UČITELJSKI TOVA Glasilo Udruienja Jugoslov. Uilteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40"— Din, za naročnike v inozemstvu 60-— Din letno. Posamezna številka po 1"— Din. Za oznanila je plačaU od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 Din za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Teleton uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU __ ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- II ročnine posebe plačevati. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je pošiljati franko. Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovarifta v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6,/i. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poStnine. Stari idealisti... Za našo organizacijo so nas zavidali in nas še danes zavidajo drugi stanovi, ki se niti z daleka ne morejo meriti z nami v tem pogledu- Le ootom organizacije in svojega dela smo se povzpeli razmeroma v kratkem času kljub vsem možnim oviram do splošnega ugleda in uvaževanja v iavnem življenju takorekoč iz nič. Z njeno pomočjo smo se na tudi gospodarsko osamosvojili na marsikaterem nolju tako, da danes stojimo trdno in nepremagljivo ter v tem oziru orednjačimo tovarišem Hrvatom in Srbom. Bili smo med vsemi stanovi prvi ki smo položili temelj svoji skupni oriranizaciii za celo državo Kakor pa ni ood božjim ¿olncem ničesar popolnega, tako tudi ni popolna naša organizacija. To čutimo člani sami. še bolj oa čuti to vcdstvo. ki ima več upo-gleda in nregleda v ves aparat, kakor pa mi raztreseni zunaj po deželi. Zato jo izpopolnjujemo od leta do leta kolikor in kakor moremo. Vsaka organizacija mora biti živ organizem, ki se razvija in na-nreduje z duliom časa. če tega ne stori in obstane na mrtvi točki, potem je zapisana smrti. Pri nas imamo vse polno organizacij, ki se Donašajo s tem. da so stanovske ali strokovne. Čisto stanovskih ali strokovnih organizacij je pa bore malo- Zakaj politika je našla vedno pota in sredstva, da ie upregla v svoj voz tudi stanovske in strokovne organizacije, ene več. druge manj. Kolikor je to koristilo njej t. j. politiki, nrav toliko in še več ie to škodovalo organizacijam samim. Zakaj stranke so bile že od nekdaj, tembolj so Pa danes zelo nestalne, takorekoč od danes do jutri. Danes je lahko kaka stranka na vrhuncu svoje moči. jutri io pa že polagajo v grob. Tega ne vidimo samo pri nas. ampak tudi no drugih kulturnih državah. Od tod izvira dandanes tako žalostno dejstvo, da so stanovske in strokovne organizacije političnim strankam le žoga s katero «5 igrajo V organizacijah, kjer si je pridobila politika vpliv uporablja in izrablja ta upliv v svoje politične strankarske na- mene. Tu je kai bolezni, na kateri bolehajo danes druge stanovske organizacije še neprimerno bolj nego naša. V stanovsko organizacijo spadajo vsi pripadniki dotičnega stanu, za katerega je ustvarjena. Politično mišljenje, katero se javno udejstvuje ne sme in ne inore nikoli biti povod za absentacijo od stanovske organizacije. Tega se morajo zavedati .posamezniki in organizacije. Seveda pa mora biti vsak član toliko stanovsko zaveden, da to uvideva in da se manjšina prilagodi večini, kar pa ni tako težko, kakor se navadno misli. Vsak naj vidi v svojem tovarišu(ici) predvsem svojega stanovskega sobojevnika, ne pa političnega nasprotnika in se bode dala kaj lahko premostiti tak prepad, ki je samo navidezno globok. Iščimo posamezniki in organizacija predvsem tiste niti. ki nas vežejo in spajajo ne pa onih, ki nas ločijo. Zakaj, če vsa znamenja ne varajo, pritisnilo bode na nas breme, da ^a borno imeli vsi dovolj nositi, če je še sedaj prelahko Med učiteljstvom je toliko in tako širokih potov, da prav lahko pridemo skupaj pod eno streho brez razlike na politično mišljenje in tudi brez razlike na narodnost, kjer nrideše ta v poštev. Le prave volje je treba, če je to možno pri zdravnikih. zakai ne bi bilo možno pri nas? Če celo niti časnikarjev ne loči politika, zakaj bi ločila učlteljstvo?! Uverjen sem v dno duše da konečno pride do tega. ker mora priti. Prisilile nas bodo razmere k temu koraku- Da ni že dosedaj prišlo do tega. nismo največ krivi mi, ampak Je kriva v orvi vrsti politika in stranke, ki so nas razdvajale in izrabljale v svoje namene. O o a r a s i t i h našega stanu, ki uživajo sad našega dela in truda, morda iz-oregovorim drugič. Ni jih mnogo, ampak tudi ti so — sramota našega stanu. Lahko je biti član organizacije v normalnih in dobrih časih in jo gmotno nod-pirati. Prav tako ni težko voditi organizacije v takih časih. A kadar pridejo težki in trdi časi. ko mora človek paziti na vsak. tudi najmanjši znesek, kam bi ga obrnil: kadar nosi član fizično in moralno breme, ki mu ga nalaga organizacija, takrat je seveda komodno in morda tudi koristno biti »divjak«. A možato to nikakor ni! Še težje je voditi organizacijo v časih »sedmih suhih krav«. Ko pritisnejo neznosne razmere na cel stan takrat je ici Vsega ie kriva le organizacija in samo organizacija. Devet desetin vidi samo v organizaciji — predvsem seveda v vodstvu — glavno krivdo za vss krivice in neuspehe. Tako je bilo že od nekdaj in tako je še v veliko večji meri danes, v dobi nezadovoljnosti, zabavljanja in lahkomiselnega kritiziranja- Zato je treba ponovno in na ves glas povedati, da smo organizacija mi vsi in ie njeno vodstvo Samo predstavnik in tolmač naših želj. zahtev in pritožb na zunaj in na merodajnih mestih. Tudi med nami se je namreč razpasla neka posebna po-znada: komodnost v mišljenju in zanašanje na vodstvo organizacije. Marsikdo bi imenoval to razvado najbrže — duševno lenobo Vodstvo organizacije naj misli na vse in za vse in seveda tudi dela za vse. Taki so navadno vsi tisti člani, kateri smatrajo da so storili svojo dolžnost na-oram organizaciji če so nlačali organizacijski davek. Prijatelji, to je naravnost absurdno' Potem bi vodstvo ne bilo vodstvo ampak navaden tlačan organizaciji, in sicer še neplačan tlačan. za kar ga danes faktično mnogi smatrajo seveda nevede in nehote. Zakai organizacijski davek niti ne krije taktičnih izdatkov za liste v sedanjih draginjskih razmerah- Dandanes vsem ustreči ie nemogoče! Zato ni čuda. če marsikomu ne ugaja naše stanovsko glasilo »Učit. Tovariš« v vseh posameznostih, ki naj bi bil zrcalo vsega našega dela in hotenja. Saj je naše stanovsko glasilo, ne pa revija, ki prinaša dolge in nodrobne ocene celo mani važnih t>ojavov na polju naše bele-tristike. dasi je včasih morda tudi to umestno ravno sedaj, ko si knjig ne moremo kupovati. Tudi sem uverjen, da šolski odri vzamejo več prostora, kakor ]e potrebno in da bi tiste oodrobne ocene mnogo boli zbližale šolo in dom, če bi jih prineslo dnevno časopisje, kamor pravzaprav spadajo. Bi vsaj širša javnost videla in vedela, da delamo in kaj delamo. Za nas zadostujejo v tem oziru kratke notice v svrho evidence in statistike. Ampak prijatelji(ice)! »Učiteljski Tovariš« je naše stanovsko glasilo, ne pa glasilo urednika tov. Dimnika, ali pa kakega člana vodstva. Sedite in pišite, poročajte in oritožujte se in si ustvarite tako glasilo kakoršno hočete imeti. Uverjen sem. da bode potem urednik sam najbolj zadovoljen.* Pojmi in naziranja naj se krešejo, čistijo in izkristalizirajo. Hren- * Opomba: S stališčem tov. Hrena dede lista se v polnem obsegu zlagamo. Povedati pa moramo ob tej priliki sledeče: List boleha danes v prvi vrsti na prostoru, kar vzbuja zelo mnogo nejevolje, ogorčenja in zlih dopisov na urednika — dajte mu vsaj vsake 14 dni prilogo in dopisniki bodo zadovoljnejši in potolaženi: 2. list boleha na vztrajnih in j>ožrtvovalnih dopisnikih. ki bi se hoteli opredeliti v stalni sotrudniški aparat, ki bi prevzeli določeno iim časnikarsko funkcijo nri listu in bi se ne zanašali le na urednika — potem bi bilo misliti na informativna poročila iz tujih držav, prosvetnega šolskega in stanovskega značaja, kar bi zelo dvignilo list; 3. list boleha s strani čitateljev na razumevanju časnikarske naloge uredništva. Premnogo jih je. ki danes pač znajo valiti vso krivdo vseh razmer in vsega slabega na list in na urednika, ki se spod-tikajo ob malenkostne notice in notičice, ki so iz tega in tega vzroka prišle v list, ki danes na velika usta kritikujejo. a ne pišejo nič, ki niti ne prečitajo lista, a si dovoljujejo ori tem zelo lahkomiselno snlošno kritiko o listu — nečejo pa videti ogromnega dela in žrtev, ki jih zahteva specijelno naš list, žrtev posameznikov, ki vlečejo voz za druge, ki smatrajo vodstvo organizacije celo za svoje plačane hlapce. Pro domo: Kultura je temelj vsemu našemu delu in hotenju: temelj kulturi je književnost — zato smo se potrudili'ustreči že ponovno izraženi želji uči- LISTEK. Slovo. (Rado Jurku. o. šol nadz. v Prekmurju.) Saj mir ni zunaj nas. mir mora imeti človek sam v sebi. In če ga nima sam v sebi, zastonj ga išče drugod-A. Aškerc: »Izmajlov«. Redke so vrste onih, žal tudi med nami redke, ki bi glede na prvi stavek gornjega aforizma lahko rekli o sebi: jaz sem tak! Hram, obzidan z drugim stavkom je poln in še vedno se polni: cele procesije silijo vanj! Mnogi, da mnogi silijo tja, a on, on. ki nas je zapustil in šel dopolnjevat mero dušnega miru. on ni bil nikdar tak. Imel je vedno mir v sebi, mir .ie vladal krog njega tudi v najbolj razburkanih časih. Rojen šolnik posvetil je vse svoje sile. sleherno minuto, edino le šoli. In med nas na skrajni sever naše domovine, je prišel dopolniti dan svojega uspešnega dela. Prekmurska šola! Bila si kakor ne-godno. življenja nezmožno dete takrat, ko je prvič pogledal v tvoje prostore on-Delo je bilo silno težavno; dozdevno nepremagljive ovire so zastavljale prosvetno delo. On pa. rojen učitelj in vzgojitelj, začel je neustrašeno delovati. Imel je pa tudi preizvrstne sodelavce: mladeniška volja do dela in do stvari same. tovariške besede za one ki mu v začetku niso zaupali, prijateljski nasvet za vsakogar. — Danes, po tri in pol letnem neumornem in uspešnem delovanju gleda lahko s ponosom na svoje delo. Sadovi so prekrasni! Prekmurska šola spada v vrsto onih šoi, ki so bile že dolga leta s skrbjo negovane. Ona ni več hram za raznarodovanje Panoncev, kar je še nedavno bila. Ona je vzgojiteljica in učiteljica; ona je nositeljica velike državne misli; ona je prava mati Slava vsem svojim otrokom-Kako ogromno delo v tako kratkem času! To je delo našega tovariša in vele-zaslužnega okrajnega šolskega nadzornika. Rado Jurka, ki je stopil stalno v pokoj. — Murskosoboško učiteljsko društvo mu ie priredilo dne 4. marca 1.1. v veliki dvorani hotela »Dobray« v Murski Soboti poslovilni večer. Dasi nam je vreme z vsemi silami kljubovalo zbralo se je k slovesu nad sedemdeset tovarišev in tova- rišic: dokaz, da se ta večer ni poslavljal od nas tov. okr- šolski nadzornik, ampak — oče! Tov. Titan Ivan je v svojem lepem govoru očrtal plodonosno delovanje tov. nadzornika. On. kot Prekmurec-domačin ve posebno ceniti delo, ki ga je ustvaril slavljenec. Med govorom je tov- Titan izročil tov. nadzorniku diplomo častnega članstva za učiteljsko društvo v Murski Soboti. — Diploma je umetniško delo akademskega slikarja gosp. Viktorja Co-tiča v Mariboru: Na knjigah kleči Vesna in poliva z modrostjo liste knjig; izmed listov poganjajo korenine, ki se razrastejo v tri lepe palme: troedini narod ju-goslovenski! Do dna srca ginjen se ie tov. nadzornik zahvalil za izkazano mu hvaležnost, o kateri mu priča predvsem obilna udeležba na večeru, kakor za dmlomo- Vsi ostali govorniki, gimn. ravnatelj Lokar tov. Kontler. notar Anton Koder ter tovarišica Ježovnikova so povdarjali zasluge, ki si jih je stekel tov. nadz. Jurko na šolskem, kakor izvenšolskem polju za osamosvojitev Prekmurja. — Poslovilni ve^er tov- nadz. Jurka nam ostane v neizbrisnem spominu. Bil je večer, šola in bodrilo nam vsem. ob- enem prijateljski sestanek vseh dobro ho-tečih. Tov. nadz. Jurku želimo iz dna srca, da zadovoljno preživi svoia leta — dal Bog. da bi njih število ne bilo majhno — ob vznožju zelenega Pohorja.---c. DR. STANE RAPE: Podmladek „Rdečega križa". (Konec.) Vdahniti mladini idejo voditeljico, ki jo morda sama ne najde, pa se mi zdi prav tako težavno kot povzpeti se brez cepina in derezev v hudi zimi na strme planine. Mogoče je sicer oboje, a vsakdo, ki ie že imel priliko delati med mladino v društvih mi bo priznal, da je dotičnik, ki bi bil zmožen vdahniti naraščaju idejo trajne vrednosti, pravi umetnik. Teh pa je bore malo. In načela, ki jih zastopa »P. R. K.«? Brez-dvoma so lepa in koristna, a prav tako gotovo so tudi za uspešno delo med mladino vsaj v tej obliki, neuporabna! Zopet smo tu zapadli enemu izmed elementarnih pedagoških pogreškov, ker se nismo ozirali niti na mlado otrokovo dušo, ki mora šele potom izkustva zaslutiti moč in resničnost teh pravil, niti na toliko opevano samodelav-nost. Ne vstvarjajmo ponovno mrtvih katekizmov, kojim je ravno vsled njihove nerabno- Stran »UČITELJSKI TOVARIŠ« dne 29. marca 1923. Stev. 13. teljstva. da je no s tal o naše stanovsko glasilo tudi zrcalo pregleda naše slovenske književnosti, v teku je delo. da to še razširimo in borno lahko prinašali pregled vse jugoslovanske književnosti. Kdo bolj nego pionir kulture in prosvete je tega potreben, ki vodi danes — ne samo šolske — temveč tudi ljudske knjižnice. Revij si pri današnjem stanju ne more vsakdo vzdrževati. Mani politike, manj .polemike in več kulture — pozitivnega dela, je bilo naše geslo! Brez ocen in s krajšimi ocenami — ni mogoče! In že pada prva slana kritike na še ne docela izvedeno delo! — Glede šolskih odrov se v polnem obsegu pridružujemo nazorom, da pridejo daljša poročila v liste ki jih čita naše ljudstvo in bo naš list le kronist v tem oziru. Hvala Bogu, ne potrebuje to delo več toliko iniciiative lista in je iz-hodilo. "— Prisedite k mizi in videli bo-dete. da delo rodi zadovoljstvo in strpnost! Clara pacta, boni amici! — Uredništvo. Sacro egoismo. Glavni znak dobe. v kateri živimo, je oholo plapolajoči prapor materijalizma na eni in tropica ponižanih in užaljenih čuvarjev sv- Grada, pozabljene narodove vere v samega sebe in svoo bodočnost na drugi strani. Doba brez solnca, brez duše, brez ideala, doba povojne psihoze, doba egoizma in fraze. Mrzlo je človeku, ki hodi med vami... Beda in nepriznanje. pa še umetno podžgana mržnja njih, ki jim dajemo od svoega poslednjega najboljše, to ie naše plačilo. In naše delo je delo Sizifovo. čutimo to. od časa do časa se izvije iz zmu-čenih prs krik za ooroščenjem. začujemo svareči »mene tekel«, pa se zgrozimo, za-drhtimo žnjim — za h:p, potem pa utone krik in hrepenenje naše nazai v naš bedni, brezupni vsakdan •.. Dnu prsi ioa tli in ne ugasne in čaka: »Svobode. Bratstva, Enakosti!« Bral sem J. Kovačičev članek »In-ternaciona Pedagogial Uniono« v 51. številki »Učit. Tov.« in mi ie prišlo na misel ... kako bi sezidali most med seboj in sosedi svojimi. Res verjame kdo da bi svetovni jezik. oa da je Ido. Esperanto ali Volapiik, nadomestil to, česar ni v nas..kar bi edino moglo premostiti prepad med nami in njimi — ljubezen? Ne bo! Ni jezik sredstvo kulture ;ez:k je samo njen verni obraz in odraz... Iz ljubezni edine pa gre pot v Obljubi eno deželo, brez nie so vse naše besede kakor poklenkavanje votlega brona... In ljubezni ni v nas. Preveč bolijo rane.. • Koroška. Trst. Gorica. Reka Kras ta Istra in Zader — sedem trnov v srcu našem —. od njih je polno srce da ni prostora ljubezni v n em ... Kako bi ljubili?! Ni ljubezni v nas. »Homo homini lupus«, brat bratu volk. Jez k ne svetovni in noben ne. ne bo spremenil na tem nikdar ničesar. Recimo, danes zna vsa naša inteligenca (nanjo se obrača člankar) po. — no kako bi — po 'dovsko. Kai ie prdob-Feneea? koliko jih na e. ki bodo svoje znane lahko kdai porabili? Tisti kongres vsakih toliko in toliko let. — kdo ea bo kdai v:del? Sai še doma ne moremo živeti. sai še. če grem od doma v šolo. dve minuti premišljujem, kako se bom obračal. kie bom držal roke. da vsaj za silo zakriiem to sredi decembra brstečo veli- konoč oziroma prenavljanje in prestvar-ianje na svoi obleki... In tistih sa odporna sila mladine. Deci se hoče življenja, pristnega življenja, pa naj si je včasih pomešano 7 grenkobo! Ne z dogmatičnimi vprašanji in odgovori, z vsakdanjo izkušnjo si ustvarja sposobnosti za svojo bodočnost. Ali ji nudite priliko za slično udejstvovanje v zamišljeni organizaciji? Sola je že itak poklicana za vzgajanje, njena sveta dolžnost je posvetiti vso pažnjo moralnemu od-gaianju svojih gojencev, pozneje pa, v pošolski dobi ni več nikogar, ki bi vplival nanje! Ako so gmotna sredstva na razpolago za delo tam, kjer se brez njih itak vzgojno delo vrši. potem ne bo teiko ta sredstva pritegniti k plodonosnejšemu delu, ki čaka organizatorje na še skoraj docela neobdelanem polju. Kakor je »Skautstvo« pridobilo med našo deco tal, ne zato, ker so se za njega zavzeli vzgojitelji, ampak ker nosi v sebi zdravo idejo, ki prija otroškemu srcu in njega iniclja-torni sili, prav tako bo kot izpopolnitev mogla prodreti tudi ideja »P. R. K.« v srca naših malih, če bo pravilno tolmačena in sejana. Pravim kot izpopolnitev, ker se mi zdi organizacija »P. R. K.« umestna posebno za dekleta, kojih temperament bolje odgovarja nežni nalogi »Rdečega križa« v obče in bi jim imenovana organizacija propagirana 'lih' sigurno odlična privlačna sila. Povsod so se praktični vzgojitelji zavzeli za podeljeno vzgajanje dečkov in deklic, ker so upoštevali vsaj za gotovo razvojno razdobje obojestransko individualnost, pa se mi zdi, da bi tudi tr. ne bilo v škodo, če bi skušali zadostiti pri- rodnemu nagonu dečkov za organizacijo, ki skuša zaposliti njihovo inic.iiatorno silo, in prirodnim težnjam deklet z organizacijo, ki upošteva ženski naravi odgovarjajoče udejstvovanje. Če ste uverjeni, da naše domače pridne xCbelice« in podjetni »Skauti« ne morejo zadostiti nalogam, ki jim pripisujemo danes morda kot poseb-I nost organizaciji »P. R. K.«, pa spremenimo ime! Ne gre nam namreč za imena, ampak za delo! »Čbelice« ali pa organizacija »P. R. K.« In »Skautstvo«. bi konečno moglo v marsičem nadomestiti propadajoči vpliv domače hiše. Ustvarili bi center, kier bi se zbirala zdrava in močna de-ca k ustvarjajočemu delu, kjer bi ista preživljala ] čas, ki ji preostane po končanem dnevnem trudu. Naj končam! Delo naj se osredotoči na ono polje, ki smo ga navedli zgoraj, pa bomo dosegli uspelie in to tam, kjer je za poznejši razvoj in moralno odpornost našega naraščaja mnogo bolj potrebno in od neprecenljive važnosti. Veščaki so si namreč edini v tem, da izpuhti po večini vse j ono iz otroških glav, kar se deca nauči v dobi osnovnošolskega obiska, da pa ostane tisto, kar so si pridobili izza 14 leta. — Ne barvajmo torej svoje zunanjosti — slično Indijancem z Orinoka — s površnim pojmovanjem polzke civilizacije, zajemajmo ši ln silnejši kot sovražnikov, takrat šele je prišel čas za obračun, takrat šele prisilimo svoje mejaše, da nam vrnejo, kar je našega da enkrat za vselei prečrtajo in orekrižaio svoja pohlepevanja. in da iskreno sprejmejo naše bratstvo.. Prej oa ga ne bo! Živimo na realnih tleli peklenskih in moramo računati z dejstvi, vse drugo pa, romantiko in sentimentalnost in saniavo dobrodušnost in ponižnost in kar je še drugih čednosti naših in Ido pa si prihranimo za boljše čase. zdaú si Üh res ne moremo privoščiti- To je. kar sem bil hotel povedati. Dela in vere!_Ernest Tiran. Učiteljice, poročene z državnimi nameščenci. Ko je bil predsednik našega Udruže-nia v zadevi naših za polovico prikrajšanih osebnih doklad pri ministru prosvete, izjavil je ta, da si ne upa naše zadeve predložiti ministrskemu svetu, ker v slučaju. da bi se nam izplačale polne dokla-de bi presegali dohodki učiteljske poro-dice plačo višjih činovnikov s fakultetno naobrazbo in on ne mara ustvarjati takega nepravilnega »razmerja«. (»Narodna Prosveta«). To bi bilo torej nepravilno »razmer-ie« ko bi dva duševna delavca skupaj prejemala več kot eden sam! Da se ohrani ravnotežje, smemo one, z državnimi nameščenci poročene učiteljice, prejemati samo polovico onih dohodkov, ki iih imajo neporočene koleginje ali pa uči-teljice-žene. kojih možje niso v državni službi in so s tem že itak boljše situirane. Zakaj pa ne bi žene visokih činovnikov s fakultetno kvalifikacijo ustvarjale tega ravnotežja s tem. da z duševnim ali drugim delom prispevajo k dohodkom svojih soprogov? V predvojnem času. ko so bile življenske razmere neprimerno ugodnejše ni bilo govora o kakem nepravilnem »razmerju«. — »Nepravilno razmer-ie« ie to, ako ima služkinja večje dohodke kot učiteljica, delavec ali hlapec več kot visokošolski profesor, ne pa. če dva skupaj zaslužita več kot eden sam: to »nepravilno razmerje« naj bi skušala naša vlada odpraviti! Toda ni še bilo dovolj krivice! Vsi državni nameščenci so prejeli sedaj stanovanjsko doklado, malenkostni prispevek sicer, ki izdaleka ne dosega tega, kar stanovanje v resnici stane, a me zopet nič.* Prišlo je to povsem nepričakovano, ker dotična odredba nikjer ne omenja, da bi bile me izvzete. Morebiti ie vzrok temu slična mahinacija. kakor pri maksimiranju dokad upokojencev, ki so jo povzročile podrejene oblasti s svojim povpraševanjem in državno računovodstvo s svojim samolastnjm tolmačenjem zakona.** V dokaz kako krivično in nesmiselno je tako postopanje, naj služi seledeče: Stanovanjske doklade dobivajo tudi vsi oni, ki imajo brezplačna službena stanovanja, učiteljice, žene veleposestnikov, verižnikov trgovcev, bančnih uradnikov, advokatov, hčere učiteljice, ki bivajo doma pri svojih starših, tudi take. ki rabijo svojo plačo samo za luksus. V neki znan' obitelji. hkrati pet oseb. prejema stanovanjsko doklado. Ako pojde učiteljica, žena državnega nameščenca v ooko.i, dobiva stanarino, ako je mož upokojen, tudi. a dokler delata dva, tako dolgo nič. Enako je z dnevnicami. Popolnoma pravilno je da dobivajo vsi omenjeni tudi stanovanjsko doklado. ker ta je del plače in ni nikaka miloščina. Tudi osebna doklada nam gre vsem enako: za enako delo enako plačilo. A tembolj občutimo me ki smo tako hudo prikrajšane, to vnebovpijočo krivico, to kruto zapostavljanje, ki nam jemlje ves pogum in zaduši v nas vsako iskrico idealizma. vsako vero v pravičnost in dobro voljo naše vlade- V dokaz nezaslišane krivice naj služijo sledeči podatki: Učiteljica, žena državnega nameščenca, ki služi 20 let, je napram svojim koleginjam prikrajšana za 570 Din mesečno, starejše pa kar za 720 Din, torej skoraj za polovico svojih prejemkov. Storile smo vse. kar se da storiti, pisale ter pošiljale peticije in proteste, obrnile se do vseh naših organizacij zainteresirale poslance. »Kolo jugoslov. sesta-ra« itd. a vse zaman. Opetovano pozivamo naše organizacije, da se z vso vnemo zavzamejo za nas. da zastavijo vse svoie sile-v odpravo teh krivic. Ko so svoj čas pri štajerski deželni vladi uvedli slično praktiko napram nam, sta se »Lehrerbund« in »Zveza južnoštajerskega učiteijstva« potegnila za nas s tako energijo da so to naredbo takoj ukinili ter nam naknadno nakazali polne prejemke. Kar je bilo mogoče doseči organizaciji pri nemški vladi, menda tudi ne bo nemogoče doseči v naši narodni državi-* * Zadeva je sedaj rešena, ker je ministrstvo v našem smislu rešilo izplačilo stanovanjskih doklad poročenim učiteljicam in se bodo doklade izplačale. Uredn. , ** Glede maksimiranja ima zakon točne določbe, ki so odločno socialno krivične in neopravičene — dvoma pa ni. Ure d n- * Otežkočeno je to vprašanje zaradi tega ker ni odvisno od lokalnih, temveč centralnih faktoriev in ker zadeva vse uradništvo in ne samo učiteljstvo. Le v složnem nastopu in delu je mogoč uspeh. Ni pa organizacija zamudila nobene prilike in je vselej pravočasno opozorila odločilne faktorie tudi na to vprašanje. U r e d n. Šolski vrtovi. (Oboje mnenje.) Okrajni poročevalci o stanju šolskih vrtov — novi vrtnarski podnadzor-niki. Višji šolski svet naroča z odlokom z dne 22. februarja t. 1.. št- 1927. da voli vsak okraj po enega ali več poročevalcev o stanju šolskih vrtov ki naj bi bili podrejeni in v pomoč nadzorniku za šolske vrtove. Le ti naj bi opravljali svoj »častni« posel brezplačno (prav po učiteljski navadi) radi pomanjkanja denarnih sredstev. Dobili bi na ta način zopet nekake nove nadzornike, katere nam je pa milostno dovoljeno voliti po lastni volji — in tako bomo kmalo enaki bivšim meščanskim gardam, ki je imelo običajno več častnikov in podčastnikov nego pro-stakov. Krajni šolski svet pa, kjer bi imel tak poročevalec svoj sedež, dobi v svojem letnem proračunu tudi novo rubriko pod »Tiskovine in pisalne potrebščine okrajnega poročevalca šolskih vrtov«. Sigurno se prav nič ne motimo, ako vnaprej trdimo da se bo tako učitelj kot krajni šolski svet kljub obilni dobri volji za te častne službe in izdatke prav lepo zahvalil in to povsem upravičeno, vsa] ne more eden kot drugi premagovati že dosedanjih stroškov, pa si naj naprti prostovoljno še novih? In čemu? Ako uvidi država korist šolskih vrtov in nadzornikov. naj iste tudi honorira. da bodo lahko neovirano vršili svojo službo — hodili od šole do šole. iz kraja v kraj. dajali na licu mesta nauke in nasvete, prirejali predavanja, ker pametna in poučna beseda več zaleže kot še tako učeno pisani akti, ki se jih napiše pri zeleni mizi. V prvi vrsti ie treba izvežbati mlade podeželske učitelje za praktične vrtnarje in pa vcepiti naraščaju na učiteljišču veselje do vrtnarstva. ker sicer bodo zlasti sedaj ko vpokojijo vse starejše učiteljstvo. kmalo vsi šolski vrtovi brez vrtnarje v,_ čemu nam bodo pač še nadzorniki in" podnad-zorniki?! Naše mnenje je; »Država ho-noriraj najprvo dosedanja nadzornika, da lahko stopita brez vsakdanjih življenskih skrbi ven iz pisarne in gresta predvsem Delovanje okrajnih društev poverjeništva UJU v Ljubljani. Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.)* (Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU „Naloge učiteljske organizacije v ujedinjen domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu. 1. 1922.) Šolska dožnost in obveznost. Zelo velika napaka v ureditvi narodnih šol za izobrazbo narodne mladine leži v tem, da se princip obveznega šolskega obiska napačno razumeva in napačno izpeljuje. Princip obveznega šolskega obiska velja pri nas samo za učenčeve roditelje. Ako se hoče natančno ta princip izpeljati, ne sme ta obveznost veljati za roditelje, ampak za državo in za vse samoupravne institucije: oblasti, okrožja, občine itd. Šolanje mladine je bilo v najstarejših časih privilegij najvijših društvenih stanov, plemstva in duhovščine, kasneje je to šolanje postalo pravica vsakogar, ki se je je hotel poslužiti. V najnovejšem času, ko so prevladale napredne ideje demokratizma, je šolanje mladine postalo obvezna dolžnost. Sedanji demokratizem zahteva, da se vsak v mladosti uči in zbira potrebna znanja in zmožnosti, da čimprej postane samostojen ud družbe in državljan, da-si pridobi gotovo količino znanja iz sposobnosti za državljanske in druge posle, katerim se misli posvetiti v življenju in da te posle izvršuje čim točnejše in vestneiše. Iz te socialne zahteve novega časa je potekel tudi princip šolske obveznosti, toda pri nas se ta princip napačno razumeva in izpeljuje, in posledica tega je, da se v Srbiji po preteku enega stoletja svobodnega državnega življenja ne šola niti ena tretjina šoloobvezne mladine, dočim se nahaja v državah, ki so nastale kasneje od nje in z njeno pomočjo več šol in več učiteljstva, in se v šolah izobrazuje tudi znatno večji procent šoloobveznih otrok. Fakt je žalosten in sramoten, a resničen! Težko je gledati resnici v oči, toda enkrat se to le mora zgoditi, prej ali slej! Na podlagi tega, kako se pri nas razumeva in izvršuje princip obveznega šolanja narodne mladine, se razvidi jasno, da je pri nas šolanje še vedno samo pravica, da obiskuje šolo kdor hoče in more; a ker velika večina noče ali ne more, ie posledica tega, da obiskuje v okolici naše prestolice šolo niti polovica šoloobvezne mladine, in da se prirastek procenta pismenih komaj opaža. Ako se bo to pri nas tako nadaljevalo še naprej, potem nnm bo potrebno še eno celo stoletje, da borno dospeli vsaj do tja, da bi se izjednačil procent pismenih in nepismenih; o tem da bi pa izginil procent nepismenih sploh, pa ne smemo niti misliti! Pravi smisel obveznega šolanja ni, da se šola vsak ravno tam, kjer imajo šolo, t. j, ravno tisti. ki se nahajajo v dobrih in srečnih razmerah, da lahko obiskujejo šolo, temveč da se omogoči obiskovati pouk do gotove starosti enako vsei šoloobvezni mladini brez razlike. To je pravi namen obveznega šolanja narodne mladine, tako se izvaja princip šoloobveznosti po drugih naprednih pokrajinah, ker sicer postane princip šolske obveznosti, ako se tako ne izvršuje, le jluziia. . . Meščanske in nadaljevalne šole. Ce se kritično opazuje izobraževanje ali poučevanje narodne mladine pri nas, tedaj se opazi drug pojav, ki ga tudi ne more prezreti kritika. Pri nas obstoji nekaj meščanskih in nekaj gospodinjskih šol, ki se zdaj vzdržujejo iz občih, državnih sredstev, toda korist prinašajo samo kraju, v katerem so. To so šole za nadaljno izobraževanje narodne mladine, za nekatere kraje, a nadalina izobrazba je enako potrebna za vse in vso mladino. Ker so take šole potrebne za vse kraje in ker se iste izdržujejo iz občnih državnih sredstev, tedaj je tudi potrebno, da se ustanavljajo te šole po vseh krajih in za vso mladino, a ne samo za mladino po nekaterih krajih, ker sicer bi se prikazovala država enim kot mati, drugim pa kot mačeha. Nikakor nc more biti pravic- ; no. da mora ljudstvo iz Homolja, Toplice ali Ko- I sovega nositi žrtve in bremena za izdržavanje j meščanskih šol v Pančevu in Novem Sadu, ali pa j za izdržavanje gospodarskih šol v Hedješu in 1 Bavanišču, a v domačem kraju nimajo dovolj niti i osnovnih šol niti učiteljstva ter jim otroci ostajajo brez pouka in tako tudi brez' pismenosti. Očigledno je. da interesi države in naroda, pa tudi principi demokratizma in pravice zahtevajo, da je osnovna in nadaljevalna izobrazba narodne mladine mogoča enako za vse in v vseh krajih naše države. VZGOJA IN POUK V NARODNIH ŠOLAH. Pomanjkljivost vzgoje v šoli. Pouk ie polovica, a vzgoja, v ožjem smislu, je druga polovica naloge vsake narodne šole. * Resolucije, sprejete k referatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzrnae dolžnost njegove izpeljave. Iz naše stanovske organizacije. Iz glavnega odbora UJU v Beogradu. Zaradi tega je potrebno, da se polaga skrb v narodnih šolah enako na vzgojo, kakor na dober pouk, ali z drugimi besedami, kolikor za razvoj razuma in znanja, toliko tudi za oplemenitev duše in srca narodne mladine. Toda v naših narodnih šolah se ne vrši tako! Pri nas se delo in sposobnost učiteljeva v narodni šoli ocenjuje poglavitno po njegovem uspehu pri pouku, ne pa tudi po doseženem uspehu pri vzgoji šolske mladine, in zato je čisto naravno, če se učiteljstvo narodnih šol trudi ugoditi temu, kar se od njega zahteva in po čemer se ga tudi kvalificira, kot uradnika. Zaradi-tega ie vpliv narodne šole na vzgojo šolskih otrok v ožjem smislu slab in pomanjkljiv; in ta napaka narodne šole je posledica neracionalnega in enostranega ocenjevanja učiteljevega dela in uspeha z ozirom na pouk in vzgojo — s strani nadzornika. Predstavniki nemške pedagogike niti ne smatrajo to za napako in nedostatek v izobrazbi šolske mladine, ker stoje na načelu, da mora biti ves pouk v narodni šoli vzgojevalen in da mora izobrazba moralne volje pri otrocih nastopiti kot posledica njihovega duševnega razvoja; čim pa predstavniki pedagoškega pouka v Ameriki in na Angleškem, kjer se gleda na vse to realnejše, oni smatrajo, da se ne sme čakati, da se plemeniti čuti in lepe navade pri otrocih javijo šele kot posledica duševnega razvoja, ampak mora šola tudi s posebnim vplivom povzročiti razvoj in obstanek plemenitih čutov in lepih navad pri šolski de-ci. V tem prepričanju je v Ameriki in na Angleškem, in po tem oziru tudi na čeških narodnih šolah uveden poseben predmet za dosego večjega vpliva na dobro vzgojo mladine in sicer pri mlajših moralni pouk, pri starejših domovino-znanstvo (spoznavanje državljanskih pravic In dolžnosti.) Neovrgljivo je dejstvo, da bi se uvedbo teh predmetov v program naših narodnih šol znatno pojačil vpliv šole na vzgojo mladine, posebno pa sedai. ko pada pri nas — kakor po- j vsod — morala kot posledica dolgotrajnih vojen in ko se radi novih državnih in nacijonalnih raz- j mer kaže posebna potreba, širjenja nacijolne in državne zavesti, kar se proglaša kot posebno važna naloga državne, narodne šole. Pomanjkljivosti pri pouku. V pogledu izvajanja pouka v naših narodnih šolah se opažajo precejšnje napake in nedo-^ statki. To se opaža v velikem pomanjkanju potreb- [ nih nacijonalnih učil za racijonelno poučevanje in v pomanjkanju učiteljstva za poučevanje stro- j kovnih predmetov. V naprednih državah opazujejo učenci na- ! vadnih šol v šolskem kinu zgodovinske dogodke, j znamenitosti posameznih pokrajin, kopanje in I predelavo rud, izdelovanje stekla, papirja itd., a j pri nas še učitelji prestolice ne morejo pokazati < trokom niti dobre nacionalne olike v tem oziru; naše narodne šole nimajo na razpolago niti dobro izdelanega zemljevida za specijalno šolsko potrebo, niti ne dobre šolske table. In to je glavno merilo za pouk, v koliko so jasni pojmi pri šolskih otrocih o tem, kar se jim predava v šoli. V naprednih državah predavajo v narodnih šolah strokovne predmete, kakor: risanje, petje, ročno delo, telovadbo in dr. strokovni učitelji, pri nas se zahteva, da uče učitelji in učiteljice vse predmete, tudi one, za katere nimajo dovolj spretnosti, zato obstoji pri nas v narodnih šolah pouk v strokovnih predmetih samo po imenu, Iz-vaja se pa samo proforma, in so tudi učni uspehi ničevi. Resnica je, da se pri nas radi velikega števila nerazdeljenih šol ne more izpeljati specljali-ziranie pouka v vseh narodnih šolah, a je tudi resnica, da je število otrok v razdeljenih šolah in število otrok v nerazdeljenih šolah približno enako; zato naj se iz izjeme napravi pravilo; zakaj bi se radi šol, v katerih se ne more izvesti speciializiranje pouka, ne bi izpeljalo v tistih, v katerih se lahko izvede?! Edini vzrok temu ie naša poznana konservativnost, od katerega se +glo NAŠE ZAHTEVE NA SEJI GLAVNEGA ODBORA UJU. Sednica cdržana 31. oktobra 1912. godine u Beogradu. Navzoči: predsednik Milutin Stankovič, podpredsednik M. V. Popovič i članovi: Mihajlo Jo-vič, Miti. Stanojevič .lova P. Jovanovič, Vlad. K. Petrovič, Anta Mladenovič Steva U. Dordevič i g.ca Savka Radičevičeva. Ovoj sednici prisustvovali su članovi Gl. Odbora iz Slovenačke: gg. Luka Jelenac i Dostal. Službena pragmatika: g. predsednik govori o činovničkom zakonu.-On misli, da ne treba mnogo negodovati proti njega, jer je on ipak jedan uspeh za činovništvo. Dalje saopštava da je podneo Skupštinskom Zakonodavnom Odboru predstav-ku, koja sadrži sve zahteve obuhvačene u zapisniku vanredne sednice Izvršnog Odbora od 30. oktobra. Za tim veli, da se je razgovarao i sa nekim članovima Zakonodavnog Odbora kao i sa predsednikom toga odbora g. Mišom Trifunovi-čem, i da su oni obečali, da če u granicama mo-gučnosti iziči na susret učiteljstvu. Predsednik je obečao da če se naša predstavka pročitati u Odboru. Zatim g. Stankovič predlaže da se o toj stvari napisu još dve opsežne predstavke, od kojih bi jednu g. Mil. Popovič predao lično g. Miši Trifkoviču, a drugu bi on predao Ministru Prosvete g. Sv. Pribičeviču. Ovaj je predlog Izvr. Odbor usvojio no s tim da se u te predstavke unese još zahtev: da se do-datak na skupoču iziednači po svima krajevima Države, pošto je ona svuda skoro izjednačena. Naše zahteve: 2. G. L. Jelenac uzima reč i želi: a) Da se poradi na tome, da se plate činov-nika I i II kategorije uravnoteže, jer ovako kako se predvida velika nesrazmera medu njima. b) Da se svima Povereništvima pošlje po 1 primerak načrta zakona o Učitelj. Školama, radi proučavanja. c) da se objave sve rezolucije donete na Sarajevskoj Skupštini; i d) Da se publikuje Skupštinski Poslovnik. Odbor je pažliivo saslušao njegove zahteve i odlučio, da se po njima postopa» s napomenom, I da skupštinski poslovnik nije ni primljen na Skup-štini u Sarajevu, več je ostavljeno za iduču skup-j štinu. 3. G. Dostal iznosi zahtev Povereništva iz Ljubljane, da se iz Slovenije uzme jedan učitelj za referenta Ministarstva Prosvete. Takva ličnost, veli on. najbolje poznaje prilike u Slovenačkoj, i on bi doprineo mnogo da se svi poslovi za ovu pokrajinu u Ministarstvu što pravilnije i brže rešavaju. Povodom ovoga uzima reč: G. Jova P. Jovanovič i veli da postoječi referenti prema urectenju Min. Prosvete, nisu podeljeni po pokrajinama, več po prirodi poslova. Ako bi se izašlo na susret brači Slovenciina, onda bi to dalo povoda da ostale pokrajine izadu sa takvim zahtevama, a to bi bilo neostvarljivo. Predsednik veli, da se sprema nov Zakon o uredenju Ministarstva Prosvete. U koliko je njemu poznato najugledniji članovi Gl. Prosvetnog Saveta žele, da se ova ustanova organizuje tako, da če postojati širi i uži Savet. Za članove Šireg Saveta uzimače se predstavnici iz svih krajeva naše otadžbine tako, da bi oni bili informatori, svaki za svoj kraj, i na taj bi se način mnoga prosvetna pitanja najpravilnije mogla rešavati. U ovom specijalnom slučaju mišljenja je da treba potpomoči zahtev naših slovenačkih drugova. G. M. V. Popovič je za to da bi Min Prosvete moglo uzeti za svoje činovnike ljude, predstavnike iz svih krajeva Otadžbine, i oni bi u da-; noni momentu mogli korisno da posluže 2 a potrebne informacije. Pošto ie ovo pitanje iscrpljeno, to y: odlu- | čeno: Sklepi: Da se predlog g. Dostala usvoji i : poradi, da se jedan učitelj iz Slovenije uzme u Mi-i nistarstvo Prosvete za našeg činovnika. 3. G. L. Jelenac, povodom izbora novoga predsednika traži obaveštenje zbog čega je to sad izvršeno i kako se, s obzirom na pravila, ima shvatati tai izbor, izjavljujuči da su Slovenci gla- težko osvobodimo in kar preprečuje uvedbo vsa- saIi za taJ >:?nik poroča, da v kratkem razpošlje na vodstva čeke, potom katerih bomo odsihmal plačevali članarino. Članarina za leto 1923. je bila določena na Din 90 s prispevkom Din. 10 za predsednikovo potovanje na 2. drž. skupščino v Sarajevo. Računska preglednika, tov. Okorn in Riglar sta pregledala blagajniško knjigo s prilogami in našla vse v redu. Po 1 blok za »Učit. konv.« sta popolnoma razprodali tov-ici: ga. Menaše-Koma-čeva in ga. Turnher-Kovačeva. Prisrčna hvala za njuno požrtvovalnost! Kjer tov. Prestor Niko nI bil navzoč odpade njegovo poročilo o »Učit. samopomoči.« V novi odbor so bili soglasno izvoljeni tovariši ¡n tovarišice: Janko Levstjk kot predsednik. ostalim odbornikom iti namestnikom pa: tov. Lusner Gustav iz Litiie, Kolenc Lojze iz Zagoria, Pelko Matiia iz Toplic pri Zagorju, Furlanova Zinka iz Šmartna pri Litiii. Kalinova Marija iz Litiie, Tancigova Vera iz Izlak in Vrščajeva Zinka iz Zagorja o. S. Razno: Načelno stališče tov. J. Levstika glede zborovanja se vzame v vednost — in se. sklene, da se prvo zborovanje, ki ima slediti, vrši v Stični. — Izrazila se je tudi želja, naj se novi odbor zavzame za pristop k »Ferijalnemu savezu«. Priporoča se agitaciia za »Zvonček« vsaj za učence višjih razredov. Tovariše in tovarišice se ponovno prosi, da svoje kakoršnekoli premem-be in event. želje iaviio sproti tajništvu, da smo tako vedno v medsebojnem stiku ter ima tako tudi odbor jasen pregled o stanju društvenikov. Čas prihodnjega zborovanja bo pravočasno naznanjen v našem stanovskem glasilu. + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 10. marca v Celju otr skoraj polnoštevilni udeležbi. Društvene zadeve. Tovariš predsednik prečita uvodoma došle dopise ter priporoča navzočim, da naj podpirajo v prvi vrsti naše stanovske institucije kakor Učiteljski dom v Mariboru, Zdraviliški dom in Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo v Celiti. Ta zavod tiho deluje 12 let, se lepo razvija in procvita. Je ta institucija nekaka »Samopomoč« učiteljstva. Skoraj nobenemu tovarišu ozir. tovarišici še ni ves čas poslovanja odrekla pomoči, ako se ie zatekel v stiskah do svoje stanovske zadruge. Ker tiho deluje, je ta zavod našemu naraščaju, mlaišemu učiteljstvu skoro docela neznan. Zavod ne mara kake hrupne agitacije, ampak seznaniti se hoče z mlajšimi tovariši, da se obrača do zavoda tako s hranilnimi vlogami kakor tudi s prošnjami za posojila. Članarina za tovarišice oinožene s tovariši se je določila na 40 Din letno, za uč. ž. r. d. in vrtnarice pa 60 Din. Kot referenta za Ferijalni savez se izvolita tov. Schreinerjeva in Vrečer, za šolske vrtove pa tovariš Petriček. Tovariš Potočnik poroča o ukrepih, ki jih je storil gospodarski odsek v zadevi stanarine in ogreva. Soglasno se sprejme na to sledeča resolucija: Ker nam višji šolski svet nakazuje prejemke po čl. 33 zakona z dne 19. julija 1919, je naše društvo mnenja, da bi bila dolžnost višjega šolskega sveta, da bi zamujeno dolžnost popravil, se obrnil na pokrajinsko upravo ter opozoril isto, skrbeti za to, da se postavi v proračun vsota za izplačilo zaostale in tekoče stanarine in kurjavo za slov. učiteljstvo. Pri vseh bodočil nakazanih plačah naj višji šolski svet upošteva celi 33. člen ter nakaže vse prejemke po navedenem členu oziroma pove, kdo daje oziroma izplača nenaka-zani tlel plače. Predavanja. O ustanavljanju mlad. kmet. klubov je predaval inž. Lah. Jako ~ interesantno ie bilo tudi predavanje tovariša Petroviča o popravljanju zvezkov med učnim časom ter tudi izven učnega časa. Prihodnje zborovanje meseca majnika v Te-harjih! Tovariši, ki se nameravajo udeležiti mainiškega (poučnega) izleta v Hrastnik, naj javijo po dopisnici društvenemu predsedniku. Končno se še sprejme resolucije, ki se oddajo ožiemu sosvetu. - LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO 14. marca ob prav številni udeležbi. Po običajnem pozdravu vseh navzočih se je tov. predsednik v vznešenih besedah poklonil manom pokojnega dr. Ivana Tavčarja, najod-ličnejšemu sinu slovenskega naroda. V kratkih, markantuih besedah je orisal njegovo življenje, niegovo javno delovanje, povdarjajoč njegovo plauitečo ljubezen do domovine, njegove moderne nazore in ideje ter ljubezen do našega stanu. Kot ie nekoč pokojni stal trdno (b naši strani, tako stoji slovensko učiteljstvo žalostno in s tugo v srcu ob njegovem grobu, a ta bolest je vzvišena, ponosna, ker smo srečni, da je rodila slovenska mati sina. ki je pritisnil našemu narodu poseben pečat in bil narodu dobrotnik in sirdnik. Slava njegovemu spominu. — Nato ie pozdravil navzoča zastopnika F. S. gosp. prof. Lapameta in poverjenika- F. S. za Slovenijo gosp. Mačka. Odgovarjal je nadalje na interpelacijo tov. Ambrožiča glede javne kvalifikacije. — Tovariš Šeme ie nato podal izčrpno poročilo o bistvu, namenu in delovanji! učiteljskega Feriialnega Saveza. opozarjajoč tudi na različne težkoče. ki ovirajo delovanje. Po jedrnatem poročilu g. prof. Lapajneta, ki ie poročal o pristopu profesorskega društva k F. S., dalje o ugodnostih učiteljstva na deželi, o pešpotovaniu itd., se je izvolil odbor Učiteljskega Ferijalnegn Saveza za Ljubljano, sestoječ iz 10 članov in 2 pregledovalcev računov. Za predsednika i_e bil izvoljen tov. Seme. Članarina se je določila za aktivne člane letno 100 Din, ki naj se pobira mesečno po posameznih poverjenikih na šolali. Poročene učiteljice plačajo letno 40 Din in sicer UJU 20 Din in društvu 20 Din kot članarino. Učiteljstvo, ki ni zaposleno na osnovnih šolah, naj pošilja članarino vsai četrtletno naprei. Jako živahna ie bila razprava o gospodarskem položaju ljubljanskega učiteljstva in kako bi učiteljstvo samostojno našlo način, tej pereči gospodarski krizi odpomoči. Pojavljale so se različne pametne ideje glede nakupovanja najpotrebnejših živil, posebno pa glede ustanovitve bolniške blagajne. Ker je načrt take blagajne že osnovan. se sklene, da se to vprašanje preloži na dnevni red enega prihodnjih zborovanj, da se zadevo dodobra pretehta in premotri, kako bi se ta koristna naprava omogočila in realizirala Dalie je zbrano učitelistvo soreielo sledeče resolucije, ki se tičejo finansijskega položaja vsega učiteljstva. 1. Vsled naraščajoče draginje je socialni poležal učiteljstva postal tako žalosten, da se učiteljstvo nahiia tik pred katastrofo in popolno od-p »vedio vseh svojih sil. 2. Vlada naj takoj reši vprašanje službene piagmatike. 3 Vlada naj nemudoma zviša vse prejemke pragmatikc za 100%. 4. Vlada izplačaj takoj enkratni nabavni prispevek v izmeri enomesečnih skupnih prejemkov /a vsni delno kritie dolgov, v katere je zabredlo učitelistvo. Vlada naj draginji primerno zviša prispevek z'i stanarino. Obenem naj nam tudi preskrbi < gre v. ki nam gre po ustavi. Učiteljicam, ki so poročene z drž. nameščenci, nai se priznajo iednake draginiske doklade, kot iih imaio ostale neporočene učiteljice, oziroma oinožene z nedržavnimi nameščenci. Za enako delo enako plačilo! Pravično in izobrazbi primerno naj se urede službeni preietnki učlteliic ženskih ročnih del. — Resolucije se odpošlie potoni UJU pov. Liubliana na centralo v Beograd v svrho nadaline akcije za zbolišanje našega položaja. — Predesdnik nato zaključi dobro uspelo zborovanje. J. L. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ JE IMELO DNE 8. FEBRUARJA T. L. SVOJ OBČNI ZBOR v Ormožu, tokrat radi slabega vremena le pri 51% udeležbi. Kot gost je bil navzoč ravnatelj ormoške deške meščanske šole gospod Josip Prijatelj. Predavanii: a) Tovariš ravnatelj Anton Kosi je razpravljal o versko-nravni vzgoji mladine doma in v šoli; debata ie bila živahna: b) Tovariš predsednik Josip Rajšp pa je poročal o seji širšega sosveta UJU v I iubliani dne 28. decembra 1922. Tajnikovo poročilo; iz tega je razvidno, da ima društvo vso okrajno osnovnošolsko učiteljstvo, vštevši učiteljice ročnih del in otroško vrt-narico ter vpokojence pod svojim okriljem, torej 53 rednih udov. V pretečenem društvenem letu je društvo 4krat zborovalo in priredilo 1 poučni izlet v Čakovec. Pri zborovanjih je bilo 8 podavanj. V svojem poročilu je tajnik omenil tudi odlikovanje našega predsednika tovariša Rajšpa z redom sv. Save 5. razreda in naglašal, da je to odlikovanje velika čast i za naše društvo, ker se je s tem odlikovanjem častno pripoznalo tudi dolgoletno stanovsko organ izatorično delovanje odll-kovančevo. Blagajnikovo poročilo kaže 3879.57 Din dohodkov. 3654.05 Din izdatkov, torej 225.07 Din prebitka. Članarina znaša za leto 1923: 144 Din, v kateri pa so zaračunjeni zneski tudi za Učiteljski doni v Mariboru, Jugoslovensko Matico in Ciril-Metodovo družbo. Volitev. V znak priznanja za delovanje starega odbora, se enoglasno izvoli ves stari odbor še za prihodnio dobo, in sicer: predsednikom Josip Rajšp, podpredsednikom Anton Porekar, taj- nikom Adolf Rosina, namestnikom Jakob PreindI, blagajnikom Drago Pinterič, namestnikom Martin Šalamun, odbornlkovim namestnicam Ida Rajšpo-va, Ana Trstenjakova in Angela Porekarjeva, računskim pregledovalcem Ivan Najžer in Ljudevit Muzek. + TRŽIŠKI KROŽEK JE ZBOROVAL dne 10. februarja 1923 v Mokronogu. Predsednik tov. Berce prečita po običajnem pozdravu in nagovoru došle dopise in rešitve resolucij, ki se iih je poslalo svoječasno višjemu šolskemu svetu, poda kot zastopnik učiteljstva kratko poročilo o svojem delovanju v okrajnem šolskem svetu in predlaga, da se zbira za nagrobni spomenik umrlega tovariša in bivšega predsednika Klanška. Ker bi tak spomenik stal ogromno vsoto denarja, ki bi jo učiteljstvo pri današnjih razmerah ne zmoglo, se sklene, da se mu kupi samo mrainorna plošča z napisom ter se pooblasti tov. Ravniharja, da zbira tozadevne prispevke. Tajnik »Okrajnega učiteljskega društva za krški okraj«, tov. Vanič prečita zapisnik občnega j zbora z dne 13: januarja 1923, ki se ga učiteljstvo ' tržiškega krožka radi izvanredno neugodnega i vremena, prevelike oddaljenosti in sedanjih slabih j fiiiansiielnih razmer ni moglo udeležiti. Predavanja: Po predavanju tov. Debeljaka, ] ki je podal »Podrobni učni načrt za rokotvorni pouk s potrebnimi opazkami«, se je vnela živahna debata. Tov. Debeljak je izdelal svoj podrobni učni načrt po sličnih načrtih, ki so se uveljavili v Nemci. Kot tak pa je pri nas nesprejemljiv, kajti z njimi bi bilo treba popolnoma reorganizirati in preustrojiti naše šolstvo. Na naših ljudskih šolah je za enkrat rokotvorni pouk, kot ga predpisujejo višje oblasti in Debeljakov podrobni učni načrt, nemogoč; njega vpeljavo moramo smatrati za ponesrečen poizkus in prenagljen korak šolnikov, ki stavljajo naše ljudske šole na veliko višjo stopnjo, kot v resnici stoje. Pouk naj se do tedaj, dokler ne dobimo za to potrebnih in sposobnih učnih moči, vrši vsled predpisanih ur, učiteljstvo pa naj prejema za svoj trud primerno nagrado. Za stalno nai se ga uvrsti čim preje med predícete na učiteljiščih, za drugo učiteljstvo pa naj se priredita v času velikih počitnic dva tečaja, in sicer: eden v Ljubljani, drugi na deželi. — Tov. Roječ ie skušal s svojim referatom »Šolski odri in mladinske igre« vzbuditi med učitejistvom veselje do gledališčne umetnosti in ga navdušiti za idejo šolskih odrov. Ker ie bilo učiteljstvo že od prejšnjega referata in dolge debate zelo izmučeno, se preloži razprava o tem predlogu na prihodnje zborovanje. Slučajnosti. Gospodu nadzorniku Ljudevitu Stiasn.vju se častita k šestdesetletnici njegovega rojstva. Sklene se. da ie obvezan vsak član krožka plačati letno najmanj 5 Din za rezervni sklad. Prihodnje zborovanje se določi za mesec junij; vrši se v Škociianti. Predava tov. Pirnat o strokovnem pouku ter tovarišici, Babnik in Pir-kovič o gospodinjstvu. — Zelo lepo uspelo zbo-rovanie zaključi predsednik z zahvalo na vse tovariše in tovarišice, ki so s požrtvovalno vztrajnostjo in velikim zanimanjem sledili posameznim izvajanjem. f DNE 3. SUŠCA 1923. JE POZDRAVILO j BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO 1 GRADAC OB VI.AfflNJI. Zbralo se je v na novo otvorjenem razredu v gradu. Zopet je imelo učiteljstvo priliko videti mračni prostor v domu prosvete. — Precej nas ie bilo kljub nestanovitnemu pomladanskemu vremenu. Od nenavzočih nismo dobili nikakega opravičila. V tem oziru bi si pač želeli mali korak v napredku, — znamenje, da ne smatramo zborovanj za obveznih. Obenem pa smo tudi mili sodniki: slabe, slabe so naše gmotne razmere. Predaval je tov. Rigler »o njegovih doživljajih in o šolstvu v RusIN« in pa nadzornik Luke-žič o »Leposlovju«. Vsled pomanjkanja časa pa ie moral prvi predavatelj zopet preložiti predavanje. Nadzornik Lukežič nam ie podal smernice za lepopis v osnovni šoli. Tema sama obsebi dolgočasna, vendar je sledilo vse učitelistvo z največjo pozornostjo izvajanjem g. predavatelja, kateremu je bil smoter predavanja, uvesti na vse šole Črnomaliskega okraja enotno pisavo. Predavanju je sledila živahna debata, kako bi se dalo najbolj izvesti nasvete g. predavatelja. Ker se ni moglo priti do pozitivnega zaključka, se je sprejel predlog tovariša Vigeleja, da se bo moglo na drugem zborovanju uspešneje o tem razpravljati, če se doma vsak samo malo bolie zamisli v peda-vano snov, — oziroma jo preštudira. Tovariš predsednik poroča nadalie. da se ie obrnil na glavni Ferijalni Savez v Beogradu z željo, da mu pošljejo pravila, da dosedaj ni prejel še nikakih tozadevnih informacij in tudi glede tega ne more dati nikakih pojasnil. Priporočil ie tudi, da naj bi bil vsak tovariš-ica član Učiteljske Samopomoči. Nato je sledilo več internih zadev društva. Tovariš Bogovič ie v zbranih besedah ča-stital v imenu vseh članov tovarišu predsedniku Konradu Barletu na dobljenem odlikovanju. Orisal nam je zasluge agilnega pedagoga na šolskem Doliu vobče, vrline predsednika, vrlega tovariša in izbornega družabnika. Viharno odobravanje je bilo izraz udanosti vseh navzočih. Sklenilo se ie, da bo drugo zborovanje 14. malega travna. Zavel bo topleiši pomladni dih v Semiču. Tedaj bo gotovo zvabil tudi nne. ki jih ie od nas odvračala neizprosna zima in prazni žepi - (v pričakovanju, da se skoraj do vrha napolnijo.) + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO JE IMELO SVOJ REDNI OBČNI ZBOR dne 6. februarja v deški mešč. šoli. Predsednik tov. Tomažič iskreno pozdravlja vse navzoče ter posebej še na novo pristopiv- šo članico gdč. Murglovo. — Na kratko oriše kaj srno v društvu dosegli in česa nismo mogli j doseči. Tajniško poročilo. Iz njega posnamemo, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 7 cdborovih sej in 7 zborovanj, na katerih so se reševale šolske zadeve, kakor tudi gmotne zadeve učiteljstva. Bilo je tudi več predavani. — Razven teh zborovanj je priredilo društvo še poučni izlet k sv. Urbanu, na katerem je zanimivo predaval tov. Hergouth o geološki sestavi mariborske kotline, tov. Pučelik pa je povedal zgodovinske zanimivosti sv. Urbana. — Ogledali smo si tudi delavnice južne železnice, ki je res velikanski obrat ter mestni muzej. Koncem šol. leta napravilo je učiteljstvo našega društva skupen izlet. — Odbor je storil vse korake, da se pomaga bolni tovarišici S. iz njenega težavnega gmotnega položaja. Dosegli so se tudi uspehi. — Korporativno je bilo društvo kot član pri Pedagoškem krožku. Jug. Matici in Uradniškem društvu. V društvu se je izvolil pripravljalni odbor za zgradbo Učit. doma v Mariboru, kateri se je poleti prekrojil v samostojno društvo, čegar agl- len predsednik je tov. Hren in društvo je pristopilo korporativno kot član. — Graja malomarnost nekaterih članov, ki nimajo toliko stanovske zavednosti, da bi žrtvovali par uric mesečno ter prišli k našim zborovanjem. Tovariš blagajnik poda svoje poročilo in piedloži račune, iz katerih je razvidno, da je društvo aktivno vkljub temu, da so nekateri člani tudi pri plačevanju društvenine zelo zanikarni. Računi so bili od preglednikov pregledani ter najdeni v res vzornem redu. Za prihodnje leto se določi članarina na 96 Din. Blagajnik apelira na vse učiteljstvo. naj se zaveda svojih dolžnosti ter mu ne dela z neplačevanjem toliko nepotrebnega dela. Tovariš Mirko Kožuh kot predsednik učite-ljiščnega odseka nam poda poročilo o delovanju v tem odseku, iz katerega posnamemo, da so se vršili redni sestanki z učiteljiščniki, na katerih so predavali od predsednika naprošeni predavatelji v aktivnih učiteljskih vprašanjih kakor: Roditeljski večeri — kolegijalnost med učitelj-stvom itd. Volitve: Predsednikom je bil zopet soglasno izvoljen naš priljubljeni tov. Tomažič. Odbornikom pa tov. Hren, Kožuh, Tušak, Klemenčič, Alt, Cibic, Olga Preinrova in Milka Bračičeva. Po izčrpanem dnevnem redu zaključi predsednik dobro uspeli občni zbor. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE IMELO SVOJ OBČNI ZBOR v soboto dne 17. februarja 1923 ob 10. uri dopoldne v Domžalah. Navzočih je bilo 44 članov in članic. Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika Tomo Petrov-ca se je prečital in odobril zapisnik občnega zbora preteklega leta. Nato sta prišli poročili tajnika in blagajnika, kar se je vzelo na znanje. Članarina. Članarina se določi na letnih 100 Din in se jo plačuje četrtletno naprej. Izvanredni stroški se med letom sorazmerno razdele na vsakega člana. Vse one. ki poravnajo v določenem roku članarino, se jih na zborovanjih imenoma prebere. Seja širjega sosveta UJU. Nadalje je podal tovariš predsednik kratko poročilo o seji širšega sosveta v Ljubljani. Volitev. Volitev novega odbora se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili: Tomo Petrovec, predsednik; Matija Hiti. preds. nam.; Ela Tavčar, bla-gajničarka: Gizela Ušeničnik, tajnica: Marica Sa-laba, tajn. nam.: Rudolf Knez, Anton Nanut, Viktor Sotenšek odborniki. Predlogi. Kamniško učiteljsko društvo predlaga ožjemu sosvetu UJU v Ljubljani: UJU, poverjeništvo Ljubljana naj predloži »Osrednji zvezi državnih nameščencev« ta-le predlog kamniškega učiteljskega društva: Ako nam višje oblasti ne plačajo toliko, da živimo stanu primerno, bi bili prisiljeni prenehati z vsem izvenšolskim delom. Ferijalni Savez. Tovarišica Salaba je predlagala, naj se ustanovi podružnica »Ferijalnega Saveza v našem društvu. Izvolil se je takoj pripravljalni odbor, katerega tvorijo: Jelo Janežič, Rudolf Knez, Mira Legiša in Marica Salaba. Prihodnje zborovanje se vrši marca meseca v Radomljah. Želi se več stanovske zavednosti in več zanimanja za društvena zborovanja. + Učiteljsko društvo za šolski okraj Maribor je imelo svoj občni zbor dne 15. februarja t. Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri pred poldan. — Poročilo tajnika in blagajnika je bilo sprejeto brez debate na znanje- Slednjemu se je izrekla zahvala za pridno in vestno delo. Članarina se je zvišala na 100 Din letno-, vračunivši prispevek za »Učiteljski dom« v Mariboru. — Na predlog tov- Čonča je bil potrjen prejšnji odbor z izpremembo, da je izvoljena bla-gajničarjem tov. Pavla Delakova iz Raz-vanja njenim namestnikom pa tov. Josip Puhr iz Kamnice. — Poročilo tov. Godec o seji širjega sosveta se je sprejelo brez debate na znanje. — Tov- Knaflič poroča o korakih, ki jih je napravil kot član obrambnega odseka naše osrednje organizacije v zadevi izplačila opravilnih doklad šolskim voditeljem. K sklepu občnega zbora predava strokovna učiteljica gdč. Lj. Poljančeva o temi »K reformi zgodovinskega nouka na naših osnovnih šolah.« Referat ie bil izredno temeljit ter zasluži da bi bil obelodanjen v »Popotniku«- — R. Jaut. tč. tajnik. + Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice je zborovalo dne 10. t -m. ob jako častni udeležbi (nad 100) učiteljev. Članarina za leto 1923 znaša za UJU 80 Din za okr. društvo pa 5 Din. V počeščenje spomina na Joškota Berganta, nadučitelja v Grosupljem je društvo vplačalo tretjo usta-novnino za »Učiteljski konvikt«. G. vse-učilišni profesor Fr- Veber je prav lepo govoril o etiki kot vedi in so mu bili poslušalci jako hvaležni. G. društveni predsednik je poročal o društvenih zadevah zagotavljajoč, da le dobra organizacija daje moč in bo imela toliko več veljave, kolikor bolj razsodni možje bodo imeli na-učno upravo v rokah. Cule so se bridke tožbe o materijalnem stanju učiteljstva in se je konštatirala solidarnost učiteljstva z ožjim sosvetom UJU glede podpredsedniškega mesta v višjem šolskem svetu. Gre tu za princip in ne za osebe. Sploh se je učiteljstvo živahno udeleževalo razprav in je vse zborovanje trajalo skoraj 3 ure. Popoldne ob 3. uri je bil potem še prijateljski sestanek pri »Novem svetu«, pri katerem se je še marsikatera dobra misel izrekla in se je sklenilo prihodnje zborovanje prirediti takoj v začetku junija. Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu! UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 29. marca 1923. Stran 5. na učiteljišče v Ljubljani in v Maribor, kjer nai vcepita učiteljiščnikom veselje in znanje do vrtnarstva, za mlajše učitelje pa priredita 21etna obvezna počitniška tečaja potem šele stopita na deželo, de-lajta načrte in nadzirajta. ko bosta imela kaj in koga. Dotlej na naj delajo poročila dosedanji okrajni šolski nadzorniki ob priliki inšpekcije na šoli in se izognemo drugim stroškom Poznamo dobro voljo in delavnost obeh naših vrtnarskih nadzornikov. zato kličemo: »Država, plačaj svoje delavce, če hočeš, da bo njih delo imelo uspeh!« Inicijativo za zgoraj omenjeni odlok z dodanim pravilnikom in poslovnikom so dali šolniki, ki so odlikovali kot vešči vrtnarii in sadjarji, ki so s pridom poučevali mladino in odrasle kmetijstva zlasti sadjarstva ter bili tudi za odlične uspehe odlikovani. Tudi mnoga učiteljska društva so odlok preučevala, ker se zavedajo, da je nujna potreba prilagoditi pouk praktičnim potrebam naroda. Zlasti krajni šolski sveti se morajo zavedati važ nosti kmetijskega pouka, kateremu naj služi kot učilo urejen šolski vrt. Zanj morajo več žrtvovati kakor so do sedaj, ko je bilo po večini vse breme za šolski vrt naloženo učitelju vrtnarju. Ravno potom tega odloka se hoče izdatno pomagati učitelju. Čuditi se moramo vnetemu zagovorniku krajnih šolskih svetov. Številke v proračunih so v istini visoke, a vrednostne vsote ne dosegajo proračunov iz mirnih časov. Starejši učitelji niso irneii boljše izobrazbe iz kmetijstva in vrtnarstva kakor io ima sedanji naraščaj.'na so kljub temu dobri vrtnarji in sadjarji, med niimi nekateri pravi strokovnjaki, ki so si na tem polju iztekli velikih zaslug. Imeli so gotovo več smisla za pravo narodovo izobrazbo, katere -manjka mlademu nara ščaju. Da je učiteljišče potrebno reforme, to je jasno. Pisalo se je v tem že veliko — storilo še nič. Gotovo je. da je treba učitelju več znanja iz kmetijstva in nar. gospodarstva, oa ie treba tudi volje in dela. S tečaji se ne doseže Bog ve kaj: Lanski se ni moge! niti vršiti — ker ni bilo udeležencev- Torej sploh nobene volje Odlok ne navaja nobenih novih nadzornikov ampak izroča skrb za povzdigo šolskih vrtov v roke delavnih učiteljev, ki bodo v ožjem krogu tovarišev vzdignili zanimanje. Obveznosti ni nobene. Kdor noče dvigniti naš ugled med narodom bo izvršitev odklonil pa mir besedi. Edina točka bi bila potnina. Če bi bila ta nakazana, bi ne bilo tega pisanja. Gotovo upravičena zahteva ki se bo sigurno dosegla ko se razmere nekoliko urede. Želeti bi bilo več resnega prevdarka in stvarne presoje._ lz Jugoslavije. — Stanovanjske doklade poročenim učiteljicam se izplačajo. Ministrstvo je rešilo vprašanje izplačila stanovanjskih doklad poročenim učiteljicam učiteljskih porodic v našem smislu in se bodo doklade izplačale v smislu člena 21. zakona o draginjskih dokladah in zadnje uredbe. — Si tacuises ... Pred kratkim smo čitali v »Učit. Tov.« članek o draginji izpod peresa g. M. Zora. Z njegovimi izvajanji se prav strinjamo, saj naši prazni želodci kruto občutijo žalostno vladno politiko. Le nekaj je pogrešil tovariš Zor-Na koncu namreč pripominja, da bomo, če vlada ne ustreže našim upravičenim zahtevam, iskali kruha tam. kjer nam ga bodo radevolje ponujali. Kje bi to bilo. mi težko uganiti! Ta zadnia opomba je torej malo prehuda, ker bi znala vreči zelo slabo luč v naše vrste. Čim bolj nas bodo pritiskali, toliko tesneje se moramo okleniti naše organizacije, saj le na ta način moremo upati na uspeh. Pomisliti moramo tudi. da če bi nas mnogo iskalo kruha tam, kjer »nam ga ponujajo« bi s tem žrtvovali celo vrsto naših tovarišev, ki jim kruh ne bi bil nikdar na ponudbo, ampak bi jim bil odvzet še ta borni košček, ki ga imajo sedaj. — S svojim izvenšol-skim delom so si pač nakopali smrtno sovraštvo! Le omahljivci in neznačajneži bi dobili pomoč, naravnost rečeno — v farovžu. Teh pa v naših vrstah ni in jih biti ne sme- —C.— — Tovarišem in tovarišicam vseh okrajnih učiteljskih društev! Razposlali sano 1- zvezek »Stanovsko strokovne knjižnice pov. UJU« na predsedstva vseh okrajnih učiteljskih društev. Določite takoj enega tovariša ali agilno tovarišico na svoii šoli da prevzame knjižico za vse člane na svoji šoli od predsedstva. Raz-oečajte takoj knjižico in plačajte jo takoi, da nam predsedstvo lahko takoj nakaže celotno vsoto. Saj je cena najnižja kar smo jo mogli postaviti. Knjižica Vam daje vse informacije glede naše organizacije. V slogi je moč! — V razglasu o pričetku »Uspos. izpitov« na učiteljišču v Ljubljani je pomotoma naveden kot začetek izpitov dan 24. aprila mesto 27. aprila. Ravnateljstvo nas prosi, da opozorimo učiteljstvo. da se izpiti prično v Ljubljani šele 27. aprila. — Slovenska Šolska Matica je razposlala te dni svojim poverjenikom nabiralne pole in položnice za 1. 1923. Če kdo poverjenikov ni pošiljatve prejel, naj se zglasi da dobi nove tiskovine. Nabiralne pole in letnino je poslati odboru po društvenih pravilih do konca junija tek leta. Časa za pristopanje k Matici je dovolj; naj bi ne bilo člana učiteljskega stanu, ki bi ne bil član S. S. Matice! Počitniški izlet. — Vse tov.-ice, ki so se javili za poč. izlet, prosim, da se udeleže II. sestanka v soboto, 31. t. m. ob 10. uri dopol. v hotelu Tivoli. Vabijo se tudi oni tov..-ice, ki se še niso prijavili. (Zadnji »U. T.« o poč. izl.) Tov.! Zadnii čas je, da se definitivno pomenimo o iz-letu! - S. M. — Tovariše-lovce, ki nam pošiljajo ustreljene živali prosimo da nam pošljejo vsakokrat znesek poštnine in stroškov, da jim istega povrnemo. Vse pošiljatve naj se izroče v »Učit- tiskarni«. Zaenkrat vsem dosedanjim pošiljateljem iskrena hvala. — Tvornica učil. — Poroča se nam, da so se kape Hyg za uničevanje glavnih uši. katerih je že mnogo v uporabi zlasti na šolah in zavodih. prav dobro obnesle. Vsem šolam se nabava tega uspešnega sredstva najto-pleje priporoča. — Tvrdka Viktor Bohi-nec, zastopnik »Continental«, Ljubljana, Dunajska cesta 21 je dobila novo pošilja-tev teh kap ter lahko takoj vsem naročilom ustreže .— Cena komadu Din 46. Učiteljski pravnik. — § Krivična uvrstitev učiteljic žen. roč- del in otroških vrtnaric. Spodaj smo navedli stališče oblasti glede uvrstitve otroških vrtnaric in učiteljic žen. roč. del po zakonu o draginjskih dokladah. Vlada se sklicuje na člen 29 srb. šol. zak. in na besedo »stalnost« v členu 5- zakona o drag. doki. in člen 29 srb. šol. zakona. Naše mnenje je, da je to popolnoma na-napačna podlaga, ki so si jo vzele oblasti. — Pri presoji za uvrstitev so merodajne le faktične razmere in pa uvrstitev kategorij z enako izobrazbo pri drugih strokah državne službe, tako da bodo vse stroke enako uvrščene Faktične razmere so sledeče: S plačo 600 Din danes noben samostojen človek ne more živeti. Plača 600 Din je nevredna poklica vzgojiteljice mladine, kateremu poklicu in stroki je dati prednost pred drugimi strokami državne službe s pisarniškim poslom. Otroške vrtnarice in učiteljice žen. roč. del morajo plačevati stanovanje enako drago kakor vse drugo učiteljstvo torej morajo prejemati tudi stanovanjske doklade. — Po analogiji: Poštne uslužbenke. ki imajo isto predizobrazbo in strokovni izpit, enake vrednosti kot otroške vrtnarice in učiteljice žen. roč- del so uvrščene pod člen 5 zakona o drag. doki. in prejemajo po tem členu oseb. doki. in stanovanjsko doklado: torej je popolnoma krivično, da se otroške vrtnarice in učit. žen. roč. del ki imajo istovredno kvalifikacijo in odgovornejši poklic, uvršča v nižji člen. —§ Neredno prejemanje mesečne plače in vzrok zakasnitve. Pred kratkim smo priobčili tozadeven dopis na računski oddelek pri pokrajinski upravi, da nekatere šole dobe mesečno plačo šele 5. ali 8. v mesecu. Prejeli smo pojasnilo, da računski oddelek najkasneje 25. vsakega meseca likvidira plače, torej bi se iz-pla,-čilo lahko izvršilo 1. v mesecu- Krivda leži pa na lokalnem poštnem uradu, ki prejme sicer nakazilo, a čaka na razpoložljiv denar za izplačilo. Zaradi tega tudi često zataji in se izgovarja na nakazilo. Šolskim vodstvom, ki ne prejemajo redno plače svetujemo, naj se obrnejo uradno direktno na poštno ravnateljstvo in naj prosijo, da naj točno L vsakega meseca oskrbi podrejenim uradom potrebne vsote da bo učiteljstvo lahko redno prejemalo svoie plače vsakega 1. v mesecu. — Prepričani smo', da se da to urediti! —8 So li uSposobljenostni izpiti otr. vrtnaric in usposobljenostni izpiti učiteljic ročnih del, položeni na državnih učiteljiščih pod sedamo upravo brez veljave? Menda že. Drugače bi pač ne mogli uvrstiti otroških vrtnaric in učiteljic ročnih del ood člen 6.. kamor spadajo sluge in drugi uslužbenci brez vsakih izpitov. Do L oktobra 1922" uvrščene so bile med prejemke pod členom 5. Po devetih me- secih pa se jih je brez vsakega obvestila uvrstilo pod člen 6-, češ, da ne spadajo med činovnike. ker nimajo mature. Kaj so njihovi državni strokovni izpiti, kar naenkrat prišli ob svojo veljavo? Saj so različne kategorije nameščencev, ki tudi nimajo mature, a so po svojih strokovnih izpitih uvrščeni med činovnike in dobivajo draginjske doklade po členu 5. — Apeliramo na merodajne kroge, da se zavzamejo za nas in izposlujejo. da se nas zopet uvrsti pod člen 5., kamor smo bile uvrščene do 1. oktobra 1922. —§ Nezaslišano! Vsakdo toži. da ne more s to plačo izhajati in res je nemogoče. A kaj naj porečemo me vrtnarice učiteljice žen- roč. del? Cujte kaka vne-bovpijoča krivica se nam godi. Vsem se vsaj malo plače izboljšujejo a nam, ki imamo najmanj — se odteguje. — Preteklo leto smo imele dobrih 100 K dnevno, s 1. okt. pr. 1. se nam je pri plači odtegnilo 600 K: zakaj, ne vemo- Mislile smo, da je kaka pomota in nestrpno čakale mes. november, a glej, zopet isti odbitek. Pisale smo na vse strani, nobenega odgovora a tudi denarja ne, le slišati je bilo, da ni denarja. Vprašamo ali ga samo za nas ni? Če ga res ni. naj bi se odtegnilo vsakemu par kron, ne pa samo nam pri že itak bori plači kar celih 600 K mesečno in to traja že 6 mesecev. Jeli mogoče pri tej draginji z 2400 K mesečno živeti, se obleči in obuti? Ali res ni nikogar, ki bi se zavzel za nas? Dolga imamo že čez glavo ker bose nismo mogle hoditi po zimi zato se tokrat javno obračamo na organizacijo s prošnjo, da nam izposluje vrnitev mesečnih odtegljajev in našo prejšnjo plačo, da poravnamo kar dolgujemo, vedne terjatve in beda nas ubijajo. — Druga gorostasna krivica nas je zadela danes kot strela z neba. Mnogo upanja se je stavilo v nove doklade. a na izplačilni poli stojita danes dve nam v obraz se režeči številki; 31 Din doklad za marec. Hvaležnejše bi bile ko bi tudi teh ne bilo. kajti to je sramotno. Učiteljica-začet-nica prejme 186 Din a jaz. po dvajsetletnem trudapolnem delu beri in reci 31 Din, torej 1 Din dnevno. Povejte nam, prosimo Vas. kam se nas pravzaprav prišteva, k slugam? Mar ima sluga tudi usposobljenostni izpit? Sram nas ie, da bi se po-greznile v zemljo in sram je laho tudi one. ki nas puste kot vzgojiteljice z uspo-soblienostnim izpitom prištevati k slugam in ne preprečijo te gorostasne krivice. Kakor je potrebna učiteljica tako je tudi vrtnarica in učiteljica ženskih ročnih del-Obe ste vzgojiteljici, obe se trudita, vrt-naričina pljuča še več trpe. Res. da je učiteljica delj časa študirala, zato naj bo razlika pri plači, a od ene do druge je le korak. pri teh drag- dokladah je naravnost prepad. Kje je pravica? Kako se rešuje socijalno vprašanje? — Še enkrat prosimo organizacijo, da napne vse sile da se nam poravna storjena krivica, saj Vam mora biti pri srcu ne samo blagor učiteljstva, temveč tudi blagor vrtnarice in učiteljice žen. roč. del, ker tudi te spadajo pod Vaše okrilje. — a--Informirali smo se na merodajnem mestu in prejeli sledeče informacije: Na podlagi člena 29 srbskesra šol. zakona iz 1- 1904. ki tvori dopolnilo k za nas veljavnemu členu 33 istega zakona so stalni oni učitelji in učiteljice, in spadajo pod člen 5 zakona o draginjskih dokladah z dne 28. febr. 1922, ki imajo polni zrelostni izpit na učiteljišču. Državna oblast ne smatra uspo-sobljenostnega izpita otroških vrtnaric in učiteljic žen. roč. del za enakovrednega z zrelostnim izpitom (maturo), ki ga literarno učiteljstvo dela iz vseh predmetov. in ki je težji in zahteva znatno več študije. Zato je uvrstila otroške vrtnarice in učit. žen. roč. del pod člen 6 zakona o drag. dokladah. med neukazne državne uslužbence. Državni sluge so uvrščeni še za en člen nižje in spadajo pod člen 7 zakona o draginjskih dokladah. Pokrajinska uprava je, v dobri veri, uvrstila prvotno pri prosvetnem oddelku otroške vrtnarice in učiteljice žen- roč. del pod člen 5 zakona o draginjskih dokladah; po mini-sterijalni odredbi pa jih je morala premestiti v člen 6 istega zakona. Zaradi tega jim ie pričela odtegovati preveč izplačane zneske. Glede stanovanjskih doklad smo že zadnjič pojasnili položaj, ki bazira na istem členu šestem in smo zavzeli stališče Organizacija vztraja na stališču, da se imajo uvrstiti vse stalne učiteljice žen. roč. del in otroške vrtnarice pod člen 5 zakona o draginjskih dokladah in je že napravljena tozadevna vloga od strani organizacije in oddelka za prosveto v Ljubljani; brezpogojno zahteva organizacija, da se izplačajo stanovanjske doklade tudi tema dvema kategorijama in da se takoj uredba v tem oziru popravi, neozi- raje se na zahtevo uvrstitve teh dveh kategorij pod člen 5 zak. o drag. dokladah. —§ V zadniem »pravniku« je v notici »Osebne in stanovanjske doklade « tiskarski škrat zamešal nekaj vrstic- »1. Člen 5.«, kar je ob koncu, ima priti spredaj, takoj pod »A. Aktivni uslužbenci«. Nadalje se ima v drugi koloni 14 vrstica zamenjati z 20 vrstico, ker je tudi prene-šena. Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Šolska prireditev v Limbušu pri Mariboru dne 11- februarja t. 1. Na pustno nedeljo je naša šolska mladina priredila odraslim prav prijetno, pustnemu razpoloženju primerno zabavo. Deklamacije, no večini šaljivega značaja, izvajane s prav otroško (prisrčnostjo in neprisiljeno gesto, so pokazale, da trud učiteljstva ni bil brezuspešen. Posebno obilo zabave pa ie nudila zadnja točka »Viteški turnir na limbuškem gradu«, šaloigra v treh dejanjih. ki je občinstvo postavilo v ono dobo. ko je še na limbuškem gradiču stal stari grad pozorišče romantičnega življenja viteštva in neplemenitih klativite-zov. Največ smeha ie vzbujal grajski norec Gašpar. ki je s svojo prleško živahnostjo povsem zadostil svoji težki nalogi. Dobro je izvršil svojo nalogo tudi Krokar, vodia roparjev, dočim je grajskemu lovcu Svetku prav dobro pristojala — pohorska počasnost. Zadnji prizor se je ob velikem veselju zmage pijanih vitezov zaključil z rodoljubno pesmijo »Eno devo le bom ljubil«. Prireditev je v moralnem kakor tudi j gmotnem oziru prav dobro uspela in je j poleg kritja stroškov za nabavo novega i odra še ostal precej lep dobiček za na-| bave šolskih potrebščin revnim šolarjem-i Občinstvo je bilo z izvajanji in igro naših malčkov prav zadovoljno in se je razšlo z željo, da se v kratkem spet priredi šolska veselica. Tako je bil spet storjen nov korak k zbližanju med šolo in domom. —po 18. februarja 1923 je priredila šolska mladina na Bledu v korist revni šolski mladini predstavo: »Šivilja Klara«. Z največjim zanimanjem ie sledilo občinstvo poteku igre. Otroci so izvajali svoje vloge z veseljem. Posebno so ugajali srč-kani nalčki v svojih rdečih in zelenih kostumih. Tudi vile so izvršile prav dobro svoje vloge glede petja in plesa. Šiviljo Klaro je igrala učenka 8. razreda Majda Hočevarjeva prav iz duše- Pohvalo zasluži tudi učenka III. razreda Jelčka Tom-še. — S tem je bil najlepše poplačan trud učiteljstva. Med odmori je sviral učiteljski salonski orkester. Da znajo Blej-ci ceniti in spoštovati šolo, potrjuje dejstvo. da je bila dvorana Blejskega doma nabito polna. Morala se je igra na splošno željo ponoviti 4. marca in je bila dvorana zopet polna. Ob tej priliki je daroval g. graščak Kenda znatno vsoto za revne šolarje ter se obakrat udeležil predstave Da bi bilo več takih šolskih prijateljev! —po Sv. Urban pri Ptuju. Šolska mladina pri Sv. Urbanu je uprizorila prvič o božičnem času 1922. »Božičnico« in drugič dne 2. marca t. 1. šolsko prireditev z nastopnim sporedom: 1. Pozdrav. 2- Petje. 3. Razni stanovi. 4. Sneguljčica (igra). Pr-. va kakor druga prireditev sta bili dobro obiskani, posebno pa je bila šolska soba drugokrat nabito polna. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic in ne prostora. Šolski vodja je v pozdravnem trovoru naglašal pomen šolskih prireditev ter vzpodbujal starše k večjemu zanimanju za šolo in za vzgojo otrok. Nato so otroci zapeli 3 nar. pesmi prav sigurno in z veliko vnemo. Posebno pa so učenci nastopali predstavljajoč razne stanove, kakor čevljar, mizar dimnikar itd., s tako sigurnostjo in neprisiljenostjo, da so navzoči z navdušenimi klici in z zanimanjem sledili poedinim nastopom. Dobro je uspela tudi igra »Sneguljčica«. Srčkano sta uprizorila svojo vlogo Snegulčica in Gašpar, zlasti pa so ugajali bradati palčki z raznobarvnimi kapicami. Ljudstvo in mladina so bili s to prireditvijo prav zadovoljni. Vstopnina, ki je nadvse nepričakovano do-nesla čez 1800 K. je namenjena izpopolnitvi šolarke knjižnice. Šolske ljudske knjižnice. —pk Tovariši in tovarišice! Maloštevilna slovenska deca v našem okolišu raztresena po vaseh, ne najde primerne družbe, da bi se zabavala v svojem materinskem jeziku. Navezana je edino na knjigo! Ker pa se je na naši šoli vedno skrbelo le za izpopolnitev nemške knjižnice. ne moremo ustreči zahtevam naših otrok. Z malimi vsotami, ki so nam dovoljene v ta namen, si ne bomo tako kmalu opomogli. Zato se obračamo do Vas! Gotovo imate doma. ali v šolski knjižnici kako knjižico, ki ste jo že zavrgli, a za nas bi bila neprecenljive vrednosti. Pošljite nam jo! Oni. ki nam ne morejo ustreči aj se nikar ne srdijo na nas. da v teh slabih časih prihajamo s to prošnjo. A tistim. ki nam priskočijo na pomoč, v imenu naše slovenske dete: Tisočera hvala! Knjige nai se pošljejo uradno na Šolsko vodstvo v Kocrivniku pri Kočevju- Nove knjige in druge publikacije. —kpl Stanovsko-strokovna knjižnica Udru-ženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Zvezek L: I. Organizacija jugosl. učiteljstva, II. Pravila UJU. III. Poslovnik UJU -Poverjeništvo Ljubljana. Izdalo in založilo Udru-ženje Jugoslovenskega Učiteljstva Poverjeništvo Ljubljana. Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ulica 6. — Cena za člane 3 Din, za nečlane 4 Dinarje. Knjižica je razposlana na predsednike vseh okrajnih učiteljskih društev, za vse člane. Tova-rišice in tovariši! pridno segajte po njej in točno poravnajte malenkostne zneske. S to knjižico hočemo stopati tudi k duhovni svobodi in osamosvojitvi! Program dela imate na prvi strani in geslo tudi. —kpl »Prvi plameni«. Sedem pesmi za mešane in moške zbore. Uredil Srečko Kumar. Naslovni lesores izdelal A. Černigoj. Izdal in založil »Pevski zbor Učiteljske zveze« v Trstu. —kpl Sokolski katekizem. Sestavil Ciril Hočevar. Izdala in založila »Sokolska 2upa« Maribor. Cena —. —kpl Sokolstvo I. Češkoslovaško Sokol-stvo. Dr. Ljudovit Pivko. Izdala in založila »Sokolska Župa* Maribor. Cena —. —kpl Knjiga za Tebe. Marguerite Buruat-Provius. Poslovenil Alojz Gradnik. Cena elegantno vezani knjigi 32 Din. Izdala in založila knjigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. —kpl Prigode čebelice Maje. R<)man za de-co. Waldemar Bonsels. Poslovenil Vladimir Levstik. Cena elegantno vezani knjigi z osmimi slikami 40 Din. Izdala In založila knjigarna Ig. pl. Kleinmayr fc Bamberg v Ljubljani. —kpl »Sič, Narodni okraski na orodju in pohištvu I.« Cena na kartonu 100 Din na papirju 80 Din. (Glej Književnost!) Izdala in založila Zaloga šolskih knjig v Ljubljani. — kpl Venec izbranih pesnil. Zložil Matej . Stergar. Čez 20 izvirnih narodnih pesmi, 18 stra-' ni. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri pisatelju .laplieva ul. 2. Cena 4 Din. —kpl Ksaver Meško: Ob tihih večerih. Založila knjigarna Ig. PI. Klelninayer in Ferd. Bamberg v Ljubljani. Miklošičeva cesta. Cena elegantno vezani knjigi 40 Din. Str. 233. Književnost in umetnost. —k Ciril Hočevar: Sokolski katekizem. Knjižica daje odgovor na vsa vprašanja, ki jih mora vedeti vsak Sokol. In sicer: Sokolska misel: Kaj hoče Sokolstvo? — Ali je potreba povzdigniti v našem jugosl. narodu telesne In nravne sile? S čim povzdiguje Sokolstvo telesne sile in moralo? Kako povzdiguje telovadba telesne sile? Ali je zdravje potrebno? — Ali je moč potrebna? Ali je želeti, da je naše telo lepo? Ali ima telovadba vpliv na moralo? V kakem razmerju je telovadba in človeške vrline? Na kateri ideji so osnovana sokolska društva? Kaj znači: Sokolska društva so demokratska? V čem se kaže najbolj demokratičnost? Kakšno je razmerje med sokolstvom in narodnostjo? Odkod ime »Sokol«? Čemu se je ustanovil »Sokol«? Ali je Sokolstvo že doseglo svoj cilj? Ali je Sokolstvo v svobodni državi potrebno? Ali ima Sokolstvo še druge naloge? Naše dolžnosti do neosvobojenih bratov. Organizacija: Kdo vodi društvo? Kdo zamore postati član(ica) društva? Dolžnosti članstva. Pravice članstva. Kaj mora vedeti, kdor nosi sokolski kroj? Kedaj se nosi kroj? Kedaj se kroj ne sme nositi? Kdo dobi sokolski znak? Kaj mora vedeti, kdor nosi znak? Kedaj je prepovedano nositi znak? Kakšen mora biti vsak Sokol? Kaj je sokolska disciplina? Kje mora biti Sokol posebno discipliniran? Kdo skrbi za red in disciplino v društvu? Kako se obvlada disciplina? Kdo preneha biti član sokol-skega društva? Katerega člana lahko odbor'iz-kliuči? Sokolska načela z ozirom na politiko, vero itd. Kakšno je razmerje med Sokolstvom in politiko? Sokolstvo in vera. Sokolstvo in kle-rikalizeni. Zgodovina. Kdo je ustanovil prvo sokolsko društvo? Kaj mora vedeti vsak Sokol o Tyršu in Fügnerju? Kako se je razvilo Sokolstvo na Češkem? Kako se je razvijalo slovensko Sokolstvo? Razvoj hrvatskega Sokolstva? Razvoj srbskega Sokolstva. Kako je nastal »Jugoslovanski Sokolski Savez«? Sokolstvo pri ostalih Slovanih. — Prav toplo priporočamo! —k Dr. Ljudevit Pivko: Sokolstvo I. Češkoslovaško Sokolstvo. Vsebina: Prvo telovadno društvo. Ustanovni občni zbor. Načelniško mesto.' Društveni kroj. Vojna doba 1866. Prva /upa. Miroslav Tyrš. Na II. vsesok. zjetu v Pragi. III. vsesokolski zlet v Pragi. IV. vseso-kolski zlet 1901. V. vsesokolski zlet 1907. VI. zlet: Vojna. Ob prevratu. VII. vsesokolski zlet v Pragi. Dr. Josip Scheiner. Dr. Jindrich Vaniček. Sokolsko slovstvo. V inozemstvu. —k Marguerite Burnat-Provins: Knjiga za Tebe. Poslovenil Alojz Gradnik- V : Ljubljani 1923. Visoka pesem ljubezni. Slavospev žene na ljubljenega moža. S smelo prostodušnostjo izljiva pisateljica svoje srce v te vrste, ki so ipa vendar tako oduševljene da iz njih ne zaveje niti senca kake plitke erotičnosti. Henri Ba-taille, ki je napisal predgovor, pravi o knjigi med drugim: »V nji je zavedno priznanje. najgorečnejše. ki se more zamisliti, najprostodušnejše in najzamotanejše obenem, ki ga je ženska, brez dvoma, sploh kedaj zapisala.« In na drugem me- stu: »Ta čudna himna, tako divja in sladka napisana z očmi umetnika, zamišljena z dušo slikarja, je nepričakovano resnična v književnosti- »Knjiga za Tebe« mora oživeti in ne sme biti pozabljena. Ker kas-neie ko bo obtežena s prošlostjo, bo zanimivo to pesem znova prečitati.« — Slog je lep. ritmičen in ubranost verzov in mestoma tudi njih vsebina spominja na »Vrtnarja« Rabindranata Tagore, n. pr. »Biti voda ki jo piješ, roža ki io duhaš, zrak, ki moči tvoje čelo. — Ne vladati več ne v telesu, ne v duši. pozabljati, da živim, da bi čutila bolje tvoje življenje kako poje v meni. — Moje srce gori pred tvojimi nogami kakor kadilo iz Azije- Zakaj nisem '.ažja nego dim. finejša netro dišave da bi te mogla celega oviti?« (str. 78.) — Prevoda si ne moremo boljšega želeti in je lep donesek naši prevodni literaturi. Rožna vezava knjige odgovarja njeni vsebini in bo zlaisti ugajala kot darilo v primernih slučajih, —od. — —k Sič, »Narodni okraski na orodju in pohištvu I.« Že dolgo nam je znano, da namerava »Probuda« publicirati vse kar nam je še preosta-' lo od slovenske narodne umetnosti, da se po možnosti oživi ali pa ostane vsaj v živem spominu krasne zbirke narodne umetnosti, ki jih hrani drž. muzej in pa profesor telin. sred. šole Gre-| benc. Najmarljivejši član »Probude« v tem oziru profesor Sič pa je s pomočjo različnih faktorjev, zlasti kr. vodstva zaloge šolskih knjig in učil iz-| dal že na svojo roko nekaj prav lepih in vele-važnih zbirk in knjig, od katerih sta omeniti zlasti i v kr. zalogi šolskih knjig v Ljubljani izišli zbirki: Narodne vezenine in Narodni okraski na pirhih in kožuhih. K tej zbirki je izdala kr. zaloga šolskih knjig in učil II. zvezek: Narodni okraski na orodju in pohištvu I. del, ki mu še slede poedini deli. Prof. Sič, ki je izdal okraske na preslicah in ni skrinjah ter okraske na posteljah in zibelih, namerava izdati še okraske na omarah in nadaljevati okraske na posteljah ter na različnem orodju. Istotako namerava isto zbirko pri zalogi šolskih knjig in učil nadaljevati prof Grebene z različnim hišnim orodjem in kmetsko opravo s pravcatimi načrti za mizarje, ter izdati tudi tesarske narodne okraske zlasti pri lesnih strokah itd. V vseh teh pogledih je našla narodna umetnost, zlasti gorenjska, skoraj enakovredna s Švicarsko in Tirolsko, samo, da naši slovenski rokodelci in stavbeniki niso še vedeli kje in kako črpati iz narodnih zakladov. Tu je kot pravi vodič na tem polju — katerega zaslugo naš narod nikoli ne bo smel pozabiti — profesor Sič, ki nam je obudil tudi narodne noše. Od njega pričakujemo še več publikacij o slovenski ženski umetnosti. Nepreeenliiva zasluga kr. zaloge šolskih knijg in učil je, da pomaga Siču reševati potomcem narodne zaklade, kolikor se jih rešiti še da. Brez Sičevih zbirk ne sme biti več nobena slovenska olikana hiša, noben narodno zaveden obrtnik, biti morajo kot dokaz naše kulture na razpolago tujcem v čakalnicah naših zdravnikov, zdravilišč, hotelov in se morajo najti za širši narod v vsaki šolski in ljudski izobraževalni knjižnici. Več o tej novi zbirki prinesemo še izpod strokovnjaškega peresa. —k Prigode čebelice Majé. Roman za deco. Spisal: Waldemar Bonsels. Poslovenil Vladimir Levstik. Ilustrovano. Vsebina: Majin beg iz domačega mesta. — Cvetkov rožni domek- — Gozdno jezero in njegovi prebivalci. — Niko in mu-rica. — Kobilica. — Mrvica. — Maja paj-kova jetnica, — Stenica in metuljček. — Matijev boj s človekom. — Čuda noči. — Palček izpolni čebelice željo. — Pesnica Polouica Sedrnopičnikova. — Razbojniški grad. — Beg. — Vrnitev. — Bitka čebel s sršeni. — Kraljičina prijateljica- — Že ta pisan spored odlomkov nam kaže vsebino knjige. Kako radi smo prebirali kot študenti Erjavčevo: »Mravljo«! Vedno in vedno se nam je tudi »Čitanka« odpirala na oni strani, pri tem odlomku. Z živo fantazijo smo zasledovali boj in bojne pohode mravelj. Vsako posebej smo videli in vse skupaj. Kako hitro je bilo razprodano izvirno delo našega tovariša in pisatelja Josipa Ribičiča iz Trsta, »Kraljestvo čebel«, ki ga je izdala še naša Zveza. Otroci so s slastjo čitali in kaj radi segali po tej knjigi v naših šolarskih knjižnicah. Prepričani smo, da z nič manjšim zanimanjem in z nič manjšo vnemo, kakor po »Mravlji« in »Kraljestvu čebel«, ne bo segala šoloobvezna in šoli-odrasla mladina po »Prigodah čebelice Maje« in jo bodo pokupile kaj hitro naše šolarske knjižnice. Knjiga je bogat zaklad za otroka in je najlepše darilo tudi za dom ob vsaki priliki — svojemu otroku. Preobširno bi bilo navajati podrobno vsebino. Svobodoljubna čebelica Maja se je v velikem hrepenenju po svobodi in uživanju življenja izneverila svojemu panju: po svetu je preizkusila vse nevarnosti, ki arete čebelici, spoznala je mnogo sveta in gorja, ki je konečno zatemnelo njeno idealno hrepenenje po lepem in čistem, srečno je prebila vse nevarnosti — opredelila se je konečno panju. — Delo toplo priporočamo ker je poleg zabavnosti tudi zelo poučno. —k Ob tihih večerih. Spisal Ksaver Meško. Knjiga ima sledečo vsebino: Dolga je še pot. — Ob tihih večerih. — Na sveti post. — Legenda o čudežnih očeh. — Pozabljena. — Ciganček. — Zasanjam včasih. — Romanca ob žalostnem jutru. — Ali niste nič molili zame. — Človek, ki stoji ob grobovih in plaka. — Ob pom- ladanskih večerih. — Ante Petrovič piše o knjigi:»Vrhunec liričnošti, ki je vsa ele-gična. prepolna tuge in žalosti, se nahaja v knjigi »Ob tihih večerih«. Od 11 sestavkov jih gre 6 v subjektivno, personalno liriko. Knjiga »Ob tihih večerih« je proglašena za najuspelejše delo Meškovo. Torej s to zbirko stoji na vrhuncu svoje umetnosti kjer je svoj autobiografski li-rizem dognal do neo&ične izrazitosti ■.. Vse ie mehko in nežno izsanjano, s čustvenim lirizmom pripovedovano. To je notranje življenje in borba duhovnika, ki se bori v svoji duši kakor patrijarh Jakob pomoči. Vse najtanjše nijanse te duševne borbe so tu adekvatno izkazane. To je najbolj sveže in izvirno delo Meškovo. Tu je čista, ne moška nego prav dekliška duša izrazila vse najčistejše, najtanjše in naimehkejše ljubezenske občutke prve mladosti, svoje nedolžne sanje in hrepenenja ki so ostala vedno izven dotika in dosega realnosti.« — Kniigo prav toplo priporočamo našim ljudskim knjižnicam, ker smo prepričani, da bo ljudstvo kaj rado posegalo po knjigi in mu bo dobra duševna hrana- k Venec izbranih pesmi, zložil Matej Ster-gar, ie izšel. Čez 20 izvirnih jugoslovanskih narodnih pesmi. 18 strani. Vsebina: Predgovor. — Povod Venca. — Zvonci reklame. — Narodna himna I. — Očetom Jugoslavije. Narodna himna II. — Narodni obrambi. — Kraljici države SHS. — Jugoslavija zlata abeceda. — Gracijam slovenskim, hrvatskim, srbskim. -- Število 3. — Rožni venec kraljevine. — Slovenija Tebi! — Stolici dežele. — Ljubljana, dne 26., 27., 28. junija 1920. Rodni zemlji. — Zlata doba. — Vrelec idej. — Po smrti kralja Petra. Sokol in Orel. — Morje src valov. Prerokovanje. — Konec venca delo. — Za narod, mili dom je »Venca« vsak atom, v radost in slavje vseh, ki mar za trud jim vspeh, zabava in korist izvor ljubezni čist do narodnih reči. kar slave duh želi in pravočut srca, vladar bi bil sveta! Teh del mi svet ne žolči! Drugače kamne tolči na ccsti boljše bo, kot umotvori nioii, jih mnogi mrtvi sloji ceniti ne vedo. Stvari razum Tebi najvišja bodi čast! Kar sreča nosi v sebi, inteligenci v last! Vse izobraženo ljudstvo naj pridno seže po tem »Vencu« in krasi z njim svoj dom, svoj um in srce svoje! Nobena hiša, nobeno stanovanje brez tega berila! Naša gospodarska organizacija. —g Članom učiteljske samopomoči. Na razposlane položnice v januarju t. I. še ni nakazalo 100 članov Din 1764:50. Prosimo vljudno, da poravnajo vsi zamudniki svoje obveznosti gotovo v prvih dneh meseca aprila. Veliki zaostanki ovirajo redno vodstvo blagajniških knjig in točno izplačevanje posmrtnin. Prosimo točnosti! —g Članarina in darila za učiteljski konvikt- Tov. Šulin in tov. Lilija s Polš-nika 15 Din. — Vplačano brezobrestno posojilo so darovali: Smole Izidor 160 Din, Papler Ida 100 Din. Petrič Minka 100 Din: vsi iz Borovnice — ker za zdaj v teh hudih časih ne morejo dopolniti do 250 Din svojega brezobrestnega posoiila. PO SKLEPU LISTA. +§ Učiteljsko društvo za Kočevski okraj zboruje v sredo. dne 4. aprila v Kočevju. Po skupnem zborovanju, občni zbor društva z običajnim dnevnim redom. Zdravo. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. | Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Pokusite - ■ ZIKO - - in se prepriiajti, da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Žika", d. z o. a. Ljubljana, Rož. dol. HoBa KH>Hra! HoBa KH>Hrat H3Miiijia je Hoaa ynöeifa KH>Hra: „McTopnja Cpöa, XpeaTa H CjiOBeHaua". yyöeHHK 3a yiemiKe HapojiHHx ujKOJia. OAOÖpeH OAJiyKOM roen. MHHHCTpa ilpocBeTe O. H. Bp. 45.659. H3pafluo: Job. JoBaHOBHh, petJiepeHT MuHHCTapcTBa npocBeTe. Kft>nra LUTaMnaHa je hnpn^HuoM Ha cpncKO-xpBaTCKOM je3HKy y ynHTe;bCKoj THCKapn y JL>y6.7baHn. UeHa 6pouiHpaHe Kn,Hre jecr 14ü,hh, tbp^o Be3aHe Kibnre 16 ähh. Hapyuöe npmvia: yHHTejbCKa THCKapa, JbyöjbaHa paHMHUiKaHCKa yjinua 6. Naročite! Cena nizka! LISTNICA UREDNIŠTVA. -4u V. Maribor: Običaj je ta, da se o prin-cipijelnih dopisih, ki se jih hkrati pošlje tudi drugim listom uredništvo vsaj opozori na to. — Organizacija se ima boriti proti krivicam in ima v tem vedno svoj pomen; obvarovati pa vsake krivice v naprej ne more, posebno ne v tem slučaju, ker ima država in državni funkcijonarji odločilno moč. v rokah. Brez organizacije, ki se bori za odpravo krivic in ustvaritev pravilnega razmerja bi vladajoči možje še bolj samovoljno vladali in pometali z našimi pravicami in zahtevami. S tega pogleda se nam vidi kritika in negacija pomena organizacije precej prenagljena. Na zadnjem dopisu so podpisane tri nečlanice. —lu M. Z. v M.: Uredništvo »Čitanke« je pri-morano odkloniti pesem iz principijelnega stališča. ker mora opustiti vsak sestavek, ki poveličuje vid, katerega slepci nikdar ne morejo doseči, ker se jih s tem tira v obup in se jim otežkočuje in creni njih žalostno usodo. —lu Odranci p. Beltinci — Prekmurje: V oceno ni potreba poslati nikamor in ni potrebna odobritev. Glede natisa se obrnite na uredništvo »Zvončka«. Prepričani smo, da bo uredništvo »Zvončka* radevolje sprejelo tudi krajše igre za naše šolske odre in pomagalo s tem za pridobivanje nove tozadevne literature.'Pozneje bo itak to naloga »narodno-prosvetnega« odseka, da bo pričel izdajati redno »knjižnico šolskega odra«, ki bo prinašala tudi večje igre in spevoigre za naše šolske odre. Šolska vodstva in učiteljske zbore opozarjamo, da ima KMIH UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI v zalogi velike slike (62X48) naših mož, ki so posebno priporočljive kot učilo za šole, okras za hodnike, čitalnice in sobe ljudskih knjižnic, a služijo kot okras tudi vsaki hiši, ker so umetniško delo akad. slikarja A- Koželja. PRAVKAR SO IZŠLE SLIKE: Josip Jurčič, Portretna slika 5 Din Anton Aškerc, Portretna slika 5 Din Primož Trubar. Portretna slika 5 Din DR. IVAN TAVČAR. Portr. slika 5 Din V zalogi so: Josip Stritar, Portretna slika 5 Din Valentin Vodnik, Portr. slika 5 Din A. M. Slomšek, Portr. slika 5 Din Simon Gregorčič, Portr- slika 5 Din Fran Prešeren, Pcrtr. slika 5 Din Fran Levstik, Portr. slika 5 Din Ta zbirka je najlepši in najcenejši okras in učilo za vsako šolo, dvorano in stanovanje. Naročila sprejema: KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. V korist „Jugoslovenske Matice"! „IDE$" Prašek za črnilo raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in tekoče ekstrakte! IDEt" Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za | več kot 100°/o cenejši kakor tekoče črnilo! ■ ItEfii Antracen in kovinasta. črnila. Zahtevajte vzorce in IUC1 cenike kateri, se pošiljajo brezplačno. IDES" \\m Hiti Izdelkov Tacen pii Ljiii. tv f« v*