GOSPODARS
Poštnin? plačfna — Sped. abbon. post. — IT
gr.
vo
T K G O V I N A ★ F 1 N A N C K ★
' LETO v. ŠT. 97
I N 1) V s; I KIJA
TRST, 9. JUNIJA 1951
« K METI .1 S T V O
CENA LIR 20
Oboroževanje V solzah
I	Londonski «The Economist» obrav-
II	vprašanje izvedbe oborožitvene-
':	9a načrta in pri tem ugotavlja, da bi
■ "Marsikateri Evropejci morali biti za-
ovoljni, da so se pričeli oboroževati
•	najprej Američani in za njimi Angle-! ne da bi čakali na zaključke raz-! lh razprav v smislu sporazuma J ^antskih držav. V Evropi in drugod
,e bilo mnogo ljudi, ki so mislili, dal se boj-ožitveni program lahko izvede rez solza in žrtev. Edino tako se da ^Zlagati usoda nekaterih evropskih blad. Tako je n- pr. padla holandska v]ada, ker se je upirala skrčenju sojinega programa, kakor so to zah-, evali Američani. VVashington je tudi ,	bdbti najnovejše predjloge, holandske
vkide, po katerih naj bi Holandci pro-, bajali za običajne rezerve v. zameno , pomoč v dolarjih, češ da bi Ho-andci na lahek način hoteli zagotoviti dolarje. Belgija je bolj skrbela za brambo svojega denarja kakor za iZ-
•	vedb0 načrta za obrambo Evrope-
i Rim se pritožuje, da) celo povsem i vviejcni ukrepi zadirajo globoko v ,,leso usahljenih virov za preostalo i Vbspodarstvo. Italijanski poslovni ljudje radi govorijo o verjetnem stečaju, 'er so bili krediti skrčeni. V bistvu
0	bila n nekaterih evropskih državah ana naročila za razne vojaške pred-
Vtete v razmerju izpod 10% tistih, ki je predvideval načrt za 1950-51. :e>n zamudam in tej zmešnjavi bi se }li lahko izognili, ko bi bili ustanovi-
1	Poseben organ 5 primerno oblastjo 1 lj! zadostnimi poobihstili.
Takšen organ naj bi bil novi )>^' ^ncial and Economic Board« (Fi-1 JJuričTij in gospodarski urad), ki naj j predstavljal v. atlantski organizaci-Jl gospodarski in finančni del. Sedež e9a: urada bo v Parizu. Skrbel bo za T°vezavo med uradi OEEC (Evropske 9ospodarsfce organizacije za sodelova-nieJ in ECA (Upravo Marshallovega načrta). »The Economist predlaga, !*ai bi ta urad preučil, kakšen pritisk zpaja na gospodarstvo 12 držav čla-'llc atlantske pogodbe oborožitveni popram. Edino Angleži so do zdaj iz-etati načrt za delo tega urada, med-.erii ko še ni predlogov iz drugih dr-Za:v- Ta urad naj bi kaji povedali o pomanjkanju premoga, ki grozi Evropi prihodnjo zimo zaradi skrčenega angie-sltega izvoza. Urad naj bi tudi prece-I kako bi bilo mogoče razdeliti stro-za oboroževanje, tako da ne bi bi-,e Preveč obremenjene posamezne dr-in da ne bi trpelo njihovo go po-“arstoo.
Predsednik Združenih držav, Tru-than, je v svoji zadnji poslanici o »na-Prtu za vzajemno varnost« brez okle-Vunja ugotovil, »da bo oborožitev zahtevala od zahodno-evropskih držav trde tetve«. Dodal je da je življenjska raven Američana danes za skoraj 50% višja, kakor je bila pred vojno, medtem ko s° v zahodnih evropskih državah komaj dosegli predvojno raven, ki je bite nižja od ameriške. Pripomnil je, da s° evropske države z ameriško pomočit obnovile svoje gospodarstvo, vendar Pf' morejo svoje vojaške proizvodnje ak0 razviti kakor Američani. Da bi ahko ustregli zahtevam vojaških po-teljnikov je treba preusmeriti, delov-n0mbč iz industrije v. industrijo, iz Proizvodnje potresnega blaga in izvoz-nega blaga V. vojaško proizvodnjo. To-da naši evropejski zavezniki bodo mo-rolj povišati davke in izvesti mobilizacijo svojih virov z gospodarskim na'd-zorstvom,da bi lahko zmagali bremena 2a oboroževanje. Kljub vsem svojim naporom bodo evropske države še potrebovale ameriško pomoč, ugotavlja Predsednik Truman.
Britanski let/ se drami
Angleška letalska družba «Hawker ^iddeley Group« je praznovala te dni deseto obletnico, od kar je izdelala svoje prvo letalo na reakcijski pogon. Predsednik družbe sir Franck Spriggs ie imel ob tej priliki govor, v katerem ®e je dotaknil tudi angleškega oborožitvenega načrta. Dejal je med drugim:
«Upam, dai je v svetu jasno, da je brionski lev še pošteno živ. Samo naša 'etalska družba je naročila v Ameriki, v Angliji in v Evropi industrijskih Paprav in strojev v vrednosti 24 mi-“jonov funtov šterlingov Ze to jesen Pam jih bodo začeli pošiljati. Med' zadnjo vojno smo izdelali 40.000 letal in ^8.000 strojev. Sedaj jih bomo izdelali še več. To bo pomagalo k ohranitvi na-svobode in neodvisnosti, vsem pa Pnora biti v jasen dokaz, da smo mi in Paša industrija pripravljeni za nastop«. (1V naših tovarnah in laboratorijih se dogajajo stvari, ki si jih človek ne mo-predstavljati«, je nadaljeval sir Franck Spriggs. «Ni dvoma, da .sta Anglija in Britanska skupnost narodov 9°Polnoma pripravljeni, da zavzameta Svoje mesto ob strani Amerike. Tako 2druženim nam ne more bili nihče na Svetu kos».
UGODNEJŠA TARIFA PO JUŽNI ŽELEZNICI?
Reki nemški list poroča iz Gradca, a se vprašanje južne železnice (Du-n,li - Gradec - Ljubljana - Trst) zdaj Proučuje, v. drugi luči. List pripominja, ie Jugoslavija pripravljena prista-1 na obračunavanje prevoznine na tej Pr°0i po starem predvojnem načinu.
"■iunajo, da pride v. kratkem časa.' do 'Porazuma. Ta sporazum bi pocenil Prevozne stroške do Trsta in v na-fP^otnj smeri' iz Trstal v zaledje ter bi “ko povečali konkurenčnost Trsta v Primeri s severnimi lukami.
HAMBURG V VI. LETU
(Od našega nemškega sotrudnika)
Silna Uombardlranja v letu 1942 so uničila velik del mesta Hamburga pa tudi njegove pristaniške naprave. Brezpogojna vdaja Nemčije v maju 1945 je Hamburga kot svetovnega pristanišča, za dolgo časa zapečatila tudi usodo
Po šestih letih, odkar je prenehala vojna, zopet pojejo kladiva v hamburških ladjedelnicah in zopet se polnijo skladišča v pristanišču. Velike ladjedelnice so sicer demontirali; te se do nadaljnega ne smejo obnoviti. V zameno pa teče delo v majhnih ladjedelnicah, kajti Nemčija lahko zopet gradi ladje. Toda izbruh korejske vojne je zelo pokvaril velike načrte za gospodarsko obnovo. Ladjedelnice imajo dovolj naročil, nimajo pa surovin, predvsem ne pločevine in primanjkuje jim tudi motorjev. Edina velika tovarna motorjev !<Man», ki ni bila demontirana, me more dobavljati dovolj. Letos naj ib zgradili v nemških ladjedelnicah za 300.000 ton ladij, in sicer 1/5 za inozemska podjetja. Toda od kod naj vzamejo ladjedelnice denar? Plovna podjetja so zasebne družbe, ki so zaradi vojne izgubile 4,4 milijona ladijskega prostora.
Nemčija bo v tem letu izdala okoli 200 milijonov dolarjev za prevoznine na tujih ladjah. Nemški finančni minister je letos določil za gradnjo ladij 100 milijonov mark, kar predstavlja gotovo veliko pomoč; toda ta denar ne zadostuje, da bi preskrbeli s potrebnimi ladjami 200 nemških plovnih družb. Med temi jih 50 nima še niti ene ladje.
Danes že prekašajo novogradnje popravila, ki so prej prevladovala. Ko poide gradivo, lahko delavce zadržijo za popravila, tako jih ni treba odpustiti. Hamburško pristanišče je ohra-
nilo okoli 25% nekdanjih dokov. Promet v pristanišču je dosegel že polovico predvojnega, tako da preostali doki ne zadostujejo'. Ladjedelnice so morale doke, ki so nekdaj bili njihova last, zdaj najeti od zaveznikov, ki so jih zaplenili kot reparacijsko blago.
Dovoljenje zasedbenih oblastev, da Nemci zopet lahko gradijo ladje, ki je bilo izdano proti koncu lanskega leta vsebuje važno določbo. Ta prepoveduje povečanje zmogljivosti ladjedelnic. To se pravi, da se ne smejo graditi nove naprave in da se ne smejo obnoviti podjetja kakor iiBlohm in Vossh v Ham-sburgu, «Germania-Werft» ali ((Deutsche Werke» v Kielu. Nemci so zadovoljni, ako so izza razstreljenih pristaniških zidov postavili tovarne pletenin, škatel in zadrg.
Brodovje Zahodne nemške republike obsega danes 950.000 ton (leta 1939: 4,5 milijona ton). Pred vojno je imela Nemčija 60.000 civilnih mornarjev. Veliko izmed teh je ostalo na dnu morja. V času stiske so mnogi odšli v druge poklice. Kljub vsemu je danes v službi na nemških ladjah 17.200 mornarjev, na tujih pa 4.000 nemških mornarjev. Nemške posredovalnice lahko namestijo mesečno po 600 mornarjev na nemških ladjah, okoli 120 pa na tujih ladjah. Tuja plovna podjetja rada sprejemajo nemške mornarje ne morda zato, ker delajo za manjšo plačo, temveč zaradi njihove kvalifikacije. Ko bo nemška trgovinska mornarica vsaj v določeni meri obnovljena, ,se bo v Nemčiji postavilo vprašanje mornarskega naraščaja. Mladih mornarjev po kapitulaciji leta 1945 skoraj ni več, ker jim ni bila dana možnost izobrazbe.
Ob Labi se zopet dvigajo proti nebi) žerjavi. Ko ne tulijo sirene, lahko ču-
ješ ropot dela tja do pomolov Sv. Pavla. Ladjedelnice lahko zopet delajo, in sicer delajo s polno paro, toda bodočnost krije v sebi še mnogo svojih «to-dao ...
-a-
Donava konkurira tržaški luki
V zadnji številki ((Gospodarstva« smo poročali, kako se ameriško žito, ki ga prejema Avstrija v okviru Marshallovega načrta, uvaža skozi Rotterdam, kjer ga pretovarjajo in nato prepeljejo po Renu, Majni in Donavi do Linza. Doslej so Avstrijci uvažali ameriško žilo skozi Trst.
Danes navajamo nekaj novih podatkov o prometu po Donavi skozi Linz. Po Donavi izvažajo Avstrijci les v Holandijo in Belgijo. Iz Jugoslavije prihajajo velike pošiljke lesa za papirnice v Gornji Avstriji. V zameno prevažajo iz Linza sol namenjeno Jugoslaviji. V Linz prihaja mesečno okoli 100 tisoč ton premoga iz Regensburga. Velike avstrijske železarne ((VOEST« izvažajo iz Linza po Donavi surovo železo .in pločevino. Neki dunajski list pripominja, da vse kaže, da pojdejo v bodoče pošiljke ameriškega žita čez severne luke do Linza in ne več skozi Trst.
Uprava pristanišča v Linzu si zdaj prizadeva, da bi razširila in modernizirala pristaniške naprave. Zdaj se pogaja za prevzem nekega skladišča in za nakup zemljišča ob Donavi, ki so doslej pripadala znanemu avstrijskemu plovnemu podjetju DDSG.
Z DOMAČO
krije Jugoslavija 86%
«Die Neue Ziiricher Zeitung« (31. V.) poroča, dia no te'a' vrtanja v Dalmaciji, Srbiji, Črni Gori, Bosni in Makedoniji uspešna. Naftna področja v Sloveniji in na Hrvatskem, v Podravju in Pomur-. ju že izkoriščajo. Najbolj donosni so vrelci v Dol. Lendavi in Bjeiovaru. Strokovnjaki preiskujejo možnosti dalj-njega izkoriščanja metana v Dol. Lendavi. Metan se že izkorišča za motorski pogon in v kemične namene. Za izpopolnitev metanskih instalacij je letos bilo določenih 200 milijonov dinarjev. V rodovitni Vojvodini ob madžarski meji molijo danes proti nebu že povsod vrtalni stolpi.
Ležišča petroleja in zemeljskega plina cenijo danes v Jugoslaviji na 57 milijonov ton. Proizvodnja nafte se je dvignila od 1.000 ton v predvojnem času na 340.000 ton letno. Lansko leto so z domačo proizvodnjo nafte in derivatov krili že 86% domačih potreb. Zastarele industrijske instalacije so v znatni meri obnovili in nadomestili z domačimi in ameriškimi stroji. Sodeč po doseženih uspehih bodo v prihodnjem letu dosegli proizvodnjo 450.000 ton nafte, kakor je bila določena v petletnem načrtu, ki je bil podaljšan za eno leto.
Po poročilih slovenskih listov uporabljajo v Dol. Lendavi zemeljski plin tudi za kuho in ogrevanje stanovanjskih prostorov. V Beogradu so lani potrošili 6.000 posod plina in tako prihranili okrog 6.000 kub. m drv. V manjših količinah se zemeljski plin uporablja tudi v Ljubljani. Stisnjeni metan uporabljajo tudi namesto bencina za preizkušnjo avtomobilskih motorjev v mariborski avtomobilski tovarni. Namesto bencinskih črpalk nameravajo vzdolž nove avtomobilske ceste Zagreb-Beograd postaviti rezervoarje s stisnjenim metanom. Ljubljansko plinarne bodo povezali po plinovodu z železniško postano, kamor bodo v velikih pašo-dan, pritrjenih na vagone, dovažali plin iz Lendave in ga mešali s plinom ljubljanske plinarne.
TEHNIČNA POMOČ V JUGOSLAVIJI
Med vlado FLRJ in Svetovno zdravstveno organizacijo je bil v Ženevi podpisan sporazum o dajanju tehnične pomoči zdravstveni službi v Jugoslaviji. Jugoslaviji bo sodelovala s svetovno zdravstveno organizacijo, da se izpopolni zdravstvena služba v Jugoslaviji, pri teh vprašanjih:	zatiranju
Ni dvoma, da so prišli Američani do spoznanja, da je prvi pogoj za uspešno in trajno sodelovanje z evropskimi narodi1 odstranitev vseh predsodkov in zgrešenih pojmov, ki jih imajo Evropejci o Američanih ali Američani o Evropejcih. Mislim, da je glavna na-loga »Ameriškega študijskega seminarja« v Salzburgu prav ta, da pripomore Evropejcem, da bi si ustvarili jasne pojme o ameriških gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih vprašanjih, in da jim omogoči neposredne stike z Američani. Verjetno uporabljajo Američani te neposredne stike z Evropejci mimogrede tudi za to, da sami proučujejo zagonetne in »nepraktične« Evropejce, kakor nas oni navadno označijo. Ameriški profesor, ki je bil poklican na) predavanja o ameriških vprašanjih v. .Salzburg in\ ki dober mesec sodeluje z evropskimi izobraženci, pač opazuje te svoje sodelavce, način njihovega občevanja in njihovega nastopa' ter si skuša ustvariti Jasno podobo o njihovem pojmovanju raznih vprašanj in zajeti širino njihove izobrazbe.
NAFTO
svojih potreb
nalezljivih bolezni, higieni prehrane, splošni higieni, vitalni in zdravstveni statistiki, zdravstveni prosveti, medicinskem pouku in izdelovanju penicilina. Svetovna zdravstvena organizacija bo dala jugoslovanskim zdravstvenim delavcem določeno število štipendij za izpopolnjevanje v tujini. Tuji strokovnjaki bodo lahko obiskovali Jugoslavijo. Skupna vrednost pomoči Svetovne zdravstvene organizacije Jugoslaviji bo znašala okoli 400.000 dolarjev; Jugoslavija bo prejemala pomoč v 1. 1951, 1952 in 1953.
UVOZ BOMBAŽA IZ ZDA
Ameriška vlada je za čas od 14. -28. maja izdala dovoljenje za izvoz 80.703 bal surovega bombaža. Bombaž bodo izvozili predvsem v Jugoslavijo (21.928 bal), Nemčijo (18.558), V. Britanijo (14.601), Italijo (10.620), Holandijo (7.973) in v Francijo (7.131).
Med italijansko vlado in odposlanstvom ECA je bil dosežen sporazum po katerem bo Italija odstopila Jugoslaviji 3.800 bal bombaža, ki ga je nabavila s krediti ERP. ECA bo dobavila
Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo, ki te dni zaseda v Ženevi, je izdala gospodarski pregled o položaju sovjetske industrije. Poročilo ugotavlja, da se sovjetska industrija še vedno seli iz evropske Rusije na Ural in Azijo.
Skoraj polovica sovjetskega premoga, nafte, litega železa in surovega jekla proizvajajo zdaj na daljnih vzhodnih področjih. V primeri s predvojnim stanjem se je sovjetska proizvodnja premoga v vzhodnih pokrajinah 4-krat pomnožila, proizvodnja železa in jekla pa dvakrat, medtem ko je proizvodnja nafte 8-krat večja kakor v letu 1937.
Države, ki so pod vplivom Kremlja, sledijo sovjetskemu zgledu in preoblikujejo svoje gospodarske načrte tako, da dajejo prednost težki industriji. Računajo, da je industrijska proizvodnja v Vzhodni Evropi narastla za okoli 22% v lanskem letu. Več kakor tretjino povečane proizvodnje pripade spodnji Nemčiji, ki danes proizvaja s predvojno zmogljivostjo,
Sovjetska industrijska proizvodnja se je lansko leto dvignila za 23% in je
Medsebojno spoznavanje, ki naj sloni na dejstvih, to je pač najboljša propaganda. Da so Američani izbrali prav Sailzburg za »Ameriški študijski seminar«, nj pač slučajno, kakor ni slučajno, da so ga kot praktični ljudje po-ctaVidj) v neizkoriščen' gradi v Neposredni okolici- Salzburg je s svojimi 70 jezeri v bližnii in dalni okolici ter zasneženimi planinami prijetno turistično središče, hkrati pa vozel prometnih zvez med ameriškimi zasedbenimi četami v. Nemčiji in v Avstriji pa tudi na Svobodnem Tržaškem ozemlju. Leži tik ob avstrijsko-nemški meji na povprečni progi Dunaj-Innsbruck -Curih, po kateri brzi predarelski ekspres in ob progi Trst-Monakovo.
Tu prirejajo Američani enomesečne tečaje za evropske izobražence iz najrazličnejših poklicev. Letošnji spomladanski tečaj (od L-30. maja) je bil
Italiji enako količino bombaža v zameno za bombaž, ki ga je Italija odstopila Jugoslaviji. Stroški za prevoz in finansiranje bodo vračunani v italijansko - jugoslovanski kompenzacijski račun.
IZVOZ EMAJLIRANE POSODE V ANGLIJO
Zagrebška tovarna emajlirane posode «Gorica» se je pogodila z neko veliko londonsko tvrdko za dobavo večje količine emajlirane posode. Prvo pošiljko bodo poslali v Anglijo konec junija. Razen tega je podjetje sklenilo pogodbo za dobavo 200.000 emajliranih krožnikov Švedski. Povpraševanje po emajlirani posodi prihajajo tudi iz Holandije, Avstrije, Grčije in Malte.
RAZVOJ SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG. Republiška zveza kmetijskih zadrug LRS bo pristopila k mednarodni zadružni zvezi. Ustanovila bo podjetje za izvoz in uvoz, ki bo omogočalo kmetijskim zadrugam izvoz pridelkov na svetovni trg in z devizami nabavljati stroje, orodje in druge potrebščine. Izvršni odbor Republiške zveze kmetijskih zadrug je sklenil prispevati 250.000 din za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu.
JUGOSLOVANSKI REGISTER LADIJ, zavod za klasifikacijo ladij, ki je imel doslej svoj sedež na Reki, se po uredbi zvezne vlade prenesg v Split.
danes za 73% nad predvojno proizvodnjo v letu 1940. Po sovjetskih računih bi morala proizvodnja v vzhodnih državah v letošnjem letu napredovati za 20-25%. V drugih evropskih državah računajo na povečanje proizvodnje za 7-10%. V Vzhodni Nemčiji se je posebno pomnožila kemična proizvodnja, in sicer predvsem proizvodnja umetnih gnojil. Proizvodnja potrošenega blaga je v državah pod sovjetskim vplivom nekoliko nazadovala. V Sovjetski zvezi je nekoliko zaostala s splošnim naraščanjem proizvodnje.
V Sovjetski zvezi je predvsem napredovala v primeri z letom 1940 mehanična industrija. Njena proizvodnja je bila v letu 1950 za 30% večja kakor pred vojno. Sovjetska zveza proizvaja danes letno 260 milijonov ton premoga, 37 mil. ton nafte. 19.600.000 ton litega železa in 27, 200.000 ton surovega jekla. Vsa ta proizvodnja presega predvojno. Sovjetska vlada prenaša industrijska podjetja v notranjost ne glede na stroške in razdaljo med ležišči surovin in mestom tovarne.
posvečen gospodarskim vprašanjem, t. j- predvsem ameriškemu gospodarstvu in evropsko-ameriškim gospodarskim odnosom.
Ameriški profesorji govorijo' svobodno in brez posebnega oklevanja odkrivajo tudi negativne strani ameriškega življenja. Povprečnega evropskega' izobraženca, ki sledi ameriškemu gospodarstvu in socialnemu razvoju po domačem in svetovnem tisku, ne morejo presenetiti s posebnimi odkritji, učinkuje pa njihova prostodušnost, ki kmalu premosti razdaljo med predavateljem in poslušalcem. Med občevanjem s slušatelji nočejo biti »profesorji«, pao pa1 samo gospodje (misters). Družijo se z njimi in jim prirejajo »cock-taile«. Jasno je stremljenje vsega programa in življenja v seminarju, da ustvari medsebojno skupnost " »com-munity«, kakor pravijo Američani.
AUIIIČANIS AMERIŠKIH VPRAŠANJIH
Vtisi ameriškega seminarja v Salzburgu
SOVJETSKA INDUSTRIJA
NA URAL IN DALJE V AZIJO!
Francija rešuje stanovanjsho krizo
Obnavlje.i# stdnovjnjj	n/OK*) stenovjnJj
od OSVOBODITVE
do konca 1948
15.214	40.200
Po osvoboditvi so v Franciji zgradili
174.900	stanovanj; med temi je bilo
04.900	obnovljenih in 110.245 zgrajenih na novo- K tem je treba dodati 119.200 začasno prirejenih stanovanj.
V lanskem letu ie šlo zidanje nekoliko bolj od. rok: pripravili so 68.050 stanovanj, in sicer 30.120 so jih obnovili, 37-930 pa na novo zgradili, medtem ko je bilo v letu 1949 pripravljenih 51.436, od teh 19.321 obnovljenih in 32.115 na novo zgrajenih. Letos računajo na nov napredek. Ob koncu leta 1950 je bilo namreč v delu 145.360 sta-
novanj od teh 61.340 v. obnavljanju in 84.020 v gradnji na novo. Francija še davno ne bo dosegla števila stanovanj, t. j. 250-300.000, ki bi jih morala zgraditi na leto, ako bi hotela .spraviti svoje ljudi pod streho. Francoski tisk Priznava, da Francija v tem pogledu zaostaja za drugimi naprednimi državami. V letu 1950 so zgradili namreč v Franciji na 1-000 prebivalcev 1,70' stanovanja, v l 1949 1,28, medtem ko so v Vel. Britaniji zgradili It 1949 5, v ZDA 6,7 in na Švedskem 7,8 stanovanja.
VINSKA KRIZA RAZBURJA FRANCOSKE DUHOVE
V nedeljo, 27. maja je bilo v Narbo-ni na Francoskem veliko kmečko protestno zborovanje, kakršnega ni videla Francija že dobrih 50 let. Kmečko gibanje v štirih južnih francoskih pokrajinah (departementih: Herault, Gard, Aude in Pyrenees - Orientales), ki pridelujejo predvsem vino, se da morda primerjati samo z gibanjem v 1. 1907, ko je prišlo v Franciji zaradi vinske krize do pravih kmečkih uporov. Vinogradniki zahtevajo od francoske vlade nove ukrepe za rešitev vinske krize. Proti koncu aprila je vlada izdala uredbo o prisilni destilaciji (pretvarjanju vina v alkohol), ki jo je dopolnila z uredbo z dne 4. maja, toda kmetje se s temi uredbami niso zadovoljili, češ da niso dovolj odločne.
Leta 1949 so v Franciji pridelati 55 milijonov hektolitrov, lansko leto pa kar 75 milijonov. Vinogradništvo se v Franciji kljub vsem krizam še vedno širi, in to v zahodni in vzhodni Franciji pa tudi v osrednjih pokrajinah. Ako se bodo s to trto posajene površine tako širile kakor doslej, bo Francija v kratkem času pridelala kar 100 milijonov hektolitrov letno. Sodeč po plačanih pristojbinah, t. j. predvsem po trošarini, uporabi Francija okoli 55 do 60 milijonov hi vina na leto. V to vsoto je všteto tudi vino, ki ga destilirajo. Potrošnja vina bi se povečala, ako bi bile cene na drobno nižje v primeri s cenami na debelo. V maju so na trgih Beziers, Nimes, Montpellier in Narbonne prodajali vino z 9,5-10 stopinj alkohola po 255-265 frankov hi, lo je okoli 25 frankov liter, medtem ko ga prodajajo v prodaji na drobno po 50 frankov liter.
Kmetje se zadolžujejo pri kmečkih posojilnicah, ki so do sedaj posodile že na milijarde frankov. Modra galica se je podražila od 6.000 na 12.000 frankov za 100 tog. Cez tri mesece bo že nova trgatev, v francoskih kleteh pa je še vedno okoli 20 milijonov hi vina.
TOVARNA AVTOMOBILOV NA POLJSKEM
V	mestu Starahovici pri Kieu1. u proizvajajo že nekaj časa tovorne avtomobile. V zadnjem času so uvedli proizvodnjo na tekoči trak. Pri Varšavi in Lublinu gradijo dve novi avtomobilski tovarni. V varšavski tovarni bodo gradili potniške avtomobile.
V	mestno občino Varšava so vključili nove okoliške občine in njeno površino povečali od 144 na 362 kv. km. Prebivalstvo šteje danes 650.000 ljudi (pred vojno 1,3 milijona). V teku zadnjega leta se prebivalstvo ni pomnožilo, ker so iz Varšave izselili iz političnih in socialnih razlogov okoli 60 tisoč prebivalcev. Izselili so ljudi, katerih prisotnost ni ((gospodarsko nujno uitemeliena«- V Krakovu so postavili veliko železarno in naselili veliko število delavstva.
Tako sedijo profesorji, dekan (ki vodi vzgojni program), pogosto s svojimi ženami, upravno osebje in gostje skupaj pri jedilni mizi, skupno se zabavajo in prirejajo razne izlete in športne tekme.. Zaželena »skupnost« se res tudi ustvari in se čuti ob slovesu.
Predavanja so v jutranjih urah, popoldne pa rzprave v »seminarjih«, ki so jih na majskem tečaju vodili trije ameriški profesorji in se delijo, po obravnavanih vprašanjih. V seminarjih poročajo slušatelji o prosto izbranih vprašanjih, nakar se razvije razprava. Sobota in nedelja predstavljata »week-end«, ta se pravi tedenske počitnice, ki jih slušatelji uporabijo za študij v knjižnici ali še rajši za izlete v salzburško okolico. Seminar ima bogato knjižnico, založeno predvsem z ameriškimi. in angleškimi knjigami.
Na majskem gospodar, kem tečaju je bilo 35 gostov iz raznih evropskih držav, od Finske do Svobodnega Tržaškega ozemlja, od Francije do Italije; V. Britanijo je predstavljaj ena »mi-stress« in ZDA ena »miss«.
L. B.
Izvoz italijanskih vin v 1. 1950
Italijanski izvoz vina se je v preteklem letu povečal tako glede na količino vina, kakor tudi glede na višino izkupička. Po uradnih podatkih je Italija izvozila lani 929.213 hi nasproti 620.238 hi prejšnjega leta. Vrednost tega izvoza se je povečala od 8.329 na 11.407 milijonov lir.
Na čelu odjemalcev je Švica, ki je uvozila 384.734 hi; za njo pride Zapad-na Nemčija, ki je povečala uvoz italijanskih vin od 25.708 na 167.093 hi, na tretjem mestu so ZDA (70.000 hi), nato Avstrija (51.473), Belgija (40.120), Francija (31.618), in Vel. Britanija (21.254).
nn
nase
I I I

i ^ v •
Urroznja z
Tržaški sotrudnik videmskega Usta »Messnggero. Veneta« g. Mario Polla, ki se je doslej bavil z gospodarskimi vprašanji, se je nenadoma vrgel na politiko - celo na. visoko politiko'. Pod patetičnim naslovom »Quo vadiš, G. M-A-? (Kam ploveš ZVU?) kliče na pomoč italijanskega zunanjega ministra grofa Sforzo. Ko bi posredovanje italijanskega ministra na »pristojnem mestu« ne pomagalo, potem je treba preiti od protestov k akciji. Pisec ne pove, h kakšni akciji. V veliki skrbi za za blaginjo Tržačanov in ugled Zavezniške vojaške uprave pa se vprašuje: Kaj bi se zgodilo, ko bi vladajoča politična skupina odpovedala sodelovanje z ZVU?
Ni dvoma, da- bi upravno kolo mirno teklo dalje. Se celo več, polagoma bi našlo tir, ki bi bil bolj v1 skladu z dejanskim razpoloženjem tržaškega ljudstva in s koristmi tržaškega gospodarstva; saj »Mesaggero Veneta« v svojih zadnjih polemikah sam priznava, da se politične skupine, ki delajo za neodvisnost Trsta vedno bolj urtjujejo. Po vsem tem je sedanja vladajoča politična skupina, ki se je rodila l. 1948 v ozračju, ustvarjenem s trostranskim predlogom za' priključitev Trsta k Hali. i in ki vllada brezobzirno v duhu tega predloga, pravi anahronizem. Anahronistična bi bila tudi politika ZVU, ki bi vztrajala na črti iz leta 1948, ko je domači in mednarodni razvoj že davno pokopal tristransko izjavo.
Recimo,da< bi se vladajoča1 politična skupina, ki vodi tudi gospodarsko politiko na Tržaškem, naveličala belega kruha. Koliko je '.res- potrebnih, ki zdaj pobirajo drobtine in bi radi sedli spodobno k mizi! Koliko je Tržačanov, ki jim vladajoča politična skupina ne da kruha ali jim privošči samo trdo skorjo. Mnogo takšnih je celo rojenih v Trstu ali pa so živeli po 20, 30in še več let na Tržaškem. Ti ne zaslužijo več kruha v svojem rojstnem kraju, ker so morali zrn čam 'fašizma, v svet in si. pridobiti tuje državljanstvo, ako so hoteli živeti.' Danes se ti ljudje težko priborijo do »rezidence«, državljanstvo pa, ki sel še vedno zahteva za redno zaposlitev, se jim gladko' odreka s sklicevanjem na stare paragrafe. Ni dvoma,dal je postala ta. zahteva, po ita-Ujamkem državljanstvu drugi, veliki anahronizem v trenutku, ko je prenehala suverenost Italije nad Svobodnim tržaškim ozemljem po uveljavljenju mirovne pogodbe.
G. Mario Polla ze, očividno boji, da bi ZVU končno napravila križ čez podobne politične, gospodarske i.n socialne anahronizme. Z.al vseh prizadetih, ki so danes obsojeni na. pobiranje drobtin okoli bogataševe mize, moramo ob zaključku ugotoviti, da ni nevarnosti, da. bi se sedanja vladajoča politična in gospodarska skupina prostovoljno umaknila. Tako bo vprašanje zaposlitve naših ljudi p. občinski in javni upravi sploh, ki je tesno povezana u vsem gospodarskim razvojem, ostalo še odprto.
L. B.
FRANCIJA ODPIRA AFRIŠKE ZAKLADE
Industrializacija francoske Afrike — Veliko naravno bogastvo na Atlasu
Ze v zadnji svetovni vojni je Severna Afrika — zlasti francoski del — odigrala zelo pomembno vlogo. Ta je bila predvsem strateškega, čisto vojaškega značaja. Državniki in vojaški poveljniki so že danes odredili Severni Afriki posdben pomen v bodoči vojni, ako bi do nje prišlo.
Nas zanima bolj gospodarski pomen severnoafriških dežel. Velike zahodne države, predvsem Vel. Britanija so bile prisiljene na nagel umik iz azijskih kolonij. V zadnjem času pripravljajo
obširne načrte, kako bi odprle zaklade afriškega naravnega bogastva in v Afriki, kjer je nekdaj cvetelo bujno življenje, našle novo gospodarsko zaslombo. Gospodarska poživitev Afrike naj bi odprla nove vire za osirotelo Evropo; hkrati pa naj bi dvignila domače prebivalstvo do primerne življenjske ravni in tako ustvarila osnovne pogoje za izobrazbo. Nove gospodarske načrte naj bi podprla zlasti Amerika z izvajanjem načrta točke IV. za nerazvite države.
Za danes bomo skušali kratko podati francoske gospodarske načrte za obnovo Severne Afrike. Pozornost svetovne javnosti je zbudil zadnji nastop maroškega sultana proti Franciji, ki se čuti ogrožena v vsej svoji kolonialni posesti po nacionalističnem gibanju.
Da bi pomirili kolonialne narode in jih pritegnili nase, so Francozi v drugi svetovni vojni pričeli organizirati »Francosko zvezo« (»Union Francaise«) To naj bi bila »Francoska skupnost«, podobna »Britanski skupnosti« (Com-monwealthu), t. j. zvezi angleških do-minionov — skoraj opolnoma neodvisnih držav.
Afričani imajo v obeh francoskih zbornicah že svoje predstavnike; v Versaju že zaseda posvetovalna zbornica Francoske zveze. Ze leta 1946 so Francozi u-stanovili odbor za razvoj čezmorskih o-zemelj. Pozneje je prišlo do ustanovitve posebnega afriškega komiteja pod predsedstvom ministrskega predsednika, v katerem so predstavniki prizadetih ministrstev.
Podpredsednik je bivši poslanik Erik La-bonne, ki je danes v francoski javnosti že znan po svojih načrtih za gospodarsko obnovo Severne Afrike. Afriški komite je navezal stike z velikimi bančnimi in gospodarskimi podjetji v Švici, Holandiji, na Švedskem in v ZDA, da bi sporazumno z njimi vskladil stvarno delo za gospodarsko obnovo Afrike.
Labonne je razdelil francosko Afriko v štiri velika industrijska področja:	južno-maroško-alžirsko z mestom
Colomb-Bechar, tuniško-alžirsko s pristaniščem Bone, francosko-gvinejsko s pristaniščem Conakry in južni Madagaskar. Francosko - gvinejsko področje razpolaga z velikimi vodnimi silami In z boksitom, medtem ko so na Madagaskarju bogata ležišča hakra, mangana, grafita, železa in premoga.
Francozi so posvetili v zadnjem času posebno skrb Francoski zahodni Afriki, ker ima ugodno prometno lego in je tudi bogata z raznimi rudami. Nato naj bi prišel na vrsto Madagaskar. Načrti predvidevajo predvsem gradnjo prometnih zvez, ureditev rek, rešitev vodnega vprašanja, preskrbo z električno energijo. Velik del javnih del bo izvršila francoska vojska. Francozi so izročili veliki holandski gradbeni tvrdki izgradnjo pristanišča v Agadiru. Dvignili bodo tudi poljedelstvo in ri-barstvo. Ni dovolj da te dežele izvažajo limone, zgodnje sadje, olivno olje in konservirane ribe. Pričeti je traba tudi z industrializacijo, da bi domače prebivalstvo prišlo do kruha. Prva dela zahtevajo investicijo dveh milijard dolarjev samo v Francoski zahodni Afriki.
Ožilje industrijskega področja naj bi predstavljala železnica izza Atlasa, ki teče od severa proti jugu od Nemoursa čez Oudido do Colomb-Becharja, in ki bi jo pozneje podaljšali skozi Saharo. Od zapada proti vzhodu, t. j. od atlantske obale do Sredozemskega morja teče danes samo proga Casablanca-Oran. V načrtu je gradnja železnice od pristanišča Agadir čez Taroudnnt in Er-, houd do Colomb-Becharia. Ob progi se-ver-jug so velika ležišča premoga. Rudnik Djerada, 60 km od Oudida, je odprt že 20 let in daje že 20 Jet dober antracit; njegovo proizvodnjo bedo do prihodnjega leta dvignili na 600.000 ton. Ob tem rudniku živi že danes okoli 20.000 ljudi. V veliko zadovoljstvo so na področju Colomb-Becharja nedavno
odkrili nova ležišča premoga, ki ga kopljejo v kosih do 80 cm velikosti. Računajo, da vsebujejo ležišča pri Gho-rassi okoli 5 milijard ton premoga. Pri Colomb-Becharju je v gradnji električna centrala z zmogljivostjo 300 milijonov kwh. Prav tam bodo postavili tudi velike koksarne. Alžirsko železno rudo bodo poslej topili doma. Vprašanje izvoza alžirske rude, ki se izvaža v Italijo so vnesli v Schumanov načrt, čeprav so se Francozi temu upirali.
Z Marshallovimi krediti so izvedli važna raziskovanja tudi na področju Srednjega Atlasa. Na Visokem Atlasu in severnem robu puščave so odkrili ležišča bakra, svinca, cinka, mangana, urana, kobalta, niklja in volframa. Poročajo tudi o odkritjih ležišč fosfata. V Tunisu so petrolejska ležišča; pri rtiču Bone je tudi metan.
Na planoti okoli Marakeša in v Sou-su, t. j. na področju med zahodno obalo in Antiatlasom so francosko-maroška podjetja uredila nove mehanizirane plantaže pomaranč, marelic in raznega južnega sadja po ameriškem vzorcu in z ameriškimi pripravami. Sadje dozori tam približno dober mesec prej kakor na sredozemski obali. Težave so edino
glede vode, ki jo črpajo iz globokih vodnjakov.
Med največjimi ovirami za obnovo in gospodarsko poživitev Severne Afrike omenjajo pomanjkanje strokovnih moči.
Trgovina in afriško čaranje
Velika Britanija je pri iskanju novih izvoznih tržišč nepričakovano našla nov trg na črni celini. Čarovniki Zlate obale so namreč odkrili, da lahko svoj sloves pred domačini znatno povečajo, ako napravijo majhen izlet v angleške trgovine, ki prodajajo čarovniške potrebščine in razne slepilne igre. Trenutno vzbuja na primer pozornost med čarovniki in velikimi magi narodov Zlate obale iznajdba londonskega trgovca, s katero se lahko pripravi vrela kava s tem, da se enostavno vrže košček bombaža v kozarec. Iznajdba -stane dva funta šterlinga, prevejan-ci pa mislijo, da se ta izdatek dobro poplača z ugledom, ki ga s tem pridobijo kot čarovniki med svojimi podložniki. Nadalje priljubljene stvari so na Zlati obali blazine, ki povzročajo trušč, če se nanje usede, eksplozivne cigare in prstani, ki brizgnejo vodo v oči občudovalca.
Nova francoska ladja »Kairouan», ki je lastnina družbe »Compagnie de Na-vigatlon Mixte», obsega 8.000 ton in vozi z brzino 24 milj. Pot med Marse-jem in Alžirom prevozi v 18 urah.
Joloscootef' so v modi
Kmalu po zadnji svetovni vojni smo zaslišali, da je tu pa tam zabrenčal manjši bencinski motor in mimo nas je tedaj švignilo majhno, dvokolesno motorno vozilo kot osa. Bili so to prvi motorscooterji »Vespe«. Ta vozila so se nam zdela nekake igrače, namenjene le bolj mladini za šport in pustolovščine.
Meseca septembra leta 1949 pa je na takem motonsoooterju napravil neki športnik izredno dolgo pot iz Italije pa tja do severnega polarnega kroga na Norveškem. S tem je bil dan dokaz, da motorscooterji niso le nekake igrače za brenčanje in vozarjenje samo po ravnih cestah, ampak so trpežno in resno prevozno sredstvo. Italijanski motorsco-oter je tako postal evropsko motorno vozilo za športnike in za poklicne osebe.
Motorscooter se je najprej pojavil v Franciji leta 1920. Razne tipe takih vozil so izdelali potem tudi v Ameriki in v Angliji. Svoj največji razvoj pa je dosegel šele po zadnji svetovni vojni v Italiji. V tej deželi je našel najbolj ugodna tla za svoj razmah, kjer je lahko uveljavil tudi svoje gospodarske prednosti. Tukaj se je motorscooter izpopolnil mehanično in v praktični uporabi ter je postal nekako ljudsko vozilo.
Po zadnji vojni sta začeli dve veliki tovarni izdelovati motorscooterje. Najprej je bila Piaggio s svojo »Vespo« in potem je tovarna Innocenti začela z izdelovanjem »Lambrette«. Tem tovarnam so sledile »ISO«, znamka «MV» ter »Guzzi« z motorscooterjem «Gal-letto«. Tovarne, ki izdelujejo raznovrstne motocikle in majhne motorčke -cucciolo — za aplikacijo na bicikle, niso tukaj niti vštete.
Uporaba motorscooterjev se je zlasti uveljavila kot osebno, neodvisno in enostavno prevozno sredstvo. Leto 1949 so izdelale tovarne v Italiji dnevno že okrog 300 takih vozil. Leta 1950 je dnevna proizvodnja dosegla povprečno že skoraj 500 vozil, in za letošnje leto predvidevajo, da bo ista presegla 650 motorscooterjev na dan.
Ta vozila se uporabljajo predvsem v športne, razvedrilne namene in so dosegla na tem polju svetovno prvenstvo. Istočasno pa se motorscooterji stalno uvajajo tudi v praktičnem gospodarskem in zlasti še v trgovskem udejstvovanju. To najprej samo osebno prevozno sredstvo se je uveljavilo tudi za prevoz raznega blaga.
Kakor poroča neka revija, je v Švici —• Luga-no — nek duhovnik opremil svoj motorscooter celo s pripravo za prevoz oltarja za maševanje na prostem, kjer ni cerkva. Med posameznimi osebnostmi, ki uporabljajo motorscooterje pri svojih dnevnih opravilih, se navajajo na pr. tudi slavni tenor Be-gnamino Gigli, dvokolesni dirkači Cop-pi, Bartali, Robič in še drugi, med katerimi so tudi gledališki igralci, nogometaši in drugi. Mnogo je že družin, ki imajo tudi po več motorscooterjev. V pokrajini Milana živi n. pr. sedem bratov skupaj, ki imajo vsak svoj motorscooter, kar tvori najbrže prvenstvo zase. Ta vozila kupujejo zlasti boljši' uradniki in delavci, za njimi pa pridejo gotovo na vrsto mali trgovci ter obrtniki, med katerimi je premnogo tudi žensk.
Po statističnih podatkih kroži danes po Italiji najmanj 250 tisoč motorscooterjev. Iz tujine je povpraševanje po teh italijanskih vozilih vedno večje. L. 1950 je Švica uvozila samo motorscooterjev »Lambretta« 3.850; to je več kot vseh drugih motornih koles skupaj. Nemške tovarne pa so že kupile obrtno dovoljenje za izdelovanje »Lambrette« in tudi »Vespe«. Prav tako si utirajo motorscooterji pot tudi v prekomorske dežele, zlasti v Južno Ameriko, Afriko in celo na Daljni vzhod.
Itainska vlada prali Inllaclii
Italijanski notranji trg je splošno miren. Se vedno vlada veliko pomanjkanje razpoložljivega denarja, ker so banke v skladu s splošnimi smernicami vladne finančne politike skrčile kredite. Zadnje izjave finančnega ministra Pelle potrjujejo sklep vlade, da ostane pri sedanji politiki, ki jo narekuje borba proti inflaciji. V primeri z lanskim letom, t. j. s časom pred izbruhom korejske vojne, je lira nasproti zlatu in čvrstim valutam mnogo izgubila — zlato je notiralo tedaj 772 lir in dolar na prostem trgu 628 — nasproti položaju pred nekaj meseci pa si je lira opomogla. Navajamo kvotacije na dan 26. maja in 1. junija:
Dolar	654,50	652
Svic. frank	151,50	151,50
Funt (zl.)	8.225	8.125
Marengo	6.525	6.500
Zlato (gr)	890	876
NOVI KOVANI NOVCI
Italijanska vlada je pooblastila italijansko kovnico, da izda 50 - in 100 -lirske kovane novce in kovane novce »Italma« po 10, 5, 2 in 1 liro. Vlada bo pozneje določila skupni znesek in zunanjost novih novcev. Preklicano bo pooblastilo dano Narodni-banki (Ban-ca dTtaiia) za izdajanje bankovcev po 100 in 50 lir. Finančni minister bo določil rok, v katerem zapade veljavnost bankovcev, ki so zdaj v obtoku. V vsakem primeru bo veljavnost preklicana do 31. decembra 1954.
ehnicne
KO GRADIŠ SVOJ DOM
V	zadnjem času je stavbena delavnost precej oživela; zlasti zasebniki so se lo1-tili gradnje stanovanjskih hišic, da bi prišli do lastnega stanovanja.
Poleg denarnih nastopajo tudi druga vprašanja, predvsem vprašanje, kako sezidati svoj dom, ki bi se našemu okus i in današnji stanovanjski kulturi najbolj približal. Vsekakor naj izdela načrt za bodočo zgradbo arhitekt, naša skrb pa naj bo, da bo nova hiša služila za stanovanje tudi bodočim rodovom.
V	zadnjih letih polagamo posebno važ nost na pritikline, kot na uporabo elektrike, plina, vode in centralne kurjave. Zato hočemo dati nekaj osnovnih nasvetov za prezidave in novogradnje s posebnim upoštevanjem hišnih instalacij, na katere moramo zlasti glede na kasnejša popravila in vzdrževanje hiše paziti že pri projektiranju stavbe. Zato je treba, da se lastnik hiše in arhitekt posvetuje s strokovnjakom za hišne instalacije in na idejni skici določita najbolj ekonomično centralno razporeditev cevovodov. Tako bomo preprečili kasnejše spremembe gradbenih načrtov in podobne sitnosti. S tem se znižajo tudi proračunski stroški zidave; vsi utori za vodo, plin, elektriko in centralno kurjavo se morajo izvesti že med gradnjo. Tako ni treba šele naknadno sekati sten.
PLIN ALI ELEKTRIKA?
Mnogo čitamo in slišimo o ameriških praktičnih stanovanjih. Toda kaj vsebujejo praktična stanovanja? Vsekakor kur hinjo z vzidanimi omarami, električni
štedilnik, pralna stroja za perilo in posodo, električni bojler za segrevanje mrzle vode in podobno.
Tudi naše kuhinje naj bodo urejene e-konomično. Pri nas obstoji še vedno vprašanje: plin ali elektrika? Instalacija števca za industrijski tok nam omogoča cenejše tarife za električni tok; vendar je plin še vedno bolj ekonomičen.
S svojo večjo kalorično vrednostjo in pa zaradi nižjih cen ima plin kljub manjši snagi še vedno prednost pred električno energijo. Kuhanje s plinom je hitrejše in s tem, tudi cenejše. To velja za segrevanje! mrzle vode in likalnika. Tako omogoča uporaba plinskega aparata v kopalnici kopanje ob vsakem času, medtem ko rabi električni bojler z vsebino 90 litrov okoli 5 do 7 ur za segrevanje. Tudi segrevanje zraka v kopalnici — kar je zlasti važno pozimi, če nimamo centralne kurjave, — je bolj primerno s plinskim radiatorjem, kot pa z električno pečico.
2e iz teh primerov spoznamo, da ima plin pred elektriko še vedno prednost. Seveda ne moremo vselej napeljati plinskega cevovoda; prevelika oddaljenost glavnega cestnega cevovoda od hiše bi zahtevala prevelike izdatke. Tedaj si damo postaviti števec za industrijski tok, električni štedilnik in bojler.
Za segrevanje vode upo-abljamo tudi indirektno segrevanje s pomočjo »štedil-niške steklenice«. To je v štedilnik, ki ga kurimo z drvmi ali premogom, vzidan sistem cevi, ki segrevajo vodo; ta oddaja skozi bojler svojo toploto vodi, ki jo uporabljamo za pranje ali kopanje.
kako urediš kuhinjo
Ta način segrevanja ne pride toliko v poštev pri nas, kjer zaradi ugodnih vremenskih razmer po več mesecev v kuhinji sploh ne kurimo. Pač pa je prikladno za menze in gostinske obrate, ki kurijo stalno svoje štedilnike in tudi stalno uporabljajo toplo vodo za pranje posode. Ta način segrevanja vode je zato ekonomičen, ker izkoristimo odhajajoče pline, ki bi sicer odšli neizrabljeni v dimnik. Za večje vile s centralno kurjavo in za več kopalnic pa, je priporočljivo postaviti bojler v kleti, ki naj oskrbuje vso hišo s toplo vodo.
Sedaj pa nekaj nasvetov bodočim lastnikom hiš in vil glede cevovoda: Dovodne vodovodne cevi naj bodo vedno pocinkane, odtočne vertikalne pa litoželezne ali azbestne. Te cevi naj imajo velike premere, in sicer za kopalnico in kuhinjsko korito 50 mm. Pri današnji veliki konkurenci vzidava večina obrtnikov cevi s 30 mm premera, da tako zniža ceno v pro računu. Seveda se kaj hitro pokažejo posledice; cevovod se namreč zamaši in se dostikrat ne da očistiti, ne da bi razbili zidu.
Graditeljem hiš in vil priporočamo pri izvedbi vodovodnih instalacij tole: Pravilno dimenzioniranje dotočnih in odtočnih cevi. Dotočne pocinkane cevi naj bodo ovite s klobučevinastimj trakovi (zaradi potenja). Svinčene od očne cevi naj bodo ovite z močnim, ovojnim papirjem, vodotesnost vseh izpustov in straniščnega rezervoarja naj bo popolno in končno vse cevi naj bodo podometne, to pomeni v zidu pod ometom. Zaradi vsakega najmanjšega mokrega madeža na zidu se je treba takoj pritožiti pri podjetju, ker je to samo posledica netesnosti cevi ali spojke.
To naj bi bile osnovne smernice tistim, ki si nameravajo zgraditi lasten dom. A-ko jih bodo upoštevali, bodo prišli do res strokovno izvršenega ožilja svoje hiše.
—om
L junija 1951
VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURIHU
DEVIZE V FRANKFURTU	Država — Vrednost	švic. fr.	belg. fr.	pezet	funtov	fr. fr.	šil.	dol.	lir	šv. kr.	n. m.	hol. fl.
Na prostem trgu v Frankfurtu so 1.	Švica — 10 švic. fr.	10,00	118,98	118,69	—.18.2	875	65,36	2,31	1 498	13,94	11,43	9,17
junija notirale posamezne valute (v	Belgija — 100 belg. fr.	8,40	100,—	99,76	—.15.3	736	54,18	1,94	1 259	11,71	9,60	7,71
oklepaju kvotacije teden poprej); do-	Španija — 100 pezet	8,42	92,66	100,—	—.15.4	737	53,38	1,94	1 362	11,74	9,63	7,73
lar ZDA 4,90-5,30 (4,80-5,20) DM, funt	Vel. Britanija — 1 funt	11,02	131,12	130,81	1——	965	72,03	2,54	1 651	15,36	12,59	10,11
šterling 12-13 (12-13), švic. frank 1,13-	Francija — 1000 franc. fr.	11,42	135,93	135,61	L—.9	1000	74,67	2,64	1 712	15,92	13,06	10,48
1,23 (1,10-1,20), holandski florint 1,12-	Avstrija — 100 šilingov	15,30	182,03	181,60	1.7.9	1339	100,—	3,53	2 292	21,32	17,48	14,04
1,22 (1,12-1,22), danska krona 0.52-0,56	ZDA — 10 dolarjev	43,32	515,47	514,27	3.18.8	3792	283,17	10,-	6 490	60,38	49,51	39,75
(0,52-0,56) in švedska krona 0.76-0.82	Italija — 10.000 lir.	66,75	794,17	792,28	6.1.'2	5842	436,27	15,41	10 000	93,03	76,28	61,24
(0,76-0,82) DM.	Švedska — 100 Šved. kron	71,75	853,66	851,64	6.10.3	6280	468,96	16,56	10 749	100,—	82,00	65,83
Za eno zahodno nemško marki pla-	Nemčija — 100 nem. mark	87,50	1041,05	1038,58	7.18.10	7659	571,90	20,20	13 109	121,95	100,—	80,28
čajo 4,50 vzhodnih.	Nizozemska — 100 hol. fl.	109,00	1296,85	1293,77	9.17.10	9540	712,43	25,16	16 330	151,92	124,57	100,—
v
v
ČASOPISNI PAPIR SE VERNO NA DNEVNEM REDU
Odbor za papir, ki so ga izvolili na mednarodni konferenci zb surovine, je osredotočil vso svojo pozornost na pomanjkanje časopisnega in zevojnega papirja ter lesovine. Tedaj zbira podatke iz 70 prizadetih držav o njihovi prejšnji in sedanji potrošnji in proizvodnji papirja ter o njihovih potrebah po papirju. V ta namen je razposlala posebne vprašalne pole s prošnjo, da bi jih omenjenih 70 držav izpolnilo in vrnilo odboru do 22. junija. V odboru so zastopane: Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Kanada, Francija, zvezna republika Nemčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Anglija in Združene države.
Pred približno enim mesecem je odbor sklenil, da je treba predvsem rešiti vprašanje dobave papirja tistim državam, ki same ne proizvajajo papirja. Zato so imenovali poseben pododbor, ki naj preuči to vprašanje in predloži svoje poročilo, da bo lahko odbor sestavil zadevne predloge.
Odbor je sklenil počakati z rešitvijo vprašanja kritja potreb posameznih držav pa papirju, dokler ne bo izdelan splošni razdelitveni načrt na podlagi splošnega stanja na trgu časopisnega
papirja, ki ga bo ugotovil omenjeni pododbor. Vendar so v tem odboru mnenja, da je potreba Francije po časopisnem papirju posebno nujna, in priporoča zaradi tega, naj bi tej državi neodložno dobavili tristo tisoč ton časopisnega papirja. To količino bodo seveda pozneje vračunali v njen kontingent. Poleg omenjenega odbora za papir je mednarodna konferenca za surovino imenovala še šest drugih odborov, in sicer; odbor za žveplo, odbor za baker, cink in svinec, odbor za magnezij, nikelj in kobalt, odbor za volfram, odbor za volno in odbor za bombaž in lan.
TRŽAŠKI PROMET S PAPIRJEM L. 1950
Po železnici je prispelo v Trst leta 1950 690.858 stotov papirja, in sicer iz Italije 4600, iz Avstrije 633.000, iz CSR 49.000, iz Nemčije 391, iz Jugoslavije 219 in iz Madžarske 3300. Po železnici je odšlo 16.105 stotov, in sicer predvsem v Italijo okoli 524 stotov (predvsem iz ZDA), odšlo pa je 616.900 stotov v razne smeri, predvsem v Indijo (311.000), Egipt (901.300), Sirijo in Libanon (36.300), Avstralijo 27.600, Tanger 19.000, Argentino (15.300) itd.
IZ ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA
Tuj kapital
v italijanskih čistilnicah
Italijanska petrolejska družba »AN IC» (Azienda Nazionale Idrogenazione Combustibili), ki je bila do januarja 1950 lastnica velikih petrolejskih čistilnic v Bariju in Livornu, je lansko leto prevzela deleže znanega nemškega podjetja IG - Farben. Pridobila je akcije tvrdke »Chimica Bianchi« v Rhou kakor tudi prodajne družbe Arca, ki je razpečavala izdelke družbe »Chimica«. Nadalje je prevzela 49% deleža IG - Farben pri družbi »Acna«, katere večina je v rokah družbe Montecatini. Kakor smo že pred časom poročali, sta se družbi ANIC in Standard Oil pogodili glede ustanovitve nove družbe »STANIČ«, pri kateri je ANIC udeležena s 50%.
Iz letnega poročila družbe ANIC je razvidno, da bo ta družba pričela proizvajati dušik, ki ga je doslej proizvajalo veliko italijansko podjetje Montecatini. Proizvajala bo dušik po najnovejših postopkih ,in sicer iz metana. Ta postopek je za Italijo novost. Družba si je že zagotovila potrebni kapital. Dogovorila se je z petrolejsko družbo AGIP, ki je v državnih rokah in ki pridobiva metan v Padski nižini. Računajo, da bo dušik, ki ga bo proizvajala ANIC cenejši kakor dušik družbe Montecatini.
NEMŠKA TOVARNA UR NA DRAŽBI
Po sklepu Mednarodnega komiteja za likvidacijo nemškega premoženja v Italiji je italijansko finančno ministrstvo razpisalo dražbo 4.000 delnic (nominalna vrednost 1.500 lir) nemške tovarne ur v Italiji SA Arturo Junghans v Benetkah. Ponudbe je bilo treba predložiti do 15. maja in položiti kavcijo 6 milijonov lir, kolikor znaša delniška glavnica družbe. Poleg tega je bilo treba vplačati 140 milijonov lir, kar pred-
stavlja dolg družbe nasproti nemškim državljanom.
TEŽAVE PRI ITALIJANSKO - NEMŠKIH RAZGOVORIH
Po poročilih nemških listov se nemško - italijanska trgovinska pogajanja v Bonnu razvijajo s težavo. Nemci bi radi čimbolj skrčili uvoz iz Italije, da bi prihranili devize. Računajo, da bodo pogajanja trajala skoraj do konca tega meseca.
Ugnteiša italijanska Irgov. bilanca
Italijanska trgovinska bilanca za prvo tromesečje 1951 kaže povečanje uvoza in izvoza in zmanjšanje primanjkljaja v primeri s prvim tromesečjem 1950 (podatki v milijardah lir);
I. tromesečie
	1951	1950
Uvoz	289,5	232
Izvoz	228,4	162,7
Primanjkljaj	61,1	69,3
V popolnem nasprotju s temi podatki je mesečno poročilo milanske trgo vinske in industrijske zbornice, ki pravi, da je proti koncu marca pričela po puščati izredno ugodna konjunktura v zvezi s pričakovanjem novih državnih in zasebnih naročil. V začetku leta 5° se podjetja založila z blagom zaradi pričakovanega skakanja cen. Ze proti koncu januarja je potrošnja pričela pa-dati. Napovedani državni načrti so ostali na papirju. V zadnjem času pojema tudi povpraševanje iz inozemstva. Veo-no bolj prihaja do izraza prizadevanje potrošnikov doma kakor tudi v inozemstvu, da ne kupujejo v pričakovanju, da bodo cene padle. Ako ne nastopijo nove okoliščine, se proizvodnja ne h' mogla ohraniti na sedanji višini. N3 nekaterih področjih vlada kljub tem ' dobra konjunktura, in sicer v industriji železa, strojnega orodja in umetnih vlaken.
Za ustanovitev zahodnega pomorskega „poola“
»Planning Board for Ocean Ship-ping«, t. j. odbor za koordinacijo trgovinske mornarice držav atlantskega pakta, j.e izdelal predlog o mobilizaciji svetovne trgovinske mornarice v primeru vojne nevarnosti. V ta namen bi bilo treba organizirati »pool atlantske mornarice«, ki naj bi vskladil potrebe posameznih držav atlantskega pakta in razpolagal z njihovimi mornaricami v vojaške in civilne namene. V primeru vojne bi morale, posamezne države prevzeti nadzorstvo nad velikim trgovinskim ladjevjem in ladje izročiti osrednjemu poolu. Za izvedbo tega načrta bi ustanovili dva urada in sicer v Washingtonu in Londonu.
V teh uradih bi bile zastopane prizadete države. Washington bi vodil zahodno trgovinsko mornarico, London vzhodno. V pool bi povabili tudi prijateljske države, ki sicer niso v atlantskem paktu. ZDA bi lahko v primeru potrebe poslale v pool 3.000 svojih ladij. Zasebni brodarji imajo v Ameriki 1.310 ladij s tonažo 15,5 milijona ton, t.j. 50% več kakor leta 1939.
170 MILIJONOV GLAV živine imajo ZDA, in sicer 30 milijonov ovac, 60 milijonov prašičev in 80 milijonov goveje živine.
ANGLIJA NE BO UVEDLA METRSKEGA SISTEMA
Poseben urad, ki mu je angleška vlada poverila nalogo, da prouči vprašanje uvedbe metrskega sistema na področju britanske skupnosti, je prišel po daljšem proučevanju do zaključka, da bi bila uvedba novih (evropskih) mer angleškemu gospodarstvu škodljiva. Industrija bi si morala nabaviti nove mere in temu primerno preurediti svoje stroje. Urad je izrazil mnenje, da se je prej treba o tem vprašanju posvetovati z ZDA in državami Britanske skupnosti. Angleški zakon iz 1. 1897 dovoljuje sicer tudi metrski sistem, toda evropske mere niso mogle kljub temu prodreti v angleško gospodarstvo.
GRČIJA BO LETOS PRVIČ IZVAŽALA BOMBAŽ. Letino cenijo na 24.500 ton (lani 15.600).
KONFERENCO ZA ZAŠČITO KMEČKIH PRIDELKOV so sklicali v Sur-rey na Angleškem za dan 26. junija. Povabili so 40 držav.
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
ULICA DEU/AGRO 10 - TRST - TELEFOM ŠTEV. 96-130
(VHOD IZ ULICE DELLA TESA)
Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih paš. Vlaganje cilindr-skih puš — Aparat za kontrolo trdote RRINELL Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev —- Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bati ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne «TIIV1ELL1» — Predelava «Diesel motorjev s predmešanjemu na «sistem direktnega vbrizganja*
Zastopstvo tovarne «AlVlfiELLIIVll» — Rromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi —■ Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije
j y f c» r. it v. t u i. i i t\ n • ^ ^ ■ s* - * — — -
sR^rospoimsKECiA zim izenj^
Posojila srednjim in malim industrijskim podjetjem
Po ukazu ZVU št. 80 z dne 17. maja sol je poggbni oddelek za posojila rednjim in malim industrijskim podoljem pri zavodu «Banca Nazionale del avoro« pooblaščen, da daje posojila r®dnjim in malim industrijskim pod-‘Jem v coni. V ta namen se ustanovi .oseben sklad, v katerega prispeva ZVU . 'nilijonov lir, a zavod «Banca Na-j!°nale del Lavoro» tudi 100 milijonov r' Iz tega sklada se dajejo posojila lednjirn in malim industrijskim podoljem v coni do največ 10 milijonov Z1 najdaljši rok 3 let na podlagi ^.enici ki se lahko obnavljajo vsake
mesece. Obrestna mera teh poso-znaša 7,75%, če niso zavarovana in ’ če so zavarovana s hipoteko na ^Premičninah ali prvenstveno zastav-„? Pravico na premičninah. Vsi ukre-
7%
Pi,
Pogodbe, listine in drugo ki je
Zvezi s temi posojili je prosto vseh pristojbin, davkov in davščin, razen Kolk,
t ovne pristojbine na menice. Tudi nte notarjev, geometrov in drugih . V6^ePcev za dela v zvezi s temi polili so ^nižana.
Prošnje za posojila se vlagajo na «Po-PPi oddelek za posojila srednjim in h* industrijskim podjetjema pri n anca Nazionale del Lavoro» (Sezio-speciale per il credito alle medie Piccole imprese industriali presso la anca Nazionale del Lavovo). Rešuje 0, komisija, katere člani so načelnik ^delka za finance pri ZVU ali njegov caMtaVnik’ Predstavnik zavoda «Ban-„ Nazionale del Lavoro«, predstavnik srednjega urada za gospodarski laz-j J Trsta in predstavnik italijanske ^rzavne blagajne. V komisiji odloča p . nje načelnika oddelka za finance 1 ZVU in predstavnika banke.
^raginjska doklada trgovskih uslužbencev povišana
leku so pogajanja za povišanje dra-njske doklade (indennita di conlingen-za trgovski sektor. Za sedaj je bil
za)
aPisan začasni sporazum, na osnovi ka-
ter
pripada vsem uslužbencem v tr-^vskih podjetjih od 1. aprila t. 1. dalje „ e<iujem na kasnejši povišek draginjske Zneski tega predujma so nasled-
doklade.
nji:
^	Delavci
^ošlri iznad 20 let iznad 16 let izpod 16 let jenal<e iznad 20 let enske iznad 16 let 4enske izpod 16 let
Uradniki (mesečno)
lir 40,— lir 30,— lir 21,— lir 34,— lir 25,50 lir 20,50
(kat 1 in 5)
lir 2496,— lir 2496,-
lir 1885,— lir 1636,— lir 1625.-lir 1391,—
lir 1404.— lir 949.— lir 780,— lir 1209,— lir 806,— lir 728,—
lir 1196,— lir 819,— lir 663,— lir 1027,— lir 702 — lir 611,-
^loški Stiske
(kat. 2, 6a, 6b, i "'°ški iznad 21 let "loški izpod 21 let zenske iznad 21 let Zenske izpod 21 let
(kat. 3 in 7)
*°ški iznad 21 let oški iznad 16 let f^ški izpod 16 let iznad 21 let enske iznad 16 let zenske izpod 16 let
(kat. 4 in 8)
"°5ki iznad 21 let "Joški iznad 16 let 2 ki izpod 16 let enske iznad 21 let Zenske iznad 16 let zenske izpod 16 let Vajencem tako v kategoriji uradnikov v kategoriji delavcev pripada gornji "zedujem znižan za 10%. Opozarjamo ri tem, da se vajenci za trgovske po-°čnike smatrajo kot uradniki,
^ ^ Predujmi se bodo poračunali, ko bo . ezen dokončni sporazum o višini dra-jnjske doklade. Delodajalci morajo iz-atati svojim nameščencem predujme ^i za pretekla meseca april in maj.
^°va pogodba za uslužbence trgovskih podjetij
Dne n. decembra 1950 je bila med sin kalnimi organizacijami delodajalcev in e “jemalcev sklenjena nova kolektivna “Sodba za uslužbence trgovskih podjetij a Tržaškem ozemlju. Uveljavljena je bi h januarja 1951. Pogodba urejuje de-vne odnose osebja naslednjih podjetij: vnžni predmeti, kolonialno blago in drena debelo in drobno, povrtnina in juž .° sadje ter derivati na debelo, žitarice knma na drobno in na debelo, mlečni Pelki na debelo, vina in clja ter podob-0 na drobno in debelo, perutnina in jaj-Ca ter divjačina na debelo, mleko in PPnčni izdelki na drobno, povrtnina na
drobno, cvetlice in okrasne rastline na drobno, industrijski predmeti ter pomožna trgovska podjetja.
Dosedanje normativne kolektivne pogodbe so zapadle. Nova pogodba vsebuje le normativni del, dočim velja glede plač še sporazum z dne 3. maja 1950, a v pogledu draginjske doklade prinašamo na drugem mestu v tej rubriki povišanja, ki veljajo od 1. aprila t. 1. dalje. Zaradi po manjkanja prostora ne moremo objaviti normativne pogodbe v celoti, pač pa bomo v prihodnjih številkah objavljali najvažnejše predpise in pojasnila.
Člani prejmejo vsa pojasnila v tem pogledu v tajništvu SGZ.
Nove plače obrtniških nameščencev
Pred kratkim je bil v Uradu za delo podpisan nov sporazum o plačah uslužbencev za naslednje kategorije obrtnikov: mizarji, kovači-mehaniki, električar ji, radiotehniki, kleparji inštalaterji, ta petniki, cementarji, vulkanizatorji, pečarji, steklarji, izdelovalci muzikalnih predmetov, tiskarji, knjigovezi, izdelovalci ščetk, zlatarji in urarji, krznarji, barvarji.
S tem sporazumom je predvsem razteg njen tudi za delavce v naštetih obrtih sporazum o višini draginjske doklade, ki velja za industrijski sektor. Tako je sedaj za obrtni sektor (samo prej navedene obrti) od l.maja t. 1. v veljavi naslednja draginjska doklada: specializirani delavci lir 77,81 na uro 'kvalificirani delavci lir 77,19 na uro specializirani težaki lir 76,87 na uro Dalje pripada po tem sporazumu tudi od 1. maja t. 1. naprej uslužbencem pri navedenih obrtnikih še tretji element prejemkov, ki znaša: za specializiranega delavca lir 12 na uro, za kvalificiranega delavca 7,50 na uro in za specializiranega težaka lir 5,50 na uro.
Od 1. maja t. 1. dalje znašajo torej celotni prejemki uslužbencev pri navedenih obrtnikih skupno z vsemi elemen t (osnovna plača, draginjska doklada in tretji element): za specializiranega delavca lir 139,11 na uro, za kvaliciranega delavca lir 126,14 na uro in za specializiranega težaka lir 119,82 na uro.
Opozarjamo člane-obrtnike, da veljajo te plače od 1. maja t. 1. dalje in da torej morajo v tem smislu popraviti višino
plače svojih uslužben:ev v matični knjigi (libro matricola).
POVRNITEV TRGOVSKIH VARŠČIN (KAVCIJ)
Ponovno opozarjamo člane, da so bile z ukazom ZVU št. 182 od 20. septembra 1950 odpravljene trgovske varščine (kavcije) in da je bila z istim ukazom odrejena povrnitev že položenih trgovskih kavcij. Prošnje za povrnitev kavcij je treba vložiti najkasneje do 30. sept. Po poteku tega roka zapadejo te kavcije v prid države. Članom priporočamo, da izročijo potrdila o položeni kavciji tajništvu SGZ, ki bo napravilo vse nadaljnje korake.
DRUGI DAVČNI OBROK
Vse člane, ki plačujejo davek na poslovni promet (IGE) v pavšalni izmeri (in abbonamento), opozarjamo, da 30. junija t. 1. zapade rok za plačanje drugega obroka tega davka za leto 1951. Ker tukajšnja davčna uprava tudi za najmanjše zamude nalaga denarne kazni (10% od zneska dolgovanega obroka) priporočamo članom, da drugi obrok poravnajo v roku.
Do 18. junija je treba plačati tretji obrok direktnih (neposrednih) davkov za 1951. Za zamude do 21. junija zahteva davčna izterjevalnica zamudne obresti 2%, za zamude po tem datumu pa zamudne obresti 6%.
POPRAVA DAVČNE OSNOVE
Ponovno opozarjamo vse člane, da je s 1. majem začetek tromesečnega roka (do 31. julija), v katerem lahko zahtevajo popravo davčne osnove (imponi-bile) dohodninskega davka (R.M.) in dopolnilnega davka (compiementare). Vsa zadevna pojasnila in nasvete prejmejo člani v tajništvu, ki po potrebi tudi sestavi prošnjo za popravo davčne osnove.
PRISPEVEK ZA VAJENCE
Člane obrtnike opozarjamo na ugodnost po ukazu ZVU št. 5 z dne 10. januarja t. 1. po katerem lahko delodajalci prejmejo od ZVU tedenske prispevke od 435 do 2075 lir za nove vajence, ki jih zaposlijo po 10. januarju t. 1. Za dosego tega prispevka je treba vložiti prošnjo.
Ameriška pomoč STO zavMieoe
V	svoji spomenici o »načrtu za vzajemno varnost«, naslovljeni Kongresu (ameriškemu senatu in poslanski zbornici), zahteva predsednik Truman gospodarsko pomoč tudi za Avstrijo in Trst, »čeprav ne moreta prispevati k naporom za obo roževanje«. Avstrija in Trst sta potrebna gospodarske pomoči, 'ker ovirajo njihov gospodarski razvoj posebne začetne težave in ker je treba ohraniti politično ustaljenost. Predsednik Truman predlaga gospodarsko pomoč v določenih mejah tudi Jugoslaviji.
Ugoden razvoj Iržaškena prometa
V	teku prvih štirih mesecev 1951 je skupni tržaški promet (uvoz in izvoz po morju in železnici) dosegel 23,571.609 sto tov (lani 21,090.278); kazalec (osnova ja-nuar-april 1938 = 100) je znašal 137,24. Po morju je prispelo 8,977.285 stotov blaga (lani 8,724.680) in po železnici je odšlo 5,248.700 (5,975.625); po železnici je prispelo 4,804.049 stolov (3,315.005) in odšlo po morju 4,541.575 (3,074.977). Kazalec u-voza po železnici je našal 155,77 izvoza po morju 142,81; kazalec uvoza po morju 119,29 in izvoza po železnici 155,03 — vedno na osnovi januar-april 1938 = 100. Dobro znamenje je naraščanje izvoza pa morju.
Zvišanie iiaiisl doklad
Za junij in julij so bile določene naslednje nove razpredelnice za draginjske doklade in začasno doklado za industrijske delavce in nameščence:
Uradniki nad 25 let starosti (do zdaj so veljale naslednje skupne doklade: I. kat. moški 16.640, ženske 14.508; II. kat. moški 16.640, ženske 14.508; III. kat. A) moški 16.640, ženske 14.508, B) moški 16.640, ženske 14.508):
I. kat. moški 19.240 lir mesečne dia-ginjske doklade, ženske 17.316, II. kat. moški 18.161, ženske 15.782, III. A kat. moški 17.329, in 23 iir začasne doklade, ženske 15.054 in 70 začasne doklade, III. B kat. moški 16.952 in 129 začasne doklade, ženske 14.742 in 160 začasne doklade.
Za delavce nad 20 let znašata dnevno draginjska doklada in začasna doklada (do zdaj za vse kategorije 572 lir): Specializirani delavci 660 -f 2; kvalificirani moški 651 + 6, ženske 564,50 + 7; specializirani težaki moški 647 + 11, ženske 561 + 12, navadni težaki moški 642 + 15, ženske 557 + 17.
Za ženske zaposlene v tekstilni industriji, stare nad 20 let sta draginjska in začasna doklada naslednji (do zdaj za vse delavke 498 lir): Specializirane A 571,50 + 5, specializirane B 564,50 + 5, I. kat. 562,50 + 8; XI. kat. 562,50 + 11; navadne 559 + 16; težaki 557 + 17.
Na letovišče v Avstrijo odhajajo tud letos Tržačani v znatnem številu, ker s j avstrijske cene v šilingih preračunane v lire mnogo nižje kakor cene v Italiji.
»Orientekspres«, ki vozi čez Trst v Jugoslavijo in dalje v Carigrad, oziroma v Atene, je v zadnjem času zelo dobro obiskan na poti čez tržaško-jugoslovansko mejo.
Za predsednika Ustanove za industrijsko pristanišče v Zavijati je bil potrjen za dobo dveh let dosedanji predsednik advokat Forti. Gen. Blanchard, glavni ravnatelj za civilne zadeve pri vojaški upravi, je naslovil na g. Fortija pismo, v katerem mu izraža priznanje vojaške uprave za njegovo dosedanje delo.
Izvedba prisilnih izgonov iz stanovanj je bila z uredbo vojaške uprave podaljšana za eno leto. Prizadeti morajo vložiti zadevno prošnjo na sodišče (preturo).
BUSZ. Od 31. maja so v prometu mel Trstom in Italijo železniški vozovi za prevoz pošte in prtljage, ki jih je naročila uprava železnic STO-ja. Ker nosijo označbo BUSZ (British-United States Zone — anglo-ameriška cona), torej ne F.S. (Fer-rovie dello Stato — Italijanske državne železnice), je neki videmski list grozil s stavko italijanskih železničarjev, ako postavijo te vozove v promet. Stavke seveda ni bilo in je tudi ne bo.
Italijanske železnice so uvedle novo vrsto železniškega voznega lista za prevozi v polnem vagonu. Listina sestoji iz 4 listov (originala, dvojnika, potrdila o izročitvi blaga in opozorila o prihodu blaga), kj se lahko izpolnijo v istem času.
Ssdafnl
UTRINKI
Manj letalskih nesreč
Mednarodna letalska organizacija (Organisation deli.Aviation Civil Internationale) poroča v svojem letnem poročilu, da: se je varnost potovanja v letalu povečala- V letu 1350 ni število nesreč prekoračijo 16 žrtev pri' potniku na milijardo preletelih km. To število je v primeri s prejšnjim letom z<t 16% nižje. V potniški službi je bilo v U 1950 3.780 letal. Za Sovjetsko zvezo in Kitajsko- n^ podatkov. Omenjena letaiilal so' prepeljale 30 milijonov potnikov, t. j. 14% več kakor v V. 1949. Teža' prepeljanega tovorit se je povečala za 33%. v primeri z letom 1949- Atlantski ocean so preletela letala 14-000 krat.
Španska stavka
Madridsko prebivalstvo je protestiralo proti naraščanju življenjskih stroškov na ta način, da ni en dan uporabljalo javnih prometnih vozil ter ni obiskalo nobene restavracije in nobene trgovine.
AKORDNI SISTEM se vedno bolj uvaja v Jugoslaviji. Na posvetovanju predsednikov zadružnih svetov in u-pravnih odborov zadružnih skladov v Ljubljani je bilo sklenjeno, naj se za vsa dela, za katera je mogoče, uvede v zadrugah akordni sistem, ki ga je potreba prilagoditi konkretnim pogojem. V živinoreji naj se v celoti izvede nagrajevanje po proizvodnji.
nr pjisiarvsču
Med 23. majem in 4. junijem se je promet v tržaškem pristanišču razvijal takole:
Tržaške in italijanske ladje
»Chioggia« je priplula iz Aleksandrije s tovorom 259 ton in odplula v Smirno »Francesca« je iz Genove pripeljala 226 ton in se vrnila. »Mongioia« je prispela iz Houstona s 192 t raznega blaga ter odplula v Benetke. Iz Carigrada je »Otran-to« pripeljala 920 ton blaga ter se vrnila natovorjena. »Barletta« je priplula iz Carigrada z raznim blagom in se vrnila. »Zaule« je pripeljala iz Barija 1548 t motornega olja in se vrnila prazna. Priplule so: »Firenze« iz Kalkute s tovorom 431 t, »Achille« iz Durbana s 3281 t drogov, »Ve-suvio« iz Los Angelesa s 577 t blaga, »Ti-lania« iz Benetk prazna, »Esso Trieste« Iz Amuay Baya z 8145 t mineralnega olja in »Indiana« iz Sidona z 8268 t mineralnega olja. Odplule so prazne: »Aurora« v Sidon, »Nica« v Katanijo in »Italvelga« v ZDA, »Loredan« v Aleksandrijo natovor jena, »Carluccia Viola« v Hajfo z raznim blagom, »Huma-nitas« v Hampton Road prazna, »Sebastjane Venier« v Norfolk prazna, »Luisa Blessi« v Tel Aviv z lesom, »Triton Maris« v Aleksandrijo z lesom.
Ameriške ladje
»VVeschester« je pripeljala iz Baltimora 9837 t žita in se vrnila prazna. Iz Bostona je priplula »Exceller« s 1400 1 raznega blaga in odplula v ZDA z raznim blagom. »Cleamater Victory« je prispela iz Nevv
Italijanski trgovinski odnosi
Finska — Novi trgovinski in plačilni sporazum z dne 5. maja, ki temelji na kliringu in bo veljal do konca marca 1952, predvideva izvoz italijanskega blaga v vrednosti blizu 10 milijonov dolarjev; med številnimi artikli zavzemajo glavna mesta platnene in volnene tkanine, tkanine iz umetne svile in razne druge tekstilije, kemični proizvodi, avtomobili, pnevmatike, kroglični ležaji, vina. Razen tega se bo izvozilo 5.000 ton riža, 20.000 ton bencina, 2.000 ton žvepla in nekaj drugih količinsko določenih artiklov. Med finskimi izvoznimi artikli zavzema prvo mesto okrogla smrekovina (1,5 milj. dol.); sledijo po vrednosti ali količini masa za izdelovanje papirja in umetne svile, papir ter papirni in lesni izdelki, etilni alkohol, med jestvinami pa zlasti jajca in sir.
Ze odobreni recipročni posli se bodo izvršili izven določenih kontingentov.
Po ustreznem razpisu italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino veljajo za izvoz predvsem predpisi «Tabelle Esport«; uvozna dovoljenja bo izdajalo omenjeno ministrstvo za dobo štirih mesecev, vendar se bo mogel rok uvoza iz tehtnih vzrokov podaljšati.
Ekvador — 12. maja sta sklenili državi trgovinski in plačilni sporazum, ki je med njima prvi te vrste in ki sloni na sistemu kliringa. Ekvadorski izvoz obsega kavo in kakao v zrnju,
-------------------------------'A
ZALOGA JESTVIN NA DEBELO
MISLEJ JOŽKO
Trst, Ulica del Monte 18
TELEFON 93 861
Dobavlja suhomesne in mlečne izdelke, konservirane ribe in razne druge izdelke Obiščite naše skladišče!
^_________________________________>
oljna semena, trd les, corozo, kinin, surove kože, naravno elastično gumo, dočim obsega italijanski izvoz praktično vse izvozne sektorje.
EN MILIJON DELNIČARJEV IMA velika ameriška družba ((American Te-lephone and Telegraph Co.» Delničarji so iz najrazličnejših ustanov in živijo v 19.000 mestih.

«Adressbuch der Schweiz», vsebuje naslove švicarskih podjetij vseh panog. Stane 27 švicarskih frankov. Naroča se pri Mosse Annoncen AG, Zurich.
Pierpaolo Luzzato-Fegitz: nStatistica demografica ed economicait. Edizioni Comunita, Milan 1951. Avtor je profesor statistike na gospodarski fakulteti tržaške univerze.
«Les», revija za lesno gospodarstvo. Izdaja društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v Ljubljani, št. 4: inž. L. Žumer — Ali moremo še odlašati z razvojem lesne industrije? — inž. Fr. Strojin: Proizvodnja lesovinskih in iverhatih plošč M. Pengov:	Kje obtičimo pri poizkusih
mehanizacije — T. Komar: Amerikan-ska pasovka — inž. V. O-strouhov: Električni pogon — inž. Evgen Zavodnik.
((Razgledih, Trst, št. 5 — Bratko Kreft: Gledališče in kultura — Miha Klinar: Hrepenenje — Boris Pahor: Prevratna jesen; Krasna meditacija; Večer na tržaški obali — Boris Pahor: Prevratna jesen — Rade Pregare: Nina bo velika gospa ■— Jože Pahor: Jurčič na Dunaju — Tone Batagelj: Kresne noči — A. Budal: Beneška Slovenija in «11 Mese» — Lino Legiša: O pesmih Ade Skerlove -— Fr. Sijanec: Razstava sodobne jugoslovanske grafike v Ljubljani — VI. Bartol: Obrt gospe Warrenove.
»Sveopči privrednj list«, Zagreb, št. 4: Izmjene u našom sistemu plačanja u pri-vredi — O zanatu i sličnim privrednim djelatnostima — Privredno zakonodavstvo _ Strnišče, gigant aluminija — Reorganizacije države, uprave i privrele — Mje-sec dana rada u poduzečima lokalne pn-vrede Riječke oblasti — Privredni leksl
Vorka z 8811 t žita in se vrnila v ZDA prazna. »Mayfield Victory« je iz New Ydr-ka pripeljala 9487 t žita in prazna je odplula v ZDA. »Aimee Lykes« je prispela iz New Orleansa s tovorom 860 t; odplula je na Reko z raznim blagom. Priplule so: »George L. Duval« iz Nevv Vorka z 8000 t raznega blaga, »HaUiesburg Victory« iz Nevv Vorka z 8888 1 žita, »Exanthia« iz New Vorka s 1237 1 raznega blaga, »Bu-cirus Victory« iz Galvestona z 9522 t raznega blaga, »Charles M. Conrad« je odplula v ZDA prazna.
Jugoslovanske ladje
»Slovenija« je priplula iz Nevv Vorka s tovorom 133 t raznega blaga in odplula je na Reko s tovorom. Iz Smirne je priplula »Vis« s 554 t raznega blaga in odplula v Carigrad s tovorom. »Titograd« je prispela iz Aleksandrije s UOt raznega blaga in se vrnila. Pripluli sta »Zagreb« iz Aleksandrije s tovorom 350 t in »Topu-sko« iz Splita prazna. Odpluli s:a »Šibenik« v Split z raznim blagom in »Skopje« v Latakijo z raznim blagom.
Angleške ladje
»Macta« je pripeljala iz Curacaa 8610 t surovega olja ter odplula v Suez prazna. Iz Liverpoola je prispela »Bantria« s 153 t raznega! blaga in odplula skozi Benetke v Liverpool. »Domino« je priplula iz Londona s 427 t raznega blaga in odplula je v Benetke z raznim blagom. »La Valet-te« je priplula iz Barlette prazna; »Ri-naldo« pa je odplula v London natovorjena z raznim blagom.
Grške ladje
»Tinos« je priplula iz Strattonija z 2100 tonami železne rude in »Laconia« iz Aleksandrije prazna. Odpluli sta »Florina« in »Ekaterini« v Pirej z raznim blagom.
Panamska ladja »Virginia« je priplula iz Aleksandrije prazna, natovorila les in se vrnila v Aleksandrijo. Francoska ladja »Douges« je iz Puerto la Cruz pripeljala 86601 nafte in odplula v Sidon prazna. Norveška ladja »San Miguel« je prispela iz Lizbone z 840 1 raznega blaga in odplula v Benetke. Argentinska ladja »Rio Bermejo« je priplula iz Livorna prazna in odplula v Buenos Aires natovorjena z raznim blagom.	A-
SILVIO SERIN
Import - E.vport
TRIESTE
VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80
CUSC1NETT1 A SFERE ED A R U L L I
Utensileria - Strumenti di misiira
Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje
Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica Moreri7, tel. 56-08^Rojan - Avtobusna postajaTrst- Biljeternica št. 3, tel. 51-25
Avtobusna proga TRST-PIRAN ■ Vozni red veljaven od 15. aprila 1951_________________
Cena vožnji	Nedelje in prazniki		Delovni dnevi	Delovni dnevi	Km.	Postajališča		Km.	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Nedelje in prazniki		Ceaa vožnji
	8.—	21.—	13 —	20,—		M	Trst	A		43	8. -	19 —	7.	19.30	235.-
80.-	8.30	21.30	13.30	20.30	15	Škofije		28	7.15	18.15	6.15	18.45	155.—
i 15.—	9.05	22.05	14.15	21.—	21	Koper		22	6.50	17.50	5.50	18.20	120.—
155.—	9.15	22.15	14.25	21.15	28	Izola		15	6.30	17.30	5.30	18. —	80,—
185.—	9.25	22.25	14.35	21.25	34	Strunjan		9	6.20	17.20	5 20	17 50	50.-
210.-	9.35	22.35	14.45	21.35	38	Portorož		5	6.10	17.10	5.10	17 40	25.-
235.—	9.45	22.45	15.—	21.45	43	■f	Piran	f|			6.—	17.-	5.—	17.30	
šotorček »Gravely« za obdelovanje Unije, ki je bil razstavljen na lun-f ern< tržaškem velesejmu in o kate-e,,t smo že pisali, ko smo govorili o t.0sPodarskih razmerah v drugih naših aseh, že ropota po dolinskih njivah.
ga 21-letni Slavko, sin Josipa Dj.Ca’ ki so ga Neirici ubili v Dolini. “‘tria je osfalte zvesta sama sebi: nek-'iriie središče in žarišče narodnega "bujenja a slovenski Istri, o čemer ,lrn priča med drugim tudi spomenik "'t nekdanji dolinski »tabor« sredi vasi, °'Pa tudi danes pogumno naprej po oti gospodarskega napredka. Poljski otorček v Dolini ie zelo zanimiv in °učen primer o žihavosti in napred-a našega ljudstva na obali Jradan-® e9a' morja. Bivši tovarniški delavec I avko se je na lanskem velesejmu za-j bili d razstavljeni poljski motorček ni miroval, dokler ni s pomočjo °ie matere in svojih mladih prija-^iev prišel do njega. Motorček mu je ^iogočil, da se je iz tovarne vrnil na v^ačo grudo. Da ga- vidite s kakim eseljem stopa za svojim motorčkom .* Pionir nove dobe'! A ni sam, mladi J1 stari se- z njim navdušujejo za prebod kmetskega dela in življenja. S .tl seveda še daleč ni rešeno na'e le,čko vprašanje, vendar Pa je pokn-jrt pot. po kateri moralo naši kmet-napredovatii da si pridobijo boljše človeka dostojnejše življenjske po-.,e- Zaradi zelo neugodnih letošnijh ^nenskih razmer in> drugih ovir, bi ‘a ostala marsikatera dolinska njiva (obdeland, da ni prihitel na pomoč
PO DOLINSKIH NJIVAH ROPOČE MOTORČEK
motorček, ki izvrši v treh urah tedensko delo enega kopača.
S pripravo samo za prekopavanje so plačali zci motorček s prevozom vred nekaj nad 700.000 lir, priprava za košnjo stane vrhu tega še okoli 130.000 lir. Priprava za prekopavanje ni pri tem. motorčku navadno oralo, ampak je nekak propeler (vijak), ki se vrti v zemlji in jo zmelje skoraj v prah. Ne gre pa globoko v zemljo. Za to so potrebni \irugki'čnij vftot.orčki X’| oralom, pa se niso še pojavili v naših krajih. Sicer pa je na delu v nekdanji opekarni na dolinski cesti, med Lakoti-ščem in mostom črez Glinščico, srednje težak traktor s plugom, ki se da uravnati] kakor navaidlem pilujtjl ter Z dvojnim avtomatičnim plugom. Lastnik pluga ima tudi mlatilnico za žito. Traktor je predrag za kmeta glede na cene, po katerih moraio prodajati svoje pridelke. Ker bi pa tudi lastnik traktorja ne mogel izhajati, akoi bi primerno znižal svoje zahteve, ni tukaj drugega izhoda, kakor da vlada priteče na pomoč; zato pa\ je zopet potrebna zadružna organizacija pti tej zadevi zainteresiranih kmetov. Zadevna zadruga bi na kompetentnem mestu gotovo dosegla potrebno pomoč, katere ne bodo dosegli niti posamezni kmetje,niti lastnik traktorja. Zavezniška '.vlada ima brez dvoma ves interesi na tem, da postavi naše kmete na noge; kmetje pa
imajo dolžnost, da vladi to1 nalogo čim bolj olajšajo s tem, da se združijo v krepke in zdrave zadruge, ki bodo vedele, kaj hočejo in bodo od vlade zahtevale to, kar ie splošno koristno in neobhodno potrebno ter tudi izvedljivo.
Važna za motorizirano obdelovanje zemlje je razdalja' trtnih vrst ena od druge. Nekdanje »planten so stale mnogo bolj narazen, kot vrste trt v pozneje uvedenih vinogradih, ko so se vrste približale do 1201 cm razdalje. V novejših časih pa so prišli vinogradniki do spoznanja; da ie taka razdal).,a pretesna in se pri novih nasadih držijo širine 150 cm. Refošku niti to ne zadostuje in. uspeva šele, ako so vrste 2 m narazen. Vinogradi s tesnimi vrstami so izpodrinili nekdanje »plante« v času, ko se je'vino razmeroma mnogo bolje prodajalo kot danes, zaradi česar so naši kmetje žrtvovan trtam skoraj vse druge pridelke, za katere morajo danes trošiti mnogo denarja. Glede na to in glede na motorizirano obdelovanje zemlje nastaja potreba; da se naše poljedelstvo preusmeri in prilagodi novim gospodarskim razmeram. Da se namreč prostor med trtami še bolj razširi na korist motoriziranemu obdelovanju in pridelkom, ki so važni za domače potrebe.
Dohodke v: denarju prinašajo, kakor v drugih brežanskih vaseh, tudi dolinskim kmetom skoraj izključno le vino
in mleko. Pravih kmetij je ostalo v Dolini še kakih 30; očetje obdelujejo zemljo, sinovi pa so večinoma zaposleni kot delavci v. tovarnah in drugod. Katastrska občina Dolina ■ Kraglje imal približno 1.500 prebivalcev. Najstarejše rodovine so Prašlji, Samci, Slavci, Pangerci, Sancini, in drugi. Sancini so se v. Dolino preselili iz Sčedne. Tudi vi Dolini pridelujejo zdaj največ belega vina. Dolinski vinogradi ležijo nižje kot v. drugih brežan-skih vaseh, in sicer na vznožju Malega Krasa' in podolg(istega Brda, ki se dvigaš med Glinščico in osapsko reko. Zaradi nizke lege in več vlage uspeva v Dolini jako dobro tudi malvazija. Ostalb' je tudi nekaj starega izvrstnega refoška, katerega grozdje ima rdeče peclje. Zal, da ta trta premalo rodi, zaradi tega je njeno vino razmeroma drago in pripravno le za butiljke. V zadnjih letih pal so Dolinčanv z vladno podporo nasadili mnogo novih trt. Pri tej priliki je treba omeniti, da bi morali dolinski vinogradniki vzpostaviti zopet stari redi za trganje; da bi namreč nihče ne začel trgati pred uradno določenim časom. Sedaj začenja trgatev vsak po svojem itostnem razsodku: nekateri prezgodni, drugi pa za njimi; zaradi tega seveda večinoma usi prezgodaj, kar škodljivo vpliva na dobroto vinskega pridelka.
Grah letos ni ^uspeli, ker se je dežev-
no vreme preveč zavleklo, kar pa je koristilo fižolu. V Dolini’ pridelujejo le zgodnji krompir, ki pa je letos zgradi deževja nekoliko -zakasnel. Pridelajo ga tudi za prodajo; seme kupujejo navadno] iZ Južne Tirolske- O koruzi velja isto, kar smo poročali o drugih vaiseh: lansko koruzo so povečini uničili črvi. Oblast je tani odredila, da se koruzni storži ne smejo pustiti na njivah, ampak da jih je treba takoj porezati in sežgati, tega pa mnogi niso upoštevali. Nekateri kmetje menijo, da bi bilo najbolje, ako bi se koruza Za, nekoliko let sploh opustila, da, bi črvi zaradi pomanjkanja hrane poginili. Vsekakor bi se morali dolinski in botjunski kmetje, ki imajo za koruzo zelo ugodno lego, resno pobrigat; za pravilno rešitev tega vprašanja. Olja. tudi ni manjkalo nekdaj v Dolini. O tem pričajo razne kamnite posede za olfje, ki zapuščene na kakem dvorišču pričakujejo boljših časov. Sicer pa kaže, da se Dolinčani za obnovo oljčnih nasadov' manj zanimajo nego njih sosedje.
Na skupnem občinskem pašniku za. Dolino in Kraglje se pase okli 150 glav goveje živine. Ta pašnik je na vsem severnem sklonu dolgega1 Brda, ki se raztezal od Doline do zadnjega mosta čez Glinščico v. Zavljah. Med vsemi opisanimi vasmi je ta občina edina, ki ima dovolj paše in senožeti
za svojo živino. Pašnik, na katerem se pase živina v. čredi s skupnim pastirjem, pa je preveč oddaljen od vasi: zaradi tega molzijo krave le zjutraj in zvečer, tako da se ena molžnja izgubi. Prašiče redijo (el za domačo uporabo. - Vredno je omeniti, da ima Dolina izvrstno- in prav obilno izvirno, vodo, ki neprenehoma teče iz štirih cevi na sredi te prijazne istrske vasi in razširja okoli sebe občutek svežine in veselja'.
Visoko- nad vasjo, na kruti kraški strmini, štrli proti nebu starodavni so-. cerbski grad, ki so ga socerb: ki Musarji« v dobil med obema vojnama prodali tržaškemu bogatašu Economu, ki ga je dal deloma na novo sezidati in pokriti. Za tem gradom, na maHokra-ški planeti, torej onstran meje, je ostal dolinski gozd, iz katerega dovažajo Dolinčani steljo za svojo živino. En del zgoraj omenjenega' pašnika, in sicer podi novo asfaltirano cesto, ki veže Dolino s Prebenegom, je oblast pogozdila. Dolinčani niso temu nasprotni,'ker se zavedajo, da je gozd potreben, pač, pai se pritožujejo proti temu, da', so za pegozdovanje izbrali borovce, k; so prikladni za pogozdovanje, kjer spreminjajo kamen poliagomu v. zemljo, a nimajo tam kjer je zemlje dovolj nobenega! pomena. Bolj bi bila. n:i' tem mestu koristna akacija. Akacija daje najboljše kolte za trte in po njenem cvetju se pasejo čebele. Zakaj se vendar pri.tojne oblasti pri svojih ukrepih ne posvetujejo s prizadetimi kmeti?
TRŽNI PREGLED
Splošno vlada na italijanskem trgu nekakšno premirje. Cene so stalne. Bliža se žetev in kupci odlašajo z nakupi. Zaloge so skoraj prazne prav zaradi pričakovanja v zvezi z žetvijo. V severni Italiji se je cena pšenice nekoliko utrdila, medtem ko v južni Italiji popušča. Cene koruze so ostale v bistvu neizpremenjene. Cena riža je šla nekoliko navzgor.
Precej živahna je bila kupčija z govejo živino, medtem ko popušča živahnost na trgu s prašiči. Cena prašičev nekoliko nazaduje. Na trg prihaja novo seno, katerega kakovost v nekaterih italijanskih pokrajinah ni zadovo Ijiva.
Kupčija z maslom popušča, pridelovalci zahtevajo od vlade posebne u-krepe za zaščito mlekarstva. Cene sira so nekoliko čvrstejše zlasti gorgon zole. Trg z olivnim oljem je miren. Vinska kupčija ne zadovoljuje. V južni Italiji cene popuščajo.
ŽITARICE
Rovigo: pšenica Polesine lina 6.850-6.950 za stot, dobra 6.800-6.850, navadna 6.700-6.750; pšenična moka 00 8.900-9.000, 0 8.250-8.450, 1 8.150-8250, 2 7.850-7.900; rumena koruza marano 7.000-7.200, činkvantin 6.600-6.800; bela koruza 6.500-6.600; rumena inozemska koruza «Yeilow Corn» 6.300-6.400; rumena mandžurska koruza 6.300-6.350; rumena ameriška koruza 6.400-6.600; rdeč oves 3.900-4.100; bel škotski oves 4.150-4.300; sirek 4.000-4.100; koruzna moka rumena presejana 8.000-8.100, ista ekstra 8.400-8.500; koruzna moka bela presejana
7.800-	7.900; pšenični otrobi 3.750-3.850.
Lodi: pšenica lina 6.900-7.000, dobra
6.550-6.750, trdozrnata fina 8.200-8.400, ista dobra 8.000-8.200; koruza fina 6.600-6.750, dobra 6.400-6.550; inozemska koruza 6.300-6.500; riž ekstra 17.500-18.000; dobre kakovosti 16.500-17.000, navaden 9.000-9.500, slabši 8.700-8.900; ječmen
5.800-	5.900; inozemski ječmen 5.900-6.000 oves 4.100-4.400; proso 7.500-7.900; proso inozemsko 7.200-7.400; rž 5.800-5.900; inozemska rž 5.400-5.600; pšenička moka 0 8.300-8.400, 1 8.000-8.200, 2 7.600-7.700; pšenični otrobi 3.300-3.400; rižni otrobi 4.200-4.500.
ŽIVINA
Reggio Emilia: živina za zakol: voli I 310-340, II 280-300; krave I 270-290, if 230-260, slabše vrste 160-190; junci I 310-330, II 300-310; junice 300-330; teleta 50-70 kg 400-440, 70-90 kg 440-490; nad 90 kg 490-510. Živina za rejo; teleta 50-70 kg 430-470 70-100 kg 470-550; voli za delo 280-320 za kg žive teže; krave za delo ali mlekarice 130-170.000; biki 120-140.000 lir za komad. Prašički 18-20 kg 700-720, 20-25 kg 690-710; prašički inozemski 730-770; prašiči suhi 30-50 kg 520-560, 50-80 kg 470-510; svinje za zakol 370-400, debele 120-150 kg 410-420, 151-180 kg 420-425, nad 180 kg 425-430.
Piša: živina za rejo: voli 260-290; krave 240-290; krave mlekarice 210-280; junci in junice 300-380; teleta 350-400. Živina za zakol: voli 240-280; krave 220-240; teleta 330-400; telički 480-550; prašiči debeli 320-330, suhi 400-430; prašički 750-850; jagnjeta 280-320; ovce 150-160; koštruni 200-220; piščanci 800-850; kokoši 650-700; purani 550-600; golobi 600 za par; race 450-500; gosi 400-450; zajci 250-260.
MLEČNI IZDELKI
Cremona: maslo fino 720-740, dobro 670-700, sbrinz svež 370-380, star 3 mesece 430-380; provolone svež 360-400, star tri mesece 460-490; cremonski sir svež 320-360; majski proizv. 1950 470 500; zimski proizv. 1949-50 530-580; e-mental svež 410-460, star 3 mesece 640-690.
Lodi; čajno maslo 780-800, fino maslo 720-730; sir proizv. 1949 610-690, proizv. 1950 500-550, svež 320-330; emental 420-450; sbrinz 380-400; provolone 350-370; italico 340-350; gorgonzola 220-240.
OLJE
Firenze: cene za kg fco proizvodnja: olivno olje ekstra pod 1 stop. kisi. 480 do 490, do 1,5 stop. kisi. 470 do 480, do 2,5 s'op. kisi. 460 do 470, do 4 stop. kisi. 450 do 460: dvakrat rafinirano A 510 do 520, B 480 do 485, semensko olje navadno 440 do 450; olje iz zemeljskih lešnikov 460 do 465.
Reggio Emilia: olivno olje eks ra 570 do 580, fino 540 do 550, navadno 520 do 530, dvakrat rafinirano A 510 do 520, B 490 do 500; semensko olje I 460 do 470 lir.
VINO
Rovigo: domače 8—11 stop. 3500 do 4000 lir za hi; rabernet 5000 do 5500, Clinton 1 3500 do 4000; merlot 5000 do 5300; belo (Ccili Euganei) 8000 do 8500; moškat (Col-li Euganei) 11.000 do 12.000; rdeče Verona 11—12 stop. 6500 do 6700; belo soave 7005 do 7500; rdeče emilijsko 450 do 500 za do 7500; rdeče emilsko 450 do 500 za stop.
Firenze: cene za stot fco klet proizvajalca: običajna vina proizv. 1950 9 do 10 stop. 3800 do 4200, 10 do 11 stop. 4200 do 4500, 11—12 stop. 4500 do 5500, nad 12 step. 5500 do 5900; dezertna vina proizv. 1950 11—12 stop. 5000 do 5500, 12—13 stop. 5500 do 6300, nad 13 stop, 6300 do 6700.
KAVA
Milan, cene fco skladišče grosista: Co lumbia Medellin 1480 do 1520; Equadcr
Superior 1280 do 1320; Santos ekstra 1410 do 1430; Bahia Sup. 1350 do 1370; Rio 3/4 Nevv York 1240 do 1260; Haiti 1380 do 1400; San Salvador Sup. 1470 do 1490; San Domingo prana 1500 do 1520; Kostarika prana 1500 do 1540; Venezuela prana 1480 do 1520; Moka Sanani 1400 do 1420; Moka Hodeidah 1340 do 1400; Moka Harar 1350 do 1370; Gimma 1280 do 1300.
KAKAO
Trst: Kvotacije kakava vrste Accra good fermented proti izročitvi julij-avgust so se zvišale od 317,6 na 320 ali celo 322 šil. za 50 kg. cif. Nasprotno se je vrš a Bahia Superior pocenila od 310 na 305 za 50 kg fob.
Genova: Accra good fermented 890 do 92C lir za kg, Bahia Sup. 860 do 900; Tri-nidad Pantation 960 do 1020; Kostarika 950 do 970; Venecuela 980 do 1300; Cey-mon 900 do 1290.
LES
Trst: Avstrijsko ministrstvo za trgovino in obnovo zahteva za izvoz čez Trbiž v Italijo še vedno minimalne cene, ki so bile določene v okrožnici v aprilu, in sicer: žagana jelovina 0—III 20.500 lir kub.
Položaj na mednarodnih tržiščih se v bistvu ni mnogo Izpremenil. Pri cenah nekaterih surovin je še vedno težnja navzdol, tako pri žitu, bombažu in volni, kakor tudi pri činu. Na drugi strani so se cene nekaterih surovin, kakor kavčuka, sladkorja in kave zopet utrdile. Navajamo najvišje cene nekaterih vrst blaga v tegu tega leta, dg bi jih lahko primerjali s cenami 1. junija 1951. Prvo število predstavlja najvišjo ceno v tem letu, drugo pa ceno L junija. Volna v New Vorku: 357 stotink za funt, 260; bombaž v New Vorku 46.15, 44.90; pšenica v Chicagu 260.5, 240; bombaž v Sao Paolu 468 kruz., 364; cin v Londonu 1.615 funtov, 1.105; kavčuk v Londonu 74 penijev, 41 14; volna v Anversu 412 belg. fr., 234; volna Rou-baixu 2.895 frankov, 1.175.
Kljub precejšnjemu nazadovanju so današnje cene splošno še vedno višje kakor pred izbruhom korejske vojne, ki se ji kmalu bliža obletnica.
ŽITARICE
Pšenica je v zadnjem času zopet nekoliko nazadovala (25. V.) 240 3/8, 4. VI. 238 stotink v Chicagu. Cena je izpod okvirja, kakor ga je določila ameriška vlada. Vesti o letošnji letini v ZDA so zelo ugodne. Pridelali bodo okoli milijardo bušlov, tako da bodo ZDA s preostanki od prejšnje letine razpolagali z 1,42 milijarde bušlov. Okoli 525 milijonov bušlov (14 milijonov ton) preostane za izvoz. Kanada ima v zalogi 352 milijonov bušlov. V Argentini pričakujejo dobro letino, 6.5 milijona ton pšenice. Koruza je v Chicagu tudi nazadovala 173 3/8 (25. V.), 172 % (4. VI.).
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Pozornost zbuja naraščanje cene sladkorja, ki je od začetka januarja nara-stia od 5,05 na 7,20 stotinke dolarja za lunt. Ameriška vlada je sklenila povečati nadzorstvo nad izvozom sladkorja. Na Kubi so cene višje kakor v ZDA. Vel. Britanija in Nemčija si prizadevata, da bi sklenile velike kupčije s Kubo, ki je stavila na razpolago 200.000 t za izvoz v inozemstvo iz svojih starih zalog. Letino na Kubi cenijo na 5,5 milijona ton. Od tega pojde za izvoz v inozemstvo (razen v ZDA) 365.000 ton. Cene kave so na splošno stalne. Zadnje dni (4. VI.) je cena v Nevv Vorku poskočila od 52,75 na 53 stotinke dolarja. Cene kakaa se v ZDA sukajo v okviru, ki ga je določila vlada. V teku je špekulacija, ki se razvija na ta način, da kupujejo kakao za dolarje in ga nato prodajajo za funte šterlinge. Cena je šla nekoliko navzgor, in si er od 36,75 na 36,78 stotinke dolarja.
VLAKNA
Cene volne gredo navzdol. Na zadnji dražbi v Londonu (31. V.) je cena
meter, jelovina l-II široka 23.500, jelovina I-II ozka 19.500; I-II ozka prizmirana 20.500, III široka 16.500, III ozka 15.000, 1I1-1V široka 15.000, 11I-1V czka 13.500, IV ozka in široka 12.500; gradbeni les po tržaškem običaju 21 X 24 10.500 fco meja neocarinjeno blago. To so uradne minimalne cene za izvoz, v resnici pa zahtevajo izvozniki za jelove deske »tombante« 22.500 do 23.000 in za tramovje 11.500 do 12.000. Promet se je v zadnjem času zelo skrčil, čeprav je povpraševanje po lesu š: vedno precejšnje. Cena lesa v tranzitu skozi Trst je še vedno okoli 40 dolarjev fob.
MODRA GALICA
Medministrski svet za cene je stavil na razpolago italijanskim industrijcem 800 ton bakra «blister» za proizvodnjo modre galice, in sicer po ceni 430 lir za kg fco skladišče brez davkov. Iz te količine bodo proizvedli 32.000-33.000 stotov modre galice. Do 15. maja je bilo razdeljene 618.000 stotov modre galice za domačo potrošnjo v Italiji. Narašča povpraševanje po modri galici, toda v istem času naraščajo tudi cene bakra na svetovnem trgu.
novozelandske volne nazadovala za 20 do 25%. V New Vorku je cena padla od 269 (25. V.) na 250 (4. VI.) Roubaix je registriral padec od 1.910 na 1.775 za kg. Prav tako nazadujejo cene tudi bombažu, v New Vorku (25. V.) 45.08, (4. VI.) 44.74. ZDA pričakujejo dobro letino. Žetev se prične že v štirinajstih dneh. V Aleksandriji je cena «kaina-ka» za kupčije proti izročitvi v novembru padla za 7 talarjev, ko 'e prispela vest, da bodo letos pridelali 8.3 milijo na kantarjev, t. j. 250.000 kantarjev več (kakor so prvotno cenili letino). Svetovni pridelek 1951-52 cenijo na 32.7 milijona bal, medtem ko so prvotne napovedi bile za 1 milijon manjše. Sredi maja so bile cene v Egiptu za 2014 nižje kakor v marcu. Na drugi strani gredo cene jute in konoplje navzgor.
KAVČUK
Cene kavčuka so nekoliko napredovale, 25. V. 41 % penija in 4. VI. 43 penijev v Londonu proti izročitvi v juniju. Kupci so še vedno rezervirani in čakajo na boljše priložnosti.
KOVINE
Težko je podati pregled o svetovnem trgu pisanih kovin. Med trgom v ZDA in ostalimi trgi je nastal prelom, odkar so ZDA blokirale cene. Ameriški industrijci pritiskajo na vlado, da oi olajšala nadzorstvo. Tako je bila cena bakru blokirana na 24,50 stotinke, medtem ko se baker na črni borzi prodaja po 35 stotink dolarja. «Reconstruc-tion Finance Sorporation» je znižala ceno, po kateri se cin prodaja ameriškim potrošnikom, od 139 na 136 stotink za funt. Ni pričakovati, da bi znižanje mnogo vplivalo na zunanje cene, ker morajo ZDA uvažati cin iz inozemstva. V Londonu je cena od 25. V. do 4. VI. nazadovala od 1.135 funtov šter-lingov na 1.105 za tono. Cene niklja so čvrste; 25. V. je nikelj notiral 50.50
1.	VI. pa 56.50 stotinke dolarja za funt. Cene svinca in cinka so precej stalne.
Baker je v Zahodni Nemčiji notiral
2.	VI. 270.50 DM, cin dan poprej 1.384 DM. Dne 26. maja je nemška vlada z ve1 javnostjo od 22.V- zvišala ceno bakra od 239.50 na 272.50 DM, ceno svinca (z veljavnostjo od. 25. V.) od 167 na 171.5 DM, ceno cinka od 171.50 na 176. Cene veljajo za 100 kg. Povišanje cene cinka in svinca so motivirali s podražitvijo prevoza, podražitev bakra pa s skokom na svetovnih trgih.
International Nickel Company of Kanada, ki kontrolira 4/5 svetovne no-nudbe niklja, je 1. junija povišala ceno za 6 dolarskih stotink pri funtu, oziroma za 48 funtov na 454 funtov za dolgo tono. Cene na evropskem trgu se ravnajo po angleških cenah. Cena je bila povišana zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov. Decembra je hiia cena že povišana za 20 funtov pri to-
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
6/VI 238 G 112.‘‘k
9/V	22/V
Pšenica (stot. dol. za bušel)..................... 242.Vs	235 V«
Koruza „	„	„	„	:...................... 177.V8	170.V«
NEW YORK
Baker	(stot. dol. za funt).......................... 24.62	24 62	24.62
Cin	„	„	............................. 142—	139.-	136,—
Svinec	„	„	............................. 17.—	17.—	17. -
Cink	„	„	„	......................... 17 50	17.50	17.50
Aluminij	„	„	„	......................... 19.—	19. -	19.—
Nikelj	„	„	„	  50.50	50.50	56.50
Krom (dol.	za tono)	........................... 50.—	50.—	50.—
z., srebio dol. za steklenico .................... 217.—	210.— 215.—
LONDON
Baker	(f.	šter. za d.	toni)......................... 210.—	210.—	234.—
Cink	„	„	  160,—	160.—	160.—
Svinec „	„	„	,,	....................... 160.—	160.—	160.—
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar). 169.45	169. - 178.17
„ „Ashmouni“ I. „	„	).......... 122.45	122.10 122,—
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)......... 200.— 202.— 187.9J

VALUTE V MILANU
	23. V.	6. VI.	Min.	Maks-
Funt šterling	8.425	8.175	8.175	8.425
Napoleon	6.575	6.350	6.350	6.575
Dolar	663	651	651	663
Francoski frank	174	174	174	175,50
»vicarski frank	153,50	150,25	150,25	153,50
Funt št. papir	1.685	1 670	1.650	1.685
Avstrijski šiling	—	’ —	—	—
Zlato	905	863	868	905
BANKOVCI dne 6. \
ZDA (1 dol.) 4,333/« Anglija (1. f; št.) 11,07 Francija (100 fr.) 1,13SA Italija (100 lir) 0,66»/« Avstrija (100 šil.) 15,25 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Nemč. (100 mark) 87,25
V CURIHU I. 1951
Belgija (100 fr.)	8,38
Holand. (100 fi.,	107,25
»vedska (100 kr.)	71,50
Izrael (1 f, št.)	3,40
Španija (100 pez.)	8,44
Argent. (100 pez.)	17,50
Egipt (1 f. št.)	10.40
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 24. V. 7. VI.	Min.				Maks.
Južna železnica	1 449	1.450	1.445	1.460
Splošne zavarov.	6.720	6.815	6.700	6.880
Assicuratrice	770	770	--	—
Riun. Adr. Sic.	1.715	1.700	1.680	1.715
Jerolimič	2.610	2.900	2.610	2.900
> istra-Trst«	720	770	720	780
»Lošinj t	7.600	8.100	7.600	8.100
/vtarlinolie	1.700	1.700	—	—
Premuda	4.550	6.200	4.550	6.200
Tripkovič Tržaški tramvaj	7.150	7.350	7.150	7.350
	580	580	—	—
Openski tramvaj	915	915	—	—
Terni	197,50 210,50		202,50 214	
1LVA	171	171	169	178
Zdr. jadr, ladjedel.	110	110	—	—
Ampelea	800	800	--	—
Arrigoni	1000	1000	—	—
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON š T. 54-58
Svet in/iKi kmetijska organizacija
Kaj predstavlja ta organizacija, kakšni so njeni nameni in kakšno je njeno delovanje?
FAO je kratica označbe, ki se V angleščini glasi «Food and Agricultural Organization« aPrehranbena in kmetijska organizacija«.
Bila je ustanovljena pod okiiijen, Združenih narodov takoj po drugi sve tovni vojni predvsem z namenom, da se bo pečala s proučevanjem svniov ne prehrane in seveda s kmetijskimi vprašanji, ki so z njo v najtesnejši zvezi. Dotlej je obstojala že podobna ustanova v Rimu, in sicer ((Mednarodni za-kmetijsitvo« Ta zavodi se je zlasti v zad njih letih fašizma izprevtngel iz mednarodnega zavoda v nekak rimski, oziroma italijansko - nemški informativni zavod ter je v času druge svetovne vojne prenehal delovati na mednarodnem polju.
FAO je izpopolnila in tudi prevzela delo bivšega Mednarodnega zavoda za kmetijstvo. K njej je pristopilo do sedaj nič -manj kot 66 držav, ki so tudi članice Organizacije združenih narodov. Aprila meseca tega leta je FAO prenesla svoj sedež iz Washingtona v Rim.
Namen in delovanje organizacije FAO
Potreba po močni organizaciji za prehrano je nastala predvsem iz naslednjega dejstva: Najmanj polovica prebivalstva na svetu je tedaj trpela in po večini trpi še danes zaradi nezadostne in neprimerne hrane. Istočasno pa narašča svetovno prebivalstvo dnevno povprečno za 55.000 ljudi.
Namen organizacije naj bi bil: Delati za to, da bi kmetovalci pridelovali s sredstvi, ki jim jih nudi napredna veda, vse potrebno, kar zahteva zdrava prehrana ljudstva. Njeno znamenje je žitni klas, pod katerim je zapisano latinsko geslo «Fiat panis«, kar pomeni «Bodi kruh« — vsakdanji in za vse ljudi na svetu!
Zaradi tega si FAO prizadeva, da bi se seznanila s sedanjo proizvodnjo in možnostmi pridelovanja na kmetijskem področju tudi v bodočnosti posameznih držav. Zeli vpeljati moderna tehnična sredstva za kmetijsko proizvodnjo pri zaostalih narodih. Hkrati ima namen pospeševati mednarodne dogovore za ureditev trgov, podpirati izmenjavo in kupčije, rešiti kmete pred strahom nad-produkcije in zagotoviti jim pravične cene. Poleg tega namerava rešiti svetovno gospodarstvo strahu pred gospodarskimi krizami in pomanjkanjem, kakor tudi pred pretirano nacionalistično politiko nekaterih držav, kateri sledijo navadno avtarkični gospodarski ukrepi.
FAO, ki je predvsem posvetovalni or-gain Organizacije združenih narodov, seveda ne izvaja sama direktno lega programa, ampak navaja nanj posamezne vlade -s potrebnimi nasveti in informacijami ter jim daje rjavodila in pobudo za izdajanje zadevnih ukrepov in za- sklepamje .potrebnih mednarodnih dogovorov. Po potrebi nudi vilar dam tudi tehnično pomoč.
Med najvažnejše delo FAO spada zbiranje in sestavljanje svetovne statistike predvsem na področju kmetijske proizvodnje in ljudske prehrane. Leta
•lesli/ine na tržaškem trgu na drubno
V tržaški prodaji na drobno veljajo danes sledeče cene (v oklepajih so cene, ki so veljale dne 3. marca t. 1.): semensko olje 440 ( 470), olivno olje 520 (560), mas: 480, slanina 580 (600), prekajena slanina 620 (640), panceta 700 (720), gnjat »S. Daniele« surova 2200, gnjat »Praga« kuhana 1800 (1600), salama »ogrska« 1600, salama »furlanska« 1600, mortadela ekstra 920, mor.adela čisto prašičja 800, mortadela mešana 630. Riž 105, ječmen 125 (130), pšenični zdrob 190, testenine 170, pšenična moka 80% 88, koruzna moka 96, fižol 200, holandski grah 180, biško.i 280. Surovo maslo 980 (1080), sir »gorgonzola« 800, sir »furlanski« 700, sir ovčji 1100, s.r parme zan iz leta 1948 1200, sir »em.ntal« 840 <880), jajca velika 28 (26), jaj a srednja 23 (24). Sladkor v zdrobu 288, kava San-os ekslra 1450, kava Minas 1800, kava S. Domingo 1700, kava pražena U1850 (1750), kava pražena ekstra 2000, kava pražena Superior 2200, 22—24% holandski kakao 1400, cikorija Franck 1/10 52, 1/5 95, marmelada mešana 240, marmelada marelična 350, češnjeva 320, dvojna para dižnikova konserva 260.
Cene mesa stalno naraščajo, teletina brez kosti n. pr. je v prodaji že po 132 lir kg.
ni. Danes je cena za 68 funtov višja, kakor je bila pred korejsko vojno.
KOZE
Poročila o položaju na svetovnem trgu govorijo o čvrstih cenah. ZDA kupujejo v Južni Ameriki kože po 30 stotink dolarja za funt fob. V šterlingih notirajo kože 31 penijev cf. Abesinske kože gredo po 40 penijev.
BRODNINE
Indeks svetovnih prevoznin pomorske zbornice v Londonu (1. 1948 = 100) je v aprilu nazadoval za 3.8 na 176.8. Izredno povpraševanje po ladjah zaradi vojne na Koreji je popustilo.
M.Švab Soave
Ul. S. Giustol6 - Tel. 93609
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH INŠTALACIJ TER KLEPARSTVA
Kličite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam da brezplačne strokovne nasvete
1950 je organizirala svetovni popis kmetijstva, ki se pa žal na našem področju ni izvršil. Do letošnjega leta je uvedla v 18 evropskih državah uporabo semena križane ali hibridne koruze, ki daje kmetom znatno večje pride ke kot pa seme navadne, četudi odbrane koruze. V primeru hude kužne živinske bolezni pomaga FAO pobijati to bolezen. Ko je pred nedolgim napadla v južni Kitajski govejo živino kuga, je FAO -pomagala s svojimi strokovnjaki krajevnim oblastem, da so proizvajale na licu mesta potrebno cepivo in z njim cepili v tej deželi nad 15 milijonov glav govedi.
FAO rešuje na tak način tudi razne druge kmetijske probleme, katerih rešitev je olajšana s sodelovanjem več držav, kakor n. pr.: pobijanje raznega škodljivega mrčesa, zatiranje hujših rastlinskih bolezni, zaščita ptic selivk in drugih živali, umetno oplojevanje
živine, kakor tudi širjenje uporabe odbranih in žlahtnih semen itd.
FAO je izračunala n. pr., da je treba -do leta 1960 povišati za 46% sedanjo proizvodnjo mesa in druge pogla' vitne hrane, ako hočejo države zagotoviti človeštvu za tedaj primerno hrano. FAO zaposluje samo v Rimu približno 500 uradnikov, od katerih le prišlo baje nad 350 iz Amerike s svojimi družinami. Organizacija izdaja tudi številne periodične in izredne kmetijske publikacije, predvsem v angl6' ščini, francoščini in v španščini.
Tržaško ozemlje je res razmeroma majhna državica in tukajšnje kmetijstvo ne more v svetu igrati velike vloge. Vendai upamo, da bo tudi naš6 skromno kmetijstvo v doglednem času moglo biti deležno primerne pozornosti s strani te največje mednarodne kmetijske organizacije, to tudi glede na P0" I ložaj, ki ga zavzema naše ozemlje ko* stična in posredovalna točka na polju prehrane v Srednji Evropi.
KMEČKI KOLEDAR

Vazna kmečka opravila sredi junija
Na njivi in na polju. Okoplji ponovno krompir in druge okopavine. Skrajni čas je, da krompir tudi osuješ. Ne pozabi osuti tudi koruze. Vlažno vreme in zlasti nevihte, ki pomandrajo krompirjevico, pospešujejo razvoj pero-nospore in gnilobe na tej gomoljnici. Zaradi tega moramo škropiti z enoodstotno bordoško brozgo ali pa z enakim odstotkom -prahu «cafaro» tudi rastline krompirja. To velja tudi za paradižnike. Ne pozabi na nevarnost, ki preti krompirjevim nasadom in paradižnikom s strani koloradskega hrošča ali krompirjevca.
Ne odlašaj več z žetvijo ranega žita. To je godno za žetev, kadar so njegova stebla spodaj popolnoma orumenela in zrnje ni več mlečno. Žito pa pusti dozoreti v snopju vsaj dva tedna, preden ga omlatiš. Strnišče preorji ali prekoplji takoj, ko si požel žito, da ohraniš v zemlji še kolikor mogoče zimske vlage. Zasej nemudoma zorano njivo z ajdo, s činkvantinom ali z drugimi hitro rastočimi rastlinami. Pomni, da velja za razvoj rastlin na splošno več en dan v juniju kot pa dva v oktobru.
Na vrtu. Okopavali pricjio vso presajeno vrtnino in čisti plevel po vsem vrtu. Sej cvetačo in ohrovt in tudi že pozno glavnato zelje. Za te sajenice kupuj le prvovrstno, odbrano seme čeprav je še tako drago. Da je le zajamčena Kakovost! Presajaj glavnato solato in gomoljasto zeleno. Tudi pa.auiz-nike in meiancane ter papriko lanko še presajaš.
Odstranjuj zalistnike pri paradižnikih in preščipni jih, če ti silijo preveč visoko. Kumare in melone prešcipuje-mo, ker so njihovi stranski poganjki bolj rodovitni.
Ce ima vrtnina slabo raščo in bledi, zalivaj jo tu pa tam s čilskim ali pa z apnenim solitrom. Za to opravilo je zelo dober tudi amonijev nitrat. Uničuj raznovrstne rastlinske škodljivce, zladti. listne uši, ki kvarijo vrtnino količinsko in kakovostno.
V	vinogradu. Po vremenskem neurju, zlasti po toči moraš trte takoj poškropiti in požveplati. Opraviš to delo najboljše z enim samim opravilom, če uporabljaš ((škropilno žveplo«, ki ga lahko primešaš bordoški brozgi in škropiš tako trte istočasno -proti petonospo-ri in proti oidiju. Škropljenje opravi pravilno po strokovnih navodilih in pazi, da bodo zlasti spodnje strani listov dobro poškropljene.
Za cepljenje trt v zeleno je zadnji čas, ker sedaj začenjajo mladike tvoriti v notranjosti že les in se cepi le težko ptitmejo. Prešč/ouj in odstranjuj pridno zalistnike (bastardine) na rodnih mladikah. Mladikam, namenjenim za drugo leto pa samo krajšaj zalisfni-ke, da ne bo trta preveč gosto zaraščena in grozdje brez -svetlobe.
V	sadovnjaku. V tem času imamo v sadovnjaku glavno opravilo s pobijanjem raznovrstnega mrčesa. Sadno drevje moramo zlasti škropiti proti črvičkom raznih zavijačev - - jabolčni, hruškin, breskvin in slivov zavijač — ter proti listnim ušem. Proti črvičkom škropimo z arzenati ali pa z DDT pripravki, proti listnim ušem so pa najuspešnejši nikotinski pripravki, ki uničujejo tudi prve. Na debla postavimo lovilne pasti za razen mrčes; najboljši so pasovi iz valovite lepenke namočene v betanaftolu.
Oljčna drevesa moraš v tem času škropiti proti drugi generaciji grizli66 in proti prvi oljčne mušice. Na 100 H' trov vode vzameš 5-10 kg melase in 300 do 400 gr apnenega ali svinčenega ar' zenata.
Na travniku in deteljišču. Ne čakaj več s košnjo trave, da ti ne orumeni ker boš potem spravljal domov slani0 namesto tečnega sena. Deteljo pokosi-ko začne cveteti in spravljaj jo še n6' koliko vlažno, da ji ne bo odpadlo list" je, ki je najbolj redilno.
V hlevu in svinjaku. Ravnaj se P° navodilih, ki smo jih navedli v našern koledarju. Zlasti moraš paziti na pt'a' šiče, ker se je v tržaški okolici že P°' javila svinjska kuga.
Vprašanja in odgovori
Kmet M. C. iz Lonjerja vprašuje: Kako naj pomagam nekaterim mladim h' tam, ki sem jih letos sadil in irnaj0 prav slabo ter počasno rast?
Odgovor: Vzroki, da imajo zlasti ml®' de trte slabo in počasno rast, so lahk° lazlični. Mogoče je temu vzrok letošnja preobilica mokrote in mrzla ženi" Ija, ker se korenike ne morejo dovoli hitro in močno razviti. Mogoče pa Je temu tudi kriva slaba rodovitnost zemlje in pomanjkanje dušika v njej.
V vsakem primeru priporočamo, da zalijete trte s čilskim solitrom aii bolje z amonijevim nitratom (nitrat0 ammonico). Približno 1 kg tega gnojila raztopite v 100 litrih vode in s t° raztopino dobro zalijte trte. Na vsak0 trto uporabite približno 5 litrov te raztopine ('A navadnega zalivalnika)-
„GOSPODARSTVO“
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava:	Trst, Ulic3
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: P°' samezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna f®8 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač-11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, Po1' letna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana) za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. " Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina di° 100.-, polletna naročnina din 50.-Naročnine naj se polagajo v naše u°' bro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višin5 v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«-Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
Tržaško gradbeno podielie
I. C. E.T.
Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II.
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
AVIIPOBJETJE
STAR
Tovorni prevozi
Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTOCtARAKA - TRST
ULILA JIOKLKI 7 — ROJAN
SLOVENIJALES
PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH PROIZVODOV
| LJUBLJANA: Poštni predal 74 | | Brzojav: Slovenijales, Ljubljana | | Telefon: Ljubljana 25 = 63 |
Mllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllillllllilllllll IIlllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllillllllHIIIIlIllilllllllllllllllillllllllllilllltltllllllllllllliilillflšIllllHllliiii
Naše proizvede si boste ogledali na velesejmu v Trstu, hi bo od 24. junija do 8. julija 1951