https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3126
2022. Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
IZVLEČEK
Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi še vedno niso dovolj opolnomočeni s kompetencami o dokazih podprti 
praksi. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike, ki oblikujejo prepričanja in tudi implementacijo na 
dokazih podprte prakse medicinskih sester na vseh ravneh zdravstvenega varstva v Sloveniji. 
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava. Uporabljeni sta bili dve lestvici, in sicer »Evidenced based practice 
Beliefs Scale and the Implementation Scale«. Sodelovalo je 1014 visokošolsko izobraženih medicinskih sester in 
zdravstvenikov z vseh treh nivojev zdravstvenega varstva. Podatke smo obdelali z opisnimi, eksplorativnimi in 
eksplikativnimi statističnimi metodami. 
Rezultati: O raziskovanju na področju zdravstva se je izobraževalo n = 325 (38,8 %) anketirancev, o dokazih 
podprti praksi n = 280 (34 %) anketirancev. Pozitivna prepričanja o dokazih podprte prakse pojasnijo 
samoocena znanja o dokazih podprti praksi (β = 0,249) in raziskovanju (β = 0,162), leta zaposlitve (β = 
–0,124), zadovoljstvo z delom (β = 0,117), izobraževanje o dokazih podprti praksi (β = 0,092) in izobrazba 
strokovni magisterij (β = 0,077). Pogostejšo implementacijo pojasnijo pozitivna prepričanja o dokazih 
podprte prakse (β = 0,306) in zaposlitev v zdravstvenem domu (β = 0,132). 
Diskusija in zaključek: Pomanjkanje znanja o raziskovanju in dokazih podprte prakse se pokažeta kot 
najtrdnejša napovedna dejavnika za razvoj prepričanj, medtem ko so pozitivna prepričanja trden napovednik 
za pogostejšo implementacijo na dokazih podprte prakse. Karierni razvoj medicinskih sester in zdravstvenikov 
na primarni ravni, ki je osredinjen na prevzem novih nalog, se pokaže kot pomemben dejavnik implementacije 
na dokazih podprte prakse med vključenimi v raziskavo.
ABSTRACT
Introduction:  Nursing professionals are still not sufficiently empowered to use evidence-based practice 
competences. The aim of the study was to identify the factors shaping the beliefs on and implementation of 
evidence-based practice among nurses working in the Slovenian health care system.
Methods: This study used a cross-sectional research design. A total of 1,014 nurses with a higher education 
degree from all three levels of the health care system participated in the study. Two scales were used: EBP Beliefs 
Scale and EBP Implementation Scale. Data were processed using descriptive, exploratory, and explanatory 
methods.
Results: Overall, a total of 325 participants (38.8%) had received education and training in research, compared 
to 280 of those (34%) who had received education and training in evidence-based practice. Self-assessed 
knowledge about research and evidence-based practice was highest among respondents with a master’s degree. 
Beliefs about evidence-based practice were explained by self-assessed knowledge of evidence-based practice 
(β = 0,249) and research (β = 0,162), total years of employment (β = ‒0,124), job satisfaction (β = 0,117), 
training in evidence-based practice (β = 0,092), and master's degree (β = 0,077). Implementation of evidence-
based practice is explained by beliefs regarding evidence-based practice (β = 0,306) and employment at a 
community health centre (β = 0,132).
Discussion and conclusion: Lack of knowledge in research and evidence-based practice and the importance 
of knowledge obtained through master's programmes are central to developing beliefs regarding evidence-
based practice and improving its implementation. Career development at the primary level focused on taking 
on new roles and linked to both postgraduate education and independent work in nursing proved to be an 
important factor in the implementation of evidence-based practice.
Ključne besede: znanje; 
izobraževanje; raziskovanje; 
karierni razvoj; zdravstvena 
politika; zdravstveni 
menedžment; napredna 
zdravstvena nega
Key words: knowledge, 
education, research, career 
development, healthcare policy, 
healthcare management, 
advanced nursing
1 Fakulteta za zdravstvo Angele 
Boškin, Spodnji Plavž 3, 
Jesenice, Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za družbene vede, Kardeljeva 
ploščad 5 1000 Ljubljana, 
Slovenija  
3 Psihiatrična bolnišnica Idrija, 
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija, 
Slovenija
* Korespondenčni avtor/
Corresponding author: 
urban.bole@pb-idrija.si
Izvirni znanstveni članek/Original scientific article 
Prepričanja in implementacija na dokazih podprte prakse med visokošolsko 
izobraženimi medicinskimi sestrami in zdravstveniki (2. del): presečna raziskava 
Beliefs and implementation of evidence-based practice among nurses with a higher 
education degree (2. Part): A cross-sectional study
Brigita Skela-Savič1, Bojana Lobe2, Urban Bole3, *
Prejeto/Received: 1. 4. 2022
Sprejeto/Accepted: 18. 9. 2022
281Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
Uvod
Raziskave kažejo, da na dokazih podprta praksa 
rezultira v izboljšani skladnosti zdravstvene 
obravnave, povečani varnosti pacientov in kakovosti 
zdravstvene obravnave, izboljšajo se izidi in stroški 
zdravstvene obravnave, zmanjša se število neželenih 
dogodkov (Titler, LoBiondo-Wood, & Haber, 2019). 
Vseeno raziskovalci ugotavljajo, da zaposleni v 
zdravstveni negi še vedno niso opolnomočeni s 
kompetencami o uporabi na dokazih podprte prakse, 
kar se kaže s pomanjkanjem znanja in odporom do 
sprememb v klinični praksi in obsežne rabe izkušenj 
iz lastnega dela (Camargo et al., 2018; Melnyk et al., 
2018). Opravljenih je bilo več raziskav o ovirah za 
implementacijo na dokazih podprte prakse, bolj ali 
manj sta poudarjena slabo znanje in pomanjkanje 
veščin za njegovo uporabo (Bole, 2018; Shayan, 
Kiwanuka, & Nakaye, 2019; Dolezel et al., 2020).
Pomembno vlogo ima menedžment zdravstvene 
nege, ki je ključni spodbujevalec na dokazih podprte 
prakse. Njegova naloga je ustvariti pogoje za 
pridobivanje znanj o na dokazih podprte prakse med 
zaposlenimi v zdravstveni negi in implementaciji prav 
te v prakso (Cheng, Feng, Hu, & Broome, 2018). Srednji 
menedžment je najučinkovitejši pri spreminjanju 
klinične prakse, saj lahko izkoristi svoj položaj med 
odločevalci in zaposlenimi, ki delajo neposredno ob 
pacientovi postelji, če je opolnomočen strateškega 
načrtovanja, pridobivanja in razširitve pridobljenih 
informacij, vključevanja zaposlenih in omogočanje 
mentorstva pri uporabi na dokazih podprte prakse. 
Menedžment je ključni člen pri zagotavljanju virov 
in ustvarjanju pozitivne organizacijske kulture 
pri uvajanju na dokazih podprte prakse (Nilsen, 
Schildmeijer, Ericsson, Seing, & Birken, 2019; 
Gallagher-Ford, Koshy Thomas, Connor, Sinnott, & 
Melnyk, 2020; Birken & Currie, 2021). 
V literaturi raziskovalci povezujejo več individualnih 
ovir, ki učinkujejo na odnos in implementacijo na 
dokazih podprte prakse v klinična okolja (Dessie et 
al., 2020; Aynalem, Yazew, & Gebrie, 2021). Dagne, 
Beshah, Kassa, & Dagnaw (2021) ugotavljajo, da se 
izobraževanje iz raziskovanja in dokazih podprte prakse 
v zdravstveni negi pokažejo kot dejavniki, povezani 
tako s prepričanji kot implementacijo na dokazih 
podprte prakse. S prepričanji in implementacijo na 
dokazih podprte prakse je povezanih več demografskih 
dejavnikov, kot so leta zaposlitve v zdravstveni negi 
in stopnja izobrazbe (Tomotaki, Fukahori, & Sakai, 
2020). Bole (2018) ugotavlja, da je magistrska izobrazba 
medicinskih sester na primarni ravni pozitivno 
povezana z odnosom do na dokazih podprti praksi in 
implementacijo dokazov. Tudi Aynalem et al. (2021) 
opozarjajo na pomen magistrske izobrazbe, saj je 
ob ustreznih spodbudah pogostost iskanja dokazov 
in branje znanstvenih člankov pogostejše takoj po 
končanem magisteriju, medtem ko razmerje postane 
negativno s številom let po opravljenem magisteriju, 
kar kaže na pomanjkanje načrtovanega kontinuiranega 
profesionalnega izobraževanja in prisotnega mentorstva 
pri uvajanju na dokazih podprte prakse v kliničnih 
okoljih (Dessie et al., 2020). 
Globalni problem, s katerim se danes sooča večina 
zdravstvenih sistemov, je pomanjkanje medicinskih 
sester (Haddad, Annamaraju, & Toney-Butler, 2020), ki 
vodi v preobremenjenost na delovnem mestu in tudi v 
pomanjkanje časa za iskanje in implementacijo dokazov 
v klinična okolja. Malo medicinskih sester prepozna 
pomembnost uporabe dokazov in raziskovanja v 
delovnem procesu. Velike obremenitve medicinskih 
sester so negativno povezane tako z odnosom kot 
samo implementacijo na dokazih podprte prakse. 
Tudi zadovoljstvo z delom in podporno delovno okolje 
oblikujeta odnos in implementacijo na dokazih podprte 
prakse (Fu, Wang, Hu, & Muir-Cochrane, 2020).
Namen in cilji
Za načrtovanje uvajanja na dokazih podprte prakse v 
slovenski zdravstveni negi je nujna ocena znanj na tem 
področju, prepričanja zaposlenih o uporabi dokazov 
pri kliničnem delu v zdravstveni negi in ocena dejanske 
implementacije dokazov raziskav. Pomembno je tudi 
prepoznavanje dejavnikov lokalnega okolja, ki lahko 
oblikujejo prepričanja in implementacijo na dokazih 
podprte prakse. 
Namen raziskave je ugotoviti, kakšna prepričanja imajo 
zaposleni v zdravstveni negi o uporabi dokazov in kakšen 
je obseg implementacije na dokazih podprte prakse. 
Cilj raziskave je bil prepoznati značilne napovedne 
dejavnike, ki lahko pojasnijo dosežena prepričanja 
in implementacijo na dokazih podprte prakse med 
visokošolsko izobraženimi medicinskimi sestrami in 
zdravstveniki v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. 
Raziskovalno vprašanje: S katerimi dejavniki lahko 
pojasnimo dosežke anketirancev na področju prepričanj 
in implementacije na dokazih podprte prakse med 
visokošolsko izobraženimi medicinskimi sestrami, ki 
delujejo na treh ravneh zdravstvenega varstva?
Metode
Uporabili smo neeksperimentalni presečni raziskovalni 
načrt. Podatke smo zbirali s tehniko pisnega anketiranja. 
Opis instrumenta
Strukturiran instrument raziskave je vključeval 51 
zaprtih vprašanj. Prvi del vprašalnika je vseboval šestnajst 
vprašanj, ki so vključevala demografska vprašanja, 
podatke o udeležbi na izobraževanjih v zadnjih petih letih 
(odgovora Da. in Ne.), samooceno znanja o raziskovanju 
in z dokazi podprte prakse in zadovoljstvo z delom 
(lestvica 1 – nezadostno, 5 – odlično) in dostopnost do 
podatkovnih baz (odgovora: Da. in Ne.). 
282 Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
Za oceno prepričanj in implementacije na z dokazi 
podprte prakse smo uporabili lestvici »EBP Beliefs 
Scale and the Implementation Scale« (Melnyk, Fineout-
Overholt, & Mays, 2008). Prvo avtorico smo pisno 
prosili za dovoljenje za uporabo obeh lestvic pred 
začetkom izvedbe raziskave. Kulturna prilagoditev, 
analiza veljavnosti in zanesljivost obeh lestvic je 
opisana v članku (Skela-Savič, Lobe, & Bole, 2022). 
Lestvica prepričanj o na dokazih podprti praksi ali 
»EBP Beliefs Scale« vsebuje šestnajst prepričanj v obliki 
trditev, o katerih so se anketiranci oz. anketiranke 
opredelili oz. opredelile na petstopenjski Likertovi 
lestvici (1 – Sploh se ne strinjam., 2 – Se ne strinjam., 
3 – Delno se ne strinjam, delno se strinjam., 4 – Se 
strinjam., 5 – Popolnoma se strinjam.). Vrednost 
koeficienta Cronbach alfa je znašala 0,909. 
Lestvica implementacije na dokazih podprte prakse ali 
»EBP Implementation Scale« vsebuje devetnajst zaprtih 
trditev o implementaciji različnih nalog na področju na 
dokazih podprte prakse, o katerih so se anketiranci oz. 
anketiranke opredelili oz. opredelile na petstopenjski 
lestvici, ki meri pogostost uporabe ključnih elementov 
na dokazih podprte prakse v zadnjih osmih tednih (1 – 
Nikoli v osmih tednih., 2 – Od enkrat do trikrat v osmih 
tednih., 3 – Od štirikrat do šestkrat v osmih tednih., 4 
– Od sedemkrat do osemkrat v osmih tednih., 5 – Več 
kot osemkrat v osmih tednih.). Vrednost koeficienta 
Cronbach alfa je znašala 0,969. 
Opis vzorca 
V raziskavo smo povabili vse slovenske javne 
bolnišnice (27) in vse slovenske zdravstvene domove 
(67). Sodelovanje je potrdilo dvajset bolnišnic in 
29 zdravstvenih domov. Ciljno prebivalstvo so bili 
visokošolsko izobraženi kadri v zdravstveni negi v 
zdravstvenih zavodih, ki so privolili v raziskavo (N = 
2773). Po metodi cenzusa smo razdelili 1650 anketnih 
vprašalnikov v bolnišnicah in 1123 v zdravstvenih 
domovih, skupno 2773. Stopnja odgovora je bila 36,57 % 
(n = 1014). Odzivnost zdravstvenih domov je bila 
32,4 % (n = 329), kliničnih centrov 22,2 % (n = 245), 
splošnih bolnišnic 19,9 % (n = 202) in specializiranih 
bolnišnic 19,6 % (n = 199). 39 anketnih vprašalnikov 
(5,1 %) ni vključevalo podatka o zdravstveni ustanovi. 
V raziskavi je sodelovalo 887 (89,5 %) žensk in 
104 (10,5 %) moških. Povprečna delovna doba v 
zdravstveni negi je znašala 17,10 let (s = 10,1). Glede 
na stopnjo izobrazbe je v raziskavi sodelovalo 90 
višjih medicinskih sester (9 %), 809 diplomiranih 
medicinskih sester (80,8 %) in 102 magistrov/
magistric zdravstvene nege ali drugih smeri (10,2 %). 
Zbiranje in obdelava podatkov
Dovoljenja za raziskavo in zbiranje podatkov 
smo natančneje opisali v psihometrični analizi 
instrumentov izvedene raziskave (Skela-Savič, Bole, 
& Lobe, 2022). Pri izvedbi raziskave smo upoštevali 
etične smernice (Social Resarch Association, 2021). 
Podatke smo obdelali s programom SPSS 22 (SPSS 
Inc., Chicago, IL, ZDA). Uporabili smo opisno 
statistiko, parni t-test, Pearsonovo korelacijo, test 
ANOVA in linearno regresijo. Statistična značilnost je 
bila merjena na ravni p < 0,05. 
Rezultati
Na področju raziskovanja se je v zadnjih petih 
letih izobraževalo 325 (38,8 %) anketirancev, največ 
Tabela 1: Povezave med demografskimi in drugimi značilnostmi anketirancev
Table 1: Correlation between respondents' demographic and other characteristcs
Spremenljivke/ 
Variable
n Da/Yes 
n (%)
Ne/No 
n (%)
Leta dela/ 
Work experience
t (p)
Stopnja izobrazbe/
Education
χ2 (p)
Zdravstveni zavod/ 
Healthcare centre
χ2 (p)
Izobraževanje (raziskovanje) 837 325 
(38,8)
512 
(61,2)
4,024
(<0,001)
43,924 
(<0,001)
45,099 
(<0,001)
Izobraževanje (DPP) 823 280 (34) 543 (66) 4,281
(<0,001)
27,421 
(<0,001)
33,143 
(<0,001)
Dostopnost podatkovne baze 950 339 
(35,7)
611 
(64,3)
0,226
(0,821)
3,606 
(0,165)
37,841 
(<0,001)
n s Leta dela/Work 
experience
r (p)
Stopnja izobrazbe/
Education
F(p)
Zdravstveni zavod/
Healthcare centre
F(p)
Samoocena znanja 
(raziskovanje) 
968 2,98 0,923 -0,065
(0,045)
25,338 
(<0,001)
10,032 
(<0,001)
Samoocena znanja (DPP) 969 3,02 0,935 0,039
(0,230)
12,052 
(<0,001)
3,925 
(0,008)
Zadovoljstvo z delom 975 3,77 0,818 0,156
(<0,001)
1,421 
(0,242)
0,366 
(0,778)
Legenda/Legend: n – število/number; r – korelacijski koeficient/correlation coeficient; t – vrednost t testa/t-test value; χ2 – hi kvadrat 
test/chi-square test; p – statistična značilnost/statistical significance; DPP – na dokazih podprta praksa/evidence-based practice
283Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
njih na primarni ravni (44,1 %) in v specialističnih 
bolnišnicah (38,7 %) ter pomembno manj v splošnih 
bolnišnicah (28,2 %) in kliničnih centrih (17,6 %), 
razlika je statistično značilna. Značilno največ so se 
izobraževali anketiranci s strokovnim magisterijem 
(70,7 %). O dokazih podprte prakse se je izobraževalo 
34 % vključenih, največ njih v specialističnih 
bolnišnicah (36,7 %) in na primarni ravni (35,6 %) 
ter pomembno manj v splošnih bolnišnicah (23,8 %) 
in kliničnih centrih (15,9 %), razlika je statistično 
značilna. Značilno največ se je izobraževalo 
anketirancev s strokovnim magisterijem (59,6 %). 
Tabela 2: Opisni rezultati prepričanj in implementacije na dokazih podprte prakse 
Table 2: Descriptive results of beliefs regarding evidence-based practice 
Trditve/Statements n s %
1. Menim, da uporaba na dokazih podprte prakse (DPP) vodi do najboljše oskrbe 
pacientov. 987 4,09 0,80 79,0
2. Dobro poznam korake uporabe DPP. 982 3,26 0,99 40,6
3. Prepričan/-a sem, da lahko implementiram DPP. 975 3,38 0,90 45,5
4. Menim, da je kritična presoja dokazov obstoječih raziskav pomembna stopnja v 
procesu DPP. 974 3,79 0,84 67,7
5. Prepričan/-a sem, da na dokazih osnovane smernice lahko izboljšajo delo v 
kliničnih okoljih. 983 4,01 0,78 77,7
6. Menim, da lahko hitro in učinkovito poiščem najboljše dokaze za odgovore na 
klinična vprašanja. 980 3,50 0,83 49,5
7. Menim, da lahko premagam težave pri implementaciji DPP. 978 3,39 0,82 42,7
8. Prepričan/-a sem, da lahko hitro in učinkovito implementiram DPP. 975 3,25 0,84 34,9
9. Prepričan/-a sem, da bo uporaba DPP izboljšala moje delo s pacienti. 976 3,73 0,84 63,6
10. Vem, kako meriti rezultate kliničnega dela. 975 3,34 0,93 43,8
11. Menim, da DPP vzame preveč časa. 962 3,19 0,87 32,2
12. Prepričan/-a sem, da lahko pridobim najboljše vire, da lahko implementiram DPP. 960 3,19 0,83 30,7
13. Menim, da je uporaba na DPP zahtevna. 968 3,27 0,86 36,5
14. Zadosti dobro vem, kako implementirati DPP, da usvojim spremembe v praksi. 970 3,12 0,87 30,0
15. Vem, da zmorem implementirati DPP v svoje delo. 973 3,35 0,83 41,3
16. Verjamem, da je moje delo na dokazih podprto. 754 3,54 0,84 52,0
Izvedena spremenljivka »prepričanja« 3,47 0,54
1. Uporabim dokaz raziskave za spremembo svoje klinične prakse. 940 1,99 1,02 9,1
2. Kritično ocenim dokaze izvedenih raziskav. 939 2,06 1,05 10,1
3. Oblikujem PICO-vprašanje o lastni klinični praksi. 888 1,82 1,01 7,7
4. Neformalno razpravljam o dokazih raziskav s sodelavci oz. sodelavkami. 928 2,34 1,13 16,0
5. Zberem podatke o pacientovih težavah. 935 2,93 1,34 34
6. Delim dokaze raziskav v obliki poročila ali predstavitve z več kot dvema 
sodelavcema oz. sodelavkama. 926 2,05 1,14 12,6
7. Vrednotim izide uvedenih sprememb v praksi. 927 2,20 1,15 14,6
8. Delim smernice za DPP s sodelavci. 931 2,16 1,12 13,7
9. Delim dokaze raziskav s pacientom/družinskimi člani. 919 1,99 1,11 9,0
10. Delim dokaze raziskav s člani oz. članicami multidisciplinarnega tima. 928 2,18 1,11 13,2
11. Preberem znanstveni članek. 939 2,50 1,12 21,5
12. Ko preberem znanstveni članek, kritično ocenim izvedeno raziskavo. 933 2,46 1,15 17,1
13. Uporabim zbirke sistematičnih pregledov raziskav iz podatkovnih baz. 928 2,12 1,14 12,7
14. Uporabim izdelane nacionalne smernice. 935 2,45 1,26 24,7
15. Uporabim DPP-smernice ali pregledne raziskave za spremembo dela v klinični 
praksi, kjer delam. 920 2,20 1,14 15,3
16. Vrednotim delovanje v zdravstveni negi z zbiranjem izidov zdravstvene obravnave 
pacientov. 930 2,35 1,20 18,5
17. Dobljene rezultate/podatke delim s sodelavci oz. sodelavkami. 933 2,35 1,20 18,8
18. Spremenim svoje delovanje glede na rezultate pri delu s pacienti oz. pacientkami. 936 2,48 1,20 20,5
19. Promoviram uporabo DPP sodelavcem. 937 2,12 1,18 14,0
 Izvedena spremenljivka »implementacija« 2,23 0,90
Legenda/Legend: n – število/number;  – povprečna vrednost/average; s – standardni odklon/standard deviation; % – odstotek/
percentage 
284 Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
Dostop do podatkovnih baz (Cinahl, Web of  Science, 
Proquest, idr.) je imelo 339 (35,7 %) anketirancev, 
vendar ta ni povezan s stopnjo izobrazbe, je pa 
povezan z delom v specialistični bolnišnici, pri čemer 
ima dostop 51,3 % anketiranih, dostop v splošni 
bolnišnici je v 31,6 %, kliničnem centru v 28,9 % in 
zdravstvenem domu 31,3 %. Skoraj polovica (49,4 %) 
anketirancev je zadovoljstvo s poklicnim delom 
ocenila kot prav dobro, 25,6 % kot dobro in 16,3 % kot 
odlično. Večje zadovoljstvo z delom so navedli starejši 
anketiranci (Tabela 1). 
Znanje o raziskovanju je bilo značilno najvišje 
samoocenjeno pri anketirancih s strokovnim 
magisterijem (  = 3,57, s =0,807) in na primarni 
ravni (  = 3,18, s = 0,951), enak trend se kaže pri 
samooceni znanja o dokazih podprti praksi pri 
anketirancih s strokovnim magisterijem (  = 3,44, s 
= 0,811), na primarni ravni (  = 3,11, s = 0,943) in v 
kliničnem centru (  =3,11, s = 0,932). Ugotovili smo 
tudi pozitivni učinek izobraževanja v zadnjih petih 
letih na višino samoocene znanj, saj ima izobraževanje 
o raziskovanju pozitivni učinek na samooceno znanja 
(  = 3,45, s = 0,785; t = 12,680, p < 0,001), enako 
ugotovimo pri samooceni znanj o na dokazih podprti 
praksi (  = 3,50, s = 0,809; t = 11,771, p < 0,001). 
Samoocena znanja o raziskovanju je višja (  = 3,09; s = 
0,894) pri dostopnosti podatkovnih baz (t = 2,593, p 
= 0,010) in je pozitivno povezana z zadovoljstvom pri 
delu (r = 0,218, p < 0,001). Dostopnost do podatkovnih 
baz kaže enak trend tudi pri znanju o dokazih podprti 
praksi (  = 3,13, s = 0,903), prav tako je zadovoljstvo z 
delom značilno povezano z znanjem o dokazih podprti 
praksi (r = 0,288, p < 0,001). V nadaljevanju: udeležba 
na izobraževanju v zadnjih petih letih učinkuje na 
zadovoljstvo z delom, saj so bolj zadovoljni tisti 
zaposleni (  = 3,92, s = 0,712), ki so se izobraževali 
o raziskovanju (t = 4,901, p < 0,001) in na dokazih 
podprti praksi (  = 3,94, s = 0,704; t = 4,876, p < 0,001). 
Starost v letih je značilno pozitivno povezana z večino 
spremenljivk, razen z znanjem o raziskovanju, saj so 
mlajši svoje znanje ocenili višje (Tabela 1).
Povprečna vrednost prepričanj o na dokazih podprti 
praksi je 3,47 (s = 0,54). Najbolj se strinjajo z dvema 
trditvama, in sicer da »na dokazih podprta praksa vodi 
do najboljše oskrbe pacientov« (  = 4, 09, s = 0,80 ) 
in »na dokazih temelječe smernice lahko izboljšajo 
delo v kliničnih okoljih« (  = 4,01, s = 0,78). Združeni 
odgovori strinjanja in popolnega strinja so nekoliko 
bolj optimistični vsaj za nekaj prepričanj. Več kot 50 % 
anketirancev ocenjuje, da je njihovo delo na dokazih 
Tabela 3: Povezave in razlike med značilnostmi anketiranih, prepričanji in implementacijo na dokazih 
podprte prakse 
Table 3: Correlations and differences between characteristics, beliefs and implementation of evidence-based 
practice 
Korelacija/Correlations
Prepričanja o DPP/ 
Beliefs of EBP
Implementacija DPP/ 
Implementation of EBP
r r
leta dela –0,144** –0,109*
znanje (raziskovanje) 0,430** 0,238**
znanje (na dokazih podprta praksa) 0,470** 0,245**
zadovoljstvo z delom 0,267** 0,127**
izobrazba  (p < 0,001)  (p = 0,171)
višja medicinska sestra (n = 64) 3,4063 2,3008
diplomirana medicinska sestra (n = 635) 3,4367 2,2033
magistrica zdravstvene nege (n = 80) 3,7204 2,3903
izobraževanje v zadnjih petih letih (odgovor: Da.)  (p < 0,001)  (p < 0,001)
raziskovanje: Da. (n = 258) 3,6590 2,4531
raziskovanje: Ne. (n = 394) 3,3408 2,0793
na dokazih podprta praksa: Da. (n = 215) 3,6892 2,4556
na dokazih podprta praksa: Ne. (n = 390) 3,3463 2,1147
dostop do podatkovnih baz (odgovor: Da.)  (p = 0,001)  (p = 0,060)
Da. (n = 271) 3,5527 2,3084
Ne. (n = 475) 3,4166 2,1813
zdravstveni zavod  (p = 0,293)  (p < 0,001)
splošna bolnišnica (n = 157) 3,4080 2,0192
specializirana bolnišnica (n = 151) 3,4471 2,1816
klinični center (n = 176) 3,4412 2,1782
zdravstveni dom (n = 279) 3,5141 2,4235
Legenda/Legend: n – število/number; r – korelacijski koeficient/correlation coeficient; p – statistična značilnost/statistical significance; 
n – število odgovorov/number of answers; DPP – na dokazih podprta praksa/evidence-based practice;** ‒ statistična značilnost pod 0,05
285Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
podprto, vendar se to ne pokaže pri odgovorih v zvezi 
z znanjem o dokazih podprte prakse (trditve 2, 6, 12, ) 
in njeno implementacijo (trditve 3, 7, 8, 11, 13, 14, 15). 
Opažen je manko znanj za spremljanje lastnega dela in 
izdelave kliničnih ekspertiz (trditve 10). 
Povprečna vrednost implementacije je nizka (  = 
2,23, s = 0,89). Nizka je realizacija aktivnosti zbiranja 
podatkov o pacientovih težavah, ki je vsakodnevna 
delovna obveza in je hkrati največkrat izvedena aktivnost 
po oceni anketiranih, saj jo vsaj 7x ali več v osmih 
tednih izvede 34 % anketiranih. Ena četrtina upošteva 
pri delu nacionalne smernice, ena petina pa spremeni 
svoje delo glede na rezultate pri delu. Vrednotenje dela 
in spremljanje izidov je pogosteje prisotno pri manj kot 
petini anketiranih. Rezultati, ki kažejo na pogostost 
branja znanstvenih člankov, kritično oceno dokazov 
in uporabo različnih virov o dokazih podprti praksi in 
usmerjenosti k izidom, so prav tako nizki. 
Statistično značilne povezave med spremenljivkami 
in razlike med primerjanimi skupinami podatkov 
v tabeli 3 so bile osnova za oblikovanje linearnega 
regresijskega modela. Rezultati linearne regresije 
(Tabela 4) kažejo, da je konstrukt stališč, ki opisuje 
prepričanja o dokazih podprte prakse, mogoče 
najbolje pojasniti s samooceno znanja o dokazih 
podprte prakse (β = 0,249) in s samooceno znanja 
o raziskovanju (β = 0,162). Statistično značilni so še 
naslednji dejavniki, navedeni po moči pojasnitve 
vrednosti β: leta zaposlitve, zadovoljstvo z delom, 
izobraževanje o dokazih podprte prakse v zadnjih 
petih letih in izobrazba strokovni magisterij. Vsi 
dejavniki so pozitivno usmerjeni (Tabela 4). 
Konstrukt stališč, ki opisuje implementacijo na 
dokazih podprte prakse, najbolje pojasnijo dosežki 
anketirancev o prepričanjih o dokazih podprti praksi 
(β = 0,306) in zaposlitev glede na vrsto zdravstvenega 
zavoda (β = 0,132). Na našem vzorcu se kot delovno 
okolje, v katerem je največ implementacije na 
dokazih podprte prakse in z njo povezanih aktivnosti, 
statistično značilno pokaže zaposlitev v zdravstvenem 
domu (Tabela 6). 
Razprava
Raziskava o prepričanjih in implementaciji na dokazih 
podprte prakse med visokošolsko izobraženimi 
zaposlenimi v zdravstveni negi je prva te vrste raziskava, 
ki je v vzorec zajela vse tri ravni zdravstvenega 
varstva v Sloveniji. Med vključenimi anketiranci oz. 
anketirankami v raziskavo ni bilo značilnih razlik 
glede na vrsto zdravstvenega zavoda v njihovih 
dosežkih v izobrazbi, letih dela v zdravstvenem zavodu 
in izkazanem zadovoljstvu pri delu, kar je pomemben 
podatek za razumevanje rezultatov raziskave. 
Dobra tretjina anketirancev se je v zadnjih petih 
letih izobraževala iz raziskovanja in na dokazih 
podprte prakse. Ugotavljamo, da se vključeni 
v raziskavo s primarne ravni in specialističnih 
bolnišnicah pogosteje izobražujejo s področja iz 
raziskovanja in na dokazih podprte prakse kot 
zaposleni v splošnih bolnišnicah in kliničnih centrih. 
Presenečenje raziskave je, da so se najmanj na obeh 
področjih izobraževali vključeni v raziskavo iz obeh 
kliničnih centrov. To sta terciarni ustanovi, v katerih 
Tabela 4: Regresijski model pojasnitve prepričanj in implementacije na dokazih podprte prakse 
Table 4: Correlations and differences between demographic and other independent variables and factors of 
beliefs and implementation
Prepričanja o DPP/Beliefs of EBP R2 = 0,289
spremenljivke β p
leta dela –0,124 0,001
znanje o raziskovanju 0,162 0,004
znanje o na dokazih podprti praksi 0,249 < 0,001
zadovoljstvo z delom 0,117 0,001
stopnja izobrazbe (strokovni magisterij) 0,077 0,037
izobraževanje o raziskovanju (zadnjih 5 let) 0,045 0,344
izobraževanje o na dokazih podprti praksi (zadnjih pet let) 0,092 0,049
Implementacija na dokazih podprte prakse/Implementation of EBP R2 = 0,169
spremenljivke β p
prepričanja o na dokazih podprti praksi 0,306 < 0,001
znanje o raziskovanju 0,012 0,851
znanje o na dokazih podprti praksi 0,046 0,462
zadovoljstvo z delom 0,010 0,809
izobraževanje o raziskovanju (zadnjih pet let) –0,080 0,126
izobraževanje o na dokazih podprti praksi (zadnjih pet let) –0,011 0,835
Zdravstveni zavod (zdravstveni dom) 0,132 0,001
Legenda/Legend: β – regresijski koeficient/regression coefficient; R2 – korelacijski koeficient/correlation coeficient; p – statistična 
značilnost/statistical significance
286 Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
poteka zahtevnejša zdravstvena obravnava in s 
tem tudi zdravstvena nega, redki primeri obolenj, 
visokošolsko izobraževanje zdravstvenih delavcev in 
večina temeljnega in aplikativnega raziskovanja, kar 
pa se ne kaže v izobraževanju medicinskih sester na 
področju raziskovanja in dokazih podprte prakse. 
Rezultat ni v skladu s statusom in odgovornostjo za 
razvoj zdravstvene nege, ki jo oba klinična centra 
nosita. Tudi splošne bolnišnice osvojijo pomembno 
nižji rezultat, kot ju primarna raven in specializirane 
bolnišnice. Raziskav, ki bi primerjale različna področja 
zaposlitev medicinskih sester v zdravstvenem sistemu 
in njihovo usposobljenost na dokazih podprto prakso, 
je malo, več je spoznanj na posameznih področji 
delovanja. Tako raziskava Yoo, Kim, Kim, Kim, & Ki, 
(2019), izvedena v eni od terciarnih bolnišnic v Južni 
Koreji, pokaže, da se je 73,5 % anketiranih udeležilo 
izobraževanja o raziskovanju in 46,6 % o dokazih 
podprti praksi, kar je pomembno večji dosežek, kot 
je v opazovanih kliničnih centrih v naši raziskavi. 
Crawford et al. (2020) primerjajo rezultate na dokazih 
podprtega delovanja med medicinskimi sestrami 
v bolnišnicah in tistimi, ki delajo v ambulantah, 
pri čemer so prve osvojile boljši rezultat, kot so ga 
medicinske sestre v ambulantah. Naša raziskava 
pokaže ravno drugače, in sicer da vključenost v 
štiriindvajseturno bolnišnično obravnavo ni dejavnik 
pozitivnih prepričanj in uspešne implementacije na 
dokazih podprte prakse in so medicinske sestre na 
primarni ravni osvojile značilno boljše rezultate pri 
implementaciji na dokazih podprte prakse.
Ugotovimo, da dostopnost do podatkovnih baz ni 
povezana z možnostmi izobraževanja, je pa povezana 
s samooceno znanj o raziskovanju. Samoocena znanja 
o raziskovanju in dokazih podprti praksi je pozitivno 
povezana s stopnjo izobrazbe, najvišjo samooceno 
osvojijo magistrice in magistri zdravstvene nege. 
Bolj so z delom zadovoljni tisti zaposleni, ki so se v 
zadnjih petih letih izobraževali oz. izobraževale na 
enem od področij ali obeh. Mlajši so navedli višje 
samoocene znanja o raziskovanju. Povzamemo lahko, 
da so prepoznani že številni dejavniki, ki spodbujajo 
ali zavirajo na dokazih podprto prakso, Gallagher - 
Ford et al. (2020) so jih povzeli v spremenljivke, kot so 
čas, tradicija in kultura, primanjkljaj znanja o dokazih 
podprti praksi in premalo resursov za vključevanje 
mentorjev na področju uvajanja na dokazih podprte 
prakse. Naša raziskava poudari pomen izobraževanj v 
zadnjih petih letih o raziskovanju in dokazih podprti 
praksi, kar učinkuje na samooceno znanj. Končan 
magisterij zdravstvene nege ali drugih smeri in 
povezanost s samooceno znanj ponovno opozori, kako 
pomembno je, da se v kliničnih okoljih sistematizirajo 
delovna mesta za napredno zdravstveno nego (Skela-
Savič, 2020), saj bodo samo tako pomembno prispevala 
k razvoju zdravstvene nege in izvajanju naprednih, z 
dokazi podprtih storitev v zdravstveni negi. 
Rezultati prepričanj o dokazih podprti praksi 
pokažejo sicer pozitivno usmerjenost v dokazih 
podprto prakso, vendar so anketiranci neodločeni pri 
svojih prepričanjih v lastno znanje. Več kot polovica 
jih ocenjuje, da je njihovo delo na dokazih podprto, 
kar se ne pokaže s samooceno znanja o dokazih 
podprte prakse. Prepričanja o dokazih podprte prakse 
so značilno pogostejša pri mlajših anketirancih in so 
pozitivno povezana s samooceno znanja o raziskovanju 
in dokazih podprte prakse, udeležbo na izobraževanju 
na obeh področjih v zadnjih petih letih, doseženo 
stopnjo izobrazbe magisterij zdravstvene nege, 
dostopnostjo do podatkovnih baz in zadovoljstvom z 
delom. Tudi Dagne et al. (2021) potrjujejo povezanost 
izobraževanja o raziskovanju in dokazih podprte prakse 
s prepričanji (Tomotaki, Fukahori, & Sakai, 2020), Bole 
& Skela-Savič (2019) ter stopnjo izobrazbe. 
Rezultati implementacije na dokazih podprte 
prakse so izjemno slabi, celostno gledano se opisane 
aktivnosti implementacije uporabljajo 1–3x v osmih 
tednih, kar ne govori o sistematičnem načinu tako na 
področju uporabe znanj o dokazih, drugih različnih 
virov, kot so raziskave, smernice, spreminjanje prakse, 
usmerjenost k izidom idr. Zelo preseneča realizacija 
aktivnosti zbiranja podatkov o pacientovih težavah, 
ki je vsakodnevna delovna obveza, vendar jo izvaja le 
tretjina anketiranih. 
Le ena četrtina uporablja pri delu nacionalne 
smernice, petina spremeni svoje delo glede na rezultate 
pri delu. Vrednotenje dela in spremljanje izidov je 
pogosteje prisotno pri manj kot petini anketiranih. 
Branje znanstvenih člankov in ocena uporabnosti teh 
za klinično delo in usmerjenost k izidom zdravstvene 
nege so, žal, prej izjema kot pravilo. Implementacija na 
dokazih podprte prakse je značilno večja pri mlajših 
anketirancih in je pozitivno povezana s samooceno znanja 
o raziskovanju in dokazih podprte prakse, udeležbo na 
izobraževanju na obeh področjih v zadnjih petih letih, 
zadovoljstvom z delom in zaposlitvijo v zdravstvenem 
domu. Aynalem, Yazew, & Gebrie (2021) ugotavljajo, 
da je iskanje dokazov, to je branje znanstvenih člankov, 
neposredno povezano z magistrsko stopnjo izobrazbe. 
Pomanjkanje znanja za razvoj zdravstvene nege v naši 
raziskavi je mogoče pripisati pomanjkanju vrednot 
aktivizma in profesionalizma ter kompetenc, ki bi bile 
usmerjene v razvoj in profesionalizacijo zdravstvene 
nege (Skela-Savič, Hvalič-Touzery, & Pesjak, 2017). 
To pomanjkanje pomembno oblikuje stopnjo 
implementacije v Sloveniji, ki je podpovprečna (Skela-
Savič, Pesjak, & Lobe, 2016; 2020; Bole & Skela-Savič, 
2019). Razloge za tak rezultat je treba iskati tudi v 
organizacijski kulturi v zdravstveni negi, ki jo Singleton 
(2017) uvrsti med organizacijske ovire v zdravstveni 
negi, ko zaposleni v zdravstveni negi niso opolnomočeni 
z vsemi zahtevanimi resursi za izboljševanje in 
spremembe v tradicionalni zdravstveni negi, kar kaže 
predvsem na pomanjkanje enotnega izobraževanja 
in enotnega standardiziranega sestavnega dela 
287Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
minimalnih temeljnih kompetenc na dokazih podprte 
prakse v dodiplomskih in podiplomskih izobraževanjih 
(Albarqouni, et al., 2018; Skela-Savič et al., 2020). Na 
podobno problematiko so pred leti opozarjali v ZDA, 
kjer so začeli z obveznim izobraževanjem o na dokazih 
podprte prakse leta 2005 (Gallagher - Ford et al. 
2020), v Sloveniji pa šele ob implementaciji dopolnitev 
evropske direktive (Direktive Evropske unije) za 
regulirane poklice (Directive 2013/55/EU). Prenovljeni 
študijski programi glede na zahteve Direktive 2013/55/
EU (Directive 2013/55/EU) se v Sloveniji izvajajo od 
leta 2016 naprej, zato imajo diplomirane medicinske 
sestre in zdravstveniki, ki so se izobraževali predtem, 
velik deficit v znanju, kar je treba ustrezno obravnavati 
v okviru kontinuiranega profesionalnega izobraževanja 
in obveznega izobraževanja za obnavljanja licenc za delo 
v zdravstveni negi (Skela-Savič, 2017; Skela-Savič et al. 
2020) in načrtovanju kontinuiranega profesionalnega 
izobraževanja in mentorstva na dokazih podprte prakse 
v kliničnih okoljih (Dessie et al., 2020).
Na eksplikativni ravni analize rezultatov ugotovimo, 
da je prepričanja o dokazih podprte prakse mogoče 
pojasniti z znanjem o dokazih podprte prakse, znanjem 
o raziskovanju, mlajšimi anketiranci, zadovoljstvom z 
delom, izobraževanjem o dokazih podprte prakse in 
strokovnim magisterijem. Implementacijo na dokazih 
podprte prakse na eksplikativni ravni pojasnita le dve 
spremenljivki, to sta prepričanja o dokazih podprte 
prakse in zaposlitev v zdravstvenem domu. Yoo et 
al. (2019) ugotavlja pomembnost znanja, ki oblikuje 
prepričanje o dokazih podprte prakse in organizacijsko 
pripravljenostjo. Uspešnost implementacije je pogojena 
z vzpostavitvijo strategije izobraževanja za izboljšanje 
znanja o dokazih podprte prakse in oblikovanjem 
organizacijske kulture, ki podpira prehod na nov 
način delovanja v zdravstveni negi na nivoju celotne 
zdravstvene organizacije. Prav zadnje omenjeno se 
pokaže tudi v naši raziskavi, saj zdravstveni domovi 
osvojijo značilno boljše rezultate pri implementaciji, kot 
jih specializirane in splošne bolnišnice ter klinični centri. 
Odgovor na tak rezultat je mogoče pripisati razvoju 
specialnih znanj za visokošolsko izobražene medicinske 
sestre in zdravstvenike na področju družinske medicine, 
pri čemer se od leta 2011 izvaja postopni prenos del 
in nalog (ang. task-shifting) med specialisti družinske 
medicine in diplomiranimi medicinskimi sestrami in 
zdravstveniki (Skela-Savič, 2020), ki jih Maier, Aiken, & 
Busse (2017) ocenjujejo kot intervencije, ki se izvajajo 
samostojno pod nadzorom družinskih zdravnikov. 
Primerjava vsebin izvedenih izobraževanj za opravljanje 
intervencij v ambulanti družinske medicine s smernicami 
in kompetencami napredne prakse, ki jih je izdal 
Mednarodni svet medicinskih sester (ICN, 2020), jasno 
pokaže, da izvedeni moduli izobraževanja za »referenčne 
medicinske sestre« niso na nivoju kompetence napredne 
zdravstvene nege (Skela-Savič, 2020), saj izobraževanja ne 
usvojijo količine in kompetenc strokovnega magisterija. 
Vendar, ne glede na to ugotovitev, je to bilo področje, ki 
se je glede na ostala področja dela v zdravstvu najbolj 
razvijalo. Namreč: medicinske sestre so se izobraževale na 
modularnih izobraževanjih za pridobitev naziv specialna 
znanja in bile razporejene na nova delovna mesta, s 
čimer jim je bila dodeljena določena stopnja avtonomije 
pri delu. Opravljena raziskava pokaže, da samo to 
učinkuje na implementacijo na dokazih podprte prakse 
na eksplorativni in eksplikativni ravni analize. Podobna 
izobraževanja so se na primarni ravni izvajala v centrih 
za krepitev zdravja, prav tako je ustanovitev urgentnih 
centrov bila povezana s pridobivanjem dodatnih znanj, 
dvigom stopnje izobrazbe, oblikovanjem novih delovnih 
mest, podelitvijo avtonomije za določena dela in naloge 
idr. 
Znanje o dokazih podprte prakse za veliko večino 
diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov 
v Sloveniji ni bilo del dodiplomskega izobraževanja, 
je pa to danes pričakovana kompetenca v skladu z 
Direktivo Evropske unije (Directive 2013/55/EU) 
za reguliran poklic na področju splošne zdravstvene 
nege. Raziskava jasno pokaže na nezadostno znanje 
o dokazih podprte prakse, ki pojasni prepričanja in 
ta tudi implementacijo na dokazih podprte prakse. 
Singleton (2017) pomanjkljivo znanje navede kot 
ključno oviro na individualni ravni za doseganje na 
dokazih podprte prakse. Zato je izjemnega pomena, 
da menedžment zdravstvene nege v strateški načrt 
razvoja zdravstvene nege v zdravstvenem zavodu 
in v karierni načrt vsake posamezne visokošolsko 
izobražene medicinske sestre vključi kontinuirana 
profesionalna izobraževanja o dokazih podprte prakse. 
Prav tako morajo izobraževanja o dokazih podprte 
prakse postati del obveznih vsebin za pridobitev 
in obnovitev licence za poklic, za kar je odgovorna 
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. 
Na organizacijski ravni se pokaže, da razvojne 
aktivnosti in uvajanje sprememb v zdravstveni negi in 
s tem povezana izobraževanja pomembno vplivajo na 
prepričanja o dokazih podprte prakse in tudi na njeno 
večjo implementacijo. Nacionalni projekt prenosa 
kompetenc od zdravnikov družinske medicine na 
diplomirane medicinske sestre na primarni ravni in s 
tem povezana modularna izobraževanja za specialna 
znanja je pomembno učinkoval na prepričanja in 
implementacijo na primarni ravni. Pomembno 
dejstvo je bilo tudi to, da je prenos kompetenc 
potekal s podporo Ministrstva za zdravje, kar 
pomeni tudi politično podporo uvedeni spremembi 
in oblikovanje novih delovnih mest. Zato je na 
menedžerjih zdravstvene nege in medicinskih sestrah 
raziskovalkah in akademičarkah, da v okviru potreb 
dolgožive družbe zasnujejo strateške razvojne projekte 
2020–2030, v njih vgradijo izobraževanja o dokazih 
podprte prakse in uvajanju sprememb ter utemeljijo 
kompetence in delovna mesta za klinične specializacije 
in napredno zdravstveno nego, ki jih v Sloveniji še 
ni. Le s predlaganim integriranim načinom lahko v 
prihodnosti pričakujemo razvoj zdravstvene nege, ki bo 
288 Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
z dokazi podprta, osnove tega znanja bo pa imela vsaka 
diplomirana medicinska sestra in zdravstvenik, nosilci 
na dokazih podprte prakse bodo pa magistrice, magistri 
in doktorice, doktorji zdravstvene nege in drugih 
zdravstvenih ved. Na pomembnost sodelovanja med 
znanostjo in napredno klinično prakso za vzpostavitev 
na dokazih podprte prakse opozarja tudi raziskava 
Migliore, Chouinard, & Woodlee (2020), medtem ko 
Oh & Yoo (2020) ugotavljata, da je za implementacijo 
na dokazih podprte prakse treba razviti spodbudne 
sistematične programe uvajanja, ki so podprti z 
izobraževanjem in postavitvijo mentorjev za uvajanje 
na dokazih podprte prakse. Tak način mora podpirati 
organizacijska kultura zdravstvenega zavoda. 
Omejitev raziskave je več. Presečna raziskava nam ne 
omogoča dokazovanja vzročnosti, zato nismo prepoznali 
dejanskih vzrokov za dobljene rezultate o prepričanjih in 
implementaciji na dokazih podprte prakse v zdravstveni 
negi, temveč smo pridobili napovedne dejavnike, ki jih 
je treba preveriti na eksperimentalni in longitudinalni 
ravni. Omejitve so v neenakih skupinah glede na 
stopnjo izobrazbe, spol in zastopanost anketiranih 
iz zdravstvenih zavodov glede na raven zdravstvene 
obravnave. Mednarodne raziskave o delovni sili v 
zdravstveni negi kažejo, da ima Slovenija najmanj 
visokošolsko izobraženih medicinskih sester na število 
prebivalcev (Albreht et al., 2021; OECD, 2021). To dejstvo 
lahko učinkuje na dosežke naše raziskave, vendar ga v tej 
raziskavi nismo proučevali. Želeli bi si večje odzivnosti 
na raziskavo. Obdelava podatkov po posameznih 
bolnišnicah ni mogoča zaradi prevelikih razlik v 
odzivnosti po bolnišnicah. Čeprav smo kot vzorčenje 
izbrali metodo cenzusa, spoznanj zaradi omenjenih 
omejitev ne moremo posploševati na vse visokošolsko 
izobražene kadre v zdravstveni negi. Udeležba je bila 
anonimna in prostovoljna, vendar ne moremo izključiti, 
da so k raziskavi pristopili tisti, ki so bolj naklonjeni 
razvoju zdravstvene nege, ali tisti, ki razvoja ne podpirajo. 
Oba instrumenta gradita na samooceni, kar pomeni, 
da je to pogled posameznika oz. posameznice in je pri 
interpretaciji treba biti previden. Rezultati regresijskega 
modela dopuščajo še veliko možnosti za raziskovanje še 
nepojasnjenih dejavnikov.
Zaključek
Z raziskavo smo pridobili vedenje o napovednih 
dejavnikih, s katerimi lahko na vzorcu medicinskih 
sester in zdravstvenikov na vseh treh ravneh zdravstva 
pojasnimo prepričanja in implementacijo na dokazih 
podprte prakse v zdravstveni negi. Kot ključna 
ugotovitev je pomanjkanje znanja o raziskovanju in 
na dokazih podprte prakse in pomen izobraževanja 
na magistrski ravni za razvoj prepričanj in s tem tudi 
izboljšanje implementacije na dokazih podprte prakse. 
Karierni razvoj medicinskih sester na primarni ravni, 
ki je usmerjen v prevzem novih nalog in je povezan 
s podiplomskim izobraževanjem in samostojnim 
delovanjem v zdravstveni negi, se pokaže kot pomemben 
dejavnik implementacije na dokazih podprte prakse. 
Financiranje/Funding
Raziskava ni bila finančno podprta./The study 
received no funding.
Etika raziskovanja/Ethical approval 
Raziskava je bila izvedena v skladu z načeli Social 
Research Ethics Guidance (Social Research Association, 
2021). Dovoljenje za izvedbo raziskave nam je ob začetku 
projekta »Razumevanje profesionalizma v zdravstveni 
negi« podelila Komisija za znanstveno raziskovalno delo 
Fakultete za zdravstvo Angele Boškin (sklep št. 2/5, 15. 
1. 2015)./The study was conducted in accordance with 
the principles of the Social Research Ethics Guidance 
(Social Research Association, 2021). Permission to 
conduct the study was granted at the beginning of the 
project "Understanding Professionalism in Nursing" by 
the Commission for Scientific Research of the Faculty 
of Health Angela Boškin (Decision No. 2/5, 15 January 
2015).
Prispevek avtorjev/Author contributions
Vsi avtorji so sodelovali pri zasnovi in oblikovanju 
dela, pridobivanju dela in analizi, kritičnem pregledu 
dela, dokončni odobritvi različice objavljenega članka. 
Prva in zadnja avtorja sta sodelovala pri interpretaciji 
podatkov./All authors participated in the conception 
and design of the paper, implementation of the study 
and its analysis, critical review of the paper, and approval 
of the final version of the manuscript. The first and last 
authors participated in the interpretation of the data.
Literatura
Albarqouni, L., Hoffmann, T., Straus, S., Olsen, N. R., Young, T., 
Ilic, D. … Glasziou, P. (2018). Core competencies in evidence-
based practice for health professionals: Consensus statement 
based on a systematic review and delphi survey. JAMA Network 
Open, 1(2), Article e180281. 
https://doi.org/10.1001/jamanetworkopen.2018.0281
PMid:30646073
Albreht, T., Polin, K., Pribaković Brinovec, R., Kuhar, M., 
Poldrugovac, M., Ogrin Rehberger, P. ... Vracko, P. (2021). 
Slovenia: Health system review. Health Systems in Transition, 
23(1), 72–83.
Aynalem, Z. B., Yazew, K. G., & Gebrie, M. H. (2021). Evidence-
based practice utilization and associated factors among nurses 
working in Amhara Region Referral Hospitals, Ethiopia. PloS 
One, 16(3), Article e0248834. 
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0248834
PMid:33740000; PMCid:PMC7978364
289Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
Bole, U. (2018). Odnos visokošolsko izobraženih medicinskih 
sester v primarnem zdravstvenem varstvu do na dokazih podprte 
prakse (magistrsko delo). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, 
Jesenice. 
Bole, U., & Skela-Savič, B. (2019). Odnos visokošolsko 
izobraženih medicinskih sester v primarnem zdravstvenem 
varstvu do na dokazih temelječe prakse. In K. Pesjak, S. Pivač, 
(Eds.), 12. mednarodna znanstvena konferenca Izzivi in potrebe 
družbe na področju preventive in promocije zdravja na vseh 
ravneh zdravstvenega varstva, Hotel Astoria Bled, 6. junij 2019 
(pp. 132–139). Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. 
Birken, S. A., & Currie, G. (2021). Using organization theory 
to position middle-level managers as agents of evidence-based 
practice implementation. Implementation Science, 16(1), 37. 
https://doi.org/10.1186/s13012-021-01106-2
PMid:33836781; PMCid:PMC8034157
Camargo, F. C., Iwamoto, H. H., Galvão, C. M., Pereira, G. 
A., Andrade, R. B., & Masso, G. C. (2018). Competences 
and barriers for the evidence-based practice in nursing: An 
integrative review.  Revista Brasileira de Enfermagem,  71(4), 
2030–2038.
https://doi.org/10.1590/0034-7167-2016-0617
PMid:30156693
Cheng, L., Feng, S., Hu, Y., & Broome, M. E. (2018). Leadership 
practices of nurse managers for implementing evidence-based 
nursing in China. Journal of Nursing Management, 26(6), 
671–678. 
https://doi.org/10.1111/jonm.12594
PMid:29464807
Crawford, C. L., Rondinelli, J., Zuniga, S., Valdez, R. M., Cullen, 
L., Hanrahan, K., & Titler, M. G. (2020). Testing of the nursing 
evidence-based practice survey. Worldviews on Evidence-Based 
Nursing, 17(2), 118–128.
https://doi.org/10.1111/wvn.12432
PMid:32233058
Dagne, A. H., Beshah, M. H., Kassa, B. G., & Dagnaw, E. H. 
(2021). Implementation of evidence-based practice and 
associated factors among nurses and midwives working in 
Amhara Region government hospitals: A cross-sectional 
study. Reproductive Health, 18(1), 36.
https://doi.org/10.1186/s12978-021-01096-w
PMid:33579309; PMCid:PMC7881559
Dessie, G., Jara, D., Alem, G., Mulugeta, H., Zewdu, T., 
Wagnew, F. … Burrowes, S. (2020). Evidence-based practice 
and associated factors among health care providers working 
in public hospitals in Northwest Ethiopia during 2017. Current 
Therapeutic Research, Clinical and Experimental,  93, Article 
100613. 
https://doi.org/10.1016/j.curtheres.2020.100613
PMid:33306046; PMCid:PMC7708748
Dolezel, J., Zelenikova, R., Finotto, S., Mecugni, D., Patelarou, 
A., Panczyk, M. … Jarosova, D. (2021). Core evidence-based 
practice competencies and learning outcomes for European 
nurses: Consensus statements.  Worldviews on Evidence-based 
Nursing, 18(3), 226–233.
https://doi.org/10.1111/wvn.12506 
PMid:34031973; PMCid:PMC8251814
Directive 2013/55/EU of the European Parliament and of the 
Council of 20 November 2013 amending Directive 2005/36/EC on 
the recognition of professional qualifications and Regulation (EU) 
No 1024/2012 on administrative cooperation through the Internal 
Market Information System (‘the IMI Regulation’). Retrieved from 
https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:20
13:354:0132:0170:en:PDF. 
Fu, Y., Wang, C., Hu, Y., & Muir-Cochrane, E. (2020). The 
barriers to evidence-based nursing implementation in 
mainland China: A qualitative content analysis.  Nursing & 
Health Sciences, 22(4), 1038–1046. 
https://doi.org/10.1111/nhs.12763
PMid:32713063
Gallagher-Ford, L., & Connor, L. (2020). Transforming healthcare 
to evidence-based healthcare: A failure of leadership. The Journal 
of Nursing Administration, 50(5), 248–250.
https://doi.org/10.1097/NNA.0000000000000878
PMid:32317566
Gallagher-Ford, L., Koshy Thomas, B., Connor, L., Sinnott, L. 
T., & Melnyk, B. M. (2020). The effects of an intensive evidence-
based practice educational and skills building program on EBP 
competency and attributes.  Worldviews on Evidence-Based 
Nursing, 17(1), 71–81.
https://doi.org/10.1111/wvn.12397 
PMid:32017438
Haddad, L. M., Annamaraju, P., & Toney-Butler, T. J. (2020). 
Nursing shortage. In StatPearls. StatPearls Publishing.
PMid:29630227
International Council of Nurses (ICN) (2020). Guidelines on 
advanced nursing practice. Geneva: International Council of 
Nurses. 
Maier, C.,  Aiken, L., & Busse, R. (2017). Nurses in advanced 
roles in primary care: Policy levers for implementation. OECD 
Health Working Papers, 98.
https://doi.org/10.1787/a8756593-en.
Melnyk, B. M., Gallagher-Ford, L., Zellefrow, C., Tucker, S., 
Thomas, B., Sinnott, L. T., & Tan, A. (2018). The first U.S. study 
on nurses' evidence-based practice competencies indicates 
major deficits that threaten healthcare quality, safety, and patient 
outcomes. Worldviews on Evidence-Based Nursing, 15(1), 16–25.
https://doi.org/10.1111/wvn.12269 
PMid:29278664
290 Skela Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(4), pp. 280–290.
Melnyk, B. M., Fineout-Overholt, E., & Mays, M. Z. (2008). 
The evidence-based practice beliefs and implementation scales: 
Psychometric properties of two new instruments. Worldviews 
on Evidence-Based Nursing, 5(4), 208–216.
https://doi.org/10.1111/j.1741-6787.2008.00126.x
PMid:19076922
Migliore, L., Chouinard, H., & Woodlee, R. (2020). Clinical 
research and practice collaborative: An evidence-based nursing 
clinical inquiry expansion. Military Medicine, 185(Suppl 2), 35–42.
https://doi.org/10.1093/milmed/usz447
PMid:31912871
Nilsen, P., Schildmeijer, K., Ericsson, C., Seing, I., & 
Birken, S. (2019). Implementation of change in health care 
in Sweden: A qualitative study of professionals' change 
responses. Implementation Science, 14(1), 51.
https://doi.org/10.1186/s13012-019-0902-6
PMid:31088483; PMCid:PMC6518624
OECD (2021), Health at a Glance 2021: OECD Indicators (pp. 
221-223). OECD Publishing, Paris.
https://doi.org/10.1787/ae3016b9-en.
Oh, E. G., & Yoo, J. Y. (2020). Experiences of evidence-based 
practice mentors: A phenomenological study. Contemporary 
Nurse, 56(4), 331–343. 
https://doi.org/10.1080/10376178.2020.1736593
PMid:32270744
Shayan, S. J., Kiwanuka, F., & Nakaye, Z. (2019). Barriers 
associated with evidence-based practice among nurses in 
low- and middle-in-come countries: A systematic review. 
Worldviews on Evidence-Based Nursing, 16(1), 12–20. 
https://doi.org/10.1111/wvn.12337.
PMid:30604471
Singleton J. K. (2017). Evidence-based practice beliefs 
and implementation in doctor of nursing practice 
students. Worldviews on Evidence-Based Nursing, 14(5), 412–418.
https://doi.org/10.1111/wvn.12228
PMid:28388829
Skela-Savič, Lobe B., & Bole U. (2022). Prepričanja in 
implementacija na dokazih podprte prakse med visokošolsko 
izobraženimi medicinskimi sestrami in zdravstveniki 
v  Sloveniji (1. del): Psihometrična analiza instrumentov. 
Obzornik Zdravstvene Nege, 56(3), 184–193.
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.3.3116
Skela-Savič, B., Gotlib, J., Panczyk, M., Patelarou, A. E., Bole, 
U., Ramos-Morcillo, A. J. … Ruzafa-Martínez, M. (2020). 
Teaching evidence-based practice (EBP) in nursing curricula 
in six European countries: A descriptive study. Nurse Education 
Today, 94, Article 104561.
https://doi.org/10.1016/j.nedt.2020.104561
PMid:32905986
Skela-Savič, B., & Lobe, B. (2020). Differences in beliefs on 
and implementation of evidence-based practice according to 
type of health care institution: A national cross-sectional study 
among Slovenian nurses.  Journal of Nursing Management, 
29(5), 971–981. 
https://doi.org/10.1111/jonm.13234 
PMid:33305446
Skela-Savič, B., (2020). It is time for clinical specialisations and 
advanced nursing practice: Marking the International Year of the 
Nurse and the Midwife. Obzornik zdravstvene nege, 54(1), pp. 4−11. 
https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.1.3023.
Skela-Savič, B., Hvalič-Touzery, S., & Pesjak, K. (2017). 
Professional values and competencies as explanatory factors 
for the use of evidence-based practice in nursing.  Journal of 
Advanced Nursing, 73(8), 1910–1923. 
https://doi.org/10.1111/jan.13280 
PMid:28205259.
Skela-Savič, B., Pesjak, K., & Lobe, B. (2016). Evidence-based 
practice among nurses in Slovenian Hospitals: A national 
survey. International Nursing Review, 63(1), 122–131.
https://doi.org/10.1111/inr.12233
PMid:26748610.
Social Research Association. (2021). Research Ethics Guidance. 
Retrieved from https://the-sra.org.uk/common/Uploaded%20files/
Resources/SRA%20Research%20Ethics%20guidance%202021.pdf. 
Titler, M., LoBiondo-Wood, G., & Haber, J. (2019). Overview 
of evidence-based practice. In G. LoBiondo-Wood, J. Haber, & 
M. G. Titler (Eds.), Evidence-based practice for healthcare and 
quality improvement. Philadelphia: Elsevier.
Tomotaki, A., Fukahori, H., & Sakai, I. (2020). Exploring 
sociodemographic factors related to practice, attitude, knowledge, 
and skills concerning evidence-based practice in clinical 
nursing. Japan Journal of Nursing Science, 17(1), Article e12260.
https://doi.org/10.1111/jjns.12260
PMid:31173465.
World Medical Association. (2013). World Medical Association 
Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research 
involving human subjects. Journal of the American Medical 
Association, 310(20), 2191–2194.
https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053
PMid:24141714
Yoo, J. Y., Kim, J. H., Kim, J. S., Kim, H. L., & Ki, J. S. (2019). 
Clinical nurses’ beliefs, knowledge, organizational readiness 
and level of implementation of evidence-based practice: The 
first step to creating an evidence-based practice culture. PLos 
One 14(12), Article e0226742. 
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0226742
PMid:31877147; PMCid:PMC6932768
Citirajte kot/Cite as: 
Skela-Savič, B., Lobe, B., & Bole, U. (2022). Prepričanja in implementacija na dokazih podprte prakse med visokošolsko 
izobraženimi medicinskimi sestrami in zdravstveniki (2. del): presečna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 56(4), 280–290. 
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3126