PoStnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
J U G O S L AVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60'—, polletno din 120'—, celoletno din 240'—. Cena posamezne Številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1T>0. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel Stev. 25-52.
24.
kos.
V LJUBLJANI dne 22. marca 1911.
Letnik
XII.
VSE
211. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi ministrstva za pravosodje.
215. Uredba o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice, ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita.
216. Nuredba, katero blago smejo imetniki zadržati za svoje potrebe na podstavi čl. 1., odst 2., uredbe o obvezni pro daji presežkov pšenice, rži, soržice itd.
217. Odredba o srezih glavnega proizvajalnega območja, za katere veljajo cene, predpisane v členu 3., odst. 1., uredbe o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice itd.
BINA:
218. Naredim o kontroli izvoza konoplje in lana.
219. Spremembe pravilnika za izvrševanje zakona o organizaciji finančne kontrole.
220. Sprememba člena '20 carinsko-poštnega pra\ilnika.
221. Navodilo kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam glcAle ravnanja z atestom z rdečo črto.
222. Navodilo urada za kontrolo cen o postavitvi vseh vrsl oglja pod kontrolo.
223. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
224. Razne objave iz »Službenih novin'.
Uredbe osrednje vlade.
214.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra
1939.	predpisuje ministrski svet na predlog ministra za pravosodje tole
uredbo*
o spremembah iu dopolnitvah uredbo o ureditvi ministrstva za pravosodje.*"'
Člen 1.
Za § 4. uredbe o ureditvi ministrstva za pravosodje se dodajo nov § 5., ki se glasi:
>§ 5.
Pri ministrstvu za pravosodje posluje pomočnik ministra. Pomočnik je najvišji ministrov pomožni organ, ki podpira ministra pri delu v področju svoje pristojnosti.
Področje pomočnika ministra določi minister za pravosodje z odlokom. Pooblastiti sme pomočnika ministra, da postavlja, imenuje, povišuje, premešča, sprejema ostavke in odpušča uradnike od X. do vključno VIII. položajne skupine ter zvaničniko in služitelje; sprejema v pripravljalno službo, sprejema dnevničarje in honorarne uslužbence na delo v državni službi in odloča o prenehanju njih službe; odloča o periodnih poviških;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 12. marca 1941., št. 57/XX\llI/238.
** »Uradni list« št. 248/00 iz 1. 1929,
dne
odloča o posameznih poslovnih panogah, o katerih ministrstvo dokončno odloča.
Pomočnik ministra neposredno nadzoruje celokupno delo pri ministrstvu samem.
Če je pomočnik ministra zadržan, ga nadomestuje načelnik, ki ga določi minister.«
Člen 2.
Sedanji § 5. je poslej § 6. in se'v njem vrivajo za besedami »Ministrstvo pravde ima:< v novi vrsti besede: »1 pomočnika ministra«.
Sedanji § C. je poslej § 7., § 7. je poslej § 8., § 8. pa poslej § 9.
Člen 3.
Dokler se ne zagotovi v proračunu ministrstva za pravosodje potrebni kredit, se izplačujejo prejemki pomočnika ministra iz proračunskih rezervnih kreditov.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 10. marca 1941.; M. s. št. 288.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle
Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
1     »' ....................................
215.
Na podstavi člena 1. uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, porazdeljevanja in porabe vseh vrst blaga* predpisujeta minister za oskrbo in prehrano in ban banovine Hrvatske tole
uredbo
o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice (na-police), ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita.”
Clen 1.
Imetniki presežkov pšenice, rži, soržice (napolice), ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita morajo te — ne glede na to, po kakšni osnovi so pri njih — na zahtevo Privilegirane d. d. za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije (dalje v besedilu Prizad) oziroma na območju banovine Hrvatske Povlaščene gospodarske d. d. banovine Hrvatske (dalje v besedilu Pogod), poslano preko občeupravnih oblastev prve stopnje, oddati imenovanima ustanovama oziroma ustanovam, ki jih določi minister za oskrbo in prehrano, na območju banovino Hrvatske pa ban te banovine.
2. Minister za oskrbo in prehrano, na območju banovine Hrvatske pa ban izda naredbo o količinah proizvodov iz prvega odstavka, ki se morajo pustiti njihovim Imetnikom za kritje lastnih potreb, s katerimi je razumeti: prehrano članov gospodarstva, prehrano živine in setev. Vse, kar presega te količine, se šteje za presežek, in je ravnati z njim kakor je to določeno v prvem odstavku tega člena.
3. Mimo Prizada in Pogoda oziroma ustanov, ki jih določi minister za oskrbo in prehrano, na območju banovine Hrvatske pa ban te banovine, ne sme nihče opravljati obvezno odkupovanje proizvodov, navedenih v členu 1., odst. 1., te uredbe, od njihovih imetnikov.
Clen 2.
Pravica trgovanja na veliko s proizvodi iz člena 1. za svoj račun se prepoveduje. Trgovci na veliko, mlini in zadruge morejo biti samo komisionarji Prizada ali Pogoda ali ustanov, ki jih pooblasti minister za oskrbo / in prehrano oziroma za območje banovine Hrvatske ban te banovine.
Prav tako se prepoveduje delo agentov za posredovanje v trgovini s proizvodi iz člena 1.
Clen 3.
1. Za odkupljene količine pšenice in pšenične moke se plačujejo cene, določene v členu 3., odst. 1. in 3., uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom,*** za rž, soržico (napolico), ječmen in moko iz teh žit pa cene, ki veljajo za pšenico in pšenično moko.
2. Za odkupljene količine koruze in koruzne moke se
plačujejo cene, določene v členih 1. in 4. uredbe o prometu s koruzo v letu 1940./41.
3. Te cene veljajo za sreze, katere določita minister za	oskrbo in prehrano	oziroma za območje banovine
* »Službene	novine	kraljevine Jugoslavije« z	dne
15. marca 1941., št. 60/XXX/250.
** »Službene	novine	kraljevine Jugoslavije« z	dne
18.	marca 1941.,	št. G2	in z dne 19. marca 1941.,	št.
63/N XX11/262.
*** »Službeni list« št. 413/70 iz 1. 1940.
Hrvatske ban te banovine. Za ostalo območje veljajo paritetne cene, in sicer: za pšenico, rž, soržico (napolico), ječmen in moko od teh žit, čisto ali mešano, baza Subotica, za koruzo in koruzno moko pa baza Petrovgrad.
Clen 4.
Ce imetniki presežkov proizvodov iz odstavka l. člena 1. te uredbe ne oddajo v smislu tega člena vse presežke teh proizvodov v določenem roku, izdajo obče-upravna oblastva prve stopnje odločbo o prisilnem odkupu neoddanih presežkov za račun družbe ali ustanove, kateri bi bili morali izročiti te presežke, po ceni, ki je za 20% nižja od cene, določene po členu 3. te uredbe. Prisilni odkup se mora izvršiti ob sodelovanju predstavnikov družbe ali ustanove, za katere račun se opravlja, ki morajo plačati kupnino ob prevzemu blaga. Predstavniki družbe ali ustanove opravijo vse komercialne tehnične posle za prevzem proizvodov iz Člena 1. te uredbe.
Pritožba proti odločbi o prisilnem odkupu ne zadrži njene izvršitve. Zoper odločbo drugostopnega upravnega oblastva ni upravnosodnega postopka.
Clen 5.
Z odkupljenimi presežki za potrebe oskrbovanja in prehrane države razpolaga minister za oskrbo in preorano, na območju banovine Hrvatske pa ban te banovine.
S količinami, presegajočim! te potrebe razpolaga minister za oskrbo in prehrano sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, na območju banovine Hrvatske pa ban te banovine sporazumno z ministrom za oskrbo in prehrano in ministrom za trgovino in industrijo.
Clen C.
Javne in privatne- železnice, paroplovne družbe in podjetja za prevažanje in razpošiljanje blaga ter privatne osebe-neproizvajalci ne smejo sprejemati v .odpo-šiljavo niti odpošiljati nikake količino proizvodov iz člena 1. te uredbe brez odpremnega dovolila, ki ga izdaja Prizad oziroma za območje banovine Hrvatske Pogod. Od tega so izvzele pošiljke vojaških oblastev in poštne pošiljke.
Prav tako ne smejo brez teh dovolil prevažati niti svojih proizvodov iz člena 1. te uredbe proizvajalci, razen do najbližjih odkupnih postaj ali tržišč.
Minister za 6skrbo in prehrano, na območju bapo-vine Hrvatske pa ban lahko s svojimi odločbami v prid prehrane posameznih srezov uredita na njihovih območjih izvoz in promet proizvodov, naštetih v členu 1.
Clen 7.
Kdor prekrši predpis člena 2. te uredbe, se kaznuje z zaporom do 30 dni ali denarno z zneskom do 50.000
dinarjev.
Poleg kazni iz prednjega odstavka se izreče tudi odvzem proizvodov, ki so predmet kaznivega dejanja, do vrednosti 50.000 dinarjev. Glede ostanka teh proizvodov se opravi prisilni odkup za račun Prizada oziroma Pogoda skladno z določbami člena 4. te uredbe.
Clen 8.
Razlika med ceno, po kateri se v smislu člena 1. opravi prisilni odkup, in ceno, določeno v smislu člena 3. te uredbe gre s korist skladov iz člena 5. uredbe o
pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, porazdeljevanja in porabe vseh vrst blaga.
Člen 9.
Kdor zoper člen 6. te uredbe brez odpremnega dovolila sprejme za prevoz ali prevaža proizvode iz člena 1. te uredbe, se kaznuje z zaporom do 30 ani in denarno z zneskom do 50.000 dinarjev.
Poleg te kazni se lastniku lahko odvzameta porabna pravica za prevozno sredstvo in prevozniška koncesija.
Člen 10.
Pri pravnih osebah in ustanovah so za dejanja po tej uredbi odgovorne osebe, ki jim je poverjeno vodstvo poslov. Za ta dejanja odgovarjajo tudi nameščenci fizičnih in pravnih oseb, če dejanje store.
Za denarno kazen, izrečeno zoper osebe iz prednjega odslavka, je solidarno odgovoren tudi lastnik podjetja.
Zaporna kazen po tej uredbi se ne more nadomestiti z denarno kaznijo.
Člen 11.
Za pregon in kaznovanje dejanj, ki jih določa ta uredba, so pristojna občeupravna oblastva prve stopnje.
Denarne kazni in dohodek od odvzete imovine v Smislu člena 7., odst. 2., te uredbe gredo v korist skladov iz člena 5. uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, porazdeljevanja in porabe vseh vrst blaga.
Denarna kazen se v primeru neizterljivosti spremeni v zaporno kazen, računajoč na vsakih 100 dinarjev in ostanek pod stotico po en dan zapora. Ta zapor ne sme presegati 30 dni.
Oblastva iz prvega odstavka morejo odrediti, da se razsodba na obsojenčev račun objavi v dnevnikih.
Člen 12.
Občeupravna oblastva prve stopnje in državna krajevna policijska oblastva morajo nadzorovati zaloge in oddajo presežkov proizvodov iz člena 1., odst. 1., te uredbe in ob vsaki priliki pomagati organom Prizada oziroma Pogoda, posebno še da se najdejo skrite količine. Ta oblastva imajo pravico, izvrševati preglede vseh prostorov, v katerih bi utegnili biti spravljeni proizvodi, našteti v Členu 1., odst. 1., te uredbe, kakor tudi knjig in pisemskih listin. Organi, ki opravljajo nadzorstvo, morajo čuvali kot uradno tajnost vse podatke, ki so jih izvedeli pri izvrševanju svoje službe.
Člen 13.
Ta uredba stopi v moč na dan objave v »Službenih novinab«. Od tega dne nehajo veljati predpisi uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom,* uredbe o prometu s koruzo za leto 1940./41.** in pravilnika o prisilnem odkupu koruze in koruzne moke,*** kolikor nasprotujejo določbam te uredbe.
V Beogradu dne 17. m&rca 1941.; K. št. 475.
Minister za oskrbo in prehrano
dr. Milan St. Protič s. r.
Ban banovine Hrvatske dr. Ivan šuhašič s. r.
S kazenskimi določbami se strinjam.
Minister za pravosodje
Mih. Konstantinovih s. r.
~ * »Službeni	list«	št.	413/70	iz I. 1940.
** »Službeni	list«	št.	884/97	iz 1. 1940.
*** »Službeni	Ust«	št.	38/5 iz	1. 1841.
216. Naredba,
katero blago smejo imetniki zadržati za svoje potrebe na podstavi čl. 1., odst. 2., uredbe o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice (napolice), ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita.*
Na podstavi člena 1., odstavka 2., uredbe o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice (napolice), ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita predpisujem tole	n	ar e d bo.
Imetniki blaga, obseženega z omenjeno uredbo, smejo zadržati za svojo potrebo:
A. Kmetijski proizvajalci in delavci:
1. za človeško hrano:
a) 60 kg pšenice ali 50 kg pšenične moke oziroma v krajih, ki se hranijo z ječmenom, enako količino ječmena ali 140 kg koruze ali 110 kg koruzne moke za vsakega člana gospodarstva. Za člana gospodarstva se šteje vsaka oseba, ki se prehranjuje v gospodarstvu;
b) 10 kg pšenice ali 8 kg pšenične moke ali 20 kg koruze ali 16 kg koruzne moke na kat. jutro orne zemlje lastnega posestva za prehrano kmetijskih delavcev;
2. za živino in vse ostale potrebo nezmlete koruze, in to:
50 kg na kat. jutro, posejano v letu 1940. s koruzo,
500 kg za vsako pitano svinjo,
1000 kg za rejo vsakega pitanega goveda,
500 kg za	molzno	kravo,
150 kg za	delovno	govedo,
200 kg za	konja.
B. D r u g i imetniki:
1. za človeško hrano:
50 kg pšenice ali	40 kg pšenične	moke ali	100	kg
koruze ali 80	kg koruzne moke	za	vsakega člana	go-
spodarstva,
2. za živino — kakor zgoraj pod 1. b).
Prehranjevalne potrebe za ljudi in živino, razen za
pitano živino, so izračunane za dobo začasno, in sicer za pšenico in vsa bilna žita in njihove moke od 1. aprila do 1. avgusta 1941., za koruzo in koruzno moko pa od
1.	aprila do 1. novembra 1941., in se količine, ki jih gospodarstva smejo zadržati, zmanjšujejo sorazmerno z minevajočim časom. Količine koruze, ki jih gospodarstva smejo zadržati za pitano živino, se nanašajo na vso pi-talno dobo.
V Beogradu dne 18. marca 1941.; K. št. 485.
Minister za oskrbo in prehrano dr. Milan St- Protič s. r.
217.
Srezi
glavnega proizvajalnega območja, za katere veljajo cene, predpisane v členu 3., odst. 1.. uredbe o obvezni prodaji pšenice, rži, soržice (napolice), ječmena, koruze in moke od vseh krušnih vrst žita.**
Na podstavi člena 3., odst. 3., uredbe o obvezni prodaji pšenice, rži, soržice (napolice), ječmena, koruze in
* »Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z dno 19. marca 1941., št 63/XXXII/282. — Uredbo gl. »Sl. l.< št. 215/24 iz 1. 1941.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
19.	marca 1941., št. 63/XXXU/283.
inoke od vseh krušnih vrst žita določam kot glavno proizvajalno območje, za katero veljajo cene, predpisane v členu 3., odst. 1., tele srez«?:
1. srezi dunavske banovine: alibunarski, apatinski, bačkopalanski, batinski, bačkotopolski, dardžanski, belo-crkvanski, gročanski, iriški, Jaša Tomič, kovačiški, kovinski, kulski, novobecejski, novokanjiški, novosadski, odžaški, pančevski, petrovgradski, podunavski, ramski, nunski, senčanski, somborski, starobečejski, staropazov-ski, sremsko-karlovški, sremsko-mitrovški, subotiški, ti-telski, veliko-kikindski, vršaški, zemunski, žabaljski;
2. srezi drinske banovine: bijeljinski, mačvanski, pocerski, posavski, posavo-tamnavski;
3. območje uprave mesta Beograda.
V Beogradu dne 18. marca 1941.; K. št. 481.
Minister za oskrbo in prehrano dr. Milan St. Protič s. r.
218.
Xa podstavi člena 1. uredbe o kontroli zunanje trgovine predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole
naredbo
o kontroli izvoza konoplje iu lana.*
Člen 1.
Izvoz konoplje in lana iz št. 38/2 in 288 carinske tarife se postavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. S konopljo in lanom po tej naredbi se razumejo stebla konoplje in lana kakor tudi vse vrste vlaken in odpadkov konoplje in lana.
Člen 2.
V prednjem členu navedeni proizvodi se smejo izvažati samo z izvoznim potrdilom, ki ga izdajo po predpisih te naredbe direkcija za zunanjo trgovino ali organi, ki so od nje pooblaščeni.
Brez izvoznega potrdila ne dovolijo železniški organi in ladijske agencije na natovoritvenih postajah in agencijah natovoritve za izvoz, obmejna carinska ob-lastva pa ne opravijo carinjenja in ne dovolijo izvoza.
Člen 3.
Izvozna potrdila se izdajajo v okviru občnega izmenjalnega načrta. Direkcija izdaja izvozna potrdila po tej naredbi osebam, ki so upravičene za izvoz:
1. zadrugam proizvajalcev in predelovalcev proizvodov iz člena 1.;
2. predelovalcem konoplje in lana (imetuikom industrijskih podjetij za izdelavo konopljenih in lanenih vlaken in potirkov);
3. trgovcem, ki so bavijo z izvozom konoplje in lana.
Člen 4.
Izvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime. Je ueodsvojljivo in se ne more prenesti na drugega. Zloraba izvoznega potrdila se kaznuje po kazenskem zakonu in po tej naredbi.
Izvozno potrdilo se izda v 5 primerkih (izvirnik in 4 kopije) s temile podatki:
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	marca 1941., št. 48/XXlV/202.
a) številka potrdila;
b) izvoznikovo ime in njegov sedež;
c) označba in količina blaga;
č) natovoritvena postaja;
d) namembni kraj (uvoznikovo ime, raztovoritvena postaja in država);
e) vrednost blaga in način plačila;
f) trajanje potrdila;
g) potrdilo natovoritvene postaje;
b) potrdilo obmejnih oblastev.
Ena kopija potrdila se obdrži pri direkciji radi vknjižbe, ostale primerke pa overi pri natovoritvi načelnik uatovoritveno postaje, šel' ladijske agencije ali dežurni prometni uradnik. Trije primerki so priložijo tovornemu listu, četrtega- pa vrne natovoritvena postaja direkciji. Ob izvoznem carinjenju overijo obmejna carinska oblastva tri primerke; eden ostane v arhivu carinarnice, eden se pošlje direkciji kot dokaz, da je šlo blago Čez mejo, izvirnik pa gre s tovornim listom in blagom v inozemstvo.
Izvozno potrdilo lahko vsebuje tudi druge podatke in pogoje po uredbi o kontroli zunanje trgovine.
Izvozno potrdilo podpišejo osebe, ki jih pooblasti direkcija za zunanjo trgovino.
Člen 5.
Z izvozom proizvodov iz člena 1. te naredbe se smejo baviti samo registrirani izvozniki (člen 3.). Registrirajo se izvozniki pri direkciji.
1. Kot zadruge proizvajalcev in predelovalcev stebel, vlaken in potirkov konoplje in lana se registrirajo kmetijske zadruge, ki spolnjujejo tele pogoje:
a) da je v njih pravilih izrečno navedeno, da se bavijo s proizvodnjo ali predelavo omenjenih proizvodov;
b) da se bavijo z izvozom proizvodov iz člena 1. le naredbe izključno le za račun svojih članov.
Prošnji za registracijo zadruge je treba priložiti:
a) overjen prepis pravil kot dokaz, da je zadruga pri pristojnem sodišču registrirana;
b) potrdilo Glavne zadružne zveze, da je zadruga včlanjena pri eni izmed obstoječih zadružnih zvez;
c) poročilo o dosedanjem delovanju zadruge glede izvoza konoplje in lana (če ga je kaj bilo);
č) seznam članov z navedbo površin in količin konoplje in lana, kj ga normalno na leto proizvajajo ali predelujejo.
2. Kot predelovalec-izvoznik se more registrirati vsako podjetje, ki izdeluje konopljena in lanena vlakna oziroma potirke v industrijskem obsegu. Prošnji za registracijo morajo predelovalci-izvozniki priložiti:
a) dovolilo ali pooblastilo za opravljanje industrije konoplje in lana;
b) podatke o izvoženih količinah v letih 19S8., 1939. in 1940., kakor tudi o državah, v katere so te proizvode izvažali.
3. Kot izvozniki-trgovci se morejo vpisati v register izvoznikov iz člena 1. te naredbe tisti, ki se pooblaščeno bavijo z izvozom konoplje, lanenih vlaken in potirkov, kar dokažejo s potrdilom pristojne trgovinske zbornice.
S prošnjo za registracijo morajo imetniki trgovinskih obratov predložiti direkciji tčle listine v overjenem prepisu:
a)	pooblastilo za izvrševanje trgovinskega obrta za trgovino s konopljo in lanom;
b) izpisek iz trgovinskega registra ali overjen prepis oglasa o protokolaciji obrta;
c) potrdilo, da ni v stečaju ali prisilni poravnavi;
e)	potrdilo pristojnega državnega tožilca, da niso bili
obsojeni na izgubo častnih pravic in zaradi kaznivega dejanja iz §§ 91. do 153, ^67. do 203., 214. do 241., 209. do 289. in 314. do 383. k. z.;
d) podatke o izvozu konoplje in lana, če so izvažali v letih 1938., 1939. in 1940., z natančno navedbo količine (v kg), vrednosti in držav, kamor so izvažali.
Člen 6.
O registraciji posameznih tvrdk odloči direkcija za zunanjo trgovino.
Zoper odločbo direkcije ima prosilec pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo v 15 dneh po direkciji za zunanjo trgovino.
Minister za trgovino in industrijo odloči po zaslišanju direkcije dokončno o prošnji za registracijo.
Člen 7.
Prijave za registracijo se sprejemajo dvakrat na leto, in to meseca oktobra in meseca aprila. Izjemoma se sprejemajo prijave za registracijo od dne, ko stopi ta na-redba v veljavo, še do konca marca meseca 1941.
Vsak registrirani izvoznik mora takoj prijaviti direkciji vsako ustavitev in tudi prenehanje obratovanja.
Po vsakem koledarskem letu opravi direkcija po uradni dolžnosti revizijo registracije.
Registracija preneha z izbrisom izvoznika iz registra:
a) če registrirani izvoznik v dveh koledarskih letih ne izvozi niti enega vagona proizvodov iz člena 1. te naredbe;
b) če preneha veljali dovolitev ali pooblastitev za izvrševanje obrta, po katerem je izvoznik registriran, oziroma če neha zadruga obstajati ali se baviti s proizvodnjo ali predelavo;
c) na podstavi pismene izvoznikove izjave, naj se izbriše iz registra;
č) če se izvoznik kaznuje po členu 12. te naredbe;
d) v primeru hude kršitve veljavnih deviznih predpisov.
Člen 8.
Registrirani izvozniki morajo položili pri direkciji za zunanjo trgovino varščino v znesku 50.000 dinarjev v državnih vrednostnih papirjih po borznem tečaju ali v obliki bančnega jamstva ene izmed pooblaščenili bank.
Varščina se položi pri računovodstvu direkcije po. opravljeni registraciji.
Člen 9.
Izvozne kontingente za vlakna in potičke od konoplje in lana razdeljuje med posamezne izvoznike direkcija za zunanjo trgovino. Pri določanju izvoznih kontingentov odredi direkcija lahko odstotno udeležbo posameznih registriranih izvoznikov ali skupin izvoznikov pri skupnem izvozu.
Zoper odločbo direkcije o razdelitvi upajo izvozniki pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo po direkciji v 8 dneh po priobčitvi odločbe. Pritožba ne zadrži odločbe direkcije od izvršitve.
Člen 10.
Izvozniki so dolžni opraviti na podstavi prejetih izvoznih potrdil izvoz v določenem roku skladno s predpisi, s katerimi so urejeni proizvodnja, kakovost in zu-
■   •    ,—.—_  —l-L;-.-.  --------------------------------------
obala proizvodov, po navodilih direkcije za zunanjo trgovino.
V opravičenih primerih se mora podaljšati rok veljavnosti potrdila, če se je zahtevala podaljšava najmanj 15 dni pred potekom roka potrdila.
Če se izvoznik ne more opravičiti, da ni mogel opraviti izvoza, mora takoj po preteku veljavnosti izvoznega potrdila Ie-to vrniti direkciji, da ga uniči. Odpovedani kontingent gre v breme določene kvote tega izvoznika, ne dobavljene količine pa' se dodelijo drugemu izvozniku.
Člen 11.
Kdor se pregreši zoper predpise zakona, o pobijanju nečedne tekme ali drugače z nesolidnimi poslovnimi metodami škoduje ugledu jugoslovanskega izvoza, se lahko kaznuje.
Prav tako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih člena 7. te naredbe.
Kazni so tčle:
a) delna ali popolna izguba varščine;
b) izključitev od Izvoza za določen čas;
c) izbris iz registra izvoznikov.
Kazni se lahko tudi združujejo.
Člen 12.
Kazni izreka direkcija za zunanjo trgovino. Zoper odločbo o kazni ima izvoznik pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo v 15 dneh po priobčitvi odločbe.
Člen 13.
Ivo stopi ta naredba v veljavo, prenehajo veljali prejšnje določbe o izvozu vlaken in potirkov od konoplje in lanu.
Člen 14.
Ta uaredba stopi v veljavo na dan razglasitve v sSlužbenib novinah«, V treh mesecih opravi direkcija za zunanjo trgovino po službeni dolžnosti revizijo vseh obstoječih registracij in ukrene vse, kar je treba, da se o pravem času uveljavijo predpisi te naredbe.
V Beogradu dne 27. februarja 1941.; št. 14.778.
Minister za trgovino in industrijo dr. Andres s. r.
219.
Spremembe*
pravilnika za izvrševanje zakona o organizaciji finančne kontrole.
Na podstavi §§ 1. in 127. zakona o organizaciji finančne uprave in drugega odstavka § 40. uredbe o sprejemu v službo, razporedbi zvanj itd. uslužbencev finančne kontrole št. 70.600/111 z dne 19. septembra 1932. takole odločam:
1.
Pravilnik za izvrševanje zakona o organizaciji finančne kontrole št. 11.680 z dne 6. avgusta 1921.** se takole spreminja in dopolnjuje:
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	februarja 1941., št. 83/XVM36.
** >Uradni list« št. 5/4 iz 1. 1922,
Clen 10., točka 6., črka i) se spreminja in se glasi:
si) Kadar mora organ finančne kontrole vstopiti .v sobo ali pisarno, se mora poprej prijaviti komu izmed domačinov ali slug, če jih je kaj, sicer pa potrka na vrata in, ko mu je dovoljeno, vzame šapko z glave in vstopi. Ko je. vstopil v sobo, zapre polagoma vrata, prime z levo roko šapko na sredi senčnika, ki je obrnjen navzgor, medtem ko ostane odprtina šapke obrnjena k telesu, roko ima stegnjeno ob nogi in se drži pri tem s palcem nožnice meča, desno roko pa ima prosto stegnjeno ob nogi. Nato pride s strumno hojo na dva koraka k nadrejenemu (višjemu), se ostro ustavi, gledajoč ga v oči, se postavi »mirno«, se mu pokloni in se zopet postavi »mirno«,, nato pa javi, kar je treba. Ko je javil, se na znamenje nadrejenega pokloni, postavi zopet »mirno«, napravi predpisani obrat na mestu, kolikor mu je potrebno, da dobi smer proti izhodu, in odide s strumnim korakom do vrat. Sele ko za seboj vrata polagoma zapre, si dene šapko na glavo.
Kadar se nosi revolver, je postopek enak.
Ce vstopi organ finančne kontrole v sobo z bajonetom ali s puško in bajonetom, ne vzame šapke z glave, dokler mu nadrejeni tega eventualno ne ukaže, in pozdravlja: če nosi nož, kakor je predpisano pod b), če nosi tudi puško, pa kakor je predpisano pod e) tega člena.<
V členu 27, se dodaje nov odstavek C, ki se glasi:
»C. Pohvalna priznanja.
Uslužbenci finančne kontrole smejo dobivati za brezhibno vedenje ter prizadevno in posebno uspešno službo pismena pohvalna priznanja. Tako pohvaljeni uslužbenci finančne kontrole se lahko prednostno upoštevajo za boljša službena mesta, pri podeljevanju štipendij, podpor in nagrad, pri predlaganju za napredovanje za uradnika, pri dovoljevanju pregledniškega in strokovnega uradniškega izpita pri finančni kontroli, pri ocenjanju ipd.
Pismena pohvalna priznanja smejo dajati finančni direktorji in državni delegat po predhodni soglasnosti ministrstva za finance in jih je treba vpisati v starešinska poročila.
V posebno važnih in uspešnih ali z življenjsko nevarnostjo združenih primerih da pismeno pohvalno priznanje lahko minister za finance. Tako pohvalno priznanje se zaznamuje v uslužbenskem listu v razpredelku, ki ga je treba napraviti posebej pod razpredelkom za odlikovanja, in se objavi v »Finansijskem zborniku«.
Poleg tega nosijo uslužbenci finančne kontrole, ki dobijo pismeno pohvalno priznanje ministra za finance, na levem rokavu suknje, bluze, vrhnje suknje ali plašča 15.eni pod zgornjim šivom rokava poseben emblem. Emblem je izdelan iz pozlačenega finega srebra na svileni temnozeleni podlogi, visoki 6 cm in široki 5 cm, in sestoji iz dveh lovorjevih vejic, obrnjenih navzgor s prekrižanima spodnjima deloma. Med tema vejicama sta v mo-nogram vpleteni veliki črki M. F. v cirilici ali latinici. Nad črkama je med zgornjima deloma lovorjevih vejic državna krona, izdelana iz iste tvarine kakor lovorjevi vejici in monogram.
Ce dobi en uslužbenec od ministra za finance dve ali več pohvalnih priznanj, se namesti pod lovorjevi vejici 1 cm niže zlata pasica, dolga kakor zelena svila, široka pa 5 mm, naslednja pasica pa 5 mm pod prvo itd.
Pohvaljenim uslužbencem finančne kontrole da en emblem obenem s pohvalnim priznanjem minister za finance.«
2.
Za tretjim odstavkom Člena 14. pravilnika o službeni obleki itd. uslužbencev finančne kontrole št. 4100/IX z dne 28. decembra 1935.', spremenjenega in dopolnjenega z odločbo št. 5900/1X z dne 8. maja 1940.,* nov odstavek, ki se glasi:
»Kadar se nosi plašč, se nosi meč s pasom vred na zunanji strani plašča tako, da se potegne zgornji del pasa z zapenjalom skozi prerezani levi žep in obesi ob obroček na notranji strani plašča 10 cm nad prerezom žepa v sredi. Obroček je pritrjen na košček Črnega usnja 8 X 8 cm, prišitega na posebni 5 mm široki in daljši sukneni podlogi, ki je sama tudi prišita na podlogo plašča. Cez usnjeno in sukneno podlogo in obroček je z zgornje strani prišit suknen preklopec iste velikosti, ki brani bluzi dotik z železnim obročkom in jo varuje škode. Suknena podloga in preklopec morata biti iste barve kot podloga plašča in ju je treba z obročkom in usnjenim delom prišiti že, ko se šiva plašč.«
Oddelek za finančno kontrolo naj dalje odredi, kar je treba.
V Beogradu dne 5. februarja 1941.; K. št. 603/1X 41.
Minister za finance dr. šiite j s. r,
220.
Sprememba** člena 20. carinsko-poštnega pravilnika.***
Na podstavi člena 273. carinskega zakona in v soglasnosti z ministrom za pošto, telegraf in telefon št. 12.471 z dne 6. marca 1941.
odločam,
da se člen 20. carinsko-poštnega pravilnika C. št. 26.201 z dne 3. septembra 1920. spremeni tako, da se glasi:
»Izvozne pošiljke iz svobodnega prorpeta se predajo lahko pri vsaki pošti v državi; če je v kraju več pošt, je predaja dopustna samo pri eni, za to določeni pošti.
Izvozne pošiljke se ocarinjajo samo v krajih, kjer so carinarnice. Odpirajo, tehtajo in zapirajo jih poštni or-gapi po predpisih poštne službe vpričo carinskih organov, ki so ob tej priliki dolžni cariniti. Po ocarinjenju se morajo te pošiljke vpričo njih plombirati s kleščami carinarnice, poštne deklaracije pa, ki spremljajo te pošiljke, opremiti z žigom »Ocarinjeno po ......«.
V krajih, kjer ni carinarnice, mora poslati pošta izvozne pošiljke na ocarinjenje najbližji pošti, kjer je carinarnica, ki ocarini na spredaj predpisani način.
Pisemske pošiljke z blagom, ki ni zavezano plačilu izvozne carine, ali z blagovnimi vzorci se opremijo pt> opravljenem pregledu s hladnim carinskim žigom in pripombo »Svobodno za izvoz«,
*~»Šlužbem list« št. 815/101 iz 1. 1936. in št. 325/56 iz I. 1940.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	marca 1941., št. 55/XXVII/235.
*** »Uradni list« št. 453/144 iz 1.1920.
Carinske davščine je dolžen plačati pošiljatelj po oca-rinjenju. Za pošiljke, predane v krajih, kjer ni carinarnice, plača te davščine pošta za pošiljateljev račun.
Po ocarinjenju obdrži pošta pošiljke radi nadaljnje odprave. Za vse nepravilnosti, ki bi se zgodile s pošiljkami po ocarinjenju do izstopa iz države, so poštni organi odgovorni po določbah carinskega zakona.«
Ta odločba stopi v veljavo z dneui razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beqgradu dne 8. marca 1941.; št. 7720/IX.
Minister za finance dr. J. šutej s. r.
221.
Navodilo1
kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam glede ravnanja z atestom z rdečo črto.
Z odločbo mojega prednika št. 74.087/11 z dne 17. oktobra 1938. (»Službene novine« št. 256 z dne 6. novembra 1938.)’ je bil predpisan za notranji promet in za izvoz nov atest z rdečo črto za deteljno seme.
Po poročilu gospodarske poskusne in kontrolne postaje v Zagrebu št. 3833—608 39 pa je poslovanje s tem atestom zelo težavno, precej bolj zamudno in je treba več strokovnega osebja; razen tega imajo atesti v drugih državah samo splošno označbo kakovosti semena, t. j. ali ustreza seme predpisanim normam ali ne, ne pa tudi podrobnih označb glede posameznih lastnosti semena.
Ulede na to in po predlogu oddelka za rastlinsko proizvodnjo odločam takole:
Kmetijske poskusne in kontrolne postaje naj ne izpolnjujejo v atestu z rdečo črto, ki je bil predpisan z odločbo mojega prednika št. 74.087/11 z dne 17. oktobra 1938., označbe kalivosti in čistote deteljnega semena ne na sprednji strani atesta ne na njegovi zadnji Strani.
Ta odločba velja do nadaljnje moje odredbe.
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo naj dalje ukrene, kar je treba po tej odločbi.
V Beogradu dne 1. marca 1941.; št. 119.204/11—38.
Minister za kmetijstvo dr. Branko Cubrilovic s. r.
222.
Navodilo3
urada za kontrolo cen o postavitvi vseh vrst oglja pod kontrolo,
V »Službenih novinah« št. 40 z dne 20. februarja 1941.4 je objavljen seznam predmetov, ki so postavljeni pod kontrolo po členu 1, uredbe o kontroli cen z dne 14. februnrja 1940.
1 »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
12.	marca 1931.,	št. 57/XXVII1/242.
* »Službeni list« št. 610/100 iz 1. 1938.
3 »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
13.	marca 1941., št. 58	in z due	14. marca 1941.,	št.
59/XXIX/249.
4 »Službeni listi št. 149/17 iz L 1941.
V zvezi s poglavjem IV. točko 2. omenjenega seznama se. opozarjajo proizvajalci (predelovalci), uvozniki, trgovci na debelo in na drobno, da se razumejo z »vsemi vrstami premoga« tako rudninsko oglje (premog) kakor tudi vse vrste umetnega oglja, kakor: lesno, briketi »likalit«, »retortno« oglje ipd., in da spada poslovanje tudi s temi predmeti pod predpise uredbe o kontroli cen.
Iz urada za kontrolo cen v Beogradu dne 7. marca 1941.; št. 2165.
Banove uredbe.
223.
Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. februarja 1941., I. št. 666/2, je bil Rozin a n Konrad, policijski stražnik II. rnzreda-zvanič-nik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega agenta II. razreda zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 1941., I. št. 1041/1, je bil Saksida Radislav, [>olicijski stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. februarja 1941., I. št. 1296/1, je bil Šle-mie Leopold, policijski agent I. razreda pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega višjega agenta v I.a skupini zvaničnikov.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., 1. št. 11423/2-1940, Je bit postavljen dr. Kralj Angelo, zdravnik združene zdravstvene občine Zg. Polskava, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dno 29. januarja 1941., I. št. 11427/3-40, je bil postavljen dr. Lovrec Rudolf, zdravnik združene zdravstvene občine Martbor-okolica, d. b., na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. februarja 1941., I. št. 1331/1-41, je bil postavljen dr. Muller-Petrič Gustav, volonter v obči državni bolnišnici v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., 1. št. 11429/2-1940, je bil postavljen dr. O raže m Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Ribnica, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. februarja 1941., 1. št. 1789/1, je bila
sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Pintarič Ivan, sekuudarij banovinske bolnišnice v Celju.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., I. št. 11432/2-1940, je bil postavljen dr. Popov Vasilij, zdravnik združene zdravstvene občine Bizeljsko, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., I. št. 1113/1, je bil postavljen dr. Pucelj France, zdravnik združene zdravstvene občine Kamnik, na dosedanjem službenem inestu v VIII. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., I. št. 9432/2-1940, je bil postavljen dr. R a v n i k a r Anton, zdravnik združene zdravstvene občine Oplotnica, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., I. št. 1116/1, je bil postavljen dr. Sokolov Peter, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Jurij ob Ščavnici, na dosedanjem glužbenem mestu v V. položajno, skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1941., I. št. 8189/2-40, je bil po-s ta vi j en dr. Ukmar Leopold, zdravnik združene zdravstvene občine Litija, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. februarja 1941., 1. št. 7010/3-40, je bila postavljena banovinska dnevničarka-zvaničuica Luštrek Marica pri banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, za banovinsko zvaničnico III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. februarja 1941., I. št. 1370/1, je bila M a r k o v i č - G o r i č a n Milka, banovinska zvanič-nica II. skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, premeščena po potrebi službe h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
221.
Razne objave iz »Službenih novin".
Številka 283 z dne 6. decembra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. septembra 1940., III. št. 55.681, so napredovali v VIL položajno skupino dosedanji učite)ji(ice) ljudskih šol: v Dravogradu: H a d e r 1 a p Mara; v Kranju: Japelj Pavel; v Sv. Križu pri Kresnicah: Škof A n a; v Do-brničah: Ravbar Hinko; v Sv. Petru pod Sv. gorami: Koželj Miroslav, v Radečah: Pahor Marija; v Selnici ob Dravi: Terček Bogomira; v Trati nad Škofjo Loko: Zalo h ar Ciril; v Šmartnem, okraj kamniški: Gorjup Justina; v Draga-
tušu: Hauptman Zora; v Galiciji, okraj celjski: II v a 1 a Anton; v Prihovi: Stefančič. "Jakob; v Livoldu: K n o 1 Janez; v Mali Nedelji: Kosi Štefanija; v Šmartnem pri Slov. Gradcu: Žolnir Bogdan; v Reki, okraj Maribor-dcsni breg: M i h el i č Vilibald; v Mengšu: Kokalj Franc; v Sevnici: Gale Ana; v Zagorju o. S.: Černelč- Jenko Mihaela; v Velenju: L u ž e v i č J o s i p i n a ; v Sv. Barbari v Halozah: Praprotnik Terezija; v Toplicah pri Zagorju: R i t e r Bernarda.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1940., št. 103.196/11, so napredovali: pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani: za računska višja inšpektorja V. položajne skupine Pavlič Vladimir in Nahtigal Viktor, računska inšpektorja VI. položajne skupine; za računskega kontrolorja VII. položajne skupine Božič Ladislav, knjigovodja VIII, položajne skupine.
Z odločbo ministra za promet z dne 22. novembra
1940.	so bili premeščeni: a) po službeni potrebi: Bernik Jožef, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Jesenice; Pater-nost Jožef, prometni uradnik VIII.' položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Trbovlje; Pavlovič Matija, prometni uradnik Vlil. položajne skupine postaje Dovje-Mojstrana, v postajo Mokronog-Bistrica; Lešnik Viktor, uradniški pripravnik postaje Breg, v postajo Savski Marof; K r a n j c Miroslav, uradniški pripravnik postaje Poljčane, v postajo Nomenj; Petkovič Ilija, uradniški pripravnik postaje Hrastnik, v postajo Sevnica; P u n t a r A n t o n , uradniški pripravnik postaje Zagorje, v postajo Novo mesto; 11 i nič Ljubomir, uradniški pripravnik postaje Podnart-Kropa, v postajo Poljčane; Veber A d a 1 b e r t, uradniški pripravnik postaje Lesce-Bled, v postajo Kočevje; Petrovič Stojan, uradniški pripravnik postaje Rakek, v postajo Novo mesto; Košenina Frančišek, uradniški pripravnik 2. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, v 9. sekcijo za vzdrževanje preve Ljubljana - Šiška; Kovič Miroslav, uradniški pripravnik kurilnlčrie izpostave Jesenice, v kurilnico Ljubljana; Majcen Rudolf, uradniški pripravnik kurilnice Ljubljana, v kurilnico Maribor; b) na prošnjo: Barbič A n t o n,, nadzornik proge VIII. položajne skupine 7. sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto, v Pragersko; Jeras Pavel, nadzornik proge VIII, položajne skupino'iz Ormoža v Novo mesto; Zev nikar Danijel, prometnik IX. pol. skupine postaje Nomenj/v postajo Breg; Sekulič Vasilij, uradniški, pripravnik postaje Vuhred-Marenberg, v postajo Grobelno; Jenko Anton, uradniški pripravnik kurilnice Maribor, v kuribiično izpostavo Jesenice; Gerlič Bogomir, pomožni risar X. položajne skupine iz Maribora v Zidani most, v sekcijo za vzdrževanje proge.
številka 284 z dne 7. decembra 19-10.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dno 15. novembra 1940., O. št. 14.809, je napredovala dr. Kačar-Kolar Marija, primarij VI. položajne skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani, za primarija V. položajno skupine.
    — > ■» — ■ ' ■
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar.Robert v Ljubljani, Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur d. d. s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikulek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 24. kosu XII. letnika z dne 22. marca 1941.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 88/78.	856
Preklic licitacije.
Druga licitacija za regulacijo Mure na notranji progi med km 95.0—91'0 v odseku Petanjci—Veržej, objavljena prvič v »Službenem listu« z dne 15. marca 1941. kos 22 in drugič dne 19. marca 1941. v kosu 23., se preklicuje.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 20. marca 1941.
*
V. Št. 352/36.	850—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za instalacijo centralne kurjavo v poslopju realne gimnazije v Mariboru L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. aprila 1941. ob 11. uri dop. v sobi št. 2 elektrostrojnega odseka tehničnega oddelka v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 4/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-irh stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, tako da se v ta obrazec vnesejo ponudone enotne cene.
Kavcija znaša do ponudbene vsote din 1,000.000*— 10%, za ostanek pa 5%, zaokroženo navzgor na tisočake.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka v Ljubljani in tehničnih razdelkov sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. marca 1941.
.V. No. 280/28.	813—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo mizarskih del pri gradnji državne
tekstilne šole v Kranju
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 29. marca 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehnični oddelek.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in mora vsak ponudnik vpisati v uradni izvod proračuna ponudene enotne cene za posamezne postavke in skupne zneske z besedami in številkami. Ponudniki se zlasti opozarjajo na dodatek k splošnim pogojem, po katerem je odrejeno, da je priložiti ponudbi
detajlno analizo za vsako posamezno postavko, seznam in cene mezdam in gradivom, potrjene od pristojne zbornice, ki veljajo na dan licitacije.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in na razglasnih deskah tehničnih razdelkov sreskih načelstev.
Kralj, bonska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. marca 1941.
s!«
VI No. 7467/1.	849
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Bohuslav Gottfried Schiller, zdravnik v Mariboru, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. marca 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 113/41-1.	840
Oklic.
Tožeča stranka: Dolinšek Alojzij, pos., Lamovje št. 7, zast. po dr. Jerebu Petru, javnem notarju v Radečah.
Tožena stranka: Zavrl Helena, roj. Drobne iz Lamovja oz. njeni nasledniki; radi dovoljenja vknjižbe izbrisa zastavne pravice.
V tej tožbi se določa narok za ustno razpravo na 2. maja 19-11. ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 19.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Kralj Alojzij, višji sodni oflcial pri tem sodišču, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče ▼ Litiji, odd. TI., dne 14. marca 1941.
*
IV a P 175/41-1.	818
Oklic.
Tožeča stranka: Janez Berce, posestnik, Zajelše št. 10, občina Dol pri Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Tereziji Žitnik, sedaj neznanega bivališča, radi izdaje listine za prenos lastninske pravice k opr. št. IV a P 175/41—1 tožbo.
I narok se je določil na 28. marca 1941.
ob 8.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 53, razpravna dvorana.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika g. Benkovič Ivan, rav. zem. knjige v pok. v Ljubljani, Postojnska ulica 14, ki jo bo zastopal ua njeno nevarnost in
stroške, dokler se ne oglasi sama a d ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV.a., dne 8. marca 1941.
IV a P 159/41—1.	Sl9
Oklic.
Tožeča stranka: Cunder Stane, trgovec, Mala vas št. 16, p. Ježica pri Ljubljani, ki ga zastopa Dušan Smodej, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po pok, Jeločniku Albertu, uradniku Ljud. po-soj. v Ljubljani, stan. Pred Škofijo št. 13, radi din 2500'— k opr. št. IV a P 159/41 tožbo.
I.	narok se je določil na dan 28. marcu 1941. ob 8.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 53, razpravna dvorana.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika g. Benkovič Ivo, vodja zem. knj. v pok., Ljubljana, Postojnska ul. št. 14, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne imenuje pooblaščenec.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV.a., dne 10. marca 1941.
II P 11/41—4.	852
Oklic.
Tožeča stranka: Režek Marija, pre-užitkarica, Sv. Valburga, je vložila proti toženi stranki Božiču Jožetu, posestniku, Sp. Pirniče, p. Medvode, sedaj neznanega bivališča, radi din 3615'— k opr. št. II P 11/41-1 tožbo.
I.	narok se je določil na 19. aprila 1941.
ob 8.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 50.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika g. Avgust Juh, v. p. ofic. v pok. v Ljubljani, Povšetova c., ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 17. marca 1941.
S 19/41-1.	844
Razglasitev preklica,
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 1. 1941., posl. št. 111 1! 179/40-4, je bil Dolinar Franc, poljski delavec, prej stanujoč v Stari Oselici št. 41, zaradi duševne bolezni popolnoma preklicun.
Za skrbnika je bil postavljen Dolinar Janez, posestnik v Stari Oselici št. 42. Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 11. marca 1941.
&
1 157/40.	863
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1941. ob d e s e t i li dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 6 dražba nepremičnin
zemljiška knjiga k. o. Ceplje vi. št. 122, V«a vl. št. 177, Vso vi. št. 174 in vi. št. 123.
Cenilna vrednost: din 25.89614.
Vrednost pritekline: din 3345'—,
Najmanjši ponudek: din 17.26410.
Varščina: din 258975.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 8. marca 1941.
*
1 882/40.	859
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1941. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin a) zemljiška knjiga Moravci vl. št. 90 do cel., b) zemljiška knjiga Moravci vl. št. 84 do cel.,
c)	zemljiška knjiga Drakovci vl. št. 304 do cel.
Cenilna vrednost: ad a) 118.580'— din, ad b) din 4220'—. ad .c) 12.660'-din.
V rednost pritekline: ad a) din 1250'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 75.88667 din, ad b) din 2813'33, ad c) din 8440'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ljutomer dne 12. marca 1941.
*
I 990/40.	860
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin a) zemljiška knjiga Lokavci vl. št. 44 do cel., b) zemljiška knjiga Lokavci vl. št. 85 do cel.
Cenilna' vrednost: ad a) din 263.050'—, ad b) din 3600'—.
Vrednost pritekline: ad a) 17.000'— d in.
Najmanjši ponudek: ad a) 186.700'— din, ad b) din 2400'—.
Pravice, ki bi ne pripuščalo dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Bledo nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ljutomer dne 12. marca 1941.
1 1012/40.	858
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin aj zemljiška knjiga
Radoslavci vl. št. 91 do cel., b) zemljiška knjiga Radoslavci vl. št. 12 do cel.,
c)	zemljiška knjiga Godemarcl vl. št. 272 do cel.
Cenilna vrednost: ad a) din 184.830'—, ad b) din 44.335'—, ad c) din 20.100'—.
Vrednost pritekline: ad a) 19.600'— din.
Najmanjši ponudek: ad a) 130.286'67 din, ad bj din 29-556'67, ad c) 13.400'— din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraju« sodišče Ljutomer dne 12. marca 1941.
❖
IV. 1 945/40.	807
Dražbeni oklic.
Dne 25. aprila 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rogoza % vl. št. 20 in 119.
Cenilna vrednost: din 62.58040.
Najmanjši ponudek: din 41.720'50.
Varščina: din 6258-05.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 18. februarja 1941.
❖
I 554/40-9.	(	"92
Dražbeni oklic.
Dne 26. aprila 194L ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož vl. št. 152.
Cenilna vrednost: din 47.418—.
Najmanjši ponudek: din 31.612-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogto več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišČfl.
Okraju« sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 4. marca 1941.
I 417/40—14.	<91
Dražbeni oklic.
Dne 26. aprila 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lahonci vl. št. 112.
Cenilna vrednost: din 11.434'—.
Najmanjši ponudek: din 7.622-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti #odiWu najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 4. marca 1941,
I'189/40.	’	861
Dražbeni oklic.
Dne 26. aprila 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smuka vl. .št. 57, 71. 182, 183, 255, 393, 400, 502, 529, 535, 536.
Cenilna vrednost: din 315.902'95.
Najmanjši ponudek: din 210.601'96.
Varščina: din 31.590'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobrj veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski Ug*g sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku
dne 10. marca 1941.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni firmi:
266.
Sedež: Lipa st. 10, občina Teharje.
Dan vpisa: 11. marca 1941.
Besedilo: Lesna industrija, Predrag M. Popič.
Obratni predmet: Industrijska obrt predelovanja lesa in izdelovanje stolov ter drugih lesnih izdolkov na tovarniški način.
Obratni predmet odslej: Industrijska obrt predelovanja lesa in izdelovanje stolov ter drugih lesnih izdelkov na tovarniški način in trgovina s preuno-gom.
Imetnik: Predrag M. Popič, Lipa št. 10, občina Teharje.
Okrožno kot trg, sodišče v Celju, odd. L, dne 11. marca 1941.
Rg A III 234/4.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
267
Sedež: Maribor, Jurčičeva ul. 5.
Dan izbrisa: 6. marca 1941.
Besedilo: Carl Lotz, Pacliners Nat-b-folger.
Obratni predmet: Trgovina z mesn-nim blagom.
Zaradi prestanita obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dno 6. marca 1941.
A 1 130/11.
❖
268.
Sedež: Murska Sobota.
Dan izbrisa: 27. februarja 1341. Besedilo: Ana Ciir.
	
Obratni predmet: Trgovina 7. usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Zaradi prestanita obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti 27. februarja 1941.
Rg A I '56/9.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
269.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. marca 1941.
Besedilo: »Dom gospodinj«, nabavlja Ina in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Izbrišejo se članice upravnega odbora Čuden Josipina, Zupan Frid, Celestin Alojzija. Rožanc Ljudmila, Kocjančič Albina in Testen Meri, vpišejo pa se članice upravnega sveta:
Bavcon Cilka, gospodinja, Lavričeva
Antič Marija, gospodinja, Tržaška, Jazbec Sonja, gospodinja, Jegličeva 1«.
Goslar Vida, gospodinja, Privoz 13, Hiti Pavla, gospodinja, Florjanska 12, Jazbec Zvonka, gospodinja, Jegličeva 10, vse v Ljubljani
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 1. marca 1941.
Zadr. I 159/4.
❖
270.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. februarja 1941. Besedilo: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Po sklepu skupščine z dne 22. februarja 1941. se: a) vpišo sprememba v § 2. pravil, kjer se vstavi kot predmet poslovanja nadaljnja točka 6., ki se glasi: :>Žadrnga sme izvažati živino v •ž(ivem in zaklanem stanju«;
b)	izbriše dosedanji član upravnega odbora Vračko Josip, vpišeta pa se na novo izvoljena člana upravnega odbora: Elšnik Jože, posestnik pri Sv. Petru pri Mariboru in Špindler Jože, posestnik v Zgor. Ročici pri Sv. Ani v Slov. goricah.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 27. februarja 1941.
Zadr. I 125/7.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. marca 1941.
Besedilo: Kreditna *n nabavna zadruga »Jeglič« v Ljubljani, registrova-ba zadruga z omejeno zavezo.
. Po sklepu občnega zbora z dne 14. junija 1940. se je zadruga razdražila in Prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Coč Vilko, faktor, Ljub-'iana, Vič, 113,
Langus Jože, ravnatelj v Ljubljani, Einspielerjeva 22.
Likvidacijska firma: kakor doslej s Pristavkom rv likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidatorja skupno Podpisujeta likvidacijsko firmo, ukroiuo kot trg. sodišče v Ljubljani, dno 1. marca 1941.
Zadr. XI. 99/5.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 3412/1-1941,	828-2—2
Razglas.
Turnšek Jernej, trgovec v Črnomlju št. 234, je zaprosil z vlogo dne 4. marca
1941.	za podelitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nove apnenice na pare. št. 787 k. o. Črnomelj.
Glede na to odreja sresko načelstvo v Črnomlju na podstavi §§ 107. i. sl. zakona o obrtih ex 1931. komisijski ogled ter obravnavo na mestu samem, ki bosta
v petek dne 2S. marca 1941. s sestankom na kraju ogleda ob 9. uri dopoldne.
Pri tej obravnavi je vložiti morebitne ugovore, drugače bo veljalo, da se interesenti strinjajo z nameravano gradnjo ter se bo razsodilo ne glede na poznejše ugovore. Izvršitev naprave se bo dopustila, če se no podajo pomisleki iz javnih ozirov.
Vsi mejaši in interesenti so vabljeni, da prisostvujejo tej obravnavi. Načrti so do dneva komisije na vpogled pri sreskein načelstvu v Črnomlju.
Sresko načelstvo v Črnomlju dne 13. marca 1941.
Sreski načelnik:
Svetina s. r.
Razne objave
86 7
Vabilo na izredni občni zbor tvrdke »JADRAN«, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 29. marca 1941. ob 12. uri v poslovnih prostorih podjetja s sledečim dnevnim redom:
Volitev novega upravnega in nadzornega odbora.
Delničarji, ki so hočejo udeležiti rednega občnega zbora z glasovalno pravico, se pozivajo, da tri dni pred občnim zborom polože delnice pri Jugoslaven-ski banki d. d. podružnici v Ljubljani. V Ljubljani dne 20. marca 1941. »JADRAN«, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani.
$
843
Vabilo
na
XXXIV. redno letno skupščino Hranilnice in posojilnice r. z.
z n. j. v Središču ob Dravi, ki bo dne 6. aprilu 1941. ob 1. uri popoldne v poslovnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3. Predlogi in pritožbe.
4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
5. Volitev dveh članov upravnega odbora.
6. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, do katere srne zadruga te sprejemati, c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku.
7. Slučajnosti.
Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki 1)0 v smislu § 38. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi urami.
LTpravni odbor.
❖
846
Vabilo na XXII. redni občni zbor Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru, ki bo dne 7. aprila 1941. ob 1(1. uri dopoldne v prostorih ravnateljstva tiskarne v Mariboru, Kopališka ulica 6.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1940., razdelitev čistega dobička in absolutO-rij upravnemu svetu.
4. Volitev v upravni svet.
5. Volitev v nadzorstveni svet.
6. Slučajnosti.
V Mariboru dne 17. marca 1941.
Flinko Pogačnik s. r., predsednik.
Stanko Detela s. r., ravnatelj.
Glasovalno pravico na občnem zboru imajo tisti delničarji, ki najkasneje tri dni pred občnim zborom založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne.
*
861
Vabilo
na
redno letno skupščino Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani,
zadruge z omejenim jamstvom, ki bo dne 7. aprila 1941. ob 10. uri dop. v Ljubljani, v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Poročilo: a) upravnega odbora,
h)	nadzornega odbora.
3. Predlogi in pritožbe.
4. Sklepanje: a) o letnem sklepnem računu za 1. 1940., b) o uporabi poslovnega prebitka, c) o podelitvi razrešni-ce članom upravnega in nadzornega odbora.
0. Sklepanje o proračunu za tekoče leto.
6. Volitev: a) 3 članov upravnega odbora in 1 namestnika, b) 2 članov nadzornega odbora in 1 namestnika.
7. Določanje: a) skupne vsote, do katere se sme Zveza zadolžiti, b) skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme Zveza sprejeti, c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme Zveza dati posamezni članici.
5. Slučajnosti.
Opombe:
1. Po §u 18. pravil je računski zaključek s poročili razgrnjen 7 dni pred skupščino v Zvezni poslovalnici.
2. Svoje pravice, odločati o poslovanju Zveze, izvršujejo članice na skupščini po svojih predstavnikih (delegatih), ki jih določajo po odredbah svojih pravil. Predstavniki smejo skupščini Zveze prisostvovati samo s pismenim pooblastilom članic, katere zastopajo. Vsaka članica more poslati na skupščino Zveze enega zastopnika kot svojega predstavnika. Posamezni predstavnik sme zastopati največ pet članic.
3. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo v smislu § 42. pravil čez pol ure druga, ki bo sklepala veljavno no glede na število zastopanih članic.
ZA UPRAVNI ODBOR:
Ivan Pipan s. r., predsednik, dr. Drago Marušič s. r., podpredsednik.
' *
839
Vabilo
na XVI. redni občni zbor, ki ga bo imela Kolinska tovarna hranil d. d.
v Ljubljani dne 8. aprila 1941. ob 11. uri v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50/1.
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika.
2. Predložitev bilance in poslovnega poročila za leto 1940.
3. Poročilo revizorjev.
4. Sklepanje o bilanci in razdelitvi čistega dobička
5. Volitev članov upravnega sveta: dveh revizorjev in njih namestnikov ter določitev njihovih nagrad.
8. Volitev.
7.	Slučajnosti.
Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru le oni delničarji, ki polože najpozneje še9t dni pred občnim zborom svoje delnice,
utemeljujoče njih glasovalno pravico, z nezapadlimi kuponi vred pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa v pisarni Kolinske tovarne hranil d. d.
V Ljubljani dne 18. marca 1941.
Upravni svet.
*
868
Vabilo
na XX. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani, ki bo r torek dne 8. aprila 1941. ob
11.	uri dopoldne v prostorih ravnateljstva v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1940. in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra
1940.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1940. in sklepanje o računskem zaključku.
4. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov.
5. Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Po § 9. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora delničarji, ki polože ali pri banki v Ljubljani ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem najmanj deset delnic.
Po § 11. bančnih pravil daje vsakih deset delnic po en glas. Delničarji, ki se ne udeleže občnega zbora, morejo biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico, s pooblastili, kakor jih določa upravni svet.
Upravui svet.
*
851
Vabilo na II. glavni občni zbor Učiteljske tiskarne, d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil v prostorih Učiteljske tiskarne ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, dne 27. aprila 1941. ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika ustanovne skupščine ter ugotovitev ustanovnih stroškov.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1940. in predložitev bilance ter računa zgube in dobičku.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Odobritev bilance ter računa zgube in dobička in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe Čistega dobička.
5. Slučajnosti.
Ako ta skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovna skupščina dne 11. maja 1941. ob 10. uri dopoldne
na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu določil § 12., odstavka 5., veljavno sklepala ne glede na zastopano delniško glavnico.
Izvleček iz pravil: (§ 11.). Vsak delničar ima na skupščini za vse lastne delnice le en glas; sme pa zastopati druge delničarje s pooblastili z glasovalno pravico, a ne več kot štiri.
V Ljubljani dne 16. marca 1941.
Upravni svet.
*	848-3-1
Poziv upnikom.
»TIIESEUSc, veletrgovina z drožami, družba z o. z. v Mariboru, podružnica v Zagrebu, se je razdružila ter prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Mr. ph. 0rtynski Vladimir, Zagreb. Deželičeva 20, likvidator.
*
816-2-2 Poziv upnikom.
Splošna gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Žužemberku je prešla v likvidacijo in poziva ev. upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Hotko Alojzij, trg., Žužemberk 20, Skočir Janez, pos.. P ra preče.
likvidatorja.
*
845
Objava.
Izgubili smo evidenčno tablico za moško kolo št. 23780, ki jo je izdalo pred-stojništvo mestne policije v Mariboru in jo proglašamo za neveljavno.
Ludvik Franz in sinovi, Maribor.
*
847
Objava.
Izgubili smo prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 183919/29) in jo s tem proglašamo za neveljavno.
Mlekarska zadruga v Skolji Loki.
Objava.
Izgubil sem bencinsko karto št. 31919 — U. d. m. 5664/733 (2 zeleni črti) n« , ime: Puc Gustav iz Ljubljane. Proglo* šam jo za neveljavno.
Puc Gustav s. r.
Objava.
Izgubil sem vozniško izkaznico reg-št. 68, izdano dne 3. V. 1927. pod št. 7386 od sreskega načelstva v Brežicah, in jo proglašam za neveljavno.
Franc Savnik, šofer, Trnje 9.
Izdaja kraljevska banska uprava dravska banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.