4. štev,
V Kranju, dne 23. januarja J909.
X. letu.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list.
Stane ta Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, ta druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niStvo je na pristavi gosp. K. Floriana v t Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto — zvečer =
Iu,prati m računajo ta cele stran 50 K, ta pol strani 801, na četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša prasnila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če s« tlaka enkrat, ta večkrat znaten
Eopusi — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. —- Rokopisi so na vračajo.
Po zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora.
Zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora, ki je trajalo le dober teden, je bilo odločilnega pomena za bližnjo bodočnost nase dežel**. Videlo se je na prvi mab, da je v zbornico prišlo vrč mladih, neizrabljenih moči, ki io takoj itkuSale svcje ideje spraviti v življenje, ki so glasno dale duška svojim čutilom na onem mestu, ki je najbolj pripravno za to. Pač je prišlo mnogo načrtov na dan, ki čakajo Se resnih Študij, da se uresničijo, ki bodo zahtevali največje pozornosti, da ne postanejo namesto dobrote pravo zlo za deželo. Omenjamo le deželno zavarovalnico in deželno hipotečno banko. Razmere na Nižje Avstrijskem, na Češkem, v Galiciji in v Bukovim se bistveno razlikujejo cd naših, in kar uspeva po dolgih poizkusih v teh deželah, to ne velja Se meninič tebinič za naše kraje. SploSno se je pa vendar pri vseh treh deželnozborskih strankah opažala resna volja, da hočejo z vso vnemo delati za gospodarski napredek naše lepe domovine.
Kar je pa dalo vsemu zasedanju poseben značaj, to je dejstvo, da je postala združena slovenska večina edino odločujoča v vseh narodnih vprašanjih in so Nemci prišli v položaj, da se morajo prilagoditi tem razmeram, ali pa jih čaka boj brez upa zmage. Mi vemo, da pomenja načrt o izpremenjenem zastopstvu v deželnem Šolskem svetu, izpremembi občinskega reda i. t. d. trenotni udarec narodno-napredni stranki, da tudi deset-milijonsko posojilo lahko postane darilo za one občine, ki bodo vSeč klerikalcem, ali veseli smo, da je vsa slovenska deželnozborska delegacija obsodila sedanji nemStvo pospešujoči vladni zistem, da so dnevi Schwarza in njegove za Slovenstvo pogubonosne vlade šteti. Proti Slovencem vladati fe mol le io Schwarz 1 V naii javnosti od 20. septembra 1908,
ki se zrcali zlasti v mlajših deželnozborskih poslancih obeh slovenskih strank, je toliko narodne energije, da si mora naSa nemSkutarska vlada premisliti prav dobro, predno zopet pride z biči in Škorpijoni na nas. Imponirali so nam nastopi naSega Tavčarja, Oražna, Vilfana, Trillerja i. t. d., tudi Pegan in Jarc sta pokazala, da nočeta zaostajati v narodnih oznih za naprednimi poslanci. V znamenju narodnosti naj bo Se večkrat taka koristna tekma med brati, sicer različnimi po svetovnem naziraoju!
Nekaj nam vendar kali spomin na zadnje zasedanje. Vse je obsojalo Bchwarza in njegov vladni zistem, od Kreka do MatjaSiča, tudi pri klerikalcih, le vodja S. L. S. dr. SuSteraič ga je branil. Njegovi mlajši odločno narodno-čuteči somišljeniki so klicali Schwann i Abrag, toda on je brzojavil v dunajski liberalni list «Neue Freie Presses-, da so se zadržali proti Schwarzu popolnoma pasivno. Očividno je hotel s tem odvrniti vsak sum mržnje od svoje stranke. In ko je bila politična debata na višku, ko sta krvaveči trupli Adamiča in Lundra kričali po maščevanju, vital je isti Šusterfič in pričel — hvaliti dobrohotnost Sehv/ana, kateremu je dr. Oražen v svojem velikem govoru mogel in smel očitati, da pije kri in solze slovenskega naroda. Kaj je privedlo načelnika S. L. S. do tega govora, katerega so njegovi somišljeniki poslušali z velikim začudenjem in katerega smisel izkuSa glasilo S. L. S. ublažiti, ne vemo.
Mogoče se nam bo zopet očitalo, da smo politični otročarji, da ne poznamo globokeje strani političnega nastopa, toda nam ostane ta korak nerazumljiv. Vedno in vedno ne pri usodnih pojavih v naSem političnem življenju — omenjamo le državnozborsko volilno reformo — pojavi v nas strah, da SoitorUcev nastop al v korist aaicara IJvbljeneaill naroda, da so pri njem merodajni oziri, ki no nam, milo rečeno, nerazumljivi.
Kranjski deželni zbor.
Pri debati o proračunskem provizoriju se jo oglasil za besedo
poslanec dr. Tavčar, ki je začetkom svojega govora izvajal, da jo bilo jubilejsko leto Slovencem leto krvi in 101104 ker je nemški nacionalizem obhajat orgije surovosti in pobalinstva v Ptuju. Vlada, je dejal, dela z vsemi močmi na to, da ne uresničijo nesnSko-nacionalne nanje. Baron Schwarz je nemški pro-konzul v deželi; njegova vladna modrost ti« v tem, da 20.000 Nemcev deli 95 odstotkov pravi* Slovencem, katerih je skoraj pol miliona, pa pičlo 5 odstotkov. Furor teutonicui je danes aaS vladar in vladi in dvora je to všeč. Meseca novembra na je deželni odbor poklonil cesarju in deželni glavar je pel visoko pesem o vdanosti, pokornosti in neomajni zvestobi slovenskega naroda. Ali ta vdanost, pokorščina in zvestoba mu komaj dajo jamstvo za gomilo v stari zemlji, vladar nas jo neprikrito radi ljubljanskih dogodkov obložil z ostrim ukorom, tako da smo odhajali kakor bi nas bil kdo pretipal z mokro cunjo. Ko pa je bilo sprejeto zastopstvo dežele Štajerske, ? kjer je nenaStvo v Ptuju, Maribora in Celju Se mnogo huje divjalo, ni cesar spregovoril mkake pomirljivo besedo. Oft-cialna Avstrija meni, da smo Slovenci zategadelj na svetu, da nam Nemci plešejo po glavah. S ton stališča je presojati septembrske dogodke v Ljubljani, v prvi vrsti postopanje vojaštva, kateremu smo bili izročeni na milost in nemilost Lojalna navada je, da se obsojajo in obžalujejo take do* monstracije. Vse prav I A da narod dostikrat nima druzega orožja kakor demonstracije, je kriv avstrijski vladni zistem, ki nam odkazuje v tej omajani državi položaj helotov, dasi je v ustavi teoretično tako lepo zajamčena enakopravnost vsem narodom. Kar nas je vse pretreslo ter v nas razvnelo zadnjo strast, je bilo to, da so dne 20. septembra v Ljubljani pokale ces. kr. puške in da sta v cesarjevem jubilejsko« leta morala umreti dva mlada človeka, sedem jih je pa bilo razmesarjenih in pohabljenih. Streljalo se je na nedolžne, bodi is za-bitosti, bodi iz hudobije. Na kratko: Dokazano je, da se je morilo. V tem pogledu je sodna preiskava dala vsa potrebna pojasnila; izpoved vladnega policijskega svetnika se je zajedla kakor črna
PODLISTEK.
Sedemdesetletnica Ivana M urnika.
Skromno in v najožjem krogu je dne 3. t. m. praznoval gospe d cesarski svetnik Ivan M urni k svojo sedemdesetletnico. Dasi gospod jubilar že precej let vsled bolezni ne deluje več v javnosti, ima pa Se po celi deželi mnogo prijateljev in častilcev, ki se z ljubeznijo, hvaležnostjo in spoštovanjem spominjajo zelo zaslužnega cesarskega svetnika.
Murnik je bil rojen dne 3. januarja 1839 v Otoku pri Radovljici, dovršil višjo gimnazijo v Ljubljani z odliko ter se vpisal v juridično fakulteto na dunajski univerzi, kjer je dobil absolutorij. Kot odvetniški koncipijent je potem vstopil v pisarno dr. Lovro To man a v Radovljici ter se leta 1866 preselil s svojim Šefom v Ljubljano. Dr. Toman je bil tukaj tudi tajnik trgovske in obrtniške zbornice, in ko se je odpovedal temu mestu, je postal Ivan Murnik njegov naslednik. Tajniško mesto je opravljal do vstopa v pokoj leta 1901 in si je pridobil za razvoj in pospeševanje trgovine in obrta na Kranjskem velikanske zasluge. Tudi na političnem polju je Ivan Murnik kot uveden Slovenec vedno
stal v ospredju. Leta 1870 je bil izvoljen za državnega poslanca, Se poprej pa za deželnega poslanca. Od leta 1871 do 1878 ter od 1. 1883 do 1900 je bil obenem deželni odbornik ter od leta 1876 do 1907 član deželnega Šolskega sveta kot zastopnik deželnega odbora. V deželnem odboru je imel poročilo o industriji, obrtu, deželnem zakladu in železnicah.
G. ces. svetnik je sodeloval že pri gradnji gorenjske železnice in se takrat udeleževal vseh ko-misijonalnih ogledov, velikansko zaslugo pa ima, da se je zgradila dolenjska železnica. Dvanajst let je bil tudi predsednik ces. kr. kmetijske družbe Kranjske, ki ga je po odstopu izvolila za svojega častnega člana. Bil je tudi njen zastopnik v državnem železniškem svetu, potem član obrtnopospeSevalnegc sveta c kr. trgovskega ministrstva in član osrednje komisije za obrtni pouk. Njegovi zaslugi je tudi pripisovati, da so se 1. 1888 ustanovile c. kr. strokovne Sole za lesno obrt in umetno vezenje v Ljubljani Ivan Murnik je bil tajnik Rdečega križa, potem podpredsednik in je Se zdaj predsednik tega Ijudo-milega druStva. Tudi kot pisatelj je bil Murnik delaven in sicer je bil Se pod Bleiweisom urednik «Novic», za velikansko delo «Österreich-Ungarn in Wort in Bild» je spisal daljSi sestavek, kakor je tudi za Exnerjevo  delo «Die Hausindustrie in
6iterreich» popisal domačo industrijo na Kranjskem. — Za to vsestransko zaslužno delovanje je cesar jubilarja večkrat odlikoval. Ze 1. 1871 je dobil viteški križec Franc Jožefevega reda, L 1884 naslov cesarski svetnik in 1.1898 red železne krone tretje vrste.
Spominjati se pa moramo sedemdesetletnico cesarskega svetnika Ivana Murnika Se posebno zato, ker, je ves čas stal na čelu organizacije slovenskega trgovstva v Ljubljani. Predno se je So ustanovil •Merkur*, je obstajalo slovensko trgovsko pevsko društvo, čigar predsednik je bil ves čas g. jubilar. Ivan Murnik je bil z rajnkim Kersnikom ustanovitelj trgovskega društva in ves čas njegov predsednik, torej mu društvo «Merkur»tembolj dolguje vso hvaležnost in spoštovanje. « Merkur* je žepred dvema letoma Izvolil g. jubilarja za častnega člana za njegove zasluge. Vkljub hudi bolezni je jubilar neprestano stal na strani tega društva ter ga vsikdar dejansko podpiral. Zato pa izrekamo v imenu vseh željo, da bi g. jubilar, ki je vse svoje življenje posvetil delovanju za blagor svojega naroda in le posebej za slovenske trgovce, na večer svojega življenja dosegel tudi ozdravljenje ter kakor mn je Se duh čil, tudi telesno Se prišel med nas. Bog živi Se dolgo naSega zaslužnega jubilanta 1      T* V,
pega v rmeno zastavo pespolka kralja Belgijce?. Vojaške oblastnije žive po zaataralih nazorih, od katerih ne odnehajo in naj pogiie pri tem Tet svet. Med stare grehe avstrijskih generalov spada tudi oni, da ti stari in dostikrat obrabljeni gospodje nočejo nikdar pripoznati, da so kaj grešiti. Tako vojaška avtoriteta tudi v Ljubljani na noben način ni hotela pripoznati, da zadene vojaštvo 27. pespolka kakšna krivda. Lajtoant Majer in njegovi vojaki, ki so potem pisali bestialne karte domov, so bili nedolžni kakor ovčice. Vojni minister se je v delegacijah zagovarjal, da je moštvo tiste cele, kateri je 20. septembra zapovedoval lajtnant Majer, streljalo prej nego mu je bilo dano povelje. Pri tem ni občutil, kako je s tem izgovorom osmešil sebe in avstrijsko armado pred celo Evropo. Njega ekscelenca ni zaukazal niti najmanjše pre-isiave in polkovnika, ki ima tako disciplino v svojem regimentu, ni niti za trenotek poslal v kasern-ski arest Tistega, ki je sprožil tri strele, je pohvalil njegov lajtnant: «Also Sie waren es, der das Schnellfeuer unterhalten hat Bravo I So Gott will, werden wir noch schießen.»
Pri naših avstrijskih razmerah se prav nie ne Čudim, da se lajtnantu Mayerju ni nič zgodilo; čudim se samo, da dne 2. decembra ni postal oficir Josipovega reda, seve «mit der Kriegsdekoration»! Vojni minister je g. dr. ŠuSteršiču obljubil, da se bo nanovo preiskavam. A preiskuje se nič. Samo lajtnanta Mayerja so poslali na blaz-niiko opazovalnico, pa se pravzaprav ne ve, zakaj. O ti vojaški ekspediciji v blaznico se pripoveduje pikantna dogodbica, katera bi, če je resnica, za kar pa jaz ne jamčim, v bengalični luči razsvetlila disciplino pri 27. peipolku. Govori se, da je lajtnant Mayer s svojimi «tovariši* v takozvani «Offiziersmesse» nekaj popival. Njegov kompanijski komandant je potreboval njegove službe in po ordonanci mu je poslal takozvani «sluzbeni list», s katerim ga je poklical v službo. Gospod lajtnant pa je vpričo svojih tovarišev strgal ta list, rekoč: «Was soll mir der Wisch 1»
Naj je že lajtnant Mayer blazen ali ne, nikakor se mu ne more dopustiti njegovo provokato-rično postopanje po 20. septembru! Naravno je, da je Ljubljana, ko so bili ubiti ljudje, v hipu stala v plamenu. Bilo nas je mnogo, ki smo smatrali demonstracije za nekaj takega, kar daje orožje v roko političnemu nasprotniku. Ko pa se nam je povedalo, da je tekla človeška kri, zavrelo nam je v glavi, in naj mirnejšemu meščanu so se krčile pesti.
V tem nevarnem položaju je lajtenant Mayer svojo s človeško krvjo zamazano pest dvignil proti mirnemu človeku. Prežal je nanj, in ko ga je zavohal v Prešernovih ulicah, ga je napadel iz zasede ter ga pretepel. Lajtnantu Mayerju se ni ničesar zgodil, in Potiorek je imel svoje dopada-jenje, da je mogel neznaten oficir celo Ljubljano na nečuven način izzivati. Sicer pa recite kar hočete, ako pet do glave oboroženih oficirjev zahrbtno napade neoboroženega meščana, ne vidim jaz v tem ničesar junaškega, ničesar častnega I Take reči uganjajo pretepači. Skoraj bi človek mislil, da bi kaj takega, kakor je bil lajtnanta Mayerja eksces v Prešernovih ulicah, v normalni državi ne smelo biti mogoče. Zlasti od strani vojaštva ne, ki je glavno breme preobloženega davkoplačevalca.
Vojaško upravo zadeva že drugo očitanje.
V te stvari se je namreč tudi vtaknil korni poveljnik general infanterije gospod P otiorek 1 Vedel je polkovnik 27. pespolka, da je poročnik Mayer nemogoč pri 27. pešpolku v Ljubljani, in zato ga je poslal v Gradec, a od tamkaj ga je zopet Potiorek poslal nazaj v Ljubljano, da se je
'.ovek potem nalašč kazal po ljubljanskih ulicah dedoval pri odgrnjenik kazinskih oknih vsak dan in prezirljivo gledal na tiste ljudi, na katere 'je prej streljat Poročalo se je v Gradec, da je lajtnant Mayer tudi dne 19. septembra napravil «Bajonettangriff» na občinstvo. In kako se je potem izrazil feldcajgmojster Potiorek? «E>n Bajonettangriff, wobei keine Verwundung stattfindet, ist für mich kein Bajonettangriff!» To je krvoločnost, ki sramoti vsakega oficirja, posebno pa takega, kakor je general Potiorek. Bojim se, da bodeta ležala ta dva mrliča tudi med nami in našo dinastijo 1
Govorili so na to poslanci dr. Vilfan, Turk, dr. Eger, dr. Oražen in GangL
Na to je odgovarjal
deželni predsednik baron Schwarz: ' Glede na izvajanja gospodov predgovornikov o septembrskih dogodkih hočem razložiti celo zadevo. Zaradi agitacije pred shodom dne 18. septembra in zaradi agitacije na shodu samem se je bilo bati neredov, zato je vlada koncentrirala v Ljubljani orožniStvo in pripravila vojaštvo ter določila za opazovanje dogodkov državna policijska uradnika. 18. septembra je vprašal policijski svetnik W?atschko ljubljanskega župana, ali bo treba orož-niske asistence, a župan je zanikal to, in popoldne je župan pri meni rekel, da misli, da bo lahko vzdržal mir in red s svojimi lastnimi policijskimi organi. Zvečer je svetnik Wratschko sporočil mestnemu policijskemu svetniku Lauterju, da mu da lahko na razpolago 30 orožnikov; ta je vzel to na znanje, pa rekel, da misli, da bo izhajal s svojimi mestnimi stražniki. Zgodilo se pa je, da je po zbo-
rovanju prodrlo veliko ljudi skozi policijske kor-done, da je bil prostor pred Kazino kmalu napolnjen z ljudmi in so se zgodili izgredi. Tedaj je vladoi policijski uradnik Fmk opozoril mestnega policijskega svetnika Lauterja, da jt orožniska pomoč silno potrebna, a svetnik Lauter jo je zopet odklonil. Deželno predtednistvo je odposlalo orož-ništvo in vojaštvo.  Zal, da so medtem irgredniki že izvršili svoje že dolgo pripravljene naklepe. Dne 19. septembra je župan Hribar predru-gačil svoje stališče in je sam zahteval vojaštvo I (Dr. Sušteršič: «Ali je to res, gospod baron P»   —  Narodnonapredni poslanci odločno ugovarjajo. — Dr. Tavčar:  «Glavno je, da se je streljalo!* — Dr. UiSteršlč: «Kdaj jo to bilo P*) Popoldne.   Prišlo je tudi dne 19. do silovitosti in so morali vojaki in orožniki napraviti mir in red. Dne 20. septembra je bilo pripravljeno enako in vkljub temu, da ljudstvo ni moglo dvomiti o resnosti položaja, se je zopet obnašalo izzivajoče in grozeče, kar je imelo žalostne posledice. Dne 21. sept popoldne so pohajale gruče ljudi po mestu in zahtevale od trgovcev in obrtnikov, da odstranijo nemške napise in so jih mnogim tudi sami odstranili. Mestna policija ni bila zmožna niti tega zabraniti. (Klici: «Ali je 20. september že končan ? Ali o 20. septembru ne veste nič povedati P>) Mestna policija je celo pustila razširjevanje hujska-jočih letakov.  Odločno zavračam napade na vojaštvo. Zavračam najodločneje napade na kornega poveljnika!  Padle so besede, kakor «morilec». Morilec je tisti.. . (Klici: «Vojaki, ki so streljali, so morilci!» — «Tisti, ki v hrbet strelja!» — Dr. Tavčar: «Tisti, ki so «Schnellfeuer» dajali!») Morilec je tisti, ki ■ z namenom uničuje človeško življenje. Ta trditev je tako strašanska, da se obsoja sama po sebil (Klici: «V hrbet so streljali! Za be-žečuni so streljali!*)   Kar s*» tiče očitanj vojaštvu zaradi uporabe orožja, se je že v delegacijah izjavil vojni minister Schönaich in obljubil, da bo podal na podlagi nadaljnih poizvedb nadaijna pojasnila: (Dr. Tavčar: «Na sodnji dan popoldne ob polu štirih i») Poslanec Hribar in tovariši so vložili tozadeven nujni predlog v državnem zboru. Deželni zbor zato ni pristojno mesto ... OrožniStvo in vojaštvo je postopalo popolnoma pravilno. Nekemu žandarmerijskemu častniku se je očitalo, da je rekel: «Noch einmal živio schreien, so wird geschossen!» Tega izreka ni storil, rekel je tedaj: «Jetzt schreien  sie živio,  wo doch geschossen wurde!» (Klici: «To ni resl To ne bo držalo!*) Končno  so neupravičene pritožbe proti vladi in njenim organom. Pravi krivci so bili, ki so izgrede uprizorili in jih pripravili, in vsi tisti, ki so s svojim vedenjem posredno ali neposredno ljudstvo razburjali in zavajali v misel, da se sme nekaznovano poškodovati tujo lastnino. Govorilo se je o nekem izrazu, ki sem ga baje storil v kabinetni pisarni v izredno sovražnem smislu proti slovenskemu narodu. Izjavljam, da tega izraza nisem storil niti v kabinetni pisarni, niti kje drugje 1 Pod vprašanjem «Germanisierungsbestrebungen» se mi očita posebno sprejem Nemcev in pripadnikov drugih narodnosti v politično službo, da pa odbijem slovenske. Nikdar se še ni pripetilo, da bi se kakega prosilca odbilo zaradi narodnosti.   Med 19 kon-ceptnimi praktikanti je 8 Slovencev, 9 Nemcev in 2 Čeha. Pred 10 leti je bilo na Kranjskem v politični službi samo 9 Slovencev, danes jih je pa 26. Očitalo se mi je, da sem v nekem poročilu baje trdil, da je preveč Slovencev v politični službi. Tega nisem trdil nikdar.  Res je pa, da se oglasa malo slovenskih kompetentov. Poročal sem, da je želeti, da stopi več juristov v politično službo. Ko sem v zadevi svetnika Laschana dobil obvestilo, sem ga pozval, naj se opraviči.  Laschan je poročal, da je parkrat dobil v neki privatni zadevi slovenske sodnijske odloke, dasiravno je znano, da je po rodu Nemec.  To, da ga je toUko razjezilo, da je strgal sodnijski odlok, s čimer pa ni imel namena žaliti sodnije. Iz Laschanovega postopanja ni razvidno, da bi bil hotel žaliti slovenski narod, zadeva je popolnoma internega značaja. Spoznal sem, da se je stvar napačno tolmačila. Nikdar nisem protežiral ne akonitoni in sovražil naroda, vršil le svojo službeno dolžnost po načelu pravičnosti.   Sodbo o svojem delovanju prepuščam trezno  in  objektivno   sodečim ljudem in bom vztrajal ne da bi se dal morebiti motiti od neopravičenih napadov.
Za deželnim predsednikom je govoril poslanec dr. Buitertlö:
Jaz imam morda nekoliko drugačno stališče napram položaju, nego marsikdo drugi. Osemnajst let sem v političnem življenju in mislim, da se mi lahko ta čas šteje kot vojna leta, torej dvojno.
Ljudstvo me je postavilo na najvišje mesto, katero ima v deželi oddati, in sicer že opetovano. Ne smatral bi se vrednim tega zaupanja, če bi ne imel poguma, v vseh okolščinah vsakemu nasproti povedati resnico. Včasi je veliko bolj popularno, dati duška ljudski razburjenosti, ljudski strasti. Dolžnost moža pa je, brzdati ljudsko strast. Ako se ne brzda, lahko zaide na napačna pota in ost se obrne zoper lastni narod, zoper tiste, ki so se vdali strasti. Besede dr. Tavčarja so mi bile v velikem delu simpatične, ampak obžalujem in bom obžaloval vedno, da se krona uvaja v debato. To je nekonstitucionalno, n ep ari amen tarčo.
Čin lajtnanta Mayerja in njegovega oddelka je popolnoma neopravičljiv; na ljudstvo se je streljalo, kakor strelja lovec na divjačino. Izvajanja vojnega ministra Schönaichs v vojnem odseku so bila zelo poučna. Na podlagi lastnih poizvedb je moral priznati, da se je na bežeče I ju ist vo streljalo. Vse objektivne priče se strinjajo vtem. Prvi strel je padel, ko so ljudje že bežali. To je umor. To se ne da opravičiti. Nujno potrebna je reforma asistenčnih predpisov; dispozicije nad vojaštvom naj ima civilni organ. V Pragi so trajali mnogo hujši izgredi tedne, ne da bi se rabilo orožje.
Ako imajo Nemci v Ptuju mob ali zahteva naša narodna čast, da ga tudi mi moramo imeti? Mi najodločneje obsojamo tiste izgrede; za nje so odgovorni samo tisti, ki so se jih udeleževali. Ako se pa za te izgrede dela odgovoren slovenski narod, slovensko ljudstvo v deželi, proti temu odločno in jasno protestiramo.
Nemški listi so zelo pretiravali, poročila o ljubljanskih izgredih so bila silno pretirana. Kdor je to bral, je moral misliti, da je Ljubljana pravo roparsko mesto, da bi se človek ne upal na ulico. Ptujski ivgredi so bili bistveno hujši, kakor ljubljanski. Č* naj izbiram med tem, ali naj se me napade telesno ali mi razbije okna, sem za okna.
Jaz sem izgrede takoj obsojal z vso odločnostjo, vendar pa nisem slišal tovariša dr. Egerja, da bi bil tudi le z eno besedo obsodil ptujske izgrednike.
Vladni sistem se mora reformirati z vstrajnim in sistematičnim delom. Kriv temu sistemu pa ni sedanji deželni predsednik, temveč baron Hein. Danes so samo še ostanki tega zistema. V/Jic temu pa so Haina svoj čas zagovarjali celo nekateri go-vornikovi pristaši. Sedanji predsednik je žrtva Hei-nova in tistih ljudi, ki so ostali po Heinu v predsednikovi bližini. Baron Schwarz je vpeljal vse drug duh pri okrajnih glavarstvih, kakor pa je bil za časa Heina, da so uradt sedaj veliko kulantnejši napram ljudstvu, kakor pa so bili prej.
Baron Schwarz ni nikakor zakrivil september-skih dogodkov. Odgovornost ima lajtnant Mayer in njegov oddelek. Za vojaško asistenco ni bilo nobenega povoda. Smešno je bilo videti post fe-stum, dne 19. septembra stražiti vsako ubito ka-zinsko okno po enega orožnika.
Danes smo culi, da je isti dan zahteval župan Hribar vojaško asistenco. Stvar naj se dožene med baronom Schwarzom in županom Hribarjem. Vsak ima pravico verjeti in ne smemo se postaviti na stališče, da ni nič res, kar reče deželni predsednik. Vemo, da se bo pričela vsled tega vojska med županom Hribarjem in deželnim predsednikom in potem bo prišla resnica na dan. Sicer pa tudi ne obsojam župana Hribarja, če bi bil tudi zahteval vojaško asistenco, kajti tedaj je bil lahko razburjen, ko je imel tako veliko odgovornost na sebi.
Vsekako je pripisovati krivdo obenem županu Hribarju in baronu Schwärm, prvemu ker ni pre-skrbel za dne 18. septembra zadostno za vzdrževanje miru in reda, drugemu pa zato, ker je zaupal županu Hribarju
Res je, da slovenski narod na Kranjskem Se ni dosegel enakopravnosti, čemur pa je kriv naS zistem v zvezi s splošnim zistemom v državi, po katerem se s Slovenci ne ravna tako, kakor z drugimi narodi. Res pa je tudi, da so pritožbe na Štajerskem in Koroškem še večje. Kaj nam je storiti proti temu?
S pobijanjem oken in psovanjem ne dosežemo ničesar, pač pa s zistematičnim, složnim delom za napredek in blagor ljudstva. Kompas Avstrije kaže proti slovanskemu jugu. Roko v roki z našo dinastijo bomo delali z realnim delom. Z vsemi našimi močmi za uresničenje tega naSega ideala, tudi ako mi ne doživimo tega uresničenja, pač pa nasi potomci, da bo mogočno zaplapolala zastava jugoslovanske države pod žezlom habsburške dinastije.
Potem sta govorila še posl. baron Schwege! in poročevalec dr. Krek.
Pri glasovanju so bili sprejeti vsi predlogi finančnega odseka in resolucija drja. Kreka, da se izplačajo deželnim uslužbencem že dovoljene miloščine za leto 1909.
Q ostalih važnejših sklepih poročamo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
Gospodarski del. b
Razvoj danskega kmetijskega gospodarstva. Francoska ima kot jako napredna država na Danskem posebnega zastopnika, ki mora na-tačno opazovati razvoj danskega kmetijstva in poročati o vseh zanimivostih Svoji vladi, da se ono, kar je dobro, uporabi potem tudi na Francoskem. Za 1. 1905 je sestavil ta zastopnik natančno statistiko o izvozu danskih kmetijskih pridelkov. Številke govore: Danska je izvozila 1905. 1. 29.000 konjev, 122.000 glav goveda, 100 milijonov kg svežega soljenega mesa (18 krat več, kakor Francoska I) 360 milijonov jajc, 80 milijonov kg surovega masla. Če bi nastavili za vse to blago povprečno našim razmeram odgovarjajoče cene, bi videli, da znaSa vrednost tega ogromnega izvoza gotovo pol milijarde avstrijskih kron. To je ogromen dohodek! In Danska ni nič večja, kakor je slovensko ozemlje. Komu se ima danski kmet zahvaliti za ta velikanski napredek P Najprej izvrši-
I. priloga „Gortnlcu" if. 4 Ig 1.1909-
nemu danskemu šolstvu: ljudsko iolutvo, kmetijske zimske šole (krog 100), višje kmetijske šole, ljudske visoke šole (tudi teh je krog 1001). Nadalje pa je danskemu kmetu v večjo podporo zadružništvo. Danes sploh ne kupi ničesar in ne proda ničesar brez zadruge. Vsa Danska je organizirana v neštevilnih zadrugah! Nek srbski list pravi k temu poročilu: «Samo za surovo maslo razprodano v inozemstvo je dobila Danska 1. 1905 240 milijonov dinarjev (1 dinar približno 1 K avstrijske veljave), Srbija pa je dobila v istem letu za ves svoj izvoz samo 80 milijonov dinarjev, vkljub temu, da je Srbija še celo za 10.000 km večja, ko Danska. Toda! tako pravi dotični srbski list, «na Danskem dela narod sam, pri nas pa čakamo, da bi bog in država delala za narod!» Ali bi slednjega ne mogli reči tudi mi Slovenci?
Pouk o kmetijskem gospodarstvu v vojaštvu. Seveda ne pri nas, mi pridemo s takimi stvarmi šele, ko sta jih uvedli tudi že Turčija in Abesinija. V Italiji se je tak pouk začel žezdavna. Sedaj ga bodo uvedli v pruski armadi. Vojno ministrstvo je tozadevnemu predlogu kmetijskega ministrstva že pritrdilo. S poukom se začne še to leto. Poučevali bodo kmetijski učitelji in uradniki kmetijskih zbornic — tudi na napravo kmetijskih zbornic bomo Avstrijci Se malo počakali! — v naravoslovju, poljedelstvu in živinoreji. Pouk v zimskem času bo bolj teoretičen, po leti pa bolj praktičen. Pouk je mišljen v obliki predavanj, ka ter i m bo vsakokrat sledil prost razgovor. Vojaki bodo prejemali v ložje razumevanje predavanj razne spise (liste, brošure in knjige). Razun tega je omeniti, da bodo vojaške oblasti ustanovile posebne posredovalnice, ki bodo preskrbovale onim dosluženim vojakom, kateri se bodo hoteli posvetiti kmetijstvu, takoj primerne službe.
Reforma kmetijskega kredita. Dr. Grabmavr je vložil v gosposki zbornici svoječasno predlog, s katerim se vlada poziva, naj čimprej vloži v poslanski zbornici zakonski načrt za reformo kmečkega kredita. Specijalna komisija se je posvetovala o načrtu, ki ga je tozadevno sestavil predlagatelj sam, in je izdala poročilo. Glavne točke Grabmavrjevega predloga so: 1. zastavne pravice na poljskih in gozdnih posestvih se smejo ustanoviti le za neodpovedljive, v najdalje 60 letih v anuitetah odplačljive terjatve. 2. Terjatve, ki jih imajo na poljskih in gozdnih posestvih kreditni zavodi, navezani na javno polaganje računov, se imajo, če se že sedaj ne odplačujejo v anuitetah, spremeniti vanuitetne dolgove, in se imajo odplačati najdalje v 60 letih; dolžniku pa se mora dati možnost, da to dobo tudi skrajša. 3. Pri vseh prisilnih prodajah poljskih in gozdnih posestev morajo posredovati javni zavodi (deželni hipotečni zavodi) v svrho, da očistijo posestva vseh odpovedljivih hipotek, ki se ne dajo amortizirati. 4. Deželni zakonodajni zastopi naj odločijo termine, kdaj stopi ta kreditna reforma v veljavo.
Tedenski sejem v Kranju dae 18. Januarja
1909. Prignalo se je — konj, 112 glav domače goveje živine, 24 glav hrvaške goveje živine, 3 domači teleti, — hrvaških telet, 49 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36 -46 K. Pšenica K 1225, proso K 775, rž K 10-—, oves K 9-—, ajda K 9'—, repno , seme K —, fižol ribničan K 13—, mandalonK 12—, koks 14-— krompir K 2-80 za 50 kg, seme dom. detelje 58—60.
Dopisi,
Novice is Cerkijan.
— I. občni zbor kmečke posojilnice in hranilnice ee je vršil minulo nedeljo zjutraj ob 8. uri. Poročilo, katero je podal g. učitelj La-pajne kot tajnik posojilnice, nas je vsestransko zadovoljilo. Poldrugsto tisoč kronski denarni promet prvega leta, to je uspeh, katerega ob ustanovitvi ni prav nihče pričakoval. Plačane so iz dobička knjige, tiskovine, blagajna in še se kaže prebitek v čistem dobičku. Če bi ne stali ob rojstvu posojilnice poleg, če bi tudi dejansko ne sodelovali med letom pri posojilničnih opravilih, bi nikdar ne verjeli, da rodi mala rajfajznovka tako krasne sadove in uspehe.
Združenje domačega kapitala, pomoč potrebnim domačinom v sili, organizacijski smisel in namen posestnikov, gospodinj, delavcev, hlapcev in dekel, dotika in občevanja z najsiržo maso naroda, tukaj mora človek imeti uspehe, ako ima količkaj človeških, socialnih mislij v sebi. Nasprotovati in zaničevati more tako delo kvečjemu kak sebičnež, individualist z nečloveško naturo.
— Le prerado se Se sliši: Kaj bomo počeli, v vsakem kurniku že hočejo imeli svojo posojilnico, pri tem pa starejše posojilnice pešajo. Temu ni tako hudo. Denar ima kratek rep. Ze od-nekdaj je tako. Zdaj ga ima ta, kmalu zopet drugi. Prehaja iz rok v roke; nima stalnega doma. Danes osreči enega, jutri mu je ž* v pogubo. Prehod, cirkulacija je vedno na vrsti. Res je tudi, da vsak nov savod kakemu starejšemu odje kako
kronico. A zato ni potreba pretakati krokodilovih solz in klicati prokletstva nad kmečke zavode. Namen takih zavodov je v glavnem zbirati one kapi-tale. kateri bi sicer plesneli po nogavicah, skriti v duphh i. L d. Končno pa tudi, da preostajajoči kapital domačega kraja sluti industralizaciji kmetijstva. Kdor temu nasprotuje, si moramo misliti, da so njega lasje več vredni kakor možgani. Zato svetujemo odkritosrčno vsakemu: Glej, da delaš na to, da pride v vsako občino, v vsako vas mala posojilnica rajfajznovka. Gg. učitelji imajo tukaj prav odprto in prosto polje. Ljudstvo bode enkrat hvaležno 1
— Komu pa pripisujemo tako lepe uspehe enoletnega razvoja posojilnice? Predvsem moramo omeniti g. učitelja Jos. Lapajneta. Dal je na razpolago posojilnici svoje znanje, svoj prosti čas nesebično, zastonj na razpolago, delal je marsikatero uro potrpežljivo, da lahko rečemo s ponosom : v posojilnici je tak red, da mogoče raalo-kje ali pa nikjer. Ravno tako je dal svoje prostore na razpolago brezplačno, naSa stara korenina, Matevž Kern. Pa tudi ostali odborniki so se žrtvovali čez svojo mero Po svoji moči so donašali žrtve na oltar domače — samopomoči s tako ljubeznijo, da bi jih težko najbrže prvi kristjani. Če bi bilo v Ljubljani nekaj požrtovalnosti, bi tudi vse drngače izgledala. Tako pa sama žalost
— Odbor je ostal tudi v naprej isti, kakor je bil lansko leto, le pravila so Se nekoliko spremenila.
— Popoldne tega dne se je vršil občni zbor mlekarske zadruge. Troje polnih let je preteklo, kar je stopila v življenje. Natančnejše poročilo objavimo v prihodnji Številki.
— Omeniti je tudi, da je kmetijska podružnica priredila zadnji čas lepo obiskani kmečki sestanek. V svoji sredi smo namreč imeli g. cesarskega svetnika in ravnatelja naše dičae kmetijske družbe, govoril je poljudno, vneto o živinoreji in kar je s tem v ožji zvezi, da ga ljudje ne morejo pozabiti. Zelja je, da podružnica zopet kmalu pridobi tega gospoda kot govornika.
— Meseca februarja pa, kakor čujemo, priredi deželni odbor dvadnevni podučni tečaj, ki bode sličen onemu, katerega je lani priredila naša kmetijska podružnica.
— Napredujemo! Da pa se povspnemo duševno in gospodarsko višje, treba je, da korakamo z napredujočim časom vedao kvišku in naprej, a nikdar pravzdol in nazaj!
Is Ljubljane. (V zrcalu deželnega zbora) To je bilo v soboto 16. januarja 1909. Schwarz je bil premikastiJ svoj zaključni govor z običajnimi frazami. Da je bil to obenem tudi zadnji njegov zaključni govor ob grobu njegove vlade na Kranjskem, tega možu niti omenjati ni bilo treba. Schwarz dobro ve, da mi to itak že vsi vemo. No, in kar je potem še preostalo prazne slame, jo je deželni glavar z vso spretnostjo c. kr. dvornega svetnika do dobrega in do konca prem lati 1. In tako je bil deželni zbor odgoden. Notabene, prvi deželni zbor v znamenju zveličavne .Narodne zveze", pri katerem in vsled katere so .prijatelji našega dobrega ljudstva" na vse pretege želi, kar so že dolgo sejali; no pa tudi do dobrega oželi vsakogar, kdor se je le pustil. In žali bog, pustili so se malodane vsi! Takoj po odgoditvi se je jela temeljito zagrešena deželnozborska dvorana ter temeljito zavržena galerija toinostran temeljito prazniti. Ampak zäme, ki sem raz te ponesrečene galerije ves čas zborovanja gledal nizdoli ter videl tamkaj tolikanj po dvorani se plazeče hinavščine — Šušteršič mi tukaj niti na misel ne pride — zäme torej deželni zbor navzlic vsemu temu še davno ni bil odgoden. Sedel sem tja v kurnik z napisom: .časnikarska loža", katerega sije bila slavna „Slovencevega" redakcija z vsemi svojimi priveski vred menda v zavesti: mi smo gospodarji dežele in deželnega zbora ter odbora, osvojila docela zase. Meni nasproti so trije .Slovenčevi" konkurentje pili iz polpraznega litra; nevem na čigavo zdravje. Morda na zdravje .pozabljenih", nerešenih učiteljskih plač; morda na zdravje še vedno nepojasnjenih od profesorja, oziroma sedaj vsled .zaslug" do ravnatelja novomeške gimnazije avenziranega moža žalostne postave — Schwarzovih fantov korigiranih šolskih nalog; ali pa morda na zdravje nezav.njenih obdolžitev glede tistih državnih prispevkov, katere je baron Schwarz prejel kot pavšal za oskrbo vladne palače, h kateri oskrbi pa Schwarz baje skrbi, da tudi njegovi privatni .mebelni" in druga taka .pakaža" ne ostane neoskrbljena. Če pravim .baje Schwarz skrbi", mislim, da sem s tem bolje m več povedal, nego obdolženi Schwarz, ki o teh drugih pikantnih zadevah sploh ni povedal ničesar. No, in potem je eden tistih . SI o vence vi h" konkurentov vendarle izpraznil liter do zadnje kapljice ter napil — to pa sem menda dobro slišal — na zdtavje deželnega glavarja, ki je v svoji ljubeznivosti do gg. časnikarjev, le tem poskrbel tako imenitne lože, s katerih se ne more slišati, kar se v dvorani razpravlja kaj tacega, kar ni varno za javna ušesa. In že ko je bil prazen kozarec postavil na mizo, je še enkrat dejal — menda sem tudi to slišal prav — „na
zdravje gospoda deželnega glavarja, ki se je v svojem konečnem zahvalnem govoru tako laskavo zahvalil tudi časnikarjem" ... Ali pa tudi ne! sem baš mislil vsklikniti, pa sem se še pravočasno premislil, zakaj v tistem hipu sem zazrl pred seboj zrcalo deželnega zbora. Lahko si mislite, da me je ta nenavadna prikazen tako prevzela, da sem pozabil na vse drugo. Nataknil sem si svoja najostreja očala in gledal nepremično v to zrcalo. In zrl sem čudnim, velcza-nimivim slikam v obraz. N. pr. onale slika iz prvega dne otvoritve deželnega zbora. Hut kar groza me je stresla. Kamor sem pogledal, v realko, filharmonično djuštvo, v kote deželnega dvorca, povsod sami svitli bajoneti. Ješeš! sem nehote vskliknil, mar naj je to .častna straža" za zborovanje ljudskega parlamenta! In potem tam od vladne palače na Bleiweisovi cesti po vseh ulicah in cestah do deželnega dvorca, povsod sami policisti v vidni in nevidni podobi... o, in poglejte no, niti onega suh ga dunajskega špiceljna ne manjka zraven, katerega si je bil zadnjič Štefev .Untonu'tako imenitno .privoščil", da mu je pokazal odprtino, kjer je zidar pustil prazno, če treba, da se koga radikalno ven vrže. Se ko se vprašujem, čemu vse to, gledam sredi te slike podobo Schwarza. Prav kakor v originalu t Podoba za nekaj trenotkov izgine. Druga slika. Schwarzev sprejem v deželnozborski dvorani. Sredi dvorane narodno napredni poslanci — dvignjene roke, kakor bi kazale: Ven ž njim. Nehote sem se domislil klicev, kar sem jih slišal sam in kar jih stoji v dnevnih deželnozborskih poročilih črno na belo tiskanih: .Abzug Schwarz! Morilec! Kasinohusar! Ven ž njim i. t d. Ta slika obenem tudi kaže klerikalce, reete .ljudske prijatelje", kako se hinavsko skrivajo za hrbtom moža, katerega so popolnoma vredni. Tretja slika iz popoldne tistega dne. Oni, ki danes nočejo biti več klerikalci, .napadajo" Schwarza. Res, bliska se, gromi in treska — Šušteršič namreč .obdeluje" Schwarza — da kar poka po dvorani in snega nikdar očiščena streha ječi pod težo mokrote, ki se baš pri vhodu pred dvorano curkoma razliva po zidu na račun tam razobešenih sukenj galerijskih obiskovalcev. Ampak: Veliko gromenja, malo dežja, ali: lisjak lisjaka ne bo požrl, tako sta si tudi Šušteršič in Schwarz iz starega prijateljstva segla ljubeznivo v roke, komaj da je prvi drugega ob splošnem ploskanju grozovito .obdelal". Dve besedi stojite nad to sliko: .Hinavščina" ter .lopovščina". In potem sledi nebroj sličnih, pa tudi nesličnih slik — ampak med njimi nobene vesele za slovenski narod. Res je, obilo žetve z napisom: .V blagor slovenskemu ljudstvu" kažejo te slike kot sadove sedanje večine S. L. S. v deželnem zastopu. Vendar oni, ki so s pomočjo odkritosrčnosti narodno - napredne stranke vse te žetve srečno in previdno spravili pod streho, te žetve niso želi iz odkritega namena, da bodi našemu ljudstvu pomagano, marveč da je in da bode pomagano njim samim in njihovi politični sebičnosti. In vse kar so prijatelji ljudstva naželi za ljudstvo, je in bo še ravno to ljudstvo drago, drago plačalo; zakaj in kako, tega se bo ljudstvo šele zavedalo, ko bo — prepozno. Kajti: Kdor Te, ki Te je leta in leta bičal in tiščal k tlom, v trenotku, ko si postal njegov suženj, naenkrat obsiplje z darovi, ta, veruj mi, nima in ne more imeti odkritih namenov pri tem obdarovanju. Na vrsto so prišle tudi slike poslancev posameznih strank. V sredi narodno napredna stranka — sami odkriti pošteni obrazi. Raz vsakega jasno čitaš: tak sem z vsemi svojimi vrlinami, pa tudi — hibamh In naša največja hiba je, da smo vodju S. L. S. dr. Šušteršiču šli preje v past, nego smo ga po njegovem govoru v prilog Schwarzu spoznali Zrcalo poslancev S. L. S. kaže kljub poštenim obrazom dr. Kreka, Povšeta in par drugih manj merodajnih tovarišev, docela spakedrano sliko. Nesrečna žlindra se preliva po tej sliki in kamor seže ta žlindra, tam pusti svoj neizbrisen madež za seboj. Na sliko nemških poslancev se niti ozreti nisem hotel. Preveč je prežeta od nedolžne slovenske krvi narodnih mučenikov 20. septembra, preglasno vpije klic te krvi do neba o moriji na Pogačarjevem trgu. Ura na deželnem dvorcu je odbila že 7. večerno uro, moral sem ostaviti kurnik „Slovenceve" lože. V duhu pred menoj ravnokar se vrsteče slike so izginile druga za drugo. Ampak izmed vseh ostudnih in odurnih slik, kar sem jih gledal v zrcalu deželnega zbora, me je ena najostudnejših spremila celo venkaj iz deželnega dvorca; namreč slika, ki kaže prizor, kako je slovenski poslenec dr. Šušteršič kot vrhovni zastopnik slovenskega ljudstva v svojem govoru ob zaključku zasedanja v nebo koval vrline nemškega birokrata iz Bleiweisove cesti, njega, ki nosi na svoji vesti slovensko nedolžno prelito kri, nosi vse krivice, ki jih mora prenašati naš tlačeni slovenski narod. In ko sem se potem še domislil, kako bodo Judežu Iškarjotu za njegovo izdajstvo mastno plačali v Ljubljani in na Dunaju, sem s studom pljunil nazaj, odkoder sem prišel.
Naročajte in širite nas list!
flW*J*»ia>*jaaajfrs^S^»J*j
%g©devinski in slovstveni pregled s* prih. teden.
24. januarja: 1459. Matjaža Korvina izvolijo za ogrikega kralja, — 1821. * Zemljepisa* Blaž Kocen ▼ Hotanjah pri Ponikvi na Štajerskem. — 1831. f Skladatelj Gasparo SponUni. — 1883. f Skladatelj F. Fiotovv.
25. januarja: 1688. Sklep državnega zbora v Požunu, na katerem so pripoznali nasledstveno pravo Habsburžanov (avstrijske in Ipanske panoge) v moškem kolenu. — 1884. f Škof dr. Janez Pogača* v Ljubljani.
26. januarja: 1363. Margareta Maultasch proglasi v Bolcanu Rudolfa IV., vojvodo avstrijskega za dediča na Tirolskem. — 1699. V Karlovcu sklenejo mir, Avstrija dobi Sedmograsko. — 1797. * Jezikoslovec Matija Cop v Žirovnici na Gorenjskem. — 1846. * Pisatelj Franc Mara v Štangi nad Litijo.
27. januarja: 1738. * Pisatelj in šolnik Blaž Kumerdej na Bledu. — 1756. * Skladatelj Volberg Amadej Mozart v Solnogradu. — 1893. f Pisatelj Jože Mara v Ljubljani — 1901. f Skladatelj G. Verdi.
28. januarja: 1784, * Pisatelj Matija Vrtovec v Šmarju na Primorskem. — 1810. Andrej Hofer izdan in vjet. — 1871. Kapitulacija Pariza. — 1875. f Slovenski politik dr. Etbin Henrik Gosta v Ljubljani.
29. januarja: 1852. f Jan Kolar, pesnik «Slavy dcera», apostol slovanske vzajemnosti.
30. januarja: 1889. f Cesarjevič Rudolf v Maverlingu.
Godovi prihodnjega tedna: 24. Milislava; 25. Radosin, Kosava; 26. Poli karp, Dušana, Vsevlad; 27. Zanez Zlat., Slavoja; 28. Julijan, Dragomil; 29. Frančišek, Branimir, Gorislava, Zdislava; 30. Martina, Desislav, Gordijana.
V Kranju, dne 23. januarja 1909.
Jezikovni zakon se baje približuje uresničenju Vlada razglasa, da namerava povabiti nekatere Cehe in Nemce, da jih zasliši o raznih nasvetih, preden predloži zakon parlamentu. Narodnost ostane torej v Avstriji glavna točka pri reševanju nacionalnih vprašanj. Vlada noče sklicati formalne spravne konference, ker ima ž njimi že preveč slabih izkušenj. A to, kar namerava, ni nič drugega, kakor v drugi obliki in ne more imeti drugega vspeha, nego da se vsa stvar še nekoliko zavleče.
0 bodočem bosanskem deželnem zbora poročajo, da bo imel 90 do 100 poslancev, ki se volijo po kurijah in po veri. Volilno pravico bodo imeli približno tisti, ki jo imajo za avstrijske deželne zbore. Na štiri katoliške mandate bi prišlo 6 mohamedanskih in 7 pravoslavnih. Delavci bi dobili 2 do 3 mandate. Poslovnik bo izdelan po vzoru dunajskega opravilnika za občinski svet. Vpeljala bi se tudi določba, podobna § 14. avstrijskega osnovnega zakona.
V Pragi so bile v nedeljo zopet velike rabuke pri «bumlu» nemških dijakov na Pfikopih. Množica je bila tako velika in tako razburjena, da je policija ni mogla razgnati, pa so poklicali žandarje, ki so izpraznili in zaprli Pfikope.
Na Hrvatskem se je končno v pondeljek začela sodnijska razprava proti Srbom, ki so obtoženi zaradi veleizdaje. Državno pravdništvo toži 53 oseb najraznovrstnejših stanov in je sestavilo celo knjigo kot obtožnico. Očita se obtožencem, da so hoteli odcepiti Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino od Avstro-Ogrske in pridružiti te dežele Srbiji pod vlado Karagjor-gjevicev. Obtožnica pripoveduje, da je bila po vseh omenjenih deželah revolucionarna organizacija, ki je pripravljala krvavo revolucijo. Razlogi obtožnice kažejo, da so jo sestavili pravi pristni Starčevi-čanci tistega šovinističnega kova, ki sploh noče priznavati Srbov. Vse tiste nore fraze, ki so jih leta in leta trosili Frankovci, so zbrani v obtožnici kot juristični razlogi. Ta prečudna obtožnica kvasa, da na Hrvatskem ni Srbov, da tisti, ki se imenujejo Srbe, niso nikdar prišli iz Srbije, ampak da so po starem rodu Hrvati ali pa »Vlahi*. Tako torej niso obtoženi samo zaprti in v obtožnici imenovani obtoženci, temveč sploh vsi Srbi na Hrvatskem. Cela srbsko-pravoslavna cerkev stoji po trditvah obtožnice v propagandi za velikosrbsko idejo; pisanje s cirilico je znamenje velikosrbske veleizdaje. Osrednje vodstvo revolucionarnega gibanja pripisuje obtožnica društvu »Slovenski Jug» v Belemgradu. O društvu »Srbski Sokol* pa trdi, da je oborožen s puškami in organiziran kot teroristična vojska. Za »duševnega* vodjo revolucionarne organizacije imenuje srbskega prestolonaslednika Jurja, za pravega vodjo pa srbskega častnika Jaia Nenadovica in pravi, da so srbski častniki pod tujimi imeni potovali po Hrvatskem in organizirali revolucijo. Tudi Slovenci da so bili zapopadeni v revolucionarni organizaciji. O glavnih obtožencih pravi, da sta brata P ribiče v ič a v sporazumu s poslanci Budisavljevicem, Benjaminom, Svetozarom Pribičevicam, Stojano-vicem, Markovičem in Pelešom leta 1907. na seji •Slovenskega Juga* v Belemgradu poročala o revolucionarni organizaciji na Hrvatskem in da se je tam sklenilo, izdelati razstrelivo za Hrvatsko, Bosno in Novi Pazar. Po priporočilu princa Jurja da so dobili v vojnem arzenalu v Kragujevcu bombe. Za vse obtožence predlaga obtožnica porabo paragrafa 58 kaz, zak., ti. c, ki določa za
zločin veleizdaje kasen smrti. O razvoju tega t en dencioznega procesa bomo poročali.
Ha Balkanu, V turški poslanski zbornici je 13 poslancev vložilo interpelacijo radi aneksije Bosne in Hercegovine. Razpravljalo se bo o tej interpe laciji potem, ko vlada predloži zapisnik o spora zumu z Avstrijo. — Bojkot avstrijskega blaga se nadaljuje. — Turški listi poročajo, da se je začela Bolgarija zopet oboroževati.
0 veljavnosti duhovniškega zakona je sodilo te dni okrožno sodišče v Ogrskem Gradišču (na Moravskem). Profesor Bogoljub Paulus, ki je bil prej katoliški duhovnik, je prestopil na starokato-liško vero in se je oženil. Škofijski konzistorij v Brnu je pobijal zakon kot neveljaven. Sodišče je izreklo, da je zakon po avstrijski postavi ve Ijaven.
Preti aneksijl Krete je bilo na Turškem zopet več velikih protestnih shodov.
Pevski sestanek.
Pevski zbor »Narodne čitalnice v Kranju* je imel svoj redni pevski sestanek dne 13. t. m. v društvenih prostorih ob osmih zvečer. Načelnik pevskega zbora g. Fran Ivane je toplo pozdravil vse pevke in pevce ter otvoril zborovanje.
Poročilo o delovanju čitalničnega pevskega zbora v preteklem društvenem letu 1907/8 je podal zborovi pevovodja g. V. Rus. Iz tega posnamemo naslednje: Pevski sestanek, na katerem se je poročalo o prejšnji pevski dobi, se je vršil 25. septembra 1. 1907. Poleg običajnih točk so se sprejeli nekateri važni nasveti, kakor priredbe raznih zabavnih večerov in društvenih izletov. Prvi zabavni večer se je vršil 29. septembra kot odhodnica k vojakom potrjenim članom in prijateljem zbora. Poleg umetnih pesmi je zapel moški zbor tudi nekaj narodnih popevk. Zabavni večer pevskega zbora se je priredil v društvenih prostorih ob pogrnjenih mizah 26. oktobra. Ta večer je veljal kot častni večer pevovodji, kateremu je daroval pevski zbor po gospici Jelici Maverjevi taktirko iz ebenovine, okovano s srebrom in z napisom, piščalko za iato-nacijo ter krasen Šopek v obliki lire. Bil je to lep društveni večer, na katerem sta nastopila moški in mešani zbor in nekateri govorniki. Podoknico je priredil moški zbor gospici Mariji Pilerjevi, omoženi Novak, na Rupi dne 10. oktobra; gospici Mici Bedeokovi, omoženi Pirnat, v Kranju dne 5. maja; v Skcfji Loki pa se je udeležilo 2. febr. na povabilo ondotne čitalnice podoknice na čast nevesti g. dr. K. Zakrajška 5 pevcev našega moškega zbora. Zbor je imel dva pešizleta, enega v Škofjo Loko, drugega na Šmarjetno goro.
Po občnem zboru čitalnice je nastopil v zabavnem delu ves zbor. Meseca decembra se je volil pevski odsek. Odsek se je konstituiral takole: načelnik g. Fr. Ivane, podnačelnica gospa Z. Pe-terlin, blagajnik g. I. Pire, zapisnikar V. Rus, odbornika gospica A. Mali v in g. A. Novak. Tekom leta se je sešel odsek k štirim sejam, pri katerih se je obravnavalo o društvenih zadevah. Za srebrni venec, ki ga je dala pevska «Zveza» svojemu častnemu članu skladatelju A. Foersterju ob njega sedemdesetletnici, prispeval je pevski zbor 10 K. Isti dan, to je 16. decembra, odposlal je blagajnik prispevek za pevsko «Zvezo» iz pevskega sklada za 44 članov. Dne 20. decembra se je odposlala izpolnjena »Vpraša!na pola* za statistiko o stanju in delovanju našega zbora osrednjemu društvu. Na občnem zboru »Zveze slovenskih pevskih društev* dne 29. decembra je imel pooblaščenec našega pevskega zbora daljše poročilo z naslovom »O ustanovitvi glasbenih Sol po Slovenskem*, katero poročilo je prinašal v januarskih številkah tukajšnji tednik »Gorenjec*. Pevovodja tega zbora je bil izvoljen na tej glavni skupščini odbornikom za Kranjsko. Važne poročilo je imel med drugim tudi koncertni vodja Matej Hubad o tečajih za pevovodje, ki bi se moral vršiti letošnje počitnice. Po občnem zboiu se je vrSil v »Unionu* velik koncert, katerega so proizvajali moravski učitelji na pamet — brez not. Udeležnikov našega zbora pri tem koncertu je bilo 18. Vstopnice h koncertu so se plačale iz pevskega sklada. Konec prih.
Švaro Je danes še vedno deželni predsednik na Kranjskem!
Novičar.
Današnjo številko smo ustavili vsem onim, ki niso poslali naročnine za leto 1909.
Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico la Kranjsko se vrše dne 28. jan. t. 1. in so se glasovnice že začele razpošiljati. Važne so te volitve, ker gre za edino slovensko trgovsko in obrtniško zbornico; posebne važnosti za naprednjake zlasti zategadelj, da ostane ta korporacija v rokah narodnih in naprednih Slovencev. Resnična želja naprednjakov je bila, da bi se te volitve v danih razmerah v deželi izvršile složno od slovenske strani, ali nasprotna stranka je odklonila v zadnji uri skupno postopanje. Na tem je sedaj, da naši trgovci in obrtniki po deželi kranjski združijo svoje
glasove na nižje navedene može, ki zaslužijo zaupanje v polni meri. Dobri narodnjaki so in vneti za gospodarski napredek v naši trgovini in obrti. Kandidatje so se postavili sporazumno z zaupniki trgovcev in obrtnikov posameznih krajev, jemalo se je ozir na Ljubljano in na vse tri dele nale dežele v toliki meri, da so vpoštevane vse opravičene želje in da je hkraju ustreženo zakonu, ki zahteva, da gotov del zborničnih članov stanuje v Ljubljani. Narodni volilni odbor vneto in nujno prosi slovenske trgovce in obrtnike, da složno glasujejo v posameznih oddelkih za sledeče može: V trgovini: I. kategorija (rjave glasovnice) Ivnn Hribar, župan v Ljubljani; Ivan Knez, vele-tržec v Ljubljani. II. kategorija (modre glasovnice): Fran Hren, trgovec v Ljubljani. III. kategorija (rumene glasovnice): Anton Ditrich, trgovec v Postojni; Leopold Fürsager, trgovec v Radovljici. V obrtu: I! kategorija (rdeče glasovnice): Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki; Vinko Majdič, imetnik mlina v Kranju, III. kategorija (bele glasovnice): Ferdo Primožič, mizarski mojster in načelnik mizar ke zadruge v Ljubljani; Lovro Sušni k, gostilničar in pekovski mojster v Skofji Loki; Vinko TJ me k, stavbni mizar v Novem mestu; Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani.
Občinski odbor mestne občine Kranj je v
svoji prvi letošnji seji, dne 22. t. m., po odobritvi zapisnika zadnje občinske seje vzel poročilo g. župana glede določitve občinske poti pod Roos-sovim vrtom in pešpoti v Lajhu za sankanje na znanje, in je po temeljitem razpravljanju odklonil predlog c. kr. okrajnega glavarstva glede razširjenja tukajšnjega živinskega sejmišča. Potrdil je nato izvolitev odbora prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, odobril društveni obračun za 1. 1908 in imenoval poverjenikom občine v odbor gospode Karola Jägra, Antona Šinkovca in Alojzija Pečnika. Sprejel je dalje od mestne hranilnice predloženi načrt pokojninskega zaklada, dovolil učiteljem za leto 1909 naprošeno draginska doki ado. — Ugodil prošjni Franceta Zohila za koncesijo točiti vino lastnega pridelka v Kranju št. 10 k. pr., zavrnil prošnjo Marije Sire v Kranju, št. 37 k. pr. za prodajo žganja in sprejel konečno v domovinsko zvezo Jerneja Ručigaja, Jakopa Stop-nikarja, Marijo Krt, Heleno Posavc in Katarino Tome.
Deželna komisija aa igrane operacije na Kranjskem. Za nferenta te komisije je določen deželnovladni svetnik pl. Detela.
Okraja! glavar v Radovljici postane baje kočevski okrajni glavar Schönberger. Na to deluje dr. Eger. — Kakor pride gor, naj ga Radovljičani vprašajo, če se je njegov »Nataša* že naučil nemški. Doslej je namreč »znal le ruski*.
Župan Hribar o Schwarzovi izjavi v deželnem zboru kranjskem. V zadnji seji deželnega zbora kranjskega je govoril deželni predsednik baron Schwarz o septemberskih dogodkih v Ljubljani. Med drugim je trdil, da je 19. septembra župan Hribar sam zahteval vojaštvo. Dr. Šušteršič je takoj zgrabil to izjavo in sobotni »Slovenec* napada župana Hribarja in ga kliče na odgovor, češ, da je od njega poklicano vojaštvo po Ljubljani prelivalo slovensko kri. Zupan Hribar se je izrazil napram časnikarjem nekako takole: »Izvajanja barona Schwarza so netočna in deželni predsednik govori deloma namenoma neresnico. Sklicujem se na uradno poročilo, ki sem ga poslal na notranje ministrstvo. Deželni predsednik je 18. septembra sklical s cele dežele orožnike, ne da bi mene o tem le količkaj obvestil, kakor je tudi isti večer policijski svetnik Wratschko brez moje vednosti razpolagal po Ljubljani z orož-ništvom, tudi nisem znal, da je vlada že 18. septembra po noči rekvirirala vojaštvo. Dne 29. septembra me je postavila vlada pred fait accompli in naš pogovor v deželnem predsedništvu se je sukal le še o dispoziciji vojaštva, v kolikor sem pač svetoval, naj bi se edinole okoli kazine postavilo vojaštvo, drugod pa ne. 20. septembra sem bil zopet v prezidiju, kjer se je posvetoval deželni predsednik s poveljniki vojaštva in orežništva. Mene se k tej seji ni povabilo in sporočilo se mi je le, da bo zopet nastopilo vojaštvo in da bo razpolagal z njimi dr. Mathias. Jasno je torej, da niti govora ne more biti o tem, da bi jaz zahteval vojaštvo.* Dr. Šuiteriio v kranjskem deželnem zbora. »Soča* p ie: Govoril je o septembrskih] dogodkih, govoril je o aneksiji Bosne in Hercegovine, pa o trializmu. Narodno - napredni poslanci so govorili prav lepo, z zadoščenjem čltamo njihove govore, ker so govorili kot pravi čuteči Slovenci. Radovedni smo bili, kako bo govoril dr. Šušteršič, načelnik S. L. S. Govoril je, ali tako, kakor govori kak vladin zakrknjenec, ki išče po staroavstrijski navadi vzroke dogodkom tam, kjer jih je najmanj iskati ter skače od predmeta na druge reči, samo da bi oslabil utis dogodkov, ki so vzročili opravičeno ogorčenje v ljudstvu, pa je glavna krivda radi njih na strani vlade. Hribar je po SušterSičevi sodbi prvotni krivec in v drugi vrsti šele baron Schwarz, pa tudi le radi tega, ker je preveč verjel Hribarju 1 Barona Schwarza, ki je rekel v kabinetni pisarni, da treba Slovence tlačiti k tlom, hvali dr. Šušteršič kot demokratičnega moža ter mu pomaga tako zopet na stolec v deželni hiši, s katerega je bil že skoro zdrknil. To je bil govor, kakršnega je želela vlada, ki se skrbno trudi, da bi postavila septem-
berske dogodke is prave luči. Pomagal jej je tam dr. Sušteršič, načelnik S. L. S. Tak govor je — plačan govor. Ali je iskal ŠuSterSič svojih in strankarskih koristi s takim neslovenskim govorom P Lepa hvala, ako se pripravlja na tak način za jugoslovanskega ministra. Bog nas varuj pred njim! Dr. ŠuSterSič je govoril tudi za — Turke. Med Turčijo in Avstrijo naj se zravna vprašanje o aneksiji, nihče drug nima ničesar zahtevati — tako je govoril dr. Sušteršič. Menda je tistega mnenja, kakor sloveči člankar v «Armee-Zeitung», ki je rekel, da treba na srbski gobec pritisniti trdo pest 1 Tudi tu je govoril, kakor da bi mu vlada spisala govor. — Potem pa govori tak «Slovenec* o bodočnosti jugoslovanska! Govor Šušteršičev ni vzbudil odobravanja pri pristaših S. L. S., drugod pa je vzbudil ogorčenje. Moža poznamo od vseh strani; sedaj se je bil obrnil na tisto, na kateri zasluži primerno zaničevanje!
Veteransko društvo v Kranju je minulo nedeljo imelo svoj občni zbor, na katerem je sklenilo z 24 proti 18 glasovom, da ostane nemški komando. Heil, slovenski Kranj, heil, Slovenija, ki je jako vesela svojih sinov. Nekaj članov je izstopilo in nekaj jih hoče še izstopiti, enega vnetega zagovornika slovenske komande pa so vrgli iz odbora. Pravijo, da bo v kratkem izvan-redni občni zbor tega društva, na katerem se odloči nadaljnje postopanje.
Za dom, cesarje, domovino! To je bil prapor, na katerega je prisegalo veteransko društvo v Ljubljani — društvo, ki je že po svojem poveljniku eno najdinastičnejših in najbolj patrijo-tičnih v naši ljubi v Avstriji. In to društvo je deželna vlada razpustila. Iz krvavih žuljev dni štvenikov nabrani kapital v znesku 24 tisoč kron, ki je služil kot zaklad za bolniške, starostne in pogrebne podpore, vzame seveda vlada. Gospodje veteranci so bili namreč tako daleč in visokopa-triotični, da so v zmislu svojih pravil (§ 26) za slučaj razpusta sami hoteli biti taki gentlemani, ter ta krvavo nabrani denar podariti „visoki" vladi. Razpustilo se je društvo, ker je darovalo 150 kron za narodne Žrtve 20. septembra. Nesreča hoče, da se je ta novi udarec v obraz slovenskemu narodu dogodil ravno čez teden dni, ko je stari jezuit in pobratim barona Schwarza, poslanec dr. Sušteršič v deželnem zboru tako navdušeno zagovarjal .visoko" dunajsko in ljubljansko vlado. Pravijo, da sta imela tukaj oba, toda drug drugega vredna stara prijatelja, svoje parklje in roge!
Deželni predsednik Schwarz si je stekel zopet zasluge s tem, da je razpustil ljubljansko vojaško veteransko društvo, ki si je uvedlo slovenski komando, in ki ima premoženja okrog 24 000 K. Utemeljuje se razpust s tem, da je društvo darovalo nek znesek za žrtve z dne 20. septembra. — Mi pa poznamo nekaj veteranskih društev, ki imajo sicer nemški komando, a so tudi darovala v enak namen, pa jih vlada ni razpustila.
Veteranska društva na Češkem in pri nas. Češko veteransko društvo v Ricanu pri Pragi je sklenilo, da se društvo razpusti, obleke vete-rancev pa podarijo mestni občini za mestne pometače. Druga češka veteranska društva nameravajo posnemati ricanske veterance.
Poročil li bo v sredo, dne 27. januarja gosp. Josip Žnidaršič, asistent c. kr. državne železnice v Opčini, z gdč. Minko Šmid iz Gašteja pri Kranju. Naše iskrene čestitke!
Ustanovni občni ibor podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske v StražiSču, bo v nedeljo, dne 31. prosinca 1909 ob 3. uri popoldne v ljudski Soli v Šmartnem pri Kranju. Spored: 1. Namen podružnice; 2. Vpisovanje udov; 3. Volitev odbora, 4. Predavanje (predava g. svetnik ravnatelj Gustav Pire); 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Prvi roditeljski sestanek na c. kr. gimnaziji v Kranju je bil preteklo nedeljo, dne 17. t. m. Lepa in prekoristna misel, uvesti take sestanke, je izšla iz zbora gg. profesorjev samih. In da je takoj početkom našla v prizadetih krogih obilo zanimanja, nam priča dokaj častna udeležba šta-rišev in njih namestnikov. Prvo predavanje, nekak uvod obljubljenim sledečim, je imel g. prof. Makso Pirnat in sicer je razpravljal o stiku med šolo in domom. Njegovim izvrstno zasnovanim izvajanjem je sledilo občinstvo z očividnim zanimanjem — kar naj bi bilo g. predavatelju in njegovim naslednikom v bodrilo za bodočnost. Sicer pa hočemo o predavanju »Stik med šolo in domom" obširneje še poročati v eni prihodnjih številk. Za danes izjavljamo samo še obično željo, da bi se v započetem delu prav kmalu in marljivo nadaljevalo.
Čipkarska lota se ustanovi po sklepu obč. odbora na Trati na Gorenjskem.
Podružnice »Slovenskega planinskega društva* v Kamniku občni zbor bo v četrtek, dne 4. februarja ob 8. v gostilni društvenega člana gosp. Jakoba Malovrha v Kamniku.
«Boj v Krajine* je naslov krasnemu uvodnemu članku z dne 20. t m. v praškem listu „Den." List je glasilo dr. Kramafa.
V soli bi Primikovem je jutri popoldne ob 2. občni zbor čebelarske podružnice. Poleg razdelitve raznih čebelarskih predmetov med prisotne
člane in predavanja g. Jakoba Jegliča o neki posebno medonosni rastlini, bo tudi važen razgovor glede pristopa k novoustanovljeni čebelarski zadrugi. Prijatelji čebelarstva, dobrodošli!
Opozarjamo na današnji plesni venček prost, gasilnega društva, ki se vrši v prostorih „Na-rodne čitalnice". Če kdo slučajno ni dobil vabla, naj blagovoli oprostiti. Vstop je vsakomur dovoljen.
Petrolej na Gorenjskem. Na Trati v Poljanski dolini je zopet pričel bljuvati vedno huje petrolej, in sicer na istem mestu kot lani. Jarek, po katerem se odteka, je vsak dan večji, kakor se poroča, poln smradu in poln pravega gorljivega petroleja. Kdor se kaj zanima za to stvar, se lahko sam prepriča.
Bela peč — na Nemikeml Županstvo v Beli peči meni, da ni več na Kranjskem, temveč tam kje v blaženi Nemčiji, ker njen »Fleischbeschauer" izdaja samo nemške ogledne liste. Heil, purger-majster I
Žalostne razmere v Domžalsh. Domžale so v narodnem oziru tako gnil kraj, da je sramota. Tisti ljudje, ki imajo v občini kako besedo, so nemškutarji, ki so za kako ugodnost od strani Nemcev v njih korist prodali slovenstvo ne enkrat, ampak večkrat. Ako si Slovenec, te v Domžalah naravnost zasmehujejo kot prismojenega človeka. Poleg tega so Domžalci tako zaverovani v Tirolce, ki jim pijo kri in jih izsesavajo, da ne spoznajo, da gredo nasproti svojemu popolnemu poginu. Ti-rolci so znali izkoristiti značaj Domžalcev, ki so bili in so vzgojeni v sami slepi pasji pokorščini, zato s svojimi žrtvami lahko store, kar hočejo. Krepko stoji Tirolcem na strani župan Janežič, nad katerim bi se morali zjokati zaradi njegove narodne »zavesti*. Ta človek, dasi slovenskega rodu, dela vse tako, kot žele Tirolci in kako je bilo s tistim občinskim svetom, ki ga je potreboval Oberwalder in ga-je potem dobil, je znano. Da se v Domžalah za slovenstvo prav nič ne stori, je vzrok Janežič, vzrok je pa tudi, da dobivajo Nemci povsod veljavo in vpliv, Slovence pa odrivajo na najslabša mesta. Kaj čuda torej, da so Domžale danes že popolnoma v nemški oblasti 1 Drugo Kočevje! Za Slovence ni v Domžalah drugega izraza kot »pes* in če govoriš slovenski pri nemškem tovarnarju, ne manjka dosti, da ne naščuje psov na tebe 1 S »prekleta hudič* te nabrali in ti obrne hrbet Kako je v Domžalah nemškutarstvo v cvetjo, dokazuje ondotno. prostovoljno gasilno društvo, pri katerem je vse samonemško. V nedeljo priredi to društvo »Faschings-Unterhaltung* v prostorih Antona Skoka. Vabila na to prireditev so seveda nemška, ker le na ta način bo uspeh veselice velik! Da Slovenci*pri takem društvu nimajo nič iskati, je menda jasno! Naj Janežič komandir a nemške izvršujoče člane, če jih sploh kaj ima, Slovenci pa iz takega drnštva ven! Sicer bomo pa o razmerah v Domžalah že Se govorili odločne in primerne besede.
Nemika tvrdka Franck is Zagreba ie vedno iisiva slovenske trgovce. V zadnjem času ta raj hovska firma neprenehoma nadleguje slovenske trgovce po svojih potnikih, kateri imajo predvsem nalogo razširjati lažnjivo vest, da je ta tvrdka slovanska, ker ima tovarno v Zagrebu. Njeni potniki pozivljejo slovenske trgovce, da morejo naročati Franckovo cikorijo, če hočejo veljati za dobre Slovence in če se resnično ravnajo po geslu »Svoji k svojim*. Zgodilo se je že v več krajih na Kranjskem in Štajerskem, da so se potniki drznili na tako skrajno nesramen način žaliti narodnostni čut slovenskih trgovcev. Pri večini so seveda dobili zasluženo lekcijo, nekateri trgovci pa, ki so bili o razmerah slabo poučeni, so vendar verjeli lažnjivim besedam ter zopet naročili nemško Franckovo cikorijo. Firma Franck iz Zagreba podpira nemški Schulverein in laško Lega nazionale, potem pa si upa tako impertimentno nastopati pri slovenskih trgovcih. Naši trgovci naj pokažejo vrata takim iz-zivačem ter popolnoma opuste prodajo Franckove cikorije. Saj imamo domačo »Prvo jugoslovansko tovarno kavinih surogatov* v Ljuljani, ki izdeluje znano »Zvezdno* cikorijo in ki zasluži, da jo podpira vsak slovenski trgovec. To naj bi si naši trgovci dobro zapomnili.
Podelitev naslova. Deželnosodni svetnik in predstojnik okr. sodišča Ernest Ferk v Radovljici je dobil ob priliki stalnega upokojenja naslov višjega deželnosodnega svetnika.
Letošnji IV. planinski ples beli glave že sedaj vsem tistim, ki so bili doslej redni gostje te domače, pa vendar razkošne planinske prireditve. Skrbi jih, bo li vsak dobil toliko prostora, da bo lahko v miru pil svojo čašo vina. Vse te skrbi so odveč, ker se nam poroča, da je letos tudi za najmnogobrojnejši obisk skrbljeno. IV. planinski ples se bo vršil namreč v vseh gornjih in spodnjih prostorih »Narodnega doma". Glavno plesišče bo v gornji veliki dvorani. Sokolova telovadnica bo spremenjena v velikansko zeleno planino, kjer se bo po potrebi lahko kakšno poskočno zaplesalo, v planinskih kočah pa bodo prodajale dražestne slovenske planinke pod nadzorstvom naših odličnih slovenskih gospa, kar si le poželi oko in uho, grlo in želodec. Vsega bo toliko, da bo zadoščeno vsaki zahtevi. Kdor torej radi bojazni pred gnječo ni nameraval priti na letošnji IV. planinski ples, naj se kar hitro spre-
obrne in naj kar naprej s tem računa, da se bo dne 1. svečana zvečer izvrstno zabaval v „Narod.
domu".
Obrtna nadaljevalna iola v Mongolu. Okrajni
komisar v Kamniku dr. Leopold Žužek je imenovan za zastopnika naučne uprave v Šolskem odboru na novo ustanovljene obrtne nadaljevalne Sole v Mengšu za funkcijsko dobo 1909 do vštetega 1911.
Kuhanje žganji is suhih češpelj. Nedavno je izšel ukaz fin. ministra, ki prepoveduje narejati žganje iz suhih češpelj v takih žganjarnah, ki plačujejo narejnino. S tem je naša dežela, v kateri je nad 5000 žgalnih kotlov, ki so pavšal i rani in podvrženi narejnini. silno prizadeta. Škodo trpe trgovci, ki imajo nakupljenih obilo suhih češpelj, porabnih le za ta namen, prizadeti so pa v budi meri zlasti kmečki izdelovalci žganja, ki od nekdaj kuhajo žganje iz suhih češpelj in so že tudi nakupili blaga, ki ga vsled novega ukaza ne morejo porabiti. Na Kranjskem se na leto porabi kakih 60 vagonov bosanskih češpelj. Kakor čujemo, se je trgovska in obrtniška zbornica kranjska že obrnila do finančnega ministra in nujno prosila, da se ta za deželo tako škodljiva prepoved prekliče ali pa saj pričetek nje veljavnosti odloži do jeseni; tako bi bilo moč porabiti saj že nakupljeno blago, ki nima druge porabe. Na Kranjskem je Samo ena žganjarna, ki je podvržena konsumni davščini.
Zimski šport v Bohinju. Z Bohinjske Bistrice nam poročajo: Zadnje dni je nastopila pri nas prava zima in zato je pri nas sedaj najprikladnejši čas za izvrševanje zimskega športa. Jasno nebo, zimsko zavetje brez vsakega vetra in veličastni razgled na mogočno gorovje z velikanom Triglavom v ozadju vabi v našo sredo navdušenega planinca, izborno drsališče, najprikladnejša pobočja, pokrita s precej trdo sneženo plastjo in naSe vele-zanimivo sankališče, nudijo prijateljem zimskega športa jako hvaležno polje za vežbanje Posebno sankališče je sedaj naravnost izborno. Nikjer ni ledeno, vendar pa skozinskoz po celi progi z nasipi vred jako trdo, tako da je res pravi vžitek drčati s hitrostjo skozi snežene poljane mimo začudenih gledalcev. Ce tudi kdo ni sam Sportsman, najde tu dovolj razvedrila in zabave, ako gleda druge pri njih izvajanjih. Za prihodnjo nedeljo je naznanjenih že dokaj sankačev in sicer dobrih moči, ki se hočejo vežbati za dirko, in že zasledovanje njih vaj je morda najde ravno pri zimskem Športu toliko zanimivega, da se mu tudi sam posveti.
Družba iv. Cirili in Metoda dobi nov vir svojim dohodkom. Sklenila je namreč zvezo s tovarnama za milo znanih rodoljubov g. Focka v Kranju in g. A. Gabrščeka v Gorici. Nadejamo se, da tO milo, ki je bilo vsled kakovosti že do-sedaj priljubljeno, dobi odjemalcev vsepovsod med Slovenci, posebno med temi, kateri znajo ceniti plemenito delovanje družbe sv. Cirila m Metoda, saj jo z vporabo tega mila gmotno podpirajo in tako pospešujejo obrambno in prosvetno delo slovensko.
Ubiti cerkovnik. V Selcih so popravljali cerkveni stolp. Ko je bilo lansko leto delo izgotovljeno, imeli so Janez Cecutta, zidar, in delavca Lojze Hafner in Jožef Blaznik nalog odstraniti oder, ki je služil zidarjem. Cecutta je nadzoroval delo ter metal posamezne Mode in deske na tla, dočim sta Hafner in Blaznik spodaj stala in les spravljala v kraj. Med tem pa je prišel 79 let stari, malo gluh cerkvenik Matija Blaznik ter Sel v cerkev, a se zopet kmalu vrnil. Ne da bi spodaj stoječa delavca opozorila starčka na pretečo nevarnost, pustila sta ga mimo iti, v tem trenotku pa je priletel tram navpično na tla, prevrnil je cerkvenika in mu zdrobil lobanju tako, da je starček kmalu izdihnil. Vsi trije zatrjejo svojo nedolžnost, a sodišče je spodaj stoječa Hafnerja in Blaznika obsodilo vsakega na Sest tednov ostrega zapora, Cecutta pa oprostilo.
Občni zbor telovadnega društvi »Sokol* v Sp. diski, ki se je vršil dne 10. januarja v novi telovadnici šišenske šole, je dokazal, da je »Sokol* na svojem mestu. Želeti bi bilo le, da bi ga SiSkarji podpirali v izdatnejši meri, nego so to delali doslej — Nevarnost, da se odtuji nadebudno raladež, ni v nobenem kraju tako velika, kakor ravno v Spodnji Šiški, na katero že sedaj gledajo nenasitni Nemci, kot na svojo trdnjavo. Treba je torej skupnega in intenzivnega dela v vseh društvih v Šiški, da se nemSkutarske nakane preprečijo. Izvoljen je bil sledeči odbor: starosta: br. Ivan Zakotnik; podstarosta: br. Fr. Burgar; načelnik: br. Rajko, Boltavzer; v ostali odbor pa bratje: Mohar, Ogrizek, Keržič, Cimerman, Golnik in Tušar; namestniki: br. Zgonc, Kamnikar m Pust; praporščak: Jožef Kovic; njegov namestnik: Kamnikar.
■ ■
MT širite Gorenje*!! JIjlflrajfe zanj, pridobivali« mu novih naročnikov. Čim več plačujočlh naročnikov bo imel list, tem popolnejši,
obilrnejšl En zanimivejši bo!
■.....■.....■ i i m
Eaaftjaka podružnica v Bndaji »asi v Bohinju je imele dne 26. decembra pr. 1. svoj občni zbor. Načelnik J. Rihterlič je dosle ude predvsem prisrčno pozdravil, priporočal je udom in sploh kmetovalcem večje zanimanje za podružnico, ki naj bi bila pravo zavetišče v vseh vprašanjih kmetijskega stanu; spominjal se je redke slavnosti 60letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. kot prvega zaščitnika kmetijskemu stanu, ki je s modrimi zakoni in odredbami kolikor možno razbremenil kmeta trpina. V znak udanosti in spoštovanja so zborovale! vstali in cesarju »živijo* zaklicali. Nato je načelnik poročal o podružničnem delovanju v letu 1908. Podružnica je imela dvoje strokovnih predavanj. Prvo je priredil c. kr. okrajni živinozdravnik g. J os. Stegu, drugo družbeni ravnatelj g. Gustav Pire. Prvi je predaval o prašičji rdečici, ki je tudi pri nas zelo razširjena, in o varstvenem cepljenju, drugi pa o vzajemni zavarovalnini za goved in o ustanovitvi društva za ko-zorejo. Varstveno cepljenje se pri nas ni vršilo, ker ae je baje oglasilo premalo udov zato. O ustanovitvi zavarovalnice za živino in kozjerejskega društva je razmišljal in sklepal tudi letošnji občni zbor. Glede zavarovalnice za goved se je sklenilo, da se za sedaj ne ustanovi, saj pogine slednjič zelo malo živine, a večji posestniki bi z zavarovanjem vsako leto imeli znatne izdatke. Društvo za rejo koz ae pa vsekako in brez odloga ustanovi, ker so zato tu pri nas prav ugodne razmere in vsi predpogoji. Na občnem zboru se je tudi sklenilo, da si podružnica nabavi na svoje stroške enega ali dva mrjaica-plemenjaka in naj se odpošlje vsa udnina c kr. kmetijski družbi, da dobe udje drevesca, ker je to največja privlačna sila za pridobivanje novih udov.
Slov. trgovcem in rudniškim intereientom.
Bele vrane so med nami, ki se zanimajo za trgovsko stran rudniških in podobnih vprašanj. Tujci obo-gate pri nas, ne da bi delali od podjetij, ki dajo domačinu - težaku komaj vsakdanjega kruha. Tega ni kriva lele v poslednji vrsti skoro popolna ne-informiranost v teh zadevah, ki jo opazujemo v svojih vrstah. Da bi odpomoglo tem nezdravim razmeram, je naprosilo uredništvo »Trgovskega vestnika« priznanega strokovnjaka na geološkem polju, našega dunajskega rojaka g. dr. Karla Hinter-lechnerja, člana c. kr. geološkega državnega zavoda (Dunaj, HI/2, Resumof*kygasse 23), da napiše za imenovani list spis, ki bi poučil vsakega interesenta o prvih korakih, ki jih ima storiti, predno finan-cuje kako rudniško podjetje in še o tem in onem, kar pride v poštev pri takih vprašanjih. Z ozirom na važnost aviziranega spisa za naš domači kapital, si štejemo v svojo časnikarsko dolžnost opozoriti nanj slovensko javnost. Uhajati prične, ta za naše razmere jako pomembni članek, meseca januarja 1909 ter bode izhajal skoro celo leto.
• * *
Društvo slovenskih književnikov In Sitni-klljev. Redni občni zbor tega društva bo dne 28. januarja ob 6. uri zvečer v uredniških prostorih »Narodne tiskarne*. Spored: 1) Naznanila predsedstva. 2.) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev odbora. 5) Eventualni predlogi.
Nesreča. Pri električni centrali v Ronkih je delal tudi 34 letni Markovič Andrej. Po jako nevarnem kraju je hotel te dni prestopiti kanal. Ker je bilo uže temno, se mu je spodrsnilo in revež je padel v kanal. Iskali so ga delj časa, a zaman. Šele, ko so kanal zaprli, so ga našli mrtvega.
Pri imjkanjc povožen od viski. 28. decembra 1. 1. popoldne sanjkali so se dečki iz Breiten-steina na Semeringu. Lahkomišljeni kakor so otroci vozili so se Se ven iz sanjkališča preko železniškega tira. V tistem hipu pridrvi ekspresni vlak iz Nizze ter zgrabi zadnjega dečka, 7 letnega trgovskega sina Josipa Hanl. Kolesa so šla sredi čezenj ter ga prerezala na dvoje.
70 let služkinja. V času, ko gospodinje ob-upavajo nad pomanjkanjem poslov, je gotovo značilen dogodek, da je v Londonu obhaja!a te dni Marianne Stammers 70 letnico službe v rodbini bankirja Hoareja. Hoarjevi so stara londonska rodbina, ki je ohranila svoje staro ime, svoje hiše in uslužbence skozi dva človeška roda. Marijana Stammers je stopila v službo pri Hoarjevih dne 6. septembra 1838. leta, ko je bila 16 let stara. To je bilo takrat, ko je angleška kraljica Viktorija kot mlado dekle zasedla angleški prestol.
K smrti obsojen. Sodišče v Osjeku je obsodilo cigana Pavlo in Ivo Budisavljeviča iz Gerne radi zavratnega materomorstva k smrti na vešalah.
»levilo trtev v Južni Italiji. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je bilo pri zadnjem potresu v južni Italiji ubitih: V Mesini 108.000, Reggio 31.000, Palmi 4500, Miletto 2300, Bagoara 800, VUla San Giovanni 3700, Pelaro 3300, Scila 2800, torej skupaj 156.400 oseb. K temu pridejo še mrtveci v manjših vaseh in 3000 v San Evfemiji, da se torej lahko računa 160.000.
Roparakl umor na sveti večer. Iz Novega Sada poročajo, da je prišel k titelskemu župniku Planišu na sveti večer neki kmetski fant, ki ga je prosil za majhen dar. Ko je župnik odpiral blagajno, ga je fant udaril z nekim ostrorobnim predmetom po glavi, da se je takoj zgrudil. Fant je potem oropal blagajno in izginil. Župnika so našli brezzavestnega v mlaki krvi.
Grozovit zločin. V Radešovicah na Češkem so našli predvčerajšnjim umorjeno hčerko delavca Novaka. Odrezan ji je bil vrat. Njenega očeta so zaprli, ker je bil na sumu, da je sam izvršil zločin. Včeraj pa je na cesti neki neznanec napadel 5 letno Marijo in 3 letno Boženo Smutanv. Prvi je odrezal vrat, drugo pa je težko ranil. Nato je utekel v bližnji gozd. Orožništvo in vse prebivalstvo išče sedaj po gozdu zlodejca. Novaka so izpustili iz zapora.
Redka starost. Isti dan, ko je cesar Franc Jožef obhajal 60-letni vladarski jubilej, je obhajala na Dunaju Katarina N. 110 rojstni dan, izredno vesela in zdrava. Rojena je bila na Ogrskem, a leta 1816. se je kot 18-letna dekle omožila z Luščigom ter se preselila z možem na Dunaj, kjer je preživela ves čas do danes. C?sarja je videla le enkrat kot mladega častnika. Rada bi ga še enkrat videla, a pravi sama. da nima zanjo časa. Starka ima 24 vnukov, 27 pravnukov in 41 pra-pravnukov, dočim so ji otroci že davno stari pomrli.
247 milijonov |e ilo V srak. Iz statističnih podatkov o avstrijskem tobačnem monopolu v letu 1907 je razvidno, da se je poraba tobaka v vseh deželah mnogo povišala. V primeri z letom 1906 se je prodalo 1907 tobaka za 5,622 702 K, skupni dohodki so pa znašali strašno svoto 247,764.510 K. Tobaka se je »pečalo 465.570 kg manj od 1. 1906. Iz tega sledi, da se je vsled boljšega gospodarskega stanja prebivalstva kadil boljši tobak. V avstrijskih kronovinah se je pokadilo 1.228 518.583 smodk. Najhujši kadilci so na Nižjeavstrijskem, kjer znaSa tobačni konsum povprečno 7 K 66 vin. na glavo. Štirikrat tako velika kot poraba cigar je poraba cigaret, ki se jih je pokadilo leta 1907 4.497,333.802 komada. Država je dobila od njih 80 529.052 K. Cigaret se je pokadilo 19318 milijonov več od leta 1906, pri čemer so na prvem mestu šport, damske in memfis-cigarete. Manj se je prodalo dram in ogrskih cigaret, kakor tudi vrste »sultan*, ki je šlo 8 milijonov komadov manj. Tudi konsum specijalitet se je zvišal. Skupiček za cigarete je G 4 odstot. večji nego leta 1906. Grozne so vse te številke in števila 1
Konkursl v avstrijskih kronovinah. Preteklo leto je bilo v Avstriji 60 konkurzov manj nego prejšnje leto, dočim je preje njih število vedno rastlo. Vsega skupaj je bilo 1908 2251 konkurzov, in sicer na Nižje-Avstrijskem 602, na Gornje-Av-strijskem 72, na Solnograškem 41, na Češkem 492, na Moravskem 185, v Sleziji 40, na Štajerskem 145, na Koroškem 54, na Kranjskem 40, na Tirolskem 176, na Predarlskem 29, na Primorskem 94, v Galiciji 225, v Bukovini 30 in v Dalmaciji 26. V kon-kurz je padlo 933 moških in 204 ženske, ostali konkurzi se razdele na komanditne trgovske družbe, akcijske družbe in pridobninske in gospodarske zadruge. Končani so bili konkurzi: 275 zaradi pri-manjkujočega premoženja, 45 zaradi manjkajoče večine konkurznih upnikov, 148 vsled sporazuma konkurznih upnikov, 4 s poravnavo, 47 s prisilno poravnavo, ostali, torej velika večina, pa z razdelitvijo premoženja mase.
Umetnost in književnost
Asvtre ogrska nagodbi je naslov 80 strani obsegajoči brošuri, ki jo je izdal L. Schwentner v Ljubljani. Spisal je to razpravo dr. Ivan Za-bukovšek ter jo radi svoje temeljite vsebine in aktualnosti najtopleje priporočamo. Cena ji je 60 vin., po pošti 70 vin.
Veselični vestnik.
Prostovoljno gasilno društvo v Kranju vabi k plesnemu venčku, ki se vrši v soboto, dne 23. januarja 1909 v prostorih Narodne čitalnice v Kranju. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Pri plesu svira slavna mestna godba iz Kamnika. Vstopnina: 1 K za osebo, 50 vin. za uniformirane člane, dame proste. Ker je čisti dobiček namenjen društveni bolniški blagajnici se preplačila hvaležno sprejemajo. Odbor.
»Sokol* v Radovljici priredi v soboto, dne 23. prosinca 1909 v prostorih brata Kunstelja svojo plesno veselico. Pri plesu svira godba c. kr. pešpolka št. 17. Vstopnina za osebo 2 K. Prijatelje društva, katere smo pri razpošiljanju vabil možno vsled neljube pomote prezrli, prosimo, da nam oproste, in smatrajo to prošnjo za oprostitev, c bencin kot iskreno vabilo".
Plesni venček priredi odsek telovadnega društva kamnogoriškega .Sokola", dne 2. svečana pri bratu Ignacu Bajželjnu v Kamni gorici. Spored: Srečkanje in ples. Pri plesu svira godba iz Krope. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 1 krono. Dame proste.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Radovljici priredi v nedeljo, dne 7. februarja 1909 v salonu gosp. R. Kunstelja gledališko predstavo: 1.) »Kaznovani škratoljček,* čarobna igra v treh dejanjih. Vstopnina za osebo 60 vin., otroci 20 vin* 2) Občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v posebnih proatorih g. Kunstelja. 3) Ples. Začetek ob 6. uri zvečer.
Plesal venček prirede dne 24. prosinca 1.1. v Zdraviliškem domu na Bledu. Godba pešpolka št 17. Začetek ob 8, uri zvečer. Vstopnina: go-
spodje 3 K, dame 2 K, družina (3 osebe) 6 K Čisti prebitek je namenjen za ustanovitev »športnega kluba" na Bledu. Vstop je dovoljen samo povabljenim in po njih vpeljanim gostom. — Popoldne od 2.-4. ure vojaška godba na drsališču na jezeru.
Veselico priredi bralno društvo v Dražgošah v nedeljo, dne 7. svečana t. 1. v društveni sobi z običajnim sporedom. Začetek ob pol petih popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Plesno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Ratečah, dne 31. januarja 1909 pri gospodu Ivanu Petriču v Ratečah. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za člane 50 vin., za nečlane 1 K, dame proste.
Zabavni večer priredi društvo za privabitev tujcev za Dovje-Mojstrano v nedeljo, dne 24. prosinca 1909 v gostilniških prostorih gosp. Šmerca v Mojstrani. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Domača veselica se vrši na Svečnico, dne 2. februarja pri »Krištofu" v Lescah. Svira godba na lok. Za dobro postrežbo bode v vsakem oziru preskrbljeno. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta.
Avtomatična (samostojna) Kosa.
Delavsko vprašanje na kmetih je postalo od leta do leta bolj pen če. Nase ljudstvo ne najde na svoji zemlji več utehe za svoje potrebe, radi tega beži od doma v Ameriko in v tovarne, pa rudokope. Vsled tega izseljevanja kmečkega ljudstva se je kmetijsko delo silno podražilo Najbolj se ta draginja čuti za časa košnje ali seče. Kosci stavijo za svoje delo čedalje večje zahteve, tako glede plače kakor glede hrane, in še težko jih je dobili s prošnjami in obljubami. Da se tem težkočam vsaj nekoliko pride v okom, namenil sem izumiti mehanično ročno koso, kar se mi je tudi posrečilo. Moja samostojna kosa opravi za tri krepke kosce. Da, pokosiš z njo sam v enem dnevu toliko kakor trije dobro plačani delavc, ni treba da si posebno krepak možak, celo ženske jo lahko obvladajo. S to koso zamoreš kositi tudi v bregu in med drevjem. Strošek kose je v razmerju njene sposobnosti tako majhen, da se ti že v prvem letu izplača. Kosa te bode stala z vso pripravo vred po velikosti, večja ali manjša 50 do 80 kron. Da pa bo kosa ob svojem času na razpolago, sklenil sem v naprej nabrati za njo primerno število naročnikov. Po tem številu se bo ravnalo pri izdelovanju kose, ker si nočem nakladati velike zaloge. Kdor želi koso imeti, naj se oglasi za njo in se zaveže koso sprejeti ako mu bo vgajala. Predplačil se ne zahteva. Zado-tuje navadna dopisnica pod naslovom: „Ko»a" poste restante, Begunje, Gorenjsko. 45 — 1
II. Izkaz darov poalanlh dijaški kuhinji v Kranju i H. Suttner v Ljubljani 20 K, na slavnostnem večeru Bar5 21-10 K, notar Janko Rahne na Brdu 10 K, Fr. Okornovec v Železnikih 3 K, Jos. Boncelj, trgovec istotam 5 K, V. Aljančič. župnik na Crnivru 10 K, GriOar & Mejač v Ljubljani 10 K, J. Fajfar, župnik v Javorju 10 K, Ant. Treven, trgovec na Jesenicah 10 K, kaz. por. A ž mana—Kozina 10 K (po dr. Kušerju), županstvo Staralo ka 20 K, prof. kolegij za december 12 K, meščani za december 15 60 K, županstvo Lesce 10 K, Iv. Barle, kaplan pri sv. Jakobu v Lubljani 2 K, županstvo Boh Bistrica 10 K, ces, svetnik R Murnik v Ljubljani 10 K, Henr. Steska, c. kr. vladni konc. v Kranju 4 K, Pavel pl. del Negro v Solnograču 20 K, kaz. zad. HogeJj— Grilc 10 K (po dr. Stempiharju), Hobert Kollman iz Ljubljane
50 K (po dr. Kušarju), skupila za vrečo jabolk 8 K, kaz. por. Mali—Traven 15 K (po dr. Kušarju), župnik M. Koželj v Pod-brezjah 15 K, županstvo Bled 20 K, Ant Graisor iz Šenčurja 10 K kot odkup od novoletnih voščil, kaz. por. Prestor— Rozman (po dr. Kušerju), A. Schrev na Jesenicah 4 K, meščani za januar 44 80 K, županstvo Mošnje 20 K, prof. kol. sa januar 9 K. »kranjski vojak., ki želi biti neimenovan 10 K in ekranjski lovski klub* 7 K.
Do vštetega 9. jan. 1.1. se je vplačalo za 5209 kosil po 25 vin. 1802 25 K in za 5153 večerij po 15 vin. 774 95 K, torej skupaj ¿075 20 K. - Ker stroški Dijaške kuhinje vedno bolj naraščajo, je bil odbor prisiljen, povišati mesečne prispevke za 1 K in po 1 K zahtevati tudi od tistih dijakov, ki so dobivali Ivano doslej brezplačno. Vse mladinolj be, kor-porac je i. t. d. ul.udno prosimo, d* se pri vsaki priliki spominjajo naše kuhinje in ji blagovolijo nakloniti kak dar. Vsak, tudi najmanjši zne ek se hvaležno sprejme. Le s potim-jo izdatnih  prispevkov bi bil« mogoče, da b< se d jala hrana
51 djakom (skoro šestini dijakov kranjske gimnazije) kakor doslej.
Komur je dolg čas, naj si kupi
= harmoniko    . •
in imel bo >abavo.  Pri meni se dobe taiste v.»ake vrste ročnega in tovarniškega dela, stare in nove. Pokvarjene harmonike tudi popravljam.
Dobi se pri meni tudi 37 8—2
lepo stanovanje
■ tremi sobami, shrambo, kletjo, drvarnloo in svetlo kuhinjo.
Pavel Bizjak v Kranju št. 102.
rT)astir)
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s mastinona.
Tovarniška zaloga:     26 12—4 Lekarnar Trnk6ozy( LJubljana.
Svoji k svojimi
Prodam več tisoč komadov
iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za Živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. I/delujem tudi žične ograje s cementnimi ttojali ali verejami. 9 12
Ivan Waland9 posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmeitci posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovca:: v lastni hiši:: Dunajska cesta)
Kmečka posojilnice t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po 4 Vin.
I!
II
V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez 800.000 kx«ox*.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—6
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-3
Iv. Jax-a v Lijubljani
Dunajska cesta 17 priporoča »vojv najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanie zutonj.
»prešernov bran"
v KRANJU
je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici.
Toči se izborni cviček, kakor tudi drugi pristna vina. 36 8
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tndl kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi in glinastih izdelkov v LJubljani.
DDDDDDDDfll
Loterijska srečka dne 16. januarja 1.1. Trst    25   28   63  52 18
16 52- 38
■ Si   Električna gonilna sila.   ■ ■
Tovarna oljnatih banUaljain firtuža
Brata Cberl"
črkoslikarja, lakir&rja, stavbena in pohištvena pleskarja
£]stMJ2tii Miklo4i6ev6 ulioe 1
nasproti hot. JJnion'
DDGD030000
Ustanovljeno 1842. |68—?6_
Od c. kr. namestniftva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifo v
L. Jandl
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo se takoj odda
Mil V KRM l?L
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
DopoSljite nam torej takoj franko vase tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—10
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, V« itd. A
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstvo
Jzdslovatelj
0. Seydl
'£)ubijana, Spital.-Stritar.ul. 7
■ajtr
ZobOtcbsKsi stcljl
Oton 5cydl
v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bl te odstf&niis korenine, z a// brez nebna plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, daJJe VRAVNALNIOE In OBTURATORJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 22-84
Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopojdne do 5. ure popoldne.
priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varno in ceno vožojo preko Buks—Pariz—Cherbourg ali Buks—Pariz—H a vre (via Southempton). Garantira se potnikom, da so gotovo ukrcani na parobrod, dva parobroda odhajata vsaki teden.  ::  Vožnja pa morju 5 V« do 6 dni. Natančnejša pojasnila In
vozne, plovne rede daje rade volje in zastonj 30 8 - 2
Agentura nAmerlkan-Line" m Bucbs (Rheintal).
=====    Generalni zastopniki In Obersteg & Co. m
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
galanterijska, norimberška in modna trgovina
priporoča
svojo veliko zalogo ravno došlih primernih daril, kakor parne Stroje, motorje, lokomotive, parne železnice, parnlke, avtomobile, železnice na pero, plavalne čolne, mehanične in magnetlčne podobe, najnovejše godbene volke, gngalnlce, razne družabne[lgre, halma, croqnete, šah, domine, tombole tivoli i. t. d.
Velika izbera punčk tudi z godbo. :: Najfinejše drsalke „Eisblume".
Nadalje krasne albume za slike in razglednike, spominske knjige, denarnice, vaze, papirne kasete, kidilne garniture, garniture za svalčlce, lasne garniture i. t. d. Največja izbira lišpa za drevesce in svečlc, božičnih in novoletnih razglednic, pratik, koledarjev ter Jaslic. * 18~8
Na drobno in dabalol     ======      Ha drobno in dabalol
2^H^S Kranjoi k Erajncn! g£j$3g
Velezaloffa.
Pecco, Pecco arang, Ceylon, Assam, Java, Ceylon Sonhong, Man-::    darin, i. t. d. ::
Fino pecivo sa daj s
A mor in druge vrste.
Zdravko Krajnc, Kranj
gkjggj| SVOJI E SVOJIMI IgfcS
JOS. WEIBL
J. SproiteerjeT naslednik
LJUBLJANA,
■lomikov«   tatllo«   *t. 4.
XttftMi-MKtit Ii nrnraleiwo Bltöiilanlra.
tteno omresje na »troj, ograje na miro dvoru, obmejno omreijs, vean* vrata, balkoni, verande, stolpne kriis, Štedilnike 1.1, d
Speci j ali teta: 17 —61
valj ioni zastori (Rollbalken).
:■ Edor ■==:
hoče tebe ali svoje otroke oprostiti
jkašlja!
hripavostl, katera, taatiianja uatnega katara, kreeTltega in oslovskega kailja, naj kupi zdravniško proirkuAcne in priporočene
Ksisirjcft prsic Ksrsuelc
s 8 smrekami. 18 24—12
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin  — Doaa ss 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Tržiču
II Btfjrj
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 1! 12 62-24
mST    Samo 6 dni ~WH
vozijo francoski brzoparniki La Provenco, La Savoio, La Lorraino in La Touraine iz
Havre v Newyork. ===== Najkrajfia črta.-
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dnaajaka e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
S¥oJl k svojim!
20 52—46
Starosnane narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in ornimi vini iz lastnih in drugih primnanih vinogradov po ©oni 30—60 vin. liter; potem s plaanjaklm pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne«, in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza dchwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem 1. vrata, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška poataja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
+
Brata HLA¥Kit
isdelovatelja kirurg, instrumentov atelje sa ortop. aparate la bandaie
CJttbljana, preiernove nt 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvesil za zdravstvo in bolniško po-strefbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iana-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaie, kakor tudi nogavic za krčne tile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-8 62—44 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja ■aroolla  •• brvraujajo točno,
hitro la dlakratna. Oalvanldnl poniklovani savod s obratom na motor. Popravila ao lzvrau|ojo točno in ooaa.
Nova «aloya vina!
Podpisani naznanjam, da sem o tvoril
t svoji lasi 1 Ste?. 10
Kokriško predmestje
zalogo istrskega, vina belega in rdečega, lastnega pridelka.
Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, na-ravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 E.
S spoštovanjem
FRAN ZOHIL
2815-4        veleposestnik vinogradov v Žmlnjn (Istra).
öl OI OI OI OI OI OI Q
prano Omea«»«* -v Kranjtá prodaj* d o bar o In po oenl Selexno In oerljMUo iilnifo, vHt«» Uotle María 5C*í»1í. orodje -jc* * obrt, «oapodlnjat *ro In kmetij.tvo, Vino olje, -varona» rtšt pražent) Unvo, barve oljnate 1 n   «.cañe*. *l 16
Zobozdravnlškl obotehniškl ::
atelje
dr. ÉdVard GloboeaiH
▼ jbs.* «a»«*j as. i 52-20
Je od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
f
2 o
-O H* <u tel
«o mm
Js
o QC c == a vy >
Zaloga vsakovrstnega
© lesenega, železnega ® in poblazinjenega pohištva
PUC *& OOiXlL J>a
1 f Ljubljani, f Eoiizejii, ni Marije Terezije cesti si 11
5 62—28
Majtežja trgotina na Gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v ELranJTj
WtT   poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih nr, zlatnine ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. nBBSBsssssnssasam       Priznano lsborno blago.
Najcenejl naknp pri sv. Cirilu ln Metoda!
Nova narodna trgovina pri sv. Ciriln ln Metodu
xx&. debelo in. drobno
v
SK STIGLIC & SMIT
v Radovljici, na Glavnem trgu (sraven cerkve) :: Podružnica v Predtrgn.
Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, kakor: rii, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fini ruski Saj in mm, različne barva, razne vrste iganja, kakor: slivovko. troplnoveo, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvezdno kavi no primes. Dalje imava v zalogi različno ieleinino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d.
Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: oreha, fižol, oves, suhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju nase c*nj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči.     aes=BBs Blagovolite ae prepričati!
Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem 6 62—9
Štlgllc a Šmit
Najcenejl naknp pri sv. Ciriln ln Metodu í I
«3
CD
S"
i
isdajs kensoraj «eeroajat»,
Odfovsrai urednik Lsvoslsv M i km.
Lastnina in usek Iv. Pi. Usaprets v Kranja.
65