PBIHOPSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEIHILJE
POZDRAV
ustanovnemu kongresu
Zveze enotnih razrednih sindikatov
Leto VI . Štev. 16 (1704)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 20. januarja 1951
Cena 15 lir
Nev
arna
bo A 0 3e odklonila ponud-.. , za premirje na Ko-3e bila verjetno posled-Ja ‘n s tem se je zmanjšala “to, ki jo je gojil svet, da bi Oel krvavi ples na Vzhodu 07\r°a-lednem času končati, i i skoraj prisiljena, da glasuje ameriški predlog, —
1 mu arabske azijske države ”“«Protujejo - s katerim se ca°®^ato Kitajska za napadalec! ■ s.ter“ čaje Organizaciji narodov in zlasti eriici proste roke, da pod-
kTuf- proti njej vse kora'
■ to jih smatrata kot potreb-za zavrnitev napada, od ~?*Podarskih sankcij do msk:e bombe. Z drugimi be-j Kitajska se je odloči-to tvega odkrito vojno z _ 0 udarno silo imperialistična sveta, da bi dosegla sve-■ Vn°Politične cilje, ki si jih to sebe zamislil Kremelj.
. s tem, pa začenja nevarna iu sicer nič manj za Za-“ ^akor tudi za Kitajsko mm0' Sicer 8te3e ta °krog 455 nav r°V Prebivalcev, vendar n-.10 tej ogromni človeški riiHZlci ne Predstavlja Po me-moderne vojne tehnike je 'fto vojaške sile. Zadržala
4elsk povsern obeležje polje-sKe države z zelo nerazvi-l^mčustrijo. Ob zlomu Can-ja .°vega režima ko obstaja-statistike, je proizvajala triikilovatov elek-ene-gije in imela nič kot 30.000 km železniških '9- Pa še te električne na-
Prot
S«
ha
e so močno trpele v osvo-
borbi, poleg tega so močno zastarele. Čeprav
.Pomembne zaloge premo-%iri čeleza, je njena rudar-ner *nčustrija še vedno hudo ; topita, a kar je je, osredo-jK0eto skoraj izključno na }0vn'“žarijo. Le nekaj malo g(ljarrt is izven — tega v San-Tiencinu in Hankoivu. ind skoraj ne Premore lahke ^tustrije je navezana na u-Icju rezervnih delov strojev, k°r tudi na uvažanje glavič industrijskih surovin. P roje zmo^jivost Mandžuri-*i--hr ie osredotočeno nad celokupne kitajske in-
bodlj • 3e tako trpela v osvo-bašn'1.* bojni, deloma radi od-rušc. strojev, deloma radi ga a’ da bi Oiasom triletne-1952 a čosegla komaj leta lan, ?’!o zmogljivost, ki so jo lfjen b Japonci leta 1943. je pl^^botj bolna točka pa ^0iZ anjkanje surovega olja. leja rna vojna je vojna petro-hški U toO0očni nacistični vo-iajuj stT°i je kljub svoji si-Js>die 0r9anizaciji kaj kmalu te Icoj061 tPričo pomanjkanja zaenkSa noriva. Kitajska ima aJcj^ rat prav malo petrolej-kornnP°!’’ tofco da proizvaja ruj 3 400.000 sodov nafte let-' 0 Prime-
ki
jn.	„
0an,.]. 3e, Porabita zadnje leto ta alskove vladavine in še
eri z 1° milijoni,
ta Se ul‘koye vladavine in še nahajajo v odročnih po-
k
a v Pekingu mešana ki-s°vjetska družba, ki
znanem sovje t-da Rusi ne da-
tr°!“jsk' svrho dviga pe-“°W/„ 'n<iustrije se je usta-
W0a”D--	  ’	•
T(fe||V
^1° n™.e. Pokrajine Zunanje >iohn-e’ ^er naj bi se ba-vebka ležišča naf-71t>t>lipv,a družba, ki je usta-'keČ1* Po h ^'rocu,
"°s!ej1vzamejo skoraj vse, *CefiOoSe dosegla vidnih u-*ot J Pomanjkanje mazil
°lia ^.Proizvodov surovega toora ^ze tako veliko, da se rQb/^aj. Mnogih primerih upo-tost[ift,, ta mazanje strojev sfc°rai , . °tje, dočim so bili ,!ap0g0)s‘ avtobusi predelani Tej jg b z lesnim plinom. To-^riPravU^ska vse Prei kot
Jtlj n„-n da bi se mogla ^večjim UspeSno boriti proti fidustrijskim silam
fije
* mZT lnži torei izkljua'
Jto. I Paih ljudskih si-:juČi uliar ima ta množica sila zopet temne strani.
lakote. Doslej še ni bilo na Kitajskem režima, ki bi jo znal rešiti tega strašnega zla. Tudi Maocetungova vlada se mora boriti s to pošastjo in uvajati ukrepe za dvig preh-ranbenih možnosti države, posebno sedaj, ko skoraj ne more računati na nobeno pomoč od zunaj. Po planu bi morala pridelati lansko leto 120 milijonov ton žita, kar naj bi, kakor je javil urad Za informacije v Pekingu, tudi dosegla, vendar se upravičeno dvomi o resničnosti te izjave. Spričo tega položaja bi imela Kitajska vse razloge, da se posveti najprej izgraditvi države v duhu velikih načel, ki so vodila njeno osvobodilno borbo, predno se spušča v nevarno napadalno politiko. Ta naloga bi zanjo bila tudi v največjem miru veliko delo spričo razsežnosti dežele, zaostalosti velikih množic prebivalstva in ruševin ravnokar prestale vojne. Toda Kitajci so se dali, očitno nahujskani od svojih vzorov v Kremlju, da je za to čas, na pot ostvar-janja imperialističnih ciljev, ki nimajo z njihovo narodno osvobodilno borbo nobene zveze. Zato so vrgli na Korejo že milijon vojakov, toda navzlic tej človeški sili se njih ofenzive le sunkoma odvijajo in se deloma prav hitro izčrpajo, kar kaže na to, da dosegajo svoje uspehe le Z žrtvovanjem velikih vojaških množic, ki jih je treba vedno znova napeljati. Borba postaja pri tem vedno težavnejša čim bolj se oddaljujejo od svojih baz spričo taktike nasprotnikov, ki pri svojem umikanju rušijo vse, kar bi moglo napredujočemu sovražniku nudi-najmanjše kritje. Zato morajo sedaj čete korakati preko velikih ploskev nezavarovane, kakor po gladki mizi, zpoštavljene neprestanim napadom iz zraka. Vrhovno vodstvo vojaški sil OZN je sedaj še javilo, da pridejo v kratkem tja nove okrepitve, a vrhovni poveljniki ameriških oboroženih sil, ki so se ravnokar vrnili z bojišča so "izjavili, da se sile OZN od tam ne bodo umaknile.
Mao-Ce-Tung, ki je izšel iz velike borbe kitajskega ljudstva zmagovit, je imel zgodovinsko priliko, da utrdi svoje uspehe in da pripomore k zmagi socializma v svetu. Vendar, da bi to dosegel, bi moral ostati zvest potrebam svojega ljudstva in ne postati igrača v ,rokah kremeljskih mogotcev, ki so ga porinili kakor šahovsko figuro na deski svoje imperialistične politike. Kot oproda te politike je stavil sedaj na kocko vse uspehe, ki si jih je kitajsko ljudstvo priborilo za tako visoko ceno. Svobodoljubne in napredne delavske množice sveta le z obžalovanjem lahko gledajo na pot. po kateri so šli voditelji kitajske revolucije, ki kakor vse kaže ne vodi k uspehom Prav nobenega dvoma ni, da se tudi kitajsko ljudstvo in njegovi rx>ditelji te nevarne igre, v katero jih vedno bolj vključuje imperialistična politika ZSSR, dobro zavedajo. In ves miroljubni svet iskreno želi, da iz tega spoznanja izvaja tudi zaključke. Najnovejša — sicer nepotrjene — pest o delnem umiku kitajske vojske s korejske fronte, je morda prvi znak tega. Vsekakor je dolžnost sil miru, da podprejo vse tiste predloge na mednarodnih forumih, ki gredo za tem, da se prepad med LR Kitajsko in OZN ne poglablja, temveč da se ga čimprej mogoče premosti. Sovjetski delegat Carapkin pa tega predvčejašnjim v političnem odboru OZN ni storil.
— s j —
rov predlog 12 azijskih lo arabskih Irzav za mirno rosiieu korejskega vprašanja
Ta predlog nameravajo predložiti političnemu odboru OZN prihodnji teden - ZDA niso še predložile svoje resolucije - Nehruje vi razgovori v Parizu
8°* udarna
i? ^nnl u tem’ da K Kitaj-POjpC 3ena in sicer, kar kn ° nr‘carno, kot Z°tyih v (triava- Na riževih ie )J'avninah ob Jancegja-?°10ooZaneten° ljudstvo tudi J1 ija ? ^ km2 tako, da upo-,eki, (jaa vanje džunke na Čai rript- 8 tem prihrani ne h"" or, ” Plodne zemlje. ;Jto!i n„ 7>!ru'e aglomeracije Jtoe Podi« 7,1 Prosto™ kaj - ‘ sti 9,130 dezorganizaci-Sfrhr, moderni vojni, ki d~. I>0bibar,i?lporablja množič-le iiranja- Koleg tega
• , nJ>m ” “rejena, čeprav ? to u.n* na vse načine
LAKE SUCCESS, 19. — Poli. tični odbor OZN se je nocoj sestal im nadaljeval razpravo o ukrepih, ki naj jih sprejme spričo kitajskega odgovora. Kakor je znano, je večina delegatov, ki so do sedaj govorili, mnenja, da je kitaijski odgovor negativen, ZDA pa so javile, da bodo predložile načrt resolucije, ki obsoja Kitajsko kot napadalca.
Danes Je prvi govoril čilski delegat, ki je dejal, da vidi v pekinškem odgovoru «ultima-tum», naslovljen na OZN, naj sprejme kitajske zahteve, ali pa naj se sprijazni z nadaljevanjem vojne. Cils-ki delegat je dejal, da je pekinška vlada jas. no pokazala, da hoče imeti pro. sto roko, da si priključi Korejo, se polasti Formoze in tudi In-dckine, Burme in Malezije. Zato je treba Kitajsko proglasiti za napadalko in komisija za kolektivne ukrepe naj prouči nadaljnje korake. Vendar pa je pripomnil, da bi morala OZN postopati previdno in brez vsake naglice ter da ne bi ničemur služilo, če hi sprejeli sklepe, ki jih potem ne bi mogli izvesti. Zato bj morala OZN nadaljevati s poizkusi, da pride do rešitve spora o vprašanjih Dalj nega vzhoda.
Govorila sta nato delegat Kube in Salvadorja, ki sta se izrekla za »energične ukrepe«. Ravno tako se je izjavil brazilski delegat. Za njim je govoril nizozemski delegat, ki je dejal, da se Peking ni oziral na poziv, čeprav je ta prišel iz A-
tem smislu je treba uodvojiti ter se je treba izogniti prenaglim dejanjem. Nato se je se ja odložila na jutri.
Delegati .12 arabskih in azijskih držav so se dar.es sp irazu-meli o načrtu resolucije, k. bi predložUi . olh ičns rm. odboru prihodnji teden. Ta načrt, ki ga morajo še odobriti vlade 12 dtžav. predlaga baje OZN, naj povabi vse prizadete države naj »zmanjšajo« vojaške operacije na Koreji, zato da počasi pride do prenehanja sovražnosti «de facto«. Istočasno pa bi predsednik glavne skupščine Entezam sklical konferenco sedmih držav, ki so omenjene v pekinškem odgovoru (ZDA, SZ, LR Kitajska, Velika Britanija, Francija, Indija in Egipt). Kraj, kjer naj bi bila konferenca, bi določil predsednik Entezam. Ne bi pa bila na Kitajskem, kakoi to želi oekinška vlada.
Predstavniki večine azijskih držav in držav Srednjega vzhoda, ki so v diplomatskih odnosih s Sovjetsko zvezo, so bili včeraj telefonsko povabljeni na sprejem v sovjetsko poslaništvo v Washingtonu.
Pri sprejemu so prikazovali sovjetske dokumentarne filme o vojaški sili Sovjetske zveze in o ameriški politiki.
Beograjska «Politika», ki je nocoj izšla v prvi izdaji, piše glede zadnjih dogodkov na Koreji in v svojem uvodnika zaključuje: Vsekakor je treba obsojati dejstvo, da LR Kitajska vztraja na svojem šču, da je treba začeti pogaja-
Schumann m Nehru razgovar-jali 45 minut na domu indijskega poslanika v Parizu. Navzoči so bili indijski poslanik in glavni tajnik v indijskem zunanjem ministrstvu.
Glavni tajnik' Trygve Lie je danes odpotoval iz Pariza v Londonu. Jutri se bo razgovar-jai z Bevinom.
Zvedelo se je, da je Nehru med razgovorom poročal Pleve-nu, Schumanu izrekel prepričanje Indije, da OZN ne sme sprejeti «naghh» sklepov in odobriti resolucijo, ki bi uradno obsodila LR Kitajsko. Nehru je tudi izjavil, da Indija ne namerava za sedaj zavzeti nobe-
zije same. Ugotovil je nato, da n;a pred prenehanjem sovraz-' '	nosti. To dejstvo dejansko po-
meni pogajati se v ozraaju vojne, ki v nobenem primeru ne bi 'ugodno vplivalo na delegate morebitne konference, kajti prav gotovo bi mir na korejski fronti mnogo več pripomogel kakor navadna želja, da se najde dokončna rešitev za vsa sporna vprašanja na Daljnem vzhodu«.
V Parizu so se danes Pleven,
samo Sovjetska zveza odobrava kitajske predloge, in se je izrekel za obsodbo Kitajske.
Poljski delegat Kac Suhy pa je dejal, da pekinški predlogi predstavljajo «prvi konkretni načrt za mir«.
X>iptski delegat pa je dejal, da kljub pekinškemu odgovoru ni nobenega vzroka, da bi se OZN odrekla svojemu poslanstvu miru. Dosedanje napore v
ne uradne pobude za poravnavo spora med Pekingom in zahodnimi državami.
Zvečer je sovjetski poslanik v Parizu Pavlov obiskal Nehruja.
SAN FRANCISCO, 19. — Kakor poroča pekinški radio, je kitajski zunanji minister Cuenlaj poslal namestniku glavnega tajnika OZN sporočilo, v katerem javlja, da bo LR Kitajska imela vse ukrepe, ki jih je sprejela gospodarska komisija OZN za Daljni vzhod, za «nične in nesprejete«, ker v tem organizmu ni zastopana tudi Kitajska. Ta komisija se bo ponovno sestala 13. februarja v Lahore.
Gonja proti Bevinu v Veliki Britaniji
LONDON, 19. — V Angliji še vedno razpravljajo o zadnji ministrski spremembi. Danes je napadel Attleeja tudi laburistični «Daily Mirror«, ki sicer zagovarja imenovanje A-neurina Bevana, vendar pa obtožuje Attleeja, da je »obdržal može, ki so preveč bolni«. S tem je mislil na Bevina in se je tako pridružil včerajšnjemu stališču konservativnih listov in «Timesa». 2e nekaj tednov je namreč mogoče opaziti v angleškem tisku precej o,-s{ro gonjo proti Bevinu, ki zaradi boležni ne zmore več naporov, ki bi mu prinesli uspehe. Vendar pravijo opazovalci v angleški prestolnici, da At-tlee ne bo odslovil svojega zunanjega ministra, če ne bo ta tega izredno zahteval. Ce bi se Bevin umaknil — pravijo — bi si Attlee pridržal zase listnico zunanjega ministra.
Danes popoldne začne s svojim delom ustanovni kongres ZVEZE ENOTNIH RAZREDNIH SINDIKATOV ZA TRŽAŠKO OZEMLJE. Kongres je sklical Akcijski sindikalni odbor za obnovitev razrednih sindikatov, ki uresničuje s tem svojo glavno nalogo po dolgi in trdi borbi, ki jo je vodil z namenom, da bi ponovno vnesel med tržaško delavstvo zaupanje v svojo last' no moč. Z današnjim in jutrišnjim delom bo to delavstvo ponovno dobilo tisto nujno potrebno sredstvo za vodenje sindikalne borbe, dobilo bo ponovno svojo resnično razredno sindikalno organizacijo.
Smatramo za svojo dolžnost, da poudarjamo na tem mestu vse uspehe dosledne in težke borbe, ki jo je vodil Akcijski
cijski odbor nudil pri ustanovitvi Kmečke zveze v Trstu. Akcijski odbor je deloval proti vsakemu sektaškemu in šovinističnemu pojavu, proti vsaki nestrpnosti in političnemu pritisku ter proti hinavščini in jezuitizmu v sindikalnem gibanju. Boril se je za spoštovanje narodnostnih pravic delavstva, za konkretno enakopravnost vseh treh narodnosti našega ozemlja in proti politični liniji, ki temelji na prevari in na iluzijah. Zato uspehi njegovega pravilnega dela niso mogli izostati. Zafto pomeni današnji ustanovni kongres ERS krono vseh dosedanjih naporov in uspehov Akcijskega odbora.
Današnji ustanovni kongres je izpolnitev potrebe, ki jo čutijo delavci vsega našega o-
sir.dikalni odbor za obnovitev! zemlja po enotnosti in borbi
POIASNILA VLADI LR UITA|SRE hrilanslieiiiii ailnrauiihii pasiov
v
Razgovori indijskega poslanika v Pekingu s Cuenlajem - Nadaljujejo se posvetovanja med Parizom, Londonom in Wasliingtonom
Dnevni red
ustanovnega kongresa
razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje
ki bo danes in jutri v dvorani na stadionu „Prvi maj Vrdelska cesta 7
sledeč
Kongres se začne danes ob 13. uri v dvorani stadiona «Prvi maj«, Vrdelska cesta ?•
Pripravljalni odbor bo na kongresu predlagal dnevni red:
1. Otvoritev;
2. Volitev predsedstva in kongresnih komisij;
3. Poročilo sindikalnega akcijskega odbora;
4. Razprava o poročilu;
5. Ustanovitev Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja.
6. Odobritev statuta;
7. Volitev glavnega odbora Zveze.
PRENEHANJE VOJNEGA STANJA MED FLRJ IN AVSTRIJO
V BEOGRAD JE PRIŠEL VODITELJ TRIFIKACIJO GOSPODARSKE KOMISI JE OZN ZA EVROPO
d°Se0li rr °j11	iim"
Ur, 30 mi/	ih n priz-
i?0T,iilcoi) J0" oboroženih
“On°9° vTjet?°ith * ™ “tl tr*t«n 5a3 3C notranje Uj ' la w ^ kratkim obja-
trL>^t,Pu ebne Za ««»-
Pokraiin v no-
docm se tudi ze-
ce' b tožnih1^”1/1"1 STnrtnif» ob-V,° “ VelikihrZhVVlh “kodljiv-
ralTT* meXtih'
hgp “sredo« tem 3e ne1;a1'-^noTan^!}, Poleg
, CŽ0 v ve-tohteua tro.še-
anJo Pošast
890 mrtvih v Angliji
zaradi epidemije influence
LONDON, 19. — Epidemija influence se je razširila po vsej Angliji. V bolnicah in klinikah ne morejo vsi oboleli najti prostora. Zaradi tega je promet nereden v Londonu in se je zmanjšala industrijska proizvodnja. Isto se je dogodilo v Plymouthu v tamkajšnjih ladjedelnicah. V Bristolu je dve tretjini šolarjev doma, v Lein-cesteru pa so morali popolnoma prekiniti javni promet. Poštna služba v Blackburnu ne more poslovati. V Liverpoolu je prejšnji teden umrlo toliko ljudi, da je treba čakati 15 dni, da je mogoče pokopati pokojnika, kljub temu, da so pogrebne družbe najele nove ljudi. V irskem glavnem mestu Dublinu je obolelih 40 odst. prebivalstva. Po vsej Angliji in Gsllesu je umrlo prejšnji teden 800 oseb. Zapreti so morali števil na gledališča in dostavljanje časopisov je postalo neredno.
BUDIMPEŠTA, 19. — Madžarsko zunanje ministrstvo Je obvestilo tuja zastopstva v Budimpešti, da se diplomatski predstavniki odslej naprej ne bodo smeli od-daljlti Iz prestolnice več kot 30 km razen če bodo imeli posebno dovoljenje.
BEOGRAD, 19. —• Jugoslavija je sklenila prenehanje vojnega stanja z Avstrijo. Ta sklep je sprejel danej Prezidi-j Ljudske skupščine FLRJ na predlog vlade. Ukaz prezidija poudarja, da je ta odločitev samo notranji ukrep, ki ni v kvar morebitnim sklepom pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Ravno tako ne bo ta sklep vplival na vprašanja, ki se nanašajo na obstoječe mednarodne dogovore o povojni Nemčiji.
* * *
Danes je prišel v Beograd voditelj odseka za elektrifika, cijo pri gospodarski komisiji OZN za Evropo Pierre Savet-te. Pomagal bo domačim strokovnjakom pri reševanju najnujnejših vprašanj, ki so nastala pri povojni elektrifikaciji države.
Člani KP Jugoslavije in glavnega štaba jugoslovanske vojske so po svoji partijski konferenci v Beogradu poslali pismo Titu, v katerem je med drugim rečeno:	«Naša vojska je
pripravljena upreti se vsakemu napadu«. Nato poudarja pismo, da jugoslovanska vojska nima sovražnih in napadalnih namenov proti nobeni državi.
Med razpravo je republikanec Vorvs izjavij, da ho »zapečatena usod OZN, če ta ne bo rešila korejskega vprašanja«. Republikanec Wood pa je dejal, da pomeni resolucija napoved vojne LR Kitajski.
Kakor poroča agencija AFP, je predstavniška zbornica odobrila resolucijo, ki zahteva od Združenih narodov, da označijo LR Kitajsko kot napadalko na Koreji.
Danes sta prišla v Washing-ton s Koreje generala Lawton Collins, poveljnik.glavnega sta.
vojske in general Hoyt Vandenberg, vodja letalskega glavnega stana. Sestala sta se s Trumanom in drugimi predstavniki vlade. Sestanku je Prisostvoval tudj Omar Bradley.
LONDON, 19. — Danes so v Londonu sporočili, da je vlada LR Kitajske u.lno dala pojasnila o kitajskem odgovoi-u na predloge OZN za premirje na Koreji.
Namestnik zunanjega ministra v Pekingu je namreč pozval britanskega odpravnika poslov in mu ;e izročil Cuen-lajeve izjave. Britanski odpravnik je napravil nekatere osebne opazke glede vsebine izjave, ker ni še prejel iz Londona podrobnih navodil.
Ob tej priliki se je indijski poslanik v Pekingu Panikkar dolgo razgovarjal s kitajskim zunanjim tniriVkom. Nato je Panikkar poročil o razgovoru Nehruju, ki je s svoje strani poročal britanski vladi.
Med Parizom, Londonom in Washingtonom so tudi danes v stalnih diplomatskih' stikih. Eden glavnih rezultatov kitajske izjave ie bh, po mnenju londonskih diplomatskih krogov ta, da je spravil v težak položaj že itak delikatno fronto zahodnih sil v OZN glede nadaljnjega postopanja.
Razgovori med tremi zahodnimi vladami se bodo verjetno nadaljevali še nekaj dni in Try-gve Lie se bo jutri sestal z Bevinom. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je britanski poslanik v Washingtonu prejel navodila, naj se razgovarja z državnim departmanom o položaju, ki je nastal po kitajskem odgovoru. V Lake Successu pa se stalno posvetujeta tudi britanska in ameriška delegacija. Ravno tako se posvetujeta angleška in francoska vlada med seboj. Sir Benegal Rau, ki je v Londonu, se je danes razgovarjal z britanskim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Kennethom Youngerjem glede odgovora pekinški vladi. Benegal Rau bo nocoj odpotoval v Lake Suc-cess. V angleških krogih pa izjavljajo, da ie neutemeljena vest, da Velika Britanija resno proučuje možnost odtegnitve priznanja vlade LR Kitajske.
Medtem javljajo, da ameriška delegacija ne bo še predložila na današnji seji političnega odbora svojega načrta resolucije, pač pa jutri v imenu ZDA in skupine drugih držav. Izjavljajo namreč, da ameriška delegacija ni še zaključila posvetovanj z delegacijami, ki bi skup. no z njo predložile to resolucijo, posebno pa s Francijo, Veliko Britanijo in Kanado.
Resolucija bo, kakor se da sklepati po včerajšnjih Austino-vih izjavah, vsebovala tri glavne točke: 1. načelna izjava, ki bi označila LR Kitajsko za napadalko in jo pozvala, naj preneha sovražnosti proti četam OZN ter naj umakne svoje čele Koreje, in bi poudarila namen Združenih narodov, da bodo nadaljevali napore, da zavrnejo napadalca; 2. naloga komisiji za kolektivne ukrepe, naj piouči, kakšne ukrepe bi lahko sprejeli, ter naj da priporočila glavni skupščini; 3. še dalje naj bi ostal pri življenju posredovalni odbor (verjetno komisija treh), ki bi bil na razpolago, da nadaljuje napore za posredovanje, če bi Kitajska spremenila stališče.
Z druge strani pa so se delegacije 12 arabskih in azijskih držav sestale danes zjutraj in so razpravljale, ali naj bi zahtevale od političnega odboja, da se izreče o resoluciji, ki so jo v decembru predložili predstavniki 12 držav in ki priporoča sklicanje konference 7 držav za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda. Med 12 državami so baje Indija, Indonezija in Egipt zavzeli odločno stališče proti prevečji nespravljivosti OZN do pekinške vlade, dočim bi Libanon in Irak rajši sprejela obsodbo Kitajske kot napa dalke.
šal, če ima sedaj po obisku v raznih evropskih prestolnicah več zaupanja v države atlantskega pakta. General je odgovoril, da ni mogoče reči, da bi bilo prav tako, res pa je, da »sem našel tolažljiva zagotovila, da je svobodni svet pripravljen braniti tisto, kar smatra za najbolj vredno«. Nato je o-biskal luksemburške predstavnike oblasti in bo jutri zjutraj odpotoval v Frankfurt Ameriški pooblaščeni krogi poudarjajo v Bonnu, da Eisen-hower nima namena razpravljati z zahodnonemškimi predstavniki, Adenauerjem, Schumacherjem in drugimi o nemški oborožitvi. Pravijo, da je to naloga republikanskega poslanca Johna Shermana Cooper ja, ki je sedaj v Nemčiji in je o tem že razpravljal s Schumacherjem, predsednikom nemške republike Heussom in sedaj o istem vprašanju razpravlja z ameriško visoko komisijo.
T V l
RIM, 19. — Danes zgodaj zjutraj je Eisenhower zapustil Rim in odpotoval y Luksemburg. Ob prihodu v Luksemburg ga je neki novinar vpra
Delovanje izvidnic na Koreji
V Wasliingtonu izjavljajo, da jiiu ni iiič znanega o tem, da bi Kitajci umikali svoje čete s Koreje
Debata o Koreji
v predstavniškem domu ZDA
VVASH1NGTON, 19. — Dar.es so predložili v ameriški predstavniški zbornic j dvostrankar-sko izjavo, ki zahteva, naj OZn označi UR Kitajsko kot napadalko na Koreji. Resolucijo sta pripravila demokratski senator Mac Cormack- in republikanec Joseph Martin.
Med razpravo je Mac Cormack izjavil, da ima ta resolucija namen «jasmo pokazati r.e samo doma, temveč P° vsem svetu, da zastopata obe ameriški stranki enotno stališče«.
Republikanski zastopnik Paul Schaefer je nato zahteval, poimensko glasovanje. Dejal je tudii, da bj republikanski predstavniki. ki bi odobrili resolucijo, «s tem ne izražali mnenja republikanske stranke«.
Republikanski zastopnik Hoff man pa je ostro kritiziral resolucijo in j« izjavil, dg ta pomeni dati OZN možnost s strani Kongresa, da napove vojno.
TOKIO. 19. — Zopet je vladal danes pretežno mir na Koreji. Izvidnice sil OZN so se spopadle pri Kumyangjangu, nekaj kilometrov severno od Osana. Na srednjem bojišču so ta teden prišle izvidnice trikrat v mesto Wonju in pri tem niso naletele na nobenega sovražnega vojaka. Prva izvidnica je prišla V Wonju v sredo in je v mestu prenočila. Preskrbovali so jo z letali. V četrtek sta prišli v mesto dve izvidnici, ena po cesti iz Chungjuja, druga pa iz Che-chona.
Precejšnje zbiranje kitajskih in severnokorejskih čet so opazili pri Ichonu in v gorah Ta-egona, južno od mesta Wonju, Zdi se. da se mislijo te čete polastiti gorskega prehoda Pungci, 88 km južno od mesta Wonju. S tem bi dobile prosto pot proti reki Naktang. Prav tako poročajo, da so se gverilci pojavili celo v gorovju So-baek.
Na vzhodnem bojišču so iz vidnice sil OZN zasedle mesto Kangnung in pri tem niso na letele na sovražnika.
Danes ponoči so letala «B-29» vrgla 200 ton bomb na
ma ter cilje v bližini Pukcho-1 Danes je Mac Arthur odgo-na Lahki bombniki so napadli voril na kritike dopisnika ame-
področje pri Seulu. Po poročilu severnokorejskega glavnega stana, so severni lovci 16. januarja zbili nad Pjongjangom nek ameriški bombnik.
Današnje Mac Arthurjevo poročilo govori o miru na fronti. Pravi, da so letala ob bombardiranju težko našla cilje. Javila so tudi, da so Severnokorejci in Kitajci «boljše skrili« svoje čete, kot običajno.
S korejskega bojišča vedno znova prihajajo vesti, po katerih naj bi Kitajci umaknili z bojišča nekatere svoje najboljše oddelke. Govore, da naj bi III. kitajska divizija, ki je zasedla Seul, dobila povelje, naj se umakne s Koreje.
Iz Washingtona poročajo u-radni krogi, da ne obstoji nobeno dejstvo, ki bi kazalo, da se je v zadnjih tednih zmanjšala moč kitajskih eddnic. Vojaške oblasti nimajo v Washing-tonu nobenih vesti, po katerih bi sodili, da se kitajske čete umikajo s Koreje. Glasnik je dodal, da je danes na bojišču 300 tisoč Kitajcev, 450 tisoč pa naj bi jih bilo ob reki Jalu. Po mnenju tega glasnika je III. kitajska armada še vedno na Ko-
razrednih sindikatov, ki za svoje požrtvovalno delo zasluži vse priznanje. Ta odbor je pritegnil v resnično razredno sindikalno borbo več tisoč delavcev anglcameriške cone in skoro vse delavce jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, ki so pristopili k gibanju za sindikalno obnovitev. Po zaslugi tega odbora so obnovili svoje razredne sindikalne organizacije kot prvi prosvetni delavci. Nato so si ustanovili svojo Zvezo enotnih razrednih sindikatov novinarji, za njimi pa pekarski delavci. Ustanovitev Zveze enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev pa pomeni vsekakor enega največjih uspebov Akcijskega odbora. Po njegovi zaslugi in pobudi so bile nato ustanovljene Zveze ERS grafičnih delavcev, delavcev in nameščencev mešanih strok Nabrežini - Devinu * Zgoniku, mešanih strok za občino Trst ter iste stroke za občino Re-pentabor. Posebej moramo o-meniti tudi pomoč, ki jo je ak-
za človeka dostojno življenje a proti vsem tistim birokratskim, sektaškim, nacionalističnim in klerikalnim sindikatom, ki so podrejeni koristim, ki so tuje ogromni večini tržaškega delavstva, ker vršijo funkcijo agentur raznih strank in držav. Zveza ERS, ki bo na današnjem in jutrišnjem kongresu ustanovljena, bo temeljila na pogojih, ki izhajajo iz skupnih koristi delavstva ter bo predstavljala dejansko demokratični sindikat, ki ga bodo vodili delavci sami na podlagi svojih lastnih sklepov, nastalih iz objektivnih stvarnih potreb, pri čemur bo moral strogo upoštevati dejansko stanje in razvoj političnega mednarodnega položaja in današnjo stvarnost Tržaškega o-zemija.
Zato naš dnevnik iskreno pozdravlja ustanovitev resnično razredne delavske sindikalne organizacije in želi delegatom pri njihovem delu obilo uspehov!
Represalije italijanske vlade
proti nameščencem, ki so stavkali
Nekateri župani odstavljeni in več delavcev odpuščenih - Živahna debata v parlamentu v zvezi z dogodki zadn/ih dni
Pjongjang. Bombardirala so, reji, kljub temu, da je pretrpe-tudi neki most južno od Nana-1 la hude izgube.
riške revije «Lock» Homerja Bigarta. Bigart je obsodil generala, da je njegova ofenziva od 24, novembra povzročila na bojišču katastrofo. Mac Arthur •je izjavil, da članek ne odgovarja dejstvom in tvori del «neodgovorne propagandne kampanje proti poveljstvu na Koreji«. General pravi nadalje, da je ta »kampanja dosegla že tako širino, da so morali ameriški diplomatski predstavniki v tujini že protestirati zaradi škode, ki jo povzroča prestižu ZDA«
Iz Washingtona poročajo, da bodo verjetno podvzeli disciplinske mere proti generalu Emmettu C’Donnellu, ki je vodil 6 mesecev letalske operacije na Koreji in je v četrtek, ob prihodu iz Tokia izjavil, da bi morali vreči atomsko bombo na LR Kitajsko. Zaslišala ga bo najbrže senatna komisija, Bela hiša in ameriško zunanje ministrstvo sta danes izjavila, da je general 0’Donnell «govorii v svojem imenu in ne v imenu vlade«. Kot znano, so lani odstavili generala Andersona, ki je preveč tolmačil svoje mnenje p vojaških operacijah.
RIM, 19. — Ministrski svet, ki bi se bil moral sestati jutri, se je sestal nocoj. Posamezni ministri so poročali o svojih razgovorih z Eisenhowerjem.
Na predlog ministra za industrijo je ministrski svet odobril načrt predsedniškega uk"za o izvedbi zakonskega ukaza o obvezni prijavi zalog nekaterih surovin. Notranji minister Scel. ba pa je poročal o dogodkih zadnjih dni. Prihodnja seja bo v torek zjutraj.
V zvezi z demonstracijami proti Eisenhowerju je danes prefekt V Brescii odstavil župana iz Desenzana, ker je svetovat petim občinskim uslužbencem-, naj prekinejo delo in se udeležijo demonstracije proti Eisenhowerju. Prav tako so prefekti odstavili iz enakih vzrokov župan j, y Pincarj (Ro-vigo), Copparo (Ferraro) ter v S. Pietro in Casale (Bologna)
V Rimu so odpustili 300 delavcev v tamkajšnji tobačni tovarni, ker so sodelovali pri včerajšnji stavki.
Danes pa so senatorji Palermo, Terracini, Ferrari, Jannelli in Cortese predložili De Gaspe riju in Scelbi vprašanje, naj poročata o navodilih, ki so jih izdale varnostne oblasti ob prihodu Eisenhovverja v Rim, posebno še zaradi krvavih dogodkov, ki so zahtevali smrt nekaterih delavcev.
Splošna konfederacija dela pa je izdala poročilo, v katerem izreka svoje zadovoljstvo nad iziidom protestnih demonstracij Poročilo pravi nato, da so trije mrtvi delavci žrtev kampanje tiska, ki je hujskal sile javnega reota. Nato poudarja poročilo, da je Eisenhovver odklonil sprejem delegacije Splošne zveze dela ter ga poziva, naj vzame na znamje «voljo italijanskega ljudstva, da se bo odločno uprlo vojni«.
Danes se je nadaljevala seja parlamenta. Med drugim je predsednik Gronchi prečital ne-katera vprašanja, glede ukrepov ministrskega sveta in glede incidentov v zadnjih dneh. Ko-munist Cavallari je obtožil vla. do pomanjkanja človečanstva Zahteval je preiskavo, da se
ugotovi odgovornost. Sledilo jc dolgo prerekanje med nasprotniki jn nato je predsednik seje prekinil.-Tiskovni urad KPI je izdal poročilo, v katerem izjavlja, da bodo v nedčljo y raznih sredi-ščih Italije manifestacije ob 30. obletnici ustanovitve KPI. V Bologni pa se nadaljuje kongres Socialistične stranke Italije.
i|i odgovor
ott kmet U
LONDON, 19 — Danes se je v Londonu izvedelo nekaj podrobnosti o bližn-jem odgovoru ZDA, Anglije in Francije na novoletno noto ZSSR, ki je, kot znano zahtevala konferenco štirih o nemškem vprašanju. Govorijo, da bodo te odgovore predložili zahodni poslaniki v Moskvj že v ponedeljek ali v torek. Odgovor not naj bi bil po mnenju v Londonu približno tak: 1. Zahodne sile zahtevajo pojasnila glede nekaterih «temnih» mest v noti ZSSR; 2. pristali bodo na sestanek štirih namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi bil v Parizu ali v Londonu; 3. zahtevali bodo pojasnilo vlade ZSSR, če je sporazumna s tem, da bi namestniki izdelali načrt bodeče konference štirih, ki ne bi vseboval samo nemškega vprašanja, temveč vsa evropska vprašanja, kot avstrijsko vprašanje in zadeve, ki motijo odnose med ZSSR in Zahodom Pravi-jo, da ne bodo zahodne države izrekle nobene posebne želje, da bi razpravljali na tej konferenci štirih o vprašanjih Daljnega vzhoda.
V Londonu so precej pesimistični glede t”ga, kako bodo v Moskvi sprejeli tretjo t' čko. Ni še znano, kakšno stališče bi zavzeli zapadnjaki na morebitni konferenci glede nemške razorožitve. Pravijo, da angleška vlada danes ne bi mogla sprejeti nemške razorožitve, če ne bi imela dovolj trdnih jamstev s strani ZSSR. Mislijo, da bi se sedaj lahko ponovno vrnili k štiričlanskemu nadzorstvu nad
enotno Nemčijo na čelu z nemško vlado, sestavljeno na osnovi izidov splošnih in svobodnih volitev.
Iz Frankfurta poročajo, da je danes ameriški viseki koms:r Mac Cloy odgovoril na prmo nekega mladega Bavarca, ki je obtožil zaveznike diskriminacije proti Nemčiji.
Mac Cloy zatrjuje v tem pis. mu, da morajo Nemci že en. krat nehati, zaletavati se v mline na veter in zavzeti resnejše stališče. Mac Cloy nadaljuje: «Ce bi bilo treba braniti Nemčijo, je jasno, da ona lahko sama prispeva s svojo močjo k tej obrambi«, pravi pa, da Zahod ne bo silil Nemcev, da pri tem sodelujejo.
Po vesteh iz zahodnega dela Berlina, je tjakaj pribežal bivši minister za prevoz v thurmški vladi, krščanski demokrat Wil-helm Bachem.
Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Ernest Da-vies je danes y Berlinu izjavil* da je opazil v Zahodni Nemčiji »pomanjkanje prepričanja o potrebi sodelovanja med vsemi zahodnimi silami«. Dodal pa je da med njegovimi pogovori z Adenauerjem niso nastala velika nasprotja glede oborožitve med angleškim iu nemškim stališčem.
Davies je dodal, da je mogoča v kratkem štiričlanska konferenca. O vprašanju He’go-landa, je dodal Davtes, bodo kmalu razpravljali v Spodnji zbornici. Davies bo jutri obiskal sovjetski del Berlina.
I
ii
PARIZ, 19. - Danes je Schu-man povabil na zunanje ministrstvo v Parizu francoske poslanike v Washingtonu, Lo do-nu. Bonnu in zastopnika Francije pri namesto'kih ministrov-atlantskega pakta. Sestanek je bil da.ies popoldne 'n se bo nadaljeval jutri. V glavnem se je z njimi razgovarjal — po mnenju dobro obveščenih krogov — o nemškem vprašanju. Zlasti pa bodo razčistili vprašanj« glede konference štirih,
Na Opčinah pripravljajo Davljrnj
»Peterčkoveposlednje sanje«
v korist Dijaške Matice
Na pobudo veteranov openskega dramskega delovanja so tamkajšnji dijaki in šoloobvezni otroci temeljito izkoristili pretekle božične počitnice z vsakodnevnimi dramskimi vajami, zato da se pripravijo na ponovno uprizoritev mladinske igre v štirih dejanjih ePeterč-kove poslednje, sanjes, katero je napisal Pavel Gclia,
Openci so z velikim veseljem sprejeli to zadovoljivo novico. Marsikoga slišiš: aGledal sem *Peterčka" 9 krat, — zelo rad ga bom še desetičls — Tako je, ((Peterček)) je eno izmed najbolje uspelih dramskih del, s katerim so Openci želi največ priznanja pri sedemkratni uprizoritvi v nabito polni dvorani na Opčinah, pri gostovanju na Kontovelu in v Trstu. V kolikor nam je znano, so sedaj vloge zasedene glavnem kot pri prvi uprizoritvi — seveda, le prtički in gozdne ^Hvalice so v tem času le preveč zrasle; njih mesta so zasedli drugi otroci: nove prikapolonice, metuljčki in zajčki, ki v svojem podajanju niso nič1 manj srčkani od prvih. O podajanju vlog odraslih bomo spregovorili po sami uprizoritvi — sedaj nam zagotavljajo, da se pripravljajo z vso potrebno resnostjo in marljivostjo. Prepričani smo. da bo njihov trud bogato poplačan — posebno z ozirom na dejstvo, da je izkupiček treh predvidenih predstav: v Nabrežini, Kontovelu in v Trstu v celoti na■ menjen Dijaški Matici.
Otroci, predvsem pa ljubitelji mladinskih iger pričakujemo skorajšnjo uprizoritev ((Peterčkov ih poslednjih sanjv, ki sicer spadajo v božični čas, vendar pa so zaradi svoje socialne vsebine in petrosti slik med nami vedno dobrodošle.
stališči ES in DZ
glede vprašanja industrijskih delavcev
Včeraj se je zaključila stavka uslužbencev mestnih podpornik ustanov Brezuspešna pogajanja uslužbencev Acegata- Zopet odpusti na vidiku
Vse se draži
le plače delavcev in nameščencev ostajajo neizpremenjene
Med tržaškimi gospodinjami vlada v zadnjem času veliko razburjenje. Cene raznim življenjskim potrebščinam so se namreč tako nenadoma in naglo dvignile, da nastaja danes prav resno vprašanje: kako uporabiti denar, ki ga prinese mož, da bi bili v glavnem kriti vsa naivečji in najpotrebnejši vsakodnevni stroški. Tržaške gospodinje se spominjajo, da so bile vsako leto prav v tem času izpremembe v cenah nekaterim življenjskim potrebščinam vedno tako, da jih je bila vsaka gospodinja vesela; navadno se je namreč v tem času cena maščobam znižala — letos Pa so se nasprotno cene zelo zvišale. Tako je zrasla cena na oliu nad 500 lir za liter in ga lahko gospodinje dobijo le ie v nekaterih trgovinah po 480 lir za liter. Cena masti poskočila na 520 za kg, prav tako se je povišala cena tudi slanini in milu V pričakovanju .teh	n ovil
poviškov so nekateri trgovci že pred dnevi poskrili nekaj svojega blaga ter se ie marsikateri gospodinji zgodilo, da ji ti-govec ni hotel prodati več kot kg masti ali liter olja, ker si je mislil. da ga bo lahko že čez nekaj dnj dal za mnogo višjo ceno.
Prav isti kaos vlada tudi v manuiakturnih trgovinah; cene volnenemu blagu so kar naenkrat poskočile ter stane ponekod blago kar za cele tisočake več, kot Se pred nekaj dnevi. Enake poviške predvidevajo v bodoče tudi v cenah obutve Vsp stvari se torej dražijo, vsaka stvar stane danes mnogo več kot še pred nekaj meseci le plače naših delavcev ostajajo neizpremenjene. So odgovorne oblasti pomislile na to, da bo našemu delavcu danes še mnogo teže izhajati kot še pred meseci, ko so bili življenjski stroški že tako doovlj visoki? Da te Plače ne odgovarjajo današnjim zahtevam, bi morali pomisliti tudj predstavniki E notnih sindikatov in Delavske zbornice, ki se danes borijo za neznatne poviške plač, medtem ko z vso odločnostjo odklanjajo borbo za resnično izboljšanje plač. češ da je to le »prazna demagogija titofašistov«
Borni poviški plač, za kate rc se danes vodijo pogajanja, nf. bodo mogli izboljšati življenjskih pogojev delavcev, ki prejemajo komaj 50 odst. tega. kar bi jim bilo vsaj za skromno preživljanje potrebno. Zato postaja zahteva vseh poštenih delavcev za dosego povišanja p' 5 za 30 odst vse bolj važna; vedno večje je število tistih de. lavcev. ki hočejo s svojo odločno borbo rešiti to vprašanje ter pripomoči k izboljšanju sedanjega težkega gospodarskega položaja. In ti delavci pozivajo še vse ostale, da se pridružijo skupni borbi za uresničitev ene izmed glavnih zahtev, kj bo v znatni meri pripomogla k izboljšanju sedanjih življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavke
Kot poročajo nekateri včerajšnji lokalnj časopisi, je prišlo med voditelji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice d° precejšnjega nesporazuma glede vprašanja industrijskih delavcev. Medtem ko so namreč predstavniki Enotnih sindikatov na skupščini industrijskih delavcev, ki je bila v torek zvečer, odločno odbili kompromisni predlog Urada za delo, so predstavniki Delavske zbornice istočasno na svoj; skupščini te predloge odobrili ter sklenili, da bodo v tem smislu sprerms nili svoje stališče na bodočih pogajanjih s predstavniki Združenja industrijcev. Iz poročil ki jih je včeraij objavila v nekaterih časopisih Delavska zbornica je razvidno, da je bilo med vodstvi omenjenih sindikalnih organizacij sklenjeno, da ne bosta niti ena niti druga sindikalna organizacija izdali nobenega poročila, preden se o poteku in Sklepih omenjenih skupščin ne bosta dogovorili.
Voditelji Enotnih sindikatov se, kot kaže, tega sporazuma niso držali, ter sq objavili svoje stališče, preden so vedeli za stališče Delavske zbornice. Tako imata sedaj obe omenjeni sindikalni organizaciji različni stališči glede vprašanja, zaradi katerega sta čio danes vodili enotna pogajanja. Prav gotove to ne bo koristilo nadaljnjemu razvoju pogajanj, na katerih je že do sedaj vedno zmagovale mnenje delodajalca. Ce je bilo do sedaj zelo malo možnosti za rešitev spornega vprašanja industrijskih delavcev, potem se je ta možnost z omenjenim nesporazumom še zmanjšala ter je težko predvideti kako se bo ta-
:a stvar v bodeče razvila.
* * *
Včeraj so imen 24-urno protestno stavko tudi uslužbenci mestnih podpornih ustanov, ki je potekla popolnoma v redu Z omenjenimi tremi protestnimi stavkami uslužbencev javnih ustanov, ki so bile v dneh 17., 18. in 19. t. m. pa se ni zaključilo stavkovno gibanje, s katerim bodo ti uslužbenci nadaljevali dokler ne bo Vojaška uprava usodila njih upravičeni zahtevi p0 izplačilu predujma
uprava do sedaj ni dala nobenega odgovora glede tega vprašanja.
if
V teku včerajšnjega dne so bila na Uradiu za delo pogajanja za rešitev vprašanja uslužbencev ACEGAT. Čeprav so bila pogajanja dolga, ni prišlo do nobene bistvene izpremem-be, ki bi lahko vplivala na dosedanje sta-Iišče vodstva ACEGAT. Uslužbenci ACEGAT ao trdno odločeni nadaljevati z (borbo ter so zato dali nalogo svojim sindikalnim predstavnikom, da vztrajajo na pogajanjih pri svojem- d-osedanjem stališču.
$ # #
Zopet je razburila tržaško delavstvo vest, da nameravajo v nekaterih tovarnah in podjetjih ponovno odpustiti z dela večje
število uslužbencev. Ni dovolj, da je število brezposelnih delavcev še vedno tako visoko tor da nimajo vsi ti nobenih izgle-dov, da bj lahko v bodoče dobili novo zaposlitev; sedaj se tem pridružujejo še novi brezposelni delavci, s čemer se bo že taks dovolj kritičen gospodarski položaj na našem ozemlju še poslabšal Iz vesti, ki krožijo med delavstvom, pa je razvidno, da so to šele prvi znaki bodože clenzive delodajalcev. ki nameravajo pričeti z množičnimi odpusti z dela. Bodo tržaški delavci mimo gledali vse to početje na škodo njih pravic in interesov, ali pa bodo komično pričeli z res odločno borbo proti svojemu razrednemu sovražniku, ki bo edina lahko rešila nešteto perečih problemov in vprašanj?
VELIK USPEH
koncertnega in literarnega večera Prosvetnega društva „Vojka Smuč"
Prosvetno društvo ((Vojka Smucn je imelo včeraj zvečer nadvse uspel koncertni in literarni večer. Zbralo se je toliko članov in prijateljev društva, da je bila — za to prireditev prav gotovo premajhna — dvorana nabito polna. Prav gotovo bi taka kvalitetna prireditev zaslužila večjo dvorano, v kateri bi prišel program do večje veljave in bi se je lahko udeležilo še večje število občinstva.
Literarni in koncertni del prireditve sta se med seboj lepo izpopolnjevala. Po otvoritvi je prvi nastopil nam vsem že dobro znani tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je prečital svojo črtico «Capri je samo otočič». V njej opisuje povratek italijanske poražene vojske po koncu druge svetovne vojne. V ta del sporeda bi lahko uvrstili tudi dve recitaciji, čeprau nista sledili že omenjeni prvi točki .sporeda. Pohvaliti moramo pri
Zdravstvene razmere v decembru so bile v Trstu še bar zadovoljive
Statistični podatki zdravstvenega in higienskega urada kažejo, da je število smrtnih primerov narastlo, da pa je število porok padlo v primeru z mesecem novembrom
Iz statističnih podatkov zdravstvenega ir: higienskega urada za mesec december leta 1950 so razvidni sledeči zelo zanimivi podatki:
V mesecu decembru je bil zdravstveni položaj še dokaj dober. Ce primerjamo namreč statistične podatke tega meseca s podatki iz meseca novembra, vidimo, da se je sicer število mrtvih znižalo, kar pa ni čuda, saj so bili vedno v tem mesecu smrtni primeri zelo pogosti. V decembru je znašalo število smrtr-ih primerov 282 v nasprotju s 267 meseca novembra. Ce pa pogledamo statistične podatke iz leta 1949 in sicer prav tako za mesec december, vidimo, da je bilo takrat število mrtvih višje.
Število rojstev je bilo v mesecu dečembru nižje od števila, ki je bilo registrirano me-
znesku 25 tisoč lir. Vojaška I seca novembra. V decembru se
Bitka z alkoholom
razreda.
Pasja mrcina
Zdravniško pomoč je iskal splošnj bolnici včeraj popolc.ne 72-letnd Bugenio Valenti, stanujoč na Scala Minah 5. Valent) je pokazal ranjeno desno roke in povedal da gn ie nekaj ur prej v bližini Lovca ognzei pes. Ako ne nastopijo komph kacije, bo Valenti zdlrav v 7 do 10 dneh.
Ko je edem izmed policijskih agentov preosinočnjim nekaj pred polnočjo še] po Ul. Berni-ni, je naletel na vogalu te in Ul. Madonnina na ležečega človeka. Ogleda] si ga je pobliže i,n ugotovil, da ima mož prebito desno obrv in da je potolčen tudi po kolenu.
Toda nekaj korakov od tega je ležal še drugi možakar, kar je agenta spravilo v nemalo skrb, misleč, da je na tem mestu prišlo do pravcate bitke. V
Avtomobilska nezgoda pri Grljanu
Včeraj popoldne so pripeljali v splošno bolnico 9-letnega Sergija Pribaca iz GTljana št. 224. Dečko ima zlomljeno levo nogo. Do nezgode je prišlo na cesti v Grljanu, kjer ga je podrl avto, ki ga je vozil 40-letni Ottone Grigio iz Tržiča. Kakor je pripovedoval Sergij, se je to pripetilo v trenutku, ko je prečkal cesto in se negotovo umikal vozilu. Zdraviti se bo moral 30 do 40 dni.
Nesreča v Nabrežini
Včeraj popoldne se je v bil žito nabrežimkega kamnoloma dogodila lahka nesreča. Nek ameriški luksuzni avto se je zaletel v obcestni zid. V vozilu so bili trije ameriški vojaki, ki so bili lahko ranjeni.
Žeparji, žeparji...
Gibčni prsti izvežbanega žeparja so pripravili ob 8 tisoč lir Ano Crismanj jz Ul. Biaso-letto 95. Pripetilo se ji je to-kakor v večini podobnih primerov, v tramvaju. Poleg denarja j« Criisrr.anijeva tudi ob denarnico in dokumente.
Zakonska idila
58-tetni Albini Borgnolutti se sekakor pozna, da je rojena v Braziliji in še vedno vročekrvna. S svoji m 54-letnim možem Pietrom, ki je iz Furlanije in torej dokaj strpnejši, se nikakor ne more pomeniti na lep način. Ko se resno spopritr.eta, jg treba klicati vsaj policijo, da ju zopet spravi k pameti Ako se Pa kaj takega primeri v eni noči celo večkrat, potem postane tudi policiji vsa stvar odveč, ker ima končno vse drugačne opravke, nego urejati za tonske prepire.
Potem ko so bili v noci na petek že drugič klicanj v Ul San Sebastjane 2 na stanovanje omenjenih dveh, so ju policijski agentje povabili, naj stopita njimj na policijo, kjer bodlo nekoliko podrobneje obravnavali njun primer.
je namreč rodilo 227 otrok, od teh je bilo 5 že pri rojstvu mrtvih, medtem ko je bilo v novembru rojenih 244 otrok, od katerih 5 mrtvih. Leta 1949 je bilo pa število rojstev v decembru nižje in sicer je znašalo takrat le 215, kar pomeni, da smo v tem pogledu lansko leto vendarle napredovali.
Pač pa se Je zmanjšalo v decembru število porok in sicer se jih je poročilo 125, medtem ko je znašalo število porok za mesec november 157. Ce primerjamo tudi pri tem podatke iz leta 1949, postaja razlika še večja. Decembra 1949 se je namreč poročilo 163 parov.
Prva izplačila podpor iz Sklada za zimsko pomoč
Upravni odbor Sklada za zimsko pomoč sporoča, da bodo P cipelj s prihodnjim tednom izpla. čevati v uradih Zavoda za socialno skrbstvo (Istituto nazio-naie della Previdenza Sociale) pomoč v znesku 5000 vsem prizadetim, ki so y prvi kategoriji. V to kategorijo spadajo namreč vsj delavci — družinski poglavarji, ki so bili dne 21. r.ovem-
Pravijo, da je treba znižanje števila porok pripisati sedanjemu napetemu položaju v svetu, upamo da bodo že statistični podatki bodočih mesecev pokazali, da je ta trditev neutemeljena ter da Tržačani niso izgubili prirojenega optimizma.
Kar se tiče nalezljivih bolezni, so statistični podatki za me-
KOLEDAR
^iedalidce - ‘žčiM - IfioAlo-
Sobota 20. januarja
Boštjan. Fabjanin
Sonce vzide ob 7.40, zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 13.45, zatone ob 6.0t>.
Jutri, nedelja 21. Januarja
Neža, Janja
resnici pa »e nj dogodilo nič
takega, kar bi moglo razburiti - ,	-
javnost. Prvi, o katerem je bilolbra 1950 redtoo vpisani v spiskih Urada za delo kot brezpo selni. ki so danes še brez zaposlitve in ki sedaj ne prejemajo kot brezposelni nobene podpore. Dan in ura, ko bodo lahko prizadeti omenjeno vsoto dvignili, bosta še sporočena in sicer bo prejel vsakdo poziv.
j>
ugotovljeno, da je Antonio Stani, star 62 tet in bivajoč v Ul. F. Severo 74, sam ni vedel povedati, kako si .ip prisluži] Jano, ter se domneva, da je bržkone nerodno padel oib cestnem pločniku.
Drugj pa, znani vinski prijatelj 51-letni Enrico Tadina iz Ul G. Gozzi 3, je po naključju tam počival ter nabiral moči da premaga sovražnika, ki ran je mešal noge in glavo. Oba so pripeljali v splošno bolnico in tam ugotovili, da se bo moral Stanj zdraviti okrog 40 dni ker ima poleg rane na čelu tod zdrobljeno pogačico na levem kolenu. Tadino pa so pospremili na policijo in ga tam pridržali zaradi nadaljnjih poizvedb.
Najprej y Dol-nico zatem pa na policijo so pripeljali pred-sinočnjim tudi Marijo Legiša s Ceste na Kontovel 64, kjer so jo našli pijano. Marija se je pobila po obrazu, poleg tega pa bo imela še sitnosti s policijo zaradi svoje nelepe navade.
Promet I. 1950
v tržaškem pristanišču
V letu 1950 je znašal promet skozi naprave Splošnih skladišč v Trstu 2.183.310 ton, kar jg nekaj manj od leta 1949, ko je dosegel 2.287.166 ton.
V preteklem letu so izkrcali 1.319.438 ton <1.690.171 v 1949), vkrcali so 863.872 ton (596.995 v 1949). Promet kljub močnemu zmanjšanju izkrcavanja ne kaže tako velikega zmanjšanja celotnega obsega, ker so se pač povečala vkrcavanja in to predvsem na račun močno po-
seč december še dokaj pomirljivi. Tako se je n. pr. precej znižalo število obolenj za da-vico in sicer je bilo teh primerov le štirinajst, medtem ko jih je bilo v mesecu novembru 22. Na vsak način pa je bilo to število še višje od števila primerov davice v decembru leta 1949. Zopet nov dokaz, da je bilo leto 1949 nekako bolj ugodno za Tržačane tudi v tem jiogledu. Za škpjatico je zbolelo v mesecu decembru 40 ljudi, medtem ko je primerov obolenj za to nalezljivo boleznijo bilo v mesecu novembru le 39. Zaradi tifusa se je moralo zdraviti 5 ljudi, zaradi paratifusa pa 2. Za ošpicami je zbolel samo 1 otrok, kar kaže na neko izboljšanje, če pomislimo, da je bilo v decembru 1949 mnogo več primerov te bolezni. Primerov drugih nalezljivih bolezni je bilo v mesecu decembru skupno še 122.
Pa si oglejmo še nekatere druge statistične podatke. V mesecu decembru so Tržačani porabili dnevno 80.835 kubičnih metrov vode, kar je že precejšnja količina.
Pa še nekaj podatkov o šolskih zdravniških pregledih: v srednjih šolah je bilo izvršeno 39 pregledov, in sicer je bilo na teh pregledanih 942 učencev, na osnovnih in strokovnih šolah je bilo pregledanih 198 razredov s 3749 učenci; v otroških vrtcih je bilo pregledanih 1929 otrok. Skupno je bilo torej pregledanih 315 razredov s 6620 otroci. Med temi zdravniškimi pregledi je bilo ugotovljeno, da je 68 otrok nevarno bolnih ter so jih morali zaradi tega starši vzeti iz šote; 578 o-trok je bilo poslanih na nadaljnje zdravniške preglede; 20 otrok je bilo predlaganih, da jih pošljejo v posebne šole, 334
tem pionirko Stoka, ki je lepo in doživeto recitirala ((Rožice, kupite»; mlada recitatorka kaže izreden talent za igro in recitacijo ter je s svojim predna-šanjem navdušila vse navzoče. Prav tako je navdušila poslušalce Slava Pahor, ki je podala zelo doživeto Cankarjevo črtico «Mater je zatajil».
V kulturnem delu sporeda so sodelovali pevci Rožica Kozem, Danica Trobec in Maks Pečar iz Lonjerja; na klavirju je pevke spremljala Ema Vrabec, tov. Maksa Pečarja pa Oskar Kju-der, ki je izvajal tudi solo točke. Omenjeni dve pevki sta zapeli ob spremljavi klavirja več narodnih pesmi in sicer ((Kje so moje rožice«, ((Se enkrat bi videls, ((Ptički po zraku letajo«, ((Blejsko jezero«, «Ko dan se zaznava», ((Od kod si dekle ti doma)). Vse pesmi sta solistki zapeli lepo in doživeto ter sta se njuna glasova zelo lepo skladala. Za svoje izvajanje sta želi J zasluženo priznanje. Rožica Kozem je nato zapela še dva solo-speva skladatelja Venturinija in sicer ((Ptiček beraček» in ((Kraguljček». Obe pesmi uta občinstvu zelo ugajali, kar je jasno pričalo tudi ploskanje, s katerim je občinstvo pevko nagradilo.
Na prireditvi je kot gost nastopil tudi solist Maks Pečar iz Lonjerja, ki je lepo in občuteno zapel Chopinovo «Žalost n; spremljal ga je s harmoniko Oskar Kjuder pravtako iz Lonjerja, ki je takoj nato pridal nekaj solotočk. Zaigral je kolo iz Gotovčeve opere ((Ero z onega sneta« in dmnajsti Dvoršakov ((Slovanski ples«. Ob zaključku same prireditve je Kjuder zaigral še skladbo ((Potrkan ples», ki je zgrajena Po narodnem motivu. S svojim izvajanjem je žel zasluženo priznanje ter je moral na splošno željo Občinstva zaigrati še eno kolo.
Občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo lepo izvedenemu in pestremu sporedu, si želi, da bi imelo zopet v kratkem priliko prisostvovati tako lepemu koncertnemu in literarnemu večeru.
Po jezeru
Po jezeru biiiz Triglava čolnič plava semtertje.
V čolnu glasno se prepeva, da odmeva od gore.
Mile ptice po dolinah in planinah se bude; ker so čule pesem mojo, vsaka svojo žvrgole.
Ribam srca vsem igrajo, da skakljajo nad vodo; še valovi šepetajo in šumljajo med sabo:
Tukaj Slava vence vije, srce bije nem gorko. Cuite gore in bregovi, da sinovi Slave smo!
SLAVA PADLIM BORCEM!
Milko Sedmak
Promet Splošnih skladišč v letu 1950
Podatke o prometu v tržaškem pristanišču smo sicer že objavili, vendar brez decembra meseca. Sedaj Objavljamo celotne podatke za vse leto 1950.
Celoten železniški in pomorski promet v tržaškem pristanišču znaša 6.129.730 ton. Za malenkost se je zmanjšal v primeri z letom 1949, ko je znašal 6.14 milijonov ton.
Železniški promet je znašal 2.629.802 ton proti 2.665.815 ton v letu 1949; pomorski promet je znašal 3.499.928 ton.
Poslednji mesec, L j. v decembru, je znašal pomorski promet 346.137 ton in to 243.841 ton pripeljanega blaga in 102.293 odpeljanega.
večanega tranzita lesa, ki je .	.	_
znašal 506.000 ton raznovrstne- pa jih je bilo predlaganih za
ga lesa.
zdravstvene kolonije.
Dve suknji i; zaprtega avtomobila
Dolgoprstnežem so se menda nad vse priljubili predmeti, hranjeni x avtomobilih, bržkone zato, ker se v avtomobilih vozi gospoda in pušča tam vrednejše stvari. 24-letni Piceioni Giovan-ni iz Ul. F. Severo 213, se je včeraj ob 2 ponoči pritožil na policiji, da so neznanej s silo odiprli vrata njegovega avtomobila in. mu iz njega ukradli njegovo in suknjo njegovega prijatelja. Do kraje je prišlo pre zabaviščem «Kit-Kat» na Trgu Svobode. Suknji sta bili vredni 72 tisoč lir in policija se seolaj trudi, da bi zopet oblekla neprevidna avtomobilista.
Milko Sedmak je bil rojen 2.6.1927 v Križu pri Trstu; kot partizan je vodil v Zgoniku na Krasu patruljo, ki so jo Nemci obkolili. Milko je kril umik tovarišev in bil piri teni ranjen. Odpeljali so ga na Prosek, kjer je še isti Han 20. januarja 1945. umrl.
Ervin Lah - Tugomir
Izleti PDT
Odhod na smučarski izlet v Crni vrh bo v nedeljo 21. t. m. ob 6. uri zjutraj od začetka Ulice Fabio Severo. Prosimo točnost.
Ker bodo v nedeljo 4. februarja v Črnem vrhu smučarske tekme, ki jih organizira ZDTV, vabimo vse člane, ki misilijo tekmovati, da se od ponedeljka 22. t. m. do srede 24. t. m. prijavijo v Ulici Machiavelli 13-11. med 17. in 19. uro.
Ob tej priliki bo smučarski izlet tudi za druge. Kdor se ga misli udeležiti naj se javi isto-tam.
KMEČKA ZVEZA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
DANES 20. t. m. ob 16. ur' gostovanje v gledališču v KOPRU z Gorinškovo komedijo
cRdeča kapica*
Vlogo Rdeče kapice igh( Tea Starčeva, vlogo lovcr. pa Rudi Košuta.
Sestanek Kmečke zveze v Borštu bo v soboto 20. t. m. ob 19.30 v običajnem prostoru.
Delile« drv do inižai® cenaii
Občina obvešča, da se bodo ponovno delila drva po znižanih cenah za kategorije, ki so bile že deležne te ugodnosti pri prejšnji razdelitvi. Delitev se prične 20. t. m. 1 cent bo stal 8.00 lir.
Način delitve ostane isti, kot je bij pri prejšnjih delitvah.
Prav tako bodo imele prodajalne (Krematorij Ul. dellTstria 91, šola Brunner v Rojanu, Ul. Lazzaretto Vecchio 22) isti urnik kot do sedaj: od 8 do 12 in od 14 do 17 v delovnih dneh-
Telefoni za javne lokale
Občina obvešča lastnike javnih lokalov na Konkonelu, Ko-stalungi, Piščancih in Kolonji (Montefiascone), da si lahko omislijo telefonski aparat na znamke (gettone). Zanj se morajo obrniti na občinski eko-nomat, kjer se bodo dogovorili
JUTRI 21. t. m. ob 10. url uri dopoldne gostovanje * gledališču v KOPRU z Gorinškovo komedijo
«Rdeča kapica*
Vlogo Rdeče kapice igr? Elza Barbičeva, vlogo lovca pa Julij Guštin.
V TOREK 23. t m. ob 20. uri gostovanje v gledališču v KOPRU s Finžgarjevo dramo
ičttiizvuiina
Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega
Uprava SNG opozarja vs* tovariše, ki so si kupi" vstopnice v predprodaji za predstavo «UMIK» dne 7. '• m. v Skednju, ki je bila odpovedana, naj izročijo vstop" nice in dvignejo denar Pr' «Adria-Express)i, Ul. Fabio Severo 5 b.
Blii RADIO lillB
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 20. 1. 1951.
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital.; 7.00: Napoved časa -poročila v slov.; 7.15:	Jutranja
glasba; 7.30: Zaključek.
12.00: Operna glasba; 12.30: Lahka solistična glasba; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved- časa -poročila v slov.: 13.15: Koncert flavtista Borisa Čampe, nato lahka glasba; 13.45: Kuluirn! pregled (ital.): 14.00: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana vodi Miha Gunzek; 14.30: Pregled tiska -v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Gospodarski pregled (it.); 17.45: Poje Luclano Tajoli; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Skladbe za naše najmlžjše; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital., 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Borbene pesmi; 20 00. Spominska svečanost ob 27 obletnici smrti V. I. Uljanova Lenina (slov.):	20.30: Spominska sveča-
nost ob 27. obletnici smrti V. I. Uljanova Lenina (ital.); 21.10: Spominska svečanost ob 27. obletnici smrti V. I. Uljanova Lenina (hrv.); 21.30: Igra Veseli kvintet; 22 00: Velike jugoslovanske osebnosti (ital.); 22.15: Pester večerni koncert; 22.45: Znani ritmi; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Nokturni; 23.30: Zaključek.
Gledališče Verdi
Danes zjutraj se bo začela V gledališki blagajni razprodaj* vstopnic za drugo predstav® Rossinijeve opere «Pepelka*-
Predstava bo jutri, v nedelj® ob 16. uri in bo tudj za abc' nemte reda «D».
Opero dirigira Umfoerto Berj rettoni, zasedba je isto kot Prl premieri.
= KINO ==s
Danes poteka 6 let, odkar je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašistični mladini tako dobro poznani tov. Ervin Cah - Tugomir, ki so ga nacistične zveri umorile v zloglasnem taborišču smrti Mauthausenu. Dal je svojo mladost za lepše življenje, za svobodo!
Ob tej obletnici se ga spominjajo vsi svoje i in prijatelji, ki so ga ljubili in spoštovali ter se v tihi žalosti klanjajo njegovemu spominu.
V sredo je bil praznik v Borštu. Domači in sosednji Toneti so se zbrali in ob dobri brski kapljici proslavili sv. Antona, patrona Boršta, . vseh kmečkih Tonetov in domače živine. Kozarce so si seveda napolnili tudi drugi, ki nimajo sv. Antona za patrona, kravato pa so ob tej priliki imeli vsi, ne samo Ricman jci.
Da bi vino laže teklo, so gospodinje skuhale »pršut« in še kaj dobrega zraven. Od «pršuta» pa je dobra tudi kost. Včasih so se po Bregu stepli zaraidi kosti. Zdaj ni več tega. V Borštu pa še vedno rečejo «prkljadas, nam-e sto «kust«. Zakai in kako je prišlo do tega imena, vam za enkrat ne bom povedal. Danes wm bom. rajši povedal do konca zgodbo o «mulci», kakor sem vam že obljubil, ko smo skupaj potovah od enega konca do drugega po Bregu.
Pred zgodbo o «mutci» pa vam moram še nekaj povedati.
«D rin, drin...« je brenčal telefon v uredništvu ono jutro, ko je izšel u ((Primorskem dnevniku» opis našega potovanja. Nekdo se je zelo razburil zaradi ((mulcev in nam ves iz sebe telefoniral: «Kaj to pišete? Za božjo voljo, nehajte! Po Bregu se vsi jezijo. Joj, joj, kaj ste napi a-vili...« Skoraj da bi se prestrašil....s
Vrnil
Zgodba o „mulci" - od začetka do konca
vidim tam, na samem kraju, 1 kako se dogodki razvijajo in če je zares v nevarnosti vaški in — zakaj ne — mednarodni položaj? Saj dobro veste, kako je v tak h časih, kot so zdaj. Vse je že itak razburjeno. Nekateri prerokuje'-jo trojno iz dneva v dan, drugi plašijo ljudi z zamorci in Kitajci im celo z obešanjem. Zadostuje iskra, ena sama iskrica in lahko nastane požar, tretja svetovna vojna, atomska bomba in vrag si ga vedi še kaj, tako da bi bil konec sveta.
Zadela bi me srčna kap, na mestu bi okamenel, če bi se zaradi mene in nmulces kaj takega zgodilo. Zato sem prihitel v Boršt. Dvomil sem sicer, da bi bilo vse. res, kar je grmelo v slušalki. Toda previdnosti ni nikdar preveč.
Prišel sem v Boršt, pogledal po vasi in prisluhnil. Nič. Vse mimo. Sel sem k Vanetu, priletnemu in modremu domačinu, ter ga vprašal, kaj je novega v vasi.
«Nič posebnega».
«Ali so se morda v Borštu in po Bregu razburjali zaradi zgodbe o «mulci», ki sem jo začel v ((Primorskem dnevniku«?
«Kaj še! Saj nismo več ta-sem se v Boršt, da i ko starokopitni. Se nasmeja-
li smo se. na ta račun. Kar nadaljuj, da se bodo tudi drugi še nasmejali. Saj je u teh časih potrebno, da se malo nasmejemo)).
Prav je povedal boter Vane. Bržani niso več starokopitni, dobri ljudje so, veselega značaja in šaljivci prve vrste. Zato se niso užalili in se tudi ne bedo, ker razumejo šalo.
No, zdaj pa bi bil vendar že, čas, dg vam povem zgod. bo o smulcis do konca. Kaj ne?
Povedal vam jo bom kar od kraja.
Bilo je tako: ko je neki sfurman» peljal iz Doline voz vina, da bi ugasil žejo Pivča-nont, je vzel s seboj nekaj za pod zob, kar mu je dela gospodinja v Dolini, kjer so bdi ravnokar zak'ali prašiča. Ko je vozil po Bo-rštu, mu je zavitek padel z voza. Verjetno je bil voznik zaspal, ker je bil zelo utrujen.
Zjutraj na vse zgodaj so se borštanske mlekarice napotile z oslički v Trst. Ko so prišle h koncu vasi so prestrašene ostrmele: sredi ceste je ležala črna žival. Pošast se ni nikamor premaknila.
((Jejžeš, jejžeš, mati moja..)) so zavpile prestrašene ženice, se prekrižale, pustile
osličke, vrče in mleko in stekle v vas.
((Ljudje božji, na P omoči« So vpile Po vasi. Ene so tekle k zvoniku in začele zvoniti na vso moč, druge pa so prisopihale k domačinu, ki je imel lovsko puško in je veljal za najbolj pogumnega v vasi. To je bil stari sSketičs.
((Bbter, tecite hitro na pomoč! Velika «žvau» leži na koncu vasi in ne moremo z mlekom v Trst. Tecite, tecite, tecite hitro, boter!.
Nastal je velik dirindaj in «lou». V strahu so se vsi prebudil Iz spanja. Tekali so po vasi kot brez glave. Otroci so vriskali in piskali, ženske jokale in vzdihovale, moški pa se zaskrbljeno spraševali: «Kaj je Kje gori? Kaj se je zgodilo vendar, za božjo voljo?«
Ko so iz prestrašenega pripovedovanja mlekaric razumeli, zakaj pravzaprav gre, so si privezali «brješe», ženske pa «kamžoten. Zgrabili so tisi za vile, sekire in «šape» ter korakali proti koncu vasi, na čelu pisane, vojske stal-ri ((Skletič». nato moški, ženske, vmes pa radovedna otro-čad.
Ko so zagledali pošast, so se ustavili. Poveljnik je uk -zal, naj se iz previdnosti
nihče ne premakne. Vse je utihnilo. Zadržali so sapo in napeto gledali «žvau». Strašna je bila. Tudi zvon je utihnil.
Tedaj je stari lovec počepnil, postavil predse kot ščit dno ludrice (((soda) in skozi luknjo pomeril s puško v črno žival.
«Buml...» je počilo in se zakadilo.
Dobro je zadel stari lovec. Žival je razneslo na tisoče drobcev.
«Hura!)) je. zagrmelo iz vseh grl in odmevalo iz doline, z Brega in Glinščice.
Ponosno si je stari lovec vrgel puško na ramo in korakal proti mestu, kjer ie prej ležala črn a pošast, za njim Pa vsi vaščani
«Koliko krvi je imela! In glejte, koliko jajčec! Koliko mladih bi zlegla ta žival, če bi je ne bili pokončali! Grozno bi se bila razrasla po Bregu in vse požrla, ker je
bila tako krvoločna!»
Kako so bili vsi veseli tisto jutro v Borštu! Vriskali in prepevali so od veselja stari in mladi. Se sonce se je ono jutro Borštanom bolj nasmejalo kot Po navadi.
Vsi s o bili hvaležni pogumnemu domačinu, ki jih je rešil velike nevarnosti.
Ono jutro p a je bil praznik tudi za borštanske kokoši. Iz vse vasi so na vse zgodaj pricapljale in požrešno zobale »jajčeca« - riž
BINE
Objava Kmečke zveza
Vsi tisti kmetovalci, ki bi biti kakorkoli oškodovani z razlastitvami ali s poškodovanjem zemljišč pri gradnji električnega daljnovoda Mač. kovlje - Prebenek in Draga -S. Elija, naj se za vsa po jasnila in zahtevo odškodnine obrnejo na KZ Ul. Fabio Filzi 10.
ijt h|: jjt
Vsi kmetovalci, ki nameravajo napraviti prošnjo za podporo za izboljšanie pašnikov ali za pogozdovanje, naj se za vsa pojasnila in priprave potrebnih dokumentov obrnejo na tajništvo Kmečke zveze v Ul. Fabio Filzi 10.
TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE
Rossetti. 16.30: «Glas v neviht1*’ Merle Oberon.
Excelsior. 16.00: «Duše v VjkOViMj
' Mladini' izpod 16 let vstop 'Lr branjen.	,
Nazionale. 16.00: ((Indijanska bimka«, James Stevvart. , Arcobaleno. 15.00:	«OkrvavlJel
ljubezen«.
Fenice. 16.00:	«Po Waterlo°Ju’'
John Wayne, Vera Ralston. ... Filodrammatico. 16.00:	«21°®
r.ec Mussolino«.
Alabarda. 15.30: «Poljub mrtv«*' Virginia Belmont.	(e.
Armonia. 15.30: »Pesek«, M.
wens, C. Gray.	^
Garibaldi. 14.30: «Sokoli Rangom na«, John Wayne.
Ideale. 15.30: «Grenki riž«. Impero. 15.00: »Svetle strani ** rieteja«, Peppino De FilipP”' Ilalia. 16.00: «Sanjal sem Pa‘
Kino ob morju: »Dva narednika1 Savona. 15.00: »Rdeče sence«. Viale. 15.00: »Doktor Ciclops*' .
Gina Lollobrigida.
Vittorio Veneto. 16.00: «CyntlJ|,, Elizabeth Taylor.
■ v
Adua. 14.00: »Giannl ln Pinott°
HoMywoodu».
Azzurro. 15.00: «Ambra». n(j. Belvedere. 16.00: «Zaigrajte ci!», slikanica W. Disney. Marconi. 15.30: «Vellki grešni«'
M™«"' 16.00: «Glas v tvoje*
NovoU cine. 15.30: »Tihotapstvo * Shangai«, G. Ratt- , rons,n-Odeon. 16.00: «Greh Laay uonso
dinc«, Ingrid Be.rkgrr^ 2U Raci'>	0'	«V 01K IZ ollf» ,
Vittoria i6 00: «Mornar Sirr.ba . Venezia. «Tarzan in čudežni M
Sv^Vid. 16.00: «Parada zvezd«
Gra>son.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 10.000-10.050 papirnati šterling 1750-1800, d >-lar 750-754, telegrafski dolar 761-763, švicarski frank 175 50-176.50, francoski frank 180-185. avstrijski šiling 23.50-24.
Paketna pošta
Oddelek za sprejemanje in oddajanje paketov, piri uradu v Ulici Flavio Gioia javlja, da posluje od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POR'
Dne 19. januarja 1951 se
oK«
v Trstu rodilo 8 otrok, P01^ je bilo 7, umrlo pa je 16 osfB’ POROČILI SO SE:	m>za
Mario Mezzi in Kjuder Savina, dijak Peter
gospodinj
 ui iaN i -	/i	rg'
kay in gospodinja Netka c,to
tanova, železničar Alojz Oh in gospodinja Rosalija Serg mehanik Lucian Bradama11 Samoi1*
te
m delavka Ivanka
U'
Razorodaja pivovega droZia
Razprodaja pivovega drožja se nadaljuje v soboto 20. t- m od št. 31 do 65,
Razprodaja je v trgovini Antona Stoke v Ul. del Prato.
STRELSKE VAJE V BAZOVICI IN MALEM REPNU
TRST, 13. (AIS) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkamu danes 20. januarja od 8 do 12 ure.
TRST, 18. (AIS) — Na strelišču v Malem Repnu bodo dne 22., 23. in 24. januarja 1951 od 8. dio 17. ure vaje v streljanju z granatami.
geometer Sergij Malerba rti radnica Laura Maniscalco, fer Josip Rossi in gospodi Loreta Vecchiet. prodal8 (l. Guido Cuschie in šivilja ja Riosa.	^el
UMRLI SO: 58 letni M®1 -j.
Bole
Zanier. 80 letna Rosina 75 letni Jakob Sancin, 2	>»
Flavio Cisoli, 84 letna An^ Curci vd. Binetti, 74 letm 25 letni Steh°
Romano^
P°f
Furfaro. 58 letni Josip Rel1,
Škabar, 77 letna Ana ov" jai*
tor Kinder. 25 letni Sten" vescovi. 65 letni Romano sini, 5j letni Ivan Catarb 23 ietna Mari ja Capone^ F r,
  __	  .	4«
73 letni Ferdinand Vid°tt°_j, letni Romeo Jarz. 41 letni ^ mondo Sponza. 83 letni Anton Ulčigraj.	.
ADEX - izleti
Izlet, ki je bil napovedan 28. januar je preložen bo 4 februarja v
Onatiio, Pazi«< Rovini in -lipavo
do
20.
Prijave sprejema januarja «Adria - E*p) » tel. 292 1
Ul. F. Severo 5 b,
pre«**'
Kumorski dnevnik
— 3 —
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico l\ll. nadst. - lelefon 1G32
ZUANTI" in ,,bersaglieri“ so prišli na vrsto še alpinci
lopet bodo pretakali solze g »ukradenimi kraji11
^bivalstvo želi manj manifestacij, vež pa mirnega življenja in dela
Pr“u gotaro
mznp
niso priredile
m * zveze bersaglierov in bo-imukoo iz prve sve,toune voj.
svojih lanskih shodov v Go-snnJat°’ feer K Gorica bila tud-O? avstrijska Nica in ker in l ,e* slovi po svoji lepoti prWtnem podnebju. Mne-
» smo, da tud- sflod aipincev,
> °o v mesecu aprilu, prav ta-S* 0 71,2šem mestu, ne bo zara-jjj ??°raj omenjenih prednosti, ka<*!$ ima C'crica Pred marsi-g ^lTai italijanskimi mesti, ien * raZna šovinistična zdru-1 .la Vojaškega značaja gnala s izbirj kraja za njihov shod samo lepota mesta, potem ™*|> TOaenja, da je v Italiji še in j mest’ ki so veliko lepša
škM večja’ da bi lahko hrez ,Jf. sprejela nekaj več leto-
Oy^r?ev. Toda vse to ne drži. . njena združenja, ki so že ki j® shod v Gorici ali pa njem S'e nameravajo v letoš-iz'■J'etu Prirediti, delajo to Političnega, če ne celo tato- '9a oledišča. Do tega 1Ucka smo morali priti že
prijrrvem shodu, ko smo e Protijugoslovanskih iz-na državni meji in ko vini«n. krstna ušesa slišali šo-Rifcn) y°vore’ v katerih ni »nf .Onikala beseda esacri ,nni della Patria», «terre ru-^ e dallo straniero» itd. Seve-mJ?1?3 vsega tega ni izos*alo uiJv Pretnkavje krokodilo-!kjh*!lz Po «ukradenih italijan-
bili
krajih». men teh shodov Pa ni sa-Dej-
<-en s
tto ^Mitičnega značaja.
• da jih prirejajo predvsem veterani, ki so se v prvi jih °vni vojni boril; v teh kra-i)t(iln j^1 P° veliki sreči «za-
kče •’ nas opryminia. do-zi0 ljudje podžigajo ekspan-
irnn^9ne ^e^nie cunjastega Jkrializ-ma po tujih ozemlHh n s tem preprečujejo nadalj-
nje utrjevanje medsebojnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo v duhu sporazuma z dne 23. decembra t. I.
Mnenja smo, da italijanske oblasti, ki dopuščajo organiziranje takih protijugoslovanskih izpadov, ne doprinašajo svojega deleža k utrditvi prijateljstva, predvsem pa' ne pomagajo graditi toliko zaželenega miru v. tem delu Evrope. Malomaren odnos do takih shodov upravičeno vzbuja dvom, ali so njihove, izjave dobronamerne, ali pa se za njimi skrivajo «nacionalni interesi» kot jih pojmuje MIR. Zato naj oblasti prenehajo izrabljati «izmučeno Gorico«, za areno svojih političnih in drugih teže.nj. Prebivalstvo zahteva manj šovinističnih manifestacij, tem več Pa mirnega življenja in dela.
Rok za opcije
fraja do konca [ebruarja
Poleg finančne strani vsebuje pogodba med Jugoslavijo in Italijo, ki je bila podpisana 23. decembra 1. 1. v Rimu tudi določila glede opcij. Na osnovi postavk,- ki so dokončno rešile vprašanje opcij, je razvidno, da so italijanski državljani tisti, ki so 10. junija 1940 bivali na ozemlju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji in ki so bili rojeni na ozemlju sedanje Italije. Sporazum določa nov rok za optiranje onim, kj iz raznih vzrokov tega še niso storili. Za optiranje so v veljavi stalni predpisi; čas pa je do konca meseca februarja tega leta. Isti predpisi, ki veljajo za opcijo za italijansko državljanstvo, so v veljavi tudi za optante za jugoslovansko državljanstvo.
Avtomobil prilisnil orožnika k zidu
V bližini orožniške postaje v Jamljah se je predvčerajšnjim ob 11.30 dogodila prometna nesreča. Ob omenjeni uri je namreč orožnik Vincent Guer-riero, ki ima 28 let, dajal znake avtomobilu, ki se je s stranske ceste, kjer je odložil tovor bencina, vračal na pokrajinsko cesto. Naenkrat pa je šofer nekoliko močneje pognal avtomobil in Guerriero se je znašel stisnjen med zidom in avtomobilom. Ni znano, ali je šofer orožnikova znamenja slabo razumel ali jih je orožnik napačno pokazal Dejstvo je samo to, da so morali ponesrečenemu Guerrieru njegovi kolegi priskočiti na pomoč ter ga v težkih zdravstvenih prilikah naložiti na avtomobil in odpeljati v civilno bolnico. Pri pregle-
Zeiezo mu je padlo na nogo
V livarni Safog se je včeraj ponesrečil 43-letr.i Pittar Ernest iz Podgore. Zdrsnil mu je namreč težji kos železa na levo stopalo in mu zmečkal prste. Rešilni voz Zelenega križa ga je prepeljal v ambulatorij zavarovalnice proti nesrečam na delu, kjer so mu rar.o obvezali. Ozdravel bo v desetih dr.eh.
du je zdravnik ugotovil zlom spodnje čeljusti, verjetno poškodbo lobanje pri desnih sencih in pretres možganov. Zaradi poškodb, ki so zelo hude, se zdravniki v zvezi z njegovim nadaljnjim zdravstvenim stanjem niso izrazili.
Z ognjem ga je hotel uKloniti
Med 34-Ietnim De Bonijem Marijem iz Trsta in njegovim polovinarjem Comarjem Olin-dom iz Pierisa so se po smrti očeta Bonija odnošaji zelo poostrili.
Zdi se, da je polovinar postal mlajšemu gospodarju nezvest in da se njegovemu prešernemu obnašanju maščuje na najrazličnejše načine.
Ko je prišel Boni letošnjega septembra na svoje posestvo, ga Comar ni niti pogledal in je ta v jezi prižgal kup suhega koruznega trsja, ki je stal na dvorišču pred hišo. Comarja je tedaj minila vsa potrpežljivost in je gospodarjevo dejanje prijavil orožnikom. Žara-di tega je moral Boni pred sodne oblasti, ki so ga včeraj obsodile na 1 mesec in 10 dni zapora ter plačilo sodnih stroškov. Kazen so mu odpustili na podlagi amnestije za sveto leto.
SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Sprejeti številni sklepi upravnega značaja
Na svoji zadnji .seji z dne 17. januarja 1951 je pokrajinski upravnj obbcr sprejel te sklepe:
POKRAJINSKA UPRAVA; popravek organskega načrta — odobren; dokončna potrditev obračuna 1949 —1 odobrena; doklada revizorjem obračuna za leto 1949 — odobrena; nagrada glavnemu tajniku — odobrena.
OBČINA GORICA; obdavčenje na podlag] zakopa št, 575 z dne 20.7.1950 — odobreno; po. oblastilo nadaljevanja tožbe na vladinem svetu proti Aldu Per-na — odobreno; odprava smetišča iz Ul. ob Soči — odobreno; odprava smetišča iz begunskega taborišča — odobrena; imenovanje dr. Gcfoba v dispanzerju — odobreno; potrošniški davek na živila proste cone — odobren; potrošniški davek na blago «a<? valorem«
— odobren; brezplačen odstop zemljišča y Standrežu za gradnjo begunskega taborišča — odobren.
OBČINA KRMIN: potrošniški davek na blago «ad ,valorem»,
— odobren; pregled ekonomskega stanja osebjg na podlagi zakona z cine 11.4.1950 št. 130 — odobren; izvajanje zakona z
dn,e 19.5.1950 št. 319 na občinske nameščence — odobreno; mestni vodovod - povečanje dobave vode zaradii povečanje potrošnje — odobreno.
OBČINA TRZIC: prispevek šolskemu patronatu — odobren; izreden prispevek občinskemu podpornemu društvu za božič revnega otroka — odobren; funkcijska doklada, županu za leto 1950 — odobrena,
OBČINA STARANCAN; potrošniški davek na blago «ad valorem« — odobren; posojilo z mestno hranilnico za 3.340 tisoč lir — odobreno s pogoji.
OBČINA RONKE: potrošni. ški davek na blago «ad' valorem» — odobren.
OBČINA GRADE2: nagrada za konjske tekme in nabava pckala — odobreno.
OBČINA KOPRIVA; popravek proračuna — odobren; od-goditev poravnave v nesporazumu s tvrdko Vric Anton odobreno.
OBČINA MARIANO; popravek proračuna za leto 1950 — odobren.
OBČINA ROMANS: odgodi-tev predujma za 1.500.000 — odobreno: prenos fondov iz ene
kategorije v drugo v proračunu za leto 1950 — odobren,
OBČINA GRADIŠKA: popravek proračuna za leto 1950 — odobren; funkcijska doklada občinskim odbornikom za lete 1950 — odobrena; pravilnik pokritega trga — odlcltTen z opombami.
OBČINA ZAGRAJ:	začasen
predujem iz blagajne — odobren.
OBČINA DOLENJE:	prispe-
vek za telefonske in telegrafske napeljave — odobren; potrošniški davek na blago «ad valorem« za prvo polletje 1951 — odobren.
OBČINA ŠEMPETER OB SOCI:	občinski pravilnik za
poljske čuvaje — odobren.
OBČINA FOJAN:	občinski
pravilnik za javne lepafco odobren; potrošniški davek na blago «ad valorem« — odobren; potrošniški daveik na električni tok — odobren,
OBČINA FARA:	napeljava
vodovodnih cevi v osnovno šolo — odobrena.
KONZORCIJ ZA VODOVOD V FURLANIJI: načrt za splošna dela in izdatek 267.650.000 — odobren.
IZPRED SODIŠČA
Opraskala je agenla
in pljunila zdravniku v obraz
Ze lanskega maja so na ka- se v dneh okoli 16. septembra zenskem sodišču imeli razpra- znašali nad vsem, kar je bilo vo proti Furlani Pierini iz Ul. demokratičnega.
Marconi 11, s katero je imela Dne 22. je prišlo do odprtega tukajšnja policija večkrat o- j spora na glavnem trgu v Pie
pravka. Lanskega marca je namreč v kavarni «Verdi» v poznih nočnih urah začela
risu in pri tem sta eksplodirali dve ročni bombi, ki sta ranili več oseb. Orožniki so takoj
nadlegovati nekatere odjemal- j pOSegii v spor in aretirali kot ce tako, da je bil lastnik loka- j giavnega krivca spora in izvr-la primoran klicati na pomoč j -Uca atentata 55-ietnega Cle-policijo. Cim pa sta si ji agen- j mentija Hermana. Z njim so
ta javne varnosti približala, ju je ta ozmerjala in se v enega celo zagnala in ga opraskala. Ko je prišla v zapor pa je tu ozmerjala in pljunila v obraz zdravniku dr. Delpinu.
I morali v zapor še 29-letr4 Aldo Gregoratto, 28-letni Silvan De-vide in 28-letni Marij Benes, in sicer pod obtožbo, da so sodelovali s Clementijem in me-
,	.	j	tali krivdo atentata	na neke-
Na prvi razpravi so	sodniki 0ddonija Karla,	čeprav so
postopek proti njej odsodili, I yedelii da je ta nedolžen. Po ker je njen zagovornik zahteval	j	dolger^ zasliševanju	številnih
psihiatrično preiskavo,	češ da	pr-> k; gQ VS0 trdjie.	da ni Cle-
je ne morejo kaznovati, ker da je podvržena duševnim motnjam. Toda ta teza je ob pregledu spodletela in so jo včeraj zaradi omenjenih pre stopkov, obsodili na 1 leto in 2 meseca zapora ter plačilo sodnih stroškov.
Dogodki v Pierisu
septembra 19W
Septembra 1947 leta se je r.emir pojavil tudi v Pierisu. Mnogi se niso mogli sprijazniti z novimi mejami in so brez prikrivanja izražali svoje nezadovoljstvo in simpatije do sosedne države. Njihova čustva niso bila seveda po volji šovinistom, ki so
mente vrgel bomb, je sodišče Clementija oprostilo, ker ni zakrivil kavnivega dejanja, vse ostale pa zaradi pomanjkanja dokazov.
KINO
VERDI, 17; «Pepelka», W. Dis-ney.
VITTORIA, 17:	((Ljubezenski
roman«, D. Darieux in R. Brazzi.
CENTRALE, 17: «Ne smemo več ubijati«, G. Ford in E. Drew.
MODERNO, 17:	«Der.arski
kralj«, M. Denis.
EDEN, 17; ((Nevidni trakovi«; H. Bogart.
Bariča priznana za pasiio cona
bodo 1 urejevanjem zbiralnikov za vodo in pogozdovanjem
W0t S« znano	predvideva	za-1 jem sporočilu pravi,	da se nje-
se^ne	10.	avgusta	1940	p0-	ni predstavniki v	Parizu m
- ^ ženama nakazila države j Washingtonu trudijo, da bi bil
omenjeni načrt sprejet, vendai
doslej še ni na tekočem, kako razgovori napredujejo. Direktor za finance in za gospodarstvo je še vedno v Parizu, kjer se posvetuje z raznimi voditelji OECE in ECA.	Nadalje je
sporočila, da se bo	še nadalje
zanimala, da bo vprašanje čim-prej rešeno.
Kakor smo v našem listu že večkrat pisali, gre za eno milijardo lir, ki je potrebna za zgraditev hidroelektrične centrale pri Fortinu. Ne glede na odgovor, ki ga je poslala vojaška uprava v Trstu, se bo za omenjeno vprašanje zanimal v Washingtonu tudi predstavnik ECA iz Trsta, ki bo sporočil o poteku razgovorov	v zvezi 7
omenjenim postopkom.
le ^Pudarsko zaostale prede-dovod'2* različr-'e gradnje <vo-don-J; Urejevanje gorskih hu-GUtn*ov itd )
So Ser'Slte Pokrajinske oblasti Vj ZVezi z omenjenim za-0rgan-, zar>imale pri vladnih 6oltra--'.da bi tudi v goriški ličnih d Priželi z gradnjo raz-s ♦	. ^ tem svojem name-
ti	dejansko	uspeli,	kaj
Vsej
zbij.
J^-ieli so sklep, da bodo v
goriški
alnik,
pokrajini uredili
s° se , l'e Za v°do- Prav tako z4ov&n-Porazumeli glede pogodita ^7 v občini Gorica, Gra-bobej^graj, Ronke, Tržič in
Mi •
'sJrstvo za kmetiistvo In d, ^‘vo bo
bod0
določilo pričetek v precejšnji meri
®o£taj( brezposelnost v naši bditVjn’ ter pripomogla k u-aievr, na®ega gospodarstva.
pa naj čim ^°ž;n VSe PriPrave* I)‘enienim°M’ ki io država z o udi v zakonom priznava. Uresdiče2aSi Pokrajini čimprei
j(lS9oročilo ZVU
^ntoe;eklričnecenlraie
v ZVtPr' Fortinu
pc|ja b'*’1 oraeijo krmiti-
Je Zavezniška volk
Va v Trstu sporočila
L Pokrajinskemu odda se popolnoma
JlJSk^U
bačrp' be fondov za izved-v Gradiški. V svo-
Na Rojcah bodo zgradili
tovarno državnega monopola
Iz Rima so sporočili, da bi morali v našem mestu te dni pričeti z gradnjo poslopja, v katerega bodo montirali stroje za izdelavo zavojev za tobak in za oblačila uslužbencev, ki bodo pri tem poslu zaposleni. Ministrstvo za finance je v ta namen izbralo prostor v Ulici Marca na Rojcah, kjer so bila svoječasno vojaška skladišča. Nekemu državnemu uradu v našem mestu je bila poverjena naloga, da pripravi načrt. Prevladuje mnenje, da bodo z deli pričeli v najkrajšem času
Koprski in tržaški šahisti v Ljubljani
Danes, v soboto dne 20. I. bo odigrala reprezentanca Šahovskega društva Koper revanšni dvoboj ha 10 deskah proti Ljubljanskemu oblastnemu šahovskemu odboru. Koprsko društvo bo nastopilo v sledeči postavi: Vogrič, Klobučar, Hi-lel, Kermavner, Erjavec, Kal-čič, Žerjal, Udier, Lonzar in Marušič.
Prvo srečanje med ljubljanskim OBLO in Šahovskim društvom Koper je bilo v juniju 1950 v Kopru. Zmagali so Ijiubljančani v razmerju 6 in pol proti 3 in pol.
Jutri v nedeljo si bodo koprski šahisti ogledali igre VI. šampionata finalnega turinir-ja za prvenstvo Jugoslavije v šahu.
Jutri dopoldne bo nastopilo v Ljubljani tudi močno tržaško moštvo proti LUSK na 8 deskah. Igrali bodo tržaški mojster Staldi, dr. Daveglia, dr. Berginc, Filipovič in dr.
Obvestilo
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec- februar 1951 bo pri Istrski banki d. d. Koper od 23. I. do vključno 30. I. t. 1. po naslednjem vrstnem redu:
1. dne 23. in 24. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Koper.
2. dne 25. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Izola.
3. dne 26. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnih ljudskih odborih Piran in Portorož.
4. dne 27., 28. in 30. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru Koper.
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim se bo postopalo.
Vsi predlagatelji zahtevnic morajo dostaviti pooblastila upravičencev za dviganje potrošniških nakaznic.
* Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname nam v potrditev, sicer ne bomo izdali na-ksznic,
Tajništvo Istrske banke d. d. Koper
Gostovanje SNG iz Trsta
SNG ima v Kopru nadaljnji 2 gostovanji in sicer; danes v soboto ob 16. uri priredi Danila Gorinška veselo pravljico v treh dejanjih «Rdečo kapico«, jutri v nedeljo P a nastopi z istim programom zopet 51 koprskem gledališču na matineji ob 10. uri.
Nedeljska prireditev bo v prvi vrsti za mladino in otroke, nakar opozarjamo posebej šole in starše.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - lelefon 70
UfA NAPAKAH SE UČIMO
DELOVNI KOLEKTIV'I PRED KONGRESOM E RS
Prepričani smo, da bodo IRS pravi
hranilci delavstva na Iriašhnm malin
Priprave za kongres Enotnih razrednih sindikatov, ki začne danes v Trstu, so zopet pokazale, da se vsi voditelji okoli kominformističnih sindikatov in Delavske zbornice zastonj trudijo, da bi dopovedali delavcu, da je belo črno ali črno belo. Nikdar ne bodo mogli — zlasti kominformisti — odvrniti od sebe očitke in krivde, da so razbili enotnost tržaškega proletariata, ki je bil ponos mednarodnega delavskega gibanja, da so razbili solidno bazo delavskega razreda v Trstu, da ga danes lahko izkoriščajo kapitalisti in da so onemogočili, da bi tržaško delavstvo doseglo in uživalo pravice, ki bi jih lahko imelo, če bi bilo še naprej enotno v borbi proti svojim razrednim nasprotnikom.
Utajiti tudi ne bodo mogli, da so samo oni krivi nazadovanja politične moči tržaškega delavstva, ki je še nedavno predstavljala tako pomemben faktor na Tržaškem ozemlju.
V tem pogledu je značilna izjava, ki jo je poslal v pozdrav današnjemu prvemu kongresu ERS tovariš iz Pirana kot predstavnik ondotnega mestnega podjetja, ki je po koprskem radiu dejal med drugim tole:
«Ko je bil leta 1949 ustanovljen v Trstu sindikalni akcijski odbor z nalogo, da organizira Enotne razredne sindikate, so delavske množice pozdravile sindikalno gibanje, ki poudarja, da je borba uspešna le, če smo enotni.
Na tem kongresu bo za Trst in celotno angloameriško področje TO začrtana pot borbe proti vsem izkoriščevalcem za dvig delavstva na tem ozemlju. Za jugoslovansko področje TO pa bo začrtana pot borbe za večjo proizvodnjo, za kulturni dvig našega delavstva in za izboljšanje standarda delavskega razreda. Le tako bomo dosegli cilj — socializem«.
V imenu delovneg? kolektiva
prskem radiu pozdravil kongres ERS delavec Lucijan. Po sporočilu, da je njihova sindikalna podružnica organizirala na raznih gradbenih objektih 7 delovnih brigad, ki medsebojno tekmujejo za visoko delovno storilnost, je že izjavil:
((Prepričani smo, da bodo ERS pravi branilci pravic delavstva na Tržaškem ozemlju. Prav gotovo bodo na tem kongresu izvoljeni najboljši tovariši, ki so že in ki bodo še doprinesli vse za izboljšanje gospodarskih in političnih pogojev obeh con. Prav tako pričakujejo, da bodo na kongresu naši delegati zopet razkrinkali kominformistične sindikate in njihove voditelje. Naj živi I. kongres ERS!«
V počastitev današnjega kongresa ERS je nadalje sindikalna podružnica nameščencev notranje uprave v Kopru sklenila, da bo izboljšala delovno disciplino, kakor tudi delo v pisarni. Nadalje bodo njeni člani poleg dobrovoljnega čezur-nega dela v pisarni doprinesli najmanj 120 Ur udarniškega dela na objektih. Končno bodo člani podružnice prispevali za kongresni fond najmanj dve uri svojega zaslužka in dopolnili ta znesek s prostovoljnimi prispevki vsaj do zneska 5.000 din. Priredili bodo tudi predavanja o vlogi sindikatov pod ljudsko oblastjo.
Delavci zahtevajo uzakonitev delavskih svetov kakor jih ima Jugoslavija
, Delavstvo našega okrožja ima na svojih zborovanjih stalno na dnevnem redu tudi razpravljanje o zakonu, ki zadeva prevzem uprave gospodarskih podjetij od strani delavskih svetov. S teh zborovanj pošiljajo delovni kolektivi na predsedstvo okrožnega ljudskega odbora resolucije, v katerih zahtevajo uzakonitev delavskih svetov tudi pri nas, kakor obsta-
«Edilit» v Kopru pa je po ko-1 jajo že v Jugoslaviji.
Tako je poslala sindikalna podružnica Piranskih ladjedelnic resolucijo, v kateri pravi: «Naš kolektiv je že dokazal svojo zrelost in zavednost na področju politike in dela za višjo proizvodnjo. Odločeni smo, da napravimo vse v borbi za dovršitev delovnega plana našega okrožja, kjer razpolaga delovno ljudstvo s produkcijskimi sredstvi.
Naš kolektiv je v zavesti da je na pravi poti, ki jo je začrtala KPJ, takoj uvedel socialistični način dela ter je formiral delavski svet, ki je danes aktiven. Njegovi člani so dokazali, da so povezani z ljudsko oblastjo, pravilno razumevajo zahteve delavstva in so sposobni reševati probleme proizvodnje in voditi naš kolektiv z uporabo boljšega načina dela.
Mi delavci pozdravljamo zakon o upravljanju podjetij in o delavskih svetih, ki je bil lani uveden v Jugoslaviji. V njem vidimo uresničenje tistega, kar je predvideval in označil že Marks z besedami: »Tovarne delavcem in zemljo kmetom!« Zavedamo se, da je to načelo u-resničilo jugoslovansko ljudstvo, edino do danes, česar ni uresničila niti Sovjestka zveza po 32 letih revolucije in to že v trenutku, ko je kominforimstič-na propaganda z vso silo nastopila proti FLR Jugoslaviji.
Zato je naš kolektiv po proučitvi uspehov, ki so jih na podlagi tega zakona dosegli v Jugoslaviji in po proučitvi u-spehov našega kolektiva, sklenil, da naša ljudska oblast u-resniči zahteve in želje našega kolektiva, kakor tudi ostalih delovnih kolektivov, in sicer da preidejo tovarne v roke delavcev, ki jih bodo upravljali in vodili in pri tem tudi v našem okrožju uvedli zakon o upravljanju podjetij in delavskih svetih. Naj živi ljudska oblast, naj živi delavski razred, naj živijo ERS!«
Podobno resolucijo je poslala
predsedniku Okrožnega LO sindikalna podružnica solin iz Pirana, ki se glasi:
«Zvesti načelom marksizma in, leninizma ler geslu ((Tovarne delavcem in zemljo kmetom« izražamo tudi mi željo, da posnemamo jugoslovanske delavce, ki gradijo na svoji zemlji socializem. Pri tem zahtevamo, da ljudska obiast tudi pri nas uvede zakon o izročitvi podjetij v upravo delavskih' svetov. Tako bomo dosegli tudi mi s pomočjo tega zakona uspehe, kakor jih dnevno dosezajo svobodni narodi Jugoslavije!«
Avtobusna proga
Koper - Reka
Avtobusno podjetje za Istro in Hrvatsko Primorje na Reki je u-vedlo zopet osebni avtobusni promet med Koprom in Reko ter o-bratno. S tem se je izpolnila želja prebivalstva našega okrožja, ki že dalj časa pogreša zvezo tudi s svojim bližnjim zaledjem med Hrpeljami-Kozirio in Reko, odnosno Opatijo.
Vozni red ob delavnikih je naslednji: avtobus odpelje iz:
Kopra ob	6.30
Križišča ob	6.40
Dekanov	6.45
s prihodom v Rižano ob 6.50 odhod iz Rižane	7.30
Črnega kala	7.43
Hrpelj-Kozine	8.20
Materije	8.27
Podgrada	9.02
Sapjan	9.35
s prihodom na Reko	10.40
V nasprotni smeri pa odpelje z Reke ob	14.00
Sapjan	15.00
Podgrada	15.25
Materije	15.55
Hrpelj-Kozine	16.10
Črnega kala	16.42
s prihodom v Rižano	16.55
odhod iz Rižane	17.40
Dekanov	17.45
Križišča	17.50
s prihodom v Koper	18.00
Opozarjamo potnike na to, da vozi avtobus iz Kopra vsako soboto dvakrat in sicer: prvič zjutraj ob 6.30, nakar Se vrne avtobus, kot je zgoraj razvidno, ob 18.00 uri. Isti dan odpelje še enkrat iz Kopra ob 18.30 in pride na Reko ob 22.30. Ta avtobus odpelje z Reke drugi dan v nedeljo ob 14.00 uri., tako da se vrne v Koper ob 18.00 nri. Iz tega raz-vidimo, da ob nedeljah ta proga iz Kopra proti Reki ne obratuje.
Informativno poročamo, da je proga Koper - Reka dolga 88 km. Nadalje obveščamo interesente še na to, da imamo še posebno zvezo z Reko in sicer iz Buj skozi Pazin in nazaj.
Zadruge so še mlade
boriti se morajo s težavami
Pri naših zadrugah ne gre vse tako kot bi moralo iti, ker so vse zadruge še mlade in se morajo boriti s težavami. Prav pa je, da o napakah pišemo, da obrnemo pažnjo -nanje in jih po kritiki popravimo.
V mali vasici' KRASICI v Bujščini je bila v oktobru 1949 ustanovljena kmečka delovna zadruga ((Svoboda«. Ob ustanovitvi je pristopilo v zadrugo 27 družin, v začetku leta 1950 še 35 družin. Danes šteje zadruga skupno 62 družin.
Gospodarski položaj te delovne zadruge s toliko delovne sile bi moral biti dober če bi vsi, vodstvo zadruge in posamezni člar.i dobro opravljali svoje naloge- Toda temu ni tako.
Zadružnik MATEJ GODAC je ob vstopu v zadrugo dal skupnosti tudi star vinograd. Vodstvo zadruge je odločilo, da se bo ta vinograd obnovil, toda Godac se je temu uprl. Tako je stari vinograd ostal kot je bil in ni dal nobenega pridelka.
Zadružnika DOMINIK STO-KOVAC in MATEJ GODAC
sta se pritožila,' da več stvari v zadrugi ne gre prav in med drugim tudi, da ne vesta koliko zaslužita. Izkazalo se je da to ne drži. Oba sta napravila le po 120 delovnih dri v enem letu, medtem ko sta jih člana VIKTOR RADESIC in IVAN CUNJAC napravila po 260 in prav toliko tudi številni drugi člani zadruge
Delovna skupina v BAREDI-NAH ne sledi v pridnosti mla demu brigadirju, ki dela od zore do mraka. Zato tudi učinek ni tak kot bi lahko bil.
Tudi v kmečki delovni zadrugi ((Naprej«, v BERTOKIH je nekaj, kar bo treba popraviti. Tam so imeli zadružnika, MARIJA KOZLANA, ki mu delo ni preveč ugajalo. Govoril je tudi slabo o zadrugi, kar ni držalo. Zato so ga že lani v
slab zadružnik ERNEST PUR-GER, ki se zelo malo zanima, kako poteka delo v zadrugi. Pravijo, da je šel v času največjega dela pomagat drugim, namesto da bi pomagal zadrugi. Purger bo moral svoj nezdravi odnos do zadruge temeljito spremeniti, <je bo hotel še nadalje ostati njen član.
Brez napak ni šlo niti v naši najstarejši zadrugi PUCE-KOSTABONA. Tu se je vodstvo, upravni in nadzorni odbor zelo rad ponašal z uspehi in s' tem nevede zakrival napake, ki so se godile. Govorili so: Saj smo začetniki in je zato nemogoče, da bi napak ne delali. To je nekako uspavalo
zadružnike, da so mislili, da je res vse dobro in prav. Pa ni bilo, kot je razvidno iz naslednjega.
Danes po več letih je vodstvo zadruge spoznalo, da se ni dovolj borilo proti škodljivim e-lemer.tom, ki so se bili vrinili v zadrugo in povzročili članom veliko škodo. Skozi 4 leta se je skrival pod plaščem resničnega socialističnega borca prikrit špekulant, lažnivec in goljuf IVAN HRVATIN. Špekulira] je na vse mogoče načine in povzročil veliko škodo, ki jo trpijo zadružniki. Slučajno so ga spoznali in sedaj prosijo člani in ljudstvo naj ga ljudsko sodišče najstrožje kaznuje.
Tu se je tudi pokazala po vršnost vodstva zadruge v tem, da ni sprevidelo, da je 60 ha orne zemlje premalo za preživljanje 315 članov.
Ce sm0 navedli gornje pomanjkljivosti in napake, smo to napravili zato. da se jim bodo znale naše zadruge v bodoče izogniti. Ne bi bilo zdravo, če bi hvalili to, kar ni hvale vredno. V splošnem pa moramo poudariti, da zadruge napredujejo in utrjujejo socializem na vasi.
avgustu odslovili. Prav tako je
iiiiiiiiiiiiniiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiH
^rtolotsižme v
u duetdi	m
58.
j* H E V K 1» K I. I* It O V. ‘‘IllKlIAl D It.
D K. E It A M K O II K 11 T
H KA DA( H LAVATT
«T0(la
«Oserr,it^emu mora biti že precej čez Šestdeset?« t«Voril sTSestdeset mu je bilo letos spomladi«, je mirno od-U^to. p jk' <szdaj sl je oskrbel psa In to se mu vozi zna-^1 De! mu sedi na v°zu- Pfav takle pes, kakor je tamle « 'Ta , gan^a vrabce. Čeden psiček, prav čeden.« obrati lna8*' mu le Pojssnjevala njegova nova znanka. Pn gospodu obrstu Vi ne poznate nagega gospoda
h *T’>,
11 v Suri?"?' t0 le leP intellgent«, je rekel Svejk, «pri nas je
ah tudi	nsvet	„
tudi takšen obrst.«
k. u v SrMoPOd 3e strog’ ln k° se le nedavno govorilo, da so hibji v“ “ nasekali, je prišel ves divji domov, pometal v h, 'Torei tr.r°,/nike po tleh in meni je hotel službo odpovedati.« V3 bbrlaitnan? Va5 Psi"ek«, jo je prekinil Svejk. «skoda, da Lernolknu ie iT1ne more trpeti psa. jaz im-m pse zelo rad.« 6 Vsega.»	nat° naglo dejal: »Ampak vsak pes tudi ne
«Naš Luks je strašno izbirčen, nekaj časa vobče ni maral mesa, zdaj ga spet žre.»
«Pa kaj žre najrajši?«
»Jetra, kuhana jetra «
»Telečja ali svinjska?«
«To mu je vseeno«, se je nasmejala S ve j kova «rojakinja«, ki je imela poslednje vprašanje za neposrečeno Salo.
Se malo časa sta se sprehajala, potem se jima je pridruži) tudi pinč, ki je bil privezan na verižici. K Svejku je bil zelo zaupljiv in mu je poskušal raztrgati hlače vsaj z nagobčnikom: skakal je nanj, kar naenkrat pa, ko da je začutil, kaj o njem Svejk misli, je prenehal skakati in je sel žalostno, po strani se ozirajoč na Svejka, kakor bi hotel reči: «Torej tudi mene to čaka?«
Potem mu je Se povedala, da hodi sem s psom tudi vsak večer ob šestih, da ne verjame nobenemu moškemu iz Prage, da se je dala nekoč v časopis in se je priglasil neki kljucav ničar, obetajoč ji zakon, ter ji je izmamil osem sto kron in zginil. Na deželi so ljudje brezdvomno bolj pošteni. Ce bi se omožila, bi vzela edinole podeželskega človeka, toda ele po vojni. Vojne poroke so ji neumnost, ker takšna ženska ostane
po navadi vdova.
Svejk ji je dal mnogo upanja, da pride ob šestih, ln oasei da bi sporočil prijatelju Blahniku, da žre pes kakršna koli jetra.
«Pogostim ga z govejimi«, se je odločil Blahnik. «na goveja sem ujel že bernardinca tovarnarja Vydre. Jutri ti psa pripeljem.«
Blahnik je izpolnil besedo. Ko je Svejk dopoldne pospravil stanovanje, se je oglasilo za vrati lajanje in Blahnik je privlekel v stanovanje plnča, ki je bil Se bolj razježen, kakor ga
je razježila narava. Divje je prevračal oči in gledal tako grdo, da je spominjal na lačnega tigra v kletki, pred katero stoji rejen obiskovalec zoološkega vrta. Šklepetal je z zobmi, renčal, kakor bi hotel reči: »Raztrgam, požrem.«
Privezala sta psa h kuhinjski mizi in Blahnik je pripovedoval, kako ga je ukradel.
«Sel sem nalašč mimo njega in držal zavita kuhana jetra v papirju. Začel je vohati in skakati name. Nič mu nisem dal in sem šel naprej. Pes za menoj. Pri parku sem krenil v Bre, dovsko ulico in tam sem mu dal prvi košček. Zrl je kar grede, da bi me ne zgubil z oči Zavil sem v Jindrisko ulico, kjer sem mu dal novo porcijo. Ko se je nažrl, sem ga privezal na verižico ter ga vlekel čez Vaclavski trg na Vinohrade vse do Vršovic- Po poti mi je uganjal čudne reči. Ko sem hotel čez tramvajski tir, je legel in se ni maral ganiti. Menda se je hotel dati povoziti. — Prinesel sem s seboj tudi nepopisan rodovnik, ki sem ga kupil pri papirniku Fuchsu. Ti moraš ponarejati rodovnike, Svejk.«
«To mora biti napisano s tvojo roko. Zapiši, da je doma iz Leipziga iz pesjaka von Biilow. Oče Arnhelm von Kahlsberg mati Emma von Trautensdorf, po očetu Siegfried von Busen thal. Oče je dobil prvo ceno na berlinski razstavi pinčev leta devetnajst sto dvajset. Mati je odlikovana z zlato svetinjo niirnberškega društva za rejo plemenitih psov. Koliko misliš, da je star?«
«Po zobeh 2 leti.«
»Zapiši poldrugo leto!«
«Slabo je kupiran, Svejk Poglej mu na ušesa!«
«To se da popraviti. Prireževa mu jih. če bo treba, ko se na naju navadi. Zdaj bi bil še preveč hud.«
Ukradenec je jezno renčal, puhal, se zvijal, nato pa legel in z iztegnjenim jezikom, utrujen, čakal, kaj bo z njim.
Polagoma se je pomirjal, le zdaj pa zdaj je žalostno zajavkal.
Svejk je položil predenj ostanek jeter, ki mu jih je dal Blahnik. Pes pa se zanje ni zmenil, le kljubovalno jih je pogledal: «Einkrat sem se že dal opehariti, kar sama jih požrita!«
Vdano je ležal in se delal, kakor da dremlje. Potem pa mu je hipoma nekaj v glavo zlezlo, vstal je in začel kozolček stati ter prositi s sprednjimi šapicami. Vdajal se je.
Na Svejka tale ganljivi prizor ni vplival.
«Ne bos legel!« je zavpil na reveža, ki je spet legel in žalostno javkal.
»Kakšno ime naj mu dam v rodovnik?« je vprašal Blahnik. «Imenoval se je Luks, torej nekaj podobnega, da bo takoj razumel.«
«Recimo ,Maks’; poglej, Blahnik, kako dviga ušesa. Vstani, Maksi!«
Nesrečni pinč, ki so mu vzeli dom in ime, je vstal in čakal nadaljnjih ukazov.
«Mislim, da bi ga odvezala«, se je odločil Svejk, »bova videla, kaj bo delal.«
Ko je bil odvezan, je bila njegova prva pot k vratom, kjer je trikrat kratko zalajal na kljuko; bržkone se je zanašal na velikodušnost teh hudobnih ljudi .Ko pa je videl, da nimata razumevanja za njegovo hrepenenje, priti ven, je napravil pred vrati lužico, prepričan, da ga bosta ven vrgla, kakor so to delali z njim, ko je bil se mlad in ga je polkovnik kar po vojaško učil biti «zlmmerrein».
(Nadaljevanje sleTtl),
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 -y
Novi ukrepi
i ir on
Koliko je Jugoslovanov?
Izolacija Jugoslavije od komin-lormistlčnih držav, g i^odarska blokada, neizpolnjevanje trgovskih pogodb, vse to Je vplivalo na ekonomski položaj Jugoslavije. Ce pa upoštevamo, da je bila Jugoslavija prisiljena po resoluciji graditi lastno obrambno industrijo, ker ni mogla vet računati na dovoz obrambnih sredstev iz SZ oziroma njenih sate. litov, in najhujši gospodarski u-darec-sušo, razumemo, da se je vse to v precejšnji meri odrazilo na celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Ce pa prištejemo splošno napetost na svetovnih tržiščih, povečanje cen zlasti onih proizvodov, ki jih Jugoslavija kupuje in težave pri njih nabavi nam postanejo napori jugoslovanskega ljudstva še bolj občudovanja vredni, ker kljub temu izpolnjuje globalni plan. t Res je sicer, da plan v vrsti panog ni izpolnjen, to pač zato, ker niso prišla sredstva bodisi ob pravem času iz vzhoda, bodisi sploh niso prišla. Zato je pa plan v vrsti panog prekoračen. Saj delajo na primer: železnice že na drugo petletko.
Zaradi vseh teh ekonomskih težav je jugoslovanska vlada izdala vrsto gospodarskih ukrepov.
Med njimi je najvažnejši u-krep, ki pravi, da se vse blago, kj je namenjeno široki potrošnji, prodaja svobodno po cenah, ki se ustvarijo na tržišču na osnovi ponudbe in povpraševanje.
Namen tega ukrepa je razviti blagovni promet, odstraniti iz trgovine vs« administrativne elemente. Administrativno dodeljevanje blaga, po trdnem planu in po trdnih cenah, ni v dovoljni meri zainteresiralo proizvajalce industrijskih proizvodov, posebno na dvigu kvalitete in asortimenta svojih izdelkov. Obenem so se kopičila v skladiščih ali v različnih, posebno vaških prodajalnah, sredstva in blago, ki gd je na drugem mestu manjkalo.
Zaradj suše se je okrepilo nesorazmerje med cenami kmečkih in industrijskih proizvodov. Navedimo samo dva primera: Pred vojno je kmet dobil za 1 liter mleka 1 kg soli, sedaj dobi 6-8, ali za pol kg masti Je dobil komaj 1 liter petroleja sedaj dobi 19 litrov.
Zato so tudi vsi ukrepi usmerjeni, da se vse težave prebrodijo s skupnim prizadevanjem in da se bremena industrializacije, prehoda iz zaostalosti v moderno industrializirano državo, povečanja obrambne moči in težke nesreče-suše, čim pravičnejše porazdele na vse prebivalce. Novi ukrepi bodo omogočili, da ne bo posledic suše nosil samo delavec in uradnik, ampak tudi ostali sloji prebivalstva. Obenem pa bodo prav ti ukrepi pomenili močan moment pri zainteresiranju kmeta, da prideluje čim več in čim več prinese na trg.
S temeljev se je spremenil način razdeljevanja industrijskega blaga.
Kot že rečeno, za to blago ne obstaja več nikgkih enotnih cen, temveč se cene obrazu jejo svobodno na tržišču na osnovi ponudbe in povpraševanja. Potrošniki v mestih, ki so do sedaj prejemali nakaznice s točkami, katerimi so kupovali industrijsko potrošno blago samo v določenih trgovinah, bodo odslej prejemali denarne bone, za katere bodo lahko kupili blago svobodno, po izbiri z 20-procentnim popustom Ta nova ureditev bo znatno poenostavila trgovino. Obenem pa pomeni približevanje idealu, da bi omejitev sploh ne bilo. Zneski denarnih kuponov so tolikšni, da bodo potrošniki lahko kupovali iste količine industrijskega blaga kot doslej, oziroma na otroške nakaznice se bo sedaj lahko kupilo znatno več.
Vlada je upoštevajoč težave prehrano v gospodarskem letu odločila, da se v precejšnji meri znižajo cene živilom v zagotovljeni preskrbi ln vezani trgovini in to za 38 do 49 odst. Ce pogledamo cene posameznih živil, opazimo občuten padec cen, saj se bo n. pr. pri pšenici cena zmanjšala Od 4,40 na 2,45; pri pšeničnem kruhu od 6 na 4; pri svinjski masti od 52,50 na 35; pri sladkorni sipi od 33 na 20; govedini od 44 na 28; svinjini od 50 na 32 itd. Zato bodo potrošniki izdali v letu 1951 približno 7 milijard 500 milijonov manj za nakup živil, kot so izdali do sedaj.
Ta ukrep bo v zvezi s popolno in redno oskrbo po obstoječih normah močan faktor zvišanja življenjske ravni prebivalstva.
Dvig cen vžigalic ne bo vplival znatno na življenjski standard delavcev. Na boljšem bodo pač oni, kjer je v družini več otrok in malo kadilcev, kar je popolnoma pravilno.
Za kmečke prebivalce je bil pa odnos cen že do sedaj nepravilen. Zato ne bodo močno občutili tega zvišanja. Obenem pa je razlika cen za sol In petrolej neznatna, če jo kmetje kupujejo z denarnimi boni. Oblika vezane trgovine ostane, kot najboljša oblika povezave mesta in vasi. Sedaj bo dobila na pomenu, ker bodo lahko kmetje z boni kupovali v vseh prodajalnah na ozemlju FLRJ. Obenem se bo povečal popust od 60 odst. na 65 in to za vse industrijsko potrošno blago. Kmet bo dobil tako v vsaki trgovini blago, ki ga rabi in imel bo mnogo širšo izbiro.
Ti ukrepi se bodo pozitivno odražali tudi v trgovini. Osebje bo lahko pravilno nagrajeno po delovnem učinku, trgovinski aparat se bo znatno poenostavil. Trgovina bo lahko spremljala želje in okus potrošnikov, postala bo kulturnejša, okrepila se bo borba za znižanje stroškov in za boljšo postrežbo.
Vsi ti ukrepi morajo privesti do tega, da bo prišlo čim več blaga na trg, kar bo privedlo do normalnega znižanja cen kmetijskih proizvodov in tako tudi do znižanja cen industrijskega blaga. To naj bi privedlo do take zamenjave, v kateri bo lahko država vedno omejevala obvezno oddajo kmetov kar se bo brez dvoma odrazilo v nadaljnjem povečanju kmečke proizvodnje.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA JUGOSLAVIJE
Prvi popis prebivalstva se je v Jugoslaviji vršil leta 1821, drugi v letu 1931, tretji popis, za katerega so bile izvršene že vse priprave, Pa bi se moral vršiti spomladi leta 1941. Vojna in okupacije' sta ta popis preprečila in nova Jugoslavija je šele v tretjem letu po osvoboditvi mogla izvesti novo ljudsko štetje.
Popis prebivalstva v letu 1948 je pokazal, da znaša števi. lo prebivalstva Jugoslavije, vštevši vse prebivalstvo novo-osvobojer.ih pokrajin Istre in Slovenskega Primorja, 15 mili. jonov 772.000 ljudi. Po ugotovitvah zveznega statističnega ura. da pa znaša sredi lete- 1950 šte. vilo prebivalstva Jugoslavije 16.250.000, Ce primerjamo te številke z onimi, ki so jih ugotovili pri popisu prebivalstva letu 1921 ali 1931, vidimo, da se je število Jugoslovanov kljub vojni vseeno močno povečalo. Pri popisu leta 1921 so namreč našteti le 11.984.911, leta 1931 pa 13.929.988 Jugoslovanov. To nam pove, da se je prvem desetletju obstoja Jugoslavije število njenega prebivalstva dvignilo za skoro dva milijona ali točno za 1.945.077
ga prirastka se število državljanov Jugoslavije kljub velikim izgubam v vojni ni zmanj. šalo temveč še povečalo. Toda pomisliti moramo, koliko prebivalcev bi danes že štela' Jugoslavija, če ne bi bilo vojne. Ugotovitve statističnega urada nam povedo, da bi Jugoslavija, če ne bi bilo izgub v času vojne, ne padca natalitete in ne drugih mar.j pomembnih po. sledic vojne, (izselitev Nemcev, begunci), upoštevajoč naravni prirastek, imela ob času popisa v letu 1948 že 18 milijonov 300.000 prebivalcev, danes pa skoro 19 milijonov!
Navzlic vsem izgubam pa Jugoslavijo lahko prištevamo med srednje velike države v Evropi. Jugoslavija ima danes skoro štirikrat toliko prebivalcev kot Finska, Danska ali Švica, približno dvekra* toliko kot Švedska, Bolgarija in Grčija ter več kot Cehoslova-ška, Madžarska ali Romunija.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA PO POSAMEZNIH REPUBLIKAH
Med republikami je po številu prebivalstva na- prvem mestu Srbija, ki šteje z avtonomno pokrajino Vojvodino ter Kosovim in Netohijo po sedanjih ugotovitvah skupno 6 milijonov 711.000 prebivalcev.
odst., najmanjši pa je v Hrvat- štel 388.246 prebivalcev, dočim
ski, k!er znaša komaj 1,9 odst., jih je v letu 1931 štel le 267.000.
  ' ‘	~	~'	'	Se	boli je narastei Zagreb, ki
je s svojimi 290.417 prebivalci (nasproti 185.581 v letu 1931), drugo mesto Jugoslavi-
dočim je Slovenija z 2,1 odst., rtkoliko na boljšem.
SLOVENSKA ZIMSKA POKRAJINA.
ljudi, v drugem desetletju odi Republika Hrvatska ima prelete 1931 do 1948 pa za 1.334.000	:	  —----------------
ljudi. (Pri tem pa kot osnova ni vzeto število prebivalstva ugotovljeno pri popisu 1. 1931, temveč ugotovitev statističnega urada, da bi na ozemlju, ki danes spada v sestav Jugoslavije. to je tudi v Istri in Slovenskem Primorju, živelo leta 1931 14.438.000 ljudi.) Od zaa. njega ljudskega štetja do. danes, pa se je število prebivalstva Jugoslavije povečalo za 478.000, torej za skoro ppl milijona. Dejansko pa se je število Jugoslovanov od leta 1921 do danes povečalo za skoro štiri ir« doI milijona oz. točno 4.266.016 ljudi. Jugoslavija ima danes približno toliko prebivalcev, kakor jih je imela pred vojno v starih mejah V pri. meri s predvojnim- številom prebivalcev na današnjem pod ročju, pa imamo še vedno primanjkljaj okrog pol milijona ljudi.
Ta bilanca kaže, da je naravni prirastek narodov Jugoslavije izredno velik ter je Jugoslavija v tem pogledu med prvimi državami v Evropi. Baš zaradi velikega naravne-
cej manj prebivalstva in sicer 3.829.000. Na tretjem mestu po številu prebivalstva je republika Bosna in Hercegovina, ki ima sedaj 2.565.000 ljudi. Slovenija je z 1.422.000 na četrtem mestu. Nekaj manj prebivalcev. Najmanjša je Crna gora, ki ima 393.000 ljudi. Teh podatkov, ki so močno zanimivi, pa žal ne moremo primerjati s podatki v letu 1931, ker je bil tedaj popis prebivalstva izvršen po banovinah, katerih obseg je bil bistveno drugačen kot današnjih republik. Primerjamo lahko le današnje število prebivalstva Slovenije s številom prebivalstva bivše Dravske banovine, katere obseg se je ujemal z obsegom da našnje Slovenije, seveda brez Primorske. Kako je naraščalo prebivalstvo ostalih republik Jugoslavije pa ni mogoče ugotoviti. Upoštevajoč rezultate popisa leta 1948 in sedanje račune P& lahko ugotovimo, da se je v teku zadnjih dveh let sorazmerno najbolj pomnožilo
SESTAV PREBIVALSTVA PO NARODNOSTI
Zvezni statistični urad je se. daj prvikrat objavil stanje pre. bivalstva Jugoslavije po narodnosti. Iz ugotovitev it usts nove izhaja, da živi sedaj v Jugoslaviji 13.792.000 prebivalcev, ki so pripadniki enega izmed jugoslovanskih narodov. Ostali prebivalci so tujci in pripadajo različnim narodnim manjšinam. Toda v sorazmerju z ostalim jugoslovanskim prebivalstvom ne pomenijo dosti, ker jih je skupno komaj 12,4 odst.
Od Jugoslovanov je največ Srbov in to 6.547.000. Precej manj je Hrvatov, (3.785.000). Slovencev je 1.415.000, Makedoncev pa komaj 810.000 dočim je Črnogorcev skupno 426.000. Zanimivo je, da živi razen tega v Jugoslaviji »e 809.000 muslimanov, ki so narodnostno neopredeljeni in se ne prištevajo niti k Srbom, niti k Hr' vetom. Seveda muslimani turške narodnosti niso šteti med nje...
Od narodnih manjšin pa je največ Siptarjev, ki jih v Ju. goslaviji živi sedaj 750.000. Pred vojno v stari Jugoslaviji so najmočnejšo narodno manj-šimo predstavljali Nemci, ki jih je bilo preko pol milijona, dočim jih je danes le še kakih
55.000 Prav tako se je zmanjšalo tudi število Madžarov, ki pa jih je danes v Jugoslaviji še vedno precej, namreč skoro pol milijona. Močnejšo manjšino z okoli 100.000 pripadniki predstavljajo tudi Vlahi in Turki, katerih je sedaj 98.000. Okoli 80.000 je Slovakov in prav toliko je tudj Italijanov. Nadalje živi v Jugoslaviji še
64.000 Romunov, 61.000 Bolgarov ter nekaj Cehov. Ukrajincev in Zidov, Poljakov in Grkov. Vsi ti pripadniki narodnih manjšin žive po vsej Jugosla. viji, vendar ima največ narodnih manjšin Srbija. Tu živi po. leg Srbov še 170.000 Hrvatov, največ Siptarjev, .skoro vsi Madžari, Nemci, Bolgari, Vlahi in Romuni. Nazmeroma malo narodnih manjšin ima Hrvatska. Poleg 540.000 Srbov in okolj 50.000 drugih Jugoslovanov, žive v Hrvatski samo Italijani ter kakih 50.000 Madžarov. Najbolj homogena od vseh republik Jugoslavije pa je Slovenija, kjer odpade na narodne manjšine komaj 3 odst. prebivalstva. Poleg 10.000 Madžarov je v Sloveniji le dober tisoč Italijanov ter prav toliko Nemcev, dočim drugih narodnih manjšin v Sloveniji ni. Narodnostno najbolj pomešana je-re, publika Bosna in Hercegovina, kjer živi poleg 1.136.000 Srbov, 788.000 neopredeljenih muslimanov, 614.000 Hrvatov ter še nekaj pripadnikov diugih narodnosti. V Makedoniji živi poleg Makedoncev skoro 200.000 SiDtarjev in nekaj Turkov. V Črni gori je razen Črnogorcev le nekaj Siptarjev.
MESTA JUGOSLAVIJE
je. Ljubljana, kot tretje mesto v Jugoslaviji ima danes 120.944 prebivalcev. Ce pomislimo, da je leta 193! štela komaj 56.765 prebivalcev, vidimo, da se slovenska prestolnica lepo razvija. Sorazmerno največji porast med vsemi mesti v državi pa je dosegel Kranj, ki je od prvotnih 4191 prebivalcev, narasel na današnjih 15.640. torej za 373 odst. Razvoj mesta Kranja nam najlepše pokaže, kako velik pomen ima industrija za razvoj velikih mest. Drugo mesto v porastu zavzema Celje, ki se je povečalo za 290 odst., r.a tretjem mestu pa je rudarsko mesto Bor v Srbiji z 258 odst. porastom. Pa tudi pri veliki večini ostalih mest znaša prirastek okoli 100 odst, kar pomeni, da živi danes v mestih Jugoslavije mnogo več ljudi kot pred vojno.
Med današnjimi večjimi mesti je omeniti še Subotico, ki ima 112-551 prebivalcev, Sara. jevo z le malo manj prebivalci kot Ljubljana, Novi Sad z 77.127 in Reko z 72.120 prebivalci. Skoplje pa ima danes 91.257 prebivalcev. Seveda so to podatki, ki so bili ugotovljeni pri popisu prebivalstva leta 1948. Od takrat do danes se je povečalo tudi prebivalstvo v mestih Jugoslavije, niso pa r.a razpolago tako točni podatki kot jih je mogoče ugotoviti le pri ljudskem štetju. Tako je bilo pred kratkim« javljeno, da šteje Zagreb sedaj že okoli 350 tisoč prebivalcev, Ljubljana pa Že okoli 126.000. _Ti podatki pa so netočni in šele prihodnje ljudsko štetje bo točno pokazalo, kako se z naraščajočo indu. strializacijo veča tudj število prebivalstva jugoslovanskih mest.
S. R.
gospod p S T ¥ o
TRGOVINA •	INDUSTRIJA
TRŽAŠKI TRG
BRODNINE	Itako napet, da vprašanje na-
,5—. -vs-	S*®
.-..v-.tt	...	braromm,	v«.j i,a avstrlj-
ne za pomorske prevoze y ne prestanem naraščanju na svetovnih trgih in seveda se to avtomatično prenese ne plovbo v Sredozemlju odnosno Jadranu. Predvidevanja, da se bodo v " kratkem znova podražile brodnine na linijski plovbi proti Levantu, treba potrditi in navesti, da so le dneve plovne družbe, katerih ladje odhajajo odnosno postajajo v Trstu, povišale dosedanje brodnine za najmanj 20 odist. (za razno blago) ter tudj do 30 odst. za prevoze lesa, kovin in pohištva. Ker so bile brodnine pri splošnem računu izvoznih stroškov blaga zalednih držav, zlasti Avstrije, že doslej nekam visoka postavka, menijo špediterji in pomorski agenti, da utegnejo najnovejša povišanja vplivati v določeni meri na avstrijski promet z lev an tski mi pristanišči, seveda v negativnem ^ smislu. Navajamo nekaj najnovejših brodnin za prevoze lesa, v šilingih funta šterliimga za kub. meter; Trst-Aleksandrija 39 pal/ pal Trst-izraelska pristanišča 52 do 54,6 pal/pal. Trst- Carigrad 41,4 do 52 pal/Trst franko namembna luka. pripravljeno za izkrcanje; Trst-Ciper in Kreta 40,3 do 41,6 fob/fdb, Trst-Pirej 36,4 fob/fob, Trst-Patras 36,4 do 39 fob/fob, Trst-Beirut-Lattachia 40,3.
Brodnine navajamo v informativni namen in so možne razlike navzgor.
LES
Trgovanje z lesom postaja vse bolj zapleteno zaradi velike negotovost; glede cen, pa tudj glede blagovnih količin ir. dobavnih rokov. Položaj je že
ski les. Možne prigovore glede kakovosti in sestave poedi-nih pošiljk avstrijski izvozniki prav radi porabijo zato, da sploh odstopijo od kupčije, če le mogoče. Zaradi tega so spret nejši tržaški trgovci zlasti pri velikem prometu pričeli gledati «skozi prste*, ker jim naraščanje cen vendarle več kot izravna morebitne primanjkljaje zaradi kakovostnih pomanjkljivosti.
Cene za les so še naprej zelo iizpremenljive. zlasti ker bodo avstrijski izvozniki Vsak trenutek postavili nove cene. obenem Pa tudi jugoslovanski izvozniki. Predvidevajo, da bo veljal kub. meter avstrijske smrekovine. tombant 03 po novih poviških okrog’ 25.000 lir za kub. meter ocarinjenega blaga, franko skladišče veletrgovca Trst. Trenutno je kupčevanje pod vplivom majhne pripravljenosti prodajati s strani tistih, ki imajo zaloge, sklepajo pa se tudi pogodbe s pogojen«, da bo cena določena za že izročeno blago na podlagi novih avstrijskih odnosno jugoslovanskih izvoznih cen, kakršne pač bodo. Za blago je še vedno mnogo povpraševanja iz šez-morskih dežel, čeprav so kupci zaradi visokih cen postali malce bolj previdni in poskušajo <r tehniko nakupov majhnih količin pri raznovrstnih prodajalcih doseči kar najnižje cene. Tudi pri kupčijah na podlagi trgovske korespondence se kaže tendenca doseči čim nižje cene. V tranzitnem trgovanju se sklepajo kupčije za avstrijski smrekov les vrste tombat Q3 po
ceni 30,5 do 32 dolarjev za kub. meter blaga FOB Trst. Ceno 32 dolarjev zahtevajo tudi avstrijski izvozniki v direktnih kupčijah z Levamto in drugimi interesenti. Zaradi tega predvidevajo. da bi nova cena za tranzitno blago, po poviških z avstrijske in jugoslovanske strani, znašala ekrog 35 dolarjev za kub. rr.eter FOB Trst (blago kakor poprej). Znano je sicer, da dosežejo Avstrijci y kupčijah z Grčijo formalno cen0 38 dolarjev za kub., vendar jo je treba pripisovati posebnemu tečaju pri kompenzacijski zamenjavi med1 avstrijskim lesom in grškim tobakem.
Jugoslovanski les. v izvozu v Trst ali Italijo velja od 14 < — 17.000 lir kubik, smrekovina tombant; tramovi vrste «Trst» veljajo 9 do 12.000 lir, navadna hrastovina 32 do 50 tisoč lir, parjena, obrezana bukovina 25 cb 40.000. detto, naravna neobrezana 19 dk> 26.000 (cena v lirah za kubik blaga franko jugoslovansko tržaška meja).
KAVA
Čeprav so pražarnfi v Italiji in v Trstu nedvomno založene z blagom, so zadnje dneve pritiskale na. tržaški trg z znatnim povpraševanjem in naikupi, kar tolmačijo opazovalci zgolj z delno paniko v zvezi z naraščanjem inflacije in vedno slabšim položajem lire, ki izgublja kupno moč. Sedaj povprašujejo tudi po boljših vrstah, t. j. po kavi Santos, ki se v ceni od mnogo slabše Rio ne razlikuje več kot za 150 do 300 lir (ocarinjeno blago). Tudi avstrijski trg znova povprašuje po blagu, vendar zaradi pomanjkanja valute t. j. dolarjev zahtevajo za enkrat le vzorce im cene. Pač
pa so mogli sklepati kupčije 2 avstrijskimi uvozniki tisti trza ški trgovci, ki razpolagajo z dobrimi poslovnima zvezami T | Londonu in so prodali blago h* kaiko v trikotniku. Trst-Londoiv Astrija, s plačilom preko “!' lanskega «Austria-Account».
Razen brazilskega blaga * kupujejo še nadalje tudi af(i**f in indonezijske vrste, ki so /J cer kvalitetno mnogo slabse, <"■ da vendarle 20 lir pri kg cener še cd najslabše vrste brazi« Ric-kave. Zaradi tega se J®1, to blago nekaj podražilo, W da velja Uganda washed , aned! 365 šilingov funta 23 c.,i C.F. Trst. Indonezija pa 1 šilingov. Rio 5 je dosegel . 55,5 dolarjev C.F Trst, za kg, plačilo v presti valuti; go, ki je na razpolago v Trs • v prosti luki, velja 50 3° . dolarjev, torej nekaj manj, je bilo tudi ceneje kupljen0 ^ gre namreč za stare partije, jih tvrdke, ki ne razpolag3)0«, prevelikimi bančnimi krč®* žele čimprej vnovčiti. V not ^ nji potrošnji velja kava, ognjena, v lirah za kg, od ka veletrgovcu, franko sp<Lto šče prodajalca: Ri0 5 1270,
2 1290, Santos sup. 1450, Sanj£ extra prirna 1440. Salva®* 1400 Costarica 1480. SLADKOR	i
Kupčevanja s sladkorjemJf malo, tudi zaloge niso z118®/ Blago angleškega izvora P°v*l jajo v tranzitu po 182 za tono, in približno ist° imajo tudi ponudbe s S®** Češkoslovaške, ki so jih dosegli tržaški trgovci, V U-, j zi s pričakovanim povečanj^ ; češkoslovaškega tranzita PTrL Trsta. Sladkor s Kube P°nU!,ar po 172 dolarjev za temo, L' Genova
M£DNJ[_RODNA	POLn
Britanska zagonetka
Predaprilska Jugoslavija je bila pretežno agrarna država in znano je, da je bila več kot polovica vsega prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. Ko se da. nes Jugoslavija industrializira, nastajajo po vsej državi nove tovarne in industrijski obrati, v katere je prišlo mnogo prebivalstvo s podeželja. Tako močr.o narašča število prebivalstva po industrijskih središčih v mestih. Rezultati zad. njega popisa prebivalstva nam pokažejo, da se je število prebivalstva po mestih izredno povečalo, da je danes v Jugoslaviji že 85 večjih mest, ki imajo več kakor 10 tisoč prebivalcev. V stari Jugoslaviji je bilo mest s tolikim številom prebivalstva samo 70. Danes je od teh mest največ v Vojvodini in to 22, v Srbiji jih je 19. v Hrvatski 17, v Makedoniji 9, v Bosni 6, v Sloveniji prav tako 6, na Kosovem in Metohiji 5. ter v Cmi gori 1. Sicer pa doživljajo vsa mesta
prebivalstvo Makedonije in si-cer za 5,5 odst. V Bosni in Her-1 velik razmah. Ob popisu pre-cegovini znaša prirastek 4,51 bivalstva 1. 1948 je Beograd
V Londonu so pred dr.evi izdali poročilo o uspehih konference britanske skupnosti narodov — Britch Cummomvealth of Nation.
To poročilo je izredno glede na današnje razmere v mednarodnih odnosih. Pravi, da so predstavniki vlad držav Corn-manvealtha prijateljsko razpravljali o vseh problemih današnje mednarodne politike — in da se v vsem strinjajo. Strinjajo se pri naporih za dosego miru na Koreji in so za konferenco. ki bi rešila vsa vprašanja Daljnega vzhoda. Strinjajo se glede tega, da je treba podpreti atlantski pakt in zagotoviti obrambo Evrope, pri sistemu za kolektivnost na Srednjem vzhodu, da podpirajo politiko ZDA proti napadu in da se strinjajo za pomirjen je s Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Na kratko: ugotovili so. da se o vsem strinjajo ir.ed seboj, istočasno tudi. da sodelujejo tudi s tistimi, ki sie z njimi ne strinjajo.
Medtem pa je bolj neobičajno tudi telo, iz katerega je izšlo to poročilo:	Commen-
wealth! Kaj je to?
Tega ni lahko pojasniti in miti samo ime te skupnosti ni menda popolnoma pravilno prevedeno na noben tuj jezik. Posebni tujci sii ne morejo popolnoma predstavljati, kakšna je ta ustanova, ki s° 3° zgradili Angleži in čemu naj služi. To je pravzaprav kakor pri »kriketu«, ki je najbolj priljubljena športna igra v Angliji in ki jo igrajo samo v deželah Cem-monwealtha, ker drugi športniki kar ne morejo razumeti, kakšen je njen namen.
Ion so azijske države. Južno-1 združenje, ker nima pravil, afriška zveza in južna Rodezi- Kakšen organizem je to, nam ja pa dela Afrike. V teh dr-1 kažejo nekatera zanimiva dej-žavah žive ljudstva skoraj vseh | .dva. Konference Commomweal-
PANDIT NEHRU.
Kot britanska skupnost narodov, Commonvvealth y prvi vrsti 'ni britanski, ker ga sestavljajo nebritanska ljudstva (90 odst.) ir: je vse prej ko naravna Skupnost bližnjih in sodnih ljudstev. Corrjmonwealth sestavljajo države, kti so razmetane po celem svetu brez vsakršne zemljepisne povezanosti. Prav'teko si je težko zamisliti večja nasprotja kot obstoje ravno med ljudstvi teh držav in to v rasnem, nacionalnem, kultur nem in socialnem pogledu.
Poleg Anglije, ki še vedno velja za središče, sestavlja Corr.-monwealth še osem domin ionov; Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, južna Rodezija, Indija, Pakistan in Ceylon.
Kanada je na ameriški celini. Avstralija in Nova Zelandija sta oteka na Daljnem vzhodu, Indija, Pakistan in otok Cey-
ras. kultur in ver. Edino v Kanadi biva samo belo prebivalstvo, prebivalstvo južne Afrike in južne Rodezije so pretežno črnci, v Avstraliji in Novi Zelandiji pretežno beli, prebivalstvo Indije, Pakistana in Cey-lmna pa je azijsko »pobarvano«. Vseh belcev v Oommonwealthu je samo 12 odst.
Commonvvealth nama prav nič skupnosti tudi v svojem političnem sestavu. Samo »matična« Anglija ima laburistično vlado Vlade dominionov so pa precej desničarske. Južnoafriška vlada dr. Malama i*, celo fašistična. To pa še^ daleč ne pomeni, da ®o politični odnosi boljši med samimi dominiom, kot med njimi in Anglijo. Ravno nasprotno. Anglija nima posebnih političnih odnosov med dominiani. oni sama pa jih imajo med seboj. Obe Indiji se pri-tožujeta nad Južno Afriko zaradi diskriminacir-ke politike dr. Malama proti Indijcem in vsako leto se zaradi te politike pritožijo pri OZN. Obe Indiji im« ta med sieboj še ostrejše od nose. V resnici so t| odnosi tako zaostreni, da je bilo nekaj ča» ra videti, da bosta obe deželi
ŠPORTNI DNEVNIK
V NEDELJO IGRA V TRSTU COMO
Po dveh tekmah, ki jih je igrala pa tujih tleh, se vrača Triestina v nedeljo na domači stadion. Stanje Pa je danes mnogo bolj kritično ko pred štirinajstimi dnevi, kajti Trie-stina je obe zadnji igri izgubila. in se tako pomaknila prav med zadnje na kvalifikacijski lestvici. V nedeijo čaka doma. če igralce tekma proti Comu, ki ga sicer ne moremo prištevati med »plemenita moštva«, vendar pa si poskrbi vsako leto primemo mesto nekje na sredini tablice. V normalnih prilikah verjetno ta solidni povprečnež ne bi bil kos Trie-stini, ki na domačem igrišču le redko izgubi — kot je to sploh običaj pri boljših italijanskih moštvih — toda pri današnjem stanju Tržačanov pač gledamo skeptično na izid Nedeljske tekme in bi ob neodločenem izidu morali prižgati od veselja svečo sv. Antonu.
Na poslednjem treningu Trie-stine se je pokazalo, da je ekl pi pravzaprav mnogo bolj po. treben dober zdravnik kot pa | dober trener: Po dolgem času
se je prvič pokazal na igrišču Begni, ki zdravju r.a ljubo ni
forsiral; ob robu igrišča je med treningom stal tudi Giannini, ki zaenkrat ne more nastopiti; še vedno je odsoten Zorzin; poleg njega takrat tudi Sessa, Ki ima oteklo nogo in je bil včeraj operiran. Kor.čno je manjkal še Petrozzi, čigar poškodba pa je lažjega značaja; bol. nikom lahko prištejemo še Be-negasa, ki ne bo goden še kak mesec za igranje. Zanima nas kako bo v nedeljo Guttman pričaral iz preostalih igralcev spodobno enajsterico!
Spored nedeljskih tekem I. italijanske lige:
Roma-Bologna
Triestir.a-Como
Lucchese-Genoa
Inter-Lazio
Udinese-Milan
Fiorentina-Napoli
Sampdoria-Novara
Atalanta-Palermo
Juventus-Pro Patria
Padova-Torino
Lep uspeh Muleja
V današnjem smuku
je zmagal Haider
GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 19. — Na šftiri kilometre dolgi progi je bil danes na sporedu dolgo pričakovani smuk, na katerem je zmagal Avstrijec Engelbert Haider s tremi desetinkami sekunde naskoka pred Colojem.
Borba je bila zelo napeta; prvi je porušil rekord proge, ki ga je postavil pred desetimi leti Avstrijec Albert Pfeiffer, James Couttet, takoj za njim pa je rezultat še izboljšal Colč, dokler ni končno današnji zmagovalec s senzacionalno vožnjo izboljšal še za tri desetinke sekunde rekord, star komaj nekaj mimut. Colč in Couttet sta bila prva, ki sta čestitala zmagovalcu. Za na« je posebno razveseljiv visok plasman Tinčka Muleja; njegov uspeh je obenem tudj eden največjih jugoslovanskega smučanja do danes. Mulej je pustil za seboj mojstre svetovnega slovesa, med drugimi včerajšnjega zmagoval, ca slaloma Christiana Pravdo Šveda Sollanderja, Francoza j Oreillera, Gartnerja, Montija, (brata Alvera in druge. Na tekmovanju so sodelovali tekmo-
V Izoli bodo ponovno zaživeli vodni športi
Hvalevredna je bila iniciativa izolskih veslačev, ki so s pomočjo sekcije za vodne športe pri ZDTV ustanovili pred dtievi y Izoli društvo za vodne športe, ki so mu dali ime po slavnem olimpijskem prvaku Giovanniju Dehseju’ ki je umrl pred nekaj teti v svoji rojstni Izoli.
Na občnem zboru so bili prL šotni stari morski volki in mladina; vsi so prišli, ko so slišali, da bo zopet v teoli oživelo
valci Avstrije, Švedske, Italije, Jugoslavije, ZDA, Švice ter Nemčije in je bilo tekmovanje eno r-ajvečjih. kar jih je bilo po vojnj organiziranih. Proga je bila zelo težka, med tekmovanjem pa je ves čas snežilo.
Tehnični izidi: 1. Engelbert Haidter 3’57”0;	2. Zeno Colč
3’57”3; 3. James Couttet 3’57”7; 4. Maurice Sanglard 4’02”0; 5. TINE MULEJ 4’02”4.
Na cilj je prispelo 54 tekmovalcev, 13 pa jih je mied vožnjo odstopilo.
veslanje, ki je v preteklosti prineslo m«situ toliko slave.
Občni zbor se je začel s pozdravom tov. Štolfe Adriana. Prisotnih je bilo 170 ljudi, med drugim bivši veslači-olim-pijci Vittori Nicolo, D’Este Gi-gliamte ter Marco Dudine. Na zboru so izglasovali statut in si izvolili v popolni soglasnosti odbor, katerega predsednik je Štolfa A., podpredsednik Sfiligoj M., tajnik Colocci A., blagajnik Degrassi A. V tehnično komisijo so bili izvoljeni Marko Dudine, Vittori Nicolo, D’Este Gigliante in Štolfa M. Referent za plavanje je Mon-do Ermenegildo, za veslanje Degrassi V. Kontrolno komisijo pa sestavljajo Berzan G., Colocci A., Felluga E. in Mor-sut B Po besedah dr. Ferrija, tov. Črollina in tov. Sfiligoja- ki so zagotovili novemu društvu vsestransko podporo ljudske oblasti ter povabili vse prisotne, naj še z večjem veseljem delajo za procvit društva in v čast slavni tradiciji, so se udeleženci razšli.
pričeli z resno medsebojno vojsko. To je spor okrog bogatega Kašmirja, kjer žive Muslimani in Hindiustanci in se med seboj neusmiljeno trebijo. Verska nasprotja so bila ediini vzrok, da ni bila ustanovljena kot enotna Indli.ia (kar je ideal vseh naprednih Indijcev) in je bila razdeljena na mohamedansko in hindustansko.
Verska nasprotovanja so težka dediščina kolonialnega suženjstva. Da bi laže vladali na tako ogromnem prostoru, so angleški kolonizatorji umetno večali verska nasprotja in se pri tem vemo držali starega nauka «Divide et impera«. Zdi se, da so sedaj našli novo imperialistično načelo, ki naj bi se glasilo nekako takole; »Miri nasprotnike in boš imel ene in druge na svoji strani«. Da ni prišlo dlo vojne med Indijo in Pakistanom, gre hvala samo posredovanju Anglije. Obe Indiji sta V re*.oici hvaležna Angliji pri tem pa pozabljata, da je tisti ki ju sedaj miri obenem tudi tisti, ki jima je v preteklosti svetoval, naj se Skregata. Najteže je morda dati pravno definicijo Comir.onwealtha. Angležem se zdi, da je vseeno, kako bi ga imenovali in ne polagajo preveč pažnje na definicijo. V tem se menda še danes drže besed' nekdanjega Pred-stavnika konservativne vlade Stanleya Baldwina, ko so od njega zahtevali v parlamentu da označi kolonialno politiko in mu očitali celo neke nelogičnosti. Dejal je: «V vsem. kar smo dosegli, nas ni vodila tegi . Ce bi se preveč spuščali v to, da bi definirali imipenj. se zna dogoditi, da ga izgubimo.«
Angleži so se obdržali ki un logiki, pričakovanju in duhu današnjega časa. Vendar je resnica, da so nekaj snrememli in to prj Commonovealthu.
Formalno so v Commomveal' thu združene države; ne veže jih pa nikakršna pisana pogodba Comir.omvealtha ne moremo označiti kot federacijo ah konfederacijo ali s kakršnokoli obliko državne skupnosti ali skupnosti držav, ker ni ustave ali kakšne listine ali kakršnegakoli zakonskega akta, na katerem bi bil osnovan. Ni niti
tha nimajo dnevnega reda, ker mi nikogar, da bi ga naprej potrdil ali pregledal. Nimajo predsednika, ker nočejo kršiti principa «enaki med enakimi«.
Nekaj časa so imeli Cotn-monwealth kot nekakšno personalno zvezo, ker so vse te države priznavale angleško krono kot svoj državni simbol. Odl-kar pa je Indija postala do-minion pa to ne velja več, keT je Bandit Nehru enostavno proglasil Indijo za republiko.
Neki komentator je hotel spraviti Commonvealth med pravkar končano konferenco v neko kategorijo. Imenoval ga je zelo paeprsto — debatni klub.
To ni omalovaževanje. Angleška javnost pripisuje Common. ivealthu ogromno važnost in po prirojenem angleškem zoperstavljanju logiki vidi njegovo največjo prednost ravno v nje' govih napakah, v njegovi nedefiniranosti in raztegljivosti. In to ne brez razloga. Danes, ko se pogosto ne spoštujejo v mednarodnih odnosih niti najsveča-nejšp obljube, ko brez vzroka prekinjajo pogodbe o prijateljstvu. danes ko se tako lahko prekličejo dane bveze — zemlje Commonwealtha držijo trdno brez slehernih obvez kljub neštetim razlikam; ki jih ločijo. Sedaj se mnogo govori o sponi vzhod — zapad, o dveh svetovih, ki Se ne razumeta. Toda poglejmo, tu st) se sestali predstavniki enega in drugega dela sveta, z vzhoda in z zapada in razgovarjajo se med seboj,-brez vsakršnih formalnosti, prijateljsko, kot hi sedeli v klubu
ATTLEE
Razpravljajo o medsebojnih in svetovnih problemih. Nis.> si v vsem edini, lahko se tudi nekoliko sporečejo, vendar se nikdar ne zgrabijo za grlo in vsi o-ta-nejo naprej člani istega •kluba.
Pa vendar, navzlic vsem enakopravnim odinošajem «med enakimi« ni dvoma, da nosi Commonwealth izraziti angleški pečat in cia živi samo zaradi tega, ker ga Anglež,' podpirajo: ne samo to, marveč so ravr.o Angleži tudi edini, ki lahko nekaj sličnega »tvorijo in vzdržujejo.
To je ta posebnj angleški način vodenju politike, ki je tujcu večkrat zagoneten, prav tako kot igranje kriketa: T.ačin izravnavanja nasprotetev. V angleškem političnem slovarju hi nujno, da pomeni konserva-tizem nasprotnost r.aprehku miti ne pomena socializem nepri-
jatelja individualizma. Dejstvo
je namreč, da je individualistični narod prišel bliže socializmu
GANDHI, UMRLI INDlJ^ VODITELJ.
s.
kot katerikoli dirugj naro°_ zapadli. Za Angleže bi se 1 u reklo, da ne delajo rev* pač pa, da se okoriščajo z j, mi. Anglija je na pr. bita "p večji nasprotnik revoluci ne Francije, vendar je no pred Francijo prevzela 'la je te revolucije, ki so osnova buržoaznega sis.^, Samo Angleži, kot je viop poznajo način, du se ad p kšolonialnih narodov naredi-,, veznike in od političnih PN, teljev prijatelje. Največja vomik britanskega impe1"12’), ma je bil na pa-, general Si«j ki je prav pred nedavnim Na začetku stoletja, med bu^j ; t vojno, se je prav ta g e® ^ vneto boril proti britans**^ imperiju kot komandant 5 jj nih komandosov. Potem, $ ga Anglež; premagali, so ^ znali pridobiti zase in nar jj)-iz njega perjanico svojega perializma.	jjtt
Zdi se, da so sedaj poti, da narede slično 10 ppl skem zasedanju je bil Pandit Nehrujem. Na najvidnješa osebnost in- “LMi ški časopisi so ga kar '^5$ s pohvalami. Listi so radi prikazoval; na slikah no s kraljem, Jurijem, k* ^ mu ie postal tajni krondkUjg tovalec. kot predsednik i-n® ji»' vlade, čeprav je javno s® ^li-prej ostal republikanec. A ji nilo je šele šest let, cd~Zid/r Pandit Nehru zadntjič zaPpi<' angleško ječo v kateri d živel lep čas svojega ži'1'M kot osebnost, nevaa-na °	.
ccm.	J
Resnica, laburistično često obtožujejo, dia Moče prodati britanski imperij n p citaciji, zaradi tega, ker J^ l)t la Indiji neodvisnost. Z8 ij bilo naivno misliti, da Je ska svobcta plod angleške^ kodušnosti. Vendar je. laburistične vlade, ki Je rf? časno spoznala, dia »e ne jgr dinamična sila novega ,a jjiv ga nacionalizma zatir™ s silo. Zato je v tem P-n f poskušala na lep način. 'g^r. ložai z Indijo uspeva. (j/ pred nekaj leti je b;fakot F mnogo bliže revoluciji e J
mnogo
Kitajska,
Britanija pogodila z Neh poga ; se Anglija sedaj poskusa fiF jati preko Indije z Mao gom.	... jut
Angleški tisk je la' moA največji rezultat te« f konference novi načrt ^ v sredo vanju med vzhodom^ j hodom. Iniciator tega na #, Nehru. V tem naj bi	j
najvažnejša vloga c°ml]Lvii1 tha. On naj bi P^^spiF mirnem izglajevanju stev. Vloga (temmomvea jeti toliko v tem, da bi bd sila« poleg ZDA in SZ. nev teži za tem. da bi tretjega, kar ni samo^ t^ sebno danes, ko se P°..,*,0 velika pažnja na	ds	li-
nam ta primer pok^^lfjv da marsika j zgladiti ti brez sile tudi v medn*« odnosih.
Tiska Tržaški
Odg. ureantk STANISLAV henko
mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.80. mesečno	,
Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.
NAROČNINA: Cona A:
PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Zatožnl5t-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7.