatki http://www. aure. si/index.php?MenuID=438&MenuTvpe=E&lang=SL0&navigacii a=on/. 5-9 Pregledovalnik podnebnih podlag Pregledovalnik podnebnih podlag http://193.2.110.244/mop pp/mop.html omogoča dostop do podatkov opredeljenih v 7. in 26. členu Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ul RS št 42/02). Podlaga za podatke so: • karta območij projektne zunanje temperature • karta območij temperaturnega primanjkljaja • karta območij trajanja ogrevalne sezone • karta območij globalnega sončnega obsevanja. Podatki so zbrani za območje Republike Slovenije. Prostorska enota za podatke je katastrska občina. Na razpolago sta grafični in tekstovni (kateri atributi? ) prikaz podatkov. Upoštevani so klimatski podatki iz 30-letnega obdobja od 1971 do 2000. Za posamezno katastrsko občino so tabelarično prikazani naslednji podatki- krajevno ugotovljene klimatske podlage: Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkuimčnost Slovoiije 2006-2013« projektna temperatura (°C) temperaturni primanjkljaj (K* dan) trajanje ogrevalne sezone (dan) rs globalno sončno obsevanje (Wh/m ): povprečna mesečna dnevna vsota energije sončnega obsevanja na različno nagnjene (O, 15, 30, 45, 60, 75, 90°) in orientirane ploskve (S, SV, V, JV, J, JZ, Z, SZ) (Wh/m^). vHfe S,.:'" f- T -a - B. - 5- 3 Slika 3: Pregledovalnik podnebnih podlag - območja globalnega sončnega obsevanja 5.10 Subvencije Agencije RS za i4b'' H-40"dö60< * eto'80%.: jiad 80.%. •:.' • ^Š. oktober 200B Slika 4: Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah Zavod za gozdove ureja tudi spletno stran o biomasi http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php. Na spletni strani so prikazani naslednji podatki: • potenciali biomase- viri lesne biomase: na spletni strani so samo karte za naslednja področja: o gozdovi (Načrtovan posek lesa primemega za energetsko rabo iz gozdov v m%a), o negozdna zemljišča (Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji v m^/ha,), o lesni ostanki (Ocenjene količine lesnih ostankov na nivoju upravnih enot v t) • potencial po občinah: za posamezno slovensko občino so prikazani naslednji podatki: o površina: ha o število prebivalcev o gostota poselitve o povreina gozdov: ha o delež gozda: % o povreina gozda na prebivalca: ha/prebivalca o delež zasebnega gozda: % o največji možni posek: m^eto o realizacija največjega možnega poseka: m^ o delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov: % o število stanovanj o delež stanovanj ogrevanih z lesom: % o demografski kazalci Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« o sociaJno-ekonomski kazalci o gozdnogospodarski kazalci o sinteza kazalcev. Prikazane karte: • gostota prebivalcev (št. prebivalcev na km^) • delež gozda po občinah (%) • delež zasebnega gozda po občinah (%) • povprečna velikost zasebne gozdne posesti (ha) • največji možni posek na prebivalca (ni3) • delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov (%) • delež stanovanj, kjer za ogrevanje kot edini ali glavni vir energije uporabljajo les (%) • sinteza kazalcev. 5-12 Specifični podatki po seiđorjih v tem poglavju so obdelani specifični podatki za vse vrste vhodnih energentov, to je konvencionalnih virov energije in OVE. 5.12.1 Konvencionalni viri energije 5.12.1.1 Nuklearne elektrarne (NE) Atributi za obstoječe obiekte: • Gorivo/energent: uran. Vhodni podatek o vrsti porabljenega goriva (urana) za proizvodnjo električne energije v NE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Nazivna instalirana moč - Pne (MW). Je projektni podatek, ki se ažurira vsako leto. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Poraba goriva Gne (GJ). Je letni (vhodni) podatek o porabi goriva za proizvodnjo električne energije v NE. Podatek se izračuna na osnovi proizvedene električne energije v NE. Poraba goriva v (GJ) se izračuna na osnovi proizvedene električne energije na generatorju v (MWh): Gne = 10,9 x Eg,ne • Proizvedena električna energija Ee,NE (MWh). Je letni vhodni podatek o proizvodnji električne energije v NE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Polne letne ure obratovanja One (h). Je letni podatek o številu obratovalnih ur NE v letu opazovanja. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna na osnovi proizvodnje električne energije in moči elektrarne. Obratovalni čas = Proizvedena energija na generatorju (MWh)/dejanska električna moč (MW): One = Ecne/Pne • Izkoristek naprave r\ (%). Je letni podatek o povprečnem letnem izkoristku goriva za proizvodnjo električne energije v NE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Specifični strošek investicije Si, ne (€/kW). Je projektni podatek o investiciji v proizvodnji električne energije v NE. • Indikativni strošek proizvodnje električne energije Ce,NE (c€/kWh). Je letni podatek o povprečnem strošku proizvodnje 1 kWh električne energije v NE. Podatek ni razpoložljiv in gaje treba izračunati. Baze podatkov: • Enotna energetska baza podatkov (EEBP), Ministrovo za gospodarstvo Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe nuklearne elektrarne (NE): • Točke-lokacije elektrarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje nuklearne elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč Pne proizvedeno električno energijo Ene (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja One (h), specifičnimi stroški investicij za vse NE na opazovanem področju (€/MW) in povprečni specifični strošek za vse NE na opazovanem področju (€/MW), indikativni stroški proizvodnje (€/MWh) in povprečni strošek proizvodnje za vse NE na opazovanem področju (€7MWh). 5.12.1,2 Termoelektrarne (TE) Atributi za obstoječe objekte: • Gorivo/energent: premog, tekoče gorivo, zemeljski plin, les, odpadki. Je vhodni podatek o vrsti porabljenega goriva za proizvodnjo električne energije v TE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Nazivna instalkana moč (MW). Je letni vhodni podatek. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Poraba goriva Gte (GJ). Je letni podatek o porabi goriva za proizvodnjo električne energije v TE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi. • Emisije CO2 (t). Letni podatek, ki se izračuna na osnovi vrste porabljenega goriva in emisijskega faktorja, ki ga uporablja ARSO. • Proizvedena energija (električna energija - Eejo v MWh in toplota - Ht v GJ). Je letni podatek o proizvodnji električne energije in toplote v TE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Polne letne ure obratovanja Ote (h). Je letni podatek o številu obratovalnih ur TE v letu opazovanja. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna na osnovi proizvodnje električne energije in moči elektrarne. Obratovalni čas = Proizvedena električna energija na generatorju (MWh)/dejanska električna moč (MW) • Izkoristek naprave t|te (%).Je letni podatek o povprečnem letnem izkoristku goriva za proizvodnjo električne energije v TE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Specifični strošek investicije Si, te (€/kW). Projektni podatek o investiciji v proizvodnji električne energije v TE. • Indikativni strošek proizvodnje električne energije C^te (c€/kWh) in toplote Ct,TE (€/MJ). Je letni podatek o povprečnem strošku proizvodnje 1 kWh električne energije in 1 MJ toplote v TE. Podatek ni razpoložljiv in gaje treba izračunati. Baze podatkov: • Enotna energetska baza podatkov (EEBP), Ministrovo za gospodarstvo Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe termoelektrarne (TE): • Točke-lokacije termoelektrarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« • Grupiranje termoelektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), število in moč posamezne termoelektrarne P (MW), proizvedeno električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifični stroški investicij za vse termoelektrarne na opazovanem področju (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse termoelektrarne na opazovanem področju (€!/MW), indikativni stroški proizvodnje (€/MWh) in povprečnim stroškom proizvodnje za vse termoelektrarne na opazovanem področju (€/MWh). 5.12.1,3 Termoelektrarne-Toplarne (TE-TO) Atributi za obstoječe obid^e: • Gorivo/energent (premog, tekoče gorivo, zemeljski plin, les, odpadki in drugo). Je vhodni podatek o vrsti porabljenega goriva za proizvodnjo električne energije in toplote v TE-TO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Nazivna instalirana moč (električna moč - Pe, te-to v MW, toplotna moč -Pt,te-t0 v MW). Je projektni podatek, kije razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Poraba goriva - Gte-to v (GJ). Je letni podatek o porabi goriva za proizvodnjo toplote in električne energije v TE-TO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi. • Emisije CO2 (t). Letni podatek, ki se izračuna na osnovi vrste porabljenega goriva in emisijskega faktorja, ki ga uporablja ARSO. • Proizvedena energija (električna energija - Ee,TE-T0 v MWh in toplota - Ht v GJ). Je letni podatek o proizvodnji toplote (GJ) in električne energije(MWh) v TE-TO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Polne letne ure obratovanja - Ote-to v (h). Je letni podatek o številu obratovalnih ur TE-TO v letu opazovanja. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna na osnovi proizvodnje električne energije in moči elektrarne. Obratovalni čas = Proizvedena električna energija na generatorju (MWh)/dejanska električna moč (MW) • Izkoristek naprave - t] to v (%). Je letni podatek o povprečnem letnem izkoristku goriva za proizvodnjo električne energije in za proizvodnjo toplote oziroma celotni izkoristek v TE-TO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Specifični strošek mvesticije - Si^te-to v (€/kW). Je projektni podatek o investiciji v proizvodnji električne energije in toplote v TE-TO. • Indikativna cena proizvodnje električne energije - Cg, te-to v (c€/kWh) in toplote Ct, teto v (€/MJ). Je letni podatek o povprečnem strošku proizvodnje 1 kWh električne energije in 1 MJ toplote v TE-TO. Podatek ni razpoložljiv in gaje treba izračunati. Baze podatkov: • Enotna energetska baza podatkov (EEBP), Ministrovo za gospodarstvo • Statistični urad RS (SURS) Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe termoelektrame-toplame (TE-TO): • Točke-lokacije toplarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje toplarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč Pe (MW) in Pt (MW), Število in moč posamezne toplarne Pg (MW) in Pt (MW), proizvedeno električno energijo Ee Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« (MWh) in toploto Ht (GJ), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi stroški investicij za vse toplarne na opazovanem področju Si (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse termoelektrame-toplame na opazovanem področju (€/MW), indikativni stroški proizvodnje (c€ykWh, €/GJ) in povprečnim stroškom proizvodnje za vse termoelektrame-toplame na opazovanem področju (c€/kWh, €/GJ). 5.12.1.4 Kotlarne (KO) - sistemi daljinskega ogrevanja Atributi za obstoječe objekte: • Gorivo/energent: premog, tekoče gorivo, zemeljski plin, odpadki. Je vhodni podatek o vrsti porabljenega goriva za proizvodnjo toplote in električne energije v KO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Nazivna instalirana toplotna moč - Pt,Ko v (MW). Je projektni podatek, ki ga je treba dobiti iz samih kotlarn. • Poraba goriva - Gko v (GJ). Je letni podatek o porabi goriva za proizvodnjo toplote v KO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi. • Emisije C02 (t). Letni podatek, ki se izračuna na osnovi vrste porabljenega goriva in emisijskega faktorja, ki ga uporablja ARSO. • Proizvedena energija - Qt v (GJ). Je letni podatek o proizvodnji toplote (GJ) v KO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Polne letne ure obratovanja ~ Oko v (h). Je letni podatek o številu obratovalnih ur KO v letu opazovanja. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna na osnovi proizvodnje električne energije in moči kotlrame. Obratovalni čas = Proizvedena toplote (GJ) / (3,6 x dejanska moč kotlame (MW)) • Izkoristek naprave - t) ko v (%). Je letni podatek o povprečnem letnem izkoristku goriva za proizvodnjo toplote oziroma celotni izkoristek v KO. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Specifični strošek investicije - Si, ko v (€ykW). Je projektni podatek o investiciji v proizvodnji električne energije in toplote v KO. • Indikativni strošek proizvodnje toplote Ct,K0 v (€/MJ). Je letni podatek o povprečnem strošku proizvodnje 1 MJ toplote v KO. Podatek ni razpoložljiv inje treba izračunati. Baze podatkov: • Enotna energetska baza podatkov (EEBP), Ministrovo za gospodarstvo • Kotlame Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe kotlame (K0): • Točke-lokacije kotlam z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Gmpiranje kotlam po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbime rezultate za moč P (MW), število in moč posamezne kotlame P (MW), proizvedeno toploto Ht (GJ), pohiimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi stroški investicij za vse kotlame na opazovanem področju Si (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse kotlame na opazovanem področju (€/MW), indikativni stroški proizvodnje Ct (€/GJ) in povprečnim stroškom proizvodnje za vse kotlame na opazovanem področju (€/GJ). Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« 5.12.1.5 Soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE) Atributi za obstoječe objd^: • Gorivo/energent: premog, tekoče gorivo, zemeljski plin, odpadki. Vhodni podatek o vrsti porabljenega goriva za proizvodnjo toplote in električne energije v SPTE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP in Register kvalificiranih proizvajalcev električne energije (KP). • Nazivna instalirana moč - (električna Pspte v kWe, toplotna moč kWt). Je projektni podatek. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Poraba goriva - Gspte v (GJ). Je letni podatek o porabi goriva za proizvodnjo toplote in električne energije v SPTE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Emisije C02 (t). Letni podatek, ki se izračuna na osnovi vrste porabljenega goriva in emisijskega faktorja, ki ga uporablja ARSO. • Proizvedena energija (električne energije - Ee,sPTE v MWh in toplote - Ht,sprE v GJ). Je letni podatek o proizvodnji toplote (GJ) in električne energije(GWh) v SPTE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Polne letne ure obratovanja - Osfte v (h). Je letni podatek o številu obratovalnih ur SPTE v letu opazovanja. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna na osnovi proizvodnje električne energije in moči SPTE. Obratovalni čas = Proizvedena električna energija na generatorju (MWh)/dejanska električna moč (MW) • Izkoristek naprave - r\Y {%). Je letni podatek o povprečnem letnem izkoristku goriva (za proizvodnjo toplote in električne energije) v SPTE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Specifični strošek investicije Si,spTE v (€/kW). Je projektni podatek o investiciji v proizvodnji toplote in električne energije v SPTE inje odvisen od vrste sistema SFTE. • Indikativni strošek proizvodnje električne energije - Ce,sFEE v c€/kWh in toplote -Ct,sPTE (€/MJ). Je letni podatek o povprečnem strošku proizvodnje 1 kWh električne energije in 1 MJ toplote v SPTE. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna. Baze podatkov: • Enotna energetska baza podatkov (EEBP), Ministrovo za gospodarstvo. • Register kvalificiranih proizvajalcev. Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe SPTE: • Točke-lokacije SPTE z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje SPTE po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč Pe (MW) in Pt (MW), število in moč posamezne SPTE Pe (MW) in Pt (MW), proizvedeno električno energijo Ee (MWh) in toploto Ht (GJ), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi stroški investicij za vse SPTE na opazovanem področju Si (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse SPTE na opazovanem področju (€/MW), indikativni stroški proizvodnje (c€/kWh, €/GJ) in povprečnim stroškom proizvodnje za vse SPTE na opazovanem področju (c€TcWh, €/GJ). Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 5.12.2 Obnovljivi viri energije 5.12.2.1 Hidroelektrarne (HE) - velike obstoječe Atributi za obstoječe obid^te: • Nazivna instaiiiana moč - Phe v (MW). Je projektni vhodni podatek. Podatek je treba dobiti iz samih elektrarn. »5 _ • Instalirani pretok Q (m /s). Je projektoi podatek, ki gaje treba dobiti iz HE. • Instalirani padec - h (m). Je projektni podatek, ki ga je treba dobiti iz projektnih podatkov HE. • Proizvedena energija Ehe (GWh). Proizvedena energije je letni vhodni podatek o proizvodnji električne energije v HE. Podatek je razpoložljiv v podatkovni bazi EEBP. • Polne letne ure obratovanja Ohe (h)- Je letni podatek o številu obratovalnih ur HE v letu opazovanja. Podatek ni razpoložljiv in se izračuna na osnovi proizvodnje električne energije in moči HE. Obratovalni čas je razmerje med proizvedeno energijo na generatorju (MWh) in dejansko električno moč (MW): Ehe (MWh)/phe(MW). • Specifični strošek investicije (€/kW). Je projektni podatek o investiciji v proizvodnjo električne energije v HE. • Indikativni strošek proizvodnje (c€/kWh). Je letni podatek o povprečnem strošku proizvodnje 1 kWh električne energije v HE. Podatek je treba dobiti ali izračunati. Baze podatkov: • Hidroelektrarne • Enotna energetska baza podatkov (EEBP), Ministrovo za gospodarstvo Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe hidroelektrarne (HE): • Točke-lokacije HE z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje HE po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), število in moč posamezne HE P (MW), proizvedeno električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h), specifičnimi stroški investicij za vse HE na opazovanem področju Si (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse HE na opazovanem področju (€/MW), indikativni stroški proizvodnje (€/MWh) in povprečnim stroškom proizvodnje za vse HE na opazovanem področju (€MWh). 5.12.2.2 Hidroelektrarne (HE) - male, bodoče Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: male HE (do 10MW) (MHE) • Gorivo/energent: vodni potencial • Nazivna instalirana moč - P v (MW). Podatek je lahko tudi v kW vendar je treba potem pri formulah upoštevati faktor 10^. Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev. • Instalirani pretok - Q (m /s). Je podatek, ki je naveden v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« • Instalirani padec - h (m). Je podatek, ki je naveden v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. • Proizvedena energija -Ev (MWh). Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev. • Polne letne ure obratovanja - O v (h). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli z nazivno instalirano močjo - P (MW). (O = E/P) • Izkoristek elektrarne - r\ v (%). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli s potencialno energijo vodnega telesa Wp (MWh). Izračun Wp je podan v nadaljevanju. • Največji trenutni odvzem - Qmax (l/s). Je podatek, ki je določen v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. o • Dovoljeni pretok - Q (m /s). Je podatek, ki je določen v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. • Ekološki minimum - Qes. Je podatek, ki je določen v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. • Faktor pretočnosti - Fp. Je podatek, ki je določen v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. • Potencialna energija vodnega telesa - Wp (MWh). Izračuna se po formuli: Wp = K * h * Q * t / 10^, kjer je K faktor odvisen od tipa turbine in ga določi projektant, h (m) je vodni padec, Q (mVs) pretok vode in t (h) čas v urah, leto ima 8760 ur, 10^ faktor za pretvormo kWh v MWh. • Hidrološki podatki na mestu odvzema: srednji letni pretok, najnižji nizki pretok, srednji nizki pretok, največji pretok Q100. so podatki, ki so opredeljeni v koncesijski uredbi, ki jo na predlog MOP izda vlada RS. • Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto). Podatke je možno dobiti iz Poslovnih izidov podjetij, ki se pošiljajo na AJPES in letnih poslovnih poročil, ki jih podjetja objavljajo na svojih spletnih straneh. Za male hidroelektrarne do 10 MW (kvalificirane elektrarne) je ta prihodek možno izračunati na podlagi zagotovljene odkupne cene, ki je 61,6 (€/MWh) za elektrarne do 1MW in 59,4 (€/MWh) za elektrarne od 1MW do 10 MW. Formula je npr: PR = E (MWh/leto) * 61,6 (€/MWh). Zakaj ta podatek rabimo? • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/kWh). Je podatek določen s strani vlade-zagoto vijena odkupna cena, ki je določena v Uradnem listu RS. Opcij a-se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto) / E (MWh/leto) (za kvalificirane proizvajalce z zagotovljeno odkupno ceno je v tem primeru rezultat seveda vhodna cena iz prejšnje točke). Atributi za še razpoložljiv vodni potencial in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala posameznih vodotokov in porečij, že izrabljenih odsekov vodotokov ter okoljskih in drugih omejitev. Pristop je zelo kompleksen ker zahteva veliko podatkov, ki so normalno določeni in dostopni šele ob postavitvi hidroelektrame. V tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo potencialne lokacije, ki jih je obdelal IBE v katastru MHE in v Študijah za posamezna porečja. • Potencial vseh vodotokov (po študiji IBE) Atributi so vodotoki s koordinatami lokacij, kote zajetja in izpustov vode (n.m.v.), instalirani pretoki vode (m^/s), instalirane moči P (MW), potencialna proizvodnja električne energije E (MWh/leto). Polne ure letnega obratovanja O (h) je možno izračimati po formuli: O = E / P. • Na podlagi razpoložljivih študij in podatkov iz GIS izdelati novo aplikacijo. Teoretično bi bilo možno na novo izdelati izračune potencialne energije, instaliranih Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« moči eiektram in proizvodnje električne energije za vse slovenske reke na podlagi GIS podatkov o poteku vodotokov, nadmorskih višin in razpoložljivih srednjih letnih pretokov. To bi pomenil teoretični potencial slovenskih vodotokov, če bi odšteli iz tega odseke vodotokov, ki so že izkoriščeni, bi dobili teoretično neizkoriščen potencial. Seveda tudi ta potencial ni izkoristljiv, ker so se ali se bodo posamezni odseki namenili drugim rabam ali pa posegi vanj niso možni zaradi ohranitve naravnega stanja. Taki izračuni teoretičnega potenciala, izkoriščenega in neizkoriščenega potenciala so se v preteklosti že delali, seveda ne s pomočjo osnov, ki jih danes omogoča GIS. Izdelava takega modela je razmeroma zelo zahtevna in kompleksna in jo predlagamo za nadaljevanje projekta, kjer bo potrebno obsežnejše strokovno sodelovanje IBE! • Specifična cena investicij I v (€/MW). Je podatek, ki ga določi načrtovalec hidroelekrtram, npr. ApE. Za potrebe izračunov potenciala hidroelektrarn v okviru predmetnega projekta je upoštevan povprečni sedanji nivo cene v višini 2,2x10^ €/MW. • Izračuna se indikativna cena proizvodnje C v (€/MWh) na podlagi specifične cene investicije I v (€/MW), neposrednih stroškov obratovanja (10% investicijskih stroškov I) in povprečne letnega pretoka v (m^/s) preračunane v specifično proizvodnjo električne energije E (MWh/MW/leto). Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: C = (I (€/MW) + 20 * I (€/MW) * 0,l)/20/ E (MWh/MW/leto). Baze podatkov: • Register kvalificiranih proizvajalcev - opisano v samostojnem poglavju. • Register licenc Agencije za energijo (za hidroelektrarne nad 1 MW - opisano v samostojnem poglavju. • Baza Statističnega urada RS - opisano v samostojnem poglavju. • Statistični letopis energetskega gospodarstva in Energija v - opisano v samostojnem poglavju. • Kataster malih HE na območju Slovenije - opisano v samostojnem poglavju. • Hidrološki letopis Slovenije - opisano v samostojnem poglavju. Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe elektrarne: • Točke-lokacije eiektram z imenom. Ob kliku na označeno lokacijo bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), proizvedeno električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h), specifičnimi cenami investicij za vse elektrarne na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove objekte: • Točke-lokacije eiektram z imenom. Ob kliku na označeno lokacijo bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Tabelarično grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), proizvedeno električno energijo E (MWh), specifičnimi cenami investicij za vse elektrarne na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). -na podlagi podatkov in izračunov iz Študije IBE (podatke iz študije IBE bi bilo zaenkrat potrebno vnesti v bazo ročno). • Drugačen pristop bi bil eventuelno možen če bi šli v izdelavo povsem nove aplikacije za GIS. 5.12.2.3 Vetrne elektrarne (VE) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Gorivo/energent: veter • Nazivna instalirana moč - P v (MW). Podatek je lahko tudi v kW vendar je treba potem pri formulah upoštevati faktor 10^. Je podatek, ki ga teoretično lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev, sicer pa v Sloveniji še ni nobene vetrne elektrarne. • Povprečna letna hitrost - v (m/s). Je podatek, ki ga lahko dobimo iz študije Vetrne razmere v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Katedra za meteorologijo, 2006. Potencialno bi bilo podatke možno dobiti iz Energetskih meritev vetra na Primorskem, ki jih od leta 1999 izvaja Elektro Primorska, vendar so ti podatki v podjetniški lasti Elektro Primorske in španskega partnerja, ki skupaj izvajata meritve. • Nadmorska višina (m). Je podatek, ki ga GIS lahko sam generira iz podatka o lokaciji. • Bruto površina področja , ki ga zaseda polje vetrnih elektrarn - A v (m^). Podatek ni javno objavljen, potrebno ga je pridobiti iz projekta. Načeloma je razdalja med posameznimi vetrnicami 1,5 do 2 krat višine nosilnega stebra tako, da se tudi ta dodatna razdalja upošteva v površino polja. • Proizvedena energija -Ev (MWh). Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev. • Polne letne ure obratovanja - O v (h). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (M\^) deli z nazivno instalirano močjo - P (MW). (O = E/P) • Izkoristek elektrarne - ti v (%). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli z bruto energijo vetra Ev (MWh). Energija vetra Ev = K * S * t / 10^, kjer je K faktor odvisen od lokacije in konfiguracije terena in ga določi projektant, v (m/s) je povprečna hitrost vetra, S (m^) površina, ki jo zaseda vetrnica s svojimi lopaticami in t (h) čas v urah, leto ima 8760 ur, 10^ faktor za pretvorbo kWh v MWh. • Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto). Podatke je možno dobiti iz Poslovnih izidov podjetij, ki se pošiljajo na AJPES in letnih poslovnih poročil, ki jih podjetja objavljajo na svojih spletnih straneh. Za vetrne elektrarne (kvalificirane elektrarne) je ta prihodek možno izračunati na podlagi zagotovljene odkupne cene 60,7 (€/MWh) za elektrarne do 1MW in 58,6 (€/MWh) za elektrarne odo 1MW do 10 MW. Formula je npr: PR = E (MWh/leto) * 60,7 (€/MWh). • Indikativna cena proizvodnje - C v (€!/kWh). Je podatek določen s strani vlade-zagotovljena odkupna cena, ki je določena v Uradnem listu RS. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Opcij a-se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWli) = PR (€/leto) / E (MWh/leto) (za kvalificirane proizvajalce z zagotovljeno odkupno ceno je v tem primeru rezultat seveda vhodna cena iz prejšnje točke). Atributi za razpoložljiv potencial vetra in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala vetra na posameznih področjih. Pristop je zelo kompleksen, ker zahteva veliko podatkov, ki so normalno določeni in dostopni šele ob postavitvi vetme elektrame. V tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo potencialne lokacije, ki so büe obdelane v okviru projekta WEP (Wind Energy Potential). • Povprečna letna hitrost - v (m/s). Je podatek, ki ga lahko dobimo iz študije Vetme razmere v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Katedra za meteorologijo, 2006. Ti podatki se vnesejo v GIS in pridemo do pregledne karte povprečnih letnih hitrosti vetra za celotno Slovenijo. • Potencialno bi bilo podatke o povprečnih letnih hitrostih vetra možno dobiti iz Energetskih meritev vetra na Primorskem, ki jih od leta 1999 izvaja Elektro Primorska, vendar so ti podatki v podjetniški lasti Elektro Primorske in španskega partnerja, ki skupaj izvajata meritve. • Ročno vnesti podatke za potencial vetra iz študije WEP I (Občina Vipava, Elektro Primorska, ApE). Atributi so koordinate lokacij, površina področja , ki bi ga zasedala polja vetrnih elektrarn - A v (m^), povprečne letne hitrosti vetra v (m/s), instalirane moči (MW), potencialna proizvodnja električne energije (MWh/leto), polne ure letnega obratovanja (h). • Na podlagi podatkov o povprečnih letnih hitrostih vetra v (m/s) se za GIS izdela novo aplikacijo. Namesto povprečnih letnih hitrosti vetra v (m/s) bi v teh pregledih bila prikazana potencialna proizvodnja električne energije -Ev (MWh/m^eto). Formula za izračun električne energij e j e: energij a vetra E = i|*Ev/A = ii*K * S *t / A, kj er je x\ izkoristek vetme elektrame, K faktor odvisen od lokacije in konfiguracije terena in ga določi projektant, v (m/s) je povprečna hitrost vetra, S (m^) površina, ki jo zaseda vetrnica s svojimi lopaticami in t (h) čas v urah, leto ima 8760 ur in A (m^) bmto površina področja, ki ga zaseda ena vetrnica. Faktor K je odvisen lokacije in konfiguracije terena (tudi od tipa vetmice). Za potrebe določitve potenciala vetra v okviru predmetnega projekta je upoštevan izkoristek vetmih elektram r|=0,4 in K=0,55x10"^. • Specifična cena investicij I v (€/MW). Je podatek, ki ga določi načrtovalec vetmih elekrtram, npr. ApE. Za potrebe izračunov potenciala vetmih elektram, v okvim predmetnega projekta, je upoštevan povprečni sedanji nivo cene v višini 1,0x10^ €/MW. • Izračuna se indikativna cena proizvodnje C v (€/MWh) na podlagi specifične cene investicije I v (€7MW), neposrednih stroškov obratovanja (10% investicijskih stroškov I) in povprečne letne hitrosti v (/m/s) preračunane v specifično proizvodnjo električne energije E (MWh/MW/leto). Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: C = (I (€/MW) + 20 * I (€/MW) * 0,1)/20 / E (MWh/MW/leto). Baze podatkov: • Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO- pogostost vetra po smereh in mesecih, povprečne hitrosti vetra po smereh in mesecih Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Študija energetskega potenciala v petih evropskih regijah - WEP, EHN, Občina Vipava, Elektro Primorska, ApE, 2003 • Energetske meritve vetra na Primorskem, ki jih od leta 1999 izvaja Elektro Primorska, vendar so ti podatki v podjetniški lasti Elektro Primorske in španskega partnerja, ki skupaj izvajata meritve. • Vetrne razmere v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Katedra za meteorologijo, 2006 Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe elektrarne: • Točke-lokacije elektrarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), število in moč posamezne vetrnice P (MW), proizvedeno električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi cenami investicij za vse elektrarne na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove objekte: • Pregledne ravnine za povprečno letno hitrost vetra v (m/s) po območjih (občina, regija, Slovenija. • Pregledne ravnine za moč P po kvadrantih (m ali km ), vetrni potencial Ev v (MWh/m^/leto) in proizvodnjo električne energije E v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). A • Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh/ m ). Možno naj bo dobiti povprečne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). 5.12.2.4 Sončne elektrarne (SE) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: avtonomne (SE-AVT); Za te vrste elektram ni javno objavljenih podatkov ni bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbranih podatkov, priključene na omrežje na objektih (SE-OBJ), prostostoječe (SE-PRS); Podatek ni javno objavljen, potencialno bi ga bilo možno dobiti iz dokumentacije, ki jo investitorji posredujejo MG v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca. • Gorivo/energent: sončno obsevanje • Nazivna instalirana moč - P v (MW). Podatek je lahko tudi v kW vendar je treba potem pri formulah upoštevati faktor 10^. Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev. • Sončno obsevanje - H v (MWh/mVpo mesecih in skupaj letno). So podatki, ki jih lahko dobimo iz študije Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007. • Bruto površina sončnih modulov celotne elektrarne - S v (m ). Je podatek, ki bi ga morali pridobiti iz projektne dokumentacije in ročno vnesti. • Postavitev: orientacija in naklon (st, st). Podatek ni javno objavljen, potencialno bi ga bilo možno dobiti iz dokumentacije, ki jo investitorji posredujejo MG v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Proizvedena električna energija -Ev (MWh). Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev. • Polne letne ure obratovanja - O v (h). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli z nazivno instalirano močjo - P (MW). (O = E/P) • Izkoristek elektrarne -1] v (%). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh/leto) deli z bruto površina sončnih modulov celotne elektrarne - S (m^), rezultat pa deli s sončnim obsevanje - H (MWh/mMeto). (ii = E/S/H) • Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto). Podatke je možno dobiti iz Poslovnih izidov podjetij, ki se pošiljajo na AJPES in letnih poslovnih poročil, ki jih podjetja objavljajo na svojih spletnih straneh. Za sončne elektrarne (kvalificirane elektrame) je ta prihodek možno izračunati na podlagi zagotovljene odkupne cene 374,2 (€/MWh). Formula je: PR = E (MWh/leto) * 374,2 (€/MWh). • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWh). Je podatek določen s strani vlade-zagotovljena odkupna cena, ki je določena v Uradnem listu RS. Opcij a-se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto)/E (MWh/leto) (za kvalificirane proizvajalce z zagotovljeno odkupno ceno je v tem primeru rezultat seveda vhodna cena iz prejšnje točke). Atributi za razpoložljiv potencial sončne energije in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala sonca in prostorskih ter dmgih omejitev. Pristop je zelo kompleksen, ker zahteva veliko podatkov, ki so normalno določeni in dostopni šele ob postavitvi sončne elektrame. V tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo podatki za sončno obsevanje iz študije Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007. Na podlagi teh podatkov se izračuna tudi možna specifična proizvodnja električne energije na m^ na leto in izračuna specifična cena proizvodnje električne energije, kot je priJcazano v nadaljevanju. Specifična proizvodnja se lahko izračuna in poda za različne opcije postavitev sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30''-JZ) in različne tehnologije. • Letno sončno obsevanje - H v (MWh/mMeto) po študiji Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007. Ti podatki se vnesejo v GIS in pridemo do pregledne karte za celotno Slovenijo. Pregledne ravnine se lahko izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontalna, SO'^-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ). • Na podlagi podatkov o specifičnem sončnem obsevanju (MWh/m /leto za GIS izdelati novo aplikacijo (nova aplikacija? ) za izračun proizvodnje električne energije za različne potencialne postavitve sončnih modulov in različne tehnologije. Namesto letnega sončnega obsevanja H v (MWh/mMeto) bi v teh pregledih bila prikazana potencialna proizvodnja električne energije -Ev (MWh/m^/leto). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ), z minimalno in maksimalno vrednos^o, ki je odvisna od uporabljene tehnologije. Formula za izračun električne energije je: letno sončno obsevanja H v (MWh/m^/leto) pomnožimo z izkoristkom sončnih modulov ti (podatek, ki ga določi ApE za normalne 13% in najboljše komercialno dosegljive sončne module 16%) in to pomnožimo s faktorjem učinkovitosti elektrame (je odvisen od izbora posameznih komponent in ga za te potrebe v povprečju ocenimo na nivo 0,7) (E = H * 11 (13% ali 17%) * 0,7) • Specifična cena investicij I v (€/MW). Je podatek, ki ga določi načrtovalec sončnih elekrtram, npr. ApE. Za potrebe izračunov potenciala sončne energije v okviru predmetnega projekta je vzet povprečni sedanji nivo cene investicije v višini 5,0x10^ €/MW. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« • Izračuna se indikativna cena proizvodnje C v (€/MWh) na podlagi specifične cene investicije I v (€/MW), neposrednih stroškov obratovanja (5% investicijskih stroškov I) in specifičnega sončnega obsevanja H (MWh/m^/leto) preračunanega v specifično proizvodnjo električne energije E (MWh/m^/leto). Investicijo I v (€/MW) se najprej preračuna na I v (€/ni^) za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (t] =17%) in sicer: I v (€/m^) = I v (€MW)/10^ * 0,17. Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: C = 0,17/10^ * (I (€/MW) + 20 * I (€/MW) * 0,05) / 20 / E (MWh/m^/leto). Baze podatkov: • Subvencije Ministrstva za okolje in prostor - opisano v ločenem poglavju. • Register kvalificiranih proizvajalcev - opisano v ločenem poglavju. • Pregledovalnik podnebnih podlag - opisano v ločenem poglavju • Študija Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007 • PV GIS: http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgisA podatkovna baza sončnega obsevanja EU Slika 5: ARSO • Globalno letno sončno obsevanje Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe elektrarne: • Točke-lokacije elektrarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč (MW), bruto površina sončnih modulov S (m^), proizvedeno električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi cenami investicij za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse elektrarne na Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_RaziskoTalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovaiije 2006-2013« opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove objekte: • Pregledne ravnine za sončno obsevanje H (MWh/m /leto) po območjih (občina, regija, Slovenija), za najpogostejše možne postavitve sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ). • Pregledne ravnine potencialne proizvodnje električne energije E v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ) in za običajno ter najboljšo razpoložljivo komercialno tehnologijo. • Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh/ m ). Možno naj bo dobiti povprečne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°J, 30°-JZ) in za običajno ter najboljšo razpoložljivo komercialno tehnologijo (13% ia 17%). 5.12.2.5 Lesna biomasa (LB) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: soproizvodnja (SPTE-LB), daljinsko ogrevanje (DO-LB), kotli nad 1 MW (VK-LB), kotli od 100 kW do 1 MW (SK-LB), kotli do 100 kW (MK-LB), gospodinjske peči (PECI-LB). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. Del podatkov bi bilo možno zbrati iz registrov MOP (AURE) subvencije za kotle na biomaso za fizične in pravne osebe. Za elektrarne na biomaso: podatek ni javno objavljen, potencialno bi ga bilo možno dobiti iz dokumentacije, ki jo investitorji posredujejo Ministrstvu za gospodarstvo(MG) v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca. • Gorivo/energent: polena, sekanci, peleti • Nazivna instalirana moč (MWe, MWt). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. Del podatkov bi bilo možno zbrati iz registrov MOP (AURE) subvencije za kotle na biomaso za fizične in pravne osebe ter iz dokumentacije, ki jo investitorji posredujejo MG v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca. Drugi vir pa je Statistični urad RS, kjer mesečno zbirajo podatke o proizvodnji in prodaji energije. • Poraba goriva G (t ali m^). Je podatek, ki ga lahko dobimo za kvalificirane elektrarne iz registra MG o kvalificiranih proizvajalcih na osnovi letnih poročil, ki jih morajo pošiljati na MG. V poročilu je poraba goriva določena v kWh, t, m^. Enak podatek mesečno proizvajalci energije pošiljajo na Statistični urad RS (Obrazec E2 - za proizvodnjo električne energije, samoproizvajalci, ter Obrazec E3 - za proizvajalce toplote. • Primarna energija FE (MWh). Se izračuna tako, da se vsoto proizvedene električne energije in toplote (E + T) deli s celotnim izkoristkom naprave \\ v (%), ki se ga lahko dobi iz registra MG na osnovi vloge. ( PE=(E+T)/r|. Enak podatek (poraba goriva v kWh) mesečno proizvajalci energije pošiljajo na Statistični urad RS (Obrazec E2 - za proizvodnjo električne energije, samoproizvajalci, ter Obrazec E3 - za proizvajalce topote. Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS ia Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Proizvedena energija ( MWhg, MWht) Proizvedena električna energije E v MWh« in toplota T v MWht. Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev, letna poročila, ali iz letnih poročil poslanih Statističnemu uradu RS. • Polne letne ure obratovanja (h) Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) ali toplotne - T (MWh) deli z nazivno instalirano električno močjo - Pe (MWe) (O = E/Pe) aU toplotno moč Pt (MWt) ( O = T/PJ • Izkoristek naprave (%) v (%). Je podatek potencialno na voljo iz dokumentacije, ki jo investitoiji posredujejo MG v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca (v izračunu indikatorjev za pridobitev statusa KE) oziroma je naveden v letnih, ki jih morajo KE pošiljati na MG. Drugi vir: da se na podlagi poročil za Statistični urad RS pridobi letno raven proizvedene energije in deli z energijo porabljenega goriva ii=PE/G(v kWh). • Specifična cena investicije (€/MWe) I v (€/MWe). Je podatek (specifična investicija na MW inštalirane električne moči), ki ga določi načrtovalec naprav, npr. ApE. Za potrebe izračunov v okviru predmetnega projekta je vzet povprečni sedanji nivo cene investicije za ogrevanje 1,0x10^ €/MWt in za soproizvodnjo električne energije in toplote v višini 3,5x10^ €/MWe. • Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto). Za elektrarne na biomaso do 1 MW (kvalificirane elektrarne) je ta prihodek možno izračunati na podlagi zagotovljene odkupne cene 94,1 (€/MWh) oziroma za elektrarne nad 1 MW 91,2 (€/MWh). Formula je PR = E (MWh/leto) * 94,1 oz. 91,2 (€/MWh). • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWh). Je podatek določen s strani vlade-zagotovijena odkupna cena, ki je določena v Uradnem listu RS, ter dosežena cena za toploto. Opcija-se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto)/E (MWh/leto). Specifična cena proizvodnje (€/M\Vhe/ €/MWht) Atributi za razpoložljiv potencial lesne biomase in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala lesne biomase po posameznih regijah. Pristop je zelo kompleksen, v tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo podatki za lesne zaloge, površine, prirastek, možne poseke iz podatkov Zavoda za gozdove RS. Na podlagi teh podatkov se izračuna tudi možna specifična proizvodnja električne energije in toplote za posamezna na leto in izračuna specifična cena proizvodnje električne in toplotne energije. • Potencial: gozdnatost, površina gozdov, lesna zaloga (m in m /ha), prirastek, posek po GGO; gozdnogospodarski kazalci po občinah... kazalci izračunam na spletni strani http://www.biomasa.zgs. gov.si/index.php za posamezno občino. • Na podlagi podatkov Zavoda za gozdove RS GIS izdelati novo aplikacijo za izračun energetskega potenciala lesne biomase. Največji možni posek S v m^Aeto oziroma realizacija največjega možnega poseka v posamezni občini se pomnoži s srednjo kurilno vrednostjo lesne biomase KVLB (800 kWh/m^ - nasuti kubični meter, lesni '2 0 O sekanci povprečje, 20% vlažnost). Pretvornik iz nm v m je 0,33 (1 nm3=0,33m ). Energetski potencial lesne biomase je tako EPLB (MWh/Ieto) = S (m^/Ieto) * 800 (kWh/nmV0,33)*1000 • Specifična cena investicij v naprave za kurjenje lesne biomase(€/MW) I v (€/MW). Je podatek, ki ga določi načrtovalec naprav za kurjenje lesne biomase za ogrevanje ter za soproizvodnjo, npr. ApE. Za potrebe izračunov v okvhu predmetnega projekta je vzet povprečni sedanj i nivo cene investicije za ogrevanj e 1,0x 10^ €/MWt in za soproizvodnjo električne energije in toplote v višini 3,5x10^ €/MWe. • Izračuna se indikativna cena proizvodnje za naprave: Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« o za pridobivanje toplote: Ct v (€/MWht) na podlagi specifične cene investicije I v (€/MW), neposrednih stroškov obratovanja (15% investicijskih stroškov I) in energetskega potenciala lesne biomase EPLB (MWh/leto). Investicijo I v (€/MW) je določena. Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let, kjer je predvidena višina specifična proizvodnje toplote na MWt: 2.000 MWh/MWt/leto. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: Ct = (I (€/MW) + 20 * I (€MW) * 0,15) / (20 * 2.000 ( Et (MWht/MWt/leto))). o Za pridobivanje toplote in električne energije: Ce (€/MWhe) na podlagi specifične cene investicije I v (€/MWe), neposrednih stroškov obratovanja (15% investicijskih stroškov I) in energetskega potenciala lesne biomase EPLB (MWh/leto). Investicijo I v (€/MWe) je določena. Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let, kjer je predvidena višina specifične proizvodnje električne energije na MWe: Ee = 4.500 MWh/MWe/leto (r|e= 15%) ter specifična proizvodnja toplote na MWj: Et = 21.000 MWh/MWt/leto (r|t= 70%). Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračimu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: Ce (€/MWhe) = I (€/MW) + 20 * I (€/MW) * 0,15-20*Et*30 €/MWht) / (20 * E^ (MWhe/MWe/leto)). Baze podatkov: • Register kvalificiranih proizvajalcev - opisano v ločenem poglavju • Register licenc Agencije za energijo (za proizvodnjo električne energije v elektrarnah nad 1 MW in proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW) - opisano v ločenem poglavju • Subvencije Ministrstva za okolje in prostor - opisano v ločenem poglavju • Subvencije Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - opisano v ločenem poglavju • Podatki Zavoda za gozdove - opisano v ločenem poglavju • Popis kotlov (Raci d.o.o.) - Podatki iz te baze so bili pridobljeni v okviru enkratnega projekta, ki seje izvajal pred nekaj leti. Vprašanje je, če v celoti še veljajo. Potrebno jih je posamično preverjati in ročno vnašati v sistem EnGIS. Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe kotle in elektrarne: • Točke-lokacije različnih kotlov in elektrarn na biomaso z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), število in moč posameznega kotla, sistema DOLB: Pt (MWt), njihovo skupno proizvodnjo toplote ter za soproizvodnjo pa še Pe (MWe), proizvedeno električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi cenami investicij za vse elektrarne na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse elektrarne na opazovanem področju (C/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove objekte: Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Pregledne ravnine za posamezna območja z deležem gozdnatosti in največji možni posek S v m^/leto (občina, regija, Slovenija). • Pregledne ravnine za EPLB (energetski potencial lesne biomase) na podlagi realizacije največjega možnega poseka v posamezni občini, zbirno tudi za regije in celotno Slovenjo. 2 2 • Iz tega potencialno moč Pt kotlov ali elektrarn Pe po kvadrantih (m ali km), potencial biomase Ebio v (MWh/mMeto) in proizvodnjo električne energije E v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). • strošek proizvodnje 5.12.2.6 Bioplin (BP) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: elektrarne (TE-BP), soproizvodnja (SPTE-BP) Podatek ni javno objavljen, potencialno bi ga bilo možno dobiti iz dokumentacije, ki jo investitorji posredujejo MG v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca. • Gorivo/energent: živalski in/ali rastlinski odpadki. • Nazivna instalirana moč (MWe, MWt) - Pg in Pt v (MW). Podatek je lahko tudi v kW vendar je treba potem pri formulah upoštevati faktor 10^. Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev. • Poraba goriva G (MWh). Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra MG o kvalificiranih proizvajalcih na osnovi letnih poročil, ki jih morajo pošiljati na MG. V poročilu je poraba goriva določena v kWh. • Primarna energija PE (MWh). Je podatek dosegljiv na osnovi letnih poročil, ki jih KE morajo pošiljati na MG. PE se izračuna tudi tako, da se vsoto proizvedene električne energije in toplote (E + T) deli s celotnim izkoristkom naprave n v (%) (PE=(E+T)/rj • Proizvedena energija (MWhe, MWht) Proizvedena električna energije E v MWhe in toplota T v MWht. Je podatek, ki ga lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev, letna poročila. • Polne letne ure obratovanja (h) Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli z nazivno instalirano močjo - Pg (MWe). (O = E/P©) • Izkoristek naprave t] v (%). Je podatek potencialno na voljo iz dokumentacije, ki jo investitorji posredujejo MG v okviru procesa pridobivanja statusa kvalificiranega proizvajalca (v izračunu indikatorjev za pridobitev statusa KE) oziroma so letni izkoristki navedeni v letnih poročili, kijih morajo pošiljati KE na MG. • Specifična cena investicije I v (€/MWe). Je podatek (specifična investicija na MW inštalirane električne moči), ki ga določi načrtovalec bioplinskih naprav, npr. ApE. . Za potrebe izračunov v okviru predmetnega projekta je vzet povprečni sedanji nivo cene investicije za soproizvodnjo električne energije in toplote v višini 4,0x10^ €/MWe. • Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto). Za bioplinske naprave (kvalificirane elektrarne) je ta prihodek možno izračunati na podlagi zagotovljene odkupne cene 120,9 (€/MWh). Formula je PR = E (MWh/leto) * 120,9 (€/MWh). • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWhe). Je podatek določen s strani vlade-zagotovljena odkupna cena, ki je določena v Uradnem listu RS. Opcij a-se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto)/E (MWh/leto) (za kvalificirane proizvajalce z zagotovljeno odkupno ceno je v tem primeru rezultat seveda vhodna cena iz prejšnje točke). Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Atributi za razpoložljiv potencial bioplina in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala bioplina po posameznih regijah. Pristop je zelo kompleksen, v tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo razpoložljivi podatki za ostanke zelene biomase, živinorejske kmetije s številom GVZ (1 GVZ -Glava Velikih Živin - je 500 kg žive teže živali) in biološki ostanki v predelovalni industriji. Na podlagi teh podatkov se izračuna tudi možna specifična proizvodnja električne energije in toplote za posamezna na leto in izračuna specifična cena proizvodnje električne in toplotne energije. • Potencial: ostanki zelene biomase (t), živinorejske kmetije s številom GVZ (=glava velike živine) in biološki ostanki v predelovalni industriji (t). Popis kmetijskih gospodarstev omogoča podatek o število kmetij v posamezni občinami in skupnim številom GVZ. Prav tako je naprej opredeljeno število kmetij po razredih števila govedi. • Na podlagi razpoložljivih podatkov se za GIS izdela novo aplikacijo za izračun energetskega potenciala • Specifična cena investicij v bioplinske naprave I v (€/MW). Je podatek, ki ga določi načrtovalec bioplinskih naprav, npr. ApE. Za potrebe izračunov v okviru predmetnega projekta je vzet povprečni sedanji nivo cene investicije za soproizvodnjo električne energije in toplote v višini 4,0x10^ €/MWe. • Izračuna se indikativna cena proizvodnje C v (€/MWh) na podlagi specifične cene investicije I v (€/MW), specifičnih cen vhodnih surovin, neposrednih stroškov obratovanja (30 €/MWh proizvedene električne energije (E)) in specifično proizvodnjo električne energije E (MWh/MW/leto) = 6.000. Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: C = (I (€/MW) + 20 * 30 (€/MWh)* E))/(20* E (MWh/MW/leto)). Baze podatkov: • Register kvalificiranih proizvajalcev - opisano v ločenem poglavju. • Register licenc Agencije za energijo (za proizvodnjo električne energije v elektrarnah nad 1 MW) - opisano v ločenem poglavju. • potencial: podatki o številu GVZ- SURS- Popis kmetijskih gospodarstev (zadnji leta 2000, http://www.stat.si/pub rr777-02.asp, podatki so na voljo po statističnih regijah in občinah), Ministrstvo za kmetijstvo • zelena biomasa- Ministrstvo za kmetijstvo - raba kmetijskih zemljišč (http://rkg.gov.si/GERK/) Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe elektrarne: • Točke-lokacije elektrarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za moč bioplinskih elektrarn P© (MWe), proizvedeno električno energijo Ee (MWh), toplotno moč Pt (MWt), proizvedeno toploto Et (MWht), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi cenami investicij za vse elektrarne na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« Za potencialne nove objekte: • Pregledne ravnine za lokacije večjih farm (število GVŽ) in razpoložljivih kmetijskih površin (raba zemljišč, namen v m ). 2 2 • Pregledne ravnine za moč P po kvadrantih (m ali km ), potencial bioplina Eb v (MWh/mMeto) in proizvodnjo električne energije E v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). • Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh/ ml). Možno naj bo dobiti povprečne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). 5.12.2.7 Geotermalna energija (GE) Atributi za obstoječe obidcte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: soproizvodnja (SPTE-GE), daljinsko ogrevanje (DO-GE), balneorekreativni objekti (BALN-GE), geotermalne vrtine (GV). Za vse te vrste objektov ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbranih podatkov. V okviru registra o kvalificiranih proizvajalcev ni nobenega podatka, ker v Sloveniji še nimamo nobene proizvodnje električne energije iz geotermalne energije. • Gorivo/energent: toplota zemlje • Nazivna instalirana moč - P v (MWg, MWt). Podatek je lahko tudi v kW vendar je treba potem pri formulah upoštevati faktor 10^. Je podatek, ki ga teoretično lahko dobimo iz registra Ministrstva za gospodarstvo o kvalificiranih proizvajalcev, sicer pa v Sloveniji še ni nobene vetrne elektrarne. Podatke o uporabi geotermalne energije ta termične namene je treba pridobiti in vnesti ročno. • Globina vrtine - h v (m) • Temperatura termomineralne vode - T v(°C). Je podatek, ki ga je treba pridobiti od lastnika in ga vnesti ročno. Ti podatki so dosegljivi iz rezultatov raziskav, ki jüi mora po zakonu vsak, ki zaprosi za dovoljenje za raziskavo podzemnih vod, dostaviti na ARSO po končani raziskavi. • Pretok iz geotermalne vrtine - Q v (l/s). Je podatek, ki gaje treba pridobiti od lastnika in ga vnesti ročno. • Primarna geotermalna energija - Eg (MWh). Je podatek, ki ga je treba pridobiti od lastnika in ga vnesti ročno. Približno sejo lahko izračuna po formuli: Eg = K * T * Q * t, kjer je K faktor odvisen od geoloških in tehnoloških karakteristik vrtine in ga v tem primeru določi projektant, T(°C) je temperatura geotermalne vrtine, Q (l/s) pretok geotermalnega vira in t (h) čas v urah, leto ima 8760 ur. • Proizvedena energija - EJEt (MWhe, MWht)). Je podatek, ki ga je treba pridobiti od lastnika in ga vnesti ročno. • Polne letne ure obratovanja - O v (h). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli z nazivno instalirano močjo - P (MW). (O = E/P) • Izkoristek naprave - t] v (%). Se izračuna tako, da se letno proizvedena električna energija - E (MWh) deli s primarno energijo geotermalnega izvora Eg (MWh), i|=E/ Eg. • Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto). Podatke je možno dobiti iz Poslovnih izidov podjetij, ki se pošiljajo na AJPES in letnih poslovnih poročil, ki jih podjetja objavljajo na svojih spletnih straneh, (kvalificirane elektrarne) je ta prihodek možno izračunati na podlagi zagotovljene odkupne cene 58,6 (€/MWh). Formula je: PR = E (MWh/leto) * 58,6 (€/MWh) Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWh). Je podatek določen s strani vlade-zagotovljena odkupna cena, ki je določena v Uradnem listu RS za električno energijo. Za toploto se sicer izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto)/E (MWh/leto) (za kvalificirane proizvajalce z zagotovljeno odkupno ceno je v tem primeru rezultat seveda vhodna cena iz prejšnje točke). Atributi za razpoložljiv potencial geotermalne energije in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala in prostorskih ter dmgih omejitev. Pristop je zelo kompleksen, v tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo podatki za temperature na razhčnih globinah (50,100,500,1.000 in 5.000 m). Na podlagi temperatur se za posamezne globine izračuna možna specifična proizvodnja energije na m na leto in izračuna specifična cena proizvodnje toplotne in eventualno tudi električne energije. • Podatke za temperature na različnih globinah T "C (50,100,500,1.000 in 5.000 m) na podlagi katastrov Geološkega zavoda RS in drugih razpoložljivih študij se vnesejo v GIS in pridemo do pregledne karte za celotno Slovenijo. Pregledne ravnine se navedene globine (50,100,500,1.000 in 5.000 m). • Na podlagi podatkov o temperaturah na različnih globinah in različne možne pretoke se za GIS izdela novo aplikacijo za energetski potencial. Namesto temperatur na različnih globinah T (°C) bi v teh pregledih bila prikazana potencialna geotermalna energija - Eg v (MWh/m^/leto). Formula za izračun geotermalne energije je: Eg = K * T * Q * t/ A, kjer je K faktor odvisen od geoloških in tehnoloških karakteristik vrtine in ga določi projektant, T(°C) je temperatura geotermalne vrtine, Q (l/s) pretok geotermalnega vira in t (h) čas v urah, leto ima 8760 ur in A (m^) bruto površina področja, ki ga zaseda geotermalna vrtina ob določenem pretoku. Faktor K, ki je odvisen od geoloških in tehnoloških karakteristik vrtine. Predlagana formula je le lahko le izhodišče. Sam izračun je zelo kompleksen, ker je treba upoštevati vrsto sočasnih spremenljivk, ki so odvisne od lokacij (globine, razpoložljivost in izdatnost vodonosnikov, možni pretoki itd). Algoritem, ki bi za potrebe tega projekta določal nek empirično možen energetski potencial bi bilo potrebno šele razviti, sicer so izračuni lahko zelo nezanesljivi in neuporabni. • Specifična cena investicij I v (€/MW). Je podatek, ki ga določi načrtovalec geotermalnih objektov, npr. ApE. Za potrebe izračunov potenciala geotermalne energije v okviru predmetnega projekta je vzet povprečni sedanji nivo cene investicije za toploto 2,0x10 €/MWt in za soproizvodnjo elekrtične energije in toplote v višini 5,0x10^ €/MWe. • Izračuna se indikativna cena proizvodnje C v (€/MWh) na podlagi specifične cene investicije I v (€/MW), neposrednih stroškov obratovanja (10% investicijskih stroškov I) in T(°C) temperature geotermalne vrtine ter Q (l/s) pretoka geotermalnega vira preračunanih v specifično proizvodnjo toplote in/ali električne energije E (MWh/MW/leto). Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: C = (I (€/MW) + 20 * I (€/MW) * 0,l)/20 / E (MWh/kW/leto). Baze podatkov: • Geološki zavod Slovenije: geotermična karta Slovenije (okoli 400 vrtin), kataster vrtin Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Temperatura (X) v globini 1000 m Slika 6: Temperatura v globini 1000 m Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe elektrarne: • Točke-Iokacije geotermalnih objektov z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za instalirano moč (MW), T(°C) temperature geotermalne vrtine ter Q (l/s) pretoka geotermalnega vira, proizvedeno toploto in električno energijo E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h), specifičnimi cenami investicij za vse objekte na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno objekta na opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje objekta na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove objekte: • Pregledne ravnine temperature na različnih globinah T °C (50,100, 500,1.000 in 5.000 m) po območjih (občina, regija, Slovenija) in za nekaj stopenj možnih pretokov geotermalnih virov (npr. 5,10, 20, 50 in 100 l/s). • Pregledne ravnine potencialne proizvodnje električne energije E v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za temperature na različnih globinah T °C (50,100,500,1.000 in 5.000 m) in za nekaj stopenj možnih pretokov geotermalnih virov (npr. 5,10, 20, 50 in 100 J/s). • Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh / m). Možno naj bo dobiti povprečne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« se enako kot v predhodni točki izdelajo za temperature na različnih globinah T °C (50,100, 500,1.000 in 5.000 m) in za nekaj stopenj možnih pretokov geotermalnih virov. 5.12.2.8 Sončni sprejemniki toplotne energije (SSE) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: večji sistemi (SSE-VS), gospodinjstva (SSE-GO). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbranih podatkov. Del podatkov bi bilo možno zbrati iz registrov MOP (AURE) subvencije za SSE za fizične osebe. • Gorivo/energent: sončno obsevanje • Bruto površina termičnih sončnih kolektoijev - S v (m^). Je podatek, ki bi ga morali pridobiti iz projektne dokumentacije in ročno vnesti. • Sončno obsevanje - H v (MWh/mVpo mesecih in skupaj letno). So podatki, ki jih lahko dobimo iz študije Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007. • Postavitev: orientacija in naklon (st, st). Podatki, ki bi jih bilo treba pridobiti in ročno vnesti. • Proizvedena energija - Et (MWh). Se izračuna po formuli: Et (MWh) = K * SUM (H v (MWh/m^/dan in mesec) * dni v mesecu) * S (m^), kjer je K učinkovitost sistema, ki ga določi načrtovalec sistema, npr ApE, H povprečno sončno obsevanje na dan v posameznem mesecu pomnoženo z številom dni delovanja sistema v posameznem mesecu, S površina sončnih kolektorjev. • Polne letne ure obratovanja - O v (h). Se izračuna tako, da se letno proizvedena toplota - Et (MWh) deli z nazivno instalirano močjo - P (MW). (O = E/P) • Izkoristek naprave - ^ v (%). Se izračuna tako, da se letno proizvedena toplota - Et (MWh/leto) deli z bruto površina sončnih modulov celotne elektrarne - S (m ), rezultat pa deli s sončnim obsevanje - H (MWh/m^/leto). (v\ = E/S/H) • Prihodki za proizvedeno toploto - PR v (€/leto). Prihodek je možno izračunati na podlagi proizvedene toplote - Et (MWh) in cene C (€/MWh) nadomestnega ogrevanja npr. s kurilnim oljem. Ceno nadomestnega ogrevanja določi načrtovalec sistema npr. ApE. Formula je: PR = E (MWh/leto) * C (€/MWh) nadomestnega ogrevanja. • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/kWh). Se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto) / E (MWh/leto). Glede na to, da smo prihodek določili na osnovi nadomestnega ogrevanja je seveda indikativna cena v tem primeru enaka ceni nadomestnega ogrevanja. Atributi za razpoložljiv potencial sončne energije za proizvodnjo toplote in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala sonca za proizvodnjo toplote in prostorskih ter drugih omejitev, ki so normalno določeni in dostopni šele ob postavitvi sistema. V tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo podatki za sončno obsevanje iz študije Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007. Na podlagi teh podatkov se izračuna tudi možna specifična proizvodnja toplote na m^ na leto in izračuna specifična cena proizvodnje toplote. Specifična proizvodnja se lahko izračuna in poda za različne opcije postavitev sončnih sprejemnikov - SSE (horizontalna, 30°-J, 45°-!, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ) in tipe SSE (klasični in vakuumski). • Sončno obsevanje po mesecih - Hm v (MWh/m /mesec in leto) po študiji Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007. Ti podatki se vnesejo v GIS in Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« pridemo do pregledne karte za celotno Slovenijo. Pregledne ravnine se lahko izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, • Na podlagi podatkov o specifičnem sončnem obsevanju (MWh/mVmesec, leto za GIS izdelati novo aplikacijo za izračun proizvodnje toplote za različne potencialne postavitve sončnih modulov in različne tehnologije. Namesto letnega sončnega obsevanja H v (MWh/m^/mesec, leto) bi v teh pregledih bila prikazana potencialna proizvodnja toplote - Et v (MWh/m^/leto). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ), z minimalno in maksimalno vrednos^o, ki je odvisna od uporabljene tehnologije. Formula za izračun toplote je: Et (MWh) = K * SUM (H v (MWh/m^/dan in mesec) * dni v mesecu) * S (m^), kjer je K učinkovitost sistema, ki ga določi načrtovalec sistema, npr ApE, H povprečno sončno obsevanje na dan v posameznem mesecu pomnoženo z številom dni delovanja sistema v posameznem mesecu, S površina sončnih kolektorjev. • Specifična cena investicij - I v (€/m^). Je podatek, ki ga določi načrtovalec sončnih elekrtram, npr. ApE. Za potrebe izračunov potenciala sončne energije za proizvodnjo toplote, v okviru predmetnega projekta, je vzet povprečni sedanji nivo cene investicije v višini 500 €/ml • Izračuna se indikativna cena proizvodnje C v (€/MWh) na podlagi specifične cene investicije I v (€/m^), neposrednih stroškov obratovanja (5% investicijskih stroškov I) in specifičnega sončnega obsevanja H (MWh/m^/mesec, leto) preračunanega v specifično proizvodnjo toplote E (MWh/m^/leto). Pri izračunu se upošteva ekonomsko obdobje delovanja 20 let. Izračunana cena je indikativni statični kazalec, saj se zaradi poenostavitve pri izračunu cene, ne upoštevajo stroški financiranja, donosa na kapital, amortizacije in diskontne stopnje. Formula: C = (I (€/m^) + 20 * I (€/m^) * 0,1) / 20 / E (MWh/m^/leto). Baze podatkov: • Subvencije Ministrstva za okolje in prostor - opisano v ločenem poglavju. • Pregledovalnik podnebnih podlag - opisano v ločenem poglavju. • Študija Sončna energija v Sloveniji, Agencije za okolje RS-ARSO, 2007 Podatki so podani tudi po mesecih, kar je pomembno za dimenzioniranje in izračun energije, ki jo je možno uporabiti (poletni meseci - preveč energije, zimski meseci -premalo) Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe sisteme ogrevanja: • Točke-lokacije sistemov z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje sistemov po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za površino sončnih kolektorjev S (m), proizvedeno toploto E (MWh), polnimi letnimi urami obratovanja O (h) specifičnimi cenami investicij za posamezne sisteme na opazovanem področju C (€/m ) in povprečno specifično ceno za vse sisteme na opazovanem področju (^m^), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove sisteme: Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« • Pregledne ravnine za sončno obsevanje H (MWh/m^/mesec, leto) po območjih (občina, regija, Slovenija), za najpogostejše možne postavitve sončnih kolektorjev (horizontalna, 30°-J, 45°-l 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ). • Pregledne ravnine potencialne proizvodnje toplote Et v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih kolektoijev (horizontalna, 30°-J, 45°J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ) in za običajno ter najboljšo razpoložljivo komercialno tdmologijo (ploščati in vakumski kolektoiji). • Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh/ m^). Možno naj bo dobiti povprečne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za najpogostejše postavitve sončnih modulov (horizontahia, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ) in za običajno ter najboljšo razpoložljivo komercialno tehnologijo (ploščati in vakuumski kolektogi). 5.12.2.9 Toplotne črpalke (TČ) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: večje toplotne črpalke (TČ-VS), toplotne črpalke za vodo (TČ-VODA), geosonde za ogrevanje prostorov (GEOSONDA), toplotne črpalke za zrak (TČ-ZRAK) • Gorivo/energent: toplota okolice • Nazivna instalirana moč - P v (MWg, MWt) • Globina vrtine/ temperatura - h v (m/°C) • Primarna energija - PE v (MWh) • Proizvedena energija (MWhe, MWht) • Polne letne ure obratovanja - O v (h) • Izkoristek naprave - t) v (%) • Specifična cena investicije -1 v (€/MW) • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWh). Se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto) / E (MWh/leto) Atributi za razpoložljiv potencial geotermalne energije in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala in prostorskih ter dmgih predvsem tehničnih omejitev. Pristop je zelo kompleksen, saj je možno izrabljati toploto različnih medijev (zemlje, vode, zraka). V tej fazi predlagamo, da se v GB vnesejo le podatki za uporabo geosond za temperature na različnih globinah (2,50,100 in 200). Na podlagi temperatur se za posamezne globine izračuna možna specifična proizvodnja energije na m na leto in izračuna specifična cena proizvodnje toplotne energije. • Temperature na različnih globinah (2, 50, 100 in 200m) na podlagi katastrov Geološkega zavoda RS in dmgih razpoložljivih študij • Na podlagi podatkov o temperaturah na različnih globinah se za GIS izdela novo aplikacijo za izračun energetskega potenciala • Specifične cene investicij za geosonde na različnih globinah in velikosti naprav (€/kW) • Izračuna se specifična cena proizvodnje toplote (€AVh), na podlagi razpoložljivih temperatur, specifičnih cen investicij, amortizacijske dobe in polnih letnih ur obratovanja. Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Baze podatkov: • Subvencije Ministrstva za okolje in prostor - opisano v ločenem poglavju. Rezultati-KAJ BI SE V GIS PRIKAZOVALO Za obstoječe objekte: • Točke-lokacije objektov z geotermalnimi sondami z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi atributi. • Grupiranje objektov po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledi naj vsebujejo podatke in zbirne rezultate za instalirano toplotno moč (kW), T(°C) temperature geotermalne vrtine, proizvedeno toploto E (MWh), specifičnimi cenami investicij za vse objekte na opazovanem področju C (€/MW) in povprečno specifično ceno objekta na opazovanem področju (€/MW), cenami proizvodnje (€/MWh) in povprečno ceno proizvodnje objekta na opazovanem področju (€/MWh). Za potencialne nove objekte: • Pregledne ravnine temperature na različnih globinah T °C (2, 50, 100 in 200m) po območjih (občina, regija, Slovenija). • Pregledne ravnine potencialne proizvodnje toplote E v (MWh/m^/leto). Možno naj bo dobiti zbirne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za temperature na različnih globinah T °C (2,50,100 in200m). • Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh / m^). Možno naj bo dobiti povprečne podatke po območjih (občina, regija, Slovenija). Pregledne ravnine se enako kot v predhodni točki izdelajo za temperature na različnih globinah T (2, 50, 100in200m). 5.12.2.10 Gorivne celice (GC) Tehnologija gorivnih celic je razmeroma nova in komercialno še ni uveljavljena. Po razpoložljivih podatkih v Sloveniji ni vgrajene še nobene naprave z gorivnimi celicami. Uporaba gorivmh ceHc je vezana na fosilna goriva, predvsem zemeljski plin ali pa na predhodno proizvodnjo vodika s pomočjo obnovljivih virov energije. V tej fazi ni na razpolago dovolj podatkov, da bi v GIS sistemu lahko ustrezno prikazali potencial za razvoj tehnologije gorivnih celic. Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Gorivo/energent: vodik, fosilna goriva • Nazivna instalirana moč - P v (MWe, MWt) • Poraba goriva (t, m ) • Primarna energija - PE v (MWh) • Proizvedena energija - E v (MWh«, MWht) • Polne letne ure obratovanja - O v (h) • Izkoristek naprave - r| v (%) • Specifična cena investicije (€/MW) • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWh). Se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/ieto) / E (MWh/leto). Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Atributi za razpoložljiv potencial in nove objekte: Potencial za nove projekte je v tej fazi zelo težko določiti. Tehnologija je razmeroma nova in draga. Uporaba je teoretično možna v vseh zgradbah in tehnoloških procesih, kjer je potrebno zagotavljati toplotno energijo. Sočasno ob proizvodnji toplote se proizvaja tudi električna energija. Pristop izvedbe projektov je individualen in zelo kompleksen. V tej fazi ne predlagamo, da se v GIS ne vnašajo podatki o potencialu za uporabo gorivnih celic. Baze podatkov: • Ni na razpolago znanih baz podatkov 5.12.2.11 Biogoriva (BIO-G) Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Vrste: biodiesel (BIODIESEL), bioetanol (BIOETANOL) - Postavlja se vprašanje, ali ne bi bilo potrebno zaradi vrednotenja sektor biogoriv ločiti na dva ali več samostojnih sektorjev! • Gorivo/energent: oljna repica, odpadno olje, druge rastline • Instalirana kapaciteta - P v (t). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. • Poraba surovine / primarna energija PE (t). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. • Proizvedeno gorivo / energija -Ev (t). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. • Polne letne ure obratovanja - O v (h). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. • Izkoristek naprave - r\ v (%). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov, oziroma je možno izračunati po formuli: r| = E(t)/PE(t) • Specifična cena investicije - I v (€/t). Za naprave ni javno objavljenih podatkov in bi jih bilo potrebno pridobiti in vnesti ročno, na podlagi zbiranja podatkov. • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/t). Se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/t) = PR (€/leto) / E (t/leto) Atributi za razpoložljiv potencial biogoriv in nove objekte: Potencial za nove projekte je možno določiti na podlagi določitve energetskega potenciala rastlin, ki bi jih bilo možno gojiti po posameznih regijah. Pristop je zelo kompleksen, v tej fazi predlagamo, da se v GIS vnesejo razpoložljivi podatki in ocene Ministrstva za kmetijstvo, gozd^tvo in prehrano RS. Na podlagi teh podatkov se izračuna tudi možna specifična proizvodnja posameznih kultur na leto in izračuna specifična cena proizvodnje goriv. • Potencial: površine, kulture in specifični podatki o možni proizvodnji ter energetskih vrednostih. Podatke bi bilo potrebno pridobiti od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oziroma uporabiti njihove baze in prognoze možnosti. • Specifična cena investicij v naprave za pridelavo biodiesla -1 v (€/t) • Specifična cena investicij v naprave za pridelavo bioetanola -1 v (€/t) • Izračuna se specifična cena proizvodnje - C v (€/t), na podlagi specifičnih cen energetskih rastlin, specifičnih cen investicij, amortizacijske dobe in polnih letnih ur obratovanja postrojev. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Baze podatkov: • Ni na razpolago znanih baz podatkov 5.12.2.12 Odpadki Podatki o napravah so vezani na posamezne specifične industrijske obrate, ki uporablja lastne odpadke iz proizvodnje in niso podani v razpoložljivih bazah podatkov. V Sloveniji ni zgrajene še nobene naprave za izkoriščanje komunalnih odpadkov. Sedanji tehnološki razvoj gre predvsem v smeri ločevanja in ponovne uporabe vseh vrst odsluženih proizvodov (materialov) m odpadkov. V tej fazi ni na razpolago dovolj podatkov, da bi v GIS sistemu lahko ustrezno prikazali potencial za celovitejši prikaz možnosti izrabe odpadkov v energetske namene. Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Gorivo/energent: komunalni odpadki, gorljivi industrijski odpadki, deponij ski plin, odpadki čistilnih naprav • Instalirana kapaciteta - P v (MWe, MWt) • Poraba goriva (t, m^) • Primarna energija - PE v (MWh) • Proizvedena energija -Ev (MWhe, MWht) • Polne letne ure obratovanja - O v (h) • Izkoristek naprave - t) v (%) • Specifična cena investicije (€/MW) • Indikativna cena proizvodnje - C v (€/MWh). Se izračuna po v naprej določeni formuli, ki bi bila enaka za vse energetske objekte. Predlagana formula je: C (€/MWh) = PR (€/leto) / E (MWh/leto) Atributi za razpoložljiv potencial in nove obidae: Potencial za nove projekte je v tej fazi zelo težko določiti. Tehnologija so različne in vezane na posamezne specifične primere. V tej fazi predlagamo, da se v GIS ne vnašajo podatki o potencialu za odpadke. Baze podatkov: • Ni na razpolago znanih baz podatkov 5.12.3 Postroji za lilajenje Pri postrojih za hlajenje gre v bistvu za porabo in ne proizvodnjo energije. Podatki o hladilnih napravah so vezani na posamezne specifične industrijske obrate in niso podani v razpoložljivih bazah podatkov. V prihodnosti bi bilo zanimivo obdelati tudi to področje, predvsem glede možnosti tako imenovane tri-generacije (elektrika, toplota in hlajenje) in sistemov hlajenja z uporabo toploto sončne energije. V tej fazi ni na razpolago ustreznih podatkov, da bi v GIS sistemu lahko ustrezno prikazali potencial za izgradnjo takih sistemov. Atributi za obstoječe objekte: Specifični projektni podatki za objekt, ki ga celovito definirajo so: • Nazivna inštalirana moč - P v (MWe, MWt) • Primarna energija - PE v (MWh) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« • Proizvedena energija - E v (MWh«, MWht) • Polne letne ure obratovanja - O v (h) • Izkoristek naprave - tj v {%) • Specifična cena investicije -1 v (€/MW) • Specifična cena porabe in proizvodnje (€/MWh) Atributi za razpoložljiv potencial in nove obidcte: Potencial za nove projekte je v tej fazi zelo težko določiti. Hlajenje se uporablja za zgradbe in je odvisen od vrste zgradb in lokalno razpoložljive energije. Pristop je individualen in zelo kompleksen, V tej fazi predlagamo, da se v GIS sistem ne vnašajo podatki o potencialu za hlajenje. Baze podatkov: • Ni na razpolago znanih baz podatkov Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« 6 Pregled nad stanjem relevantnih geografskih podatkov v Sloveniji Pri načrtovanju posegov v prostor v zvezi z izvedbo projekta EnGIS je potrebno zaobjeti obstoječe geolocirane podatke o rabi tal, zavarovanih območjih, ter območjih posebnega pomena (s stališča naravovarstva, vodovarstva, varovanja kulturne dediščine, ipd.). Slednje je potrebno v izogib neprimernih odločitev, ki bi imele za posledico, v najboljšem primem, zamudo pri izvajanju projekta. Poleg omenjenega niza podatkov je potrebno zaobjeti tudi obstoječe geolocirane podatke, ki se dotilcajo tem povezanih z enei^etiko (energetski viri, vodotoki, osončenost, ipd.). Ob upoštevanju že znanih dejstev, bo mogoče skrajšati preučitveno dobo za izvedbo projdfta, oz. bo optimizirano planiranje raziskav le na tista območja, za katera še ne obstajajo ustrezni podatki o energetskih potencialih. Določeni podatki o tem so navedem tudi v poglavjih opisa posameznih sektoijev OVE. Omenjena tematska ^opa pa morata biti pravilno umeščena v prostor tudi z upravnega vidika. Čeprav gre pri tematiki v končni fazi za pomen na državnem nivoju, imajo pomembno vlogo lokalne skupnosti (občine) in višje upravno-regionalne enote, kot so statistične regije. Na teh ravneh pa so pomembne tudi energetske bilance. Na ta sklop se navezujejo tudi splošne digitalne kartografske podlage (topografske karte, topografski načrti, digitalne otro fotografije, ipd.), ki služijo za pomoč pri načrtovanju posegov, nudijo pregled nad obsegom predvidenih del, ter prostorsko razporejenos^o posegov, del in objektov. Sledi pregled omenjenih tematskih sklopov najpomembnejših obstoječih karografskih in geolociranih podatkov. 6.1 Podatki o rabi tai, zavarovanih območjih in območjih posebnega pomena Katalog podatkovnih virov (KPV) http://kpv.arso.gov.si/kpv/index html?Ll=302&L2=94 o okolju Agencije RS za okolje (ARSO) predstavlja pregled nad podatki, ki so zbrani s strani tako državnih kot tudi dmgih ustanov. KPV je uporaben za vse, ki jih zanima, kateri viri okoljskih podatkov so v Sloveniji na razpolago, kdo je njihov lastnik oz. skrbnik, v kakšni obliki so in pod kaišnimi pogoji so dostopni, še zlasti pa je namenjen upravnim organom s področja okolja in raziskovalcem. Interaktivni atias okolja. http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/ je zbirka medsebojno povezanih kartografskih podlag z okoljskimi vsebinami. Kartni material v digitalni obliki je dostopen preko intemeta oz. intraneta. Vsebuje topografske podlage, digitalni model rehefa, meje občin, meje upravnih enot, regionabie naravovarstvene zavode, ekološko pomembna območja, zavarovana območja, evidenco naravnih vrednot, vodnogospodarske izpostave in hidrografska območja, kategorizacijo vodotokov po ekomorfološkem pomenu, varstvene pasove vodnih virov, hidrografsko mrežo, rabo tal, merilne postaje, energetsko omrežje, Corine Land Cover (raba tal, MOP-Geoinformacijski center) ter prikaz oz. podatke za območja potresne ogroženosti in evidenco zemeljskih plazov. Območja Natura 2000. http://www.natura20Q0.gov.si/index.phr)?id=44. Evropska unija že več kot desetietje oblikuje mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Njen namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da vamje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti območja NATURA 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Izbira načina varovanja območij Natura 2000 je prepuščena presoji vsake države članice. V evropskih državah za biotsko raznovrstnost Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-03Q9:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 72 Ciljni raziskovalni program: »KonkuTKičnost Slovaiije 2006-2013« najpogosteje skrbijo s pogodbenim varstvom ali skrbništvom, na habitatnih tipih s kmetijsko rabo so to pogodbe v okviru kmetijsko-okoljskega programa. Podatke za določitev območij Natura 2000 so prispevale številna vladne in nevladne organizacije, podjela, in posamezniki. Spisek le-teh in predlagana območja hrani MOP. Podatki o območjih Natura 2000 so dosegljivi v vektorski (.shp) in rasterski obliki. Si- o- m^mmrnPmMmmimm''^ ift mk Slika 7: Območja Natura 2000 Raba tal, GERK in Kataster, httpy/www.njcgp.gov.si/ . Vektorski podatki o rabi tal so eden osnovih podatkovanih slojev, ki podajajo informacijo o tem, kalšen režim upravljanja velja na deločenem zemljišču. Skupaj s podatki GERK (Grafična evidenca rabe kmetijskih zemljišč) in katastrom (GURS) predstavljajo temeljno informacijo o gospodarskem statusu in lastništvu zemljišč, kar je nujna podlaga pri planiranju končne izvedbe projekta in odkupu zemljušč. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Slika 8: Raba tal Pedološka karta 1:25000. http://www.geodetska-uprava.si/gu/aT)lik/CEPP/izpis.isp?ID=4410 . Pedološka karta 1:25000 je osnovna državna pedološka karta, ki pokriva v enotnem merilu celo območje države. Natančnost in uporabnost podatkov ustreza normam pedološkega kartiranja za merilo 1:25000. Vsebuje poligonalni GIS informacijski sloj, osnovni objekt je pedokartografska enota (PKE), ki vsebuje definicijo PKE. Osnovne kartografske enote pedološke karte predstavljajo pedokartografske enote (PKE). PKE je sestavljena iz ene ali več pedosistematskih enot (PSE), ki značilno nastopajo skupaj in jih zaradi merila karte ni mogoče ločeno prikazati. Pedosistemska enota (=talni tip) je enota tal v določenem sistemu klasifikacije z značilnimi lastnostmi, ki se bistveno razlikujejo od lastnosti drugih tal (druge pedosistematske enote). PKE tako sestavljajo do tri PSE, njihova zastopanost v skupni površini pa je opredeljena s %. Namen podatkovnega niza je vrednotenje tal kot naravnega vira na nivoju države, regij in občin, državna evidenca tal, potencial tal na nivoju države, vrednotenje tal pri posegih v prostor na nivoju občin, regij in države, ocenjevanje pridelovalnega potenciala kmetijstva v državi. Seznam metapodatkov hrani avtor podatkov. Center za talni informacijski sistem Slovenije (CTIS) http://vmw.bf.uni-li.si/agronomiia/o-oddeIiai/katedre-in-druge-org-enote/za-pedologij o-in-varstvo-okolj a/predstavitev.html. Arheol(^ kataster Slovenije. http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/?('89.212.42.254) . ARKAS ali Arheološki kataster Slovenije je temeljna podatkovna zbirka arheoloških najdišč Slovenije, v kateri so zbrani podatki iz objav in topografskih zapisnikov, ki jih hrani Inšitut za arheologijo ZRC SAZU. Zajema osnovne podatke o najdiščih, o lokaciji najdišča, ki je opredeljena krajevno, kartografsko in topografsko ter arheološko in kronološko. Podatke omenjene podatkovne zbirke je potrebno upoštevati pri načrtovanju in določevanju območij, kjer naj bi se izvajala dela v zvezi z gradnjo energetskih objektov, saj bi sicer lahko prišlo do zapletov in do zamude pri gradnji. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« ii:bi.r< lui"tiliik bkt>ip I Slika 9: Preyed arheoloških najdišč Iz Prostorskega reda Slovenije o območjih osnovne namenske rabe, ki so: območja stanovanj; območja proizvodnih dejavnosti; mešana območja; posebna območja; območja družbene infrastrukture; območja zelenih površin; območja prometne infrastrukture; območja komunikacijske infrastrukture; območja energetske infrastrukture; območja okoljske infrastrukture; komunikacijski vodi in energetski vodi ter vodi okoljske infrastrukture; območja vodnih zemljišč; območja mineralnih surovin; območja kmetijskih zemljišč; območja gozdov; območja za potrebe obrambe; območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; ostala območja. Vsi od navedenih niso pomembni za projet EnGIS, nekateri od nijh, tudi pomembnejši, kot npr. območja vodnih zemljišč, pa so v času nastanka tega dokumenta še v izdelavi. 6.2 Geografski podatki v povezavi z OVE V^etacijska karta gozdnih združb Slovenije 1:400000 in 1:25000. http://biih.zrc-sazu.si/bio/SI/Zbirke/400/400.asp , http://gis.2rc-sa2u.si/zrcgis/?(89.212.42.254) . Digitalna Vegetacisjka karta gozdnih združb Slovenije 1:4CXX)(X) (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU) je prva tovrstna karta za območje celotne države. Glede na pokritost z gozdom, je Slovenija s svojimi 60 % med prvimi tremi državami v Evropi. To samo kaže na gospodarski in naravovarstveni pomen, Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« ki ga V Sloveniji predstavljajo gozdne površine. Za posamezna območja obstajajo podatki o gozdnih združbah tudi v merilu 1:25000. Karta je bila narejena na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Pri načrtovanju izkoriščanja lesne biomase lahko omenjeni podatki služijo kot pomemben dodatni vir informacij za načrtovanje. Podatki so vektorski, v .shp obliki zapisa. I'.-'s^EtS»''' "-"Iv »I® . Slika 10: V^etadjska karta gozdnih združb Sloveii^e 1:400 000 Digital model višin InSAR DMV. http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/?(89.212.42.254 . InSAR DMV je digitalni model višin, ločljivosti 25 m, izdelan iz satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije (ESA). Izdelan je bil tudi s tehniko radarske interferometrije. To je razmeroma nova tehnika za pridobivanje visokoločljivostnih podatkov o zemeljskem površju (v najboljših razmerah natančnost okoli 1 m). Največja prednost te tehnike je prepustnost večjega dela vegetacije za radarsko valovanje. Poleg omenjenega DMV ločljivosti 25 m, je bilo na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU izdelanih tudi nekaj bolj podrobnih podatkovnih slojev. Njihova uporabna vrednost se lahko pokaže pri upoštevanju relifene konfiguracije in s tem prevetrenosti pri planiranju postavljanja vetemih elektrarn, ali pri načrtovanju vodnih zajetij. Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovaiije 2006-2013« Uigita'ni mzdel ^'S'p InbAk t^j in -/T ' < ' Slika 11: Digitalni model višin LiSAR 25 m Osončenost http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/?(89.212.42.254') . Podatkovni sloj Osončenost (Vir MOP GURS, ZRC SAZU) vsebuje podatke o energiji kvaziglobalnega obsevanja na območju Slovenije. Energija kvaziglobalnega obsevanja je Sončeva energija, ki jo prejeme poljubno nagnjena ploskev v izbranem časovnem intervalu. Na energijo Sonca vpliva predvsem vpadni kot Sončevih žarkov na površje, ki ga določajo astronomski parametri in geomorfologija. Zelo velik vpliv na Sončevo energijo imajo tudi meteorološke razmere, pri katerih je najpomembnejše trajanje Sončevega obsevanja. Simulirano je bilo navidezno gibanje Sonca preko digitalnega modela višin, upoštevani pa so bili še ustrezni meteorološki parametri. Ker območja v senci prejmejo mnogo manj energije kot osončena območja, je bil v model vključen tudi algoritem iskanja senc. Podatkovni sloj nudi podrobne podatke, ki služijo za izdelavo študije za postavitve sistemov pretvorbe sončne energije. -t........... "or ► Ü5CSC" fl.T-r Pf.FVfN- ^^ SS.S IST-3ULU Slika 12: Osončenost Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Varstvena območja vodnih virov in Zavarovani vodni viri. http://www.arso.gov.si/ . Podatkovna sloja Varstvena območja vodnih virov in Zavarovani vodni viri (Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za Okolje) bi lahko uvrstili tako v rubriko s podatki o naravovarstu, kot tudi na pričujoče mesto med podatke na temo energetike. V izogib planiranje posegov v vodovarstvena območja in območja zavarovanih vodnih virov, lahko iz omenjenega podatkovnega sloja (v .shp obliki) izločimo območja z varstvenim režimom. Pomembna osnova pri načrtovanju izgradnje hidroelektrarn. Slika 13: Varstvena območja vodnih virov in Zavarovani vodni viri Geološka karta Slovenije, http://www.geo-zs.si/slo-text/digitalne karte.htm . Geološka karta v merilu 1:100000 je temeljni dokument in osnova za razumevanje geološke zgradbe ozemlja R. Slovenije. Opisuje litološke značilnosti kamnin, njihove medsebojne odnose, starost in druge pomembne geološke pojave. Vektorski podatkovni niz o geoloških značilnostih Slovenije, ki ga je izdelal Geološki zavod Slovenije, predstavlja enega od podatkov pri načrtovanju objektov izkoriščanja vodne energije in vodnih zajetij, kakor tudi na drugih prodročjih, kamor posegajo dejavnosti izvedbe projekta EnGIS. r?. M V « • v '"i"/ v N" 3 1 ■ * t u \ /N. i-. f * !■ »i-'" -a Slika 14: Geološka karta Slovenije Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 6.3 Geografski podatki o upravnih enotaii upravne enote - statistične r^je, občine, naselja, http://www.gu.gov.si/ . Pri načrovanju in določevanju zemljišč primernih za posamezna področja izvedbe projekta EnGIS, bo neobhodno uporabiti podatkovne sloje o upravnih enotah, kamor naj bi izvedba posegla. To bo potrebno tako s stališča usklajevanja izvedbe med državnim in lokalnim nivojem, kakor tudi za pridobivanje potrebne dokumentacije. Pri tem bo seveda potrebno vedeti, katera upravna enota je pristojna za določena območja. Poleg tega so potrebni kot del dokumentacije pri načrtovanju tudi digitalne kartografske podlage (DTK50, DTK25 in TTN5). Podatke hrani GURS (Register prostorskih enot). Statistične regije so potrebne za generiranje zbirnih podatkov. Slika 15: Statistične r^je in občine \ Slovenci Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« 7 Večsektorska analiza Podatki za obstoječe elektrarne in analize energetskega potenciala za nove energetske vire, so na razpolago samo za večje objekte. Za obstoječe objekte je možno pridobiti podatke za njihovo umestitev v GIS. Vseeno pa tudi za te objekte niso na razpolago ažurirane javno dostopne baze tako, da bo treba določene podatke pridobiti ročno. Večji problem pa so plani za izgradnjo novih objektov, kjer sistem planiranja, umeščanja v prostor in načrtovanja objektov ni sistemsko določen. Postopki se deloma vodijo z nivoja ministrstev, deloma za načrtovanje skrbijo energetska podjetja, deloma pa so povsem prepuščeni zasebni gospodarski iniciativi. Obstoječi in potencialni novi obnovljivi viri energije imajo razmeroma manjše moči in so zelo razpršeni lokacijsko in lastninsko. Celo instrumenti za spodbujanje njihovega razvoja so v pristojnosti več ministrstev. Načrtovanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje električne energije in toplote, spada pod Ministrstvo za gospodarstvo-Direktorat za energijo. Odkup te električne energije je reguliran s sistemom kvalificiranih proizvajalcev, ki morajo pridobiti status in so s tem upravičeni do višjih zagotovljenih cen. Ministrstvo vodi register, ki je javno dostopen in bo osnova za vnos teh objektov in njihovih podatkov v GIS. Spodbujanje učinkovite rabe energije in proizvodnja toplote iz obnovljivih virov energije spada v Ministrstvo za okolje in prostor. Osnovni mehanizem spodbud so nepovratne subvencije za investicije. Za projekte, ki so pridobili nepovratne spodbude, je od nekje leta 1993 naprej načeloma možno pridobiti podatke. Podatki za te objekte obstajajo v internih registrih ministrstva in niso javno dostopni in urejeni. Da bi prišli do podatkov, ki bi bili uporabni za GIS sistem bi bila potrebna določena obdelava in ročno vnašanje podatkov. Za ostale objekte uradnih evidenc ni in bo potrebno najti načine za pridobitev podatkov. Pred leti je podjetje Raci d.o.o. za MOP in GZS izdelal popis kotlov v industriji. Popis je bil izdelan na projektni osnovi in se ni sprotno ažuriral. Njegova neposredna uporaba je vprašljiva, verjetno bi bilo potrebno razmeroma zamudno ročno preverjanje.Spodbujanje vseh vrst obnovljivih virov energije načrtuje v obdobju 2007-2013 tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z nepovratnimi subvencijami za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Velike in male hidroelektrarne imajo največji delež med OVE v primarni energetski bilanci Slovenije. V letu 2005 so male hidroelektrarne do 10 MW dosegle skupno instalirano moč približno 65 MW in so proizvedle približno 195 GWh električne energije, kar je predstavljalo 6% električne energije proizvedene v hidroelektrarnah. Glavna ovira za hitrejši razvoj tega sektorja je relativno kompliciran in ne-transparenten sistem za pridobivanje koncesijske pravice in kasneje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Država bi morala najti način za ponudbo urejenih lokacij, kjer bi bilo možno pridobiti koncesije preko javnih razpisov. Gozdovi v Sloveniji pokrivajo več kot 57% teritorija. Ustrezna izraba lesne biomase lahko pomeni potencialno zanimivo tržne dejavnosti za kmetijske in gozdarske dejavnosti, možnosti za dopolnilne dejavnosti pri oskrbi s toploto, nova delovna mesta in zmanjševanje demografskih problemov. Tradicionalna uporaba lesa za ogrevanje v gospodinjstvih in lesnih ostankov v Industriji predstavlja drugi največji delež med OVE v primarni energetski bilanci. Poleg tega pa modema uporaba lesne biomase v majhnih individualnih in večjih kotlih nove generacije za industrijo, s soproizvodnjo in daljinsko ogrevanje pomeni enega največjih izkoristljivih potencialov med vsemi OVE. Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Veter je na novo odkrit energetski vir, predvsem na področju Primorske, kjer je z meritvami poüjena možnost za energetsko izkoriščanje v večjem obsegu. Relief Slovenije pa tudi Primorske je zelo razgiban, ravno tako so zelo različni tudi vremenski pogoji. Energetske meritve se na Primorskih grebenih izvajajo že od leta 1999, v okviru mednarodnega projekta WEP, ki smo ga izvajali v okviru programa ECOS OUVERTURE pa je bil izkoristljiv energetski potencial ocenjen na 500 MW. Meritve na večini lokacij so pokazale, da na Primorskih grebenih lahko računamo s povprečnimi letnimi hitrostmi vetra okoli 7 m/s, kar pomeni, da elektrarne čez 2.000 ur obratovanja na polni moči. Glavna ovira za izgradnjo vetrnih elektrarn so nasprotovanja posameznih ekoloških skupin in društev in skepticizem dela prebivalstva glede umeščanja relativno velikih vetrnic v prostor. Razvoj sončnih elektrarn v Sloveniji se je praktično začel 2004, ko je vlada RS povečala zagotovljene odkupne cene električne energije od kvalificiranih proizvajalcev. V Sloveniji je trg dejansko zaživel v letu 2005. Letna rast trga v zadnjih dveh letih je bila 100 %. Ob nadaljevanju sedanjega tempa razvoja bi lahko do leta 2010 dosegli skupno inštalirano moč sončnih elektrarn 6,5 MW in letno proizvodnjo okoli 6,5 GWh, ali 0,05 % potreb po električni energiji. Za obdobje med letom ocenjujemo, da bo verjetno prišlo do določene umiritve rasti Ob 50 % rasti obsega izgradnje v obdobju 2010 do 2020 bi se inštalirane kapacitete sončnih elektrarn lahko povečale na skupno 550 MW leta 2020. Sončne elektrarne bi proizvodle okoli 550 GWh letno, kar bi, pomenilo nekje okoli 4,5 % potrebne električne energije, kar seveda ni več zanemarljivo. Največji delež sončne energije se zaenkrat uporablja za pripravo tople sanitarne vode s termičnimi sončnimi kolektorji. Več kot 95% teh sistemov je postavljenih na individualnih hišah. Termični sončni kolektoiji v Sloveniji dobro tradicijo. Po ocenah jih je vgrajenih okoli 100.000 m^. Od leta 2002 država podpira njihovo vgradnjo z do 40% investicijskih stroškov, oziroma 125 €/m^ vgrajenih kolektoijev. Interes s strani ljudi je relativno velik ravno tako tudi tehnični potencial. Geotermalna energija se v Sloveniji izrablja že od Rimskih časov. Prva globinska geotermalna vrtina je bila izvedena leta 1973. V Sloveniji je 28 naravnih termalnih izvirov in 48 lokacij na katerih izrabljamo nizko temperaturno geotermalno vodo. Skupna moč vseh virov je približno 130 MWt, od katerih se jih uporablja za okoli 100 MWt s skupno proizvodnjo približno 315 GWh toplote, kar uvršča Slovenijo na 10 mesto v Evropi. Specifični podatek (203 kWh/prebivalca) pa uvršča Slovenijo med najbolj razvite države na področju uporabe geotermalne energije. Glede na razpoložljive ocene Geološkega inštituta Slovenije je izkoristljiv potencial na nivoju 12.000 PJ in omogoča možnost za obsežen nadaljnji razvoj. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 8 Definicija podaticovnega modela v podatkovnem modelu bodo upoštevane vse opisane vrste virov in končnih energij, razen nekaterih izjem: • Hlad - Hlad je ena od oblik končnih energij. Čeprav obstajajo različne tehnološke možnosti, pa se večiaoma proizvaja na podlagi pretvorbe iz električne energije. Generiranje hladu je torej zajeto v okviru porabe električne energije, zato ga pri oblikovanju podatkovnega modela ne bomo upoštevali, dokler se na trgu ne bo pojavila dobava in trženje hladu kot soritev, ne kot pretvorba za lastoe namene. • Gorivne celice - Gorvna celica je eden od virov OVE, ki je sorazmeroma nov in v Sloveniji še ni v uporabi, zato ga pri oblikovanju podatkovnega modela zaenkrat ne bomo upoštevali. • Odpadki - Odpadke, ki jih je mogoče sežigati, štejemo med OVE, vendar v Sloveniji še ni nobenega energetskega objekta, ki bi deloval na tem principu, zato zaenkrat ne bo zajet v podatkovnem modelu. 8.1 Podatki energetskih objektov Obstoječe in načrtovane energetske objekte ter vrste proizvedene končne energije in njeno letno vrednotenje, kakor tudi vrste uporabljene primarne energije in letao vrednotenje je mogoče opisati s prikazano strukturo. Energent A letni vhodni Sjpodatkli;; .eto A Enorgcnt B letni . vhodni podatki Leto plekt^pi Hlad: spec if len i specificni specificni podatki Slika 16: Podatkovni model energetskih objektov 1. Splošni podatki objekta (stalni podatki, projektni podatki,...) 1.1. Identifikacijska št. (GURS) - podatek Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 1.2. Šifra objekta - podatek 1.3. Ime energetskega objekta - podatek 1.4. Vrsta končne energije (elektrika, toplota, hlajenje, soproizvodnja) - podatek 1.5. Status objekta (obstoječ, potenciabii, bodoč) 1.6. Datum začetka obratovanja - podatek 1.7. Datum predvidenega zaključka obratovanja - podatek, definiran z življenjsko dobo 1.8. Specifična cena investicije (€/kW). - podatek 1.9. Specifični podatki - elektrika (stalni podatki, projektni podatki,...) 1.9.1. Šifta KP - podatek 1.9.2. Razred KP (mikro, mala, srednja, velika) - podatek 1.10. Specifični podatki - toplota (stalni podatki, projektni podatki,...) 2. Letni GIS podatki ~ nekateri GIS podatki se zdijo letni, nekateri pa ne 2.1. Datum podatkov 2.2. Lokacija objekta (točka, poligon) - podatek 2.3. Lokacija uporabljenega vira primarne energije (točka, poligon) - podatek, za primerjavo med potencialom in izrabo; vpoštev pride samo za nekatere vire 3. Letni izhodni podatki 3.1. Leto izhodnih podatkov 3.2. Podatki o lastniku objekta (naziv podjetja, ime lastnika, naslov) - morda podatki upravljalca objekta 3.3. Polne ure letnega obratovanja (h) - se izračuna 3.4. Emisije C02 (t) 3.5. Poraba energenta (GWh) - podatek 3.6. Izkoristek naprave (%) - Za obstoječe objekte je podatek možno dobiti ali izračunati. Za nove objekte gaje treba izračunati. 3.7. Prihodki od prodane energije - PR v (€/leto) - se izračuna 3.8. Specifični letni izhodni podatki - elektrika 3.8.1. Končna energija: električna energija (DA/NE) 3.8.2. Nazivna instalirana moč (MW) 3.8.3. Proizvedena energija (MWh) - pridobiti od lastnika za obstoječe objekte, za nove se računa 3.8.4. Specifična cena investicije (€/MW) 3.8.5. Indikativna cena proizvodnje (€/MWh) 3.9. Specifični letni izhodni podatki - toplota 3.9.1. Končna energija: toplota (DA/NE) 3.9.2. Nazivna instalirana moč (MW) 3.9.3. Proizvedena energija (MWh) 3.9.4. Specifična cena investicije (€/MW) 3.9.5. Indikativna cena proizvodnje (€/MWh) 4. Letni vhodni podatki 4.1. Leto vhodnih podatkov 4.2. Specifični letni vhodni podatki - uran 4.2.1. Primarna energija: uran (DA/NE) 4.2.2. Poraba goriva (?) 4.3. Specifični letni vhodni podatki - premog 4.3.1. Primarna energija: premog (DA/NE) 4.3.2. Poraba goriva (t) 4.4. Specifični letni vhodni podatki - tekoče gorivo 4.4.1. Primarna energija: tekoče gorivo (DA/NE) 4.4.2. Poraba goriva (m3) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 4.5. Specifični letni vhodni podatki - zemeljski plin 4.5.1. Primarna energija: zemeljski plin (DA/NE) 4.5.2. Poraba goriva (m3) 4.6. Specifični letni vhodni podatki - vode - združeno za vse vrste HE 4.6.1. Primarna energija: voda (DA/NE) 4.6.2. Vrsta HE (mikro HE, mala HE, srednja HE, HE) - podatek 4.6.3. Instalirani pretok (m3/s) podatek 4.6.4. Instalirani padec (m) podatek 4.6.5. Največji trenutni odvzem - Qmax (l/s) - podatek 4.6.6. Dovoljeni pretok - Q (m^/s) - podatek 4.6.7. Ekološki minimum - Qes - podatek 4.6.8. Faktor pretočnosti - Fp - podatek 4.6.9. Faktor tipa turbine - K - podatek 4.6.10. Potencialna energija vodnega telesa - EP (MWh) se izračuna 4.7. Specifični letni vhodni podatki - veter 4.7.1. Primarna energija: veter (DA/NE) 4.7.2. Povprečna letna hitrost vetra (m/s) - podatek 4.7.3. Nadmorska višina (m) - podatek 4.7.4. Bruto površina področja (m^) - podatek 4.8. Specifični letni vhodni podatki - sonce-elektrika 4.8.1. Primarna energija: sončno sevanje (DA/NE) 4.8.2. Vrsta SE (avtonomne, na omrežju na objektu, prostostoječe) 4.8.3. Sončno obsevanje (MWh/m^/ po mesecih in skupaj letno) - podatek 4.8.4. Bruto površina sončnih modulov (m^) - podatek 4.8.5. Orientacija in naklon (horizontalna, 30°-J,45°-J,90°-J,30°-JV,30°-JZ) - podatek 4.9. Specifični letni vhodni podatki - sonce-toplota 4.9.1. Primarna energija: sončno sevanje (DA/NE) 4.9.2. Vrsta SSE (večji sistemi, gospodinjstva) 4.9.3. Bruto površina sončnih modulov (m^) - podatek 4.9.4. Sončno obsevanje (MWh/m^/po mesecih in skupaj letno) - podatek 4.9.5. Orientacija in naklon (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-JZ) - podatek 4.10. Specifični letni vhodni podatki - lesna biomasa 4.10.1. Primarna energija: lesna biomasa (DA/NE) 4.10.2. Vrste: soproizvodnja (SPTE-LB), daljinsko ogrevanje (DO-LB), kotU nad 1 MW (VK-LB), kotli od 100 kW do 1 MW (SK-LB), kotli do 100 kW (MK-LB), gospodinjske peči (PEČI-LB) - podatek 4.10.3. Oblika energenta (polena, sekanci, peleti) podatek 4.10.4. Poraba goriva (t, m^) podatek 4.10.5. Primarna energija (MWh) - se izračuna 4.11. Specifični letni vhodni podatki - bioplin 4.11.1. Primarna energija: bioplin (DA/NE) 4.11.2. Vrste: elektrarne (TE-BP), soproizvodnja (SPTE-BP) - podatek 4.11.3. Oblika energenta (živalski in rastlinski odpadki) - vhodni podatek. Preračunati v energijsko obliko na podlagi energetskih vrednosti, za katere pa še ne vemo, katere bodo. 4.11.4. Poraba goriva (MWh) - podatek 4.11.5. Primarna energija (MWh) - se izračuna 4.12. Specifični podatki - biogorivo 4.12.1. Primarna energija: (po vrstah energetske rastline) (DA/NE) - z vrsto rastline je določena energetska vrednost biogoriva Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČDJD ZP-27928-V1.0 84 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 4.13. Specifični letni vhodni podatki - geotermalna energija 4.13.1. Primarna energija: geotermalna energija (DA/NE) 4.13.2. Vrsta GE (soproizvodnja, daljinsko ogrevanje) - podatek 4.13.3. Globina vrtine (m) 4.13.4. Temperatura termomineralne vode (°C) 4.13.5. Faktor geoloških in tehnoloških karakteristik - aplikacija je zahtevna 4.13.6. Pretok iz geotermalne vrtine (l/s) 4.13.7. Primarna geotermalna energija (MWh) - se izračuna 4.14. Specifični letni vhodni podatki - toplotne črpalke 4.14.1. Primarna energija: toplota okolice (DA/NE) 4.14.2. Vrste: večje toplotne črpalke (TČ-VS), toplotne črpalke za vodo (TČ-VOD A), geosonde za ogrevanje prostorov (GEOSONDA), toplotne črpalke za zrak (TC-ZRAK)-podatek 4.14.3. Globina vrtine (m) 4.14.4. Temperatura termomineralne vode (°C) 4.14.5. Primarna energija (MWh) - se izračuna 8.2 Podatki obnovljivih virov primarne energije Obnovljive vire primarne energije ter njihovo ovrednotenje na letni ravni je primemo opisati s prikazano podatkovno strukturo. Slika 17: Podatkovni model primarnih OVE 5. Splošni podatki OVE 5.1. Datum podatka 5.2. Lokacija potencialnega vira primame energije (točka, poligon) - pride v poštev na nekatere vire energije 6. Specifični podatki - vode 6.1. Vodotoki s koordinatami lokacij: kote zajetja in izpustov vode (n.m.v.) - podatek Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« 6.2. Srednji letni pretok (m /s) - podatek 6.3. Instaliram pretoki vode (m^/s) - podatek 6.4. Instalirana moč (MW) - podatek 6.5. Faktor tipa turbine - podatek 6.6. Potencialna proizvodnja električne energije (MWh/leto) - se izračuna 6.7. Polne ure letnega obratovanja (h) - se izračuna 6.8. Specifična cena investicij (€/MW) - podatek 6.9. Indikativna cena proizvodnje (€/]VrWli) - se izračuna za velike HE, za male je podatek-zagotovijena cena 7. Specifični podatki - veter 7.1. Povprečna letna hitrost vetra (m/s) - podatek 7.2. Koordinate lokacij, površina področja - podatek 7.3. Instalirana moč (MW) - podatek 7.4. Potencialna proizvodnja električne energije (MWh/leto) - se izračuna 7.5. Polne ure letnega obratovanja (h) - se izračuna 7.6. Faktor lokacije in konfiguracije terena - podatek 7.7. Specifična cena investicij (€/MW) - podatek 7.8. Bruto površina področja (m^) - podatek 7.9. Nadmorska višina (m) - podatek 7.10. Indikativna cena proizvodnje (€/MWh) - podatek (zagotovljena cena) 7.11. Specifična cena proizvodnje (€/MWli/ m^) - se izračuna 8. Specifični podatki - sonce-elektrika 8.1. Sončno obsevanje (MWh/m^/leto) - podatek 8.2. Specifična proizvodnja električne energije na m^ na leto - se izračuna 8.3. Orientacija in naklon (horizontalna, 30°-J, 45°-J, 90°~J, 30°-JV, 30°-JZ) - podatek 8.4. Izbrana tehnologija (običajna 13 %, najboljša 17 %) - podatek 8.5. Faktor učinkovitosti elektrarne - konstanta 0,7 - podatek 8.6. Potencialna proizvodnja električne energije (MWh/leto) - se izračuna 8.7. Specifična cena investicij (€/MW) - podatek 8.8. Indikativna cena proizvodnje (€/MWh) - podatek (zagotovljena cena) 8.9. Specifična cena proizvodnje (€yMWh/ m^) - se izračuna 9. Specifični podatki - sonce-toplota 9.1. Sončno obsevanje (MWh/m^/mesec, leto) - podatek 9.2. Specifična proizvodnja toplote na m^ na leto - se izračuna 9.3. Orientacija in naklon (horizontabia, 30°-J, 45°-J, 90°-J, 30°-JV, 30°-J25 - podatek 9.4. Specifična cena investicij (€/MW) - podatek 9.5. ladikativna cena proizvodnje (€/MWh) - se izračuna 10. Specifični podatki - lesna biomasa - po občinah 10.1. Gozdnatost (m3/ha) - podatek 10.2. Površina gozdov (ha) - podatek 10.3. Lesna zaloga (?) - podatek 10.4. Prirastek (?) - podatek 10.5. Največji možni posek (m3/leto) - podatek 10.6. Srednja kurilna vrednost (= 800 kWh/nm3 = 0,33 * 800 kWh/m3) - se izračuna 10.7. Energetski potencial lesne biomase (MWh/leto) - se izračuna 10.8. Specifična cena investicij (€/kW) - podatek 10.9. Indikativna cena proizvodnje (€/MWh) - podatek (zagotovljena cena) 11. Specifični podatki - bioplin - definirati geolokacijski del - po občinah 11.1. Ostanki zelene biomase (t) - podatek 11.2. Kmetije s številom GVŽ - podatek Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 11.3. Biološki ostanki v predelovalni industriji - podatek 11.4. Energetski potencial bioplina (MWMeto) - se izračuna 11.5. Specifična cena investicij (€/kW) - podatek 11.6. Indikativna cena proizvodnje (€/MWli) - podatek (zagotovljena) 12. Specifični podatki - biogoriva - definirati geolokacijski del - po občinah 12.1. Vrsta biogoriva (biodiesel, bioetanol) 12.2. Površina nasadov 12.3. Specifični podatki o možni proizvodnji 12.4. Energetska vrednost 12.5. Specifična cena investicij v naprave za pridelavo biodiesla (€/t) 12.6. Specifična cena investicij v naprave za pridelavo bioetanola (€/t) 12.7. Indikativna cena proizvodnje - C v (€/t) - se izračuna 13. Specifični podatki - geotermalna energija 13.1. Temperatura na različnih globinah (°C - 50,100,500,1.000 in 5.000 m) - podatek 13.2. Potencialna geotermalna energija (MWh/m^/leto) - prikaz po globinah 13.3. Faktor geoloških in tehnoloških karakteristik - podatek, ki ga je zelo težko določiti ob vrsti spremenljivk 13.4. Pretok geotermahie vrtine (mVs) (npr. 5,10, 20, 50 in 100 l/s) 13.5. Specifična cena investicij (€/MW) - podatek 13.6. Indikativna cena proizvodnje (C/MWh) ) - podatek (zagotovljena cena) 14. Specifični podatki - toplotne črpalke 14.1. Temperatura na različnih globinah (°C - 2,50,100 in 200 m) 14.2. Energetski potencial (MWh/leto) - se izračuna 14.3. Specifična cena investicij (€/MW) - podatek 14.4. Indikativna cena proizvodnje (€/MWh) - podatek (zagotovljena cena) 8.3 Podatki prikazov Na tem mestu so zbrani podatki, ki niso neposredno povezani na posamezne energije, pač pa so potrebni za generiranje prikazov kot takih. 15. Prikaz virov 15.1. Sončno obsevanje po mesecih (MWh/m /mesec in leto) za celotno Slovenijo za najpogostejše postavitve sončnih modulov 16. Letni prikazi 16.1. Točke lokacije sistemov glede na vrsto končne energije in/ali glede na vrsto energije vira 16.2. Specifična cena investicij za vse objekte na opazovanem področju (€/MW) 16.3. Povprečna specifična cena objekta na opazovanem področju (€/MW) 16.4. Povprečna cena proizvodnje objekta na opazovanem področju (€/MWh) 16.5. Ravnine potencialne proizvodnje električne energije (M\Wm^/leto) ... - za različne energente in različne parametre. 16.6. Ravnine potencialne proizvodnje toplote (MWh/mMeto) ... - za določene energente (sonce,...) in različne parametre. 16.7. Pregledne ravnine za specifično ceno proizvodnje ... 16.8. Zbirni podatki po: občinah, regijah, za Slovenijo - (v tabelah ali pa s klikom na mapo) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEN)_ZP-27928-V1.0 45 Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« 8.4 Splošni podatki Pri načrtovanju sistema je potrebno upoštevati še nekatere kategorije podatkov, ki so splošnega pomena za samo izvedbo sistema in so lahko koristni za kasnejše obvladovanje podatkovne zbirke. 17. Datumi vpisa in/ali izračuna podatkov. 18. Viri, od koder so bili podatki pridobljeni. 19. Način vpisa podatkov (avtomatsko, ročno) in statusi veljavnosti podatkov. 20. Uporabniki sistema, ki so posamezne podatke vnašali in/ali spreminjali. Financeija: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Nfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-Q309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 §() Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 9 Trajnostna uporaba sistema EnGIS Energetski geografski informacijski sistem (EnGIS) je zaradi obsežnosti področja zelo zahteven projekt, ki je ob začetku potreboval poglobljeno analizo stanja, priprave metodologije izdelave GIS in priprave podatkov zanj. EnGIS vključuje veliko število podatkov za več področij, ki jih pokriva. Za trajnostno uporabo sistema EnGIS je potrebno določiti posebnega glavnega skrbnika oziroma administratorja sistema, ki bo vodil celotni postopek vnosa podatkov o obstoječih ali novih objektov, razširitev modulov in bedet nad kakovostjo podatkov ter analiz. Organiziranje načina vnosa podatkov za posamezna področja in za posamezni objekt je zahtevna naloga in potrebuje od glavnega skrbnika oz. administratoija EnGISa izdelavo časovnega sistema (termina) za vnos podatkov glede na razpoložljivost podatkov za obstoječe objekte. Poleg tega je treba dopolnjevati EnGISa sistematsko z novimi podatki o novüi objektih oziroma novih atributih. Vnos podatkov o novih objektih je lahko vsak mesec ali ob vsaki spremembi. Skrbnik orodja EnGIS mora določiti postopek za vnos podatkov za obstoječe objekte in za nove nastale objekte z obvezno kontrolo kakovosti podatkov, zato je priporočljiv vpis (viden ali neviden) ocene kakovosti podatka. Energetski geografski informacijski sistem (EnGIS) omogoča pregled vseh naravnih resursov obnovljivih virov energije (OVE) na regionalni in nacionalni ravni v Sloveniji ter potencialov za izkoriščanje tovrstnih virov, pregled nad vsemi obstoječimi in načrtovanimi energetskimi postrojenji za proizvodnjo oziroma soproizvodnjo električne in toplotne energije ter njihovih karakteristik, pregled nad proizvodnimi enotami z visokim izkoristkom (kogeneracijskimi ter poligeneracijskimi sistemi) v Sloveniji, ne glede na energent, ki se uporablja (konvencionalna goriva in/ali OVE). Na podlagi različnih prikazov sistema in analiz, EnGIS mogoče določiti strokovne podlage za učinkovito uporabo OVE na regionalni in lokalni ravni ter določiti neizkoriščene ter ustrezno konkurenčne potenciale OVE, ki bi jih bilo smiselno izkoristiti v slovenskem prostoru. Poleg tega sistem prostorsko opredeli vse obstoječe energetske objekte, območja večje degradacije prostora (zaradi potencialne izrabe prostora v energetske namene), s čimer bo izdelan pregleden sistem celotnega energetskega potenciala in energetskega gospodarstva v Sloveniji. EnGIS je orodje, kije namenjeno v uporabo številnim institucijam, ki v Sloveniji sodelujejo pri pripravi in izvajanju energetske politike, od načrtovanja, modelskega določanja, načrtovanja izkoriščanja energentov, do postavitev energetskih objektov in ekonomične izrabe različnih virov energije. Energetski geografski informacijski sistem torej ne služi le pregledu, temveč tudi posameznim vladnim, lokalnim ali investitorsko-gospodarskim politikam, s posebnim poudarkom na povečevanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, novih delovnih mest in spodbujanju podjetništva. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 10 Specifikacije za razvoj sistema EnGIS 10.1 Arhitektura sistema Ciljna krovna arhitektura sistema EnGIS, ki je predvidena (slika), je prilagojena trajnostnemu zagotavljanju delovanja in uporabe sistema. Na vmesnikih za zajem podatkov in vpoglede, ki so na sliki ponazorjeni s puščicami, je potrebno upoštevati sledeče dejavnike: • Vmesniki za zajem sektorskih podatkov. To so vhodni podatki sistema EnGIS, ki predstavljajo podatke o obstoječih objektih konvencionalnih virov in OVE ter podatke o potencialu posameznega energenta OVE. Podatki o obstoječih objektih se spreminjajo na letni ravni. Viri podatkov so različni, pravtako pa se istovrstni podatki nahajajo v različnih bazah, zaradi tega je pred vzpostavitvijo povezave s posameznimi skrbniki podatkov potrebno ugotoviti kakovost le teh. Nastopajo tudi primeri, koje za izpolnitev podatkov enega sloja EnGIS sistema potrebno konsolidirati dva podatkovna vira, kot npr. podatki o objektih ter podatki o njihovi geografski lokaciji, pri čemer pa naletimo tudi na probleme neenotnega označevanja ali poimenovanja objektov pri različnih skrbnikih podatkov. Tudi podatki o potencialu posameznih energentov OVE se spreminjajo na letni ravni, bodisi zaradi dejsva, da gre za energente, katerih obseg je končen v danih okoliščinah (npr. bioplin,...) ali zaradi dejstva, da gre za raziskave, ki postopoma povečujejo točnost podatkov (npr. geotermalna energija,...). Potrebno je določiti format in obliko podatkov, ki so na razpolago. Zajem podatkov je lahko izveden po presoji tudi kadarkoli med letom ločeno za svak podatkovni sloj, če presoduno, da predčasen obstoj novih podatkov lahko pomembno prispeva k uporabnosti sistema, vendar pa je to odvisno tudi od nekaterih namenov in ciljev uporabe sistema, predvsem v domeni priprave periodičnih poročil, vrednotenja trendov, ipd. Vmesniki za zajem sektorskih podatkov so ključni del sistema za zagotavljanje trajnostne uporabe sistema EnGIS ter predpogoj za izpolnjevanje namenov in ciljev njegove uvedbe in uporabe. • Vmesniki za zajem upravnih podatkov in rabe tal. Tudi tuje smiselno predvideti letni zajem podatkov, saj se podatki spreminjajo, čeprav se zdi, da so to podatki, ki so relativno statične narave. Zajem podatkov te skupine je laže obvladljiv in njihova kakovost ni problematična. • Vmesnik za ekspertni vpogled. To je vmesnik, preko katerega so v okviru omrežja HKOM na razpolago tisti vpogledi v podatke sistema EnGIS, ki so potrebni za ekspertno uporabo in administriranje podatkov. Vmesnik mora dopuščati večje število sočasnih uporabnikov ter spletne storitve. • Vmesnik za javni vpogled. Vmesnik za javni vpogled je namenjen najširši javnosti. Podpirati mora spletne storitve, veliko število sočasnih uporabnikov ter priključitev na javno intemetno omrežje. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ 55 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« obstoječi objekti, potencial energentov SAMODEJNO ROČNO A. Leto Ekspertni vpogled HKOM Internet Javni vpogled Slika 18: Ciljna arhitektura sistema EnGIS 10.2 Skupine uporabnikov sistema EnGiS Skupine uporabnikov sistema EnGIS so: • Administrator sistema - ureja uporabnike sistema in njihove uporabniške pravice, ima vse pravice uporabe sistema, • Sektorski skrbnik podatkov - vnaša in ureja podatke posameznega oziroma večih sektorjev, dostopa do vpogledov, rezultatov in izračunov EnGIS sistema, ki mu pomagajo pri preverjanju vnesenih podatkov. Sektorski skrbnik tudi preverja in potrdi dokončni vnos podatkov v bazo v primeru, da jih vnašajo druge osebe. • Energetski analitik - uporablja vse vpoglede, rezultate in izračune EnGIS sistema za . enega oziroma več sektorjev. V osnovi energetski analitik ne bo vnašal podatkov, pač pa uporabljal vpoglede, poizvedbe, rezultate in izračune. • Javni uporabnik - uporablja omejen nabor vpogledov, rezultatov in izračunov EnGIS sistema. V perspektivi bo javni uporabnik lahko postal skrbnik omejene količine in števila podatkov posameznega sektorja, če se bo sistem razvijal v smeri, da bodo tudi javni uporabniki lahko vnašali določene podatke (interaktivnost), ki jih bo potrjeval sektorski skrbnik. Na tej stopnji ciljna uporabnost takšne interaktivnosti za javne uporabnike še ni določena. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 10.3 Vpogledi, poizvedbe, rezultati in izračuni Zasnova prikazov sistema EnGIS mora biti predvidena na način, da le ta ne ponavlja zgolj posamičnih prikazov obstoječih virov podatkov, pač pa dodaja komponento njihove medsebojne soodvisnosti, predvsem na podlagi geolokacije. Stalna naloga tega raziskovalnega projekta je poiskati interdisciplinarne (medsektorske) vpoglede in poizvedbe, ki bi uporabnika EnGIS sistema zanimali in mu nudili pravo informacijo. Poleg medsektorskih prikazov so pomemben del tudi področni bilančni prikazi (seštevki proizvodnje, potencialov po občinah, statističnih regijah, ipd.) in krajevno locirani prikazi potencialov OVE. Predvideti je potrebno ločene vpoglede in poizvedbe, ki bodo zadovoljevale interes posameznih vrst uporabnikov, predvsem energetskega analitika in javnega uporabnika. Rezultati - kaj je mogoče v GIS prikazovati: Za obstoječe objekte za proizvodnjo električne energije (termoelektrame-TE, termoelektrarne-toplame-TE-TO, soproizvodnja toplote in električne energije-SPTE): • Točke-lokacije elektrarn z imenom. Ob prehodu čez ime bi se v okvirčku pokazali vsi pomembni atributi. • Grupiranje elektrarn po vrstah in skupaj ter po območjih (občina, regija, Slovenija). • Pregledi bodo vsebovali podatke in zbirne rezultate za moč P (MW), število in moč posamezne enote P (MW), proizvedeno električno energijo E (MWh) in toploto H (GJ), polne letne ure obratovanja O (h), specifični strošek investicij za vse elektrarne na opazovanem področju C (€/MW) in povprečni specifični strošek za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MW), stroški proizvodnje (€/MWh, €/GJ) in povprečni strošek proizvodnje za vse elektrarne na opazovanem področju (€/MWh, €/GJ). Za potencialne nove objekte: O O • Pregledne ravnine po kvadrantih (m ali km ) in po območjih (občina, regija, Slovenija) - karta z vodotoki in označenimi potencialnimi lokacijami po IBE študiji - povprečna letna hitrost vetra v (m/s) - sončno obsevanje H (MWh/m^/leto) - gozdnatost (%) - lokacije večjih farm (ime in število GVZ) in razpoložljivih kmetijskih površin za zeleno biomaso (%) - temperature na različnih globinah T °C (50,100,500,1.000 in 5.000 m) - površine in kulture za proizvodnjo biodiesla ali bioetanola • Pregledne ravnine po kvadrantih (m ali km ) in po območjih (občina, regija, Slovenija) za moč obnovljivih virov P (MWW) - hidroelektrarne - vetrne elektrarne - sončne elektrarne - sončne kolektorje za toploto - lesna biomasa - bioplin - geotermalna energija - skupaj Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« • Pregledne ravnine po kvadrantih (m^ ali km^) in po območjih (občina, regija, Slovenija) za primarni potencial energetskih virov EP (MWh/m^/leto) - hidroelektrarne - vetrne elektrarne - sončne elektrarne - sončne kolektorje za toploto - lesna biomasa - bioplin - geotermalna energija - skupaj O O • Pregledne ravnine po kvadrantih (m ali km ) in po območjih (občina, regija, Slovenija) za potencialno proizvodnjo električne energije E (MWh/m /leto) - hidroelektrarne - vetrne elektrarne - sončne elektrarne - sončne kolektorje za toploto - lesna biomasa - bioplin - geotermalna energija - skupaj O O • Pregledne ravnine po kvadrantih (m ali km ) in po območjih (občina, regija, Slovenija) za specifično ceno proizvodnje C (€/MWh/m^) - hidroelektrarne - vetrne elektrarne - sončne elektrarne - sončne kolektorje za toploto - lesna biomasa - bioplin - geotermalna energija - povprečje • Zbime tabele s podatki iz predhodnih prikazov za posamezne energetske vire in skupaj po območjih (občina, regija Slovenija) - hidroelektrarne - vetrne elektrarne - sončne elektrarne - sončne kolektorje za toploto - lesna biomasa - bioplin - geotermalna energija - biodiesel - bioplin - skupaj - povprečje EnGIS bo lahko omogočil uporabnikom pregled podatkov o instaliranih kapacitetah, izračunih in analizi proizvodnje energije (električne energije in toplote) na nivoju občine ali regije in na nivoju celotne države. Tak izračun bo omogočil izdelavo letne bilance proizvodnje električne Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« energije in/ali toplote na lokalnem nivoju (občina, regija) ter ugotavljanje instaliranih kapacitet za proizvodnjo. Rezultati omogočajo pregled, izračun in analizo proizvodnje toplote in električne energije iz obnovljivih virov na lokalnem nivoju po vrsti vhodnega vira: • hidroenergija, • geotermalna energija, • energija vetra, • sončna energija, • sončne kolektoije za toploto • biomasa, • bioplin, • deponjiski plin, • plin iz čistilnih naprav, • odpadki, • drugo. Pilotni projekt predvideva realizacijo nekaterih sumarnih vpogledov in energetskih bilanc, kar je posebej opisano v poglavju »11.4 Sloji sumarnih prikazov pilotnega projekta in pregledovanje podatkov «, ki kot taki prikazujejo uporabo in uporabnost sistema, vendar pa bo pred produkcijsko uporabo EnGIS sistema potrebno določiti konkretne vpoglede za določene skupine uporabnikov predvsem na podlagi ciljev in namenov produkcijske uvedbe EnGIS sistema ter ne nazadnje tudi varovanja nekaterih osebnih podatkov. 10.4 Načini uporabe sistema EnGIS uporabniki sistema EnGIS bodo uporabljali različne geografske vpoglede, katerih struktura je principielno prikazana na sliki. Vsi podatki v sistemu EnGIS morajo biti geografsko umeščeni, zaradi tega so geografsko umeščeni tudi rezultati. Na sliki prikazani sloji prikazujejo sledeče vsebine: • Območje (občine, regije, Slovenija). Ena od funkcionalnosti sistema EnGIS je priprava zbirnih podatkov glede na določena upravna in / ali statistična območja, kot so kraji, občine, statistične ali politične regije ter Slovenija kot celota. V sklopu digitalnih kart območij se torej nahaja več slojev, vsak za svojo vrsto območij. • Sloji posameznega sektorja. Posamezen sektor pripadajoče energije vsebuje več slojev pripadajočih podatkov. Če gre za konvencionalne vire energije, so le ti prikazani v dveh slojih: o Podatki - obstoječi. Vsak sektor, ki odgovarja določenemu energetskemu viru, vsebuje geografsko umeščene podatke tega sektorja o obstoječih energetskih objektih, ki so prikazani v pripadajočem sloju, o Zbir horizontabio - obstoječi. Če pa gre za obnovljive vire energije, je zgoraj omenjenima slojema dodan še sloj podatkov: o Podatki - potencial. Le ta zajema podatke posameznega sektoija, na podlagi katerih je mogoče izračunavati energetske potenciale dotičnega sektorja viriv obnovljive energije. • Primerjava vertikalno - obstoječi objekti. V tem načinu delovanja pravzaprav niti ne gre za obravnavo ločenega sloja, pač pa za primerjavo horizontalnih zbirov energije in drugih podatkov na način, da je mogoče dobiti pregled nad bilanco proizvedene Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »KonkurenCnost Slovenije 2006-2013« energije po posameznih vrstah energentov in končnih energij glede na željeno območje. Primerjava vertikalno - lokalni potenciali. To je način delovnaja, v katerem je mogoče primerjati geografsko pogojeni potencial alternativnih virov energije med seboj lokalno na izbrani lokaciji. Namenjen je posameznim investitorjem, ki se odločajo o izbiri virov energije. Območja (občine, regije,»^ Sektor A Sektor B Slika 19: Struktura grafičnih vpogledov sistema EnGIS Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 11 Pilotni projekt - vzorčni pregled energetskih virov 11.1 Tehno!oška podlaga izvedenega pilotnega projekta 11.1.1 Geopedia.si Geopedia je spletna aplikacija za iskanje, pregledovanje in urejanje geografskih podatkov z možnostjo za sočasno uporabo s strani večih uporabnikov. Vsebuje lahko različne geografske in vse z njimi povezane informacije iz različnih virov. Informacije so lahko temeljito opisane, označene, medsebojno povezane in kategorizirane. Omogoča enostavno iskanje željenih podatkov po tekstovni kategoriji ali po hierarhično organiziranih kategorijah. Njihov interaktivni prikaz na zemljevidu omogoča shranjevanje podatkov za kasnejšo uporabo in urejanje. Uporabniki lahko sami določijo in objavijo nov sloj s tekstovnim opisom, združijo povezane sloje v enoten zemljevid (karto) in ga povežejo z ostalimi viri informacij. Napredni geometrični urejevalnik, ki temelji na spletnem brskalniku, omogoča vsakomur, da vnaša nove geografske podatke, ali da ureja obstoječe. Geopedia ima značaj resničnega soustvarj enega spletnega GIS sistema. Glavne značilnosti Geopedia.si so: • urejanje rasterskih slojev (topografske karte, ortofoto posnetki); • urejanje vektorskih točk (točke, linije, poligoni); • urejanje obravnavanih geolociranih objektov (elektrarne, itd.); • enostavno zumiranje (približevanje in oddaljevanje); • numerična in grafična izbira povečave; • preoblikovanje in prikazovanje ali priprivanje sloja; • informacije o rezultatih izbranega iskanja; • zaščita podatkov z geslom; • administratorske pravice; • iskanje po naslovu ali lokaciji; • priprava tematskih kart. Sistem Geopedia.si je lahko uporabjen kot storitev, kadar so sistem in podatki locirani na spletnem strežniku podjetja Cosylab, ali pa kot produkt, kadar je celoten sistem lociran na drugi lokaciji - vključujoč podatkovno zbirko. 11.1.2 Način uporabe portala Geopedia.si v nadaljevanju so navedene osnovne funkcije uporabe alikacije www.geopedia.si , ki so uporabljene (vendar ne nujno vse) tudi v implementaciji vzorčnega projekta EnGIS. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovaiije 2006-2013« Slika 20: delovno okno Geopesia.si ij Karta - Prikaz izbrane karte in slojev, ki sestavljajo (tematsko) karto. Vklapljanje in izklapljanje slojev tematske karte, ki jih želimo pregledovati. Sloj - Opis in nastavitev sloja ter dodajanje novega sloja. Osebno - Sloji in karte, ki ustrezajo pravicam prijavljenega uporabnika. Rezultati iskanja - Prikaz rezultatov iskanja. Iskalnik - Iskanje po naslovih, imenih kart in slojev ali zapisov v okviru slojev. Navigacija po Geopedii - Zumiranje zemljevida. Zemljevid - premikanje po zemljevidu s pomočjo miške ter zumiranje. Podlage - Osnovne geografske podlage prikazanega zemljevida. Uporabnik - Izpis uporabniškega imena uporabnika, ki je prijavljen v sistem. Lokacija in merilo - Prikaz lokacije na karti in merila. Portal - Povezava na portal Geopedie, kjer se nahajajo podatki o projektu Geopedia.si. Pomoč - Povezava do navodil za uporabo Geopedie.si. Prijava / Odjava - Prijava/Odjava uporabnika v/iz aplikacije Sloj - Sloj vsebovan na karti, ter njegovo vklapljanje / izklapljanje za pregledovanje. Nastavitve - Nastavitve karte. Potrebna je prijava v aplikacijo. Zapis - Zapis geografskega objekta na izbranem sloju. IC 11 12 13 14 15 16 Premikanje po zemljevidu poteka tako, da se na izbrani točki zemljevida pritisne in drži desni gumb miške ter premakne miško v željeno smer, s čimer se bo premaknilo tudi območje na zemljevidu. Za zumiranje je potrebno z levim gumbom miške označiti območje na zemljevidu, ki ga želimo povečati. Učinek zumiranja (približevanja ali oddaljevanja) je dosegljiv tudi z vrtenjem koleščka miške. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 11.1.3 Pravice uporabe in prijava v pilotni sistem EnGIS Vzorčni oziroma pilotni projekt EnGIS je izveden kot tematska karta s pomočjo tehnologije Geopedia.si, dosegljiv pa je tudi preko domene www.engis.si. Intemetno domeno www.engis.si je zakupil Cosylab d.d. januarja 2008 za čas enega leta in jo je pripravljen odstopiti naročniku oziroma bodočemu institucionalnemu skrbniku projekta za nadaljni razvoj in uporabo sistema EnGIS. m p bbhöyöiyih:^^ ). Ogicits si prototip si&ts>ma E;nG!S~ Več informacH o oroiektu Ii:; C<>sy|a% v: ^ V-;: > •' laborßimij-z^^ köntrvloe ß: APE." ■ ■........... ,'Ägencija.zs/presüv^tijnranje^ d.o:ö Institut "Jožef Stefan", • Cmter m eneraetsllna:(l«»Sm3>:.l£l793. \ PiKsb»EU;o(t) 2502 Proliv EEnagen Kansntzl i ■: © nr tr ramWiiS J- ' - t' ""-it. ' 'I J t Slika 24: Atributi objekta termoelektrarne 11.3.2 Kotlarne - daljinsko ogrevanje na fosilna goriva v tem sloju so vpisani objekti za daljinsko ogrevanje (DO) na fosilna goriva oziroma podjetja za distribucijo daljinske toplote. Oskrba sistema za daljinsko ogrevanje je zagotovljena s proizvodnjo toplote v lastnih kotlih, SPTE ali iz virov izven podjetja (toplarne, industrija ali druga podjetja). Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »KonkurenCnost Slovenije 2006-2013« Tudi podatki o obstoječih objektih kotlarne/daljinsko ogrevanje na fosilna goriva so pridobljeni predvsem, vendar ne v celoti, iz integrirane baze podatkov »Enotna energetska baza podatkov (EEBP)«. Razpoložljivi podatki o posameznih enotah v bazi EEBP so praviloma pridobljeni v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije. EEBP pa ne vključuje podatkov o lokacijah in instalirani moči. Podatke o lokaciji DO so bili pridobljeni iz podatkov US-CEU oziroma ročno iz spletnih strani podjetja ali iz telefonskega imenika. Podatki o instalirani toplotni moči za posamezna podjetja za daljinsko ogrevanje so bili pridobljeni iz podatkov pri US-CEU in od podjetja DO. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki KO Daljinsko ogrevanje na fosilna goriva (obstoječe) EEBP, podatki US-CEU, podjetja za daljinsko ogrevanja ime objekta Lokacija objekta (Ulica, št., št. pošte. Pošta) Skupna instalirana moč (MW) Poraba goriva /po vrsti goriva (t, Sm3,GJ) Proizvedena toplota (GJ/leto) Proizvodnja topiote v SPTE (GJ/ieto) Nabava zunaj podjetje(GJ/leto) Prodaja- odjemalci (GJ/leto) Prodaja -podjetje za distribucije(GJ/leto) Št. odjemnih mest Karta SiU Qsäxta Raaiiatl Projekt EnGIS ▼ Opis Energetski GIS slstemiza otir!ovI]IvB vire energijo■ www.gnQis.si" fc-oavmava ......... bberl karto... ■.■ »NE .••■..'■• . ♦TE '«TO.na telna oortvä ■.'■■■ WKO • . Foalt^'Cigiev^ tu fostia goriva ÄSPTEnafbstagatya - ♦ OVE-frtE ♦;0VE -V9trr»eawana' «CVE • Sofl&ie etektraRS • • • : • : : ifiOVE-Lssnabtemasa- - •iKOVE-Bcpin: : ' ' ..... «OVE-GeoterroalrB ensrglS- .;+;Sc»l&ilsfire)emriidIcolote-: • . . i^OVE-.Toptotreöpd®- ■ ;t^OVE.-Booawa. ■ • • SSUMARW PRIKAZI. : S UWävil podatki ..■..:■• • xOoöatre'IrlbnracW I Oioteto ~ll veine ~ll RMgt ll' tč ^ -0, 'i' Ojp »tal •] ■> ' M— 5 »' » _ Slika 25: Vizualizacija podatkov za kotlarne - da^insko ogrevanje na fosilna goriva Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »KonkurenCnost Slovöiije 2006-2013« KSrta Sfci) .Osäwo Rezuua . Oal^EkaoTevarits nalbstiagorha Kenog Nova Sota Na^ KenogNara Gonö SkLPpatsai-aMWOithWO.-: 34j6 ' .' . ' tan _ äbos 116367 109106' - -ä odlenifiitiest 0 lx*acl)ai>.395922.8^:91688.5 • • • : 45'S741 23" la's? 4 II" V^ 99 5m Oded 2 Ocena > on /Xomaitar» .. • 0 •.:.■:■: Sioj: Dansko oroeanlB na ftidna oaiv^: UffiäilibcS.'wesasjäiä Aakđ-': • ® m © Slika 26: Atributi objekta kotlarne - daljinsko ogrevanje na fosilna goriva 11.3.3 SPTE na fosilna goriva Podatki o obstoječih objektih sistemov za soproizvodnjo toplote in električne energije so pridobljeni iz integrirane baze podatkov »Enotna energetska baza podatkov (EEBP )«. Razpoložljivi podatki o posameznih enotah v bazi EEBP so pridobljeni v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije. Podatki pa so bili pridobljeni tudi iz registra o kvalificiranih proizvajalcih ali iz podatkov pri US-CEU predvsem o novih SPTE. TE-TO Ljubljana, kije registrirana kot SPTE, ni vključena pod tem slojem, saj je razvrščena v sloj TO. Nekateri objekti SPTE so prenehali delovati v preteklih letih, nove enote so v gradnji. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki Ime objekta Oznaka objekta Lokacija objekta (Ulica, št., St. pošte, Pošta) Instalirana elektriöia moč (MW) Dejanska moč (MW) SPTE na fosilna goriva SPTE (obstoječe) EEBP, Register KPEE, podatki IJS-CEU, Največja toplotna moč (IVIW) Instalirana hladilna moč (kW) (samo za trigeneracije) Poraba goriva /po vrsti goriva (t, Sm3,GJ) Proizvedena toplota (GJ) Proizvedena električna energija na generatorju (MWh) Proizvedena električna energija na pragu (MWh. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Karta SioJ_Osän> iRsBitatl Pmickr EiiGls Energetski GISütste m ztt abnovtjivs vire anorgljs. .www.enois.5t »»Povezava : lA^ karto,,, : NasUHtve I -t TE TO na.lbs^gonra : »iKO ' • • s SPTE na fosila gcfWa: : f^sprä S OV&tC • : : • • OVE-rrWE • • OVE - VetTne etekoane iKOVE-'Scrä» elektrane-: s OVE-.LeSna bWnlasa .■ *^.OVE-Blcei^>' ■■ OVE-'Geatennalna energij' Sonfii simi}arr&f.tcalate.: OVE 'Tcttotfie Crpđke ■ - ■ ':»'OVE-'aogort»a- •. ■■ ■■••.. SlMWM PRKAa: Uprawl Dodatki'. "t Oodatnslnfamsctls: i I m <>tDfeto II «ing II Re89f II Ttopn Slika 27: Vizualizacija podatkov za soproizvodnjo T in EE na fosilna goriva Kata SbJ jc^no Rezultati fjaza) SPTC Snaga ijlijüäna rjf^y. - Snaga ■ •. - Ljubljana :' 3304 Dejani el.moč IffH), 2700 Največja topi moc (kVV)- 2180 ■TI • • 2180 Poraiiainsvl premosti 0 Depmgski pDn (Q)! 152316 L«o. 2DCE 21077 20445 25349 Polneler,'i*e,obrat.(uf/teto): 78G6 Lokadjs- 459029 96, 9S717 43 46»1'S303-14'2757 46" Vižnei 294 e m Ogledj:2': Ocena, QQ Vomentarip .i. iOjtatOK : - Stpj SFTE Ufrf bbrtS eepovezava .^Prikaži:: Slika 2S: Atributi objekta soproizvodnje T in EE na fosilna goriva 11.3.4 Hidroelektrarne Podatke smo za hidroelektrarne, poleg Ministrstva za gospodarstvo, Agencije za energijo pridobili še od Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje. Glede potenciala smo kontaktirali podjetje IBE, d.d. Za velike hidroelektrarne smo pridobili podatke o lokacijah Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« ročno, iz pridobljenih baz in še s strani poizvedovanja pri podjetjih Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., SENG - Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. in pa SEL-Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. Podatki, ki smo jih zbirali po posameznih virih so podani v spodnji tabeli. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE • HE HE - obstoječe Register KPEE, ARSO, SENG, podatki ARE, SEL, DEMB Oznaka objekta Ime objekta Vodotok Šifra KR Lokacija objekta Ulica, št. Št. pošte Pošta Lastnik/upravljavec Začetek obratovanja Življenjska doba (let) Zaključek obratovanja Instalirana moč (kW) Instalirani padec (m) Instalirani pretok (m /s) Faktor pretočnosti Potencialna energija (MWh) Letna proizvodnja (MWh) Polne ure obratovanja (h) Izkoristek elektrarne (%) Specifična investicija (€/kW) Letni prihodek (€/leto) Indikativna cena (€/kWh) Vir podatkov_ HE - potencial Potrebno bi bilo vnašanje podatkov iz študije IBE, ki nI v elektronski obliki. OVE - mHE MHE - obstoječe Register KPEE, ARSO, podatki APE Oznaka objekta Ime objekta Vodotok Šifra KP Lokacija objekta Ulica, št. Št. pošte Pošta Lastnik/upravljavec i^četek obratovanja Življenjska doba (let) Zaključek obratovanja Instalirana moč (kW) Instalirani padec (m) Instalirani pretok (m /s) Faktor pretočnosti Potencialna energija (MWh) Letna proizvodnja (MWh) Polne ure obratovanja (h) Izkoristek elektrarne (%) Specifična investicija (€/kW) Letni prihodek (€/leto) Indikativna cena (€/kWh) Vir podatkov_ Odziv vseh ustanov je bil pozitiven. S strani IBE, d.d. pa podatkov v elektronski obliki nismo prejeli, saj obstajajo le v papirni. Tako bo potrebno v nadaljevanju podatke o potencialih vodotokov na slovenskem vnašati ročno ali razviti računalniško metodo za njihovo vrednotenje na podlagi GIS za vodotoke in višinske profile, kar je lahko predmet posebnega samostojnega projekta. Kakovost podatkov o obstoječih hidroelektrarnah je razmeroma dobra in menimo, da so podatki predstavljajo realno stanje obstoječih in delujočih hidroelektrarn. Vseh podatkov za vse elektrarne nam iz razpoložljivih baz ni uspelo pridobiti. So tudi pri nekaterih podatkih Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenönost Slovenije 2006-2013« posamezne pomanjkljivosti. Register kvalificiranih proizvajalcev ima npr. datum podelitve koncesije in ne datum dejanskega začetka obratovanja. Problem pri pridobivanju vseh podatkov o obstoječih hidroelektrarnah je bil v osnovi sledeč: register KPEE, pridobljen s strani Agencije za energijo, je vseboval precej podatkov, ki pa niso jasno nakazovali ali je navedeni naslov lokacija hidroelektrarne ali naslov nosilca statusa. V bazi pridobljeni s strani ARSO pa so manjkala imena hidroelektrarn, vsebovala pa je natančne koordinate za podeljene koncesije na izbranih vodotokih (koordinate se nanašajo na spodnjo in zgornjo vodo, ne na koordinato objekta). Vendar je tudi v tej bazi kar nekaj podeljenih koncesij, ki koordinat nimajo navedenih, zato niso mogli biti vneseni v EnGIS. Na ARSO smo poslali dopis za izpolnitev manjkajočih koordinat, vendar zaenkrat odgovora še nismo dobili. Tako je bUo potrebno osnovati novo bazo in vanjo prenesti podatke iz registra KPEE in jih dopolniti z ustreznimi podatki za isto elektrarno iz baze podeljenih koncesij. Manjkajoče koordinate posameznih elektrarn smo vnesli ročno, oziroma na podlagi podanih naslovov iz registra KPEE, če hidroelektrarne v bazi koncesij ni bilo mogoče najti. Problem seje pojavil tudi pri poimenovanju vodotokov, ki so bili, poleg podatka o upravljavcu, skupna točka obeh baz. To smo preverjali na zemljevidu, če gre za enak vodotok naveden v obeh bazah, vendar z različnim oziroma dvojnim poimenovanjem (primer Reka - levi pritok Barbarskega potoka, Barbarski potok). Za približno 90 % lokacij smo uspeli organizirano pridobiti potrebne podatke. Za preostalih 10% je po naši oceni možno do točnih podatkov priti le tako, da se pisno obrnemo na lastnike, oziroma upravljavce hidroelektrarn, to je posamezne pravne in fizične osebe. jj^rtaj^feŽ&MjpSto^ Projekt EnGIS -:.Ensrgtitiskl. GIS slstein^a .. . obnovljiv» vira Bobi^IJa.. ^ Www.gnqii.st »«Povezava • • Igfaankartn.-:: \ • • .sftTO lia ftsina gcrtyS ^ • SOVM::" ŠOVEr^T«'.... >:0VE'-.sdf «8l6r~ir TcEb . I ♦ TE • ieTOnsfosUnagcms •SKO'.'" •• . i-iSPTC ra fosira'eanva :' • •5f;OVE+E' :■• : ' .»^QVE'-Vetmeeörtrane : «OVE.-Soothsääctrans- • : PSonöie eäeärtrame ..... . l7Letnoscin£noobssv3ci^-h:MzDntaiic »OVE-Lesna ÖWIBS3 • •woVE-GeOtaiTHhäenagla' • •«S(ai&is»yem*l tcptote • SBOVE-Tt^lolnBöpake.''. -»-OVE'Etogonya '«itravrtpodatM ........ jisDodđtrB Wwilucte" • * . ** ^ »*?* * * * * * * * SSlIfiMl Slika 31: Vizualizacija podatkov sončnih elektrarn in potenciala sončne energije Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovöiije 2006-2013« Rezultati]: Lecrn.sbn&D . ü^j^&Äft.flÄni^J 135,42M'' . )7,'ii2s98.is9::: • f^Mšicnta:,:' 'Orfedroi:'' Sbl! Lstrid "... ;;.: obsevanfe-honajitatio,, ^ ' SonEhe eyttrarne! Ilefrxjlscn&n i*iše^ari)8+ic»l?(ritaixi .--Sonäe:elä:träms - QahOVffOb -■ ■^pgagpifj-jSgB^,! cöedirg,'..:':^ /^i-'.:-":: Öcena: .^i Saöaiteklama;:?::': © Slika 32: Atributi objekta sončne elektrarna in potenciala sončne enei^ije 11.3.6 Vetrne elektrarne v Sloveniji vetrnih elektrarn večje moči še ni. Za obstoječe vetrne elektrarne so bili podatki pridobljeni iz razpisa subvencij za investicije Ministrstva za okolje in prostor in internih podatkov ApE d.o.o. Pridobljeni podatki po posameznih virih so predstavljeni v spodnji tabeli. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE - Vetrne elektrarne VE - obstoječe Razpis MOP in podatki APE Ime objekta Lokacija objekta LastniWupravijavec Začetek obratovanja instalirana moč (kW) Potencial energije vetra za celotno področje Slovenije, za kvadrante 1 km x 1 i«n APE - podatki bodo od FMF Podatki 0 povprečnih letnih hitrostih vetra so v fazi pridobivanja. V karti EnGIS sta vneseni samo dve vetrni elektrarni manjše moči, ki služita za neposredno napajanje dveh planinskih koč. Ne glede na to je pomembno ta vir v sistemu EnGIS predvideti. Za izračune in oceno potenciala računamo, da bo mogoče pridobiti podatke v elektronski obliki o povprečnih letnih hitrostih vetra s strani Fakultete za matematiko in fiziko, katedre za meteorologijo, ko bo zaključena njihova študija z naslovom Vetrne razmere v Sloveniji. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Projekt EnGIS ▼ CW. ■■ ■ . -;EhBrgetskl!^3 šlstemiza : obnovljive vjre Bnorgijo, . Www.engig.si: ' . '"^torisä' . ^ ^ätc':.-::-''WKÖ, :>^SPTE.r0fasi^Wtva • • • : ^OTC-Vetme.etefctrame . : • SOVEHssna bfc«T»sa SBOVE-Botfn:'.: • • '-»JOVE r Geofermčfria ener^ -^Sqn£w"sprejefiirifcl topioš -' Tcpbtre &pal(e: ' : ;'iövE-Boo3rt»j •: ^ ' . »jsÜKwiMi reflĆAzr: •^ •y^arrip^ttl'rS ;. :f%tatlstiae'reotle.EiS'..;^ • l.'-.-riSnejStšv&ie: ; •; roqtd^^lottst^.i^ • •tŽZSataia dtmafja ■: : .nsöKjfflbsqiM ; • [""äl'toi;""]: Slika 33: Vizualizacija podatkov vetrnih elektrarn Seveda bi bila kvaliteta podatkov o vetru bistveno višja, če bi naročniku projekta EnGIS, Ministrstvu za gospodarstvo, uspelo od Elektro Primorske pridobiti podatke o meritvah vetra, ki na področju Primorske potekajo že od leta 1999. Te podatke Elektro Primorska smatra kot njihovo podjetniško last, in jih za enkrat ni pripravljena odstopiti za javno uporabo. Če želimo priti do realnejše sllike o potencialu vetrne energije v Sloveniji, bi morali te podatke nujno pridobiti in jih upoštevati pri nadaljnjih analizah. 11.3.7 Lesna biomasa Podatke o lesni biomasi in njeni rabi smo pridobili od Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za učinkovito rabo rn obnovljive vire energije (prej AURE). Podatki o kotlih večinoma izvirajo iz evidenc razpisov, ki jih je za gospodinjstva in pravne osebe pripravil MOP in sicer se nanašajo na razpise med obdobjem 2002 in 2007. Poleg teh smo uporabili še podatke o kuriščih, ki jih je zbral RACI in izvirajo iz leta 1997, pokrivajo pa večinoma večje kotle iz lesne industrije. Za SPTE na lesno biomaso pa smo uporabili podatke registra KPEE. Odziv obeh institucij je bil pozitiven in smo relativno hitro dobili osnovne podatke. Pri podatkih iz razpisov ni bilo težav ker niso obsežni. V elektronski obliki so na razpolago le podatki o lokaciji in o moči (ali velikosti) objekta. Za podatke o lesnem potencialu pa je bil potreben usklajevalni sestanek ZGS, Cosylabom in ApE, na katerem so bile predstavljene potrebe oz. željeni podatki, razpoložljivost in oblika zbranih podatkov ter način njihovega vnašanja. Pridobljeni podatki po posameznih vhih so predstavljeni v spodnji tabeli. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE - Lesna biomasa Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovenije 2006-2013« Kotli - LB Razpis IVlOP, RACI Lokacija objekta Vrsta goriva Lastnik/upravljavec Začetek obratovanja Instalirana moč (WW) SPTE - LB Register KPEE Ime objekta Vrsta goriva Šifra KP Lokacija objekta l-astnik/upravijavec Začetek obratovanja Instalirana el. moč (KW) Letna proizvodnja ei. (iVlWh) Kotli DO - LB PrcjelsPTCh3:fbstagdtfva ■•. iSOVM:-' 'KOVEfliE'': : : IsbvE-Sčrtnšeteitrame.'.. ■ ■.HOVE.--Lsš«'t«bmša .tefiapo^B^ :!T;.6VE - Sopin •'•♦ipVE energija. • . iKSpröV ^ajsffviäd to^te '.::'■•■ : - ' 4!OyE:-'8fciÖ0(Va • SSUiwm »KAZI ' 'gypravrtpoiÄW::: y:. yft^'äte^''':': rhMäie • •• irlwartkaW&id'nsMtDmj: CZÄötehäobrrp^ta. ^ • -itRäba'ial: ' Slika 34: Yizualizacija podatkov o različnih kotlih na lesno biomaso 11.3.8 Bioplinske naprave Podatke o obstoječih bioplinskih napravah smo zaprosili in pridobiU od Ministrstva za gospodarstvo, Registra kvalificiranih proizvajalcev električne energije. Glede potenciala za rabo bioplina smo kontaktirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer razpolagajo s podatki o lokacijah kmetijskih gospodarstev, ki imajo več kot 50 GVŽ, ter rabo zenUjišč (GERK). Pridobljeni podatki po posameznih virih so predstavljeni v spodnji tabeli. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE - Bioplin BP ■ obstoječe Register KPEE Ime objekta Vrsta goriva Šifra KP Lokacija objekta Lastnik/upravljaiec Začetek obratovanja Instalirana moč (KW) Letna proizvodnja (MWh) Polne ure obratovanja (h) Potencial bioplina -živinorejski objekti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano, januar 2008 APE Potenciai blopiina -živinorejska gostota iVIinistrstvo za okolje in prostor. Agencija RS za Okolje, maj 2007 CSL GERK_20080109 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prelirano, maj 2007 APE Odziv vseh ustanov je bil pozitiven. Podatki o obstoječih napravah, GERK ter lokacijah živinorejskih objektov so bili na voljo v elektronski obliki. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkuimčnost Slovenije 2006-2013« Kakovost podatkov o obstoječih bioplinskih napravah je zadovoljiva in menimo, da podatki predstavljajo realno stanje obstoječih in delujočih bioplinskih elektrarn, ki so pridobile status kvalificiranih proizvajalcev. Potrebno bo skrbeti za ažurnost podatkov novih elektrarn. Za računanje realnega potenciala za rabo bioplina je potrebno pridobiti še podrobnejše podatke o strukturi GVŽ za izbrana kmetijska gospodarstva; ločeno število govedi in prašičev. V nadaljevanju bo potrebno spremljati spremembe teh podatkov in jih posodabljati vsako leto. Osnova za računanje potenciala je tudi raba zemljišč, ostanki zelene biomase in biološki ostanki v predelovalni industriji. Količine teh ostankov je v tej fazi projekta težko oceniti in bo zato v okviru potenciala prikazan možen potencial izrabe bioplina glede na razpoložljive kmetijske površine. Potencial izrabe bioplina bo izračunan in prikazan na enoto katastrske občine na podlagi števila GVŽ v posamezni KO ter na podlagi razpoložljivih površin za naslednje poljščine in površine: koruza za zrnje, silažna koruza, sladka koruza, sirek, trave, travno deteljne mešanice, trajno travinje, deteljno travne mešanice, detelja, lucema, medena detelja, začasni travniki, trajni travniki, zemljišča v zaraščanju, neobdelana km. zemljišča. Pri izračunu potenciala iz GVŽ bo upoštevan delež razpoložljive površine za govedo in prašiče. Pri izračunu potenciala iz zelene biomase pa bo upoštevan predviden donos na ha ter delež razpoložljivih količin za potrebe bioplina. Končni podatki so potenciahia letna proizvodnja bioplina, iz katere se izračuna energija ter možna inštalirana moč motorja SPTE. Projekt EnGIS VOÖS 'EnargR.tskt GlS ^stem ža / obnovljiva vire anerglja. . vwww.eriqi^si" :■ " ■■ ":■■ ■«Baša- • /: ; 'ESj^ FB fiHjh»'scrlya' • ; ^>;OVE rVeore đ^ans • JKOVE ^ Son^eeläctiafTO ■i'ÖVE r Leänä tiaiiasa- -. -. HM ^ • ..'^MricfB^ gostota^ • : . rSotenödietere domäse (tfazen>K *iOVE'--(3BOtBmiaki3Bn8r(jtla. - ''S -♦;Sonürt spreijenriM tailote ' '. ■. Š iü'OVE -.-Tčpbtne Cipalie - - -. -^sßöVE-'Bfeoolvj •. •. • § IHiSlMARNiPRDOa- ' : ' •.gl ^—'UcfavriciodalU. ^ '.' ■'■■^[■M RS- : • . •• ' rn&ia5t^V ncteha:.:': Tl^^kätajtiddrartffXN) 'M ..dz^tena.oocr^. CRaba'tđ- . 'IIŽ V-^tsĐi' mnoninrv.- • • JšBI Slika 35: Vizualizacya podatkov bioplinskih naprav in podatkov o živinorejski gostoti 11.3.9 Geotermalna energija Za podatke o geotermalnih virih energije, vrtinah, objektih in potencialu smo zaprosili Geološki zavod Slovenije, ki strokovno pokriva ta sektor. Geotermalnih elektrarn za proizvodnjo električne energije v Sloveniji še ni. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovaiije 2006-2013« Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE- Geotermalna en. GE - obstoječe Geološki zavod Slovenije / GE - potencial Geološki zavod Slovenije / Na prošnjo za podatke je Geološki zavod odgovoril, da večina zaprošenih podatkov ni bilo zbranih v javne namene in njihovo zbiranje ni bilo financirano s strani države. Predlagali so, da jih vključimo v projektno ekipo in nam posredovali ponudbo v višini 52.000 EUR + DDV za pripravo podatkov o obstoječih geotermalnih objektih in temperaturnih kart, ki omogočajo oceno potenciala geotermalne energije. Take ponudbe v okviru projekta EnGIS nismo mogli sprejeti. Za tak projekt je treba najti poseben vir financiranja. Zaprosili pa smo, da nam posredujejo informacijo o podatkih, ki so javno dostopni, vendar v času priprave pilotnega sistema odgovora še nismo prejeli. 11.3.10 Sončni sprejemniki toplote Podatke o sprejemnikih sončne energije smo pridobili od Ministrstva za okolje m prostor, ki vrsto let podeljuje subvencije za postavitev teh sistemov v gospodinjstvih. Nekaj let so se podeljevale tudi subvencije za pravne osebe. Podatke o 500 sistemih, ki so bili v obdobju 1996-1998 financirani iz programa Phare, so podatki ApE d.o.o., ki je koordinirala program podeljevanja subvencij. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE - Sončni sprejemniki toplote SSE - obstoječi Razpis MOP, podatki APE Lokacija naprave Začetek obratovanja Skupna površina SSE (m^^ Potencial sončne energije za celotno področje Slovenije, za kvadrante 1 km x 1 km Podatki FMF Sončno obsevanje (MJ/m ) za naslednje ravnine: -horizontalna ravnina ■ J 30®, J 45° , J 90® , JV 30" . JZ 30° Odziv Ministrstva za okolje in prostor je bil pozitiven, vendar so posredovali samo manjši del podatkov, ki se sicer zbirajo v vlogi, ki jo je potrebno oddati ob prijavi. V elektronski obliki so dostopni samo podatki o lokaciji, začetim obratovanja in skupni površini SSE. Ostali podatki so na voljo v posameznih vlogah in bi jih bilo potrebno vnašati ročno. Ocenjujemo, da je na ta način zbran samo manjši del vseh SSE v gospodinjstvih, manjkajo pa tudi večji sistemi npr. v hotelih, bazenih, domovih za ostarele, šolah in drugih javnih objektih. Ker je teh naprav v Sloveniji zelo veliko, je potrebno v nadaljevanju predvsem najti ustanovo, oziroma način, kako bi te podatke zbrali v okviru obstoječih aktivnosti, npr. popisa prebivalstva ali popisa nepremičnin. Zaradi velikega števila teh naprav in pomanjkanja statističnega zajema bi bil eden od možnih načinov, da se preko določenih informacijsko-nagradnih akcij lastnike pozove, da podatke (na postavljen kratek spletni vprašalnik) sami vnašajo. Sicer pa ni videti drugačnega uporabnega načina, kako bi do tovrstnih zanesljivih podatkov lahko prišli. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEX) 2P-27928-V1.0 109 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Karta _ Projekt EnGIS » ■> : Ennrgcitskl C!8 sistem za obnovljive-vira energifs. ww.w.engis.si ■ . .««PavsäSi" : : • • •• • + NE * TE. .■..■•• ■ -i«-TOnafbst>agatya -. SPTE ra fbsiTa QBlya »OVE^ntC :»0VE-Vetmeelektram9 • • OVE-Sco&ie đefctrame : *0VE-Lesriat*»F»$a 'i^'OVE^Bcpil:' OVE-Geotemaha enefö» .»Son£iiisrslsnrt3tC(ibt9'..'. . •. RLstno son&io cibsBvariiB )j»45' i«OVE-Toplotre&pal(B .. ?<50VE-Sogartva: • i^SWMANTPSKÄZI:. •H üprawlpodatii ^. . :•: f?Statist)£rerea)aRS Th&B5t8«*e '.. • ■'..•rnas^. . . robaiB • ■ • • EotattadlatärtrsJd načrti (BM): • rzäiatena otitnb?(a . • rnÄaül : .rGS«_a0080109 • : •• ' Dodatre WwmacDe : " Slika 36: Vizualizacija podatkov sončnih sprejemnikov toplote in letnega sončnega obsevanja jug-45'' Za izračune in oceno potenciala so uporabni isti podatki, kot za sončne elektrarne, vendar je potencial preračunan na postavitev sončnih sprejenmikov toplotne energije v oriantaciji jug-45°. 11.3.11 Toplotne črpalke Podatke o toplotnih črpalkah smo pridobili od Ministrstva za okolje in prostor, ki je posredovalo podatke o projektih subvencioniranih z njihove strani. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE'Toplotne črpalke TČ - obstoječe TČ - zrak/voda Razpis MOP Ime naprave Lokacija naprave Začetek obratovanja Instalirana moč (kW)- samo pri večjih TČ - Geosonde Razpis MOP Ime naprave Lokacija naprave Začetek obratovanja Instalirana moč (kW) TČ - potencial Potencial je razmeroma težko določiti, odvisen je od spiošnega nivoja cen energije in specifično od cene eiektrične enerqije Odziv Ministrstva za okolje in prostor je bil pozitiven, vendar smo pridobili le osnovne informacije o napravah (lokacija in instalirana moč), ostali podatki so na navedeni v pisnih vlogah za subvencije, ki bi jih bilo potrebno ročno pregledati in določene podatke vnesti v EnGIS. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 11 S Ciljni raziskovalni program: »KonJcurenčnost Slovaiije 2006-2013« ^Karta jTai)! iošibrDŠiRs^tji Projekt EnGIS EnorgetsÜ slstumizš: ^obnovljivo vire ontirgijo;. www.ghat5.5i • ^^CESJäia:''. Misfl ksrto:.. - : •a-f«'':." »TE TO t« fošln»ocrt»s^ :> SPTE na-ft)sia goifcs'. - SKbVEjHE':'.::':':.^::.;' • ^■OVELesna üomass 'ŠOVE - Geöisnw^ß'a-e^ ■•■ {'•^Sor&isHSŠn^t^te''/ WLOit-lTcipbtr»^}^; • • . . nTCrOSCSJOđs 4:OVB rBtoaortM. . :: ■ COflacii katartrsU-nairt (DKN)' '.ržiatsns'otooiS^ vi': ■: ^ : iiiDoda&»tifqmBČli8'- f-'.'- if Slika 37: Vizualizacija podatkov o toplotnih črpalkah Osnovni podatki o toplotnih črpalkah so na tako na razpolago le za projekte sofinancirane s strani ministrstva. Seveda pa obstajajo tudi nameščene toplotne črpalke, ki niso bile sofinancirane s strani Ministrstva za okolje in v pridobljenih podatkih niso zajete. Zaradi velikega števila teh naprav in pomanjkanja statističnega zajema, bi bil eden od možnih načinov, da se preko določenih informacij sko-nagradnih akcij lastnike pozove, da podatke (na postavljen kratek spletni vprašalnik) sami vnašajo. Sicer pa ni videti drugačnega uporabnega načina, kako bi do tovrstnih zanesljivih podatkov lahko prišli. 11.3.12 Biogoriva Področje proizvodnje biogoriv je podatkovno in statistično zelo slabo obdelano. Nobena institucija ne spremlja sistematično tega področja. Na področju proizvodnje biodiesla je v obratovanju nekaj manjših preskusnih postrojev, v določeni fazi priprave pa je investicija objekta z zmogljivostjo 60.000 t letne proizvodnje. Podatke za obstoječe objekte in potencial bomo v obsegu možnosti skušali pridobiti na podlagi lastnega poznavanja področja in poizvedovanja pri institucijah, ki posamezne projekte pripravljajo. Ime grupe Ime sloja Vir podatkov Pridobljeni podatki OVE - Biogoriva BIO-G - obstoječa proizvodnja / GERK_20080109 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prelirano, maj 2007 APE Financeija: Javoa agencya za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkuraičnost Slovoiije 2006-2013« 11.3.13 Pregled pridobljenih vhodnih podatliosQ"v Potendal blogoriv Slika 38: Shema uporabe virov podatkov za zajem podatkov posameznih slojev OVE enega sloja potrebno upoštevati več različnih virov. Ta relativno kompleksna situacija mora biti upoštevana pri bodoči vzpostavitvi trajnostnega zajema podatkov na način, da bodo tudi subjekti, ki podatke dajejo, le te pripravljali v skladu z navodili, kot bo sistem za trajnostno rabo sistema EnGIS zgrajen. 11.4 Sloji sumarnih prii^azov piiotnega projeiđa in pregledovanje podatkov v poglavju 10.3 so navedeni predlogi simiarizacijskih slojev za potrebe pregleda in analiz nad energenti in energetskimi objekti za potrebe bodočega produkcijskega sistema EnGIS. Vsi v okviru pilotnega projekta niso bili izvedeni, pač pa so bili za izvedbo izbrani nekateri najbolj značilni sumami prikazi: • ELEKTRIKA - FOSILNA IN NUKLEARNA GORIVA • ELEKTRIKA - OVE HIDRO • ELEKTRIKA ~ OVE ostalo • TOPLOTA - FOSILNA GORIVA • TOPLOTA-OVE Ti sloji sumarizacijskih prikazov se nanašajo na statistične regije v Republiki Sloveniji (upoštevajoč definicijo statističnih regij na dan 01.01.2005). Vsak sumarizacijski sloj ima določene atribute, ki so navedeni in razloženi v spodnjih tabelah. Ker gre za sumarizacijo, se atributi nanašajo predvsem na delne vsote in deleže. Celotne vsote so izpuščene iz enega Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« samega razloga, da bi vizualno prikaz ne bil obremenjen s prevelikim številom podatkov in zaradi tega postal nepregleden. Vseeno pa prikazane delne vsote in deleži uporabniku omogočajo, da si celotne vsote na podlagi deležev predstavlja ali točneje sam tudi izračuna. Seveda gre za izvedene sumarizacijske sloje v okviru pilotnega projekta, ki pa jih je v bodoči dejanski implementaciji glede na potrebe uporabnikov mogoče prilagoditi, reorganizirati, predvsem pa dodati dodatne atribute, ki bodo nakazovali trende glede na preteklo leto, saj so v pilotnem projektu zajeti vzorčni podatki samo enega leta. Iz nabora različnih atributov, ki so vsebovani v vsakem od petih sumarnih slojev, je bila za vizualizacijo v okviru pilotnega projekta izbrana vrednost »% instalirane moči v Sloveniji«, ki se v okviru vsakega sumamega sloja nanaša na vsako statistično regijo in jo ustrezno obarva. 5 - 10 % Slika 39: Barvanje sumarnih prikazov: % instal. moči v SLO Kotli v okviru skupine slojev OVE - lesna biomasa, ki predstavljajo individualna kurišča na drva, so zaenkrat izločeni iz sumarnih prikazov, ker so podatki nepopolni in bi bili rezultati zavajajoči. Dejansko pridobljeni podatki o kotlih nikakor ne zajemajo vseh individualnih kurišč na drva, pač pa samo manjši s kakršnimikoli subvencijami zajeti del. 11.4.1 Elektrika - fosilna in nuklearna goriva Sumarizacijski sloj ELEKTRIKA - FOSILNA IN NUKLEARNA GORIVA prikazuje po regijah izračunane sumarne vrednosti atributov objektov za proizvodnjo električne energije nuklearne elektrarne (NE), termoelektrarn (TE), toplarn (TO) ter soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). ATRIBUT RAZLAGA Instal. moč Vsota instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne energije na fosilna in nuklearna goriva v regiji. % instal. moči v SLO Delež [vsote instalirane moči vsdi objektov proizvodnje električne eno-gije na fosilna in nuklearna goriva v regiji] od [vsote instalirane moči vsdi objektov proizvodnje električne energije na fosilna in nuklearna goriva v SLO]. - atribut je uporabljen za vizualizacijo % celotne instal. moči EE v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne energije na fosilna in nuklearna goriva v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh objektov proizvodnje el. energije v SLO]. Instal. moč NE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije NE v regiji. % instal. moči NE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne energije NE v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh NE v SLO]. Instal. moč TE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije TE v regiji. % instal. moči TE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne aiergije TE v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh TE v SLO]. Instal. moč TO Vsota instalirane električne moči objektov proizvodnje toplote TO v regiji. % instal. moči TO v SLO Delež [vsote instalirane električne moči objektov proizvodnje toplote TO v regiji] od [celotne instalirane električne moči vsdi TO v SLO]. Instal moč SPTE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije SPTE na posilna godiva v regiji. % instal. moči SPTE v SLO Delež [vsote instalirane moči objdctov proizvodnje električne energije SPTE na posilna godiva v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh SPlb na posilna godiva v SLO]. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program; »Konkur^čnost Slovenije 2006-2013« Letna proizvodnja Vsota letne proizvodnje vseh objektov elektriCne energije na fosilna in nuklearna goriva v regiji. % letne proizvodnje v SLO Delež [vsote letne proizvodnje vseh objektov električne energije na fosilna in nuklearna goriva v regiji] od [vsote letne proizvodnje vseh objektov elektriöne energije na fosilna in nuklearna goriva v SLO]. % celotne letne proizv. EE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje vseh objektov električne enCTgije na fosUna in nuklearna goriva v regiji] od [celotne letne proizvodnje vseh objektov el. aiCTgije v SLO]. Letna proizvodnja NE Vsota letne proizvodnje objektov električne aiergije NE v regiji. % letne proizvodnje NE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije NE v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh NE v SLO]. Letna proizvodnja TE Vsota letne proizvodnje objektov elektri&ie energije TE v regiji. % letne proizvodnje TE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije TE v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh TE v Slij]. Letna proizvodnja TO Vsota letne proizvodnje objektov električne energije TO v regiji. % letne proizvodnje TO v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije TO v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh TO v SLO]. Letna proizvodnja MF'l'E Vsota letne proizvodnje objektov električne energije SPTE na posilna godiva v regiji. % letne proizvodnje SPTE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije SPTE na posiba godiva v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh SPIt na posilna godiva v SLO]. V okviru pilotnega projekta je bil izdelan konkreten sumarni prikaz proizvodnje električne energije na fosilna in nuklearna goriva. ;Katta^&)ol''Osä:TO Rsaitstf ELEKTRIKA-FOSILNA IN NUKLEARNA GORIVA *Op(s ■:Barva % Instai. iMočl v suo' . <5% S -10 % 1Q - 20% ^ra 20-50% ' i^äzstiä labäa - Wanaülvai SooaaiKCis | stal..-. r rtr'r 5 v.f jfai ' Tono 1 ■' .s; •jtTiT.'iv'^ ' 11! I -a - L-.J- ' " ? 1 «■ - 1" -..... rif' w Vi i l«M*» ■ ' "-S. Vf v; i' < i - i" ' Slika 40: Sumarni prikaz proizvodile EE na fosilna in nuklearna goriva v Sloveniji Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« BBrrmKft - FOSONA IN rmEARNA QCMV6 l/TäSÄv^a sMieiifcsij tpflOa • sinaro • ?0C5 ^Notrdn.'!«G-k!Ä10 MW ter vseh malih HE. ATRIBUT RAZLAGA Instal. moč Vsota instalirane moči vsdi objektov proizvodnje električne energije na hidro energijo v regiji. % instal. moči v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne magije na hidro energijo v regiji] od [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne energije na hidro energijo v SLO]. - atribut uporablien za vizualizadjo % celotne instal. moči EE v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne enragije na hidro energijo v regiji] od [celotne instalirane moči vseh objektov proizvodnje el. energije v SLO]. Instal. moč HE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije HE (>10MW) v regiji. % instal moči HE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne energije HE (>10MW) v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh HE v SLO]. Instal. moč mHE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne enragije mHE v regiji. % instal. moči mHE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne energije mHE v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh miffi v SLO]. Letna proizvodnja Vsota letne proizvodnje vseh objektov električne energije na hidro energijo v regiji. % letne proizvodnje v SLO Delež [vsote letae proizvodnje vseh objektov električne energije na na hidro energijo v regiji] od [vsote lerne proizvodnje vseh objektov električne energije na na hidix) energijo v SLO]. % celotne letne proizv. EE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje vsdi objektov električne energije na hidro energijo v regiji] od [celotne letne proizvodnje vseh objektov el. energije v SLO]. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Letna proizvodnja HE Vsota letne proizvodnje objektov električne aiergije HE v regiji. % letne proizvodnje BDE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije HE v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh HE v SLO]. Letna proizvodnja mHE Vsota letne proizvodnje objektov elektri&ie energije mHE v regiji. % letne proizvodnje mHE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije mHE v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vsdt mHE v SLO]. V okviru pilotnega projekta je bil izdelan konkreten sumarni prikaz proizvodnje električne energije na hidroenergijo, ki prikazuje geografsko porazdelitev deležev seštevka proizvodnje EE za HE in mHE po statističnih regijah. Geografska porazdelitev deležev seštevka proizvodnje EE ločeno za sloj HE in/ali mHE v okviru pilotnega projekta sicer ni bila vizualizorana, vendar pa so seštevki ločeno izračunani in prikazani v okviru atributov tega sumamega sloja. l^sJiSoli'CŠebnaiiRćžČdtatil ' ELEKTRIKA - OVE HIDRO TCw rg-^^/minstal', Moči v : .•.■• • • -O- ■ ■: iSjaaa latäa. »tetaiiBw'i Oaiifzkss ( UbaUoL" •...... Slika 42: Sumarni prikaz proizvodnje EE na hiđroenei^^o Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO ZP-27928-V1.0 11 S Ciljni raziskovalni program: »KonkurenCnost Slovenije 2006-2013« aBORKA-OVEHICÄO Slika 43: Značilni prikaz atributov sumarnega sloja proizvodnje EE na hidro enei^ijo 11.4.3 Elektrika - OVE ostalo Sumarizacijski sloj ELEKTRIKA - OVE ostalo prikazuje po regijah izračunane sumarne vrednosti atributov objektov za proizvodnjo električne energije na podlagi vseh obnovljivih virov energije, razen hidroelektrarn, katerih sumarizacija je zajeta v ločenem sloju. ATRIBUT RAZLAGA Instal. moč Vsota instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne energije na OVE (breh hidro) v regiji. % instal. moči v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objdctov proizvodnje električne energije na OVE (breh hidro) v regiji] od [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne energije na OVE (breh hidro) v SLO]. - atribut uporabljen za vizualizacijo % celotne instal. moči EE v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje električne energije na OVE (brez hidro) v regiji] od [celotne instalirane moči vseh objektov proizvodnje el. energije v SLOj. Vsota instal. moči SPTE-LB Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije SPTE-LB v regiji. % instal. moči SPTE-LB v SLO Delež Ivsote msra hrane moci objektov proizvodnje elelctnCne en^gije SFlfc-Ul v regiji] od [celotne instalirane el. moči vs^ SFTE-LB v SLO]. Instal. moč SPTE-Bioplin Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije SPTE-Bioplin v regiji. % instal. moči SPTE-Bioplin v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne energije SPTE-Bioplin v regiji] od [celotne inst?i1irane el. moči vseh SPTE-Bioplin v SLO]. Instal. moč SE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije SE v regiji. % instal moči SE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne energije SE v regiji] od [celotne instalirane el. moči vseh SE v SLO]. Instal. moč VE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje električne energije VE v regiji. % instal. moči VE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje električne energije VE v regiji] od [celotne instalirane el. moči vsdi VE v SLO]. Letna proizvodnja Vsota letne proizvodnje vseh objektov električne energije na OVE (brez hidro) v regiji. % letne proizvodnje v SLO Delež [vsote letne proizvodnje vseh objektov električne energije na OVE (brez hidro) v regiji] od [vsote letne proizvodnje vseh objektov električne energije na OVE (brez hidro) v SLO]. Financeija: Javoa agencya za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« % celotne letne proizv. EE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje vseh objektov električne enragije na OVE (brez hidro) v regiji] od [celotne letne proizvodnje vseh objektov el. Energije v SLO]. Letna proizvodnja SPTE-LB Vsota letne proizvodnje objektov elektriCne en^gije SPTE-LB v regiji. % letne proizvodnje SPTE-LB v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne oiergije SPTE-LB v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vsdi SPTE-LB v SLO]. Letna proizvodnja SPTE-Bioplin Vsota letne proizvodnje objektov električne energije VE v regiji. % letne proizvodnje SPTE-Bioplin v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov eldctrične energije SPTE-Bioplin v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh SPTE-Bioplin v SLO]. Letna proizvodnja SE Vsota letne proizvodnje objektov električne energije SE v regiji. % letne proizvodnje SE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije SE v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vsdi SE v SLO]. Letna proizvodnja VE Vsota letne proizvodnje objektov električne enei^je VE v regiji. % letne proizvodnje VE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje objektov električne energije VE v regiji] od [celotne letne proizvodnje el. vseh VE v SLO]. V okviru pilotnega projekta je bil izdelan konkreten sumarni prikaz proizvodnje električne energije na OVE ne upoštevaje hidro energije. Ta sumarni prikaz prikazuje geografsko porazdelitev deležev seštevka proizvodnje EE po statističnih regijah za vetrne elektrarne, sončne elektrarne, elektrarne na lesno biomaso in elektrarne na bioplin. Ostali OVE tu niso zajeti, ker bodisi niso namenjeni proizvodnji električne energije, bodisi v fazi izvedbe pilotnega projekta zanje ni bilo podatkov. iBawa." ■%"(nstal.:Moč!:VSt.O-<5%: • lili®'' ■: 'BSJSaä. ' IlO-SOKi: : 'ZO-SOlil ' ' ' : : ' ' 'ipp: :'>5o%.' ' I^EaffiöH StiLZäSS Btela: ■. ELEKTRIKA - OVE itsl.ilu (lii.v i -HE) ^OOi nsa nn/^z ziirnz ■ .topo... , - L." 1 J •• • iiv 'mu VT " kij^^ ■ ^ ..-....;.-,■ - ■ -I" ■ ' -.v.' r.-■ " .- Em ■ ^ ''is ■ By S . ; -N ^ ■ /'i VN 'i -v Slika 44: Sumarni prikaz proizvodnje EE na vse OVE razen hidro energije Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« o-axe n»T9Ka fKfüt /Har HP) [>J93V^^oclrM Slc<>'9ri}) s(alis(£i-.4 - si/rano • 7005 I.....-J ■ JI ■:• I Qo($n>ska »u'^uiu - siansr» • S0C6 IPoirr.jio jt.-.t^lik'rvi rr-oić • 4aiv.«xj • 2CC3 Slika 45: Značilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje EE na OVE brez hidro energ^e 11.4.4 Toplota - fosilna goriva Sumarizacijski sloj TOPLOTA - FOSILNA GORIVA prikazuje po regijah izračunane sumarne vrednosti atributov objektov za proizvodnjo toplotne na podlagi fosilnih goriv, kot so: toplarne (TO), termoelektrarne (TE), toplotni del objektov SPTE ter daljinskega ogrevanja (DO). ATRIBUT RAZLAGA Instal. moč Vsota instalirane moži vseh objektov proizvodnje toplote na fosilna goriva v regiji. % instal. moči v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje toplote na fosilna goriva v regiji] od [vsote instalirane moCi vseh objektov proizvodnje toplote na fosilna goriva v SLO]. - atribut uporabljen za vizualizacljo % celotne instal. moči T v SLO Delež [vsote instalirane toplotne moči vseh objektov proizvodnje toplote na fosilna goriva v regiji] od [celotne instalirane moči vseh objektov proizvodnje toplote v SLO]. Instal. moč TO+TE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote TO + TE v regiji. % instal. moči TO+TE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote TO + TE v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh T0+ TE v SLO]. Instal. moč SPTE na fosilna goriva Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote SPTE na fosilna godiva v regiji. % instal. moči SPTE na fosilna goriva v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote SPTE na fosilna godiva v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh SPTE na fosilna godiva v SLO]. Instal. moč DO na fosilna goriva Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote DO na fosiha godiva v regiji. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« % instal. moči DO na fosilna goriva v SLO Delež [vsote instalirane moCi objektov proizvodnje toplote DO na fosilna godiva v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh DO na fosilna godiva v SLO]. Letna proizvodnja Vsota letne proizvodnje toplote vseh objektov na fosilna goriva v regiji. % letne proizvodnje v SLO Delež [vsote letne proizvodnje vseh objektov toplote na fosilna goriva v regiji] od [vsote letne proizvodnje vseh objektov toplote na fosilna goriva v SLO]. % celotne letne proizv. T v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote vseh objektov na fosilna goriva v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh objektov v SLO]. Letna proizvodnja TO Vsota letne proizvodnje toplote objektov TO v regiji. % letne proizvodnje TO v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov TO v regiji] od [celotne letoe proizvodnje toplote vsdi TO v SLO]. Letna proizvodnja SPTE na fosilna goriva Vsota letne proizvodnje toplote objektov SPTE na fosilna godiva v regiji. % letne proizvodnje SPTE na fosilna goriva v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov SPTE na fosUna godiva v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh SPTE v SLO]. Letna proizvodnja DO na fosilna goriva Vsota letne proizvodnje toplote objektov DO na fosilna godiva v regiji. % letne proizvodnje DO na fosilna goriva v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov DO na posilna godiva v regiji] od [celotoe letne proizvodnje toplote vseh DO v SLO]. V okviru pilotnega projekta je bil tudi za sumarni sloj proizvodnje toplote na fosilna goriva izdelan prikaz z upoštevanjem konkretnih podatkov objektov, ki so bili na voljo. J^ Slo) {Osebno RejUuti TOPLOTA - FOSILNA GORIVA I O'teloto ~1t V6re ll fiefet Barva % instal. Moe! v SLO ■ ■ ■<5'a -' ■i 10-20°A 20-50 • «fis^aslüClßEiiä Bfcsä'. tesnwtvs I i Deda KOS I bberi iloi... : . • -'V .. -/.-'A .. A • ■.:.«■: V ' •v.'" ■ , / -»irtr 5t >/< »• ' io>-v 1 1 ' I » p.« 's Slika 46: Sumarni prikaz proizvodnje toplote na fosilna goriva Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkuimčnost Slovenije 2006-2013« 682,5 982.5 5589143.1 a7.0 I OgiecKS Ccena: fe'Ä'JyC' ^ Slika 47: Značilni prikaz atributov sumarnega sloja proizvodnje toplote na fosilna goriva 11.4,5 Toplota-OVE Sumarizacijski sloj TOPLOTA - OVE prikazuje po regijah izračunane sumarne vrednosti atributov objektov za proizvodnjo toplotne energije na podlagi različnih obnovljivih virov energije (OVE). ATRIBUT RAZLAGA Ins tal. moč Vsota instalirane mo5i vseh objektov proizvodnje toplote na OVE v regiji. % instal. moči v SLO Delež [vsote instalirane moči vseh objektov proizvodnje toplote na OVE v regiji) od [vsote instalirane moći vseh objektov proizvodnje toplote na OVE v SLO]. - atribut uporab^en za vizualizacijo % celotne instal. moči T v SLO Delež [vsote instalirane mo5i vseh objektov proizvodnje toplote na OVE v regiji] od [celotne Instalirane moči vseh objektov proizvodnje toplote v SLO]. Instal. moč DO-LB Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote DO-LB v regiji. % instal. moči DO-LB v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote DO-LB v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh DO-LB v SLO]. Instal. moč BIOPLIN Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote BIOPLIN v regiji. % instal. moči BIOPLIN v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote BIOPLIN v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh BIOPLIN v SIX)]. Instal. moč GE Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote GE v regiji. % instal. moči GE v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote GE v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh GE v SLO]. Instal. moč SST Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote SST v regiji. % instal. moči SST v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote SST v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh SST v SLO]. Instal. moč TC Vsota instalirane moči objektov proizvodnje toplote TČ v regiji. % mstal. moči TČ v SLO Delež [vsote instalirane moči objektov proizvodnje toplote TČ v regiji] od [celotne instalirane toplotne moči vseh TČ v SLO]. Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČEX) 2P-27928-V1.0 109 Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Letna proizvodnja Vsota letne proizvodnje toplote vsdt objektov na OVE v regiji. % letne proizvodnje v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote vseh objektov na OVE v regiji] od [vsote letne proizvodnje toplote vseh objektov na OVE v SL0]. % celotne letne proizv. T v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote vsdi objektov na OVE v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh objektov v SLO]. Letna proizvodnja DO-LB v regiji Vsota letne proizvodnje toplote objektov DO-LB v regiji. % letne proizvodnje DO-LB v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov DO-LB v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh DO-LB v SLO]. Letna proizvodnja BIOPLIN Vsota letne proizvodnje toplote objektov BIOPLIN v regiji. % letne proizvodnje BIOPLIN v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov BIOPLIN v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh BIOPLIN v SLO]. Letna proizvodnja GE Vsota letne proizvodnje toplote objektov GE v regiji. % letne proizvodnje GE v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov GE v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh GE v SLO]. Letna proizvodnja SST Vsota letne proizvodnje toplote objektov SST v regiji. % letne proizvodnje SST v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov SST v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh SST v SLO]. Letna proizvodnja TĆ Vsota letne proizvodnje toplote objektov TČ v regiji. % letne proizvodnje TČ v SLO Delež [vsote letne proizvodnje toplote objektov TC v regiji] od [celotne letne proizvodnje toplote vseh TČ v SLO]. Izdelan je bil konkretni pilotni sumarni sloj proizvodnje toplote na OVE z upoštevanjem konkretnih podatkov o objektih, ki so bili na voljo. Pri tem je potrebno povdariti, da je rezultate tega sumamega prikaza res potrebno razumeti kot pilotne rezultate, ker so viri podatkov takšne narave, daje težko doseči popolnost. KT-O blol CSEIvc TOPLOTA - OVE fcps : Barva- nj ihstal.-Moči'v SLO'-;': v- ■ ■ ■ € 5 %' - ' 5'• io.ft 10.-20%:. 20.-50%' : • •: :• > 50% • • : ' . ^fäiaa lääii']. • •• ^ c-ts'j a JI ir R'-fc' ~l I Tmm 1 s« -Tl. Slika 48: Sumarni prikaz proizvodnje toplote na OVE Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« TOPLOTA-C3VE • ■ ■ I jwtryjge • -7~~~ ......I Tro r>T« _ CroljE»« Sbt TOPLOTA-OVS Slika 49: Značilni prikaz atributov sumamega sloja proizvodnje toplote na OVE Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 12 Ocena rezultatov in izhodišča za bodoče delo Raziskovalni projekt EnGIS ( www.engis.si ) je pokazal, da je v Sloveniji z nekaterimi prilagoditvami postopkov zbiranja letnih podatkov proizvodnje električne energije in toplote mogoče relativno hitro vzpostaviti kvaliteten geografski informacijski sistem za prikaz potencialov in porabe OVE. Sistem nudi možnost vpogleda v geografsko razpršene potenciale OVE ter skupaj s podatki o klasičnih virih proizvodnje energije pripravo državne, regijskih in občinskih energetskih bilanc proizvodnje ter ugotavljanja trendov. Na podlagi potrebne institucionalizacije ter posledično določitve pravic uporabe in skrbi za kakovost podatkov sistem EnGIS lahko postane ključno orodje energetskih ekspertov, investitorjev in drugih zainteresiranih. S potrebnimi dodatnimi raziskavami nekaterih potencialov OVE sistem EnGIS lahko postane ključno orodje pri načrtovanju in doseganju ciljev Slovenije vezani na strategijo na področju energetike v EU. 12,1 InstitucionaUzacija sistema EnGIS v Sloveniji na ravni države trenutno ni institucije, ki bi pokrivala celotno področje obnovljivih virov energije. Področje OVE je institucionalno razdeljeno na električno energijo, za katero je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, ter toploto, ki jo pokriva Ministrstvo za okolje in prostor - Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. EnGIS ne more biti enkraten projekt! Potrebuje kontinuirano nadgradnjo podatkov o objektih in razvoj orodij za ocene, izračune in določanje potencialov posameznih obnovljivih virov energije. Potrebna so strokovna znanja s področja obnovljivih virov energije in obvladovanje specifičnih del z računalniškimi orodji. Da bi sistem lahko kontinuirano deloval je potreben odgovorni subjekt (skrbnik) znotraj|Ministrstva za gospodarstvo, ki bo prevzel odgovornost za financiranje in in javno dostopnost sistema EnGIS in administratorja, ki bo skrbel za njegovo operativno delovanje, kontinuirano aktualizacijo in nadaljnji razvoj. Odgovorni subjekt oziroma skrbnik bi moral torej po formalni plati poskrbeti za nadaljnje dejavnosti in sicer izbire izvajalca za upravljanje, administriranje in razvoj sistema EnGIS, pravice uporabe institucionalnih podatkov ter odločanje o konceptualnem razvoju EnGIS-a v prihodnosti. Upravljanje in administriranje s sistemom EnGIS mora ali prevzeti kompetentna državna institucija, ki se ukvarja z obnbovljivimi viri energije in se mora za te potrebe ustrezno kadrovsko oskrbeti, ali pa mora upravljanje sistema dolgoročneje oddati kompetentni zunanji organizaciji, administratorju EnGIS a. Skrbnik mora v vsakem primeru prevzeti financiranje delovanja, odgovornost za javnost uporabe EnGIS-a glede in pogojev za dostop do posameznih vrst podatkov z delitvijo dovoljenj dostopa upravičenim uporabnikom, z upoštevanjem vseh zakonskih omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov). Administrator EnGISa mora v vsakem primeru skrbeti za aktualizacijo podatkov kompletiranje in nadgrajevanje ocen potencialov za vse OVE, izdelavo potrebnih analiz za posamezne OVE in kontinuirani razvoj sistema. EnGIS namreč ni statična zadeva, če podatki in potenciali ne bodo časovno kontinuirano aktualizirani, bo njegova vrednost zelo hitro ugasnila. V primeru ustreznega skrbništva in upravljanja (administriranja) z EnGIS sistemom je to lahko ena najpomembnejših osnov za veliko število potencialnih investitoijev pri načrtovanju novih projektov in eden od nujno potrebnih pogojev za doseganje energetsko okoljskih ciljev Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Slovenije do leta 2020! Obnovljivi viri energije so majhni in razpršeni, zato jih potrebujemo zelo veliko število. Država lahko pospeši razvoj OVE s tem, da potencialnim investitorjem nudi zadosten obseg kvalitetnih informacij. Obenem je lahko to najpomembnejši sistem za evidentiranje vsakoletnih podatkov o povezanih z nacionalno proizvodnjo energije v državi, pri čemer bi bilo sistem smiselno povezati tudi s podatki za spremljanje porabe energije. 12-2 Vzpostavitev vmesnikov za trajnostni zajem podattiov Potrebno je izbrati institucije in njihove sisteme, ki so lahko in morejo biti nosilci referenčnih vhodnih podatkov za zagotavljanje vsebinskega delovanja sistema EnGIS, ter določiti načine za zajem teh podatkov ter njihovo tekoče ažuriranje. Pri pilotnem projektu vzorčnega pregleda obstoječih energetskih virov smo se oprli predvsem na dva vira podatkov, ki smo ju nadgradili nekaterimi manjkajočimi. To sta: • register kvalificiranih proizvajalcev električne energije Ministrstva za gospodarstvo • podatki iz razpisov Ministrstva za okolje in prostor. Ocenjujemo, da je register kvalificiranih proizvajalcev možna osnova za nadaljnji razvoj sistema EnGIS, ker zajema vse KE ne glede na vir in zajema tudi tekoče podatke, npr. podatke o proizvodnji električne energije, ki jih je potrebno sporočati vsako leto. V nadaljnjem razvoju bi bilo potrebno sistem poročanja dopokiiti glede na strukturo EnGIS. Podatki o podeljenih subvencijah Ministrstva za okolje in prostor seveda niso kompletni. Največja pomanjkljivost je ta, da ne zajemajo vseh izvedenih investicij, ampak samo subvencionirane. Potrebno bo najti še druge načine in institucije, ki periodično spremljajo podatke, kot npr. Statistični urad RS za popis prebivalstva ali Geodetska uprava za popis nepremičnin, in pridobivanje teh podatkov vključiti v obstoječ sistem zbiranja tudi za potrebe sistema EnGIS. Razmisliti je potrebno tudi o vključitvi drugih institucij in o sodelovanju z občinami, ker so objekti OVE zelo številni in razporejeni po celem teritoriju Slovenije. Organiziranje načina vnosa podatkov za posamezna področja in za posamezni objekt je zahtevna naloga in potrebuje od glavnega skrbnika oz. administratorja EnGISa izdelavo časovnega sistema (termina) za vnos podatkov glede na razpoložljivost podatkov za obstoječe objekte. Poleg tega je treba dopolnjevanje EnGISa sistematsko s podatki o novih objektih oziroma novih atributih. Vnos podatkov o novih objektih je lahko na mesečni ravni ali ob vsaki spremembi, ko se nov objekt pojavi. Administrator orodja EnGIS mora določiti postopek za vnos podatkov za obstoječe objekte in za nove nastale objekte z obvezno kontrolo kakovosti podatkov, zato je priporočljiv vpis (viden ali neviden) ocene kakovosti podatka. EnGIS vključuje veliko število podatkov za več področ^, ki jih pokriva. Za trajnostno uporabo sistema EnGIS je potrebno določiti posebnega glavnega skrbnika oziroma administratorja sistema, ki bo vodil celotni postopek pridobivanja in vnosa podatkov o obstoječih ali novih objektili, razširitev modulov in skrbel za kakovost podatkov ter izdelavo potrebnih analiz. Bodoči institucionalni skrbnik oziroma administrator sistema EnGIS mora urediti razmeija z lastniki baz podatkov, ki predstavljajo glavni vir, in skleniti z njimi dogovor o načinu in obliki prenosa podatkov v EnGIS. Zaželjen bi seveda bil povsem avtomatski prenos podatkov, vendar glede na izkužnje pilotnega projekta kaže, da to vsaj na začetku ne bo povsem mogoče, ker viri podatkov v celoti niso informatizirani, pač pa obstajajo tudi posamične ročno Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309: Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO 2P-27928-V1.0 ■{'7,^ Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slov^je 2006-2013« prirpavljene evidence. Ker gre vendarle za spremembe na letni ravni, povsem avtomatski zajem podatkov ni ključen za transformacijo EnGIS projekta v produkcijski sistem. 12.3 Vzpostavitev analize potencialov in vertikalne primerjave Potrebno bo dopolniti sistem EnGIS v delu, ki se nanaša na vzpostavitev celostne analize potencialov posameznih altemativnih virov energije v Sloveniji in njihove vertikalne medsektorske primerjave ter ugoravljanje trendov. Pri tem je potrebno upoštevati območja (raba tal, hiše, ceste, itd....) ter horizontalno ovrednotiti potencial posameznih sektorjev. V tej smeri predlagamo tudi nadaljevanje raziskovalnega dela, saj se je pokazalo, da so podatki za vrednotenje potencialov na nekaterih področjih zelo pomanjkljivi, nedosegljivi ali pa sploh ne obstajajo. Uporabnost podatkov za izrabo potenciala sončne energije za proizvodnjo električne energije ali toplote je zelo dobra in v okviru pilotnega sistema tudi uporabljena. Podatki o potencialu sončne energije so dokaj konstantni, spreminja pa se možnost njegove izrabe zaradi vemenskih in klimatskih pogojev. Zelo dobro so dosegljivi tudi podatki za potencial lesne biomase, ki pa niso statični, temveč se spreminjajo in ponovno vrednotijo vsakih cca 10 let. Pri tem bi bilo potrebno v prikaz potenciala lesne biomase vključiti tudi njegovo porabo, vendar je potrebno vzpostaviti postopek, kako podatke o tem zbrati. Podatki o potencialu vetra so nepopolni. Potencial vodotokov bi bilo potrebno obdelati z inforamdijskim ssitemom, ker so podatki stari in v papirni obliki. Formalnih podatkov o potencialih geotermalne energije nam, kljub številnim poskusom, ni uspelo pridobiti, pravtako so nepopolni podatki o možnostih izrabe zelene biomase za proizvodnjo bioplina ter možnostih proizvodnje rastlin za biogoriva. Našteta področja zato v prihodnosti zahtevajo intenzivne raziskave in analize. Sektor A Sektor B Območja (občine, regije,.^ Podatki - obstoječi Zbir horizontalno • obstoječi. Podatki - potencial ^ Podatki - obstoječi ^ Zbir horizontalno - obstoieči^^^;^^ Podatki - potencial. 'Primerjava vertikalno-- OBSTOJEČI objel^p^"" Sektor A Sektor B Slika 50: Ra;^iritev analize sektorskih potencialov Financeija: Javna agendja za raziskovalno dejavnost RS in ftfinistrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« Slika prikazuje sloje, ki bodo s tem dodani: • Območja (raba tal, hiše, ceste,...). Celoten potencial določenega vira energije na nekem območju, npr. sončnega obsevanja, je nemogoče izkoristiti zaradi vrste okoliščin, ki so povezane z obstoječimi objekti in sedanjo rabo tal, vendar pa je mogoče z določitvijo kriterijev za geografsko primerjavo slojev ugotoviti določen teoretični maksimum. Poleg tega je za določene sektoije, npr. biomaso, mogoče ugotavljati trende povečevanja ali zmanjševanja tega potenciala. V ta namen so potrebni sloji digitalnih podatkov, ki opredeljujejo rabo zemljišč. • Zbir horizontahio - sektorski potencial. To je sloj povezan s posameznim sektorjem, ki predstavlja geografsko porazdeljen teoretično maksimalni sektorski potencial določeneg aenergenta. • Primerjava vertikalno - sektorski potenciali. To je način delovnaja, v katerem je mogoče primerjati teoretično maksimalna območja potencialov posameznih virov energije med seboj za celotno območje Slovenije. Namenjen je odločevalcem ter kreatorjem energetskih in okoljskih politik. Pilotni EnGIS je postavljen in je poskusno na razpolago vsem zainteresiranim uporabnikom preko spletne strani www.engis.si. Dostop je brezplačen zahteva pa registracijo uporabnikov. Sistem EnGIS je tako že v funkciji. Da bo EnGIS dejansko zaživel in deloval je treba v vsakem primeru določiti skrbnika in administratorja sistema, ki bosta nadaljevala potrebno organizacijsko in raziskovalno delo na področju potencialov OVE ter promocijo podatkovnega sistema v strokovni in širši javnosti, saj je potencialni investitor v OVE lahko vsakdo od nas, energetske učinke pa je možno doseči le z zelo velikim številom relativno majhnih proizvodnih objektov. Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 13 Opravljena diseminacija na projektu EnGIS v okviru projekta EnGIS so bile opravljene sledeče diseminacijske aktivnosti: 1. Predstavljen referata na 8. Konferenci slovenskih elektroenergetikov, Čatež (28.05.2007 do 01.07.2007) z naslovom »EnGIS sistem za pospešitev uvajanja OVE« avtorjev: Matjaž Blokar, Andrej Maležič, Matjaž Kobal (vsi Cosylab d.d.) ter Franko Nemac (ApE d.o.o.). 2. Predstavitev delnih rezultatov projekta na Ministrstvu za gospodrastvo, v okviru sestanka dne 18.12.2007. 3. Predstavitev na 10. Dnevih slovenskih energetikov, konferenci energetskih menedžerjev Slovenije, Portorož (08.04.2008 do 09.04.2008) z naslovom » EnGIS -Geografski informac^ski sistem za področje OVE« avtoijev: Franko Nemac, Nataša Lambergar (oba ApE d.o.o), Matjaž Blokar, Aleš Lončarič, Andrej Maležič (vsi Cosylab d.d.) ter Fouad Al-Mansour, Tomaž Fatur (oba US, Center za energetsko učinkovitost). 4. Predstavljen referat na 4. simpoziju Obnovljivi viri energije v okviru slovensko-nemškega sodelovanja, Ljubljana (15.4.2008) z naslovom »Okvirni pogoji za izvajanje projektov OVE v Sloveniji« avtor: Franko Nemac (ApE d.o.o). 5. Predstavljen referat na konferenci o Obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije. Energija med nami, Ljubljana (22.4.2008) z naslovom »Trendi izgradnje sončnih elektrarn« avtor: Franko Nemac (ApE d.o.o). 6. Predstavljen referat na 17. mednarodnem posvetovanju Komunalna energetika, Maribor (13.05.2008 do 15.05.2008) z naslovom »EnGIS, geografski informacijski sistem za področje OVE« avtorjev: Franko Nemac, Nataša Lambergar (oba ApE d.o.o), Matjaž Blokar, Aleš Lončarič, Andrej Maležič (vsi Cosylab d.d.) ter Fouad Al-Mansour, Tomaž Fatur (oba US, Center za energetsko učinkovitost). 7. Predstavljen referat na izobraževalni delavnici Sončne elektrarne - nove možnosti na področju arhitekture in investiranja, v organizasiji SIST in Agencije-poti, Ljubljana (28.5.2008) z naslovom »Investicije v obnovljive vire energye« avtor: Franko Nemac (ApE d.o.o). 8. Predstavljen referat na 6. poslovni konferenci javnega sektorja v organizaciji Ekonomske fakultete Ljubljana, Ljubljana (4.9.2008) z naslovom »Obnovljivi viri energije kot gospodarski izziv tu^ v Sloveniji« avtorja: Franko Nemac (ApE d.o.o). 9. Predstavljen referat na simpoziju Prihodnost 2008, v organizaciji Planet GV, Bled (16.9.2008) z naslovom »Prihodnost sončne energije« avtor: Franko Nemac (ApE d.o.o). 10. Promocijski oglas za spletno stran www.engis.si v časopisu FINANCE v prilogi Okolje in energija (29.9.2008) z naslovom »Obnovljivi viri energije (OVE) so razpršeni, številni in so naša prihodnost« avtor: Franko Nemac (ApE d.o.o). Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 14 Literatura in viri v poglavju 3 »Uporaba GIS na področju OVE v svetu« je navedena in v kratkem povzeta svetovna literatura s področja geografskih informacijskih sistemov in obnovljivih virov energije. V poglavju 6 »Pregled nad stanjem relevantnih geografskih podatkov v Sloveniji« so navedeni in opisani viri geografskih podatkov. V poglavju 5 »Pregled nad stanjem in metodologija popisa vseh energetskih virov« so navedeni in opisani viri podatkov s področja energetike, ki so tu še enkrat povzeti: [1] Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja: http ://www. arsktrp. gov .si/ [2] Dravske elektrarne Maribor, d. o. o (DEM): http://www.dem.si/slo/ [3] Kataster MHE na območju Slovenije, Inženirski biro Elektroprojekt, 1987 [4] Ministrstvo za gospodarstvo- Direktorat za energijo: EEBP - Enotna energetska baza podatkov (https://eebp.de.gov.si/) [5] Ministrstvo za gospodarstvo: http://www.mg.gov.si/si/ [6] Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija RS za okolje: http://www.arso.gov.si/ [7] Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije. Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije: http://www.aure.si/ [8] Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (NEK): http://www.nek.si/ [9] Pregledovalnik podnebnih podlag aittp://193.2.110.244/mop pp/mop.html) [10] PV GIS (http://re.irc.ec.europa.eu/pvgis/) [11] Register izdanih in odvzetih licenc Javne agencije RS za energijo (littp://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_meta_tvpe=3 l&id informaciia=984) [12] Register kvalificiranih proizvajdcev električne energije (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/RegisterK P03.09.07.htm) [13] Register licenc Agencije RS za energijo (http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id meta tvpe=31&id informaciia=984') [14] Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. (SEL): http://www.savske-el.si/ [15] Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o. (SENG): http://www.seng.si/ [16] Statistični urad Republike Slovenije (SURS): http://www.stat.si/ [17] Termoelektrarna Brestanica, d. o. o. (TEB):, http://www.teb.si / [18] Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o. (TEŠ): http://www.te-sostani.si/ [19] Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. (TE-TOL): http://www.te4ol.si/ [20] Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o. (TET): http://www.tet.si/ [21] Zavod za gozdove RS. http://www.zgs.gov.si/ [22] Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocia gu/proiekti gu/proiekti gji/) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo ARRS V5-0309:_Raziskovalni projekt EnGIS - ZAKLJUČNO POROČILO_ZP-27928-V1.0 -[O^g Ciljni raziskovalni program: »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« 15 informacije o pridobivanju podaticov za izvedbo piiotnega sistema (priloge v pdf-ju) Fijiance^a: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za gospodarstvo EnGIS Energetski geografski informacijski sistem za področje OVE NAVODILA ZA UPORABO APLIKACIJE http://www. engis. si/ Pred vami so navodila za uporabo spletne aplikacije EnGIS. Ker omenjena aplikacija temelji na rešitvah implementiraniii pri tehnološki platformi Geopedia.si, so njene funkcionalnosti podobne tistim v Geopedii. Kjer se funkcionalnosti EnGIS aplikacije razlikujejo od Geopediinih, bo to v navodilih posebej predstavljeno, sicer pa je ogled celotne podporne literature možen preko spletne povezave: http://portal.aeopedica.com/index.php7option-com content&task=view&id=29 Na istem spletnem mestu je uporabnikom na voljo tudi tehnična pomoč v obliki odgovorov na najbolj pogosta vprašanja, kakor tudi Tehnični in Vsebinski forum, kjer lahko uporabniki zastavijo svoja vprašanja tehnični službi upraviteljev aplikacije. Želimo vam veliko uspeha pri delu z aplikacijo EnGIS! Osnovne karakteristike spietne apiikacije EnGIS Z vhodnega portala EnGIS (http://www.engis.si/) vstopite v aplikacijo EnGIS s klikom na gumb «Oglejte si prototip sistema EnGIS«. M Geografski informacijski sistem za področje obnovljivih virov energije MlltelMkiägj^^iiM^- ' . Vec informacll o prolektu : APE, •8* Institut "Jožef Stefan", ij^paiika projekta; BilBBI Pj Javna agenata REPUBUI^LOVENIJA ' MINISTRSnoZAGOSPODARSITO ^^ Slo^cnjje ^^I^JjTie ba^e so prispe^-ali: l!SlÄlliiM|i|JÄSl® Odpre se prijavno okno kamor vpišete svoje uporabniško ime in geslo (predhodno ga dobite pri administratorju). Prijava : ^; K^Wöv üD'örabilifcPozalsfeiiö^^ ' •• ^ • •' Dobili ste dostop do osnovnega poglednega okna in podatkovnega polja aplikacije - v slednjem so povezave do spletnih strani sodelujočih pri projektu. J c?^ Projekt EnGIS > Guopi>di>i narava ao^nig v ^—-J ........5 Sledi opis funkcionalnosti spletne aplikacije EnGlS po vzoru tehnološke platforme Geopedla.si: 1. Karta - prikaz izbrane karte, opis karte in sloje na karti. 2. Sloj - opis in nastavitev sloja ter dodajanje novega sloja. 3. Osebno - lastni sloji in karte. Potrebna prijava v sistem. 4. Rezultati iskanja - prikaz rezultatov iskalnika. 5. Iskalnik 6. Navigacija po Geopedii - premikanje po zemljevidu. 7. Zemljevid 8. 3D pogled - uporaba 3D pregledovalnika. 9. Natisni - tiskanje izbranih podlag in kart. 10. Lokacija in merilo - prikaz lokacije in merila na karti. 11. Portal - povezava na portal Geopedie. 12. Pomoč - povezava do navodil za uporabo Geopedie. 13. Prijava / Odjava - Prijava/Odjava uporabnika v/iz aplikacije 14. Podlage - Ortofoto podlage zemljevida. 15. Višine - prikaz višinskih podlag zemijevida. 16. Relief - prikaz reliefa. 17. Topo - topografska podlaga. 18. Izberi karto - izbira želene karte 19. Sloj - slo](i), ki je(so) vsebovan(i) na karti. 20. Merilo - merilo razdalj. 21. Zapis - zapis na izbranem sloju. Premikanje po zemljevidu s pomočjo mišice * Zumiranje: Dvokliknite z levim gumbom miške ali označite območje na zemljevidu, l vv i • i. : RS: : ^ •^Üredi.Izbrisr^^pöve^Vs ^^Prifeažt: Ob kliku na želen zapis dobi uporabnik podrobnejše informacije o zapisu. S klikom na povezavo Prikaži uporabnik izriše želen zapis na zemljevidu. S klikom na povezavo Povezava ima uporabnik omogočeno povezavo na zapis. Povezavo si lahko shrani med priljubljene povezave ali jo posreduje prijatelju, znancu... m Opomba: Sloj mora biti dodeljen karti, da je pravilno prikazana povezava na zapis. H. PREGLEDOVANJE PODATKOV Pri pregledovanju podatkov uporabnik pregleduje že obstoječe karte ter javne karte drugih uporabnikov. Uporabniku se za pregledovanje podatkov ni potrebno logirati v sistem. Za liiter pregled podatkov so uporabniku na voljo štiri predpripravljene podlage. To so: * ortofoto posnetki; * višine; * relief; * topografska karta. Predpripravljene podlage se nahajajo na vrhu zemljevida: Ortofoto-/ ' Višine Relief Topo Uporabnika, ki obišče portal vedno pričaka karta Uporabne informacije (vsebinsko zaokrožen sklop slojev). Uporabnik lahko izbira tudi med ostalimi javno dostopnimi kartami in sloji. 1. Povezava na določeno karto, sloj oziroma točko Uporabniku je omogočeno, da si izbrano karto, sloj, oziroma točke shrani med priljubljene zaznamke ("bookmarks") v svojem spletnem brskalniku ali pa informacijo o karti, sloju oziroma točki posreduje prijatelju. •^Poviez zaya Na dnu opisa karte, sloja ali točke je uporabniku na voljo atribut Povezava. Uporabnik z levim gumbom miške izbere opcijo kopiranje povezave ("copy link"). Odpre se novo okno z prikazano povezavo na izbrano karto, sloj oziroma točko. Kopiraj in prilepi povezavo na trenutno nastavitev karte v email : Ali pa kar generiraj osnutek email sporočila s to povezavo! Uporabnik si z desnim miškinim gumbom na povezavo in Izbiro "kopiraj" oziroma "copy" iaiiko povezavo slirani v odložišče (clipboard) ozirom med zaznamke v brskalniku. Sle . .yit Üiew Insert Foi-mat ..Oßtions lools. Help . .. : Attach Security Save m iSencI' ...................^ RlOm!;-,-- Tof fa: SCibiectfiij t-okacila ng geoagdXt :Bo^dy Text: 1| VarldsIö.'Width-' ■ A- A' B / u : ; • - i" . ■ :Rai,bi te obvestil, da sem na Geopedii našelitole zaiiiniivo lokacijo/Elikni na^spö p:ovezavo.:da jo b.6.š.videl. Posredovanje povezave preko e-pošte. Uporabnik laliko posreduje prijatelju povezavo na karto, točko ali sloj tako, da klikne na "generiraj" v prikazanem oknu. Uporabniku se odpre novo okno privzetega e-poštnega odjemalca Opomba: Sloj mora biti dodeljen na karto, da bo povezava na sloj oziroma točko na sloju pravilno prikazana. 2. Izbira obstoječih! kart Uporabniku so na voljo tudi karte drugih uporabnikov (v kolikor so izdelali karto vidno vsem uporabnikom). Uporabnik dostopa do seznama kart preko povezave Izberi karto v zavihku Karta. Ka^ta; Sloj i Osebno j Rezultati Iskanja j Uporabne informacije Ta karta vsebuje različne Uporabne; sloje-v^siaKdarije ; narave (restavracije, šole, lekarne ipd.) C:. dödöjör^^nimi i ^Povezava Izberi karto.;; Z vklapljanjem (kljukica) in izklapljanjem uporabnik prikazuje sloje na karti. S klikom na Podlage pa uporabnik spreminja podlage na karti. Karts SIqI Rezuks 7Geopedia Nsrj.ip« - riE. EltJiHssmsEtestianie-: - TE r TO nj Sjs4ia sorwa: '■•■'::': 'Orwöme-. • Ä'KO:." OOsHške ogrevanje ns rorins genta n SPTE!53!flW'f ^ ' ^ 'v— » .. f ^ ® 3. Iskanje slojev Uporabnik lahko preko povezave Izberi sloj v meniju Sloj, izbere vse javno dostopne sloje v sistemu. V kolikor uporabnik želi seznam vseh slojev, mora izbrati povezavo Vsi zapisi. Daljinsko ogrevanje na fosshs gor^a DOMPLAI-] D.D. KRANJ ENERGETIKA CEUE d,0.0., Energetika Ljublians ENOS-ENERGETIKA d.0.0., Glin Grif Nazade Jsvno ko;nL,na'no podjetje Grosuplje d.o.o- JEKO-IM JESENICE JK Sbvenj Gradec Kenoa Nciva Gorica KOMUNALA MURSKA SOBOTA III. IZDELAVA NOVEGA SLOJA 1. Postopek izdelave lastnega sloja podatkov Če želi uporabnik ustvariti nov sloj, je najprej potrebna prijava v sistem. Za prijavo v sistem je potrebna pridobitev uporabniškega imena in gesla, ki ga dobimo tu . V sistem se lahko uporabnik prijavi tudi tako, da klikne na povezavo Prijava v zgornjem delu aplikacije. V primeru, da je uporabnik pozabil svoje geslo, lahko s klikom na povezavo Pozabljeno geslo v meniju Prijava pridobi geslo na elektronski naslov, ki ga je navedel ob prijavi. " ■ fY.X) 1 Portal Pomoči 1 Pritava Prijava : Uporabniške! irne:^ X ./Geslo:.I;::;-^;:'^.;. I,:.: : :: :.Nöy uporabnik :; Posabljem.geslp: 01:: : 1 Preklici | : Po pridobitvi uporabniškega imena in gesla, ju uporabnik vnese tako, da klikne povezavo Prijava. Po uspešni prijavi v sistem se na zgornjem desnem robu glavnega menija prikaže izpisano ime uporabnika. Uporabnik se sedaj lahko loti izdelave novega sloja. Uporabnik izdela nov sloj tako, da v zavihku Osebno klikne na gumb Nov sloj. mm Sloj i; Osebno ;Rezultati iskanja; Zanimlvöistl občin Odpre se novo okno Dodajanje sloja, kamor opišemo sloj ter vnesemo polja, ki jih želimo prikazati na posameznem sloju. V testnem primeru bomo izdelali sloj »Zanimivosti občin«. Dodajanje sloja itSpJošna-;. Polja .Stil ■. ■..: Ime: ; X ■ Font family •• Vv I.. Font size •• v. B I U i ĐJ3(S;: gBometrijs: J^'^r®- «'ä-Nedovoljen . Pravice; gjrejanje Podatkov Curejanje Opisa fShraHli Polje Opis vsebuje HTML urejevalnik za lažje urejanje vnešenega besedila. Ob postavitvi kurzorja miške se na posamezni ikonci izpiše njena funkcija. I «rb äS-i ■■ Font familii ■• v j ■■ Font size -v B Zanimivosti slovenskih občin I i— ' A ay Insert/edifc image Kot Tip geometrije lahko uporabnik izbere: * točke (za hiše, tovarne, nahajališča rastlin, zgodovinske spomenike, ipd); * črte (za linijske objekte, kot so železnice, ceste, kolesarske poti, ipd) ali * poligone (za Igrišča, mokrišča, travnike, ipd.). Pri atributu Pravice, uporabnik določi, kakšne pristojnosti bo dodelil ostalim uporabnikom pri upravljanju s slojem. Vrste pravic, ki jih lahko uporabnik določi drugim uporabnikom so: * nedovoljen ogled; * ogled (uporabniki imajo možnost ogleda sloja); * urejanje podatkov (uporabniki imajo možnost urejanja podatkov na sloju). Urejanje zapisa (uporabniki imajo možnost urejanja sloja): Dodajanje sloja SpiGŠnG Polja Stli Ime Občine A X Ime; lOpis občine Opis: Obvezno: U___ Tip: i Daljše besedilo vi-Vedno viden Vidnost: CNeviden med pogledom Cvedno neviden Nastavitve Sloja Dodaj polje Preklici i Shrani V zavihku Polja se le-ta kreirajo, tu se podata opis in lastnosti objektov. V testnem primeru so izbrana polja: »ime občine«, »opis občine« in »slika občine«. Polja se dodajo na sloj tako, da uporabnik klikne na gumb Dodaj polje. Pri atributu Tip polja se izberemo tisti tip polja, ki najbolj ustrezna obravnavani vsebini. V primeru, da je vneseno polje besedilo, za tip polja izberimo »besedilo«, če pa je vneseno polje slika, potem naj uporabnik za tip polja iz drsnega menija izbere »slika«. V atributu Vidnost se določi vidnost polja. Atribut Obvezno mora biti obkljukan v primeru, ko želimo da je za izbrano polje nujno potrebno vnesti podatke (npr. podatek o imenu kraja za polje Kraj). Po izpolnitvi vseh atributov, polje shranimo z gumbom kljul Izberi ■., Gvedno viden Vidnost: CNeviden med pogledom CVedno neviden Povezava na sioj/šifrant k. Izberi sloj Kategorije: Geoedetska uprava Hidrografija Izobraževanje Najbolj zanimivi Nasbavitve Sloja Dodaj polje Šifranti Šport in rekreacija Turizem Wikipedia Zdravje ^ X ^ X Sloji: Poštniokoliši ^ : ^^^ Povodja Povodja - enote prijazne gostilne. : Raba tal RavnSi Koroška Razmerje med št, prebivalcev In vozil po UE Razvodnice iv Regije - svinec ~ Regije benzen Regije CO Regije N02 Regije.onesnazenosti : . . . . . Regije pmlO Relief- plastniCB: :.::.::.:: v: OK Preklici Sloj, s katerim želimo povezati naš sloj poiščemo tako, da kliknemo na gumb Izberi... Odpre se okno s kategorijami slojev. Želeni sloj ustrezno izberemo in okno z izpisom kategorij se zapre. Pri atributu Sloj/šifranti se izpiše izbran sloj, oziroma šifrant s katerim smo povezali naš sloj (v testnem primeru se je izpisal sloj Pošte). V zavihku Stil lahko določimo barvo, velikost, simbol za izbrano točko, linijo oziroma poligon. Zanimivosti občin - nastavitve sicja A X lis; [jObroba [TJQtranjüSt l^imbol Barva: i 'i 00% (g Velikost; [^rekst Pisava: [^^repkorToševno Velikost; Barva: Tekst: 1 0 i 100%i A * Preklici 1 } Shrani Sloj shranimo tako, da kliknemo na gumb Shrani. Izpiše se obvestilo "Sloj je bil uspešno shranjen". Sloj se vedno shrani v kategorijo Vse. V kolikor želi uporabnik zapisati sloj tudi v katero drugo kategorijo to lahko stori s pomočjo gumba Nastavitve, kjer je na zavihku Splošno na voljo atribut Kategorije. Z gumbom + (Dodaj kategorijo) se sloj doda izbrani kategoriji. Uporabnik iz seznam kategorij izbere tisto kategorijo, kamor želi prenesti sloj. V testnem primeru je bil sloj Zanimivosti slovenskih občin dodan kategoriji Najbolj zanimivi. Spremembo potrdimo z gumbom Shrani. Brisanje sloja iz kategorije poteka tako, da se v Nastavitvah izbere kategorijo iz katere želimo izbrisati sloj ter pritisnemo na gumb "koš". 3. VSTAVLJANJE TOČKE NA SLOJ Točko se vstavi na sloj tako, da uporabnik pri izbranem sloju (v testnem primeru Zanimivosti občin) klikne na meni Dodaj zapis, ki se nahaja v levem meniju pod izbranim slojem._ Zanimivosti občin ^Opis :: • -Äpovezava: zapiši: ■Ižberi.slGl;.v I Odpre se novo okno Urejanje: Nov zapis. Kurzor miške dobi rdeč krogec, ki omogoča označevanje območja na zemljevidu. Na zemljevidu uporabnik klikne na mesto, kamor želi postaviti novo točko (v testnem primeru Koper). Če želi uporabnik videti podrobnejšo območje zemljevida, ga približa z vrtenjem koleščka miške. v oknu Urejanje: Nov zapis izpolnimo polja, ki smo jih ustvarili pri izdelavi novega sloja (dovoljena formata za vstavljanje slik sta JPG in PNG. Maksimalna velikost slike je omejena na 512 KB in resolucija na 1600 X 1200). Slika mora biti nameščena na trdem disku računalnika. S tipko Browse se nastavi pot do slike na lokalnem disku računalnika. S tipko Pošlji se prenese izbrana slika na zapis. z gumbom Shrani vnesemo točko na sloj. Na zemljevidu se prikaže nova točka. Ob kliku nanjo se izpiše vsebina, ki smo jo predhodno vnesli. Geopodta ^ KiMtj^lpäi^iRiiaÄiU)^ 'laWmosetiöi'.. eoExr (Stoa^Xor tlUM' S a t^ «ne P»- lara^asTtreiffilpmtiSssrii^jaii: -e» {osftof U» AttMic.Set t>»Rwft hx: J fiatit^ Čl-SKTS&ffd t> däiSi KÖf6ai!a>»jaO<»;sa3itstti; Osebno; i Rezultati iskanja! ■Jazai. : . Splavarjenje. narsavi Spiavarjenje V Radečah (ID, i) " Območje: Splavarjenje v Radečah sbl: Spiavanenie na savt . : . *s^ovezava ^Prikazi Uredi Izbr|^_ ^ Občine Pod opisom točke se nahaja povezava Izbriši. Ob kliku nanjo se odpre novo okno z opozorilom: »Ste prepričani, da želite Izbrisati ta zapis?« 9 ste prepričani, da želite izbrisati ta zapis? Cancel Če uporabnik pritisne gumb OK, se bo zapis na sioju trajno Izbrisal, če pa klikne gumb Cancel, bo uporabnik brisanje preklical. Opomba: Uporabnik mora Imeti pravice za urejanje sloja in mora biti prijavljen v sistem, če želi brisati točke Iz sloja. 6. DODAJANJE GPS KOORDINAT NA SLOJ Postopek dodajanja GPS koordinat na sloj je opisan v pogostih vprašanjih ali na tej povezavi. http://portal.Qeopedica.com/lndex.php?option=:Com_ content&task=view&id=87<emi d=68 if ~ ....... im"- 1 IV. IZDELAVA NOVE KARTE 1. Postopek izdelave nove karte Novo karto uporabnik ustvari tako, da kliknemo na gumb Nova karta v zavihku Osebno v levem meniju. Karta Sloj Osebno Rezultatnskanja : pjovüßaiü >;:■■:■:.'• r Karte "F Sloji Odpre se novo okno Dodajanje karte, kjer na zavihku Splošno poimenujemo in opišemo novo karto. V testnem primeru bo karta poimenovana Opis občin. Dodajanje karte '-^ŠmšMšm ^ X Qpis občin il^fjisl;; m? »«■•■31-»— s- • — I- " iUdi . • : ■• I I ■:: •• •• U / iKar^-.jsre'd'stavlja^Seznarn;^ javni dostop: O O : NedovolJenOgledUrejanje Preklici ) 1 SiiraniJ rrc •i - Atribut Javni dostop predstavlja ali bo karta vidna tudi drugim uporabnikom. Nabor vrednosti je: * nedovoljen - ostali uporabniki ne vidijo karte; * ogled - ostali uporabniki vidijo karto v seznamu kart; * urejanje - ostali uporabniki lahko urejajo karto. Na zavihku Sloji se na karto dodajajo predhodno kreirani sloji. Omogočeno je: * spreminjanje vrstnega reda slojev; * dodajanje skupin slojev; * dodajanje izbranega sloja; * brisanje sloja. ^ w Dodaj skupino Dodajanje karte Splošno Sloji X # ^ Izberi sloj ^ X Kategorije; Sloji: + (äecedetska uprava Črne kolesarske točke v Ljubljani Hidrografija Izobraževanje Najbolj zanimivi Lokali Občina Koper - zanimivosti Podnebne spremembe + Okolje Šifranti Šport in rekreacija Restavracije, gostišča Sakralni objekti Wikipedia - SI Turizem Vse Wikipedia ......-.-.---•--..- Zdravje I ^ M Preklici ] Preklici, shrani • Ponastavi v testnem primeru je dodan sloj Zanimivosti občin. Če uporabnik obkljuka možnost Uporabi nastavitev sloja, se prevzamejo nastavitve notranjosti, simbola, obrobe in teksta, kot ga je uporabnik določil pri kreiranju sloja. V primeru, da možnost Uporabi nastavitev sloja ni obkljukana, lahko uporabnik določi obrobo, notranjost, simbol in tekst. Dodajanje kaite Splošno Sbji <> 0 1 Izberi sloj Kategorije: + Geoedetska uprava Hidrografija Izobraževanje Najbol} zantmtvl + Olcolje Šifranti Šport in rekreacija Turizem Vse Wikipedia Zdravje X X sloji: Črne kolesarske točke v Ljubljani Lokali ^ Občina Koper - zanimivosti Podnebne spremembe Restavracije, gostišča Sakralni objekti. . . Wikipedia - SI Zanimivosti občin; ' •- Preklici Preklici Shrani Gumb Ponastavi prekliče že opravljene spremembe («Undo«) pri vnosu karte. Mark Pleško, direktor dojžbe Cosylab d.d., Teslova 30. Ljubljana, kot zakoniti zastopnik družbe (v nadaljevanju: direktor), v okviru svojih pristojnosti dajem naslednje POOBLASTILO za opravljanje poslov in podpisovanje dokumentacije Metodo Bore, rojeno 19.01.1968, stanujočo Vogelna ulica 4, 1000 Ljubljana. zaposSeno v Cosylab d.d. kot pomočnica direktorja (v nadaljevanju: pooblaščenko). pooblaščam za opravljanje poslov, sklepanje in podpisovanje poslovne dokumentacije ter za opravljanje drugih dejanj s področja skupnih služb, zlasti za: - predstavljanje dnjžbe Cosylab d.d. s področja skupnih služb; - usmerjanje, usklajevanje in nadzor nad izvajanjem razvojnih načrtov skupnih služb; - usmerjanje, usklajevanje in nadzor nad izvajanjem letnih poslovnih načrtov s področja skupnih služb; - samostojno sklepanje in podpisovanje pogodb o zaposlitvi in drugih pogodb, sporazumov in dokumentov s kadrovskega področja s podrejenimi delavci v skupnih službah skladno z internimi akti; vodenje in upravljanje z vsemi delavci v skupnih službah; - likvidacijo (odobritev nabave, preveritev in odobritev plačila) vseh računov in zahtevkov za nabavo blaga, opreme oz. osnovnih sredstev ali storitev za skupne službe; - podpisovanje/likvidacijo internih listin (knjigovodskih in drugih - zlasti npr. določitev variabilnega dela plače podrejenim, napotitev na službene poti. odobritev akontacije za potne in materialne stroške, odobravanje dopustov, ipd.); - samostojno sklepanje in podpisovanje pogodb o organizaciji in izvajanju izobraževanj, pogodb o reklamiranju in oglaševanju ter pogodb o sponzorstvu in donatorstvu; - podpisovanje ponudb in drugih dokumentov, obrazcev in poročil s področja skupnih služb. "LTUl-J Pooblaščenka s svojim podpisom pot^uje sprejem pooblastila. Pri izvajanju poslov na podlagi tega pooblastila ter pri zastopanju na njegovi podlagi je pooblaščenka dolžna spoštovati določbe veljavne zakonodaje, določbe splošnih aktov obeh družb ter navodila direktorja. Pooblastilo se izda v dveh izvodih in velja od 06.07.2007 do preklica. Ljubljana, 06.07.2007 Cosylab d.d. Pooblaščenka Direktor Metoda Bore 2. Hkratno dodajanje več slojev na karto V primeru, da želi uporabnik dodati več slojev na posamezno karto se lahko vsakokratnem vstavljanju enega sloja izogne tako, da na zavihku Sloji izbere kategorijo slojev, ki jih želi dodati. Uporabnik označi več slojev tako, da drži gumb CTRL in zbere sloje. Izbrani sloji se obarvajo z modro barvo. Uporabnik konča vnašanje več slojev na karto z gumbom OK. Dodajanje karte Splošno Sloji - ^ X =ll3iHiP!llil Szanimteti-blÄ stil; ©Jporabi nastavitev sloja Izberi sloj A X Kateqorlie: Sloji: + Geoedetska uprava Hidrografija Ispbraževanje Najbolj zanimivi + Okolje Sifraniii Visokošolski zavodi Višje strokovne šole Vrtci Šport in rekreacija Turizem Vse V^'ikipedia Zdravje [ OK 1 ! Preklici Preklici, Shrani • Ponastav; i 3. Urejanje karte Uporabnik lahko ureja karto za katero ima pravico urejanja. Karte, ki jih je kreiral sam so uporabniku na voljo v zavihku Osebno v tabeli karte. Karte, ki so jih ustvarili drugi uporabniki in je omogočeno urejanje, so dosegljive preko zavihka Karta in povezave Izberi karto. Uporabnik ureja karto s pomočjo gumba Nastavitve. Opis občin ifjii^lllitiliiliBliSilii : Karta predstavlja;sežnam : občin; z .njihovimi opiši, ^Povezava-: V Izberi karto... Efepiava^enjena säVi-ösioii [ikanimivosti občin: Ob kliku na gumb Nastavitve se odpre okno za urejanje karte. Opis občin-urejanje l^lt^g-i sldt.' v či; j ; .........'ois občin Opis; ^ X .....II y " S: \ • Karta predstavlja:seznarn občin z njihoviinl opisi. : . fKate^llje; ;rVse- Javni dostop; O 0 O iMBdu&liei^gFeAjr^ai^t Polje Kategorije predstavlja seznam kategorij v katerih se karta nahaja. Karto se doda v kategorijo s pomočjo gumba +. Odpre se okno s seznamom vseh kategorij. Ko uporabnik izbere kategorijo v katero želi dodati karto, potrdi izbor z gumbom OK. Brisanje karte iz kategorije je omogočeno z gumbom »koš«, kjer uporabnik najprej klikne na kategorijo iz katere želi brisati karto (karta se obarva) in pritisne na gumb «koš«. Karta je tako izbrisana iz želene kategorije. Kategorije: Hoc+nv-i-_^ V« __ Izbriši Vsaka nova karta se vedno vpiše v kategorijo Vsi. Če uporabnik želi, da se nahaja tudi v drugih kategorijah, jo mora ročno prenesti. V. VNOS LASTNIH PODATKOV V SISTEM V sistem je mogoče vnesti tudi lasten nabor podatkov. Vnos podatkov poteka ročno eden za drugim. V prihodnje bo na voljo tudi masovni uvoz podatkov v formatih: * shape file; * CSV s koordinatami ali naslovi ulic; * GPS lokacije. VI. 3D PREGLEDOVALNIK Uporabnik, ki želi pregledovati karte v 3D načinu si mora najprej namestiti ustrezen VRML pregledovalnik. Seznam brezplačnih VRML pregledovalnikov in način namestitve je opisan na tej povezavi. http://portal.geopedica.com/index.php?option=com .content&task=view&id-109<em id=68 Po uspešni namestitci VRML pregledovalnika si uporabnik na zemlevidu izbere območje, ki ga želi videti v 3D načinu. Po izbiri območja pritisne gumb 3D, ki se nahaja na zgornjem desnem robu aplikacije. Aplikacija vrne naslednje obvestilo. 3D Model Opozorilo:^ priprava sjlke jahkO; traja dalj :časa;: ©Kfäii^Rreklio: Ob kliku na gumb OK se uporabniku odpre novo okno (zavihek) v brskalniku s 3D modelom želenega območja. Uporabnik z držanjem levega miškinega gumba in premikanjem miške premika 3D model v želeno smer. 1. Dodatne informacije za uporabnike V meniju pogosta vprašanja so uporabnikom na voljo odgovori na splošna in vsebinska vprašanja iz Geopedie. Za diskusijo pa sta uporabnikom na voljo tehnični in vsebinski forum.