Maja SUNČIČ SIMULACRUM LJUBEZNI Izvleček Abstract Žalovanje zaradi odsotnosti ljubljene ose- be pri Admetu in Laodameji povzroči po- stopno razpadanje, zato si izmislita figu- rico izgubljene ljubljene osebe. Nadome- stek nudi hladno ugodje, hkrati pa Ad- meta in Laodamejo ogroža, saj sta sooče­ na z dejstvom, daje figurica ljubljene(ga) zgolj utvara. Spol pomembno določa raz- plet, saj je Alkestidin simulacrum obenem talisman, medtem ko Laodamejo spozna- nje utvare prisili v samomor, ker ji kot žen- ski nadomestek ne zadostuje. Spolna de- litev vpliva tudi na funkcijo figurice kot fetiša oziroma kot dobrega objekta, saj družba moškemu nadomestka ne odreka, medtem ko ga ženski vzamejo in uničijo. Figurica predstavlja materializacijo nevid- ne ljubljene osebe, ki začasno omogoči, da se Laodameja in Admet z ljubeznijo ubranita pred smrtjo. (Ne)varni nadomestek ljubljene(ga) Mourning the absence of the beloved ones causes gradual desintegration of Admetus and Laodameia therefore they have the statue oftheir deceased beloved made. Fa- ced with the fact that the figure of the be- loved is only an illusion, the substitution offers cold delight but it simultaneously endangers both Admetus and Laodame- ia. Alcestis' simulacrum is a talisman, whe- reas Laodameia, after recognising the fa- keness of Protesilaos' statue, commits sui- cide because the substitution is not enough to sustain her alive. The function of the statue as a fetish or a good object depends significantly on gender, because to a man a substitution is not denied, whe- reas woman's substitution is taken away and destroyed. The statue represents a ma- terialisation ofthe invisible beloved, which temporarily allows restrain t from death by loving the substitution. Moški izgubi ženo, ki se je žrtvovala zanj, zato se v svojem obupu zateče hladnemu ugodju figurice, izdelane po njeni podobi. Mlada žena izgubi moža, ki kot prvi vojak pade v trojanski vojni, zato si v brezupu naredi figuri- co, s katero na skrivaj občuje ter nadaljuje zakonsko zvezo po smrti. Figurici mrtve soproge oziroma soproga v postelji omogočata različne interpretaci- je, saj gre za paralelni zgodbi, kjer si ženska in moški izmislita podoben na- čin tolažbe zaradi izgube zakonca in ljubezni. Evripid je motiviko figurice, ki nadomešča pokojno soprogo oziroma soproga obdelal v Alkestidi in v Protezi- laju, 1 kar govori v prid interpretaciji, da je potrebno motiva skupaj obravna- 1 E., Fr. 647-657. Wilamowitz, 1906, 91 dokazuje, daje publika Admetovo obljubo razumela kot referenco na mit o Protezilaju in Laodameji, vendar o orgiastičnem 86 Keria V - 2 • 2003 vati. Kljub podobnosti pa obstajajo med miti o Alkestidi in Admetu ter o Laodameji in Protezilaju pomembne razlike, ki delno izvirajo iz predstavitve spolne razlike ter spolu »primerne« razrešitve težkega stanja, delno pa so povezane tudi z razlagami, ki problematizirajo moški nadomestek, medtem ko se jim ženski zdi samoumeven oziroma nepomemben v primerjavi z moš- kim. Predvsem Alkestidina figurica je vzbudila precej zanimanja pri inter- pretatorjih, medtem ko Protezilajeva kljub izraziti podobnosti ni bila delež- na tako nasprotujočih si razlag, čeprav so nekateri Protezilajevo figurico po- skušali povezati z idejo soproga-vampirja. Osnovna funkcija arhaičnih in zgodnje klasičnih figuric mladih mož in žensk je nadomeščala nagrobni spomenik. Njihova lepota je bila po- dobna lepoti bogov, saj se je kipec za razliko od človeka izognil smrti in propadanju. Po Olgi Frejdenberg2 bi Alkestidino in Protezilajevo figurico interpretirali kot najstarejšo obliko igralca, saj je lutkarsko gledališče naj- starejše. Gre za analogijo z rimskim imagines, voščenimi figuricami mrtvih prednikov in komičnimi figuricami iz grških grobov. Lutke, figurice in maske predstavljajo smrt ali plodnost, hkrati pa imajo tudi glasbene last- nosti. Figurice so spominjale družino tudi v kasnejših generacijah na umr- lo osebo, medtem ko ima pri Admetu in Laodameji drugačno funkcijo, saj figurice nočeta za spomin, ampak kot nadomestek.3 Alkestidino figurico lahko primerjamo tudi z nagrobnikom oziroma z nagrobno stelo (µv'Yjµ~), kjer bodo pisali verzi, posvečeni Alkestidi in njeni izjemnosti (995-1005), medtem ko sije Protezilaj nesmrtnost zagotovil kot prvo truplo trojanske vojne. Osnovna razlika med Laodamejo in Admetomje v dejstvu, da se Lao- dameja s soprogom združi v prostovoljni smrti,4 medtem ko Admet samo- mor samo obeta, vendar ga nikoli ne naredi. Laodamejina zgodba se uje- ma z motivom ženske, ki se kljub simulakru soproga ubije, saj brez svoje ljubezni noče živeti5 - v tej podrobnosti je Laodameja bolj podobna Alke- stidi kot Admetu. Admet si ravno tako izmisli nadomestek, Ersatz, za svoj ideal,6 ki se mu na koncu celo vrne v obliki molčeče žene pod pajčolanom, vendar se za razliko od Laodameje z njim zadovolji, medtem ko Laodame- kultu, o katerem Wilamowitz govori, ni dokazov, O'Higgins, 1993, 86 op. 20. Buch- wald, 1939, 47, domneva, daje Evri pid med 455-431 napisal dramo o Laodameji in Protezilaju. 2 Frejdenberg, 1978, 472-472. 3 O'Higgins, 1993, 85. 4 O'Higgins, 1993, 87. 5 Higgonet, 1986, 68-83; 72: »If Brutus commits suicide for the nation, Portia com- mits suicide in order not to live without Brutus.« 6 Kirsteva, 1987, 126-127: »'Authentic' or 'fabricated' art in any case includes its nar- cissistic moment, its necessary share ofseeming, offakeness ifyou will, with which it challenges the universe of established values, pokes fun at them, and appeals to us by means of a bonus of ease and pleasure. It manages to have use love it„ .« Maja Sunčič: Simulacrum ljubezni 87 jo v samomor sili ravno spoznanje, da ljubi utvaro,7 saj je Protezilaj mrtev. Za razliko od ProtezilajaAlkestida ni samo dow:Aov, &ycx.:Aµcx. ali O""Yjµcx. (znak, grob)' ampak oiµcx.i:; dxcx.cr&C:v' telo namišljeno, ki bo povsem spominjalo na živo Alkestido, kar lahko primerjamo s Hefajstovo stvaritvijo prve žen- ske.8 Alkestidin ozµcx.i:; (348) se pojavi tudi na koncu (1133), zato lahko domnevamo, da je ženska na koncu zgolj nadaljnja kopija originalne Alke- stide, kije ni več, zato je Admet prisiljen v mimesis.9 Model ženske je model modela, ki se ne razlikuje kaj dosti od originala, Hefajstove »Supertehno- logije«, 10 zato se Alkestida kot realna ženska in kot figurica mora čimbolj priličiti »originalu«, medtem ko je moški natančno opredeljen, zato Lao- dameje nadomestek ne more zadovoljiti, ampak sledi možu v smrt. Neza- dostnost moške figurice kot obrambe pred žalovanjem pa lahko po Laca- nu razlagamo kot nezmožnost, da bi ženska, kije ne-vsa, našla zadostno oporo v moškem, kije kopija »pravega« moškega. 11 Laodameja potrebuje simulacrum Protezilaja, ker je tudi sama kopija, model modela, medtem ko Admet potrebuje 12 celo trikratno kopijo dobrega objekta (Alkestida, figu- rica, ženska pod pajčolanom), da lahko obstaja in spet dobi novi nadome- stek, novi simulacrum, ki pa mu za razliko od Laodameje zadošča in omo- goči, da preživi in nanj prenese potrebo po naklonjenosti ter podpori žen- ske, čeprav zgolj namišljenega ženskega telesa. Hladno ugodje namišljenega telesa V navalu žalosti in megalomanstva v dialogu z Alkestido Admet oblju- bi, da ne bodo nobene ženske več klicali njegova žena, zato pa bo živo Alkestido v postelji (349, EV Atx-rpoicriv) nadomestila figurica po njeni podobi ter da se bo njun zakon nadaljeval po smrti (329-330). Alkestidaje umetelni obrtniški izdelek, ki bo razveseljeval zaradi svoje podobnosti ori- ginalu (348-356): crocpij oE: xe:ipt 't"E:X't"OVWV Mµcx.i:; 't"O crov dxcx.cr&E:v EV Atx-rpoicriv EX-rcx.&'t]cre:'t"CX.L, ~ 7tpocr7te:crouµcx.i xcx.t 7te:pm-rucrcrwv xzpcx.i:; 7 Kristeva, 1987, 126: »Narcissus kills himselfbecause he realizes that he !oves a fake.« Kristeva dodaja - »the fake is necessary«. 8 Hom., IZ. 18, 417-420, Hes., Op. 59-105, 570-612. 9 Segal, 1993, 45, Cook, 1971, 97: »a replica of his wife in the person of the veiled figure«. 1o O'Higgins, 1993, 89. 11 Lacan, 1985, 59: »Ni Ženske, ker- ta termin sem že tvegal in zakaj bi potem okleval pred njegovo ponovno uporabo? - ženska po svojem bistvu ni vsa.« 12 Freud, 1987b, 98: »O objektih, ki služijo ohranitvijaza, ne rečemo, da jih ljubimo, ampak zatrjujemo, da jih potrebujemo.« 88 OVOfL 7tpocrwµL:Ae:L. 'Epµ'Yjc; oE: EAS:l)!J&V't"WV &e:wv &v~ycxye: Tipme:crL:Acxov z~ "ALoou. AcxoMµe:Lcx SE: tOoucrcx xcxt voµLcrcxcrcx CXU't"OV Ex TpoLcxc; 7ttxpdvcxL 'tO'tS: µE:v zx&pl), 7t&ALV oE: E7tCX- vcxx&zv'toc; de; "ALOOU EcxU't~V zcp6ve:ucre:v.23 Servij24 razloži, da je Laodameja ob novici o soprogovi smrti prosila bogove, da bi videla njegovo senco. Ko ji ustrežejo, se senci noče odpove- dati, ampak umre v njegovem objemu. Po Higinovi različici je figurica (si- mulacrum) iz voska, Laodameja pa z njo občuje. Ker ji oče odvzame in sež- ge nadomestek ljubljenega, da bi jo rešil trpljenja, se Laodameja ubije: Laodamia Acasti filia amisso coniuge cum tres horas consumpsisset quas a diis petierat, jletum et dolorem pati non potuit. Itaque fecit simulacrum aereum simile Protesilai coniugis et in thalamis posuit sub simultatione sacrorum, et eum colere coepit. Quod cum Jamulus matutino tempore poma ei attulisset ad sacrifi- 20 Marcovich, 1988, 77. Primerjaj z Ovidijevo Laodamejo, Heroid. 13, 157. 21 E., Alc. 730, Diod. Sic. 4, 53, 2, 3. 22 Luc., DMort. 28, 3, 3. 23 Apoll. E. 3, 30: »Protezilajje bil prvi izmed Grkov, ki seje izkrcal z ladje in padel od Hektorjeve roke, ne da bi ubil kakšnega izmed barbarov. Njegova žena Laodameja gaje ljubila tudi po smrti inje naredila njegovo podobico ter z njo občevala. Bogovi so seje usmilili in Hermes je pripeljal Protezilaja iz Hada. Ko gaje videla,je Laoda- meja mislila, da se je vrnil iz Troje in se veselila; ko pa so ga odpeljali nazaj v Had, se je zabodla.« 24 Servius, In VergUiiAeneidos libros6, 447. 90 Keria V - 2 • 2003 cium, per rimam aspexit viditque eam ab amplexu Protesilai simulacrum tenentem atque osculantem; aestimans eam adulterum habere Acasto patra nuntiavit. Qui cum venisset et in thalamos irrupisset, vidit ejjigiem Protesilai; quae ne diutius torqueretur, iussit signum et sacra pyra Jacta comburi, quo se Laodamia dolorem non sustinens immisit atque usta est. 25 Protezilajevo zgodbo brez omembe figurice obdela tudi Lukijan v Po- menkih mrtvih, vendar je tam opisano le Protezilajevo hrepenenje v Hadu po mladi ženi, ki jo je zapustil. Laodameja ni omenjena z imenom, ampak jo Protezilaj predstavi Hadu kot utemeljitev, zakaj naj mu dopusti nedo- pustno, da se lahko za en dan vrne k ženi. 26 Protezilaj obljubi Hadu še eno, Laodamejino truplo, 27 kar lahko primerjamo z Admetovimi željami po sa- momoru, češ da bi Had dobil dve duši namesto ene (900-2). V obeh pri- merih figurica (iz kamna, iz voska) predstavlja dvojnika, povezavo živih s tistim svetom.28 Kamen lahko povežemo tudi z dejanjem prisege, saj so Grki prisegali na kamen,29 in z Gorgono/Meduzo, kije s pogledom spre- minjala v kamen30 : Admet priseže Alkestidi zvestobo, da bo tako kot njo v postelji ljubil samo njeno figurico, zato se ob prelomu obljube na koncu drame boji, kot da bi gledal Gorgono ( 1118), da se bo sam spremenil v kamen, da bo deležen 1-Uhvo;; 3-cX.vcx-ro;;,31 kamene smrti, torej da bo tudi sam ostal figurica. Pri Laodameji prisege zvestobe po smrti ne zasledimo, ampak jo lahko kvečjemu izpeljemo iz ženske »narave«, ki jo označuje (pre- tirana) navezanost in nezmožnost pretrganja vezi z ljubljenim soprogom. Laodamejo ljubezensko hrepenenje vodi v smrt, ker je ženska, Admeta pa 25 Hyginus, Fabula 104: »Laodameja, Akastova hči, je po izgubi moža z njim preživela tri ure, ki si jih je izprosila od bogov, vendar potem ni mogla več prenesti solz in žalovanja. In tako sije naredila voščeno podobico svojega moža Protezilaja,jo po- stavila v sobo pod pretvezo svetih obredov in se ji posvečala. Ko je služabnik nekega jutra prinesel sadje za žrtvovanje, je pogledal skozi odprtino v vratih in jo videl, kako drži v objemu Protezilajevo podobo in jo poljublja. Ker je mislil, da ima lju- bimca, jo je zatožil Akastu. Ko je prišel in vdrl v spalnico, je videl Protezilajevo podo- bico. Da bi zaključil njeno trpljenje, je dal kipec in sveta darila zažgati na grmadi. Laodameja, ki ni mogla prenesti žalosti, seje vrgla na grmado in zgorela do smrti.« Higin, Fabula 243, doda, da se je Laodameja ubila zaradi hrepenenja po soprogu Protezilaju. Primerjaj Ovid, Heroides 13, 152ss. 26 Luc., DMort. 28, 1, 7-8: »Spustita me prosim, da se za kratek čas znova vrnem v življenje!« ibid., 28, 1, 11-17: »Meni ni mar življenja, Aidonej, temveč žene, ki sem jo komaj poročeno pustil v hiši in odplul s tovariši. Tam me je, nesrečnika, Hektor pri pristajanju ubil in zdaj mi ljubezen do žene silno razjeda srce, gospod moj. Rad bi, da bi me vsaj za kratek čas videla, pa se sam vrnem nazaj.« (prev. M. Šaše! Kos) 27 Luc., DMort. 28, 2, 11-12: »Pregovorim jo, upam, da pojde z mano sem dol; tako boš imel kar dva mrtveca namesto enega.« (prev. M. Šaše! Kos) 28 Vernant, 1988, 333. 29 Paus. 8, 15, 2. 30 Hom., Od. 9, 634-635. 31 Pind., Pyth. 10, 75. Maja Sunčič: Simulacrum ljubezni 91 kot moškega ljubezensko hrepenenje vodi k nadomestku in k novi/ stari ženski, ki paje ravno tako nadomestek. Simulacrum ljubljene osebe: dvojnik in talisman Alkestidino in Protezilajevo figurico lahko primerjamo s podobami mrtvih (imagines), ki pomagajo pri tranziciji v obdobju žalovanja.32 Po Ver- nantovi33 interpretaciji sta xol..ocrcr6<; in q;ux~ povezana, saj spadata v kate- gorijo zelo definiranih pojmov, kamor spadajo tudi dowl..tX. Enotnost teh fenomenov, ki so nam povsem različni, izhaja iz tega, da so v grškem kul- turnem kontekstu imeli analogen pomen. Gre za psihološko kategorijo dvojnika, ki predpostavlja drugačno mentalno organizacijo od naše.34 Dvoj- nik ni podoba niti »naravni« predmet, ampak mentalni produkt: ni niti imitacija realnega predmeta niti iluzija duha niti miselni konstrukt. Dvoj- nik je zunanja realnost subjekta: na primer dowl..ov Patrokla, ki ga vidi Ahil kot v sanjah, ali