Poštnin/ plačana — Sped. abbon. post. — II gr GOSPODARSTVO leto vi. št. 120 1 n o u s_ r KIJA TRST, 25. APRILA 1952 K M E T I .1 S T V O CENA LIR 20 U čem se moti Mr. R. Churchili Mr. Randolph Churchill, sin predsed-"‘ka angleške vlade, je obiskal Beo-grad kot dopisnik angleškega konservativnega lista «The Daily Telegraphu se na poti ustavil tudi v Trstu in Kopru, Ni dvoma, da ni R. Churchill odšel "a Pot samo nabirat časnikarske vtise. med osvaifodilni bq.-bo je bil delj casa v Titovem taboru; tako je Chur-'■hilla Isprejel pač kot starega znanca, hkrati pa tudi kot sina predsednika v*ade, ki je soodgovorna za sklicanje londonske konference o soudeležbi Ita-'je pri upravi anglo - ameriškega pod-r°čja STO. Izjave R. Churchilla so po vsem tem Vs6kakor pomembne. Včasih so zago-netne in dvoumne, ker to zahtevajo me 'ode sodobne diplomacije. Kljub temu I^slimo, da smo prav razumeli njegovo ‘zjavo v Beo& adu, da je Sovjetske zve-kriva, da ni Trst postal luka Sred-nie Evrope. .Iz te trditve ni R. Churchill izvedel ^kakšnega zaključka. Razen okoliščine, kakor n. pr. že samo sklicanje london-ske konference, ki naj bi skozi stranska vrata zopet pripeljala Italijo v irst — potrjujejo našo domnevo, da je Churchill hotel zaključiti: Ker ni 'Test po vojni postal srednjeevropska luka, ker ni mogel več prodreti v svoje JJ^kdanje zaledje, vrnimo ga Italiji, kjer bo lahko životaril kot industrijsko ^esto. To je v bistvu teza tržaških iredentistov. Recimo, da Trst res ni danes srednjeevropska luka. Vsaj v tisti meri ni, kakor bi lahko bil. Kdo je tega kriv? Mac samo politika ZSSR? Mar ni prav anglo-ameriška vojaška aprava nekaj dni pred objavo zloglasne Rojne izjave (s predlogom, naj se Trst Oniključf k Italiji) marca 1948 vnovič vključila Trst v italijanski gospodarski in carinski sestav? S tem je tržaško zunanjo trgovino in promet skozi tlžaško iuko podredila nadzorstvu rimske vlade. Tržaški javnosti je znano, kako so končale n pr. razne ponudbe zalednih držav, da bi z izvozom lastnih izdelkov v Trst plačevale pristaniške uslu-ke v Trstu. Zaledje je za to ponujalo Mago po nižjih cenah, kakor ga prodaja italijanska industrija v Trstu; toda vse te ponudbe je ZVU morala za-Vrniti, ko;- je to zahteval Rim, da ne bi trpela italijanska industrija, ki ho-Ce ohraniti tržaški trg zase. Kakšen krik je nedavno zagnal iredentistični tisk samo zaradi lega, ker ie ZVU dovolila neki avstrijski tvrdki, da odpre svojo podružnico v Trstu? ■^oano je, kako so se končale razne po-ftudfj(; Jugoslavije, da bi dobavljala •ežki tržaški industriji sufovfne v zameno za polizdelke in izdelke. Italija je nasprotna vsaki pobudi, ki di učvrstila poslovne zveze Trsta z zaprtjem, ker se boji, da bi se Trst tako Gospodarsko osamosvojil in da bi gospodarska osamosvojitev za vselej one-•Pogočila uresničenje njenega načrta, da se vrne v Trst. Zato tudi morajo biti draški državni proračuni vedno pasivni. Siceir je tržiaška luka še danes sred-,>je-evropska in balkanska kljub temu, da stoji ob njenem obzidju italijanski tinancar. Poglejmo n.pr. razvoj tržaške-Sa železniškega prometa, ki je seveda odraz prometa skozi luko, v letu 1950! Relež avstrijskega prometa je znašal 58.2'/(; itaHijanskfega 10,3%; jugoslovanskega 5,8%; CSR 4,3; madžarskega 2>d%,; ostalih držav 5%s in delež (nei-talijanskega) tranzita 14%. Kljub gospodarskim prednostim, ki si Ših je Italija zagotovila z omenjenimi rimskimi sporazumi, je Trst ostal sred-Me-evi opska in balkanska luka. Delež Raiije pri tržaškem železniškem prome-tu je od leta 1938 padel od 25% na Id,3% iz prostega razloga, ker je Ita-lija izgubila Julijsko krajino v korist Jugoslavije Mehanična DeODUklCIJA PETIH ZA-HODNIH DRŽAVAH DCLEŽ.I PROIZVOIlMJE ITAUJA ANCh Živo zanimonje tujih razstavljalcev ZA ZAGREBŠKI VELESEJEM OD NAŠEGA REDNEGA DOPISNIKA Zagreb, aprila Priprave za zagrebški velesejem so se pričele v ugodnih zunanjih okoliščinah, ki jih obeležuje zlasti veliko zanimanje tujih, posebno francoskih, italijanskih, nemških in angleških podjetij. Predstavniki zainteresiranih tovarn so letos pohiteli in prijavili svojo udeležbo pred začetkom uradne agitacije, ker je uprava velesejma zadnje leto odbila več prošenj inozemskih tvrdk zaradi pomanjkanja prostora. Na tuje razstavljalce sta ugodno vplivala uvedba sejmskih kontingentov in veiik poslovni uspeh lanskega sejma. Iz vseh teh razlogov se je uprava zagrebškega velesejma odločila, da organizira sodelovanje tujih razstavljalcev na letošnjem jesenskem sejmu na vzhodnem delu sejmišča, kjer je več paviljonov. Tako je tujim razstavljal-cem omogočeno, da najamejo cele paviljone. Na podlagi dosedanjih prija / tujih podjetij se dajo že nakazati obrisi udeležbe posameznih držav. Doslej prednjači Francija, za njo prihajata Zah. Nemčija in Italija. Avstrija še m predložila svojih želja, ker je dunajska Zvezna trgovinska zbornica, ki organizira avstrijske razstave v inozemstvu trenutno zaposlena s pripravami za avstrijsko udeležbo na spomladanskih sejmih. Glede na obsežne lanske zaključke ni dvoma, da bo tudi letošnja udeležba Avstrije' po- svojeml obsegu med prvimi. Prijavila se je močna skupina tudi angleških razstavljalcev; pričakujejo, da bo letošnja udeležba Švice krepkejša, ker so se švicarske tovarne že dobro uvedle na lanskem velesejmu. Prijavilo se je mnogo tudi ameriških podjetij m sicer iz Severne Amerike. Razstavljati namerava tudi Guatemala. Za zagrebški velesejem, se zanimajo tudi podjetja in Južne Amerike, za zdaj samo kot interesiranci in kupci. Prvič bo letos razstavljala Finska, prijavili so se tudi razstavljale! iz Danske in Švedske. Francosko razstavo bo organiziral »Comite permanent des foires internationales«. Jugoslovanska podjetja bodo leto-, razstavljala v paviljonih zahodnega dela sejmišča. Ta podjetja bodo razstavljala iste proizvode kakor prejšnja leta; toda blago se bo razlikovalo po kakovosti in ambalaži ter po uvedbi novih zaščitnih znamk. Zaščitne znamke bodo podeljevali po strogi izbiri. Blago mora ustrezati v vsakem pogledu zaščitni znamki. Domača jugoslovanska podjetja bodo letos posvetila večjo pozornost vprašanju pospeševanja izvoza; k temu jih navajajo razne nove olajšave v trgovini z inozemstvom. Tuja podjetja bodo razstavljala predvsem industrijsko opremo in razne proizvode, ki so, potrebni za dovršitev jugoslovanskih ključnih objektov. To so predvsem' razni stroji in oprema za mehanizacijo stavbene obrti, rudarstva in kmetijstva, toda tudi razne surovine. Manj bo razstavljenega tujega potrošnega blaga. Francija bo n.pr. pripeljala na razstavo razna vozila, stavbne stroje, buldožerje, kompresorje in kmetijske stroje; Zahodna Nemčija traktorje, avtomobile, motocikle, rudarsko, garažno in kletno opremo, e-iektrotehnični material, orodje, kirur ško orodje in tudi nekaj noviii izumov; Trst je torej ostal prvenstveno tranzitna luka za Podonavje. Statut Svobodnega tržaškega ozemlja in razširjenje proste luke kakor, ga predvideva mi-povna pogodba ustvarjata za Trst vse pogoje ki so potrebni, da postane izhodišče vseh zalednih držav na morje. Tej naravni rešitvi tržaškega vprašanja postavlja Italija drugo, t.j. zahtevo po priključitvi’, ki njej Italiji omogoči gospodarsko in politično prodiranje iz Trsta v Podonavje. Italija bo razstavljala motorna vozila in traktorje, ladijske in razne druge motorje, pisarniške stroje, bagerje, stroje za predelavo mramorja itd. ameriška podjetja osebna in tovorna motorna vozila in jeepe; Anglija in Francija razno orodje, rudarske in industrijske opreme, avtobuse, kamione; Svobodno tržaško ozemlje razne tkanine. Iz drugih držav prispejo razni proizvodi precizne mehanike, kemijski proizvodi itd. V uvoznem načrtu so rezervirane posebne postavke za uvoz blaga iz inozemstva, ki se bo razpečalo na velesejmu. Novi tečaj dinarja ne bo nikakor škodoval razstavljanju in zaključevanju poslov. Lansko leto so uvedli posebne komercialne dneve, da bi se olajšalo zaključevanje poslov. Izkušnja je medtem pokazala, da je bil ta ukrep na škodo obiskovalcev s podeželja, ker niso mogli na velesejem v času, ki je bil rezerviran za trgovce. Zaradi *ega so trgovinske dneve prenesli na zaključek velesejma, ko bo sejmišče zaprlo za širšo javnost, t.j. 29. in 30. septem bra. M.V. ŽIVAHNA TRGOVINA MED ZDA IN JUGOSLAVIJO V letu 1950 .je znašal delež ZDA v jugoslovanskem skupnem uvozu 21,60%, leta 1937 komaj 5,9%, Jugoslovanski uvoz iz ZDA je predstavljal v odnosu do celotnega izvoza ZDA v letu 1950 komaj 0,4%, a v letu 1937 nič več kakor 0,2%. Jugoslavija je v letu 1950 poleg bombaža in surove naste uvozila iz ZDA nad 60 vest raznega blaga. Uvozila je predvsem premog za oljarne in izkop rud, kositer, razne dele motornih vozil, vrtalne stroje, kovinske peči, stavbne stroje itd. Finalnih izdelkov je bilo razmeroma malo. Jugoslovanski izvoz v ZDA, je po vrednost; dosegel 13,5% vsega jugoslovanskega izvoza, po količini pa 9,9% vsega izvoza v letu 1950. V letu 1937 je delež ZDA v jugoslovanskem izvozu dosegel 4,6 po vrednosti in 1,2 po količini. Jugoslovanski izvoz je leta 1950 dosegel 0,2% vsega uvoza ZDA, a leta 1937 0,1%. Angleško trgovska ..gibčnost" PO KRIZI DI§I Znani italijanski gospodarstvenik Livio Magnani se v članku »Po krizi diši« (»Aria di Orisi«) bavi z nekaterimi značilnimi znaki današnjega gospodarstva v Italiji.' Pisec prihaja do zaključka, da proizvodnja italijanske industrije pojema. Magnani omenja, da v času naglega gospodarskega razvoja narašča povpraševanje po kreditu in da vlcge počasi naraščajo. Hkrati se opažal pomanjkanje denarja. V času mrtvila je pojav nasproten: vloge naglo naraščajo, povpraševanje po kreditu pada in denarja je več v obtoku. Pisec trdi, da je pričel v ital;,a.nsK':rn gospodarstvu nastopati pojav depresije junija 1951 in da traja še do danes. Cene v Italiji so pričele padati januarja !9M. Kazalec cen (postavljen na 100 v letu 1938) se je pričel dvigati po izbruhu korejske vojne (25. junija 1950) >n je dosegel 27. januarja 1951 5722, 3. februarja 1951 se je povišal na 5733 in 24. februarja dosegel višek (5752). Tedaj je pričelo lahno nazadovanje, ki je v teku enega leta (od februarja 1951 do 1. marca 1952) obsegalo 7,2%, (padec kazalca na 5338 v marcu; 1952). Znak nastopajoče krize v industriji — ali vsaj padanje njenega napredovanja — se vidi v padanju uvoza industrijskih surovin. Ko bi bila konjunktura za mdu-strijo ugodna, bi italijanska industrija bolj uvažala industrijske surovine. Ce 'Z-vzamemo mineralna olja in premog, je uvoz industrijskih surovin in polizdelkov nazadoval od 342,2 milijarde lir v prvem polletju 1951 na 269,7 milijarde lir v drugem. Tega nazadovanja ni mogoče pripisati samo znižanju cen surovinam. Uvoz tekstilnih surovin je v tem času nazadoval od 142,1 na 116,6 milijarde lir, medtem ko se je uvoz drugega b-aga zmanjšal od 200,1 na 153,1 milijarde lir. KAZALEC INDUSTRIJSKE PHOIZVOD- NJE (1938 rr 100) 1950 1951 Januar 110 133 februar 141 144 marec 117 136 april 116 139 maj 119 135 junij 117 134 julij 118 142 avgust 118 136 september 121 133 oktober 126 139 november 128 136 december 131 135 Gibanje kazalca italijanske industrije nam pokaže, da je današnja proizvodnja preseglai predvojno. Po aprilu 1951 je pričela padati, le v juliju si je zopet opomogla, nato pa se opaža postopno nazadovanje. Primerjava je povprečnin ka- zalcev (indeksov) v prvem in drugem polletju 1951 nam pokaže nazadovanje v drugem polletju za 1%; to je značilno, v kolikor je v drugem polletju 1950 nasro-pilo napredovanje za 6% in v drugem polletju 1949 za 4%. Vzporedno s tem pada povpraševanje tudi po kreditu, z druge strani pa naglo naraščajo vloge pri denarnih zavodih. Italijansko - nemški sporazum Dne 18. aprila je obiskal milanski velesejem minister za gospodarstvo Zahodne nemške republike prof. Erhard. Prispel je tudi italijanski minister za zunanjo trgovino La Malfa. Nemški minister je v svojem govoru naglasil potrebo intenzivnejše trgovinske izmenjave z državami. V istem smislu je govoril tudi g. La Malfa, ki je izrazil svoje zadoščenje nad trgovinskim sporazumom, ki je bil te dni sklenjen z Zahodno Nemčijo. Sporazum predvideva; zvišanje italijansko - nemške izmenjave na 220 milijard lir; lansko leto je izmenjava dosegla 177 milijard, leta 1948 34 milijarde. Pogajanja so bila precej težavna, ker se je Nemčija upirala povečanju uvoza itailLjaimskth povirtniim. Kcmitiingenit za u-voz italijanskega vina je bil znižan od 5,5 v letu 1951 na 5 milijonov dolarjev. Pri pogajanjih ni bilo mogoče izpolniti vseh italijanskih želja glede uvoza premoga, železa in jekla, z druge strani pa tudi ne nemških zahtev po uvozu konoplje, riža in nekaterih kemičnih proizvodov. Povrtnin bo Italija lahko izvozila za 16 milijonov dolarjev. Nemci so hoteli omejiti uvoz na' 12 milijonov, Italijani pa so zahtevali izvoz 20 milijonov dolarjev povrtnine. Nova pogodba velja do 31. marca 1953. NEMŠKI DUMPING V ITALIJI Keramična industrija v Italiji se pritožuje, da so na italijanski trg prodrli nemški izdelek, in sicer zai pdi zmlža-nja carine z druge strani pa tudi zaradi dumpinga, ki ga izvajajo Nemci. To velja zlasti glede uvoza izolatorjev. ITALIJANSKI PRORAČUN IN NARODNI DOHODEK Itailijamskii finančni mini.'ter Peka je izjavil, da predvideva bodoči italijanski proračun 2.132 milijard izdatkov in 1.703 milijard dohodka/. Iizdaj.toi predstavljajo 22% umazanega narodnega dohodka v letu 1951, primanjkljaj (428 milijard) pa 20% vseh dejanskih izdatkov. »Zasebna« angleška delegacija na gospodarski konferenci v Moskvi je zaključila več kupčij v skupnem iznosu 30 milijonov angleških funtov šterlingov. Anglija bo izvažala v ZSSR predvsem tkanine. Angleški list »Vorkshire Post« je mnenja, da je šlo Rusom predvsem za to, da bodo angleški delavci v tovarnah tkanin, ki jim groz; brezposelnost, lahko hvalili Sovjetsko zvezo. Med angleško delegacijo in predstavniki Kitajske je bilo zaključenih za 10 milijonov funtov šterlingov kupčij. Nekateri srednjeevropski gospodarski listi občudujejo angleško »gibčnost« v zunanji trgovini. Vse kaže, da ta gibčnost ni po volji Američanom, ki so pristaši estre gospodarske blokade ZSSR, Zahodna Nemčija zahteva pri pogajanju z zahodnimi državami za novo pogodbo več prostosti v trgovini z vzhodnimi državami, kakor jo določa zasedbeni statut. Kontrolna komisija je Nemcem v tem pogledu že mnogo popustila. Sovjetska zveza namerava v bodoče prirejati trgovinske in industrijske sejme v Moskvi. Ti bodo imeli namen predvsem pospešiti trgovino med Vzhodom in Zapadom. Sedanja, gospodarska konferenca je začetek podobnih mednarodnih prireditev. Trgovin] med CSR in Zahodom Na mednarodni gospodarski konferenci v Moskvi je izpregovoril tudi češkoslovaški odposlanec dr. Pohl, glavni ravnatelj Narodne banke CSR. V uvodu je govoril o naglem razvoju češkoslovaške industrije. Omenil je, da je zunanja trgovina med Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami z ene strani in zahodnimi državami z druge nazadovala v letu 1950 za 32% v primeri z letom 1938. Češkoslovaška je bila vedno mnenja, da je zunanja trgovina koristna za obe strani. Trgovinska izmenjava s Francijo je leta 1949 dosegla vrhunec (2750 milijonov Kčs), toda do leta 1951 je nazadovala kar za 53%. Izmenjava med Italijo in CSR. je dosegla vrhunec leta 1947 (2500 milijonov Kčs). Tudi izmenjava z Belgijo je dosegla leta 1947 višek (3150 milijonov Kčs), toda v letu 1951 je padla kar za 47%. Ugodnejši je bil razvoj trgovine z Avstrijo. Ta je leta 1949 predstavljala vrednost 2812,5 milijona Kčs, v letu 1951 pa se je dvignila na 3000 milijonov. Govornik je 0-menil tudi trgovino s Švico, z ameriškimi in azijskimi državami. Ob zaključku je dejal, da bi češkoslo vaška trgovinska izmenjava med država mi svobodne zasebne iniciative lahko do segla 40.000—60.000 milijonov Kčs na le o ako bi se vzpostavili povsem običajni mednarodni trgovinski odnosi. CSR uva ža predvsem surovine in polizdelke. Ako bi CSR lahko kupila v inozemstvu blago, ki ga potrebuje, bi njen izvoz v teku dveh do treh let lahko narasCel na 25.000 milijonov. Med zasedanjem gospodarske konte renče v Moskvi je francoska delegacija zaključila s Sovjetsko zvezo sporazum zla ilzvoz framcoeike mikane volme v vrednosti 350 milijonov frankov. Bnlanski infelfiiski velesejem Na letošnjem britanskem industrijskem velesejmu (14. maja) bodo priredili tudi poseben dan »trgovine držav Britanske skupnosti«, da obiskovalce seznanijo z uspehi, ki jih je dosegla industrija teh držav. Na letošnjem industrijskem velesejmu, kj bo na razstavnem prostoru približno 93.000 kv. metrov in sicer v Earls. Courtu in Oljmpiji London in Castle Bromvvi-chu ter Birminghamu, bo 2400 tovarnarjev razstavilo svoje š evilne novosti. Do sedaj se je za obisk velesejma prijavilo že veliko število kupcev iz nad 100 dežel. Kot običajno bo tudi letos britanska strojna industrija zastopana v celoti na razstavišču v Birminghamu. Čeprav je ta industrija v celoti zaposlena z obrambnimi naročili, je britanska vlada izjavila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi industriji pomagala pri izvozu njenih izdelkov. Zato je britanska vlada sprejela drastične ukrepe za zmanjšanje oskrbe z izdelki strojne industrije za domače tržišče. Britanska strojna industrija bo tako razpoložljive surovine uporabila v celoti za izvršitev naročil iz tujine. Zaradi važnosti, katero polaga britanska industrija na naročila, plačljiva v dolarjih, bodo britanski izvozniki storili vse, kar se le da, samo da bodo lahko- v čim večji meri zadovoljili potrebe čezmorskih kupcev. Na obeli londonskih razstaviščih pa bomo videli izdelke lahke industrije. Tako oddelek plastičnega materiala kot oddelek, v katerem bo razstavljena pisarniška oprema, bosta letos večja, kot na vseh dosedanjih prireditvah. .uu nn nase BEL6IJA B»s« 10' 1938 1948 1951 PO DVEH LETIH V BEOGRADU PROIZVODNJA MEHANIČNE INDUSTRIJE v 5 zahodnih državah je' naraščala tako-le: kazalec 1. 1938 osnova 100; 1. 1948 103, 1. 1951 156,6. Delež posameznih držav Dri proizvodnji je znašal: delež Vel. Bri.anije leta 1938 36 ostotkov, 1948 49 odsto*-kov, 1951 42 odstotkov; Zahodne Nemčije v istih letih: 35 odstotkov, 16 odstotkov, 32 odstotkov; Francije 18 odstotkov, 24 odstotkov, 19 odstotkov; Italije 8 odstotkov, 5 odstotkov, 4 odstotke in Belgije 3 odstotke, 5 odstotkov, 3 odstotke. Beograd, april i Znancu sem prinesel zavojček brivskih rezil; nisem ga, posebno razveselil, ker jih imajo zdaj v Beogradu dovolj po malo višjih cenah. Par moških no-gavic, namenjenih drugemu prijatelju, je stalo v Trstu (preračunano po tečaju 100 lir = 48 din) približno toliko kakor v Beogradu. V Beograd ne nosi niti mila niti zobnih ščetk, ne glavnikov, ne sukanca ne nalivna peresa. Tudi svinčnike nemške proizvodnje (J-Faber) kupiš v Beogradu po: 35 din komad, tforej ceneje kakor v Trstu. Električne žarnice znamke »Tesla«, ki so bile že pred vojno bolj odporne kakor tuji proizvodi, stanejo okoli 170 din. Potrošnega blaga je čedalje več na trgu. Prihaja tudi iz inozemstva. Investicijski načrti za izgradnjo ključnih industrij, železnic, cest in prekopov ter gospodarska obnova požrejo še vedno silnega denarja, toda po novih gospodarskih programih ostaja denarja tudi za potresno blago. Jugoslavija živahno trguje: s tujino in z njo izmenjuje vsakovrstno blago, predvsem industrijsko opremo, stroje, motorna vozila itd. Francoski sukanec D.MC., omenjeni nemški svinčniki, angleške tkanine (moško blago okoli 10.000 din m, Ženski »tobralco« 1.000 din) pričajo, da Jugoslavija uvaža zdaj za isvoje proizvode tudi potrošno blago. Italijanski trolejbusi (znamke »Anealdo«), ki švi-gajopo Beogradu bi italijanskim prena-petfežem lahko mnogo povedali. Komu koristi nenehna združba proti Jugosla-iviji? Mar jugoslovansko-italijanski tr- govinski izmenjavi?. Mar ne bi lahko italijanske tovarne, ki jim tuja konkurenca vedno boli zatira poti v tujino, več izvažale v, Jugoslavijo? Ze družba v jedilnem vozu ti mnogo pove: nemški, avstrijski in švicarski trgovci potujejo proti Beogradu. Tekma tujih industrijskih podjetij z.a jugoslovanski trg je v polnem teku. V beograjskih restavracijah te ugodno preseneti postrežljivost natakarjev, morda bolj kakor pomaranče na mizi (po 320 din kg). Minili so časi, ko natakarja ni brigalo, ali boš s postrežbo zadovoljen ali ne. Kmalu za njim se ti približa spoštljivo tudi starešina (rukov odilac) in se zanima za tvoje želje. Zadeva £ prenosom odgovornosti na posamezna podjetja ie očividno resna stvar. V. proračunih javnih oblastev (krajevnih, okrajnih in državnih) ni, več skladov, s katerimi bi krili zgube nemarnih podjetij. Podjetja morajo sama dokazati, da so sposobna za žuljenje, sicer jih čaka likvidacija. Vodstvo, nameščenci in delavci, vsi se morajo torej potruditi, da bil podjetje res uspevalo. Ako uspeva, je poleg običajne plače zagotovljena tudi posebna^ nagrada, ako ima zgubo, poljem trpe tudi nameščenci in delavci. Znan je primer hotela »Moskve«: kavarna in hotel sta bila neki mesec močno pasivna, sama restatvracija pa aktivna. Podjetnost nameščencev « restauraciji je rešila nameščence ostalih dveh obratov da so lahko prejeli vsaj 70% jolače. Ni dvoma, da je prenos odgovornosti na sama podjetja in na delavske ko- lektive eden najpomembnejših ukrepov v. razvoju jugoslovanskega gospodarstva. S. tem je bil1 ustvarjen gonilni motor Za gospodarsko delavnost. Nik-do ne krije, da je ta ukrep izzval uprav kirurško čiščenje, združeno z bolečinami; toda za prospeh gospodarstva je bila ta operacija nujno potrebna. Vodstvo podjetja pj sedanjih okoliščinah, ko s® še razni gospodarski čini-telji niso ustalili in je kalkulacija, na podlagi predvidevanja še ,zelo težka, je gotovo naporno in nehvaležno. Potovanje v. vlaku ie zelo drago. Drugi razred Sežana-Beograd slane nekaj nad 0.000 din. Zdaj se proučuje predlog strokovnjakov, da bi znižali prevoznine na večje razdalje do 50%. Članom sindikalnih organizacij se vožnja na dopust zniža na 1X4 stare tarife, ki je bila razmeroma nizka. Vlaki nimajo več zamude. Ob zaključku še ena pripomba. Po nekaj letih odsotkiosti, ie v Beogradu iznenadijo ogromne razlike; pred katerimi si skoraj brez moči. Brez trolejbusa in tramvaja ne prideš nikamor. Širina ustvarja, ljudi q širokim obzorjem, v Beogradu lahko doživiš karkoli toda na malenkostne ljudi ne boš naletel. Krasen je pogled na široke ulice Z drevesi v. pomladanskem zelenilu, da ne omenjam obnovljenega Kalemegda-na nad sovodnjem Save in Donave, odkoder še vedno mirno motri v daljavo proti severu zapadu Meštrovičev »Zmagovalec« z mečem, a tudi z golobom vi rokah. L.B. Sraka v pavjem perju Ze ob drugih priložnostih smo omenili, da so v zadnjih mesecih iredentisiični lis i vseh barv — neofašistični in demo-krščanski — uvedli čudno maniro v polemiko s svojimi nasprotniki. Pričeli so Jih osebno napadati in jim posredno grozili. Vse to seveda diši po fašističnih metodah. Tako n. pr. prikazuje Mario Polla, tržaški dopisnik videmskega »Messaggero Venelo« (18. IV.) indipendentlsta Černeta, gospodarskega urednika lista »Cor-riere di Trieste« kot nesposobnega gospodarstvenika samo zato, ker se je v krogih londonske konference upal hraniti tezo, da bi gospodarstvo Trsta pod Italijo zopet trpelo, kakor je že. Mario Polla nastopa samozavestno kot pravi »ekonomist« in v okrepitev svoje trditve, da bi Trsi ne mogel živeti brez nalije, navaja izvlečke predvsem iz znanih poročil vojaške uprave pod generalom Aireyem. S temi citati pač ne bo prepričal ljudi, ki so jim količkaj znane gospodarske razmere v Trstu. Niti podatki in komentarji iz poznejših poročil ZVU — ko je general Airey odšel — niso prepričevalni, ker je pač povsem naravno, da so tako sestavljeni, da bi opravičili ponovno vključitev tržaškega gospodarstva v italijanski gospodarski sestav, ki je bila izvršena z rimskimi sporazumi marca 1948. V tej polemiki g. Poile so nekatera zanimiva priznanja. Tako n. pr. pravi pisec, da je današnji davčni pritisk v Trstu že zelo hud, takoi da bi STO s svojimi JUU.UUO prebivalci ne moglo krili ogromnih izdatkov za številni birokratski a-parat in lastno policijo; da je nevidni del plačilne bilance STO pasiven; pomorske prevoznine ne vržejo Trstu ničesar iz. preprostega razloga, ker Trst nima lastne trgovinske mornarice. M. Polla trdi, da so pobude (industrijska podjetja) v industrijskem pristanišču za 90% italijanske. Lahko bi bile tudi stoodstotno italijanske! Ko pa se gradi vsa nova industrija po sporazumnem načrtu med ZVU in Italijo, tako da bi v Trstu ne vstala industrijska podjetja, ki bi lahko konkurirala italijanskim; ko nimajo italijanske družbe prednost pred domačimi. Kar je še lepše; industrija v Zavljah se gradi z denarjem ZVU (posojila 3% na 15 let) in celo italijanska cementarna »Italcementi« je prosila za kredit ZVU. Tako se lahko uresničujejo italijanske pobude! Res je, Trst nima lastne mornarice. Toda po čigavi krivdi? Vsa mornarica je med vojno šla pod vodo in tistih nekaj ladij, ki so ostale, je prevzela Genova (»Saturnia«, iiVulcania« itd ). Kje pa so nove tržaške ladje, ki so bile v Trstu zgrajene s krediti Marshallovega načrta? Tržaški javnosti je predobro znano, da tudi te ladje odhajajo v Genovo. Hadj verjamemo, da bi STO ne moglo vzdrževati državne birokracije v današnja obsegu. Toda g. Polla bi moral dokazati, da je Svobodnemu tržaškemu o-zemlju takšen uradniški aparat res tudi potreben. STO bi si vsekakor lahko uredilo sodobno in ekonomično upravo in gotovo ne bi pri tem vzelo za vzor komplicirani italijanski birokratski aparat, ki zbuja videz, da je tako obsežen samo zato, da lahko zaposli čim več ljudi. Mnenje drugih Trst - naravna avstrijska luka Dunajski list itDer VolksboteH (20. aprila) prihaja v svoji razpravi o avstrijski trgovinski mornarici, ki jo je napisal Cu'4 W. Bauer, do zaključka, da je Trst naravno pristanišče za Avstrijo. Ni pač slučajno, da je ta razprava izšla v uglednem dunajskem tedniku prav v tem času, ko se hoče Italija dokončno vsidrati v Trsiu in zapreti luko tržaškemu naravnemu zaledju. Pisec je mnenja, da si mora Avstrija zgraditi lastno mornarico, da bi svoje proizvode izvažala na lastnih ladjah in tako r rihranila ogromnega denarja za prevoznine. Prav tako bi na lastnih ladjah uvažali surovine, ki jih predeluje njena industrija. Edino tako bi avstrijska industrija lahko konkurirala inozemski. Avstrijska industrija je poprej svoje proizvode izvažala zlasti na jugovzhodni trg, t.j. na Madžarsko v Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarijo. Del tega trga je po. vojni zgubala in danes mora svoj izvoz usmeriti drugam. Zaradi tega nima danes Donava zanjo več takšnega pomena. Sedanja vodna pot po Donavi od Linzla po prekopu Donava — Mena — Ren ne zadostuje in prihaja v poštev samo za dovoz premoga. Za Avstrijo je naravno pristanišče Trst. Kakor itaa Švica lastno trgovinsko mornarico, tako bi si jo ustvarila lahko tudi Avstrija, ki bi uporabljala Trst kot izhodišče na morje. TRŽAŠKI EKONOMISTI V BEOGRADU Na kongres društev jugoslovanskih ekonomistov v Beogradu so bih povabljeni kot gostje tudi gospodarstveniki s Svobodnega tržaškega ozemlja. Vabilu so se lodzvali dr. Lojze Berce, G. de Gobbo, Vladimir Kenda, dr. Stanko Kovačič in G. Percan. Kongres je bil prav tiste dni, ko je v Beogradu ogorčenje zaradi isklicanja londonske konference o sodelovanju I-talije pri upcavi anglo - ameriškega področja STO doseglo višek in ko so množice beograjskega prebivalstva dale duška svojemu razpoloženju v znanih demonstracijah. Spričo tega zanimanja beograjske javnosti za tržaško vprašanje so beograjski novinarji priredili v novinarskem klubu tiskovno konferenco s tržaškimi gospodarstveniki, bj domačim in tujim novinal jem dali priložnost, da se seznanijo s tržaškimi gospodarskimi vprašanji, črpajoč podatke iz neposrednega vira. Poleg domačih novinarjev se je eonference u-deležilo okoli 15 tujih časnikarjev, angleških, ameriških, italijanskih, nemških švicarskih in avstrijskih. Kmalu se je razvila živahna razprava, v katero so posegli zlasti Američani, Angleži’ in Italijani. Odgovarjajoč na postavljena na vprašanja so tržaški gospodarstveniki orisali današnji položaj slovenskega gospodarstva v Trstu, ki je za časa italijanske vladavine zgubilo svoje temelje, t.j. svoje denarne zavode, pretrpelo ogromno škodo, ki mu še danes ni bila povrnjena in stoji danes z golimi rokami pred sistematičnim prodiranjem italijanskega velekapitala. Vse banke so še danes v rokah Italijanov, medtem Ko je Slovencem prepo vedano ustanoviti tudi najskromnejšo posojilnico. Težaška posojilnica in tr-govsko-obrtna zadruga sta še danes v rokah italijanskih bank, katerim jih je izročil Mussolini. Slovencem so še danes zaprta vrata v javne službe. Italija si je z znanimi rimskimi gospodarskimi sporazumi z ZVU (leta 1948) zagotovila popolno nadvlado nad tržaškim gospodarstvom: veleindustrija in brodarske družbe ter zunanja trgovina so pod kontrolo Italije. Ne gre, da bi se z Marshallovimi krediti namenjenimi Trstu, krepile ekonomske in politične postojanke Italije. Razmeroma velika denarna sredstva iz Marshallovega plana so šla dejansko v prid podjetjem, ki so še danes lastnina Italije. Nova Industrija se gradi sporazumno z italijansko vlado; ladje zgrajene s krediti Marshallovega načrta se registrirajo v Italiji; slovenska zemlja se razlašča v korist italijanske veleindustrije po smešnih cenah. Italijanski novinarji so skušali motiti potek razprave z raznimi nestrokovnimi pripombami. V razpravo, ki je trajala kui dve uri, je živo posegel zlasti dopisnik «New York Timesan g. Haen-dler, ki je mnogo pripomogel k razbi-strenju pojmov. Vse izjave so bile prevedene v angleščino, prav tako tudi Izjave italijanskih novinarjev, ki so lahko govorili v svojem jeziku. Trgovina cone A s cono B in Jugoslavijo 1. oktobra - 31. decembra 1951 Blago Uvoz Količina Vrednost v tonah v 1000 lir Izvoz Količina v tonah Vrednost v 1000 lir Živina živa 1.073 209.607 _ 119.195 Živila 3.093 184.643 1.243 119.195 Rude 460 13.282 169 7.106 Proizvodi kemične industrije 1.655 785 49.156 Les in lesni Izdelki 4.179 154.274 9 1.414 Tkanine 3 117 112 110.220 Kovine in izdelki 5 767 193 160.764 Stroji in aparati 10 560 196 259.254 Goriva trda 10.979 87.098 15 250 Goriva tekoča — — 475 36.197 Razno 7.122 44.501 507 120.840 Električni tok Kwh 34.623 156 — — Skupaj 26.926 696.680 3.704 864.396 Kwh 34.623 — — BOJ ZA GOLO ŽIVLJENJE Na veličastnem taboru v Bazovici (14. aprila) so se zbrali vsi tržaSki Slovenci ne glede na stranke. Slovenci so začutili, da jim gre za .ohranitev golega življenja. Zavedajo se, da bi udeležba Italije pri upravi anglo-ameriške cone dejansko pomenila začetek njihovega umiranja, konec vsega, kar so ustvarili v kratkem povojnem času na kulturnem in gospodarskem področju. Na tabor je prispelo nad 15.000 ljudi; število bi bilo doseglo najmanj 20.000, ko bi bilo dovolj vozil na razpolago. Posredovanje predstavnikov Slovansko-italijanske unije in indipendentističnih skupin v Londonu je izzvalo interpelacijo bivšega pomočnika zunanjega ministra Daviesa. Zunanji minister Eden je odgovoril, da vlada proučuje predloge tržaških predstavnikov. Vse kaže, da londonska konferenca ne bo prinesla senzacij. Sin predsednika angleške vlade je odpotoval iz Beograda v Rim. PROTESTI Matere in žene Slovencev, ki so padli v zadnji svetovni vojni na strani zaveznikov v boju za uresničenje demokratičnih načel v javnem življenju, so naslovile Varnostnemu svetu in gospe Eleono-ri Roosevelt, vdovi po bivšem predsedniku Združenih držav, protest proti londonski konferenci, ki je bila sklicana z namenom, da izroči upravo anglo-ameri-škega področja Italiji. V zvezi s sklicanjem londonske konference je društvo »Pravnik«, združenje slovenskih in hrvatskih pravnikov anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, poslalo Varnostnemu svetu protest proti uvajanju italijanske zakonodaje v Trstu. Podobne proteste so dvignile tudi razne druge politične in strokovne organizacije tržaških Slovencev. RESNIČNO RAZPOLOŽENJE Za dan 22. aprila sta sindika a tržaških tiskarskih delavcev, organiziranih v italijanski nacionalistični Delavski zbornici in kominformovskih Enotnih Sindikatih pozvala tiskarske delavce na stavko v znak solidarnosti s stavkajočimi v Italiji. Pozivu so se odzvali samo stavci v tiskarnah iredentističnih listov, medtem ko so ostale tiskarne lahko delale. Tržaški stav- ci so s tem hoteli pokazati, da so svobodni državljani STO, ne pa Italije. BOLNIŠKO ZAVAROVANJE Z ukazom ZVU štev. 59 se razširja bolniško zavarovanje na hišne posle, kot kuharice, sobarice, vrtnarje itd. ZAČASNI UVOZ Ukaz ZVU štev. 60 dovoljuje začasni uvoz raznih predmetov, med katerimi so fotografske in daiofonske plošče, ki so- last časnikarjev, kateri prihajajo na področje po opravkih za radio ali tisk ali zaradi posebnih »reportaž«. ZASEBNE POGODBE Ukaz ZVU štev. 61 omejuje veljavnost zasebnih pogodb, ki niso bile registrirane skladno z določili zakonskega odloka z dne 27. septembra 1941 št. 1015, ki je bil izpremenjen v zakon z dne 29. decembra 1941 štev. 1470. Ukaz ZVU štev. 62 dovoljuje začasni uvoz svile na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja za dobo šestih mesecev, počenši od 15. decembra 1951. Ko zapreš cenlralno kurjavo Zima je odšla in v večino primerih so ž? centralne kurjave izven naših vsakdanjih skrbi. Da podaljšamo življenj sko dobo kotlu jn pritiklinam, posvetimo vsaj še eno uro tej tri nutno nepotrebni napravi. Po zaključni kurilni sezoni naj se kotel dobro očisti, ker neočiščeni kotel je mnogo bolj sprejemljiv za rjo ter vlago. 1) Žlindra, pepel in saje naj se odstranijo po možnosti v toplem stanju. Vrata na kotlu naj se dobro očistijo, ter namažejo z grafitom. 2) Stične ploskve naj se dobro očistijo, da ni nepotrebnega vleka. Tudi vse ostale odprtine naj se dobro zapro. 3) notranjost kotla naj se namaže z oljem, da se prepreči rjavenje. Za to delo pokličite verziranega monterja. 4) Tudi zunanje ploskve moramo očistiti. Od; rje načeta mesta se namažejo s prekuhanim lanenim: oljem. 5) Ne odtočite vode iz kotla! Nova voda prinaša sveže soli in s tem novi kotlovec ter večjo možnost rjavenja. M O. Glas iz občinstva Potnik brez Iranzilnega vizuma G. urednik. Te dni sem se vozil iz Trstu proti Ljubljani v družbi z Američanom. grškega pokolenja, ki se je Po dolgihletihvračalv Grčijo z orient-eks-presom skozi Jugoslavijo. V Parizu je kupil vozni lisVek do Aten. V Sežani je obmejna kontrola ugotovila, da ni na potnem listu jugoslovanskega vizuma Za tranzit (prehod) skozi Jugoslavijo. Kaj zdaj?. Iztopiti mora, vrniti se z naslednjim vlakom v Trst in naslednjega dne potrkati pri Jugoslovanski gospodarski delegaciji za tranzitni vizum. Napisal sem mu še na listek naslov jugoslovanske delegacije, da' ne bi po nepotrebnem taval po Trstu. Pripovedoval je, kako so mu v Parizu zagotavljali, da se bo lahko brez vseh formalnosti vozil skozi evropske države do Aten. Vedel pač ni, da. je potreben tranzitni vizum. Ko sem opazoval starega potnika, mi je šinila v glavo misel: Mar ne bi obmejna kontrola lahka v takšnih izjemnih primerih sama pritisnila tranzitni vizum? Zakaj bi je ne pooblastili za to? Mar bodo na delegaciji v Trstu bolje poznali tega potnika kakor v Sežani? T. Zanemarjeni gozdovi Ob železnici od Sežane do St. Petra na Krasu vidiš vzdolž opustošene borove gozdove. Del teh starejših nasadov je u-ničila letošnja zima, toda še večji del jih je uničil borov prelec. Bore, ki jih je podrla letošnja zmrzal, sekajo in odvažajo, toda vse kaže, da se za škodo, ki jo povzroča borov prelec, nihče ni zmenil. Gre. za nasade, ki so stari okoli 50 let. Turistično drušivo je bilo ustanovljeno v Ljubljani z namenom, da pospešuje razvoj turizma in okrepi turistično vzgojo Slovencev. Darilni paketi za Jugoslavijo Dne 26. marca je stopila v Jugoslaviji v veljavo uredba o začasni carinski tarifi, ki predvideva, da so prosie carine naslednje pošiljke iz inozemstva: V neomejenih količinah se carine prosto uvažajo osnovna živila kakor: žito, moka, sladkor, jedilne maščobe, meso in mesni izdelki, ribe in ribje konzerve, predelana zelenjava, jajca v prahu in konzervirano mleko. Dalje so carine proste pošiljke, v katerih so rabljeni gospodinjski in oblačilni predmeti (obleka, perilo, itd.) Razen zgoraj navedenih osnovnih živil in rabljenih predmetov pa se lahko pošlje vsaki družini mesečno še do 5 kg in v vrednosti do 10.000 din raznega drugega blaga, ki je v odredbi navedeno po količinah. Med tem blagom je: 2 kg rozin, 5 kg smokev, 5 kg limon ali oranž, 3 kg kave, % kg čaja, 2 kg čokolade ali kakaa, 5 kg riža, 1 kg toaletnega mila, 5 kg mila za pranje, 3 pare svilenih ali nylon nogavic, 6 parov drugih nogavic, 3 pare čevljev (do 10.000 din), 1 moško obleko (do 10.000 din) itd. Potniki, ki prihajajo iz inozemstva, lahko prinesejo poleg rabljenih predmetov in osnovnih živil še do 10 kg zgoraj navedenega blaga v vrednosti do 25.000 din. Ce pa je blago špekulativnega značaja, se pobere carina za celotno količino. Ta odredba seveda ne velja za redne in pooblaščene uvoznike. 1TAL1JANSKO-AMER1SKI LIST V RIMU V Rimu je 20. aprila izšla prva številka tednika »Rome American News«, ki ga bodo skupno izdajali Italijani in Američani. Odgovorni urednik lista je Nicola Pileggi. List izdaja družba, v kateri so zastopani Američani in Italijani. Uredništvo omenja, da bo list izhajal v smislu italijanske ustave; namenjen je Američanom, ki prihajajo v Italijo. — V Rimu izhaja že ameriški dnevnik »The Roman American«, ki ga izdaja ameriško podjetje. GOSPODARSKI NAPODI V ISTRSKEM OKROŽJU Koper, aprila »Fructus« je v dobri meri podoba dobre ali slabe letine v Istrskem okrožju. Pomembna sprememba je nastala s spoji-rtvijo š Kmetsko zadrugo. Na izredni skupščini je stari »Fructus« še podal pregled svojega dela v letu 1951. V celoti je nabavil pri zadrugah in zasebnikih v samem okrožju 700 vagonov blaga. Iz Jugo-slavi je je uvozil 62 vagonov in jz Trsta le 3 vagone, skupno torej 845 vagonov sadja, agrumov itd. Glavni odjemalec je bila Jugoslavija, ki je odkupila 411 vagonoc blaga. V okrožju samem je bilo prodanih 95 vagonov. V Trst jih je izvozil Fructus 193 in v Avstrijo 4 vagone. Razen tega je Fructus izdelal lansko leto 20 vagonov konserv paradižnikov, 8 vagonov marmelade in 12 vagonov polizdelkov sadja. Dober del lanske produkcije je že . prodan. Poslovanje je izkazalo primeren dobiček, ki je šel v prid tudi delavcem. ZNIŽANJE CEN POLJEDELSKIH POTREBŠČIN V okviru intenzivnega programa obla sti Okrožja za dvig poljedelske in ribar-ske proizvodnje je Okrožni ljudski odbor izdal uredbo, s 'katero je v občutni meri znižal cene važlnejžam1 poljedelskim in ribarskim potrebščinam. Cena superfo sfatov je znižana za 80%, kalciju ciana-midu za 65%, bakrenemu sulfatu za 53%, poljedelskim strojem domačega izvora za 50% in strojem iz tujine za 20% itd. Razlika med resnično ceno trgovinskih podjetij in nabavno ceno zadrug in zasebnikov se bo krila iz 'posebnega fonda, ki ga je v ta namen ustanovila vojna uprava v Kopru. Ne dela se razlika med zadrugami in zasebniki. Le pri poljedelskih strojih nimajo zasebniki pravice do navedenih ugodnosti. PRODAJA NA OBROKE Obilica blaga na vseh trgih in v trgovinah okrožja je povzročila tudi večjo potrebo po denarju. Zlasti dražji artikli, n. pr. pohištvo, čutijo že zastoj. Bujska mizarska zadruga »Proleter« je rešila to vprašanje z uvedbo prodaje, na obroke. Vprašanje je postalo pereče za vse okrožje. Cuje se, da imajo voditelji trgovinskih podjetij pomisleke proti prodaji na obroke, češ da ni sedanje osebje pripravljeno za to delo in bi morali najemati nove sile. Seveda je enostavneje prodajati za gotovino, toda odločila bo korist odjemalcev, zlasti javnih in zasebnih u-službencev in delavcev. Brez kreditov ne pojde, zlasti ker ni jemanje kreditov v kreditnih zavodin še dovolj seglo v globino. JAVNA DELA V PIRANU Največja pridobitev v Piranu je bila v letu 1951 obnovitev in preureditev bolnišnice. Sedaj lahko sprejme dvojno He-vilo bolnikov. Dela so stala 6,000.000 din. Dovršeno je bilo tudi javno kopališče in asfaltirali so nekaj cest. Odprli so tudi čitalnico. Sklenjeno je bilo popravilo občinske klavnice in razsvetljave ter poprava pristajališča pred Tartinijevim trgom. Nujno se zahteva tudi zgraditev garaže. KMETSKA OBDELOVALNA ZADRUGA V NOV1GRADU Zadruga je v letu 1951 vključila v svojo delovno skupnost še 10 kmetskih rodbin, tako da je v nji združenih 29 posestev. Zadruga je s tem povečala površi no obdelane zemlje (sadovnjake in vinograde) in se bcljo opremila s siroji. Obilen je bil zlasti pridelek grozdja. Cisti dobiček, ki se je razdelil med zadružnike, je znašal 5,804.480 din. Povprečno je prejel vsak zadružnik za delovni dan 635 din. USPEH OKRAJNEGA GRADBENEG \ PODJETJA Gradbeno podjetje »Progres« v Umagu je doseglo v oktobru in novembru 1951 dobiček 642.158 din. Po izplačilu 100.000 din za zgradbo Kulturnega doma v U-magu in vplačilu 150.000 din v fond za skupni izlet v kak večji objekt petletke v Jugoslaviji odpade na vsakega delavca 2600 din. V. R. 6 milijard za cono 8 Na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje je poveljnik ju goslovanske vojaške uprave cone B polk. Miloš Sfamatovič ugotovil1, da ie Jugoslavija v času od uveljavljenja mirovne pogodbe do danes nakazala jugoslovanskemu področju STO okoli 6 milijard dinarjev. V tekočem letu ji zvezna jugoslovanska vlada nakazala coni B 500,000.000 din in vlada LR Slovenije 50.000.000 din. Nov gospodarski načrt za leto 1952, o katerem je razpravljal Okrajni ljudski odbor, predvideva za Istrsko okrožje 776.210.000 din investicij za zboljšanje gospodarstva. POVEZAVA CENTRAL NA SOČI Z VINODOLSKO HIDROCENTRALO V kratkem bodo začeli graditi 110 tisoč voltni daljnovod, ki bo na jugu povezan z novo veiiko hidrocentralo v Vinodolu s hridrocentralama na Soči in bo predstavljal del krožnega sistema daljnovodov, ki vežejo slovenske in hrvatske elektrarne. Daljnovod bo tekel od Vinodola mimo Reke do Matulj nad Opatijo, kjer bo priključek na obstoječo transformatorsko postajo. Dolg bo 35 km. Gradili: ga bodo po metodi podjetja »Metrocolumbus« v Švici. Nadzorstvo ameriškega gozdnega gospodarstva Ministrstvo za poljedelstvo v ZDA je odredilo dvoletno nadzorstvo nad vsemi gozdovi, ker hoče zaščititi gozdno posest. Pregledali in precenili bodo vse coske avtomobilske družbe »Citroen«. Med 7. in 17. aprilom se je promet ladij skozi tržaško pristanišče sukal tako-le: i - | I TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Barletta« je priplula iz Carigrada s 162 t in se vrnila natovorjena. »Grazia Pellegrino« je pripeljala iz Benetk 1437 t bencina in se vrnila prazna. »E-notria« je prispela iz Hajfe s 18 t blaga in odplula y Bejrut s 390 t. Iz Sidne-ya je priplula »Toscanaas 650 t in odplula na Reko s preostalim blagom, od koder se je zopet vrnila. »Diodato Tripcovich« je pripeljala iz Sidona 17 tisoč t mineralnega olja in odplula v Tripolis prazna. »Grazia Pellegrino« le ponovno pripeljala iz Benetk 1.426 t bencina in se vrnila tja prazna. »Irma« je priplula iz Aleksandrije s 643 t blaga. »Sistiana« iz Durbana s 5440 t, »Carluccia Viola« iz Benetk prazna, »Citta di Brindisi« iz Benetk prazna, »Maria Paradi« iz Baltimora s 9.966 t črnega premoga, »Esr-o Trieste« iz Tripolisa z 8.552 t mineralnega olja, »Per-la« iz Lobita s 63 t, »Marco Polo« iz Buenos Airesa s 1.416 t, »Resi« iz Benetk prazna, »Maria Carla« iz Genove s 160 t in' »Ida O.« iz Bagnolija s 500 t litega železa. Odplule so: »Humanitas« v Šibenik prazna, »Ascona« V Katani-jo, »Ruta« v Smirno natovorjena, »Dnino« v Aleksandrijo natovorjena, »Gab-biano« v Georgetr'iwn prazna, »Risano« v Bombay z 200 t, »Bruciatutto« z Reke prazna, »Filippo Grimani« iz Lar-naca s 32 t in »Trinitas« v Bono prazna. GRŠKE LADJE z »Agios Nikolaos« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Preveso natovorjena. »Joanis Nomicos« je prispela iz Port Sudana s 360 t blaga in odplula v Gibuti s 1.290 kub. m lesa. »Tassos« je pripeljala iz Smirne 122 t in odplula v Carigrad natovorjena Priplula je »Sofia K.« iz Benetk prazna. Odplule so: »Mangula« v Eleusis s . 700 kub. m lesa. »Ekaterini« v Volu natovorjena in »Maria« v Aleksandrijo natovorjena. AMERIŠKE LADJE »New Rochelle Victory« je priplula iz New Orleansa s 757 t in odplula v Pirej s preostalim blagom. »Excellen-cy« je priplula iz New Yorka s 740 t blaga in odplula v Hajfo natovorjena. Priplula je »Exporter« iz Ne’.v Vorka s 3.500 t blaga. Odplule so: »Boy« v Livorno s preostalim blagom, »Booker Washington« v ZDA prazna in »See-man Knapp« v ZDA prazna. ANGLEŠKE LADJE: »British Fusi-lier« je priplula iz Reke prazna, in odplula na Malto natovorjena z nafto. »Alpera« je prispela iz Glasgejvva s 440 t in odplula v Liverpool natovorjena. Priplula je »Cavallo« iz Benetk prazna. PANAMSKE ladje: »Anfa« je pripeljala iz Bona 1.700 t fosfatov in odplula v Carigrad natovorjena. »Rami« je odplula v Hajfo z raznim blagom.ŠPANSKA »Castillo Belver« je pripeljala iz Huelva 6.005 t železne rude. IZRAELSKA »Komemiut« je prispela iz Hajfe s 360 t blaga. ARGENTINSKA »Rio Belen« je odplula v Buenos Aires natovorjena. JUGOSLOVANSKE LADJE «Solin» je priplula z Reke prazna in odplula v Carigrad z 976 kub.m lesa in 80 enot raznega blaga. «Zagreb» je pripeljala iz Aleksandrije 31 t bombJ^ in 45 enot in odplula v Pulo, od kod®1 se je vrnila s 41 t blaga ter odrini v Aleksandrijo z večjim tovorom. Napovedan je prihod naslednjih la^f' »Titograd« 25.IV. iz Aleksandrije za P6 ko, »Hercegovina« 25.-26.IV. z Reke za Carigrad, «Užice» 29.IV. z Reke za V rael in «Sarajevo» 30.IV. iz Aleksandf1 je za Reko. Francija na morju Po zadnjih podatkih šteje francoska tr govinska mornarica 733 ladij in obseS* 3,253.741 ton. Med temi ladjami je 86 za potniški promet (752.267 ton), 103 pelt°' lejk (759.563 t), 544 tovornih (1,741.911 tl Francija je v svojin in tujih ladjedeU1' cah naročila 25 potniških ladij (255.5t)” ton), 23 petrolejk (235.500) in 48 tovora'11 ladij (171.300 ton). Dne 1. septembra je francoska trgovinska mornarica gala: 146 potniških ladij (1,165.557 t), 7/ petrolejk (323.563 t) in 452 tovorni11 (1,244.888 t); skupaj torej 670 ladij s t®-nažo 2,734.008 ton. ZA NAŠE KMETOVALCE Mešanica za mlečne krave. Na razpola' go je še po ugodni ceni določena kol^1' na redilne mešanice za mlečne krav® Kmetovalci, ki niso še dvignili nakar1, opravijo to lahko v tekočem mesecu, prihodnjim mesecem majem bodo lad110 dvignili nakazilo za drugo delitev 3,11 kmetovalci, ki so že prejeli mešanico Pr' prvi delitvi. Jajca za valjenje. Sprejemajo se še; na ročila za jajca za valjenje kokoši na,? boljših pasem po ugodni ceni. Za dvi> nakazil in vpisovanje naročil se je ue®5 zglasiti pri kmetijskem nadzorništvu v 6 Ghega 6 ob delavnikih od 8.30 do 12-7 OB PRIHODU V NEW YORK BIVŠI PREDSEDNIK ANGLESK1 VLADE ATTLEE IZJAVIL: »VSI LIMO MIR NA SVETU. EDEN IZMiEV POGOJEV ZA MIR JE SPORAZUMEVANJE MED NARODI. NIC NI BOl-'J ŠKODLJIVO STVARI MIRU, KAKOE SO PLEMENSKI IN VERSKI PREDSODKI IN SPLOSNO VSI PREDSODKI, KI TEŽIJO ZA TEM, DA Bl'OD-DALJEVALI ČLOVEKA OD ČLOVEKA«. »GOSPODARSTVO" Izhaja vsak drugi petek. — UREDBI' STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa tel, 89-33. — CENA: posamezna števil143 lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono ® din 10. _ NAROČNINA: za STO in K3' lijo letna 400 lir, polletna 220 lir. P°5t' ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; z3 Jugoslavijo letna 360 din, polletna l3° din, čekovni račun pri Komunalni banK'' ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B P-1' na 260 din, polletna 140 din, naročnii”; se polagajo pri Centru tiska — KopC' ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI st naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. G®1' doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredn3 pri upravi »Gospodarstva«. — CF^^. OGLASOV: za vsak m/m višine v širi'11 enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 l'r' Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska- AVTOPODJETJE S. T. A. P d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga-. Trsi - Koper Vozni red veljaven o d 1 5. j a n ua rj a 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna jiostaja) ob 6,45 in ob 13,— Prihod v Koper „ „ „ 8,- „ „ 14,15 ODHOD IZ KOPRA „ „ „ 8,30 „ „ 15,30 Prihod v Trst „ „ „ 9,45 ,. „ 16,45 Prepoved vrtenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratn0 Vi m e«- I v t* VSE ZA kmetovalce EDVARD FURLMI TRST, Ul. Milano št. 18 = Telef.: 51 69 Krma za živino - Žita - Umetna gnojila Žveplo Modra galica Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena - i.t. d. Fife ( "T" Kako so italijanski davkarji uničili piVoVarno V Senožečah Tudi pod Avstrija so nas smeli naši laški sodeželani zapostavljati; sai si n. pr. nismo mogli v Trstu, Gorici, Puli in drugih primorskih mestih priboriti niti ene ljudske šole, sai so izrivali naš jezik iz sodnij, poštnih, finančnih in drugih uradov, saj so bili po vseh primorskih mestih vsi javni napisi samo italijanski kot! n kraljevim Italiji. Kljub temu smo občutili ogromno razliko med starim in novim, ko je po naših vaseh in mestih zaplapolala italijanska trikolora. Razlika ni obstajala samo v. tem, da je začela Ithlijai še bolj temeljito preganjati naš jezik in našo prosveto, temveč tudi v tem, da nas je začela predvsem gospodarsko uničevati. O tem italijanskem gospodarskem zatiranju ;e bilo mnogo zapisanega. Vsi pravi Tržačani, brez razlike po narodnosti, smo že na jasnem, da1 je italijanska gospodarska uprava škodljiva delavnemu ljudstvu celo v sami Italiji; predvsem je škodljiva’ kmetom. Ako bi ZVU ne bila očarana od »rafiniranih« manir italijanske gospode, bi. bila tudi ona prišla do spoznanja, da italijansko gospodarjenje ne ustreza našim razmeram in bi ne bila našega gospodarstva izročila rimski vladi na milost in nemilost. Sicer pa moramo priznati, da smo mi prišli do tega spoznanja šele tedaj, ko smo že sami padli v klešče novih gospodarjev. Kdoir ima kakršna koli opravila s to gospodo ve, kako zna spretno premamiti tudi najbolj opreznega človeka. Posebnost italijanskega gospodarstvu Pa je oddajenje v najem državnih in občinskih upravnih sektorjev, kjer se da; kaj zaslužiti. Zadnjič smo v podlistku o Miramaru omenili en tak primer, danes pa hočemo spregovoriti nekaj besed a italijanskem načinu pobiranja občinskega užitninskega davka Po od-dajanju v najem. Bilo je v. začetku Mussolinijeve vlade. Do tedaj je za vso., goriško. deželo, h kateri je italijanska vlada priključila tudi zasedeni del Kranjske (Idrijo, Vipavo, Postojno in ll. Bistrico), pobiral užitnino posebni deželni užitninski urad z osrednjo pisarno v Gorici. U-prava se bila zelo št e dl j iv o organizirana; število uradnikov v osrednji pisarni ie bilo neznatno., vsega štiri do pet, v. krajevnih odsekih po deželi večinoma po eden ali dva. Za vso deželo sta poslovala dva nadzornika. Kljub temu so znašali režijski stroški skoraj 20%. Fašistična vlada je izdala ncv užitninski zakon in kmalu nato ie izročila pobiranje užitninskega davka — ki je prešlo medtem iz rok deželne vlade v roke občinskih konsorcijev — zasebnim podjetnikom, ki so to prevzeli proti smešno nizki odškodnini za u-pravne stroške. Podjetnik, ki ie kre-vzel pobiranje užitnine za Sežano in nekaj sosednih občin n. pr., se je pogodil, da si bo pridržal za upravne stroške 3 ali celo 2%, ako ne še manj, medtem ko so trošile poprej občine v ta namen skoraj 20%. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da jei izvrševal v žitni neko službo Za občine Naklo JDivača), Povir, Lokev in Rodik en sam uradnik, ki je moral opravljati pisarniško delo v pisarni in osebno nadzoi-ovatj vse gostilne, osmicein prodajalne jestvin v omenjenih štirih občinah. V sled tega je bila torej prava uganka, kako bo italijanski podjetnik izhajal z omenjenimi smešno nizkimi odstotki. In vendar se je ta čudež zgodil. Podjetnik je odprl v. Sežani pravi pravcati užitninski urad z ravnateljem in ne- kaj uradniki, najel primerno število dacarjev in nadzornika nad njimi. Toda kljub temu balastiu je podjetje cvetelo in donašalo tildi podjetniku lepe dohodke. Kako to in od kod? To pa je tajnost posebne italijanske industrije, ki fabricira kapitaliste iz posebne snovi, ki se imenuje ljudska beda. To ta jnost! je nehote odkril eden bivših deželnih užitnimkih nadzornikov, ki je stopil potem vt službo pri takšnem podjetniku v neki občini blizu Gorice. Tega bivšega nadzornika je prišel nadzorovati novi nadzornik zasebnega podjetnika. »Kaj pa počenjate — je novi nadzo)'-nik nahrulil nekdanjega deželnega nadzoimika, ko sta stopila iz neke gostilne. — Zakaj razlagate krčmarjem novi užitninski zakon?«—»Jaz mislim, da je to moja dolžnost, da se bodo znali krčmarji ravnati — se ie opravičeval stari nadzornik. »Kaj še! Vaša dolžnost je, da Uh pošteno globite, ako so prekršili zakon, ne pa da jih učite, kako naj se izognejo globam«. Zdaj pa nekaj q globah. Užitninski zakon predpisuje dvakratno do osemkratno globo za> prodano blago, za katero ni bila plačana užitnina. Ako toči in pr. krčmar vino iz neocarinjenega soda, za katerega bi bil moral plačat): 2,000 lir užitnine, ima užitninski uradnik pravico zahtevati, da plača poleg užitnine še enkratno do osemkratno globo, torej 4.000 ali pa celo 16.000 lir. Dokler je bilo pobiranje užitnine v rokah dežele oziroma občin, se je smatrala globa, le kot sredstvo, da se obrtnik prisili, da, plača, kar določa zakon. Globe so bile razmeroma redke in minimalne; za podjetnika pa je postala globa glavna stvar in namen in so jo začeli nalagati maksimalno, to ie v o-semkratnem razmerju. In tako je rešena uganka, kako so mogli podjetniki za tako neznatne odstotke sprejeti pobiranje užitninskih davkov. Oni so se požvižgali na odstotke, nje so mikale le mastne globe, ne na odstotki globe. Globe morajo seveda plačevati obrtniki, a nazadnje jih plačujejo konsumen-ti, katerim zaračunajo na blaga poleg vseh drugih stroškov tudi globe. Pod- jetniki se torej debelijo, nas konsv mente pa odirajo. Lep primer Fe brezvestne podjet^' ške špekulacije je uničenje senožeške pivovarne. Podjetniški dacar je narn' reč kmalu nato, ko je tudi pobiran!1 užitnine za občino Senožeče prevze privatni podjetnik, ugotovil, da je se' nožeška pivovarna prodala sod neod1' rinjenega piva. Sedaj, ko smo poučen' o podjetniški požrešnosti, si bo vSl1* mislil, da je užitninski uradnik iztiri^ osemkratno globo za utihotapljeni s0? piva. Ne samo za ta sod piva, ampaK za sploh vse pivo, kj je bilo takrat zalogi senožeške pivovarne, je podje ' nik zahteval in izterjal osemkrat’10 globo. Pivovarna je ukrenila vse, kfll je bilo mogoče, zadeva je prišla pfe sodišče, a vse zaman, zakon je zate011 in treba ie bilo plačati en cel mili!0'1 lir globe. Takrat — to je bilo pred ^a' kim-i 25 leti — pa niso bile mačje s0^e en milijon Ur! Ta udarec je senožeško pivovar”0 gospodarsko upropastil in morali s°J? zapreti. Vidite gospodje pri ZVU; kakšna je približno tista gospoda, se zna tako fino kretati po salonih v tako prekrasno gospodariti; prav ste izročili gospodarstvo anglo-ai”61 . ške cone Tržaškega svodobnega oze”' Ha. -od- 81 milijard dolarjev ameriških davkov! Po cenitvi lista »The Wall Street Journal« bodo ameriški zvezni, državni in občinski davki dosegli letos skupno vsoto približno 81 milijard dolarjev. Po tej približni presoji splošne davčne obremenitve odpade v Združenih državah na vsakega moškega, žensko in otroka povprečno 530 dolarjev davkov, to je skoraj 17% več kot prejšnje leto, nad petkrat več kot leta 1938 in skoro 7 krat več kot letai 1929, v primeri z letom 1916 pa skoraj dvajsetkrat več. Zvezni, državni in občinski davki bodo terjali 32% vsega denarja ki ga bodo zaslužili v Združenih državah v letu 1952. Na zvezne davke bodo odpadle več kot tri četrtine celotne davčne obremenitve, in sicer bo znašal Dohodninski davek, ki ga plačujejo- posamezniki, približno 29.300,000.000 dolarjev, to je 25% več kot lansko leto in, 54% več kot leta 1945. Nadaljnjih 33.300,000.000 dolarjev bo prejela zvezna vlada od davkov na nepremičnine in darila, od davkov, ki jih plačujejo družbe, od trošarin, carin in drugih davkov. Davčni dohodki v 48 ameriških državah bodo znašali okoli 9 milijard dolarjev, to je približno polovico davčnega dohodka, ki ga je imela zvezna vlada leta 1940. Davčni dohodki, ki jih bodo imele občine, pa bodo znašali na-dalnjih 9 milijard dolarjev. Vsi davki skupno bodo torej dosegli skoraj 81 milijard dolarjev. Ko so leta 1913 z izpremembo ameriške ustave odobrili zvezni osebni dohodninski davek (pod raznimi nazivi so ga dejansko pobirali že od leta 1862), je dosegla najvišja raven obdavčevanja 7%. Leta 1944, ko je bila druga svetovna vojna na vrhuncu, pa se je dvignila na. 94%. Trenutno znaša 91%. Ogromni izdatki, ki si jih je ameriška vlada naložila v zadnjih letih, da izvede svojo mirovno politiko z pomočjo kolektivne varnosti, so jo prisilile, da je povišala davčne dohodke s tem, da je znižala davka proste zneske, s čemer se je povečalo število davkoplačevalcev. Povišala je poleg tega zlasti davke na redne in izredne dobičke družb ter trošarinske pristojbine na razne luksusne predmete. Leta 1913 je znašal davek na redne dobičke družb 1%. V letu 1917 se je dvignil na 6%, leta 1918 pa na 12%; v letu 1917 se je dvignil na 6%, leta 1-918 pa na 12%; v letu 1936 je dosegel 15%; leta 1942 pa je poskočil na 40%. Danes znaša 52%. Davek nai izredne dobičke je leta 1917, ko so ga prvič uvedli, znašal 60%; v letih 1944-45 se je dvignil na 95%, danes pa znaša 30%. Vseh 48 držav, razen 16, pobira zdaj dohodninski davek, prometni davek pa pobira 33 držav. Število mest, ki so uvedle lasten prometni davek, na prodaje na drobno, je precej, naraslo. V mestu New York, kjer je najvišji, znaša 3%. V mnogih krajih morajo prebivalci plačevati tako državni kot mestni prometni davek. V državi Kaliforniji, ki pobira ta davek, ga je na primer uvedlo tudi 150 mest. Ameriški državni davki so mnogo, hitreje naraščali kot občinski. Tako je na primer leta 1930 znašal donos občinskih davkov 5.017,000.000 dolarjev, državnih davkov pa 1.780,000.000 dolarjev. Danes znašajo državni davki, kot smo že omenili, okoli 9 milijard dolarjev, občinski pa približno prav toliko. ^Leta, 1930 so državni in občinski davki dosezali skupno dve tretjini zveznih davkov, danes pa manj kot 30%. PAPIRJA VEDNO VEC Odsek za papir na mednarodni konferenci za razdelitev surovin je ugotovil, da popušča pomanjkanje časopisnega papirja po vsem svetu. V tekui tega leta se bo položaj splošno poboljšal. V državah izvensovjetskega gospodarskega območja se bo proizvodnja prihodnje leto dvignila na 8,928.000 ton, medtem ko bo potrošnja dosegla 8,920.000 ton. Nemški aluminij za Ameriko. Nemške tovarne aluminija bodo v prihodnjih štirih letih predelale 450.000 ton grškega boksita v aluminij za račun Združenih držav. KDO PROIZVAJA VEČ Gospodarski strokovnjaki ameriške A-gencije za medsebojno varnost cenijo, da lahko skupna industrijska zmogljivost in viri svobodnega sveta pridelajo najmanj štirikrat toliko glavnih industrijskih izdelkov kot sovjetski blok. Superiornost v proizvodnji jekla, premoga, surovega petroleja, aluminija, električne sile in trgovskih ladij je po njihovi izjavi značilna za prevladujočo moč industrijskih naprav in temeljnih virov svobodnega sveta. Navedeni gospodarstveniki so izračunali odstotek proizvodnje Združenih dr- žav, proizvodnjo ostalega sveta in sovjetskega bloka glede šestih temeljnih vrst industrijskega blaga sledeče: focialni UTRINKI TUJI DELAVCI V FRANCIJI Francosko ministrstvo za delo ima poseben oddelek pod imenom, «Main d’oevre etrangerea, ki ima pregled tuje delovne sile. Danes dela v Franciji 1,265.000 tujih delavcev; v tem številu niso všteti člani njihovih družin. Največ je Italijanov (420.000); ti so predvsem stavbni delavci in kmetje. Na drugem mestu so Poljaki (200.000 mož). Med njimi je 56.000 rudarjev. Skoro prav toliko je Spancev, ki so se zatekli v Francijo po zmagi Franca. Ti so zaposleni predvsem v poljedestvu na jugozapadu. Belgijcev, predvsem Flamcev je 100.000, Nemcev pa 75.000. Med temi je 40.000 bivših ujetnikov, ki se niso hoteli vrniti v Vzhodno Nemčijo in 35.000 Nemcev iz francoske zasedbene cone v Nemčiji. ŠTEVILO NEZAKONSKIH OTROK V ITALIJI ZDA ostali svet 3 1« g S Podatki o gibanju prebivalstva v Italiji kažejo, da število nezakonskih o-trok pada. Leta 1913 se je rodilo v Ita- Jeklo 47% 35% 18% liji (v okviru starih italijanskih meja) Premog 33% 40% 87% 52.219 nezakonskih otrok, leta 1918 Surovi petrolej 52% 40% 8%; 31.743 Oni všteto 236 beneških občin, Aluminij 43% 43%, 14%, ker tedaj še niso zaradi vojnih posle- Električna sila 42% 44% 14% dic zbrali podatkov), leta 1938 42.134 (z Julijsko krajino in Zadrom vred), fo AMERIŠKA STROKOVNJAKA Kakor znano, je že dvajset dni besnel na izviru zemeljskega plina na področju Bordelano v Italiji hud požar. Požar je pogasil ameriški strokovnjak Myron Kinley, ki je prispel z letalom iz Združenih držav. Oblečen v debele azbestne obleke se je približal plamenom in položil blizu njih 247,5 kg eksploziva, nato pa steke! v kritje in sprožil tok. Detonacija je s svojim pritiskom ugasnila plamene. V Jugoslavijo bo prispel petrolejski izvedenec ameriškega urada za rudnike, D.B. Taliaferro, ki bo proučeval kako bi bilo mogoče povečati jugoslovansko petrolejsko proizvodnjo- V Jugoslavijo bo prispel po programu, uprave tehnične pomoči Združenih narodov. LETOŠNJI SVETOVNI PRIDELEK KORUZE VEČJI Svetovni pridelek koruze v letu 1951 1952 cenijo na 1 milijardo 862 milijonov hektolitrov, to je 199 milijonov 500 tisoč hi več, kot je znašal pridelek v letnem povprečju 1935-39. Ameriško poljedelsko ministrstvo ceni pridelek koruze v letošnjem letu na 26 milijonov 250 tisoč hi, to je eden in pol milijona hektolitra več, kot je znašal lanskoletni pridelek. Žitna konferenca v Londonu. Ži.ne konference v Londonu so se udeležili le nnLcn e Varuj se ponarejenega kisa! Z besedo ocet ali jesih imenujemo splošno proizvode, ki nastanejo' pri o-cetno kislem vrenju tekočin, ki vsebujejo alkohol. V teh vrsticah vas želimo v kratkem, seznaniti z vinskim oc-tom in z nekaterimi važnejšimi zakonskimi določbami, ki so v zvezi z dobavo vinskega octa. Ko je delj časa izpostavljeno vino na zraku prično učinkovati na alkohol, ki ga vsebuje vino, neke posebne vrste mikroorganizmov, predvsem »bakterium aceti«. Ta mala bitja povzročajo, da se pretvarja alkohol vina v ocetno kislino in tako nastaja vinski ocet. Nadalje pridobivamo jesih tudi tako, da pustimo kisati primerno razredčeni alkohol. Umetni jesih pa pripravljamo na ta način, da razredčimo z vodo ocetno kislino ter to tekočino primerno aromatiziramo. Da bi se pa preprečilo poneverjanje pristnega vinskega octa, vsebuje zakonik številne določbe, ki natančno navajajo, kako naj se imenujejo proizvodi, ki jih dobimo s kisanjem alkoholnih tekočin. Tako lahko n- pr. imenujemo z besedo »ocet« ali »vinski jesih« le one proizvode, ki jih dobimo pri ocetno kislem vrenju vina oziroma vinske pa-toke. Tako imenovani proizvod mora vsebovati vsaj 4 utežne odstotke ocetne kisline in v njemu ne sme biti u-metnih barvil ali pa drugih dodatkov. Ce dobimo ocet s kisanjem piva, jabolčnika, alkohola itd., ga moramo imenovati »jesih iz piva«, »jabolčnikov jesih« in »alkoholni jesih«. Ta imena morajo biti napisana na steklenicah in na vseh dokumentih prodaje in prevoza. Jesih iz piva, jabolčnika, alkohola itd. ne smemo mešati z vinskim jesihom, niti ga ne smemo umetno barvati. V naši prehrani največkrat uporabljamo vinski jesih. Vsekakor pa se na žalost dogaja, da pride v promet potvorjen jesih. Naj ie navedemo nekaj značilnih potvorb jesiha. Najobičajnejša je ta, da ga razredčijo z vodo.' Potem dodajajo vinskemu jesihu ocet, ki ga dobe iz alkohola, pogost dodatek je umetni jesih. Tak potvorjen jesih potem obarvajo s karamelom ažgani sladkor) ali pa z umetnimi organskimi barvili (v domači govorici anilin-ska barvila). Potvorjenemu jesihu pa zboljšajo aromo in okus tako, da v njem namakajo poper, piment (gla Vičiče), gorčico in še druge dišave. Končno še nekaj o uporabi nekaterih vrst kisa, ki ga zakon prepoveduje v prehrani. Prepovedana je prodaja v hranilne svrhe jesiha, ki je bil napravljen ta-fe>, da smo razredčili surovo ali pa čisto ocetno kislino. Prepovedana je tudi prodaja konzerv, ki so bile pripravljene s takimi octi. Nadalje je prepovedana prodaja in trgovanje jesiha za prehrano, ki bi bil napravljen iz pokvarjenega vina. To velja tudi glede pokvarjenega octa in za ocet v katerem so kemične spojine in rastlinske snovi, ki so. navedene v zakonu. Naše gospodinje moramo opozoriti predvsem na najnovejšo odredbo, ki prepoveduje prodajati jesili v odprtih steklenicah. Vse steklenice morajo ' imeti oznako, da vsebuje vinski ocet ter ime proizvajalca, zamašene pa morajo biti z originalnim zamaškom podjetja, ki ocet izdeluje. Ing. M. P. TKANINE IZ FLUORESCENČNE UMETNE SVILE Britanski center industrije umetne svile je razstavil v Londonu tkanino za stanovanjsko opremo iz fluorescenčne svile, ki jih bodo nedvomno uporabljali v gledališčih, kinematografih, restavracijah itd., ker se pod vplivom ultravioletnih žarkov svetlikajo tudi v temi. Neka italijanska tvrdka je začela z ameriško pomočjo izdelovati fluorescenčne žarnice, ki bodo prišle v prodajo v Italiji. Potrebne naprave si je nabavila - pomočjo Ameriške uprave za gospodarsko sodelovanje. GNOJILA IZ SMETI Vedno večje število ameriških mest se zanima za novo vrsto organskega gnojila, ki ga pridobivajo iz smeti in ki vsebuje vse potrebne bakterije za zdravo in plodno zemljo. Pred kratkim je podpisalo mesto Miami na Floridi pogodbo, po kateri prevzame vse smeti neko podjetje, ki se obveže iz njih novo gnojilo. Tudi mesto Chicago, veliki ameriški center predelovanja mesa, je začelo z izdelovanjem novega gnojila v velikim obsegu. Veliko pivovarniško mesto Milvvaukeo uporablja na podoben način že dvajset let odpadke, ki jih po posebnem postopku s prezračenjem spreminja v gnojila. Do danes je to mesto prodalo že nad milijon tort gnojil v vse dele Združenih držav in Kanade. V raznih drugih ameriških mestih nameravajo zdravstvene oblasti opustiti drago sežiganje smeti predstavniki 46 držav, med temi nas ipajo kot izvozne države ZDA, Kanada, Avstralija in Francija. Vse ostale države uvažajo žiter. Pričakujejo, da bosta Kanada in Avstrilija zahtevali višje cene. AMERIŠKA POMOČ FIAT. — Združene države so potrošile več kot 30 milijonov dolarjev za obnovo velikih Fiatovih avtomobilskih tovarn v Turinu. Ameriška pomoč je bila predvidena po Marshallovem načrtu v triletki, ki je začela leta 1948. Zadnje Fiatovo letno poročilo poudarja, da lanskega leta ni bilo odpustitev in da je bilo polno zaposlenih 40.000 delavcev. Poravnajte naročnino! leta 1943 33.089 in leta 1950 30.886 (brez Julijske krajine seveda). Na tisoč živih rojenih otrok se je rodilo 1. 1913 46,5 nezakonskih otrok, 1. 1918 49,6, 1. 1938 40,6, 1. 1943 37,5 in leta 1950 34,0. Pregled po posameznih deželah nam pove, da je bilo leta 1913 največ nezakonskih otrok v Laciju (123 na 1.000), nadalje v Emiliji (109 na 1.000). Po drugi svetovni vojni je bilo največ nezakonsjdh otrok v Emiliji (57 na 1.000). POTREBA DELOVNE SILE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH NARAŠČA Minisler' za delo Maurice Tobin napo veduje, da bodo Združene države v pri tiodnjih dveh letih potrebovale nadatj njih 3,500.000 delavcev. Naraščajoče po irebe obrambe in zdelave potrošnih do brin bedo dvignile do konca leta 1552 število zaposlenih na 67,700 000. IZVOZ JUGOSLOVANSKIH CIGARET „Drina" in ..Jadran" so se obnesle v Švici V zadnji številki smo navedli podatke o izvozu jugoslovanskega tobaka, t. j. surovega tobaka. Danes nekaj podatkov o izvozu juigoslovanskiih tobačnih izdelkov, t. j. cigaret in cigar. Izvoz tobačnih izdelkov postaja čedalje bolj težavna zadeva, ker posamezne države rajši uvažajo surov tobak in ga doma predelujejo, da tako bolje zaposlijo lastno industrijo in lastno delovno moč. Tudi konkurenca tujih proizvodov se močno čuti. Orientalske tobačne izdelke ne izvažajo samo v Turčijo, Bolgarijo in Egipt, temveč tudi v Avstrijo in Nemčijo. Po drugi. svetovni vojni so se na svetovnem trgu pojavile zlasti ameriške cigarete (tipa «blend»), ki jih izdelujejo iz tobaka, »Virginia«, «Maryland» in «Bar-ley». Ameriške cigarete so zlasti zavzele zahodnoevropski trg. Jugoslovani menijo, da gre za modo, ki se bo po vsej verjetnosti obrabila, kakor se je doslej že vsaka druga moda. Izvoz jugoslovanskih tobačnih izdelkov je bil pred drugo svetovno vojno prav pičel. Po vojni se je položaj nekoliko izboljša]. Jugoslavija izvaža cigarete in smotke v deset tujih držav. Do preloma s Komanformom je bil naj-jači izvoz v Cehoslovaško (leta 1946 603 tone, 1947 138 in 1948 518 ton). Precej tobačnih izdelkov gre v Avstrijo (1946 4 t, 1947 30,2 t, 1948 110,3 t in 1949 17,5 tj. Italija je kupila 1947 1,2 t in 1949 10,5 t. Svobodno Tržaško ozemlje je uvozilo leta 1946 23 t, 1. 1947 3 t, po- slej pa nič več. Vzhodna Nemčija je kupila 1. 1947 44 in 1948 48,6 t. V Avstralijo je šlo 1. 1950 1,1 tone, Belgijo 1. 1949 0,6, v Vel. Britanijo )1. 1949 0,5 t, na Švedsko 1949 0,5 in 1950 3 tone, v Švico 1. 1950 0,1 tone. Celotni izvoz je znašal leta 1946 603 t, 1947 216,4 t, 1948 683,2 t, 1949 29,6 t in 1. 1950 4,2 tone. V Švici so se zlasti obnesle jugoslovanske cigarete «Drina» in »Jadran«, ki jih pripravlja z jugoslovanskim dovoljenjem podjetje Baciari v Solothur-nu. Podjetje je plasiralo te jugoslovanske cigarete z največjo lahkoto. Jugoslovanski izvozniki so prepričani, da si bo Jugoslavija s svojimi izdelki, ki so priljubljeni tudi v inozemstvu zaradi svojega okusa in posebne arome, v kratkem pridobila mnogo širši trg, kakor ga je zavzemala pred drugo svetovno vojno. POVEČANJE BRITANSKE TRGOVINE Z JUGOSLAVIJO Iz zadnjih statističnih podatkov o britanski zunanji trgovini, ki jih je objavilo britansko trgovinska ministrstvo, je razvidno znatno povečanje britanske trgovine z Jugoslavijo. V januarju letošnjega leta je V. Britanija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 2,834.839 funtov šterlingov proti 1,117.243 v januarju 1951. Britanski izvoz v Jugoslavijo pa se je dvignil od 99.566 funtov funtov šterlingov v januarju 1951 na 1,893.072 funtov šterlingov v januarju letošnjega leta. PROIZVODNJA E ZAHODNI E^SOPI PROIZVODNJA v MILIJONIH TON 2i9 «0 213 a 1947 1948 1949 ANGLIJA INVESTICIJE ^MILIJONIH DOLARJEV 1947 1948 1949 1950 1952 Curih, 18 aprila 1952. Švica — 10 švic. fr. 10,— Belgija — 100 belg. fr. 7,96 Španija — 100 pezet 9,17 Vel. Britanija — 1 funt 10,90 Francija — 1000 franc. fr. 10,50 Avstrija — 100 šil. 14,40 ZDA — 10 dolarjev 43,40 I alija — 10.000 lir 66,75 Švedska — 100 Šved. kron 75,50 Nemčija — 100 nem. mark 93,50 Nizozemska — 100 bol. fl. 105,50 V zahodnih državah sc : je gibala proizvodnja premoga takole (v milijo- niti ton): \ 1947 1948 1949 1950 1952 (načrt) Velika Britanija 201 213 219 220 231 Zanodina Nemčija 71 87 103 111 116 Francija 45 43 51 51 53 Belgija 24 27 28 27 28 INVESTICIJE (v milijonih dolarjev s kupno močjo leta 1950) 1947 1948 1949 1950 1952 (načrt) Velika Britanija 64 87 108 96 110 Zahodna Nemčija — — — 78 97 Francija 72 93 131 111 95 Belgija 12 21 13 13 32 NA PROSTEM TRGU V CURTHU belg. fr. pezet funtov fr. fr. šil. dol. lir šv. kr. nem. m. hol, fl, 125,63 108,99 —.18.4 952 69,44 2,30 1498 13,25 10,70 9,48 100,— 86,76 —.14.7 758 55,28 1,83 1193 10,54 8,51 7,54 115,26 100,— —.16.10 874 63,72 2,11 1375 12,15 9,81 8,70 136,95 118,80 1.—.— 1038 75,70 2,51 1633 14,44 11,56 10,33 131,90 114,44 —.19.3 1000 72,92 2,42 1573 13,90 11,23 9,95 180,90 156,95 1.6.5 1371 100,— 3,32 2157 19,08 15,40 13,65 545,24 473,04 3.19.8 4133 301.39 10,- 6502 57,48 46,42 41,14 838,60 727,50 6.2.6 6357 463,54 15,38 10000 88,41 71,39 63,27 948,50 822,90 6.18.6 7190 524,30 17,40 11310 100,— 80,75 71,56 1174,60 1019,— 8.11.7 8905 649,31 21,54 14007 123,84 100,— 88,63 1325,40 1149,90 9.13.7 10048 732,64 24,30 15805 139,74 112,83 100,- Gospodaislvo koiošMi Slovence* ni zaokroženo Na občnem zboru Demokratične fronte v Celovcu je dr. Mirt Zwitter orisal gospodarski! položaj koroških Slovencev. O' zaokroženem gospodarstvu koroških Slovencev ni mogoče govoriti, ker ni majo koroška .Slovencli £ CM .2,2 CM to 05 OJ Blago 7 S Zt u. II. polo dec. 19 o § ¥ Ž g ClJ 'tl? X2 a £ S W JD pšenica 260 283 286 283 rž 196 248 242 227 oves 92 119 114 107 koruza 192 219 219 212 mast 15,2 15,0 14 14 kava 52,6 53,2 55,1 54,9 kakao 29,5 33,0 37,1 35 4 sladkor 8,2 8,2 8,1 8,1 kavčuk 52 52 50,5 50,5 kože 25 17 13 13 bombaž 35 42,7 42,7 41,1 juta 200 285 320 290 cink 17,5 19,5 19,5 19,5 svine: 17 19 19 19 baker 24,5 27,5 27,5 27,5 cin 103 103 131,5 121,5 srebro 80 88 88 88 Mo oraieno podielie I. C. E. T. Trst, Ul. XXX Ottobre 6/II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah SILVIO SERIH Import / Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CGSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misnra Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje VIL delcredere - je odgovor s katerim se komisionar obveže nasproti komitentu (naročitelju), da bodo posli, ki jih je sklenil na čas, ob dospektu plačani. Za to obvezo, jamstvo, po-roštvino si komisionar zaračuna posebno nagrado, ki je večja od provizije in ki se imenuje delcredere-poroštvina. Splošno je d. jamstvo, da bo neka terjatev vnovčena, delnica (akcija) - je vrednostna listina, ki predstavlja del vplačanega delniškega kapitala. Lastnik delnic prisostvuje občnemu zboru delničarjev in ima pravico zahtevati od tega v statutu zajamčene mu pravice-D. so lahko na ime in na imetnika-delničar (akcionar) - lastnik delnic, član in solastnik delniSKe. družbe, dellniška družba - (it. societa anonima. tudi societa per azionl; nem. Ak-tiengesellschaft, fr. societe anonime, angl. Ltd (limited Co-), je oblika trgovinskih družb s pridobitnim namenom, katerih kapital je razdeljen na deleže-delnice. Od tod ime delniški kapital. D.d. je navadno neodvisna od svojih lastnikov-delničarjev. Delnice so le njih vrednostni papirji, ki jim nosijo dohodek imenovan dividenda; ta je del dobička, ki ga občni zbor razdeli med' delničarje, demografija - je znanost o prebivalstvu, ki statistično proučuje stanje, sestav in gibanje prebivalstva, demurrage (izg. dimorrediž - it. slal-lie), je posebna kazen za zamudnino, če se blago ne vkrca v določenem času na ladjo. Pomeni izgubo dni za ladjo. D. je odmerjena na tono blaga ali na dan. denar - je plačilno in menjalno sredstvo. Nastal je v dobi po zamenjavanju dobrin za dobrine. To ni bilo praktično, težko - je bilo najti potrošnika za dobrine, ki bi si jih hotel nekdo iznebiti, da bi poiskal drugo potrebnejše. Da bi se olajšala izmenjava potrošnih dobrin, je bilo treba najti sredstvo, ki bi postalo splošno menjalno sredstvo in v katero1 bi vsi zaupali. Te lastnosti imajo drage kovine, ki so se v začetku uporabljale za proizvajanje okraskov. Ker so drage kovine trpežne, nekvarljive, lahko deljive, splošno znane in priljubljene, so se začele uporabljati za kovanje denarja- novcev. D. predstavlja danes male količine zlata ali srebra okrogle oblike. Bistvena gospodarska značilnost d. je, da je odi vseh sprejet v plačilo, ne da bi zato obstojala katerasi-bodi prisilna zakonska forma. Druga teh. gospodarska značilnost je v njegovi lahki deljivosti in končno d. je velik olajševalec izmenjave potroš-nih dobrin in hranilec vrednosti. Poleg denarja-novcev obstajajo danes novčni (denarni) nadomestki; papirnati d., ki je zamenjal kovance ter menica, ček, nakazila i. dr. V vsaki moderni državi imamo danes državne zakone, t- j. denarni sistem', ki predpisuje kovanje denarja, količino čistega zlata, ki ga mora vsebovati denarna enota, težo itd. denarna enota - 1) je denarna enota neke države, ki je bodisi zlata ali srebrna, t. j. njena valuta; 2) pomeni tudi zlati frank, teže 3,1 g čistine 900/1000 in, ki tvori podlago pri mednarodnem obračunavanju med državami; poštne telefonske, brzojavne i, dr, pristojbine v mednarodnem prometu. denarni sistem - pomeni zbirko zakonskih določb, ki določajo denarno e-noto neke države, kovino, iz katere se bol denar koval, kupno, moč večjih komadov in drobiža. Glavne vrste: zlata veljava ali valuta, kjer se denarna enota veže na določeno količino zlata,, a papirnat denar se svobodno zamenjuje (danes samo v teoriji); srebrna veljava, vezanje denarne enote na srebro; dvojna veljava ali bimetalizem, vezanje denarne enote na zlato in na srebra (določen je odnos med zlatom in srebrom); ali paralelna veljava, kjer se po zakonu ne veže razmerje tečaja med obema novcema. Papirna velja, kadar denarna enota ni določena v zlatu odnosnoi ni zamenljiva za zlato, ker nima zlate podlage, denarna vrednost - pomeni zamenjal-no vrednost denarja, ki ni stalna. Za določeno število denarne enote ni mogoče kupiti vedno enako količino drugih dobrin. Vrednost se iz-preminja zaradi različnih vzrokov: domača proizvodnja dobrin, večja ali manjša zadovoljitev potreb, količina razpoložljivih plačilnih sredstev i. dr. denarni zavedi - so javne zasebne1 denarne ustanove: banke, posojilnice in hranilnice, Poštna hranilnica. Med javne prištevamo tiste d.z., ki so pod upravo države, pokrajine, občine ali drugih javnih ustanov, mea zasebne pa tiste, ki so1 pod upravo zasebnikov in so po večini delniške , družbe. deponirati - vložiti denar ali vrednostne listine v zalogo, (depot). dčport - je posebna posojilna pristojbina pri borznih poslih, nagrada za posojilo vrednostnih papirjev, depot - v splošnem' pomeni komis, skladišče; Je tudi trezor-shramba banke za hranjevanje vrednot. POPRAVEK V velikonočnih voščilih naših naročnikov se je vrinila neljuba pomota, ki Jo popravljamo: LOVRENČIČ Rudolf — Mesnica se mora pravilno glasiti: IVANČIČ Rudolf — Mesnica, Gabrovec št. 56. MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI I n u d i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in p arke te najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 TRŽNI PREGLED mnlk KAAECKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FIL2I ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-5£3 ZATIRANJE GROZDNEGA MOLJA Razvoj na italijanskem notranjem trgu je povezan s splošnim gibanjem cen kmetijskih pridelkov na svetovnih trgih. Tu pa tam se pojavijo rahli tresljaji, ki jih je treba pripisati raznim domačim okoliščinam, v bistvu pa sledi gibanje cen na italijanskem trgu gibanju na svetovnih trgih. Prav zaradi te odvisnosti se v Italiji kaže težnja za mrtvilom; samo nekatere cene so čvrstejše. Povpraševanje po žitu je splošno majhno, kljub temu se cena pšenice drži. Temu nasprotno popuščajo cene koruzi. Povpraševanje po koruzi je pičlo. Čvrstejše so cene rižu. Izvoz je namreč že tako napredoval — Italija je izvozila letos že 3,000.000 stotov riža, — da so se zaloge zelo zrahljale. Napredovanje cene ovsa je pričelo popuščati. Pridelki v stročju se čedalje teže (razprodajajo zaradi bližajoče se tople sezone. Povpraševanje po klavni živini pojema. Cene so ostale neizpremenjene. Le tu pa tam se opaža rahlo popuščanje. Popustilo je tudi povpraševanje po svinjah. Cene mastnim prašičem so neko-koliko nižje, zmanjšalo se je povpraševanje tudi po prašičih za rejo. Pridelek krme v srednji Italiji ogroža suša. Zato se v teh predelih cena krmi drži, medtem ko popušča drugod po Italiji. Cene maslu so ostale v bistvu neizpremenjene. Domače vrste sira so nekoliko dražje, t- j. okoli 10 lir pri kg. Manjše je povpraševanje po emmen-thalu, sbrinzu in ovčjemu siru. Trg olivnega olja je miren. Cene so nekoliko popustile v srednji Italiji. Na vinskem trgu je zopet zavladal mir. Ponudba je večja kakor povpraševanje. Zaradi tega kažejo cene težnjo navzdol. ŽITARICE ROVIGO; pšenica Polesine fina 7.000-7.050 lir stot, dobra 6.900-7.000, navadna 6,700-6.800; pšenična moka tipa 00 8.800-8.900, tipai 0 8.200-8.300, tipa 1 7.900-8.000, tipa 2 7.600-7.650; koruza marano 5.900-6.000; rumena koruza 5.700-5.600, bela 5.500-5.650; hibridna ameriška koruza 5.500-5.600; rž 6.800-7.000; neoluščeni ječmen 6.600-6.800; pšenični otrobi 4.550-4.650. VERCELLI: riž ' fin 12.100-15-.000/ srednji 11-12.500, navaden 9.500-10.800. ŽIVINA PIŠA: živina za rejo: voli 260-290; krave 240-250; krave mlekarice 260-280: junci 320-360; teleta 350-400. Klavna živina: voli 250-280; krave 220-240: krave 220 - 240; junci 300 - 380; teleta 450 ■ 520. Prašiči debeli 300-320; prašički za rejo 650-700; suhi prašiči 330-360; jagnjeta 380-400; košlruni 240-250; ovce 180-190; kokoši 900-950; purani 550-600; golobi 650-700 par; race 500; gosi 500; zajci 350-380; jajca 20-22 lir komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA: maslo I 870-890, II 790-880, III 750 - 770, IV 720 - 740; sir krajevne proizvodnje svež 440-460, majski 1951 510-540, zimski 1950-51 570-630, majski 1950 630-670; emmenthal star 3 mesece 510-520; Italico svež 320-350; ta-leggio svež 270-290; sbrinz svež 460-480, star 3 mesece 520-530; provolone svež 420-450. OLJA PADOVA: za stot leo Padova brez davkov; olivno olje ekstva 39.500-40.000’ fino 38.500-39.000, navadno 37.500-38 tisoč; dvakrat rafinirano A 38.500- 39 tisoč, B 35.000- 35.500; semensko olje I 34.300-34.700, II 33.800-34.200. VINA MILAN: za stop/stol fco milanska postaja: Piemonte črno 10-10,5 stop. 350-370; 11-12. st. 430-470; Barbera 510-550; Oltrepo pavese 10-10,5 st. 350-39S, 11-12 st. 420-480. Mantovano črno 340-360; Valpolicella in Bardolino 530-57U; Reggiano 9-10 st. 370-400, 11-12 st. 420-440; toskansko navadno 360-390; Mar-che črno 370-390; Barletta extra 13-14 st. 400-440. navadno 360-390; Sansevero belo 370-390; Sguinzano 430-450; Lecce-se 390-420; piemontski muškat 7.000-7.300 lir sto. PARADIŽNIKOVA KONSERVA PARMA: cene za kg fco proizvodnja za izdelek leta 1951 odlične kakovosti: dvakrat koncentrirana paradižnikova konserva v sodih 73 lir; v škatlah: od 10 kg 115, od 5 kg 120, od 1 kg 155, od 1/2 kg 170. Trikrat koncentrirana konserva v sodih 88 lir; v škatlah: od 10 kg 130, od 5 kg 135, od 1 kg 170, od 1/2 kg 185. SADJE IN ZELENJAVA FERRARA: jabolka I 95-125, II 60-65; hruške X 110-130; pomaranče I 135-160, 11 120-130, III 100-130. navadne 70-80. Suhi česen 80-150; čebula suha 35-55; špinača 30-50, sladki janež (finocchi) 35-45; krompir navaden 20-40, mladi 65-75; zelje 50-70; cvetača 23-35; grah 50-90. KAVA TRST: kvotacije pri viru proizvodnje so naslednje: Minas 2 crivello 17-18 54,65 dolarja fob vir proizvodnje; Rio V good to large bean 52,50 dol. fob; Rio VII good to large bean 49,50 dol. fob; Victoria V crivello 18 51,50 dol.; Victoria VII good bean 49 dol. fob, Santos extra crivello 17-18 62 dol. fob Santos; Santos extra prime good to large bean 61 dol- fob; Moka Sanani extra 475 funtov šterlingov za 1000 kg cif Trst; Moka Hodeidah 1 465 f. št. cif Trst; Harrar 450 f. št.; Moka Hodeidah 2 450 f. št.; Gimma 440 f. št.; Uganda prana in prečiščena 370 šilingov za 50 kg cif Trst. Srednje cene z vira proizvodnje fco hangar Trst v' dolarjih za 50 netto: Rio N. Y. 5 50, Rio N. Y. 2 51,50; Santos superior 60,50; Santos extra prime 61,50; Haiti naravna 61,50; Salvador naravna 64; Kostarika 72; Gimma 460 šilingov; Moka Hodeidah 1 475 šilingov. Srednje cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca: v lirah za kg netto: Rio N. Y. 5 1.230 lir; Santos superior 1.370; Santos extra prime 1.400; Haiti naravna 1.430; Salvador naravna 1.470; Kostarika 1.550; Gimma 1.340; Moka Hodeidah 1 1.395. Vztrajne optimistične vesti o bližnjem zaključku pogajanj za premirje v Koreji so ugodno vplivale na razvoj cen na mednarodnih trgih. To velja zlasti glede žitaric in maščob raznih vrst. Cene ostalim surovinam so v glavnem o-stale neizpremenjene in težijo za ustalitvijo. Za primer navajajo cene cina, kavčuka in sladkorja. Omeniti je še treba razne mednarodne gospodarske konference, kakci: za žito, bombaž in kavčuk. Potek teh konferenc bo gotovo vplival na nadaljen razvoj cen. ŽITARICE V tednu do 18. aprila je cena pšenici na chikaški borzi nazadovala od 258 7/8 na 246 stotink dolarja za mernik (ibušel) proti izročitvi v maju. Prav tako je padla cena koruzi od 184 7/8 na 181 3/8. V Londonu zaseda mednarodna konferenca za žito, ki bo trajala okoli 3 tedne. Mednarodni sporazum sklenjen marca 1949 v Washingtonu zapade 31. julija 1953. Do 21. marca 1952 je bilo v okviru tega sporazuma prodanih 14.251.759 ton žita. medtem ko je bil v sporazumu določen celoten obseg 45,810.000 ton. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja na newyorški borzi se je ustalila okoli 4,30 stotinke za funt proti takojšnji izročitvi in 4,27 proti izročitvi v maju. Cena teden poprej je znašala 4,34. Cena kave je tudi nekoliko nazadovala, in sicer od 53,15 na 52,40 proti izročitvi v maju, od 52,95 na 52,60 proti izročitvi v juliju. Temu nasprotno je cena kakaa za malenkost napredovala — od 35,90 na 36,05 proti takojšnji izročitvi in od 35,70 na 35,82 proti izročitvi v maju. KAVČUK Cena kavčuka je napredovala na new-yorški borzi od 34,90 na 35,35 stotinke za funt proti izročitvi v septembru in od 34,25, medtem ko je cena proti izročitvi v decembru ostala neizpreme-njena (34,25). Na londonskem trgu je cena ostala pri 32% penija za funt. Cena v Singapuru 30 15/16 (teden poprej 31 1/8) penija za funt. VLAKNA Cena surove volne v New Yorku je pokazala težnjo navzgor, in sicer od 134,6 na 136 stotinke za funt proti izročitvi v maju, od 133 na 134 v juliju. Cene sukane volne je nazadovala od 166,5 na 165,5 v maju in 168,5 na 167,5 proti izročitvi v juliju. V Bradfordu je ostalo še malo surove volne na razpolago za prodajo v Avstraliji do konca tekoče sezone. Tudi industrija ni posebno založena z volno. Cena je v glavnem stalna. ((First marks» stane o-koli 124 funtov tona proti izročitvi v maju in juniju. Sizal se prodaja okoli 212 funtov tona. V Franciji (Rou-baix) je cena volni napredovala od 1.050 na 1.085 za kg proti takojšnji iz- KAKAO IN SLADKOR TRST: cene pri viru proizvodnje: Ac-cra 322 šilingov za 50 kg cif Trst proti izročitvi v aprilu-juniju; nov pridelek proti izročitvi v novembru-januar-ju 290; Bahia 40,5 dol. fob Ilheus; Tri-nidad odlična kakovost 345 šilingov fob. Trinidad navadne kakovosti 325 šil.; Ecuador Arriba proti izročitvi v aprilu-maju 43 dovl. cf. Trst. Madžarski sladkor v kristalu ponujajo po 135 dolarjev tona fco-prevoz Trst za kupčije v tranzitu in 165 dol. za kupčije v italijansko-madžarskem kli-ringu. Angleško in češkoslovaško blago pripravljeno v prosti luki kvotira 155 dolarja za tono fco vagon netto. KOŽE FIRENZE: za surove osoljene kože: teleta 3-8 kg 600-680 lir kg, 8-12 kg 460-580; teleta z glavo in kratkimi nogami 12-30 kg 360-380; voli in krave 30-40 kg 320-340, 40 kg in več 310-330; toskansko jagnje za krzno 700-800 lir koža, za rokavice 600-650; merinos 450-500. ročitvi, od 1055 na 1.075 v maju, od 1.060 na 1.085 v juniju in juliju. Bombaž je na newyorški borzi nazadoval od 41,67 na 40,65 proti izročitvi v maju, od 40,73 na 39,82 v juliju. V prvih osmih mesecih letošnje sezone je dosegla domača potrošnja v ZDA 6,212.000 bal, lansko leto v istem času 7,251.402. Ker je bil izvoz oproščen kontingentiranja se je v sedmih mesecih do 29. februarja 1952 dvignil na 4137.377 bal (prejšnje leto do tega časa 2,578.021 bal). KOVINE Položaj pisanih kovin je v glavnem ostal neizpremenjen. Cin se v New Yorku lahko prodaja samo v terminski kupčiji. Cena se suka med 117,50 in 121 stotink za funt, t.j. v okviru zaključkov Reconstruction Finance Corporation. Ta družba je zaključila dogovore o nakupu cina v Malaji, Indo-kini in Belgijskem Kongu na osnovi 121% stotinke za funt. Zavod za proučevanje konjunkture z bakrom je preračunal, da znašajo zaloge v ZDA 58.487 ton, zaloge izven ZDA pa 163.200 ton. Cena antimona v New Yorku je 50.50 stotinke za funt, litega železa 54.50 dolarja za tono. Steklenica živega srebra (76 funtov) je 18.IV. stala v iNew Yorku 211 funtov. V Londonu je cin nazadoval od 967% funta za to- - no, v terminski kupčiji od 970 na 965, cena volframa je več ali manj neizpre-menjena — 485-500 šilingov za trgovinsko enoto. V Zahodni Nemčiji je bila 19.IV. cena svinca 190,50 mark za 100 kg, cinka 195,00, bakra 272,50 in cina 1.177,00. ITALIJANSKI RI2 RAZPRODAN Do 31. marca 1952 je Italija izvozila 3,019.531 stolov riža. Ta količina približno ustreza količini, ki jo je Italija izvozila v času sezone 1950-51. Glavni kupci so bili: Japonska (1,055.405 stotov), Vel. Britanija in kolonije (361.149), Indonezija (317.052), Nemčija (315.176); sledijo Avstrija, Francija, Belgija, Libanon, Švica itd. Praktično je s tem izvoz 1951-52 zaključen. Do bodoče žetve manjka še šest mesecev. V tem času bo Italija izvozila malenkostne količine, v kolikor gre za izvršitev sprejetih obvez. Nova naročila bo Italija lahko izvršila šele v prihodnji sezoni. Italijanski izvoz je tako naglo napredoval, ker je na bližnjih trgih malo razpoložljivega blaga. Predvsem se je umaknil italijanski tekmec — Egipt. CENE NA DEBELO V ITALIJI Po podatkih milanske trgovinske zbornice je kazalec cen (postavljen leta 1938 na 100) v februarju nazadoval od 6.812 (v januarju) na 6.706,3. Poročilo pravi, da je po vsem tem kupna moč lire napredovala od 1,46 na 1,49. Toda tu gre samo za cene na debelo. Dejansko so se življenjski stroški v Milanu povišali. Kazalec teh je znašal konec januarja 5.659, konec februarja pa 5.736 (februarja lanskega leta 5.352). V zadnjih letih po vojni se je močno razširil po našem Bregu grozdni molj, ki je poleg strupene rose in trtne plesni, ki sta glivični trtni bolezni, najhujši škodljivec po naših vinogradih. Pojavlja se ta škodljivi metuljček v nekaterih letih bolj v drugih manj. Lansko leto pa se je! pojavil v Boljun-cu v tako velikeml številu, da je, črviček — pravilno goseničica — tega me-teljučka uničila marsikateremu vinogradniku skoraj tretjino vinskega pridelka. Zaradi tako ogromne škode, ki jo napravlja ta mrčes, je potrebno, da ga skrbno in pravočasno zatiramo Goseničica grozdnega molja, ki ji ponekod pravijo tudi »kiseljak«, pa ne dela škode samo s tem da uničuje grozdje začenši z grizenjem in požiranjem komaj vidnih jagod še pred cvetenjem grozdja, marveč kvari tudi kakovost grozdja in vjna. Goseničice druge in tretje generacije grozdnega molja, ki se pojavlja v poletnih mesecih vse tja do septembra, ko grozdje že zori. se zagrizejo v jagode. Tam se hranijo z mesom m sokom jagod, dokler ne dosežejo svojega popolnega razvoja. Potem zapustijo jagode in se zabubijo med listi. Napadene jagode ostanejo luknjičaste in napol izpraznjene; vanje pride z dežjem tudi mokrota in nesnaga, kar povzroča gnitje napadenih jagod. Gniloba sej od teh jagod prenese ob vlažnem vremenu tudi na zdravo grozdje in kvari splošno kakoviost pridelka. Strokovnjaki (entomologi), ki se ba-vijo in proučujejo življenje žuželk in mrčesa, razlikujejo v glavnem dve vrsti grozdnega molja, in sicer: »pepelnatega ali sivega grozdnega molja« (Polyhrosis botranna) in »rjavega grozdnega molja« (Clysia ambiguella). Po velikosti in obliki sta si tako metuljčka, kakor tudi njihove gosenice zelo podobne in tudi njihov način živl-Ijenja je skoro enak. Razlikujeta se ti dve vrsti, kakor pove že samo njihovo ime predvsem, po barvi svojih kril. Ne bomo podrobno opisovali oba škodljivca in njihov način življenja, ker ni to za vinogradnike iz praktičnega vidika potrebno. Omenimo naj le še, da so metuljčki grozdnega molja, kakor tudi njihove odrasle gosenice, približno 10 mm dolgi. Ti metuljčki ne letajo ponoči, kakor premnogi molji, marveč ob zatonu sonca in ob jutranji zarji. Zaradi tega jih tudi s svetilkami ali pa z ognjem ne moremo loviti. Opazimo jih pa lahko tudi podnevi; če trte močno stresemo, vzletijo izpod listov in v naglem, kratkem cik-cak letu švignejo med liste bližnje trte. kjer se zopet skrijejo. Metuljčke grozdnega molja le težko lovimo in zatiramo, ker se znajo dobro skriti. Tem laže pa uničujemo njihove gosenice, ki jim nepravilno pravijo črvički. (Črvički so ličinke predvsem muh in os ter hroščkov, dočim imenu jemo ličinke metuljev pravilno gosenice). Z uničevanjem gosenic grozdnega molja pa moramo pričeti zgodaj spomladi, kmalu potem ko se pojavijo prvi metuljčki. Ti so prezimili na čoku trt in ob vznožju trtnih kolov, tik nad zemljo. Pojava prvih metuljčkov jo mnogo odvisna od poteka vremena. To lahko nadziramo s pomočjo lovnih posod, ki jih postavimo tu pa tam po vinogradu k trtam približno pol metra visoko nad zemljo. Te posode (1/2 do 1 litra) s širokim grlom nalijemo do 3/4, pokvarjeno vino, kateremu dodamo še malo kisa in sladkorja. Ta tekočina privablja s svojim vonjem metuljčke molje, ki se v posodi utopijo. Tržaški lesni trg Avstrijski izvozniki so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi skrčenja trgovine z inozemstvom in skušajo ponovno pridobiti svoje odjemalce. Dunajski list ((Internationale Wirtschaft», glasilo avstrijske trgovinske zbornice, predlaga vladi, naj ukine kompliciran izvozni sistem ki ovira avstrijski izvoz lesa. Kot je znano, obstoji v Avstriji dvojni kontrolni sistem nad izvozom lesa in sicer po izdajanju izvoznega dovoljenja (Kontrollscheina) in postavljanja minimalnih izvoznih, cen. Cene medtem malenkostno popuščajo. S Koroškega in Štajerskega prihajajo vesti, da bodo izdajali izvozna dovoljenja za les tudi po nižjih cenah, kakor so minimalne. Cene za boljši les so ostale v glav -nem na prejšnjih kvotacijah, medtem ko cena za les navadne kakovosti niha med 41,5 in 44 dolarji.fob Trst. Avstrijske deske v italijanskem kliringu stanejo 25.000-25.500 lir kub.m fco postaja Trbiž, neocarinjeno blago. Cena tramovju je ostala čvrsta in znaša 14.000 lir kub.m. fco Trbiž. Avstrijski proizvajalci upajo, da bodo zaključili z Grčijo večjo kupčijo, in sicer za 230.000 kub.m po srednji ceni 43 dolarje fob. Jugoslovanski les stane: deske 27.000-27.500 lir kub.m fco Sežana, a tramovi 14.000-14.300. Kvotacije lesa so različne: od 40,5-43 dolarjev za kub.m fob. Skandinavski izvozniki so znižali cene svojemu blagu za okrog 15%. BELLUNO: jelka, konične deske 1 sort. netto 43-51.000 lir kub.m, I sort. 40-46.000, II 35-40.000, II slabše vrste 32-36.000, III 27-31.000, IV 20-26.000; tombante 36-35.000; tramovi po tržaškem običaju 4-7 m 14-17.000; debla 17-21.000. Macesen: deske I sort. netto 47-52.000, I sort. 44-47.000, II 37-41.000, III 27- 30.000, V 20-23.000, tombante 31-35.000; hlodi 18-21.000. Bukev: parjene deske I sort. 42-45.000; tombante 24-28.000. Oreh: deske I sort. 39-52.000, tombante 37- 43.000. ZNIŽANJE ITALIJANSKEGA PRISPEVKA ZA CELULOZO IN PAPIR Po poročilu rimskih gospodarskih listov se ministrstvo za industrijo in trgovino bavi z načrtom, da bi znižalo prispevek na celulozo in papir, ki je bil določen 15. januarja 1951. Tedaj so povišali prispevek na papir od 1 na 3%. Država je mnenja, da se je splošen položaj na tem trgu tako zboljšal, da lahko zniža ta prispevek. LovJ.io posodo mora vinogradnik vsaic dan pregledati, začenši s tem delom približno sredi maja. Prešteti mora dnevno metuljčke, ki so se ulovili v posodi. Kadar je bilo število ulovljenih metuljčkov največje in je nekaj dni že začelo padati, tedaj je čas najbolj primeren za škropljenje trt proti temu škodljivcu. Namreč večina samic grozdnega molja je tedaj že zalegla svoja jajčeca na grozdičje (vsaka samica lahko izleže 150-200 jajčec) in goseničice, ki so se izlegle iz teh jajcec, niso še utegnile zapresti se med cvetne popke grozdiča. Sredstva za škropljenje proti grozdnemu molju so različna v prodaji in so več ali manj vsa precej uspešna. Zelo važno je, da izvedemo škropljenje temeljito in natančno ter poškropimo grozdiče od vseh strani z razmeroma močnim pritiskom in s prav drobnimi kapljicami. Najcenejše sredstvo so sicer arzenali (svinčeni in apneni),ven- KMEČKI Na njivi in polju. Posevke pšenice in drugega žita očisti plevela preden gre ta v seme. Iz pšenice odstrani klasje drugih žit, zlasti če jo nameravaš pustiti za seme- Seveda moraš enako ravnati tudi na njivi z ječmenom ali z ržjo. Primeren je čas za setev koruze in fižola, za katere mora biti zemlja globoko preorana in dobro pognojena, kar Melja zlasti za koruzo. Krompii moraš pridno okopavati in mu rahljati zemljo, da ga plevel ne bo dušil in da bo ostala vlaga v zemlji. Tudi druge okopavine moraš skrbno okopavati in • pleti, posebno dokler so še majhne. Krompirišče preglej ve.krat, da se na njem ne zaleže koloradski hrošč, ki je najhujši sovražnik krompirja. Ko je krompirjevica močno razvita in vreme toplo je najbolje, da krompir temeljito poškropiš z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš še 1% škropilnega DDT pripravka (Gesarol L.). S takim škropljenjem boš krompir branil istočasno pred strupeno rose in pred koloradskim hroščem. Akb je krmna pesa že v petem ali šestem lističu, jo moraš razredčiti, ker le posamič rastoče pesne rastline se lahka močno razvejejo in odebelijo. Na vrtu. Vrtne rastline moraš pridno pleti in jim rahljati zemljo. Poskrbi, da boš imel vedno dovolj rastlinic glavnate solate za presajanje. Sej tudi že poletno glavnato solato »goštano«, ki pride ob vročini konec junija že prav za rabo. Presajaj čim več paradižnikov in jajčevcev ter paprike. Presajene rastline moraš tudi pridno zalivati, da se bodo dobro prijel in hitro rastle. Semeniče in druge lastline preglej, če jih niso morda napadle listne uši in podoben mrčes. Škodljiv mrčes odpraviš najlaže, če napadene rastline temeljito poškropiš ob lepem vremenu1 z nikotinskimi pripravki. Gomoljasta zelena, ki jo presadiš v tem času bo napravila že do konca septembra debele gomolje. Zeleno in glavnato solato presajaj plitvo s srcem iznad zemlje. Plo-dovke — paradižnike, jajčevce in tako dalje - - pa presajaj globlje kot so rastle v semenjaku. V zaprti gredi utrjuj še sadike in hrani zalogo istih, dokler ne mine zadnja nevarnost pozebe in pomandranja po burji v obdobju treh ledenih mož sredi maja. V vinogradu. Odstranjuj nepotrebne poganjke na starem lesu trt in preščh pavaj rodne poganjke za drugim ali tretjim listom nad zadnim gvozdičem. Listov! izpod grozdičev in vršičkov mladik, ki so namenjeni za rodni les v prihodnjem letu ne smeš preščipavali. Pomni, da je predhodno zatiranje tertne peronospore in, plesni ali oidija najbolj uspešno. Zaradi tega ne odlašaj s prvim škropljenjem in žvecla-njem trt. To delo boš najlepše opravil če boš trte škropil z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš 1 kg škr. pil- dar pa predstavljajo hud in nevaren strup za ljudi in za živali, zlasti pa še za ptičke pevce, ki so nam najboljši pomagači pri zatiranju škodijiv:ga mrčesa. Zaradi tega je bolj priporočljiva uporaba raznih DDT pripravkov, katerih je po . zadnji vojni vedno več na trgu. (Naj omenimo le škropilni Gesarol in pa Tiogamma). DDT pripravki imajo prednost pred arzenali, da delujejo tudi že s samim dotikom mrčesa in niso strupeni za ljudi in za toplokrvne živali sploh. Kot najboljše sredstvo (sicer je tudi najdražje) imajo praktični strokovnjaki škropila na podlagi nikotina. (Nikol, Nicuro in podobno). Ta škropila uničujejo grozdnega molja, kakor tudi marsikateri drugi mrčes večkrat že s samo bližino, ker proizvajajo mrčesu zelo škcdlji\|-' in dušljive pline. Dobra nikotinska škropila uporabljamo lahko tudi na že zrejajočem grozdju, ker v nekaj dneh popolnoma izpuhtijo in ne zapuščajo na sadežu nobenih sledov, česar ni mogoče reči o drugih dosedaj poznanih sredstvih. KOLEDAR nega žvepla — Mormino na 100 litrov vode, oziroma brozge. Bordoška brozga — raztopina bakrene galice in apnenega mleka — mora biti pravilno pripravljena, da bo1 bolj učinkovita in ne bo razjedala ali osmodila rastlinskih delov. V sadovnjaku. Ko je sadno dre\(je odcvetelo, ga moraš temeljito poškropiti zlasti mlade plodove. Za škropilo uporabljamo arzenate ali pa škropilne DDT pripravke. (Gesarol L.). Akn imamo pod drevesi zelenjavo ali travo je nevarno uporabljati arzenate, ker so hud strup za ljudi in za živino. Arzenate in škropilni DDT mešajmo z 1/2% bordoško brozgo in tako bomo z istim škropljenjem zatirali nekatere glivične bolezni in večino škodljivega mrčesa. V kleti. Z naraščanjem toplote zunaj in v stavbi moramo posvetiti več paž-nje čistoči in snagi tudi v kleti. Vina ne puščajmo v odprtih posodah! Vim, ki je morda že postalo kislo ali cika-sto moramo spraviti iz kleti in ga čim prej porabiti ali prodati. V kleti bi nam lahko kislo vino pokvarilo še ostalo vino in vinsko posodo. Klet zračimo poredkoma in le v jasnih ter hladnih nočeh ali v jutranjih urah. Od časa do časa zažgimo v kleti malo čistega žvepla in jo držimo nekaj dni dobro zaprto, da jo tako razkužimo. V hlevu. Živino goni pridno na pašo in naj dobiva čim več sočne in zelene krme. Seno pokladaj le v mali meri in rajši samo kravam s teletom. Živine ne puščaj na rosna deteljišča in ne pokladaj ji zagrete ali pokvarjene krme. Ce napade živino napenjanje, sili jo na sprehod, da se dobro razgiblje. Istočasno pa pokliči k napeti živini tudi živinozdravnika. PRIJAVA OBDAVČLJIVIH DOHODKOV ZA LETO 1951. Vse naše kmetovalce in davkoplačevalce obveščamo, da je bil rok za prijavo obdavčljivih dohodkov za leto 1951 po Vanonijevem zakonu podaljšan nepreklicno do 30. t. m. Te dohodke mora prijaviti vsak gospodar pri svojem davčnem uradu na obrazcu prijave »Vanoni«, slično prijavi, ki so jo morali naši davkoplačevalci predložiti že januarja, oziroma do 20. februarja tega leta o svojih dohodkih za. leto 1950. Prijavo mora izpolniti in predložiti do 31. t. m. vsak kmetovalec in gospodar, ki je imel od svojega hištva lansko leto najmanj 150 lir dohodka ter od vsega svojega gospodarstva in kmetije pa najmanj 240 tisoč lir čistega donosa. Kmečka zveza je na razpolago svojim članom, kmetovalcem, za navodila in izpolnitev obrazcev omenjene predpisane prijave. Na urad zveze UL Fabio Filzi št. 10, uaj prinesejo prizadeti s seboj poleg obrazcev za prijavo tudi zadnje davčne plačilne pole. VALUTE V MILANU Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 8 IV. 1952 21 IV. Min. Maks- 8.050 8.000 7 900 8.050 6.325 6.300 6275 6.325 666- 660 — 655— 666.— 157,- 160,50 157— 162 — 152,75 152.25 151 — 152 75 1.605 1.650 1 605 1.650 22.— 21,50 21,20 22,- 825 S25 814 808 BANKOVCI V CURIHU dne 21 IV. 1952 ZDA (1 dol.) Anglija (L f: št.) fr.) Francija (100 Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) Čehoslov. (100 kr.) Nemč. (100 mark) 4,34r/8 10,95 1,068/8 0,66*A 14,30 0,85 93,00 Belgija (100 fr.) 7,92 Holand. (100 fi., 104.75 Švedska (100 kr.) 75,25 Izrael (1 f, št.) 1.75 Španija (100 pez.) 9,09 Argent. (100 pez.) 15,75 Egipt (1 f. št.) 9,30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič > Istra-TrsU »Lošinj« Martinolič Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 9. VI. 22. IV. Min. Maks 1449 1.413 1.405 1.452 7680 7.520 7.450 7700 2.250 2.230 2,230 2 250 3110 2.870 2.850 3110 5.550 5.230 5.230 5730 800 820 800 820 9.400 8.400 8.400 9.400 2.500 2.500 2.500 2.500 11.000 11.000 11.000 11.000 9.800 9700 9700 9.800 1.050 1.050 1.050 1.050 252 249 244 253,50 298 301 293 301 80 82— 30,— 82 800 800 800 800 1.000 1.000 1.000 1.000 Tovorni prevozi Tei. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOGARAŽA - TRST ULILA MOKEUI 7 _ KOJA\ MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ TRST, Ul. delTAgro 10 - Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa) Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikamja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno OM 100 KS, Titanus i. t. d. Priprava za retitikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih pur Aparat za kontrolo trdote BRINELL Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikamja ventilov -— Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne «1T!\IRI,1»I» — Predelava «Diesel motorjev s nredmešanjerm na «sistem direktnega vbrizganja^ Zastopstvo tovarne «A)M[tELLI!1!I» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja, vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja >n ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije — MEDNARODNA V V V TRZISCA CHICAGO 25/111 8/IV. 21/IV Pšenica (stot. dol. za bušel) 251 Ve 251 .Vs 244.3U Koruza „ „ „ 185. Ve 1842/4 179.7/e NEW VORK Baker (stot. dol. za funt) 27.70 27.70 27 70 121 — 121 — 121.— Svinec „ „ „ 19— 19 — 19— 19.50 — 19.50 Aluminij „ „ „ 19,- 19— 19— Nikelj „ „ „ 56.50 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) 55— — — Ž. srebro dol. za steklenico 208— 208— 205.— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 227. - 231 — 231 — Cink ,, „ 196— 196— 196— Svinec ,, ,, ... 164.V« 164 Ve 164 V« ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) 132.40 119.80 119.80 ,, „Ashmouni“ 1. „ „ ) 80— 80— 80.— SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 203.40 202.80 203.10