štev. 17.	Leto 3.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in npravnlštvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2 (prej Turjaški trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se t&ga, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Ali smo še v pravni državi?
Vidovdanska ustava garantira pravico združevanja v strokovne organizacije. Vendar se je »Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije« moral boriti celi dve leti, da so mu bila potrjena pravila in je moral vzeti korake, da je ta osnovni zakon države Vidovdanska Ustava spoštovala ter potrdila pravila »Ujedinjen ega saveza železničarjev Jugoslavije«.
Da je železničarjem) prepotrebna organizacija, ki ni direkcijska, se je to vedno videlo in zato je delovanje »Ujedinjenega saveza železničarjev« od dneva do dneva r a-raščalo in ■ istotako članstvo po celi Jugoslaviji. Volitve v bolniško blagajno leta 1925 so pokazale, da so se železničarji organizacije, ki se bori za njihove pravice, trdno oklenili. Zato so tudi vzeli oblastno u-pravo v svoje roke. Sedaj so razpisane zopet volitve. »Ujedinjeni savez železničarjev« se pripravlja, da prevzame v svojo upravo tudi centralno upravo bolniške blagajne ter tako železničarjem da to, kar morajo dobiti.
Ali tu so vstale vsemogoče sile, da preprečijo to in da »Ujedinjeni savez železničarjev« zlomijo. Saj to je vroča želja vseh, ki so proti zboljšanju razmer delovnega železničarja.
Upostavili so nekako cenzuro, oziroma skrbe, da dobi direkcija železnic v roke naša pisma. In potem pošilja ta direkcija železnic po celi Sloveniji svoje organe, ki zaslišujejo predsednike iri tajnike našihi podružnic o delovanju »Ujedinjenega saveza« in kaj pišejo ti predsedniki in tajniki centrali »Saveza«, oziroma kakšne okrožnice jim pošilja ta centrala. Torej direkcija državnih železnic sega s tem v Področje politične oblasti, ki ima sama vršiti kontrolo nad delova-njem strokovne organizacije v smislu Potrjenih pravil.
Razne redukcije, slaba proga, nevarnost prometa in brezbrižnost direkcije ter poprava nevarnih mest po progi so ji deveta briga, oziroma so ji »uradna tajnost«.
Uredništvo »Ujed. Železničarja«, da obvaruje svoje naročnike in člane »Ujed. saveza« pred. nesrečami ter državo pred škodo in da ne bi trpel njen ugled v inozemstvu, namerava javnosti pokazati, kako malo se direkcija državnih železnic briga za to javno državno ustanovo, za železniško omrežje. Trditev, da je proga njihova, ni res, nego proga je državna in mi kot državljani imamo dolžnost," ne samo pravico, da opozorimo javne činitelje in javnost na nevarnost, ki, preti.
Zato smo poslali svojim' podružnicam okrožnico, da nam poročajo 0 stanju prog in nevarnostih, ki gro-*e rednemu prometu ravno vsled skbo vzdržanih prog, da zamore-«lo z vsemi silami pritisniti na vse
merodajne faktorje in javnost, da se proge popravijo in progovnih delavcev ne reducira.
Že sama vsebina te okrožnice nima nobene protidržavne tendence. Tudi ne navaja nikogar na kršitev uradne tajnosti po § 70 železniškega zakona, ker slabo stanje proge ni nobena uradna tajnost, nego vidi to vsak nestrokovnjak, ako hoče samo pogledati in če se po železnici vozi. In vendar se je zgodilo, da je prišel direkciji državnih železnic v roke odgovor našega člana. Pismo, ki je bilo poslano 26. julija t. 1. in prispelo v Ljubljano 27. julija t. k, -naslovljeno na nas, Karl Marksov trg 2, je dobila direkcija državnih železnic. Kako? Ali je tajna cenzura nad nami?
In direkcija državnih železnic je poslala svoje organe, da zaslišijo dopisnika in uvede proti njemu disciplinsko preiskavo. Še več. Tudi v razne druge postaje, kakor že prej omenjeno, je poslala svoje ,organe, kjer protokolarično zaslišujejo predsednike in tajnike, če so dobili okrožnico, če jo imajo, kaj so odgovorili in druge stvari, ki se tičejo organizacije. Torej vse to, kar je izven delokroga direkcije držav-
ni h yplpynir
Pravila »Ujedinjenega Saveza« v § 3., cilj, govore: »Cilj Ujedinjenega Saveza je, da pospešuje moralne in materijalne interese svojih članov.
Moralni in materijalni interesi so, da še železniškemu delavcu in uslužbencu ne zgodi nesreča vsled slabe, nepopravljene proge.
O nesrečah pišemo na drugem mestu in piše o njih vse dnevno časopisje, a uprava ostaja pri stereo-tipneml odgovoru »nema kredita«.
Vsled zadnjih nezgod so zgubili življenje železničarji, potniki in nastala je ogromna materi jalna škoda. In koliko jih še bo, ki se jih bo dolžilo, da so oni krivi. Uprava pa ni kriva, seve, nič. Da ni proga v redu, to se seve uprave ne tiče, kakor so že _ taki momenti. Iti naša organizacija izvaja točno svoja pravila in si ne bo pustila delati drugače, v škodo svojih članov in železničarjev sploh.
Zato smo zahtevali od direkcije pošte v Ljubljani, da nam pojasni, ali je odrejena cenzura nad nami in če cenzure ni, naj uvede preiskavo, kako je prišlo na nas naslovljeno pismo v druge iroke. Na državno pravdništvo smo naredili ovadbo o kršenju pismene tajnosti.
Naši člani in funkcijonarji pa se naj zavedajo, da je kapitalizmu ležeče na tem; da onemogoči borbo proletarijata za svoje pravice. In zato naj stoje odločno in trdno na braniku za svojo organizacijo!
Slovenska in jugoslovenska javnost pa naj to kršenje najosnovnejših pojmov ustave odločno odklanja ter naj našo akcijo podpre.
Serija železniških nesreC!
Železniška nesreča pri Tabanov-
— eden mrtev, trije težko, 20 Užie ranjenih — velika materijalna škoda; 150 m proge razrušene.
... Eksplozija cevi na lokomotivi «uzu Niša — 5 mrtvih.
. Karambol dveh tovornih vlakov
Novski — dve lokomotivi in več
voz razbitih.
No iz£rjenie osebnega vlaka pri
Iztirjenje tovornega vlaka pri Bakru — 2 smrtni žrtvi in ogromna materijalna škoda.
Iztirjenje na postaji Zagreb.
Zadnjih 14 dni skoro ni minil dan, da ne bi dnevno časopisje prineslo razburljivih poročil o železniških nezgodah in uprava je imela polne roke dela, da je valila krivdo
na osebje. Doslej se ji je to posrečilo pri vseh nezgodah in iztirjenjih v postajah in javnost je bila direktno ogorčena’ na »malomarne« železničarje, ki ne vrše kot se spodobi svoje službe ter- se je strinjala z drakoničnimi kaznimi in sušpen-dacijami, ki jih je vršila direkcija. Vsaka preiskava je ugotovila: da je kretnik vsled površnosti postavil kretnico na napačni tir, strojevodja slabo manipuliral, ni 'upošteval signalov itd. Uprava je bila čista, osobje kruto kaznovano.
Kaj pa sedaj? Nezgode se vrše izven postaj, na odprti progi! Pri J abanovcu je bilo najprvo ugotovljeno, da je bil spodnji del proge slab, izpodkopan od vode, pragi ne-izmenjani. Drugi dan se je valilo krivdo na višjo silo, češ, tračnice so se vsled prevelike vročine raztegnile, a tretji dan ga je komisija že pogruntala, češ, strojevodja je kriv, ker je vozil z brzino 100 km. In pri drugi nesreči, da je eksplodirala cev! Ali je tudi tam kriv strojevodja?
In pri Novski? Tam je vlak vozil po novem tiru, kjer pragi sploh niso bili pravilno pritrjeni.
Naj ne išče uprava vzrokov drugod, naj ne vali krivde na osobje, ki je nedolžno ter lačno vrši prenaporno službo, večkrat brez vsakega odpočitka in osemurnega delavnika sploh ne .pozna, pač pa kazni po 100 Din in več za najmanjšo zamudo!
Krivda je na nezmožni upravi, na birokratičnem sistemu. Krivda je na »uradni tajnosti« kot jo uvaja ljubljanska direkcija.
Po celo leto stoji na posameznih krajih počasni signal in vlaki
dnevno plezajo čez razbite mostove, pokvarjeno progo, uprava pa ne najde kredita vse dotlej, dokler se ne zgodi težka nesreča. Vožnja od Save do Zidanega mosta je smrtno nevarna, podporni mostovi se sploh več ne postavljajo, ogromno skalovje grozi vsak dan strmoglaviti na mimovozeči brzövlak, pragi so, ponekod popolnoma segniti, žeblje se lahko potegne iz njih z roko, proga se pod težo lokomotiv vidno vdaja! Za vse to ima uprava zaprte oči in ušesa, proti železničarjem pa, ki so zbirali materijah kje je slaba proga, kje grozi iztirjenje, smrtna nevarnost potnikom, ogromna materijalna škoda, pa se uvaja disciplinsko postopanje radi kršenja uradne tajnosti.
Na progi Split—Knin se je reduciralo 70 progovnih delavcev, ostal je komaj 1 na kilometer in ta naj vzdržuje progo v redu — progo, ki je že danes vsa razbita in ki bo kmalu torišče železniških nezgod.
Za progovne delavce »nema kredita«, grozi jim: redukcija, že itak slaba proga bo popolnoma razpadla, direkcijski birokratizem! pa bo imel polne roke dela, da bo prevalil odgovornost za nezgode iz sebe na brezpravne, izmozgane železničarje.
Apeliramo danes na vso javnost, da nas v naši akciji podpre in ukrene vse korake, da se odobre potrebni naknadni krediti tako za progovne delavce kot za vse ostalo osobje, kateremu se je tekom zadnjih dveh let stalno zniževalo prejemke kljub naraščajoči draginji.
Nezgode bomo preprečili le na ta način, 'da se spravi proge v red in nudi osobju take prejemke, da bodo lahko pošteno živeli.
Pravi vzroki nesrei na naSih železnicah.
(»Jutro«, 26. VIII. 1928.)
Docela napačen način gospodarstva. — Nesmiseln in birokratičen centralizem. — Premaloštevilno in preslabo plačano osobje.
Listi poročajo zadnje dni o celi seriji večjih železniških nesreč na območju beograjske in subotiške železniške direkcije. Obenem so se zadnje čase pričele znova širiti vesti, da je stanje lokomotiv in vagonov tako slabo, da navdajajo gospodarske kroge resne skrbi, kako bo z letošnjo izvozno sezono. Baje si je morala zagrebška direkcija izposoditi lokomotive iz Ljubljane, ker v Beogradu nimajo nikake rezerve. Naj bo že kakor hoče, značilno je, da se taki pesimistični glasovi sploh pojavijo. Že omenjene nesreče, ki so zahtevale tudi znatne človeške žrtve, niso nastale slučajno, temveč jih moramo smatrati kot
posledice nesrečnega sistema.
ki vlada v upravi naših državnih železnic. Nočemo rekriminirati dalje, saj so dosedanji dogodki sami na sebi zelo resen opomin vodilnim železniškim1 krogom, da se dosedanja praksa ne more smatrati kot prava. To nam dokazujejo baš zadnje tri nezgode, ki so medsebojno popolnoma različne, saj gre pri prvi za iztirjenje, pri drugi za eksplozijo lokomotivske kotelne dimne cevi, pri tretji pa za trčenje brzega vlaka v drugi vlak na neki postaji pri Vinkovcih. Kakor je torej nezgodni način povsem različen, ostaja'vendar kot -nekak zaključek, da je prvi posledica slabe proge ali preostrih koles, pri drugem lahko govorimo, da je bila dimna cev že predolgo v kotlu in bi torej morala
biti že izmenjana, v tretjem slučaju pa gre za dejstvo, da se dosedaj na naši glavni progi ni poskrbelo za modernejše zaporne naprave, da je torej od preprostih uslužbencev samih odvisno, ako hoče spustiti vlak skozi postajo neovirano, ali pa ga zapelje na stranski tir.
Naglasili smo, da morajo biti pri naših železnicah nezdrave razmere. To pa sklepamo tudi iz dejstva, da se je lansko leto dolgo časa govorilo in mnogo pisalo o potrebni reorganizaciji in o takozvani komer-cijalizaciji jugoslovenskih železnic. Merodajni krogi so sami izprevide-li, da
z dosedanjo upravno prakso ne gre naprej»
In vendar je poteklo že zopet mnogo Save v Dunav, toda o ko-mercijalizaciji državnih železnic ni ne duha ne sluha, temveč je ostalo vse pri starem. Železnice so še vedno upravljane popolnoma centralistično iz ministrstva za promet in njemu podrejene generalne direkcije v Beogradu, ki si je tudi po novi uredbi o ustrojstvu državnih železnic pridržala vso kompetencp v rokah.. Ona nastavlja vse uradni-štvo, vodi tudi najpodrobnejše agende, oblastne direkcije pa so prav za prav le nekake ekspoziture generalne direkcije, mesto da bi se jim v stvareh, ki se dado popolnoma strokovno in smotreno rešiti, pustilo polno moč, gen. direkcija pa bi si pridržala pravico kontrole. Mnogo je takih zadev, ki bi se dale kljub
skupnemu proračunu prav lepo in uspešno reševati in upravljati po posameznih oblastnih ravnateljstvih, katerim so razmere na lastnem območju bolje znane, kakor pa centrali v Beogradu.
Tudi sedanja birokratična centralizacija je mnogo kriva, da se ne more ob pravem trenutku ničesar ukreniti, ker mora vsako najmanjšo stvar potrditi in odobriti generalna direkcija. Značilno je n. pr., da so podrejene posamezne delavnice, kjer se popravljajo lokomotive in vagoni, direktno generalni direkciji v Beogradu in niti v najmanjši meri oblastni direkciji, v katere območju se nahajajo. In vendar je več kot jasno, da bo vsaka direkcija najbolje vedela, kje je treba zagrabiti, da se vedno ohrani kapaciteta prevoznih sredstev na pravi višini. Tako pa lahko ostane direkcija pred izvozno sezijo brez lokomotiv in vozov, ako je pripadajoča delavnica po zaslugi centralistično urejene delavniške službe zaposlena z deli za kako oddaljenejšo direkcijo. Saj generalna direkcija pri najboljši volji in pri še tolikem številu uradništva ni v stanju, da bi poznala položaj po progah v onih finih detajlih, da bi lahko inicijativno vodila celokupno službo. To se da mogoče voditi pri omrežju, ki obsega eden do tri tisoč kilometrov dolžine, nikakor pa ne pri jugoslo-venskem omrežju, ki ima skoraj 10.000 km1 in ki je nastalo iz tako različno upravljanih delov. Velika coklja za upravo železnic je dalje zloglasni
zakon o državnem računovodstvu,
ki ga nekateri zagrizeni birokratje interpretirajo še bolj rigorozno, kakor je že sam na sebi. Nočemo iznašati kaj novega zoper ta zakon, saj je bilo že dosedaj toliko pritožb, da so se uverili celo merodajni faktorji, ki so povečini iz srbijanskih krogov, da tako ne more več dalje. Ob priliki komercijalizacijske debate se je od vseh strani povdarjalo, da bodo železnice izločene iz splošnega državnega gospodarstva in seveda tudi iz območja zakona o državnem računovodstvu, kar je bilo popolnoma upravičeno. Železnice naj bi si ustvarile svoje posebne predpise za nabavo materijala in vozil, za plačevanje osobja, obnavljanje prog itd. Toda komercijali-zacija je danes iz neznanega vzroka popolnoma pozabljena, zakon o državnem računovodstvu pa je ostal tudi še nadalje v veljavi v neizmerno škodo železnic, ki si ne morejo nabaviti potrebščin v taki količini in kakovosti, kakor bi to bilo potrebno. S tem pa pričenja propadati vse. Lokomotive, vagoni, proge, poslopja na postajah, mostovi, predori, vse se mora redno vzdrževati iz tekočih sredstev. Ako so ta premajhna, ni mogoče kljubovati naravnemu propadanju in celokupni ustroj pride dejanski v stanje, ki je končno tako, da se popravilo več ne izplača, temveč le nova nabava, ker je cenejša. Ako pa bi se pravočasno pričelo z ohranitvenimi deli, bi se porabilo manj denarja za vzdrževanje kakor za nove nabave in vendar bi še vsako leto država lahko dokupila pfrimerno število potrebnih novejših, boljših tirnic, kretnic, mostovnih konstrukcij, lokomotiv itd.
Mnogokrat v proračunu ni predvidenih nekoliko stotisoč dinarjev za kaka popravila, dogodi pa se baš na oni slabi progi, da se pripeti kaka večja nesreča in država ima nato mnogo večjo škodo na materijalu in odškodninah, ni pa izključeno, da izgubi tudi nekaj potnikov in u-službencev svoje življenje ob taki priliki.
Vsekakor se mora čim prej uresničiti načrt, da se železnice kot največje državnd gospodarsko p'od-jetje izločijo iz območja zakona o računovodstvu.
Imamo pa pri železnicah še en faktor, ki je dober barometer stanja posameznih prog in celokupnega omrežja. To Je osobje samo, ki popolnoma drugače vrši svojo službo v urejenih razmerah, kakor v kaotičnih. Ali imajo naše železnice dovolj osobja in
kako je osobje plačano?
To je vprašanje, ki bi se moralo enkrat načeti pri korenu. Imamo sicer zakon o prometnem; osobju, ki pa ne zadovoljuje niti uprave niti osobja, kar je jasno razvidno iz mnogih izjav, ki so jih dali odlični predstavniki železniške uprave .ob mnogih prilikah. Značilno je, da je skoraj vsak novi železniški minister napovedal reformo tega zakona, sestajale so se različne ankete, toda dosedaj je bil efekt vseh teh prizadevanj ničev. Vse je ostalo pri starem, pa mirna Bosna! V dobro osobja se ni prav nič izpremenilo, pač pa se je vedno znova govorilo o prevelikem številu osobja, četudi je znano, da imajo naše železnice povprečno najmanj osobja na en obratni kilometer.
In vendar se mora tudi v tem pogledu končno nekaj storiti. Stara resnica je, da uspevajo železnice z zadovoljnim: osobjem vse drugače kljub tesnim odmeram državnega proračuna za ostale potrebščine, ker se osobje samo potrudi, da vzdržuje vse naprave po svoji najboljši vesti v redu in uporabnosti. Zato je na vsak način potrebno, da se personalna politika naših železnic izpremeni.
Našteli smo le nekaj glavnih vprašanj, okoli katerih se vrti konsolidacija državnih železnic. Zakaj se ne vzamejo inozemski primeri za vzgled? Saj jih je vse polno! Naloga odgovornih faktorjev je, da pravočasno poskrbe za sredstva, da se povzdigne zmožnost naših prog in da se ohrani tudi potovalna in splošna varnost v meri, ki je potrebna. Resnica je, da so se nezgode vedno dogajale in se tudi še bodo, vendar pa je dolžnost železniške uprave, da z vsemi silami skrbi za znižanje in zmanjšanje možnosti za nezgode. Včasih so prav majhni vzroki povod za velike nesreče..
Zato mislim, da govorimo popolnoma v smislu vseh onih, ki jim je na srcu izboljšanje naših prometnih razmer, ako ponovno povdarimo zahtevo po preureditvi organizacije naših železnic, po odpravi veljavnosti zakona o državnem računovodstvu in po koreniti spremembi zakona o državnem prometnem o-sobju. To bo le korist skupne naše domovine. Sedanja praksa pa neizogibno vodi le v še večje zmede I in pogubo še onega dobrega, kar I imamo.
Nevarnost železniških nesreč — uradna
tajnost.
Ker grozi zopet redukcija progovnih delavcev in vpeljava 2 dni brezplačnega dopusta tedensko,^ se
bo stanje prog še bolj poslabšalo kakor je že.
Ker hočemo, kot strokovna organizacija železničarjev, najslabše plačanemu delavstvu na železnicah, to je progovnim delavcem, obvarovati vsaj to boro plačo, ki jo imajo sedaj, to je tistih 900 Din, smo pod-vzeli mere, da zainteresiramo našo javnost in pa tudi inozemsko, da ne sme biti več redukcij' ne v osobju in ne v plačah, nego da treba železniške proge držati v dobrem stanju.
V svobodni državi, v Jugoslaviji, se ne sme ž državljapi-delavci postopati tako, kakor železniška u-prava hoče postopati. Izstradati progovne delavce, njih žene in otroke, tak kulturni nivo državnega podjetja si ni mogoče predstavljati niti v najbolj zaostalih prekmorskih kolonijah.
Da ni kredita?
Ako bi železniške direkcije, progovni mojstri poročali ministrstvu saobračaja točno in resnično stanje prog, bi kredit moral Mti in bi kredit tudi bil. Ker prepričani smo. da nobena vlada noče imeti nevarnega
železniškega prometa, kjer se lahko vsak čas zgode katastrofe, ki bodo oplašile inozemstvo, voziti se po jugoslovenskih železnicah. Kajti naše proge so v takem položaju, da so neizogibna iztirjenja vlakov, rušitve mostov, strmoglavljenja gorskih skal na dirjajoče vlake in na proge... Neizogibna, pravimo, ako tako ostane, kakor je, da se ne bo začelo temeljito popravljati.
Danes to konstatiramo in ko se bo zgodilo, kakor se je v Srbiji, pri Vinkovcih, v Zagrebu in nešteto drugih krajih, bomo glasno itt jasno naravnost pokazali krivca.
V naši okrožnici št. 21 smo vprašali naše podružnice, naj nam sporeče vse nevarnosti, da ukrenemo vse mere, da se te nevarnosti preprečijo.
A sedaj, ko smo to vprašali naše podružnice, je direkcija državnih železnic v Ljubljani začela z zasliševanjem predsednikov in tajnikov »Ujedinjenega saveza«, če so dobili to našo okrožnico in kaj so odgovorili. Nekateri odgovori so bili na še nepojasnjen način, s kršitvijo pisemske tajnosti, mesto naslovniku, to je Savezu, dostavljeni direkciji Na kak način, to bo dognala preiskava, ki smo jo zahtevali po-
tom pošte in državnega pravdnika. In ta ljubljanska direkcija trdi, da je sporočanje o nevarnostih na progi Savezu uradna tajnost.
Strašno. Nevarnost strahovitih nesreč (glej nesrečo v Srbiji), ki prete vsled slabih prog, je uradna tajnost. Slovenska in jugoslovenska javnost, kaj porečeš ti na to? Narodni poslanci vseh struj in strank, ali stojite tudi Vi na tem stališču, da je to uradna tajnost? Da je bolje, če se pobijejo pri katastrofi, ki jo provzroči prikrivanje slabosti in nepopravljena proga, potniki, uniči blago, kakor da bi se opozarjalo na to in zahtevalo proge popraviti, nevarnosti odstraniti?
Železnica je javna naprava in vsa javnost ima pravico opozoriti na nevarnosti, ker vsa javnost trpi, če se kaj zgodi. In strokovna organizacija železničarjev v prvi vrsti, ker ščiti železničarje, da s£ ne bi krivda nesreč metala na nje, kar se vedno in povsod tako rado dogaja.
Zato pozivamo vso javnost, da nastopi v svoje lastno varstvo, da se proge popravijo in da pokaže, da taka uradna tajnost — skrivanje resničnega stanja prog — slabih prog ne popravlja.
Kaj moramo železniiarji ukreniti, da nam
bo boljše?
(Nadaljevanje)
Druga panoga delavskega razrednega pokreta so gospodarske organizacij«. Kaj so
gospodarske, odnosno zadružna organizacije?
Delavski razredni pokret ima v svojem programu gospodarsko osamosvojitev delavskega razreda. To se pravi delavski razred iztrgati iz rok (kaj(italističnih izžemalcev. Nemogoče je delavcu svobodno misliti, ter se svobodno udejstvovati, dokler je popolnoma odvisen od izžemalcev. Saj ga ima ta popolnoma v svojih rokah. In boriti se za «voje pravice proti onemu, kateremu si izročen na milost in nemilost, ni lahka stvar. Zato gre med delavstvom celega sveta klic po osamosvojitvi delavskega razreda na gospodarskem polju, ter uničenje privatnega kapitala. Privatni kapital pa uničiš, če mu odvzameš sredstva za razvoj. Kaj pa storimo mi in kako mi uničujemo privatni kapital? Mi nosimo dan za dnem, leto za letom svoj težko prigarani denar privatnim trgovcem, torej privatnemu kapitalu v žrelo, ter mu dajemo s tem na razpolago sredstva, katera mu služijo vedno v večji meri pri za-sužnjevanju proletarijata. Tako je pri nas. Drugod po svetu, kjer je delavski razred mesto besedičenja mislil in delal, je drugače. Ustanavljal si je delavske zadruge, t. j. konzumna društva, ter pritegnil večino delavstva v svoje prodajalne. Tekom časa se delavske zadruge niso zadovoljile samo s prodajo blaga, ampak so začele tudi same producirati glavne potrebščine. S tem izvajajo silen pritisk na cene privatnih producentov in trgovcev na eni strani, na drugi strani pa odtegnejo skoraj večino delavskega denarja kapitalistom. In to nekaj pomeni Oglejmo si na primer Anglijo. Angleško delavstvo po večini ni tako marksistično, kot smo na pr. slovenski železničarji, ki se radi trkamo na prsa, da smo strašni revolucijonarji. Revolu-cijonarnost pa se dandanes ne meri več po besedah in frazah, ampak po dejanjih in delu. In angleško delavstvo je manj traza-rilo, izvršilo je pa ogromno revolucijonarno delo, zlasti na zadružnem polju. O angleških delavskih zadrugah se lahko reče, da same producirajo večino potrebščin za veliko večino delavstva. V okolici industrijskega centra Manchester je na ducate delavskih zadružnih tovarn, katerih solastniki so v njih zaposleni delavci ter jih tudi sami vodijo. V angl. Kanadi imajo angl. del. zadruge na tisoče milj posestev, katerih pridelki prevažajo na lastnih ladjah v Anglijo. V celi Angliji ni večjega industrijskega kraja, kjer bi delavske zadruge ne imele svojih podjetij, katere vodijo uslužbenci sami. Tako zaposlujejo del. zadruge v svojih obratih na
sto in sto tisoče delavstva, ki niso odvisni od privatnega kapitala, to raj lahko svobodno mislijo in svobodno v pokretu delujejo. Na ta način so delavske zadruge postale hrbtenica razrednega pokreta.
Pomen delavskih zadrug se pa s tem ša ne izčrpa. V mezdnih bojih angleškega, nemškega, češkega in avstrijskega proletarijata, (ker v teh državah so deL zadruge na višku) so iste igrale velepomembno, če ne odločilno vlogo. Naj omenim samo en slučaj: V preteklem letu je delavstvo avstrijske Montanske družbe stopilo v stavko, ker so g. akcijonarji te družbe hoteli znižati delavcem mezde, ter ob enem podaljšati delovni čas. Ker pa je bilo delavstvo mnenja, da dela že itak zadosti, da ne zasluži nič preveč, si provokacije presitih mednarodnih (bankirjev ni pustilo dopasti in je stopilo okrog 40.000 članov v štrajk. Po brezuspešnih pogajanjih je družba zagrozila z izprtjem vsega delavstva. Že je izgledalo, da bo delavstvo podleglo, na kar je del. zadruga javno proglasila, da za čas stavke kreditira vsem svojim članom življenske potrebščine. Vsled tega je postal odpor družbe nemogoč, ker ji stavkajočega delavstva tudi z izprtjem ni bilo mogoče izstradati. Delavstvo je zmagalo. Omeniti še moram, da je v Avstriji vsak organiziran delavec ali nameščenec in železničar obenem tudi član zadruge, katere pa so v delavskih rokah in ne v rokah delodajalca kot je to pri nas z radarskimi prodajalnami trboveljske družbe in železniške nabavljačke zadruge. Velike industrijske družbe kakor premogokopne in razne druge, ter železniška uprava, tudi prejšnja v Avstriji, ustanavljajo kaj rade v lastni režiji razne konzume za svoje uslužbence. S tem vršijo na videz občekoristno, človekoljubno delo, V resnici pa imajo taki-le konzumi čisto drugi namen. Prvič -uprava ali družba, torej delodajalec, zasluži pri delavcu in nameščencu, ker mu plača komaj eno petino vrednosti njegovega dela. Drugič pa pride večinoma ves denar, ki ga izplača delavcu za njegovo delo, potom konzuma zopet nazaj v žep delodajalca in ta zapet zasluži. Tretjič pa ima delodajalec svoje delavce popolnoma v svojih rokah, ker jim v slučaju mezdnega gibanja konzum zapre. Na ta način postanejo stavkajoči bolj mehki. (Spominjaj se železničarske stavke in gospodarske poslovalnice.) Avstrijski železničarji so to občekoristno delo železniškega konzuma pravočasno sprevideli ter so ga po prevratu kratkomalo ukinili, ter združili s splošnim delavskim konzumnim društvom za avstrijsko zvezno republiko.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanje gospodu direktorju inž. Kneže višu!
AH Vam je znano, da je obče ode-lenje Vaše direkcije v posesti tujega pisma, ki je bilo naslovljeno na podpisani savez? Ali hočete ukreniti potrebne korake, da se nam dotična pisma izroče?
Ali Vam je znano, kako so postopali Vaši uradniki povodom proto-kolaričnih zaslišanj in ali so tako postopali po Vaših direktivah?
Ali ste dali Vi tem uradnikom nalog, dia naj po izvršenem protokolu * začno z zaslišancem pogovor z besedami: »Gospod N. N., sedaj pa dajva čisto privatno govoriti.« In nato, ali je po Vaših intervencijah izvajal približno sledeče: »Koliko plače imate pri Savezu? Kaj, nič, drugi imajo pa vsi plače, pa še mastne plače imajo.
Kaj Vam pride v glavo, da podpirate tako organizacijo, vi bi raje ta denar porabili za šolo, ki ga šenkujete okoli.«
Ali so Vaši uradniki poslani kot agitatorji proti naši organizaciji in na podlagi katerega paragrafa zakona "so v td pooblaščeni?
Gospod direktor! Progovni delavci so se pritoževali, da dobe hrana-rino izplačano šele koncem drugega meseca skupno s plačo, ker je baje pri sekcijah primanjkovalo kredita za dijete računskemu uradniku, da bi šel izplačati med mesecem hranarino.
AH se ne bi denar, ki ga vrže direkcija ven za brezplodna zaslišanja, lahko koristno porabil za dijete računskim uradnikom? Centrala USŽJ.
Vsem železničarjem ljubljanske direkcije!
Sodrugi železničarji!
Dne 10. septembra 1928 jsc zopet vrše volitve v bolniško blagajno za dobo nadaljnjih treh let.
Dne 10. septembra boste železničarji odločali, ali naj bolniško blagajno še nadalje vlada visoka gospoda iz generalne direkcije in ministrstev, ali naj se Vam še nadalje krajšajo pravice, ali pa naj: bolniška blagajna pride v roke
delavstvu in nižjim nastavljencem.
Odločali boste za nadaljno dobo treh let in si izvolili
dobro ali zlo.
Leta 1925 ste si izvolili upravo y eni sami direkciji, to je ljubljanski, ostale štiri pa so ostale v rokah zvezarjev — grobarjev železničarskih pravic.
Kaj so sklenili Vaši sodirugi v ljubljanski oblastni upravi?
2e na prvi skupščini leta 1926 se je na inicijativo naših sodrugov sprejelo sledeče predloge:
1.	da se izplačuj 100% hranarina delavcem za vse dneve v mesecu takoj koncem; meseca in sicer za dobo 52 tednov;
2.	da naj nosi vse stroške za zdravljenje v toplicah in sanatorijih bolniški fond;
3.	da naj se ustanovi centralna ambulanta v Mariboru;
4.	da naj se neomejeno predpisujejo zdravila;
5.	da naj se sodnijskim potom iztirja od države vse one
težke milijone, ki jih železniška uprava dolguje bolniškemu fondu.	......
Kdo je izvršitev teh predlogov preprečil?
(iospodje zvezarjii na glavni skupščini v Beogradu, ki so glasovali za predlog g. Dudukoviča, ki je prav za prav le zastopnik ministra v bolniški blagajni in ki je predlagal, da naj se vsi ti naši predlogi sploh ne čita jo, češ da ne spadajo sem!
Pet naših sodrugov je bilo preglasovanih od 35 zvezarjev, med katerimi se je nahajal tudi
g. Leopold jug, predsednik zveze jugoslovanskih železničarjev.
Železničarji!
Ali je še kdo med Varni, ki bi glasoval za zvezarsko listo po takem udarcu v obraz?	.
Kakšen predlog pa so stavili zvezarji na glavni'skupščini?
(j. Sabljak je stavil predlog, naj se za toplice plača le 30 dinarjev odškodnine!
Sodrugi, delavci! S tem Vam je zveza onemogočila, da bi se sploh mogli zdraviti v toplicah, ker nimate denarja, da bi doplačali diferenco in bi morala Vaša žena in otroci stradati doma! Ali se bo sedaj še našel kak delavec, ki bi glasoval za zvezarje?
Naši sodrugi so hoteli takoj leta 1926 nastaviti zobozdravnike v Celju, Novem mestu, Jesenicah in drugod, a centralni upravni odbor je to odklonil pod štev, 520 dne 19. Vi. 1926 in 16. VII. 1926.
V centralnem upravnem odboru so sami višji gospodje in uplivni zvezarski funkcijonarji!
Pa ni še zadosti! Naši sodrugi so predlagali, da morajo tudi čistilke na postajah itd. biti zavarovane v bolniški blagajni. Kaj so naredili zvezarji?	• i	, . .
Centralni upravni odbor je sklenil dne 8. VIL 1926, da se ne odobri sprejem čistilk v bolniški fond, ker te čistilke ne spadajo med železničarsko osobje!	....
Tu so pokazali zvezarji svojo socijalnost, ker pri njih se začne železničar, ki naj ima tudi pravice, šele pri zlatem ovratniku.
Direkcija, zlasti sekcije, so utrgale delavcem, ki SO hodili k zobozdravnikom» ali na centralno ambulanto, za dotične dneve plačo!
Kaj je naredil ljubljanski oblastni odbor, v katerem imajo večino savezarji, naši sodrugi? Sklenil je, da naj se delavcem, ki vsled obiska centralne ambulante ali zobozdravnika izgube plačo, za dotične dneve plača hranarina!
Kaj so naredili zvezarji, ki se Vam sedaj dobrikajo?
Centralni upravni odbor, ki je v rokah zvezarjev, je dne 17. I. 1927 sklenil, da se delavcema če vsled prihoda v ambulanto ali k zobozdravniku izgube plačo, ne sme plačati hranarina!
Progovni delavci! Ali je še kdo med Vami, ki bi glasoval po takem udarcu za zvezarsko listo?
Miloščinarji, rentnerji in upokojeni delavci! Kaj pa je za Vas naredila zveza?
Centralni upravni odbor v Beogradu (sami zvezarji) je sklenil dne 31. I. 1927, da delavsko osobje, ki prejema provizijo, rento ali miloščino, po upokojitvi ne more biti več član bolniškega fonda in to iz razloga, ker se pod besedo »upokojeno osobje« ne smatra tudi delavcev!
Na ta način so zvezarji ščitili le interese uprave bolniškega fonda, da mu ni treba izplačati pogrebnine, ki znaša 120% Vaše plače za Vas ali 60% Vaše plače za ženo, kadar umre!
Z malo provizijo ali miloščino se Vas je vrrglo na cesto in V slučaju bolezni bodete morali drago plačati zdravnica, zdravila in bolnico, ali pa počasi umirati brez vsake pomoči.
In taka bodočnost čaka Vas vse, delavci in profesijonisti! Prepričani smo, da se bodete za ta udarec; na edino primeren način zahvalili zvezarjem in sicer s tem, da bodete vsi kot en mož glasovali le za listo Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije.
Še nešteto je krivic, ki so jih zvezarji Vam priziadeli v bolniški blagajni!
Tako je centralni upravni odbor odklonil, da bi plačal potrebne fotografije (röntgen) za tuberkulozne na Golniku!
Odklonil je preskrbo bolnikov v sanatoriju Rakitni itd. itd.
Nešteto gorja |e bilo povzročenega železničarjem in železničarji naj se zavedajo tega, ko bodo dne 10. septembra 1928* oddajali svojo glasovnico!	1	I
Kako bodete volili?	i	A
Vsak železničar dobi od svojega načelnika glasovnico in kuverto. Nato naj1 gre takoj k zaupniku Ujedinjenega saveza, kjer dobi našo kandidatno listo in jo prilepi na glasovnico na obeh straneh, kakor je predtiskano.	_	,	_ ,t
Kuverto nato dobro zaprite in dne 10. septembra od 8. do 12. ure oddajte v pisarni.
Sodrugi železničarji!
x Dne 10. septembra oddajte vsi glasovnico za edino in res pravo železničarsko listo, za Vaše izkušene borce ss. Jernejčiča, Kiteka, Smaze-ka, Čanžeka in ostale!
S temi bodete oddali svoj glas za:
samoupravo bolniškega fonda, s katerim naj upravljajo železničarji sami,
lOdodstotno hran arino za vse dni v mesecu, popolno oskrbo v toplicah in zdraviliščih, starostno in nezgodno zavarovanje, boljšo bodočnost vseh železničarjev.
S tem1, da oddaste svoj glas za listo Ujedinjenega saveza, glasujete za samega sebe ter
za dobrobit svojih družin, svojih otrok!
Kdor bi glasoval za listo zvezarjev, je sovražnik samega sebe in se strinja s slabim stanjem v bolniški blagajni.
Železničarji!
Manifestirajte za avtonomijo bolniškega fonda!
Proč s centralizmom!
Vaša,parola bodi:
Bolniško Blagajno železničarjem!
Zato: Volite samo svoje izkušene sodruge! ^
V borbo za dobrobit bolnih in bednih železničarjev!
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije, Ljubljana.
LISTA
„Ujed. saveza železničarjev Jugoslavije".
Na podlagi predlogov od strani podružnic je Ujedinjeni savez postavil za volitve v bolniško blagajno listo, na kateri so zastopane vse kategorije, od progovnega, postajnega, skladiščnega delavca, premogarja, profesijonista, do uradnikov. Služitelji, zvaničniki in činovniki raznih kategorij so na listi, sodrugi, ki so jilt izbrale podružnice izmed dobrih najboljše, katerim v svojem območju najbolj zaupajo. Ni letos na listi ne s. Stankota, ne s. Krajnika in ne s. Ogrina, ker so bili tekom zadnjega leta odpuščeni iz službe vsled dela za boljšo bodočnost železničarjev!
Vpoštevajte, železničarji, tudi te žrtve ter oddajte vsi kompaktno Vaše glasovnice za sledečo listo:
Franc Jernejčič, skladiščni delavec, Ljubljana, Pražakova 10,
Josip Kitek, čin. 11., nadz. v p., Ljubljana, Masarikova cesta.
Franc Smazek, čin. 111., nadsprevodnik, Maribor, Kejžarjeva 9.
Andrej Canžek, stroj. pom. delav., Maribor, Jan Kolarjeva 2.
Ivan Baraga, zvan. II., prog. čuv., Brežice, čuvajnica 33.
Aleks Terškan, kotlar, Moste, Selo 52.
Martin Bibič, čin. UL, strojev., Maribor, Ruška c. 7.
Jože Hauptman, prog. delavec, Kranjska gora 84.
Josip Hladnik, zvan. II., kretnik, Brezovica, postaja.
Jurij Regoršek, skup. premogarjev, Maribor, Betnavska 18.
Franc Pečar, post. delavec, Grobelno, Bezovlje 16.
Josip Ambrožič, zvan. L, sprev. vi., Moste, Zelena jama 124.
Karol Jelen, činovnik 1Ü-3., Maribor, delavnica drž. žel.
Anton Raztresen, izpiralec, Brezovica, Lukovica 37.
Leopold Voda, mizar, Ptuj, Nova vas 86.
Andrej Bahun, zvan. H., pis. pom., Maribor, Kejžarjeva 9.
Jože Ograjšek, zvan. II., prog. obh., Moste, Selo 31.
Ludvik Budin, zvan. L, vlakov.. Pragersko 39.
Ivan Baznik, zvan. II., pis. pom., Ljubljana, Karla Marksa 2.
Jakob Skuk, zidar prog. sekcije, Zalog 22.
Franc Spegel, zvan. II., kretnik, Zidani most, čuvajnica 1.
Matija Jurak, kovač, Maribor, Pristan 11.
Ivan Richlij, zidar progovne sekcije, Videm-Krško, Stara vas 107.
Maks Sernec, zvan. II., nakladnik, Teltarje 19 pri Štorah.
Angelo Cerkvenik, činovnik H.-4., Ljubljana, Stan in dom.
Franc Sonc, zvan. H., nadkurjač, Ježjca 1.
Ferdo Škrabelj, mizar, Jesenice, Hrušica 76.
Franc Stropnik, služ. svetilničar, Tezno 34.
Valentin Plevnik, zvan. II., vlakov., Novo mesto, Šmihel 60.
Rudolf Goričan, zvan. IL, kurjač, Rakek 142.
Ivan Košir, činovnik IL, Ljubljana VII, Aljaževa.
Lenart Gradišnik, zvan. II., prog. čuv., Brezno.
Ivan Gregorc, zvan. II., premikač, Ljubljana, Stepanja vas.
Blaž Korošec, čin. IIL, vlakov., Ljubljana, Poljska 13.
Josip Pristovnik, zvan. IL, kretnik, Dravograd, Meža 30.
Jože Urbančič, zidar progovne sekcije, Logatec, Cevica 57.
Teodor Mravlje, čin. HI., vlakov. Ljubljana Vil, Verovškova.
Ivan Pouše, progovni delavec, Zagorje, Sklondravec 43.
Jurij Čuješ, zvan. H., kurjač, Rogatec 154.
Jaka Repanšek, kotlar, Ljubljana, Vrtna 22.
Franc Mikec, zvan. IL, avizer, Ljubljana, Opekarska 39.
Miha Valenti, zidar prog. sekcije, Maribor, Ruška cesta 33.
Igndc Lapuh, zvan. II., blokov., Čakovec, postaja.	•
Jože Cimerman, zavirač, D. M. v Polju, Sp. Kašelj 12.
Franc Vovk IL, progovni delavec, Lesce, Hraše 27.
Avgust Okorn, čin. lli., strojev., Ljubljana, Vilharjeva 1.
Simon Lorger, čin. III., nadsprev., Maribor, Krempljčva 4.
Josip Pristovnik, kovač, Maribor, Dajnkova 2.
Karol Siard pleskar progovne sekcije, Ljubljana,. Poljanska 49.
Namestniki skupščinarjev.
Franjo Korbun, plesk. pomočnik, Maribor, Radvanjska 6.
Luka Miklošič, zvan. I., vlakov., Ljubljana VII, Malgajeva 15.
Ivan Lotrič, prog. delavec, Zg. Dobrava 7, Podnart.
Josip Jurčič, zvan. i., vlakov., Zidani most, kasarna.
Rudolf Zorga, čin. IIL, strojev., Ljubljana, kurilnica IL Jakob Gradišnik, zvan. II., kretnik, Vuhred-Marnberg.
Franc Ivanuša, mizar progovne sekcije, Maribor, Krčevina 156.
Avgust Benedetič, premogar, Novo mesto, Gotna vas.
Jože Moškotevc, prog. delavec, Grobelno, Tratna 5.
Rudolf Lileg, zavirač, Maribor, Cesta na Brezje 53.
Ivan Baclaviha, čistilec voz, Zalog, baraka 8.^
Franc Musec, zvan. IL, prog. čuv., Sevnica, čuvajnica 12.
Valentin Lah, premogar, Pragersko, Strgonjci 75.
Franjo Pouh, zvaničnik 1-3-3, Studenci pri Mariboru, Zrinjskega.
Franc Zdovc, post. delavec, Logatec 125.
Anton Kozlevčar, progovni delavec, Šmarje-Sap, Gajniče 5.
Ivan Majer, tesar prog. sekcije, Maribor, Aleksandrova 65.
Anton Cizi, prog. delavec, Dobova, Veliki Obrež.
Anton Ipavic, zvan. L, strojev., Maribor, Kettejeva 7.
Ivan Kojs, sklad, delavec, Brežice, Brezina.
Karol Cesar, preddelavec v p., Celje, Dobrava 16.
Anton Kontelj, kotlar, Ljubljana, Križanska 3.
Ivan Kušar, vozovni snažilec, Zalog, baraka 5.
Ivan Steržaj, svetilničar, Rakek 28.
Anton Mokotar II., post. delavec, Videm-Krško, Sotelsko 56.
Zveza jugosi. železničarjev je sklenila kompromis z društvi »Uradnikov, strojevodij in kurjačev«, hoteč na ta način dobiti večino. Apeliramo na strojevodje, da ne nasedajo zvezarskim limanicam, ampak glasujejo kompaktno za listo saveza, na kateri kandidirajo strojevodje Bibič in Ipavic iz Maribora, Okorn in Žorga iz Ljubljane. Kurjači bodo oddali svoje glasove vsi za listo saveza, na kateri kandidirajo kurjači Sonc iz Ljubljane, Goričan iz Rakeka in Čuješ iz Rogatca. — Sodrugi na delo za popolno zmago — za avtonomijo bol. fonda!
Unižujoža obsodba Zvezarjev.
»Delavska pravica« . glasilo krščanskih socijalistov prinaša na račun Zveze sledečo ugotovitev:
»Na železnici se je zadnja leta razpasla grda razvada, da vse, kar ne nosi zlatega ovratnika, za one navzgor, ne eksistira. Gospodje pozabljajo, da smo vsi člani ene in iste države in mislijo še vedno na dobo podanikov. Poudarjamo, da so zlasti oni gospodje, ki so vzeli v zakup železničarje, to je slavna Zveza jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, v polpreteklem času imeli v svojih eksponentih največje pandurje in sarao-pašneže. Danes žalibog se še dobe med njimi slučaji, da eksponent podružnice JNŽ neomejeno razpolaga s službenim in pa s prostim časom svojih delavcev za svoje privatne pridobitne svrhe. Nekateri gospodje ne morejo ločiti med lastnino države in svojo, drugi zopet smatrajo ljudi kot bedno živino in si celo pri tem domišljajo, da so nedotakljivi. Ta organizacija — prav kmalu se bo moglo konstatirati — "je med nami bila. Kmalu je ne bo več. In ta organizacija nam je tudi oiici-jelno ponudila kompromis, a mi se z mrtvecem ne moremo pogajati, še manj pa kompromitirati naš krščansko socijalni program z ljudmi, ki so se vezali in se še
vežejo z največjimi nasprotniki slovenskega delovnega ljudstva.«
Danes beži od zvezarjev vse, kar hoče ostati na braniku železničarskih pravic. Še pred par meseci je bila »Prometna zveza« v enotni fronti s zvezarji in to pri volitvah delavskih zaupnikov, a jo sedaj vsled tega zelo boli glava! Vsak železničar, ki se boli za svoje pravice in hoče boljši kos kruha za vse, beži od zvezarjev ter obsoja dotične, ki se hočejo še pajda-šiti s zvezarji!
Železničarji! Delavci in nastav-Ijenci! !Sfa Vas je, da ijzrečete dne 10. sept. enako uničujočo obsodbo nad zvezo s tem, da glasujete vsi korporativno za listo »Ujed. saveza«!
Vsak glas, oddan za zvezarje, pomeni, da se s slabim stanjem v bolniški blagajni strinjaš, vsak glas, oddan za listo saveza pa energično zahteva samoupravo bolniške blagajne v rokah delavstva in nastavljencev.
Naši shodi!
Poleg članskih sestankov in shodov, ki so se že izvršili, sklicuje »Ujedinjeni savez železničarjev« še shode v sledečih podružnicah, da položi obračun o dosedanjem delu v bolniškem fondu in da na dostojen način z dokumenti zavrne vse izmišljotine, neresnice in laži, ki jih trosijo okoli zvezarji.
Zvezarjem se maje zadnja postojanka in bi radi zakrili delo sve-jih bratcev v centralnem upravnem odboru boln. fonda, s katerim so povzročili železničarjem obilo gorja. Z dokumenti bomo pokazali delo »Saveza« za železničarje in tudi dokazali grozne udarce, ki jih je zvezarska gospoda prizadela delavstvu. Železničarji! Vaša dolžnost je, da korporativno posetite sledeče shode:
V Mariboru v četrtek 30, VIII. ob 7. uri zvečer pri Götzu.
V	Borovnici v petek 31. VIII, ob 7. uri zvečer v gostilni Petrovčič — pri Cerku.
V nedeljo, dne 2, septembra 1928:
V	Novem mestu ob 10. uri v gostilni Müller nad postajo.
V	Jesenicah ob pol 10. uri v hotelu Pošta,
V	Celju ob 8, uri v gostilni »Zeleni Travnik«.
V	Grobelnem ob 11. uri v gostilni Vrabič.
Na praznik, dne 8. septembra 1928:
V	Rogatcu ob 10. uri v gostilni Vutolen.
V	Dravogradu ob 8, uri v hotelu Korotan.
Na Pragerskem — čas in kraj razviden iz letakov.
V	Logatcu ob 10. uri v gost, Kunc.
V	Rakeku ob 10. uri v gostilni Steržaj.
Železničarji v Jesenicah in v Novem mestu.
Kljub temu, da smo že leta in leta zahtevali, da se nastavi zobozdravnik v Novem mestu in Jesenicah, se je vedno manevriralo, da se to onemogoči!
Že leta 1926 smo sklenili nastavitev zobozdravnikov v Novem mestu, Celju itd., a je centralni upravni odbor dne 19. VI. 1926 pod št. 520 in dne 16. VII. 1926 pod št. 760 to odklonil. Tako so nastopali Zvezarji v centralnem upravnem odboru proti Vašim interesom.
Za letošnjo skupščino smo zopet postavili isto zahtevo in uspeli, da se
zobozdravnike lahko nastavi. Poleg Ljubljane in Maribora so že nastavljeni v Brežicah, Celju in Ptuju (njih potrditev sedaj leži v Beogradu).
Na zadnji seji pa so naši sodrugt energično zahtevali, da se nastavijo še ostali in da se takoj sklene pogodbe z zdravnikom v Novem mestu in Jesenicah in da se že 5. sept. 1928 nastavijo. Železničarji! Na prihodnji seji 5. sept. 1928 bo nastavljen zobozdravnik še v Čakovcu, Novem mestu, Jesenicah in Škofji Loki!
Mariborskim železničarjem I
Zvezarji skušajo te dni pred volitvami v kalnem; ribariti in z dema-goškimi frazami pridobiti vsaj par glasov za svojo listo.
Centralni upravni odbor, ki je v rokah Zveze, je dosledno odklanjal vse predloge naših sodrugov! Zveza nosi popolno odgovornost za slabo stanje v bolniški blagajni, a se hoče sedaj hliniti Vam. železničarji!
Da se škodljivo delo zvezarjev popolnoma razgali, sklicujemo v
četrtek, dne 30. avgusta 1938 ob 7. uri zvečer
lagen železnlčarclii shod
v verandi Union (pri Götzu).
Poročajo s. Kitek iz Ljubljane, Čanžek, Smazek in ostali.
Železničarji! Pridite v mas^h!
Sodite naše delo!
Manifestirajte za avtonomijo bolniškega fonda!
Vaša parola bodi:
Bolniško blagajno delavstvu! Proč z visoko birokracijo iz odborov! Našo bolniško ^blagajno bomo upravljali železničarji sami!
Proč s centralizacijo — v boj za samoupravo!
Zakaj se ne primete za nos in za jezik, gospodje „Zvezarji“?
Ker so volitve v bolniško blagajno pred vrati, so se »Zvezarji«, namreč tista gospoda, ki to »organizacijo« vodijo zopet osme-lili, kakor že svojčas, ter napisali in zakričali, da smo mi »Savezarjd« prištedili 1 milijon in 500 tisoč dinarjev bolniškega denarja, ki ga je zopet vzel Beograd, mesto da bi ga izplačali slovenskim železničarjem.
Na naših takratnih (glej »Ujed. Železničar« od 15. aprila 1928, št. 8, stran 3) 6 vprašanj, da nam odgovore, če ni morda pri vsem tem res, da so to »Zvezarji« prištedili, ker so preprečili izplačila in izvršitve sklepov oblastnega odbora bolniške blagajne v Ljubljani, ki je v rokah »Savezarjev«, torej nas, članov »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«, še do danes niso odgovorili ali bolje si niso upali odgovoriti.
Zato jih vprašamo danes zopet s pozivom, da. je zelo nujno odgovoriti še pred volitvami na sledeča vprašanja:
1.	Ali ni oblastni odbor v Ljubljani sklenil nastaviti zobozdravnike v Ptuju, Celju, Novem mestu. Kranju, Jesenicah in drugod, da bi se zobozdravljenje lahko hitro izvršilo? Sklenil je to še pri prejšnjem budžetu, mar ne?
Zakaj centrala v Beogradu, ki je »Zve-zarska«, ni potrdila tega sklepa, nego še-le sedaj pri novem budžetu dovolila razpisati ta mesta in to vsled naše energične urgence?
Ali niste s tem baš Vi, gospodje »Zve-zarji«, prihranili tistih 1,500.000 Din?
2.	Ali veste, da je oblastni odbor v Ljubljani sklenil za toplice in za Golnik plačati vse stroške, pa so Vaši gospodje, višji »Zvezarji« v centralnem upravnem odboru
I to preprečili?
Mar niste s tem, ker se niso smeli izplačati ti stroški za bolne železničarje, baš Vi prihranili tistih 1,500.000 Din?
3.	AH veste, da smo v oblastnem upravnem odboru v Ljubljani sklenili, da se izplačuje hranarina delavcem, kadar pridejo na centralno ambulanto, ker jim službena jedinica ne izplača plače? Vaš »Zvezarski« centralni odbor pa je rekel: Ne! Upamo, da se še tega spominjate, kaj?
Ali niste s tem, ker ste preprečili, da se ubogemu železničarju povrne izguba na zaslužku, prihranili tistih 1,500.000 Din, ki jih je potem vzel Beograd?
4.	Ali veste, da je ljubljanski upravni odbor sklenil, da so fakultativni člani lahko provizijonisti in miloščinarji, da pa je Vaša centralna uprava v Beogradu zopet rekla: Ne!?
Niste morda s tem zopet poskrbeli, da se okrne uboge provizijoniste in miloščinarje v korist upravi in da ste s tem zopet pomagali prištediti tistih 1,500.000 Din?
5.	Ali ne veste, da je ljubljanski upravni odbor in ljubljanska skupščina že večkrat sprejela zahtevo po zvišanju hranarine na 100 odstotkov, a Vaš »stanovski« Beograd ni maral potrditi teh sklepov?
Kaj niste zopet tu, raje kot bi dali ubogemu železničarju, ko je bolan nekoliko več hranarine, stali na straži, da se čim manje izda denarja in tako zopet imeli svoje prste pri prišteditvi tistih slovenskih 1,500.000 D?
6. Ali veste, da smo sklenili, da naj se sezida zdravilišče v Kranjski gori. Centralna uprava v Beogradu, ki je v Vaših rokah, pa je bila proti temu, ter je raje djala Din 1,500.000 v beograjsko blagajno, kakor za zidavo zdravilišča v Kranjski gori.
Ali niste zopet tu-le Vi tisti, ki je prihranil slovenskih 1,500.000 Din v škodo železničarjev?
Na ta vprašanja nam odgovorite še enkrat rečeno, pred volitvami.	Ker če tat
kriči »držite tatu«, je preveč star in obrabljen trik.
Železničarji, sprašujte jih, da Vam odgovore. In sodite!
Železničar mora imeti jeklene živce.
Stalno uživanje prave kave pa jih uničuje. Skrbna žena kuha zalo za zajuterk Žiko, ki živce naravnost pomladi. Ime »Žika« zadostuje. Napišite tc ime v nakupovalno knjižico in dobite pravo Žiko v rdečih zavitkih.
Savez za delavske zaupnike.
Ko so začeli poslovati delavski zaupniki, smo takoj naredili vlogo, da naj se jim dovoli obdržavati redne mesečne seje med delovnim; časom in naj se jim za dotični čas zaračuna zaslužek.
Direkcija je na to odgovorila sledeče:
št. 8100-1-1928.
Ujedinjeni (Savez železničarjev Jugoslavije Centrala
Ljubljana, Turjaški trg 2. Vaši, dne 17. VII. 1928, pod štev. MDO -31 predloženi prošnji, da bi zunanjim dela/skim zaupnikom za poset rednih meseč-
nih sej dovolili pol odnosno en dan izrednega dopusta mesečno, ne moremo ugoditi, ker tozadevno rešenje generalne direkcije striktno naroča, da delo omenjenih zaupnikov ne sme škodovati delu drž. prom. ustanov. Tudi v smislu člena 17 odstavek 2. poslovnika o delovanju delavskih in name-ščenskih zaupnikov, imajo vršiti delavski zaupniki svojo dolžnost, izven določenega delovnega časa.
Za direktorja: Dr. Fatur.
■ Ker se s tem odgovorom ne moremo strinjati, smo naredili utemeljeno vlogo na generalno direkcijo in istočasno na ministra socijalne politike.
Da se ne pozabi!
Ss. Ogrin in Elzner sta bila brez pravega povoda odpuščena v času, ko je bila v vladi SLS — zastopnica slovenskega naroda.
S. Stanko je bil čez noč brez vsake motivacije odpuščen iz službe in še danes ne more dognati zakaj, tudi v času, ko je bila zastopana v vladi SLS.4
S. Krajnik z 10 tovariši je zletel na cesto brez povoda za časa vladanja SLS.
Ko je bil s. Stanko odpuščen, se je oglasil v »Slovencu« ugleden SLS-poslanec, ki je med drugim pozval direkcijo, češ, če je Stankota odpustila, je imela gotovo tehtne razloge, naj jih objavi.
Pozvali smo g. Žebota, naj poskrbi za •dokumente o Stankotovih prestopkih, a dc danes še ni odigovora.
Ker se sedaj povsod sklicujejo na »uradno tajnost«, so najbrže tudi povodi odpustov »uradna tajnost«.
Sedaj, ko je predsednik SLS obenem predsednik vlade, ipa je ljubljanski direktor — radikal — si prilastil še politične funkcije in uvaja protokole, kaj kdo dela v Savezu in slično.
Vsa ta fakta naj si slovenski železničar dobro zapomni, da ne bo zopet ob gotovih prilikah nasedel medeno sladkim besedam,
ampak povrnil milo za drago.
Poročila delavskih zaupnikov.
A.	Prog. sekcija Maribor gl. proga.
Na svoji prvi seji dne 24. VI. t. 1. so postavili zaupniki sledeče zahteve:
1.	regulacija urnih plač, ki so
bile znižane;
2.	nestalni delavci naj se po določbah začasnega pravilnika imenujejo stalnim (po 1 letu službe, 21 letu starosti, če so vojaščine prosti);
3.	odobri naj se nabava premoga na obroke za čez zimo.
Na seji dne 5. Vlil. 1928 pa so ponovili zahtevo, ki je navedena pod 1 in 2 zgoraj, poleg tega pa še:
1.	povrnejo naj se delavstvu prejšnje vezane ukoričene legitimacije in sedanje tedenske delavske karte naj se zamenjajo z letnimi temporerkami;
2.	stari pragi naj se dele prvenstveno med progovno osobje in sicer po 30 pragov in potem šele ostalim;
3.	dopusti naj se redno podeljujejo in to tudi po pol dni;
4.	šola naj se ne vrši ob nedeljah, marveč med delovnim časom;
5.	hčeram, ki vodijo gospodinjstvo, naj se podeli proste karte za nakupovanje živil;
6.	delovni čas na pomiku naj se uredi od 8.—12. in od 13.—17. ure.
Glede povišanja urnih plač pravi sekcija, da ni kredita in da je treba počakati novega delavskega pravilnika. V prvi vrsti se mora sedaj skrbeti za potreben naknadni kredit, da ne bo potreba reducirati delovnega časa (brezplačni dopusti).
Premoga uprava ne more dati na obroke, ker ga mora sama takoj plačati. Premog na obroke se dobi v Nabavljački zadrugi.
Glede imenovanja začasnih delavcev stalnim1 je sekcija že potrebno ukrenila.
Zahteva glede delovnega časa v pomiku, podelitve dopustov in glede
šole je ugodno rešena. Glede vozov-nine za hčere, ki vodijo gospodinjstvo, se odstopi direkciji. Enako podpira sekcija predloge glede zamenjave legitimacij in temporer-nih kart, vendar o tem odloča definitivno generalna direkcija.
B.	Kurilnica Ljubljana H.
Na svoječasno stavljene zahteve še nismo dobili odgovora, zato smo sedaj urgirali pismen odgovor. Poleg tega smo postavili še sledeče zahteve:
Podele naj se redno dežni plašči premogarjem (to velja tudi za Jesenice in Novo mesto).
# Podele naj se redno coklje in milo pepelarjem (zlasti prizadete so Jesenice).
Končno smo protestirali proti sistemu kazni, ki se je zadnji čas uvedel v kurilnici.
C.	Kurilnica Maribor.
Delavski zaupniki- kurilnice so na svoji seji dne 5. Vili. 1928 postavili sledeče zahteve:
1.	upošteva naj se striktno osemurni delavni čas za vse turnus-de-lavce (vpeljava turnusov 12-24 z 2 prostima dnevoma), vse profesijo-niste in pomožne delavce;
2.	najslabše plačanim delavcem naj se poviša urnina;
3.	vsem' pomožnim delavcem naj se priznajo akordne premije in delavcem1, ki delajo v turnusih, naj se podele nočne doklade;
4.	delavcem, ki delajo na pogreznem jarku, naj se dajo površne ob-leke;
5.	premogarjem naj se dajo dežni plašči in premogarjem, naj se postavi dnuga baraka, pralcem kotlov in pepelarjem pa naj se da dobre obleke in čevlje;
6.	povrne naj se ob poneverbi Rojkota in Vokača zadržani denar.
D.	Progovna sekcija Celje.
Zaupniki so postavili kot prvo zahtevo, da naj se ukrene vse potrebno, da se preskrbi zadostni kredit, da se ne bodo vpeljali brezplačni dopusti; nadalje naj se delavstvu povišajo plače vsaj na ono višino, kot smo jih imeli pred redukcijo.
Poleg tega smo odposlali na direkcijo sledečo vlogo:
1.	Pri progovni sekciji Celje doslej še ni normiran stalni stalež progovnih delavcev in profesijonistov, vsled česar je mnogo delavcev, ki so že vojaščine prosti in 21 let stari in nad eno leto na železnici, pa še niso imenovani stalnim in niso sprejeti v provizijski sklad. Da se temu odpomore, predlagamo, da se pri sekciji normira stalež delavstva in sicer po dejanski sedanji potrebi, da se nato vse delavce, ki so že nad eno leto pri železnici, vojaščine prosti in 21 let stari, imenuje stalnim, jih sprejme v provizijski sklad in se jim redno podeli letni dopust.
2.	Pri izplačilu naj se podeljuje brezplačno izplačilne listke, da zamore delavec preračunati, ali je dobil pravilno izplačane in kakšni so odtegljaji.
3.	V slučaju slabega vremena naj se delavstvo, ako je že nastopilo delo, zaposli pri drugih delih in če mogoče pod streho ter se jim plača zaslužek. Če pa je vsled nujnega dela nemogoče, pa naj se da možnost, da se med službenim časom preobleče in naj se mu ta zamuda računa v službeni čas.
4.	Prazna mesta pri prometni službi naj se spopolnijo prvenstveno iz vrst progovnega delavstva.
5.	Delavcem, zaposlenim v predorih, naj se določi šesturni delovni čas in naj se jim povrne s 1. aprilom 1927 ukinjene predorske do-kleide
6.	Cezurno delo, ki se v interesu službe po nalogu predpostavljenih mora vršiti, naj se v smislu zakona o zaščiti delavcev plača ob navadnih dnevih po 50 odstotkov, ob nedeljah pa s 100 odstotki, ne pa da se pošilja za to delavce drugi dan domov.
7.	Delavske tedenske karte naj se zopet nadomeste s prejšnjimi letnimi temporerkami, ker je sedanji način izdajanja kart obojestransko škodljiv, o čemur se je uprava že itak sama prepričala.
8.	Za progovno delavstvo naj se nabavi primerno število inventarnih dežnih plaščev in profesijonistom, ki morajo vršiti umazana dela, de-'ovno obleko.
9- Hranarina naj se izplačuje redno koncem meseca, kakor se je izplačevala preje.
10.	Osebam, katere vodijo gospodinjstvo neporočenim delavcem ter so od teh vzdrževane, naj se izda mesečno ena prosta karta v svrho nakupa živil.
11.	Od leta 1925 dalje se pravzaprav ni izvršila nikaka regulacija plač, pač pa so se te še reducirale Ker so pri marsikaterem delavcu prejemki za preživljanje nezadostni, predlagamo, da se sukcesivno
Dopisi.
Delavnica Maribor.
Da se ne bo mislilo, da je pri nas v najlepšefn redu in se delavstvu itak dobro godi — morda po zaslugi zve-zarskih priganjačev — moramo ugotoviti, da se naš položaj vedno bolj slabša, kljub največjemu naporu na-zaupnikov, ki zastavljajo vse svoje za zaščito delavskih interesov, k'iub vsem intrigam, ki jih par žoltih Čelika še v« hoče vedno splesti, da bi bodovali pokretu razredno bojevne-Sa proletarijata in pri tem ribarili v kalnem; toda delavstvo dobno ve, komu in zakaj je dalo pri volitvah za-
uPanje.
ža prvo moramo konštatirati, d'a te praznovanje delavskega praz-L maja doseglo le vsled borbe ^aših zaupnikov. Istotako so se le oni j^^eli za regtdaciio umih plač, za Plačilo 15% zadržka od premij, za ^Ovršne obleke vsaj tistim delavcem, naintjineiše rabijo; nastopali so dno proti krutemu kaznovanju de-
regulirajo delavske plače ob sodelovanju delavskih zaupnikov. Delavcem, ki vrše službo eksekutivnega osobja, naj se zopet povrne 20od-stotna eksekutivna doklada, oziroma, ako to ni mogoče, primerno zviša mezda.
Prog. sekcija Maribor kor. proga.
Zaupniki smo imeli doslej 3 seje in zahtevali, da se regulirajo plače, podeljuje premog na obroke, izplačuje hranarina prvega v mesecu ter delavce sprejema v prov. sklad. Nadalje, da se računa prenašanje o-rodja v službeni čas, da se podeli progovnim delavcem milo, da se dostavi profesijonistom potrebno o-rodje, Izrabljeno pa eamenja. Za posebno nevarno in slabo delo naj se plača posebna doklada.
Kjer je šlo za regulacijo plač, smo dobili odgovor, da nema kredita. Obljubo, da se bo naši zahtevi ugodilo, smo dobili le glede sprejemanja v prov. sklad, podelitve mila, izmenjave orodja in v nekaterih lokalnih zadevah.
Delavstvu pa naj bo le en opomin:	Ne toliko kritizirati, ampak
organizirati se je treba. Ko bodo vsi progovni delavci kompaktno organizirani, bo tudi za nje nastopil bolj-ši čas.
Zavedajmo se: kolikor moči, toliko pravic.
Progovna sekcija Jesenice.
Na naše zahteve smo dobili sledeče odgovore:	.	,	...
1.	Delavski stalež se bo definitivno normiral, čim bo stopil v veljavo novi delavski pravilnik.
2.	Za imenovanje stalnim se je predlagalo delavce, kadar je kdo izpolnil pogoje; zadnjih 10 delavcev je sekcija predlagala za stalne februarja 1928, a direkcija jim stalnosti ni priznala z motivacijo, da se bo ta zadeva rešila, čim bo stopil v veljavo novi delavski pravilnik; enako se bodo šele potem reševale prošnje za sprejem v provizijski fond.
3.	Izplačilni listki se podeljujejo.
4.	Delati se mora 8 ur, da se dobi plačo za 8 ur; ako je v slučaju slabega vremena na razpolago delo v bližini v predoru, se lahko dela tam, drugače pa se mora delo brezplačno prekiniti.
5.	Ako kdo izmed progovnih delavcev prbsi za premestitev k prometu, se mu gre na roko.
6.	Povišanje urnin se bo po možnosti izvršilo; urnine čuv. namestnikom so se malo povišale; obnovite pksftkutivne doklade spada v delo-
Ostale točke (glede legitimacij, temporernih kart, penzijskega fonda itd.) so se odstopile v rešitev direkciji.
Poziv delavskim zaupnikom.
Vse predsednike delavskih zaupnikov naprošamo, da nam' redI|0 pošiljajo mesečna poročila o delu zaupnikov, o stavljenih predlogih in kake odgovore so prejeli, da zamo-remo o vsem informirati prizadete delavce.	Centrala USŽJ.
lavcev, ki bi bili sicer na milost in nemilost izročeni raznim štreberskim gospodičem, ki zamenjajo delavnico z kasarno in zato tudi nimajo smisla za higijeno v obratu, niti zato, da se delavniški prostori obvarujejo pred požarom — ali morda, da 'bi se brigali za vpostavo otroškega zavetišča; bolje, da gledajo lačni železničarji, kako se gospoda zabava z »fussbal-lom«.
Tega se železničarji prav dobro zavedamo, kdo je z nami in kdo proti nam; gre pa predvsem zato, zakaj ni večjih uspehov? Temu je pa vzrok ta, da manjka delavstvu borbena sila in zaupanje v lastno moč — ni čuda, saj so zvezarji leta 1920. pomagali, da se je razredna fronta žel. proletarijata z bajoneti zatrla in se mu j§ odvzelo orožje razrednega boja; borca brez orožja se pa nihče ne boji, radi tega so tudi uspehi majhni in napor velik. Zato sodrugi zavedajte se, nosilec razrednega boja fe delavstvo in za boj pa rabi orožje razrednega boja!
Kako bi se godilo železničarjem, če bi šlo po volji Zvezarjev. Kraj — gostilna Tratnik. Navzoči 4 železničarji. Gospod R.: »lk>bro bi bilo, da bi se vzele legitimacije vsem železničarjem in naj bi se jim na ta konto nekaj letno plačalo!« (Seveda iz fonda »Nema kredita«.) Dva železničarja sta se temu uprla rekoč, da je to proti interesom vseh železničarjev. Ni čudno, če so naši pravilniki itd. vedno slabši in če uprava ščiplje pravico za pravico, saj se najdejo med železničarji ljudje, ki jo direktno navajajo v to.
Nema kredita. Progovnim delavcem grozi redukcija v času, ko je dnevno časopisje prineslo sledečo notico: »Dvorna čakalnica v Lescah. Koncem septembra zgradi železniška direkcija v Ljubljani na kolodvoru v Lescah dvorno čakalnico. Gradbeni stroški bodo znašali 223.400 dinarjev.«
Pod dalmatinskim solncem.
(Prosto po »Jutru« z dne 19. avgusta 1928.)
......Od Zagreba do Splita smo se
torej kljnb »izmenjanim« tračnicam vozili baj 12 ur. Dveletna vojaška disciplina n« železnici je zreducirala mezde, zaprla železniška skladišča, vrgla kopo delavskih voditeljev z rodbinami na cesto kot puntarje, lavorike strokovne sposobnosti pa je pustila na reprezentativni progi za dnerne tekme z dalmatinskimi osli . . .
Iziokrožnic.
Reciprociteta voznih olajšav z Jadransko plovitbo ukinjena.
Vsem edinkam.
Z odlokom G. D. br. 42980-28 se ukinja reciprociteta z Jadransko plovitbo d. d. Sušak glede voznih olajšav r.a aktivne uslužbence kakor tudi za rodbinske člane, za službena in privatna potovanja.
Na osnovi svojih legitimacij nživajo odslej naši uslužbenci in rodbinski člani za vsa potovanja s parniki Jadranske plovitbe vozno olajšavo na ta način, da plačajo karto nižjega razreda, vozijo se pa v višjem raz-
Karte se morejo kupovati z legitimacijo pri blagajnicah vseh agencij Jadranske plovitbe.
To velja od 1. avgusta 1928 dalje. Načelnik občega odelenja: Dr. Fatur s. r.
Št. 8331-1-28.
Reciprociteta voznih olajšav s čehoslovaški-mi državnimi železnicami.
Vsem edini cam
Z odlokom Generalne direkcije železnic D D. br. 27817-28 se je sklenila obojestranska reciprociteta s čehoslovaškimi drž. železnicami za aktivno nastavljeno osobje in člane njihovih rodbin, za privatna potovanja in sicer:
1.	aktivni uslužbenci dobijo dvakrat letno brezplačne karte;
2.	njihovi rodbinski člani pa dvakrat letno nakaznice za vožnjo po polovični vozni ceni.
Pri trebovanjih je navesti, če se naroča prva ali druga karta.
Za načel, občega odeljenja: D. Ladiha s. r.
Predlaganje prošenj za vozne olajšave in popust vozarine.
Generalna direkcija drž. železnic zahteva z odlokom G. D. br. 49032-28. da 'ji predlaga direkcija prošnje uslužbencev za vozne olajšave, katere niso predvidene v Pravilniku oz. v uputstvih o načinu izdajanja voznih olajšav (Sl. N. s. u. br. 8-1927), s svojim mišljenjem in predlogom.
Zato se naroča:
K vsaki slični prošnji podajo šefi izčrpno poročilo, navedejo, od kdaj prosilec služi, koliko ima družine in kake so njegove razmere.
Take prošnje je kolekovati s taksno marko za 5 Din, priloga pa, če so že nižje kolekovane, z razliko do 2 Din.
Prošnjam za prevoz gradbenega materijala je priložiti potrdilo, v kake svrhe se zida, ali izključno za lastno potrebo ali ev. tudi za oddajo v najem zaradi rente in gradbeni načrt,
Ljubljana, dne 31. julija 1928.
Za direktorja: Ing. M. Klodič s, r.
Naročitev brezplačnih letnih dijaških kart.
Vsem službenim edinicam.
Službene edinice naj vpošljejo čimpreje sezname za izstavitev brezplačnih letnih dijaških kart, katere dobijo dijaki, otroci železniških uslužbencev, v smislu čL 26 uputstev v Služb. Nov. broj 8/1927. Seznami, sestavljeni v abecednem redu, naj obsegajo sledeče rubrike:
1.	priimek in ime uslužbenca;
2.	službeni značaj;
3.	ime otröka;
4.	starost otroka (samo do 23. leta);
5.	navedba šole, katero obiskuje;
6.	navedba proge;
7.	prazna rubrika za vpis številke nove karte in
8.	opombe.
K točki 4. pripominjamo, da je treba navesti točen datum (dan, mesec, in leto) rojstva.
Za otroke vpokojencev se ne izdaja teh kart.
Priporočamo — zahtevajte
KOLINSKO
izvrstno in zdravo primes za kavo!
Seznamom je priložiti potrdila o obiskovanju šole in stare, za preteklo šolsko leto izdane karte ter znesek po Din 1 za karto.
Brezplačne letne karte dobijo samo oni otroci, ki se vozijo dnevno redno iz kraja bivališča v kraj šole in nazaj, ne pa tudi oni, ki se vozijo domov le za nedelje in praznike, sicer pa imajo dijaško stanovanje v kraju šole. Radi tega mora vsebovati vsak ^seznam oziroma prošnja klavzulo: »Potrjujem, da se vozijo navedeni otroci dnevno redno od tukaj v šolo (n. pr. v Ljubljano).« Podpis šefa edinice.
Otroci, učenci obrtnih nadaljevalnih šol dobijo karte pod zgoraj navedenimi pogoji, ako obiskujejo šolo redno. Karte za te učence se pa izstavijo le za dobo od 1. oktobra do 30. aprila, to je za njihovo šolsko leto.
Za direktorja: Inž. M. Klodič s. r.
Zdravniški izvidi v primeri nezgod želez, uslužbencev.
Razpis št. 107-I-H. F.-28.
Vsem službenim edinicam in gg. železniškim zdravnikom.
Opazili smo, da izdajajo nekateri honor. promet, zdravniki ob priliki nezgod žel. uslužbencev v nezgodnih naznanilih obr. D b rubriki 6 glede kakovosti in vrste poškodb med drugimi tudi sledeče izvide: »preteg-njenje mišic« ali »bolečine na desni strani prsnega koša« ali »uslužbenec trdi, da ga je udarilo neko železo na koleno« itd. s pripombo, da se »objektivno ne da ničesar dokazati« odnosno »objektivni izvid-O.« Ob-drže pa uslužbence kljub temu v bolniškem staležu.
V svrho jasnosti in enotnosti odrejamo, da moraijo zdravniki ob sličnih prilikah dostaviti svojim izvidom pripombo »verjetnost subjektivnih težav in zveza z nezgodo podana ter nesposobnost za delo utemeljena.«
Ker se obravnavajo najmanjše poškodbe, tudi če ne motijo delavne sposobnosti in ker se večkrat prizna kasnejšemu obolenju zveza s tako poškodbo, naj bodo zdravniki pri izdaji svojih mnenj rigorozni in previdni.
Nadalje se dogaja, da ocenjujejo honorar. promet, zdravniki povsem nepravilno procent delovne nesposobnosti po poteku 70 dni po nezgodi, ko pritiče nezgodniku v smislu § 63 Naredbe M. S. št. 16276/22 že renta v višini zdravniško ugotovljenega odstotka pridobitne mesposobnosti. Tako je n. pr. nemogoče, da ima poškodovanec po 70 dneh za lOOVe zmanjšano delovno sposobnost, ako nekaj dni po preteku te dobe nastopi popolnoma zdrav in brez posledic nezgode svojo službo odnosno delo. Zmanjšano delovno sposobnost po 70 dnevu je oceniti le v višini procentov dejansko zmanjšane delovne zmožnosti. Tozadevno opozarjamo na navodila za ocenjevanje procenta zmanjšane delovne sposobnosti, ki jih je izdalo Ministrstvo Saobraćaja pod štev. 22653/25 od 18. avg. 1925 in katere so vsi gg. zdravniki že prejeli.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
Navodila o prvi pomoči v slučaja nezgod.
Razpis štev. 110-1-28.
Vsem službenim edinicam in gg. železniškim zdravnikom.
Gospod Minister Saobraćaja je pod štev. M. S. br. 23089/28 (Službene Novine Saobr. Ustanova br. 11 od 1. junija 1928) odredil:
1.	Prometni zdravniki so po čl. 64 »Pravilnika za lekarsku službu bolesničkog fonda drž. saobraćajnog osoblja« dolžni vsako leto predavati o prvi pomoči, ter praktično iz-vežbati osobje v tem.
Nadzor nad predavanji vršijo sanitetni referenti direkcij, ki so odgovorni za točno izvršitev.
2.	Predavanja o prvi pomoči morajo biti kratka in precizna, ter za osobje lahko razumljiva. Obsegajo naj najvažnejša navodila za nudenje prve pomoči posebno pri poškodbah. Osobje mora biti podučeno o poznavanju materijala v skrinjah po postajah in v kovčkih za prvo pomoč v vlakih, in mora znati uporabiti ta materijal pravilno.
3.	Zdravniki, ki predavajo o prvi pomoči, vpišejo vsakega posameznega uslužbenca, ki je prisostvoval predavanju, v posebnem seznamu, katerega po zaključenju predavanj vpošljejo s poročilom na direkcijo (san. referent).
Tem predavanjem mora prisostvovati vse vlakospremno osobje; od postajnega, mašinskega in delavskega osobja pa oni, katere odredijo šefi edinic. Odrediti jih je vedno toliko, da je v postaji (delavnici) ob vsakem času na razpolago uslužbenec, ki je dobro izvežban, tako da lahko 'nudi prvo pomoč. Prisostvujejo pa tem predavanjem lahko tudi uslužbenci, ki niso odrejeni, pač pa sami želijo prisostvovati predavanjem, kajti v interesu osobja samega je, da je čim več uslužbencev izvežbanih o prvi pomoči.
4.	Sanitetni šef ministrstva saobraćaja bode ob priliki svojih inspekcijskih potovanj pregledal v postajah rešilne skrinjice za prvo pomoč, ako imajo predpisani materijal, če se porabljeni materijal hitro nado-mestuje, če imaijo vlakovodje rešilne kovčke in ako znajo materijal uporabljati.
5.	Navodila za prvo . pomoč, katera je izdelal sanitetni šef prometnega ministrstva, morajo biti vedno v vsakem kovčku in v vsaki rešilni skrinjici, vlakovodja, kakor
tudi vozno osobje jih pa mora imeti vedno pri sebi.
6.	Direkcije imajo strogo zabraniti vsako zlorabo z materijalom za prvo pomoč, katerega se sme uporabljati samo za prvo pomoč pri nezgodah, ne, pa za zdravljenje osobja.
Dalje imajo direkcije odrediti, da se bo nahajal v vsaki rešilni skrinjici zapisnik, v katerega je vpisati osebo, za katero se je materijal porabil, dalje koliko se je posameznih obvezil (po seznamu na pokrovu skrinjice) porabilo. Vpisati se mora tudi ime uslužbenca, ki je nudil prvo pomoč.
Rešilne skrinjice za prvo pomoč, morajo biti vedno zaklenjene, ključ pa se mora nahajati na takem mestu, kjer se ga lahko najde. Najbolje je, da je privezan in plombiran na kartonu, ki naj ima velikost pol pole, na kateri naj bode nad ključem rdeči križ_ ter je obešen na zidu tako, da se ga lahko opazi. Pod ključem je napisati imena onih, ki so v postaji dobro izvežbani v prvi pomoči.
7.	Zdravniki bodo ob priliki predavanja o prvi pomoči izpraševali tudi ono osobje, ki je v preteklem letu posečalo predavanja,
8.	Po vsakem inšpekcijskem potovanju me ima sanitetni šef ministrstva saobraćaja o točnem izvrševanju tega odloka obvestiti.
Za nedostatke in brezbrižnost naj se krivci najstrožje kaznujejo.
Glede originalnih ključev pripominjamo, da ostanejo pri naših skrinjicah, ki imajo zaklopnice pred ključavnico, shranjeni kot doslej in sicer zaplombirani v zaklopnici. Ker imajo naše skrinjice vse tudi dvojnike ključev, naj' se ti shranjujejo in obesijo tako, kot je odrejeno v točki 6, Kartoni s ključem naj se obesijo poleg »Navodil za nezgode«, katere morajo imeti vse službene edinice glasom okrožnice štev. 116-VI-26 z dne 10. septembra 1926 nabite v prometni pisarni.
Ob tej priliki opozarjamo na točno izvedbo citirane okrožnice.
Za. direktorja: Dr, Fatur's. r,v
Internacionalni pregled.
Kongres belgijskih železničarjev. Od 12, do 14, maja je zboroval v Bruslju deseti redni kongres železni: čarjev v Belgiji. Poleg važnih’ razprav v pravcu boljšega zakonitega in ma-terjjelnega položaja železničarskih delavcev in nameščencev, je kon-
j greš razpravljal tudi o vprašanju akcije in taktike, katero ima zavzeti organizacija v borbi za dosego postavljenih zahtev. Referent Paulis, katerega so napadali takozvani levičarji, češ, da je reformist in »sluga buržoazija«, je predložil kongresu dve resoluciji. Storil je to zato, da se pokaže, koliko je resnosti v zahtevah in vršitvi sklepov pri levičarjih in koliko pri desničarjih. Resoluciji sta bili namreč ena levičarska in ena desničarska, V prvi, levičarski, se odreka vsaka parcijelna borba, vsaka borba za večje plače, vsako sodelovanje delavskih in uslužbenskih zaupnikov v železniških svetih, odklanjajo se vse intervencije, a vršiti se ima samo generalna borba z r e vo hi cij c n a r n iirii tendencami. Druga, desničarska pa zahteva vse to, česar se odreka prva. Levičarska resolucija ni dobila niti enega glasu, a druga, takozvana reformistična pa vse glasove. Za svojo
resolucijo se niso upali glasovati niti levičarji sami.
To konstatiramo zato, ker se tako rado na varnem mestu govori revo-lucijonarno tudi pri nas, a ko treba priti do dejanja in se pokazati s svojo kožo, kakšna je v resnici, pa ni nikogar na vidiku.
Sodrug! Zakaj še nimaš saveznega znaka? Ali se bojiš javno pokazati, da si član razredno bojevne organizacije? Znak dobiš 'pri podružničnem blagajniku!
O PRECIZNE URE
Schaffhausen,. Omega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju
L. VILHAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 36.
■ ■ taaoaaaaaaoaaauBaaaaaaBaaaa
UDOBNOST VSEM
Vrsta: 1137-10902. Moški
čevlji iz najboljšega angl. Djn 4 IQ
platna, sivi ali beu . . . UH1 ItJ
Vrsta: 4155-10225 Ženski čevlji iz najboljšega lanen. ■ platna, sivi, beli in drap

Vrsta: 6145-10635. Ženski čevlji iz lanenega platna z nižjo peto, sivi, beli ali beš
Din
85
Vrsta: 3135-60702. Ženski čevlji z nizko peto za sta-, rej še dame, črni ali šivi
ris 85
Za dobo poletne vročine ie najprikladnejša obutev iz lanenega platna.
Ona je lahka in prozorna, cena pa tako nizka, da je nakup vsakemu omogočen.
Prinašamo naše poletne modele in menimo, da smo s temi cenami omogočili udobnost vsem.
Vrsta: 4155-12202. čevlji
Vrsta: 5155-10435. Elegantni čevlji iz lanen, platna v sivi, beli, drap in beš barvi
Vrsta: 6145-60702. Praktič. čevlji iz lan. platna z nižjo peto brez okraska, črni in sivi
Vrsta: 4138-10076. Tenis čevlji z vulkaniziranimi podplati iz sive gume za
gospođe Din SS * za dame . Din 8S'«
Vrsta 4138-20079. Čevlji za vsakogar, udobni za šport, izlete in dnevno uporabo. Vse velik, beli, sivi in črni. Moški, ženski . Din 69. otroški . . . Din 49*-
Vrsta: 9143-10708. HeganW platneni čevlji za dečke in deklice	Vv'
številka 26—30 . . *...................Dhl 59*-
številka 30-35 .	.... J Din 69*-
številka 36—39 ..................- -	79*-
ovH
ftđBtđ*.

D
Boimidpiiphdpbpdpppppppdpouppdd
Tiskar Ldndska tiskarna 'd. id. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Maribora