iti leto xxi september, »72 številka f kliu MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALUI USTANOVLJEN LETA 1952 * Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 ABeckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: »6 7787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 ♦ Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tlaka: Polyprint Ptjr. Ud* 7a Railway Plače, Richmond, Victoria. 3121 IZ NAŠE UPRAVE NI dolgo tega, ko sem dobil hudo pismo naročnice. Prcjala je novo številko MISLI: prva dva in zadnja dva Usta sta bila — dvojna. “Kaj takega se ml pod uredništvom p. Bernarda ni nikoli zgodilo. Kaj me imate za norca, da bom oeem strani dvakrat brala? . . .” Kaj M šele rekla, če bi nekaj strani manjkalo, kar se tudi včasih lahko zgodi. Draga naročnica, MISLI tiskajo v tiskarni in tudi zganjujejo ter zlagajo v obliko, ki jo dobite v roke. S pomočjo naših sester in pomočnikov jim samo damo ovitek in nesemo na pošto. Nemogoče je pri pakiranju vsak izvod posebej prelistati, če ni morda tiskarna napravila kake pomote. Zato se včasih zgodi, da so morda gotove strani dvojne, ali po celo Iste, drugih pa manjka ... Ni krivda uprave, pa tudi tiskarna se gotovo nima namena norčevati iz bravcev. Če na nesrečo dobite pokvarjen izvod MISLI, mi sporočite, pa bom z veseljem poslal drugega. Enako ravnajte v slučaju, če mesečnika ne bi prejeli, saj tudi pošta tu In tam lahko kaj izgubi. Lepo prosim, ne takoj misliti najslabše! Star slovenski pregovor tudi pravi: Jeza škoduje lepoti . . . Posebno še, če je neupravičena in krivična. UPRAVNIK NAROČI IN BERI ! V ZDA je Zgodovinski odsek ZDSPB Tabor izdal in založil “BELO KNJIGO”, ki v zgoščeni obliki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945. Knjiga vsebuje okrog 10,000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrnjencev iz Vetrinja. Seznam ni po* poln, saj manjka po mnenju sodelavcev knjige še domala polovica imen. Zato bo knjiga zlasti vredna tistim, ki so šli skozi prva begunska taborišča ter bi s svojim spominom vsaj delno lahko izpolnili vrzeli z novimi imeni. Dobrodošla bo tudi vsem ostalim, ki ne zapirajo oči resnici. “BELO KNJIGO” lahko naročite na naši upravi, saj bo prva pošiljka kmalu dospela. Cena pet dolarjev. FRIDERIK BARAGA — misijonarjev življenjepis, spisal Jaklič-Solar. Cena en dolar. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en dolar in pol. HUDA PRAVDA — povest iz dni slovenske revolucije spisal Lojze Ilija. Cena tri (vezana knjiga štiri) dolarje. MEDITACIJE — Pesniška zbirka Franca Sodje. Cena en dolar. ZA BOGOM VREDNA NAJ VEČJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češdenju Matere božje. Spisal dr. Filip 2akelj. Cena dva dolarja. Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE VVILDERNESS. Življenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. V zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let. Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje. LETO XXI. SEPTEMBER, 1972 ŠTEVILKA 9 Ob Baragovi obldnici OB CESTI, ki veže Trebnje z Žužemberkom, stoji ®raščinica Mala vas. Levo od glavnih vrat je med nizka °kna vzidana kamnita plošča. Napis na njej nam pove, ^ja se je pod streho te hiše leta 1797 rodil Friderik BA-AGA. Kot je bil preprost mož, ki je to ime nosil, ta^° je preprost napis, ki oznanja letnico njegovega ^jstva. Je pa ta letnica začetek izredno bogatega živ-^enia, ki je za vedno vtisnilo svoj pečat tako narodu domovini, kakor zgodovini severnih pokrajin Ame-r,ških združenih držav. Baraga ni priznan samo med j*ajo: “Mora biti nekaj bolj globokega in pomen-qj, 8a- Friderik Baraga govori našemu srcu in nani j ,Va Kristusa.” st' govornik nato nadaljuje: “Poznamo Baraga kot duhovnika, misijonarja, škofa, pisatelja, učenjaka, pionirja in socialnega delavca. Toda o njegovi osebnosti in pravi veličini pa moremo soditi le, če ga gledamo skozi prizmo osebne svetosti. Postati svetnik, to je bil veliki cilj njegovega življenja in dela . . . Kaj nam pomeni Baraga v dobi po II. vatikanskem cerkvenem zboru? — Živimo v času, ki malo zaupa v resnico tako dolgo, dokler ne priča zanjo z življenjem in delom posameznik. Zato je danes prav posebno važno, da imamo konkretne zglede, ki so polni svetlobe in toplote. V vseh ozirih nam je Baraga posebno blizu. Kot misijonar, apostol in utemeljitelj Cerkve v tej čudoviti ameriški pokrajini je dokončno povezal svojo svetost s svojim delom, trpljenjem in molitvijo. Istočasno pa je goreče želel in si prizadeval za svetost božjega ljudstva te dežele, kateri je za Jezusom Kristusom ponavljal: ‘Bodite popolni, kakor je popoln vaš oče v nebesih’ (Mt. 5, 48). Luč Baragovega zgleda bo razširjala svojo svetlobo vse bolj na široko in njegova moč bo naraščala, dokler ne bo Cerkev — za kar upamo in prosimo — svojemu svetemu služabniku dala najvišje priznanje in dokler ga vsemogočni Bog ne bo proslavil z izrednimi znamenji. Svetniki in kandidati za svetnike na božji klic ne odgovarjajo na abstrakten, za vse enak način, ampak konkretno. Njihova pot je navadno samo njihova. Ali pa je le kaj skupnega za vse? Predvsem tole: Rasti v svetosti, se pravi, rasti v ljubezni: ljubezni do Boga in do bližnjega. Friderik Baraga se je močno zavedal, kako je treba ljubiti. V njegovem srcu se je ljubezen do Boga in do bližnjega čudovito razcvetela. Ves čas je močno čutil božjo bližino, božja milost pa ga je neprestano vnemala za pravo ljubezen. Trudil se je, da bi v vsakem ) dogodku, veselem ali žalostnem, ob vsakem srečanju prijatelja ali neprijatelja — srečal Boga, ki je na delu . . Go' ornik je imel prav: naš Baraga ravno v tem najbclj govori našemu srcu in nam odkriva Kristusa. Danes svet najbolj pogreša resnične ljubezni v dejanju. Ljubrzni tudi najbolj išče, najde je pa ne,kadar koli se njegova pota oddaljujejo od Boga, ki je Ljubezen sama. Kot ne more biti v človeškem srcu ljubezni do Bega brez ljubezni do bližnjega, tako tudi prave ljubezni do bližnjega ni, če ne temelji na božji ljubezni. Je le izredek, ki se slej ko prej zmaliči v samoljubje, trajne vrednosti pa nima. Zato je prav, da se ob spominu 175-Ietnice Bera-govega rojstva spomnimo tudi njegovega krsta, ko je bil rojen za božjega otroka. Bilo je isti dan, 29. junija 1797, ko so ga kmalu po rojstvu odnesli v do-brniško farno cerkev, kjer ga je pri starodavnem krstnem kamnu oblila krstna voda. Tu je bil postavljen temelj, na katerem je Baraga gradil svoje bogato življenje ljubezni in žrtve. Tega se je sam predobro zavedal. Iz ohranjenih zapiskov vemo, da ob svojem prvem obisku domovine, v oktobru 1837, ni obiskal samo svoje rojstne hiše, ampak je v dobrniški cerkvi pokleknil h krstnemu kamnu. Celo uro se je v globoki molitvi zahvaljeval Bogu za milost svetega krsta in obnavljal svojo krstno obljubo. Isto je storil, ko je svej rojstni kraj v februarju 1854 drugič in zadnjikrat obiskal. Pol ure je klečal cb krstnem kamnu v vidni ginjenosti, nato a je šel naravnost k oltarju in dolg0 govoril o krstu in o posvečujoči milosti. Če kje, )e med svojimi Indijanci lahko zaznal vrednost krsta, saj je telike videl pc. krstu popolnoma spremeniti svoje življenje. Kaj je on sam v sebi zgradil na božji osn°vl krsta, pričajo njegovi številni življenjepisi. Kakšen nauk za nas, ki se dostikrat zadovoljimo zgolj s krstnim listom, za življenje po veri pa se ne potrudimo . . • Ob visoki obletnici Baragovega rojstva in krsta se zepet zamislimo v njegov zgled, ki je res “poln svetlobe in poln toplote”. Prav to je, kar svet danes p°' potrebuje, kar potrebujemo mi. Ogrejmo se ob njern> pa bo tudi naši izseljenski družini petega kontinenta topleje in prijetneje. Boš poskusil? 29. junija 1797: Baragovo rojstvo v graščini Mala vas in krst v dobrniški farni cerkvi. 1799: preselitev na grad Trebnje. 1806—1816: v ljubljanskih šolah. 1816—1821: študij prava na dunajski univerzi, ki ga konča z odliko. 12. jul. 1817: prvo srečanje s sv. Klemenom Hofbauerjem, apostolom Dunaja, ki je odločilno vplival na Baragov duhovni razvoj. 1821—1824: v ljubljanskem semenišču. 21. sept. 1823: mašniško posvečenje v ljubljanski stolnici. 22. sept. 1823: nova maša v ljubljanski stolnici. 1824—1828: kaplan v Šmartnem pri Kranju. 1828—1830: kaplan v Metliki. 31. dec. 1830: prihod v New York. 1831—1868: misijonar med ameriškimi Indijanci. 29. jul. 1853: imenovanje za apostolskega vikarja Gornjega Michigana. 1. nov. 1853: škofovsko posvečenje v cincin-natski stolnici. Maja 1866: prenos škofijskega sedeža iz Sault St. Marie v Marquette. 9. okt. 1866: zadet od kapi na 2. cerkvenem zboru v Baltimoru. 19. jan. 1868: Baragova blažena smrt v Mar-quettu. 31. jan. 1868: dan Baragovega pogreba v Mar-quettu. Naš veliki rojak FRIDERIK IRENEJ BARAGA MOJ OCE FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR Oče je vse znal: kmetovati, gojiti sadno drevje, Zdraviti ljudi in živino, kuhati oglje, zidariti, no, 'n kot krojač je bil mojster za irhaste hlače. (Delal jih je za prezidenta, za grofe in bogatine; bile so vse z zeleno svilo prešite, okrašene z ven-c,> gamsi, jeleni). Tudi kozuhar in burnusar je bil odličen. Zimske noči je šival do polnoči in Se čez, da je mogel riniti s kajžo tako, da nam res nikoli ni manjkalo kruha, meso smo pa ku-P'H dvak rat v letu: za Veliko noč in za žegnanje. Oče je bil pridobiten, a vse z naporom in delom, vorčen pa od sile, toda nikoli skop. Pri njem so Se shajali, čeprav pri kajžarju, možaki veljaki iz Vse vasi. Vsi so ga imeli za modrega in preudar-neSa človeka, pa so hodili k njemu na pogovore 111 Posvetovanja. Zimske večere je bilo — ker je s'varil — vsak večer polno mož vasovalcev. Te Seni kajkrat poslušal s peči, dokler nisem gori ZasPal. čut za pristen jezik se mi je takrat oblikoval. ______ 0 a mi je bil oče vzor in veljavnost nad vse, ni reba poudarjati. Udaril me ni prav nikoli, beseda le zalegla vse. Če je pri oknu zažvižgal, kadar Sen> bil rta vasi med drugimi fantiči, sem planil v skok domov. Navedem naj nekaj prigodic, ki p°trdijo očetovo avtoriteto in razodenejo, kako n,e ie vzgajal. Ko sem jo v šoli nagodil in me je šomašter Prišel tožit, me je oče na nitko otvezel za nogo v fr>izi. Vsi so odšli v polje, hišo so pustili na ste- 1 odprto, jaz. pa sem s knjigo v roki čepel pri >n,'i in si nisem upal nitke pretrgati. Nekoč sem se uprl, češ da ne maram ričeta, ‘hče mi ga ni ponujal in me ne silil. “Prav, Prav”t je rejče jn vejel postaviti moj obrok skledici na peč. Ob dveh popoldne sem že pro-'v^ kruha, “še nisi južinal. Malica se dobi šele kosilu”. In tako sem čakal do štirih popoldne. _0 ,r,i je le preveč krulilo po želodčku, sem sple-a "a peč in poobedoval svoj ričet. Ko sva bila z očetom za Zavrhom, je oče imel seboj klobaso. Opoldne mi odreže kolešček klo- uase 1,1 razloži: “Otroci ne smejo prida mesa jesti, sicer dobe pretrdo glavo in se ne morejo učiti. Dam pa ti tale kolešček klobase; z njim si boš mazal zobe, da pojdejo rajši v kruh, ker je precej suh”. Kadar sva bila sama, mi je vedno kaj pripovedoval in me učil. Ko sva šla po ozki brvi čez potok Završnico, me je ustavil: “Kadar greš čez brv, ne glej nikoli v vodo, naravnost predse na sredo brvi glej! če grede zijaš v vodo, ki se vrtinči pod tabo, se ti lahko zvrti v glavi in štrbunkneš v valove”.------ Vsi ti nekateri drobci iz mojega deškega življenja so samo dokaz, kako je moj oče umel vzgajati. Šibe ni nikoli rabil. Nikdar nisem slišal trdih ali celo surovih besedi. Zahteval je red v hiši, pri delu, pri jedi. Zgodaj nas je naučil, da mora biti red tudi pri jedi. Vse le ob določenih urah. Rezino kruha sva z bratom dobila le popoldne po obedu. Če mi je košček kruha padel na tla, je velel oče: “Poberi in poljubi košček! Ljubi kruhek si užalil, zato ga prosi odpuščanja— Slaščic nisem poznal. Edini rog (kifeljc) sem res dobil ob svojem godu — seveda od mame, a sem ga ves dan hranil, preden sem to dobroto použil. Družinsko in versko življenje je bilo v naši hiši tako zgledno, da ga šele danes prav občudujem; tedaj tega nisem razumel. V družini nas je bilo šest: oče, mati, dva janta, teta in ded. Vse to je bilo ena sama duša in eno samo telo, če hočete. Glava temu telesu je bil oče, srce pa mati. Vsi drugi smo bili udje. Nikoli ni bilo v družini prepira. Ded je včasih za malenkosti kaj po-godrnjal, pa je oče vselej tako modro ukrenil, da ni žalil, in vendar gospodaril.-------- Vera je bila tako lepa, da si je želim za ves svet take. Nič pobožnjakarstva, nič organizacije, ko na povelje razkazuješ vero in moliš. Vse je šlo samo po sebi: večerna molitev (vedno skupna — rožni venec), zjutraj vsak po svoje, kakor se mu je ujemalo z delom. Sv. maša nedeljska, ob delavnikih le za godove in posebne svetnike. Niti enkrat nisem slišal kletvine, razen en sam primer, ko sva očeta z bratom res razjezila in je zaklel s hudičem. Taka žalost je zavladala po hiši, da nihče ni ne pri obedu ne popoldne spregovoril. Bila je sobota. Mati naju je poslala na večer k spovedi in v nedeljo sva videla, da so bili oče in vsa družina tudi pri sv. obhajilu. Pri kosilu je bilo potem tako lepo in slovesno in toliko ljubezni, da sem še danes ganjen, ko se tega spomnim. Očeta je tudi vsa duhovščina zelo cenila — zaradi modrosti, pa tudi zato, ker jim flri malici Siv, razoglav pred hlebcem si sedel, oprt na mizo z golimi komolci, na sklenjenih rokah ti jc slonel razbrzdani obraz — in tvoj pogled je verno, vdano v kot na križ strmel: skoz okno za teboj so se kazali vrtovi, potok, ccsta, most, kozolci, hrib, cerkev, v dalji Krim — naš dom tačas z njim zadnji žarki so ko most vezali . . . A v meni, oče, ta tvoj zgled živi še zdaj kot most, ki do Boga drži! je marsikatero povedal, nikoli žaljive, navadno s humorjem, a po vsej resnici. Ko sem bil v gimnaziji in zlasti v bogoslovju, sva z očetom večkrat modrovala tudi o verskih vprašanjih. Pogovarjala sva se o postu, ki srno ga pri nas doma strogo izpolnjevali. Vseh 40 dni nismo okusili niti kanca živalske maščobe in ne koščka mesa, tudi domačega prekajenega ne. V krčmo oče ni zahajal, razen po opravku ali na kakem sejmu.------------ Očetova avtoriteta je bila za vse veljavna. Ko sem bil osmošolec, brat pa vojak (zastavonoša 17. potka), sva morala vselej prositi, da sva smelo kak večer v krčmo. Oče je redno dovolil, a tudi uro napovedal, kdaj se morava vrniti. Veliko-nočni ponedeljek sva se zakasnita v prijetni družbi. Mati je bila vsa nesrečna in je ves čas hodila poslušat, kdaj prideva. Seveda naju je ko] pri vratih oštela. Oče pa je mirno rekel (že v postelji): “Kadar mislita še ostati čez določeno uro, vzemita staro v košu s seboj, da je doma ne bom p°' slušal!” Konec: nihče ni zinil besedice, le mater sva prosila odpuščanja. Umevno je, da mi je bil tak oče prvi učitelj Življenjske modrosti. Iz "Leta mojega popotovanja’1 PODOBE VINKO ŽITNIK Koke O Bog, te dobre, trudne kmečke roke, podobne velnici napol razklani, ki so trpele le za nas, otroke: spomladi pognojeno prst orale, sejale žito in seno kosile, poleti klasje žele in mlatile, v jeseni klet in žitnico polnile, vodile k sreči, ki jo gruda hrani, za nas molile ter nam kruh delile — so v zadnjem gibu mrzle obležale in prazne nas za zmerom zapustile! Mary Help of Christiaas Shrine . Lemont, Illinois • > iij^- •> v 'A '-ii.-.-i (/%■$ * i~{, U’-/Pn ^ ■ v' v , A_, -?;< a >■ ■ ■ ?~ A \ f , ,r ^ ^ : ' 'j •,, (,. ^ ‘V': /: rv- * C' 7 -• /V' '"” ,y tV'#-"',- ž ... r.... '-X; v • V*/** Razglednica iz lhmonta z vrsto podpisov. ^atum je dobro viden. Ob branju imen podpisanih — Vstajajo spomini. Skoraj ob vseh. Ob nekaterih za *ePa poglavja, ob Petru Gerkmanu za celo knjigo. ar dcb;la bi morala biti. Da se je vendar tudi ta mcžakar znašel med lemontskimi romarji! Ne vem, £c drži, dejal bi, da prvič na obisku ameriških Brezij. Torej — spomini! Žal, nekam luknjičasti so že, pa Vedno menda vredni papirja in branja. v New Yorku pred kakimi 22 leti. Med begunci V avstrijskih taboriščih, ki so želeli priti v Ameriko, )e bila tudi družina Peter Gerkman: oče, mati in se-dem otrok. Najstarejši, Peter ml., je imel kakih enaist ali dvanajst let. Doma so bili na Gorenjskem, Jlfkje v župniji Cerklje, če niso bile Vodice. Peter erkman je bil izučen čevljar, imel pa je pohabljeno nogo. še tori Naša Liga jim je s pomočjo NCWC našla garan- 'Ja- Kdo je bil, se več ne spominjam. Na njegovo rane b>la k, 8arancijo so jih poslali na pot do morja in čez. Ni , 1 kratka ta pot, če se prav spomnim. In preden so d0s- -■ r r - — . sPeli v New York, je še sponsor odpovedal. Zakaj ie do tega prišlo, sem pozabil. Nemudoma smo se podali na lov za drugega. Ni ga bilo od nikoder . . . b. ^° je ladja odložila Gerkmane v New Yorku, so ' 1 deležni velike pozornosti. Tako številnih družin begunci ni bilo ravno veliko. Časnikarji so o Jltl poizvedovali, slikanja je bilo nič koliko. Na- S SLOVENSKIMI “GRKI” - V AMERIŠKE ATENE P. BERNARD slednji dan je več dnevnikov prineslo sliko s podatki o novodošli družini. Gerkmani so bili na mah čudno slavni; kje bodo našli zavetje, nihče ni videl. Za devet ljudi, ki morajo pač skupaj ostati — kje se bo našel prostor? Nastanili smo jih v dvorani pod slovensko cerkvijo sv. Cirila na Osmi cesti. Ni bilo drugega izhoda. Navlekli smo jim nekaj “pohištva”, rojaki so jim dona-šali stvari za v lonec in skledo. To je za prvo silo, smo rekli, pa se je zavleklo v tedne, če ne celo v mesece, marsikaj sem pozabil. Mrzlično pridno smo iskali novega sponsorja, pa ga od nikoder ni hotelo biti. Oglašali smo v slovenskem in angleškem tisku. Položaj je postajal resnično mučen . . . Končno se je oglasila žena Amerikanka, neka vdova Lucija iz kraja Athens v državi New York. Ponudila je Gerkmanom prazno hišo in obljubila možu poiskati primeren zaslužek, pa še kaj podpore od strani njenih sosedov in znancev. Athens! Ime po glavnem mestu Grčije, po naše: Atene! Nek*am pomenljivo, kali? Simbolično menda. Saj sa Gerkmani takorekoč Grki, kam naj gredo, če ne v Atene? Toda kje je ta blaženi kraj? Prav nič znan nam ni bil. Našli smo ga na mapi tik velike reke Hudson, ki teče od severa navzdol proti New Yorku. Majhno podeželsko mestece, tako vsaj takrat. Nekako v sredi med New Yorkom in Albany, nikakor ne blizu. Pohiteli smo na oglede. Kraj dosti prijazen, gospa Lucija prav ljubezniva. Govori samo angleško, tako menda vse mesto. Ponudena hiša — bolje bi se ji reklo bajta — prilično trdna, iz opeke in delno lesena, toda vse prej ko prostorna. Kako naj sprejme družino z devetimi člani? Toda sila kola lomi, prikimali smo. Še vem, kako sem se oddahnil, ko Gerk-manova oča in mati nista pokazala najmanjšega razočaranja. Peter je poln poguma kar brž preračunal, kako bo treba pograbiti orodje in stanovanje raztegniti. Botra Lucija se je z vsem strinjala in obljubila sodelovanje. Kljub vsemu nismo pustili slovenskih Grkov v ameriških Atenah s preveč lahkim srcem. Kako bodo zmagovali težave? Čisto sami med popolnimi tujci, pa brez znanja jezika? Ali naj nas v veselo brezskrbnost zaajčka le dejstvo, da še nismo slišali iz njihovih ust besede, ki naj bi pomenila javkanje in tarnanje? Po nekaj dneh se je v New Yorku organizirala ekspedicija pomočnikov pri predelovanju hiše. Vodja je bil še danes vsemu slovenskemu New Yorku predobro znani Tone Babnik, ki mu pristaja vsako orodje. Z njim sta bila rajni Janez Krvina in dr. Joža Basaj, danes je ta mož v pokoju nekje na Koroškem. Zdi se mi, da je bil še kdo, imen se žal ne spominjam. Svcjo odpravo so še nekaj kratov ponovili. Vmes je pa Peter Gerkman sam garal dni in noči. Počasi je hiša dobivala novo lice, v zadovoljivo prostornost ni mogla narasti. Kljub temu sta se v naslednjih letih družini pridružili še dve članici, domačinki v ameriških Atenah — Gerkmani in Gerkmanice so narasle na število enajst. Niso bili redki, ki so dejali: kje je ostala pamet . . . Atenska katoliška šola jih je kmalu imela v vseh svojih razredih. Moji obiski v Atenah so mogli biti kaj redki. Vzeti si je bilo treba ves dan. Vračal sem se vedno vesel in z neizbrisljivimi vtisi. Gerkmanov močna volja, zaupanje v Boga in neverjetna delavnost, vse to mi je bilo tudi v osebno spodbudo. Nazadnje sem jih obiskal leta 1954, preden sem se selil iz New Yorka v Lemont in od tam naslednje leto v Avstralijo. Na svoje veliko začudenje sem našel Petra Gerkmana nekaj blokov proč pri svežem zidarskem delu . . . Kupil si je bil majhno zemljišče z napol podrto hišo na njem, zdaj jo je predelava! in prezidaval po lastnem načrtu. Družina odrašča, treba ji je nove strehe. Ne sme biti pritlična, vsaj eno nadstropje mora imeti. In je bil za vse sam ... Pa boste zmogli, Pei-ter? — Kako bi ne, vsega sem vajen . . . —O— —o— —o--- Zdaj samo še iz Petrovega pisma za božič 1969: Zdrav sem še zmerom, hvala Bogu, tudi žena. Delava in služiva oba, ker moja pokojnina ne zadostuje. Zdaj nas je še samo pet pri skledi, ne več enajst kot nekdaj. Šest se jih je poročilo: Martina, Peter, Miha, Helena, Katarina in Janez. Svojo hišo imajo: Martina, Miha in Katarina. Največja poroka je bila HJenina. Je bilo 160 svatov, trije duhovniki in pet bogoslovcev je pelo med mašo. Peter je končel College v juniju in dobil diplomo. Izmed 38 kandidatov jih je dobilo diplomo devet. Zdaj je Peter kar dober. Poprej je bil velik reveč. Ni šala preživljati ženo in otroka, pa stanovanje pla' čevati. Podnevi se je šolal, ponoči hodil na delo. Marinka tudi hodi v College — že tretje leto. Ta pa dela na telefonu pri neki kompaniji podnevi, zvečer pa v šolo. Tone je v septembru prišel iz Vietnama in zdaj je zopet tam. Hudo mu je. Prihodnje leto bo tudi on šel v College, za letos je bil prepozen. Zadnja je Ivanka, ki hodi še v osnovno šolo. potem pojde tudi ona v College. To je prvo leto, da nimava z ženo nič odplačevati na dolg. Pa saj je davkov toliko, da ne zmaguješ, če nimaš zaslužka od nadur. Žena in ena hčerka mislita iti spomladi na obisk v Slovenijo. Botra Lucija je v pokoju že kake tri leta in se še kar dobro drži. Se vedno se zanima za nas in mi zanjo. —o— —o— —o-— Tako. Zapisal sem v začetku tega članka, da se m* je zbudilo za celo knjigo spominov. Le površno sem j'*1 nekaj nametal. Številko MISLI s tem spisom bort1 poslal Petru Gerkmanu z željo, da on sam izpolni te moje luknjičaste spomine, oziroma napiše svoje lastne-Saj je poleg vsega drugega tudi “pismen”. Gotovo tak mož zasluži vse bolj kot kdo drug, na primef jaz, da bi njegovi spomini izhajali v tisku. Pogled na newyorške velikane izpod brookljnskega mostu 246 Misli, September 19?' Mladina je duša slovenskih domov l/ argentinske “Svobodne Slovenije" ponatiskujemo govor Ing. Jerneja Dobovška ob priliki dvanajstletnice obstoja karapačajskega Slovenskega doma. Toliko je v njem informativnega in poučnega tudi za avstralske Slovence. Kje je naša skrb za mladi slovenski rod. ki dorašča na peti celini? — Urednik. Danes s: spominjamo odločne volje naših staršev, ki so ta dom zgradili, da bi se v njem zbirale slovenske družine in se njih otroci utrjevali v verskem, ideološkem in kulturnem pogledu. Priznati moramo, da so žrtve ustanoviteljev tega doma dosegle zaželene c‘lje: ka rapačajski dom je ves ta čas krepko izpričeval življenje in delovanje slovenskega človeka. Kaj nam Pomeni slovenski dom? Pom ni nam velik i lamen, pomeni nam središče slovenstva v Argentini. Toda toploto in moč mu da-)e!° slovenske družine, ki so njega jedro. Če je jedro, to je slovenska družina, močno, bo dom lahko uspešno vršil sVojo nalogo. Zdrava, idejno zavedna ter Versko podkovana slovenska družina je sila in vzmet, k* vodi in je podlaga vsemu našemu življenju. Gladina se že od prvih let zbira v domovih. Ali ni |epc gledati v slovenski šoli naše male? Čez 800 jih )e v Velikem Buenos Airesu! Pod strehami Slovenskih domov si dopolnjujejo pouk. ki so ga najprej dobili v lastni družini. Spoznavajo bogastvo slovenske besede in lepote slo-Venske zemlje. Utrjujejo se v znanju zgodovine Slo-vencev in njih tradicije. Spoznavajo slovensko tragedijo Pfed četrt stoletja, slišijo o pravilni sliki komunizma. Tako s; bodo znali tudi pravilno odločiti v sedanjih ^;sih v Južni Ameriki. V naših domovih se zbirajo dekleta in fantje, orga-n,zirani v Dekliški in Fantovski organizaciji. So rojeni V Argentini, a so slovenske krvi. Želijo doprinesti svoj de'ež, dati svojo silo in mlado moč za nekaj višjega. Nadina je bodočnost sveta. Vsi tokovi, vse organi-*acije stremijo za tem, da bi si pridobili mladino. . Se politične, prosvetne ali druge organizacije, pri nas lri Po svetu, imajo svoj mladinski oddelek. Zakaj? Zato, ,er je mladina važen činitelj za ves bodoči razvoj loveštva. Gladina je kritična, a iskrena. Ne sprejme slepo §a» kar ji ponujajo. Upira se nasilju in zatiranju. ^ 'rcia ideale. Pravi znani ameriški škof Fulton Sheen: “Pri kraju f° dnevi, ko so vodili ljudi z obljubami. Začel se je Jjs’ ko jih bodo vodili s klicem k junaštvu, odpovedi. *dina hrepeni po priložnosti, da bi sebične koristi ^tvovala za stvar, ki je vredna!” — tako škof Fulton sheen. I ,Prav zat0 je tako važno, da mladina ne zapade n'vim klicem, da svojega mladostnega navdušenja e lr°ši zaman. K ■ dJ je za našo mladino v Argentini vredno žrtve? VseE;i Katere so tiste vrednote, za katere naj se naša mladina zavzame? Brez dvoma je ena največjih vrednot, da si ohrani in krepi slovensko zavest, da jo bo kot zaklad prenesla v bodoče rodove! Biti mora ponosna na svoje slovensko poreklo! Dokler bo naša mladina ponosna, da so njeni starši Slovenci, se nam ne bo treba bati, da se bo za slovenstvo zgubila. Poleg staršev naj bi prav slovenski domovi in organizacije v njih stremeli, da se naši mladini ta vrednota doprinese in vcepi. S treznim razpravljanjem in lepim zgledom se pri naših mladih mnogo doseže. Naša mladina je namreč notranje močno razgibana. O tem pričajo globoka vprašanja, katera so stavili peto-gc-lci v srednješolskem tečaju svojemu profesorju. Nadvse zaželeno bi bilo, da bi na ta in še druga vprašanja dobila mladina pravilen odgovor v naši sredi, da si ga torej ne bo treba iskati drugod!! Mladina prav v teh časih potrebuje pomoči in nasvetov starejših. In to je bil glavni nagib, da se je ustanovil Mladinski svet Društva Slovencev, ki bo pospeševal sodelovanje 'med starejšo in mlajšo generacijo. Po lastni izkušnji vem, da je mladina zelo sprejemljiva za dobro besedo, rada se žrtvuje, če ve zakaj se ji je treba žrtvovati. V slovenskih domovih v Argentini se posveča veliko vzgojiteljev naši mladini. Naj bi se to delo ohranilo in se razširilo, čeprav je združeno z velikimi težavami. Uspehi prav gotovo ne bodo izostali. Razveseljivo je dejstvo, da se mladina rada aktivno udeležuje pri delovanju v domovih. Naj za primer omenim le Slovenski dom v Miramaru, kjer so trije odborniki mlajši od 22 let. Vsak je sprejel določeno delo, ki ga vestno in z veseljem izpolnjuje. Prva doba, doba gradnje naših domov, je v glavnem zaključena. Vstopamo v drugo, težjo dobo, ko je treba dati našim domovom dušo. Kakor je otrok duša družine, tako je mladina duša slovenskih domov. Storimo vse, da bo ta duša, to je naša mladina, moralno zdrava, idejno odločna in versko globoka. “ . . . O bolezni p. Bernarda sino slišali tudi doma. Ali je že kaj boljši? Bog naj ga ohrani še dolga leta! Toliko dobrega je storil na tem svetu. Še kot otrok sem deklamiral njegove pesmice iz Orliča. Lepo ga pozdravite! Pošiljam mu poseben blagoslov! . . (Iz pisma škofa dr. Stanislava Leniča, ki bo čez nekaj mesecev obiskal avstralske Slovence.) G.S. Tako suh in bled — njej se srce krči ob pogledu nanj. In vendar naš najstarejši ni bolan. Kaj še. Zdrav je kot riba v vodi, pač v letih doraščanja, nikdar pri miru. Bog ne daj, da bi bil še vedno tako fletno zavaljen, kot je bil kot enoleten fantiček! OČETOVE TEŽAVE “OD ZUNAJ" - • • SO LJUDJE, ki so si "ljubezen do bližnjega” vzeli za svojo nalogo. Vedno prihajajo z dobrimi nasveti k nam — v resnici pa jim ti nasveti na prihajajo iz srca, temveč iz napuhnjene glave. Ti moj očetovski poklic pošteno grenijo. Resnična ljubezen do bližnjega, kakor jo Bog od nas zahteva, ne prihaja samo preko jezika, temveč je ukoreninjena v srcu in vsega človeka prevzame ter preoblikuje. * Življenje bi bilo kakor cvetoč vrt, če bi ne bilo takih krtov, ki po njem rijejo in ponujajo svoje sožalje — vse skupaj je pa le hinavsko pomilovanje. “Tako se mi smilite, draga moja. Pet malih otrok imate in to danes, v naprednem času. To res niso mačje solze. Da vaš mož ni mogel biti pametnejši! . . .” Pri vsem tem se pa moja žena niti ni pritoževala. Da, niti žalostnega obraza ni kazala, mi je rekla. Zato pa je tej klepetavi “pomilovavki” z nekaj besedami zaprla usta, da je bila ta čisto iz sebe. Užaljena je zatrjevala ženi: “Le kaj sem vam naredila? Samo dobro sem vam hotela . . .” Hvala! A kdor ima otroke, se bo res težko ubranil teh pogostih “sožalnih obrazov”. * Imam sina, ki je dobro leto star in sila ješč. Res je nekoliko težnji, kot so drugi otroci njegove starosti. Vendar je docela zdrav. Nič mu ne manjka. Žena je bila vesela njegovih idečih lic, dokler niso prišli “zajedavci" družinske sreče — tisti “sočutni” ljudje. “To je nezaslišano! Otroku dajete preveč jesti! Ravno včeraj sem brala v zdravniškem kotičku časopisa, kako težke posledice ima preobilna hrana za otroka. Enoleten otrok sme dobiti le toliko in toliko kalorij na dan. Saj me nič ne briga in vi lahko delate, kar hočete. Toda ne smete se čuditi, če bo ubogi črviček čez nekaj let rahitičen . . Žena je bila vsa preplašena. Menda bi začela otroka pitati samo še z zmletim koksom, če bi tista “sočutna” soseda brala v kotičku domačega zdravnika, da je to edino primerna hrana za dojenčke . . . Sam sem pa ženo spomnil, da je bil tudi najin najstarejši fant kot enoletnik močan jedec in kaj težak. In to tisti fant, o katerem je pred nekaj dnevi prav tako “sočutna” soseda menila, da ga moramo na vsak način poslati na morje. Fant je popolnoma izstradan. Žena se je pomirila in si dala dopovedati, da bo naš “ubogi črviček” že shujšal, kakor hitro bo shodil. * Domača sreča ni ostala dolgo neskaljena. Že so se bližali novi svetovavci. Tokrat se jim je “zasmilila naša najstarejša hčerka. "Najbolje bo, če jo daste v kak zavod. Tako sama vase zaprta je in vedno doma, namesto da bi se z drugimi igrala. Ni dobro, če so otroci samo med odraslimi. Otrok mora med otroke! Saj me nič ne briga-vendar je nevarnost, da bo kasneje zašla na kriva pota, ker ne bo našla primerne družbe . . Pa smo bili spet tam. Žena je bilo od skrbi vsa zmešana. Najraje bi zagrabila palico in z njo nagnala hčerko od knjige na cesto Naj bi se tam igrala, kot se njena mlajša sestrica! K sreči je prav takrat potrkalo na zadnja hišna vrata. Prišla je žena, ki je že nekaj let zelo v skrbeh za našo družino, čeprav jo — kot sama vedno pravi — nič ne briga. In ta je menila, da se naša mlajša hčerka preveč potepa. Cesta ni za otroka! Naj bi kot mati malo bolj popazila nanjo, da ne zaide na stranpota-“Saj veste, cesta — čeprav mene to nič ne briga . • • • Na ta način je najstarejši ušla palica, ker je žena pohitela na cesto in za lase privlekla mlajšo v hišo. * Včasih pride ta "nasvet” sočutnega pomilovan)3 tako nepričakovano, kot bi strela udarila z jasnega- Sedeli smo s sorodniki in znanci pri mizi: menda smo obhajali nekak god ali praznik. Pa ti vidi teta, da je naša hči Urška popila kozarec vode in kmalu zatem ugriznila v jabolko. Tedaj teta zakriči in nama z že no skoro brez sape očita, da premalo paziva na otroke- “Ubogi otrok bo vendar umrl, če bo na vodo jabol' ko jedel . . Moja žena je za hip napol mrtva od strahu obledela, potem pa je planila, da bi Urški izbila usodno jabolko iz rok. K sreči sem jo mogel še prehiteti i]1 ji dopovedati, da Urška vendar že več let kak pož>' rek vode spije, predno se spravi na jabolko. Je pa*' taka — ugaja ji. In doslej še ni umrla. Morda bi J° popadli celo želodčni krči, če bi jabolko jedla ‘na suho” . . . Seveda teta ni molčala. Glasno mi je dopovedovala) kako strašno sem lahkomiseln. Vrhu tega je pripon1' nila, da sem j a z odgovoren za svoje otroke. Ta pripomba je bila vsekakor potrebna, saj bi iz njene' ®a govorjenja bilo kaj mogoče sklepati, da ona nosi Vso odgovornost. ¥ 2 eno besedo povedano: našo družinsko srečo vedno kai kali. In vedno kaj od zunaj. Največkrat tisto strašno pomilovanje in sočutje ljudi, ki so si vtepli v glavo, da nam “dobro hočejo". 'In povem vam, gospod, da ni prav, da pustite so-s°lce in sošolke priti k vaši hčerki v hišo. Brala sem knjigo znanega profesorja, ki je s številkami dokazal, kako nevarno lahko postane tako obiskovanje . Pa sem sosedi, ki mi je to pravila, pokazal svoje ^čudenje. Pred nekaj dnevi se je namreč obregnila vame neka druga gospa: lahkomiseln sem, ker ne pustim hčerki pripeljati svoje sošolke in sošolce v hišo, temveč mirno gledam, kako postajajo na vogalu. In ^ar je najbolj čudne: sklicevala se je na istega profe-s°rja. Pa je "sedanja" varuhinja blagra naše družine odgovorila, da je tisti profesor napisal to morda na kakšni drugi strani svoje knjige. Priznal sem, da bi b‘l° to možno. Dobro vem, da moje žene ne pomilujejo samo zaradi otrok, temveč mnogokrat tudi zaradi mene. To pa zato, ker si kravate prav ne zavežem. In zaradi temu podobnih navad in razvad, ki “žene spravljajo v prezgodnji grob . . Včasih mora biti še kaj važnejšega, kar spoznam iz tega, da najdem ženo vso objokano v kuhinji. Res “ljubezen" in “briga" za našo družino! Pa tudi to se zgodi, da mene pomilujejo zaradi žene. Zadnjič mi je na primer neka “dobrosrčna" gospa pravila, da moja žena vse preveč posluša tiste ženske, ki nam “dobro” hočejo. Gospe sem se smilil, ker je slišala, da si moram po utrujenem delu včasih celo večerjo pripravljati . . . Še nikdar nisem kuhal večerje. Le kje je to pobrala? K sreči moram za konec priznati, da mi sočutje teh ljudi ne gre preveč k srcu. Le čemu neki? Je dovolj, da vznemirja ženo. Samo to rečem, da bi bilo v naši družini vse lepše in manj problemov brez vseh tistih, ki “nam dobro želijo”, četudi “jih nič ne briga. . PROBLEM MALEZIJSKE CERKVE Slovenska misijonarka s. Ivanka POKOVEC FMM se je oglasila. Kaj zanimivo nam opisuje težavne razmere malezijskih misijonov. Kot sem zvedela, je Tomaž Možina opisal v MISLIH svoj obisk pri nas. Naj še jaz dodam njegovi s*'ki naše dežele nekaj svojih vrstic, saj bodo morda ^niniale bralce. Rada bi opisala in osvetlila sedanje razmere v Ma-ezi.'i Naša dežela je menda Avstraliji dobro znana: vedno več turistov prihaja iz pete celine med nas, tukajšnji študentje pa radi hodijo v Avstralijo za nadaljevanje študija. Med prebivalci tu je Malajcev Kitajcev 35%, Indijcev in drugih pa 17%. atoličanov je med vsemi žal samo 1% — torej bo koralo preteči še dosti vode, da bo dežela pokristja-nJena, če sploh bo kdaj. Tudi muslimani so zadnji čas Ze'° misijonsko navdušeni. Vse bi radi pritegnili k svoji yer*> pa četudi z denarjem in posebnimi prednostmi, ki )lh Ponujajo. Naša Cerkev stoji v Maleziji pred hudimi problemi: mal° domačih poklicev, skorajšnji odhod vseh tujih rnisijonarjev, državni prevzem šol in vseh dobrodelnih 0r8anizacij, itd. . . Še bi lahko naštevala. . Nekateri misijonarji so že pred “neodvisnostjo" sprc-ot! tuMšnje državljanstvo, da bi jim to morda poma- 1 °stati. Zanje doslej res še ni postopkov, a kot Salo tujci °*vano “stalno dovoljenje” bivanja, morajo po za-d°nu oditi iz dežele v letu 1975. Kdor je tu že polnih odSet ,et- pa nima "stalnega dovoljenja", bo moral rri.ltl’ čim mu poteče doba bivanja. Jaz sem med tisti-’’ ki smo prišli sem šele pred nekaj leti. Doslej smo so tudi oni nezaželjeni. Vsi ostali, ki imajo le dobivali dovoljenje le za eno leto in to brezplačno. Sredi lanskega leta pa so izvolili novega ministra za delo. Ta se je posebno zavzel za brezposelnost in si izmislil tale načrt: Če izženemo vse tujce, ki nam niso nujno potrebni, bo vsaj nekaj naših dobilo posel. Naročil je emigracijskemu vladnemu oddelku, naj proučijo vsak slučaj tujca posebej, kdo je deželi res potreben, za koliko let še, kakšno službo vrši, kje se uči in koliko časa bo trajalo učenje (to za tuje študente) in še in še . • • S tem novim postopkom so se vsa dovoljenja bivanja za eno leto zataknila. Začeli smo dobivati dovoljenje le za dva tedna, včasih za en mesec, dokler ne bo preiskava tvojega primera šla skozi roke prvega uradnika. Od lanskega septembra sem morala menda več kot desetkrat na emigracijski urad. Škof sam je dvakrat pisal zame, da me nujno potrebuje, ker na več mestih poučujem petje. V maju sem končno prejela dovoljenje za eno leto — a to leto se je uradno začelo zame že lanskega septembra — s plačilom takse dvajset dolarjev. Ta september bo treba zopet zaprositi. Mi bodo voljni podaljšati dovoljenje bivanja še za eno leto? . . . Mnenje nas misijonarjev je pri vsem tem razdvojeno. Eni so mnenja, da bi bilo boljše, če bi sami odšli še predno nas država izžene. “Naj domačini pokažejo, česa so zmožni, če smo jim mi tako odveč . . pravijo. Tako sta že odšla dva profesorja iz semenišča in nekaj starejših sester. Drugi bi pa radi za vsako ceno ostali. Bojijo je, da bo padlo v vodo vse, kar smo z veliki težavami in dolgoletnim delom gradili. Domači poklici so redki in le malo je res požrtvovalnih, navdušenih laikov na socialnem področju. Oboji imajo po svoje prav. Osebno sem mnenja, da ne smemo biti pesimisti, pa naj je še tako hudo. Bog bo že kako poskrbel za svoj vinograd Malezije. Morda s trpljenjem in preganjanjem, ki je včasih nujno potrebno za novo rast. Rdeča pošast se že skriva po gozdovih. Tudi polmesec hoče vladati. Država in vsa njena politika sta tesno povezani z vero dežele. Da se ločita, bi bilo za marsikaj bolje — a pri tem bi zelo verjetno komunizem največ žel . . . Azijci so res vse drugačni ljudje kot smo mi Evropejci, ali pa Amerikanci in Avstralci. Mi radi vidimo “big bang” (Francoz bi rekel: “il faut que ?a rnarche”), tukajšnji domačini pa so umirjeni in imajo svoje ideje, ki jih mi težko zapopademo. Malezija je v razvoju s polno paro: povsod se zida, lepša, popravlja, modernizira . . . Vlada je izdala svoj “drugi načrt petletke”. V teku te dobe naj bi Malajci zavzeli v čim večjem številu vse važnejše posle. Zato vrsta prednosti, kar seveda ni všeč Kitajcem in Indijcem naše dežele. Ker po petih letih Malajci te prednosti ne bodo imeli več, jih zdaj državniki celo v časopisih redno priganjajo, naj bodo bolj “businessminded” . . . Država je po svojih načrtih prevzela že veliko šol. Kmalu namerava prevzeti vse otroške vrtce, sirotišnice in domove za ostarele, enako vse bolnišnice . . . Temu bo nujno sledila odslovitev vseh tujih bratov-misijonar-jev in sester-misijonark, ki so zgradili in vodijo te karitativne in šolske ustanove. Če bi bilo vsaj dosti domačih redovnih poklicev, ki bi delo prevzeli. Žal je pomanjkanje izučenih moči občutno: nekaj jih imamo, a vse premalo. Tak je torej položaj v naši deželi. Delamo kar se da, dokler imamo priliko. Misijonarji so sejali, zdaj obnavljamo Marijino legijo in Frančiškovo družino (trjetji red) ter skušamo spraviti v življenje razna nova gibanja, ki naj bi živela po našem odhodu. Bog naj da svojo rast! OČETOM, KI SE JIM VEDNO MUDI... Rcccpt za “pet minut dnevno" ponuja očetom v "Družini” PRIMOŽKOVA MAMICA “Kje je očka?” — “Kdaj pride očka?” “Očka dela.” — “Očka je odpotoval.” — “Očka je v službi.” — “Očka služi denar.” — “Očka pride zvečer.” Majhen otrok težko razume, kaj je delo. Čuti le, da njegovega očka ni. Globoko v srcu je razočaran in si misli: “Očka me ne mara, zato ga ni.” Svojemu “redniku” se počasti odtujuje in preneha z vprašanji “kdaj pride očka?” Ob koncu tedna se težko vživi v cčrtovo igro in gre raje k mami. Tedaj je očka prizadet in se počuti kot “peto kolo”. Ali je mogoče ob službi, potrebnih nadurah, ob vsakodnevni zaroti prenapolnjenih cest z zaprtimi semaforji najti čas in zadostiti želji očka in otroka, da bi bila skupaj? Pet minut dnevno je več vredno kot veliko časa v soboto in nedeljo. Oče trinajstletne deklice, zaposlen mož, ki se vrača domov šele zvečer, pripoveduje: “O svoji hčerki nisem vedel ničesar več. Večkrat sem poskusil pogovor z njo, pa se me je še takrat, ko sem imel čas zanjo, izogibala.” Nekega dne je ta oče na poti domov — peljati je moral po obvozu — odkril, da je šola, kamer hodi njegova deklica, oddaljena od njegove pi- sarne le nekaj ovinkov. Od takrat pelje svojo hčerko vsake jutro v šolo. Seveda mora zato žrtvovati četrt ure spanja, a to rad stori. Saj sedaj lahko sproščeno in neprisiljeno govorita. “Vsak dan ji dokažem, da sem tu TUDI ZANJO. Dolgi skupni sprehodi na vsake tri tedne nama ne bi mogli nadomestiti teh dnevnih prisrčnih deset minut v avtu.” Oče triletnega Tomaža je našel pot do srca svojega sina z zobno ščetke. Čisto po naključju je nekoč, ko se je vrnil z dela, "prevzel” čiščenje zob svojega sina-Sedaj steri to vsak večer. Naenkrat je postal za Tomaža nepogrešljiv in zelo pomemben, čiščenje zob le v očeh triletnega Tomaža veliko bolj odgovorno in za' mctnno delo kot vodenje velike trgovine. In tu je še tretji oče, učitelj, ki je po naključju “našel” svoje tri otroke. Zbolela mu je žena. Hočeš nočeš je moral pripraviti zajtrk zase, za ženo in otroke. Žena je že dolgo zdrava, toda še vedno vstaja oče prvi, kuha kakav in maže marmelado. In otroci mu sami od sebe bosi pohitijo pomagat. Skupni čaS pred zajtrkom je postal svet za očeta in otroke. V ten1 kratkem času si imajo toliko povedati in toliko vprašati. Skrivnost treh očetov? — Vsi trije so brez velikih besed sklenili pogodbo s svojimi otroki. Pogodbo? ki se izpolnjuje vsak dan. In prav ta “vsak dan” )e pri vsem tem najvažnejši. Kajti za otroka je teJe^ neskončno dolg: težko je osvajati njegovo srce in sl ga pridobiti, če je za to čas samo v nedeljo. Otroku pomeni malo, če sliši: “Očka služi denar? zato da lahko jemo in plačamo stanovanje.” Te stvari mu ničesar ne predstavljajo, zdijo se mu same ob sebi umevne. Če pa očka ob vsem tem čisti zobe, kuha kakav za zajtrk, igra šoferja enkrat na dan, pote'11 je to res nekaj. Otrok ve, čuti, da ga očka jetmlje zares in da ga ima rad. In zato tudi on svojega očka “vzame zares” in ga vzljubi. SKORAJ pri vsakem vhodu katoliških cerkva velikega Melbourna je obešen plakat, ki mimoidoče spom-ni na bližajoči se kongres. Tu je njegova reprodukcija — naj tucji bravce MISLI opomni, kaj bo v Melbournu prihodnjega februarja. Zanimivo, da sem ta plakat videl celo pred eno izmed protestantskih cerkva v mestu. Znak, da se tudi pripadniki drugih krščanskih ver zanimajo za kongres in bodo mnogi z nami sodelovali, kakor mnogi že zdaj sodelujejo tudi pri duhovni obnovi kot pripravi na kongresne dni. O duhovni obnovi po melbournski nadškofiji smo v tem letu že precei poročali. Zajela je tisoče, nekatere bolj na široko, druge bolj na globoko. Ti zadnji se zbirajo v krožkih po domovih širnega Melbourna ln se resno poglabljajo v praktična vprašanja vere v vsakdanjem življenju. Teh krožkov je preko 4.700 ln se jih udeležuje okrog 50.000 vernikov. Prvi del razgovorov je obsegal vsebino: Kaj pomeni biti kristjan.’ Družinsko življenje. Naša družba. Kdo nosi odgovornost? Razgovori so prinesli tudi precej praktič-n,h sklepov. V eni izmed mestnih župnij (West Essen-d°n) je na primer okrog sedemdeset mož in študentov Ugrabilo za delo in v duhu duhovne obnove hotelo Pomagati bližnjemu na praktičen način. Šli so po Upniji in prebarvali zanemarjene domove potreb-^lfn upokojenkam in vdovam, ki bi same tega finan-cr>° nikoli ne zmogle. “Congress News” je v svoji j*vgustovi številki prinesel sliko teh prostovoljcev: nji-0Vl smejoči se obrazi kažejo dovolj zgovorno, da je ejanska ljubezen do bližnjega poplačana z notranjim Zadovoljstvom. A to je le en primer tega, kar člo- ki obnovo resno vzame, lahko stori bližnjemu. d sto in sto načinov moremo izžarevati ljubezen, e je v nas resnični Kristusov duh. °rugi del razgovorov po krožkih duhovne obnove je posvetil študiju akcije za razvoj sveta. O tej ‘Jski akciji smo poročali že v marčevi številki. Ima vseavstralski in res ekumenski značaj ter je bilo vanjo Pritegnjenih skoraj četrt milijona ljudi raznih vero-*ZP°vedi. Mesec je potekel v študiju o socialni pravič-do 'n kr^n*ki odgovornosti Vsakdo ima dolžnost Prinesti svoje k razvoju sveta, kil^ °kt°bru pa bo glavna tema razgovorov po krož-lj . Evharistija in življenje. Verniki se bodo poglab-, 1 v skrivnost Evharistije, ki je naš up, dar božji in in ^ Pri^uj°^nost> spomin Odrešenikove smrti za nas obenem sredstvo, ki nas druži v eno družino bož-8a ljudstva. naše izseljenske skupine se nekateri udejstvujejo pa ^tudijskih krožkih po svojih farah. No splošno mi ^ar Pr*znajmo, da smo izseljenci kaj zaspani in d0 Cn' kristjani. Mnogim se zdi krščanska tradicija 8l't?-^’ se pridružili krožkom in se malo po- do" i ]e Pa ‘z8ovor na neznanje jezika kar dobro-sj0^ ' Skoda! Precej izseljenskih duhovnikov — tudi Sporenski — se je moralo zadovoljiti s preprostim v. redom večernih maš po domovih, po katerih raz-več ali manj živahen razgovor o veri. Morda N A š K O N G R E S bo tudi ta skromnost prinesla kaj uspehov in marsikdo bo rfiogoče le začel misliti, da krstni list sam na sebi nekoga še ne napravi praktičnega katoličana. —o— K sporedu kongresa, ki sem ga objavil v prejšnji številki, so že dodane štiri prireditve: Od 17. do 19. februarja bodo v prostorih Stella Maris Club konference Apostolstva v pomoč mornarjev (Apostleship of the Sea), v Mercy Hospitalu (porodnišnica) bo od 18. do 19. februarja seminar o “Zdravniški oskrbi družin”. Narodno udruženje duhovnikov bo imelo svoje konference od 19. do 21. februarja. Katoliški skavti pa bodo imeli svojo mašo 24. februarja v stolnici in nato lastno zborovanje v Catholic CompIex Hall. —o— Za kongresne dni so rezervirani že vsi hoteli in moteli po mestu in okolici. Zdaj je prišel na vrsto že Ballarat, ki je skoraj sto milj oddaljen od Melbourna. Kongresni odbor znova in znova poziva meščane, ki bi mogli za teden dni prenočiti tuje goste (brezplačno ali pa za zmerno stanarino), naj se prijavijo v kongresni pisarni. —o— Kongresna spominska značka je v obliki medalj ice s kongresnim znakom na eni strani in geslom kongresa na drugi. Tiskali jih bodo v visokih tisočih. Kajne, saj še niste pozabili kongresnega gesla: “LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15, 12). Naj bi to ne bilo samo kongresno geslo, ampak življenjsko pravilo slehernega izmed nas! it:.- • •*' :: , ' m, |J ;,Australa February18-25,1973' 40th International Eucharistic Congress “Leve one anotberas I bave loved you” Wnts t? IVl'sl'- September 1972 ) P. BAZILIJ 31. avgustu 1972. Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcinljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Bcckett St., Kcw, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškankc Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874 0 Kot vidite po zgornjem datumu še ne morem poročati o veseloigri “Veseli dan ali Matiček se ženi” v priredbi našega Slovenskega društva (2. sept.) in tudi Očetovska proslava (3. sept.) je šele pred nami. Pač pa lahko z veseljem poročam o duhovni obnovi za žene in matere, ki smo jo imeli na soboto in nedeljo (26. in 27. avg.) v Slomškovem domu. Osem žena je preživelo dva dneva pri sestrah v skupni molitvi, štirih konferencah v obliki razgovora, pa tudi v prijetnem kramljanju in odpočitku. Iz obrazov sem bral, da sta jim ta dva dneva dobro dela in jim ni bilo žal, da so se tega srečanja udeležile. Naj bo na tem mestu izrečena zahvala sestram, ki so kot skrbne svetopisemske Marte poskrbele za vse potrebno, pa tudi naši Smečevi Anici, ki je kot vzgojiteljica vedela povedati marsikaj o vzgoji mladine. Pa še nekaj je prineslo to srečanje: kot praktičen sklep je bilo ustanovljeno cerkveno Društvo sv. Eme, katerega članice naj bi bile v vsestransko pomoč apostolatu med našimi izseljenci. Za prvo voditeljico je bila izbrana gospa Plesničarjeva. Vsaka slovenska katoliška žena, ki želi pomagati slovenskemu farnemu občestvu, je dobrodošla. Članice se bodo sestajale od časa do časa, pomagale pri raznih cerkvenih prireditvah, obiskovale bolnike, nudile pomoč v sili itd. Prav zato je za zavetnico izbrana sv. Ema, slovenska svetnica, ki je s svojimi dobrimi deli storila toliko dobrega med našimi pradedi. K lepemu začetku lahko samo čestitam in želim naši skupini žena obilo uspehov. 0 Vsem adelaidskim rojakom sem v juliju zopet razposlal pisma. Saj je bilo treba podati letni obračun z ozirom na naš tamkajšnji Slovenski misijon svete Družine. V teku zadnjega leta smo brez posebne hrupne akcije nabrali vsoto $1,634.68. Tako smo z darovi prvega leta nabirke ($1,802.69) in polovico odškodnine za mojo nesrečo, katero sem namenil z dovoljenjem redovnih predstojnikov adelaidskemu misijonu (ostala polovica je pripisana našemu fondu za Misijon Svete Družine, Adelaide Dom za ostarele) doslej vrnili na dolg kar lepo vsoto $6,437.37. Torej je celotni znesek v dveh letih nabirke že presegel polovico kupne cene. Zdaj v Adelajdi že bolj korajžno gledamo v bodočnost. Če nam bo uspelo še letos dobiti za Južno Avstralijo lastnega slovenskega duhovnika in kasneje nekaj sester, bo misijon res zaživel. Za celotne načrte bo vzelo časa, pa saj tudi Rim ni bil zgrajen v treh dneh . . . K gornjemu znesku smo že pri julijskem obisku Adelaide primaknili kar lepo vsoto $294.09 ter s tem začeli tretje leto nabirke. Vsem rojakom, ki ste mi v teh dveh letih adelaid-skega verskega centra stali cb strani s svojo pomočjo, iskren Bog plačaj. Ostale — zlasti adelaidske rojake — pa vabim, da pride njihovo ime na seznam darovalcev tretjega leta nabirke. 0 Ta mesec moram objaviti kar tri smrtne primere med nami. Prvi je umrl Alojz KAUČIČ, ki je bil rojen 27. februarja 1897 v Privačni pri Dornberku. V Dornberku se je poročil leta 1920 s Karolino Kralj, nato sta se izselila v Egipt in živela v Aleksandriji. Po prihodu v Avstralijo je družina živela v St. Albansu. Pokojni Alojz je letos v maju odšel v domovino, da si okrepi zdravje. Pa je bilo ravno nasprotno: moral se je podati v bolnišnico v Sv. Petru pri Gorici, kjer je 5. avgusta izdihnil. Na željo žene in obeh že poročenih sinov )e bilo pokojnikovo truplo prepeljano v Avstralijo. V torek 22. avgusta smo pokropili krsto v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu ter zmolili rožni venec, nasledn)1 dan dopoldne pa smo se istotam zbrali k zadušnih’ ; kateri je sledil pogreb na keilorsko pokopališče. P°' , kojnemu Alojzu večni pokoj, žalujoči vdovi in sino- voma ter ostalemu sorodstvu pa naše iskreno sožalje. 0 V soboto 26. avgusta zvečer je mimo izdihnil v Prince Henry Hospitalu obiskovalcem naše cerkve dobro poznani Vinko MRZEL, ki je stanoval poleg s1°' venske cerkve v Kew. Komaj dve leti in pol je tega. ko je z ženo Cilko r. Jagodic iz Francije dospel za svojim sinom Vinkom, sin Marjan pa je lani pri*>ej za ostalimi. Doma je še poročena hči Vera. — Pokojni Vinko je bil rojen 15. aprila 1911 na Kamnem vrhu, *Upnija Sv. Križ nad Litijo. Doma je bil po poklicu z,dar. Zaradi svojega prepričanja je izgubil vse, kar si je v r°bovi čakala vstajenja. — Vsem sorodnikom naše is-reno sožalje, blagi pokojnici pa večni mir in pokoj! % V novembrski številki bi rad objavil MATICO IRTVIH za vsa leta slovenskega izseljenstva v Avstra-‘ji. Precej imen pokojnih sem že zbral, ki jih tudi . ••SLI v teku let še niso objavile. Številka naših rajnih )e že kar visoka — okrog 450. Pa jih je gotovo še kaj, 2a katere nihče ne ve. Hvaležen bom vsakemu, ki bi mi ni°gel poslati še neobjavljeno ime umrlega rojaka. • Slovenskih porok ta mesec ni bilo, krsti pa so takole: 29. julija je krstna voda oblila Katarino K|0iZii°. hčcrko Jožefa Mravljaka in Bernardette r. p‘•'er, Moorabbin. — 30. julija so iz Doncastra prinesli ranka Riharda, novega člana družine Jurija Kukaša in arinke r. Loborec. — Iz Thornburyja sa 5. avgusta Pl'nesli Joen, prvorojenko Josipa Cvetkoviča in Anke ; Novosel. — 13. avgusta je bil rojen David Alojz, Slnl ko je bila Slovenija v obrambo kmetov vse vprek pre-prežena z zadrugami: kreditnimi, prodajnimi, nabavnimi, mlekarskimi, vinarskimi in tako naprej. Medsebojno so bile te zadruge povezane v Zadružni zvezi. Komunisti so vsemu temu napravili konec in kmeta skušal' uničiti. Ni se jim posrečilo, začeli so popuščati. Režim sam se je zavzel za rešitev kmeta, pa spet tako nespretno, da je kmete prisilil k samoobrambi. Zdi se, da je nova Zadružna zveza prav to — samopomoč. Za predsednika so izvolili Andreja Petelina iz Kamnika-Koliko resnične svobode za uspešno delovanje pod komunističnim režimom bo ustanova imela, bo pač pokazala prihodnost. SLOVENSKE URŠULINKE so bile do najnovejšega časa z hrvatskimi povezane v skupno provincijo. Zdaj sta ti dve jezikovni skupini dobili vsaka svojo lastno provincijo. Uršulinke so bile nekdaj znane kot izvrstne učiteljice in vzgojiteljice. Imele so lastno gimnazij0 poleg splošno znane “uršulinske” cerkve Sv. Trojice na Kongresnem trgu. Ena najbolj znanih je bila priznana pesnica mati Elizabeta Kremžar, rojena na Viču Ljubljani. Po zadnji vojni so seveda pod komunisti tudi uršulinke izgubile svoje šole, posvetile so se drugim opravilom v službi Cerkve in še vedno lepo uspe' vajo. Postojanke imajo štiri: Ljubljana, Škofja Loka. Mekinje pri Kamniku in Izola ob Jadranu. O SLOVENCIH NA KOROŠKEM je eden njihovih lastnih voditeljev, dr. V. lnzko, v javnem govoru izreci zelo zelo porazno mnenje: "Kaj nam pomagajo slovenski napisi na dvojezičnih tablah, ko kmalu ne borno imeli več otrok, ki bi znali te napise brati! Slo-Venske družine se branijo otrok, mešanih zakonov, v katerih zamre slovenska beseda, je vedno več. Celo na nagrobnih kamnih izgineva slovenska beseda, povsod je že pokopališčni mir.” GROSUPLJE OB RAZCEPU dolenjske železnice je iz nekdanje majhne vasice v teku desetletij naraslo v kar čedno mestece. Pred kakimi sto leti je ves okoliš štel °koli 300 ljudi, danes se Grosuplje ponaša s štirimi ti-s°či prebivalstva. Ima vse mogoče temu številu primer-ne naprave, med drugimi novo cerkev, ki jo je ljubljanski metropolit dr. Pogačnik blagoslovil dne 18. junija. Cela vrsta poročil s ponosom poudarja, da je ta cerkev P° modernosti zares prva med vsemi cerkvenimi stavbami v Sloveniji. v DOLENJSKI RIBNICI se je v ondotnem letnem Sledališču vršilo “Srečanje ljudskih pevcev, godcev in Plesalcev”. Udeležence iz mnogih zelo oddaljenih slo-Venskih krajev je pozdravilo slovesno pritrkavanje far-"•h zvonov. Srečanja so se udeležili med drugimi tudi urenti iz Dravskega polja okoli Ptuja, Haložani s piskanjem na orglice, pa celo Beltnici iz Prekmurja so 1 zastopani. Nastopili sta tudi dve skupini iz Bele krajine: Predgrad in Preloka. “JAKOB PETELIN-GALLUS” je ime močnemu me-anemu pevskemu zboru v Celovcu. Pred več leti ga je ustanovil dr. France Cigan, rajni profesor petja na ovenski gimnaziji v Celovcu. Ob ustanovitvi se je Priglasilo 28 pevcev in pevk. Zbor je pod taktirko svojega ustanovitelja vidno napredoval. Danes šteje že bli-?u 60 članov in članic. Dobra četrtina jih je iz Celovca, ostali prihajajo na vaje in prireditve iz bližnjega in aljnega podeželja skoraj vsega slovenskega Korotana, bor nastopa ob raznih prilikah v Celovcu in drugih roških krajih, pa tudi v matični Sloveniji, na Primor-em, v Rimu in še marsikje. Bati se je bilo, da bo vj srnrtjo dr. Cigana zbor zamrl, pa do tega le ni pri-O- Dobil je novega pevovodja v profesorju Jošku Končiču, ki je za dr. Ciganom postal tudi učitelj petja na slovenski gimnaziji. PROF. DR. FRANC STELE je 10 avgusta umrl v Ljubljani. Dosegel je lepo starost 86 let in je pustil za sabo globoko sled svojega delovnega življenja v naši kulturni zgodovini. Rodil se je v Tunjicah. Kot umetnostni zgodovinar je odkrival neprecenljive zaklade naše srednjeveške cerkvene umetnosti. Svoj čas je bil vodja Spomeniškega varstva za Slovenijo, bil je organizator znanstvenih društev, član Moderne galerije in Akademije znanosti in umetnosti. Na mednarodnih zgodovinskih kongresih je imelo njegovo delo in njegov glas mednarodno priznanje in veljavo. Na svojem polju je napisal ogromno znanstvenih del in je ustvarjal do zadnjega. Pridobil si je ne samo Prešernovo nagrado v Ljubljani, ampak tudi Herderjevo v Nemčiji. Tako smo kmalu za dr. M. Kosom zopet izgubili enega velikih sinov naroda. Dr. Stele je vsa povojna leta z ljubeznijo spremljal kulturno delo argentinske emigracije in ji dal svoje priznanje, četudi domovina o tem še vedno tako kruto molči. MED TISOČI, ki iz Jugoslavije odhajajo v tujino, jih je po statistiki preko 7000 oseb (ali pa morda še več!) z univerzitetnimi diplomami. Žalostno dejstvo. Tudi Slovenija je v tej številki izgubila marsikoga, ki mu domača partijska utesnjenost ni dala razviti zmožnosti, pa bi ga domovina vendar tako potrebovala. Tuji narodi se bodo znali okoristiti z njihovim znanjem. IZ LJUBLJANSKEGA PAVLIHA”: 0 Je tisti, ki ima hišo, vikend in dva avtomobila, še lahko proletarec? — Brez dvoma, saj vemo iz prakse, da zaleže njegov glas za štiri proletarce. % Naši razvojni koncepti so vedno jasni — nejasen je samo razvoj. £ Kakšen vikend naj postavim, da ne bom sumljiv? — čim večji bo, tem teže ga bodo opazili! 0 Kakšna razlika je med direktorjem in generalnim direktorjem? — Ni razlike: oba sta dovolj visoko, da lahko govorita o socialnih razlikah. 0 V času samokritike se preveč trkamo po prsih in premalo po čelu. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Croce in Gerusalemme, 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko, "ocutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! September 1972 I or-Hpprus Puteol THRACE PAPHLAGON IA Dyrrochium Brundusium ' ^ MACEDONIAphli'PP‘ Nicomedio ^ Nicaea ^ Amphipoli^ ThessoloniK mothrace oAncyro Doryloeum 0 A:L A T I A A R M E N IA M Y S I A Adramyttium »n® “Pergomum T H E S S A L Y. C APPAD OCIA YDI A PHRYGIA9An,i0Ch °H terapolis hegium 3myrna ASI A- 'Lopese •v vracuse ifliietus Selendao0 _ ‘Antioch >, Rhodes ,aps Solmone CYPRUSy» Phoemx and 3pnos Berytus$W Sidon' ^ AjmO** Vozoreth Plolemais Al^ILEE ^amaria Joppa GRE AT ER SYRTIS Jerusolem Almandna Mnll - rir*t joumay C,econd (Ouf^ev Third joorr**y coo«ivil> APOSTOLSKA DELA SVETI PAVEL V ATENAH Ko ju jc v Atenah Pavel čakal (Sila in Timoteja), se ihu je vzbujala velika nejevolja, ker je videl, da je mesto polno malikov. Pogovarjal se je torej v shodnici z Judi in s spreobrnjenci, vse dni pa na trgu s tistimi, ki so bili slučajno tam. Tudi nekaj epikurej-skili in sloiškili modrijanov se je z njim prerekalo. Nekateri so govorili: Kaj nam hoče ta kvasač povedati? — Drugi pa: zdi sc. da oznanja tuja božanstva. — Kajti oznanjal je Jezusa in vstajenje. Prijeli so ga torej, peljali pred areopag in govorili: Ali bi mogli zvedeti, kakšen je novi nauk. ki ga ozna-jaš? Kajti nekaj nenavadnega nudiš našim ušesom; hočemo torej zvedeti, kaj naj to bo. — Vsi Atenci pa in tudi tujci, ki so tam bivali, niso za nobeno stvar imeli več časa kakor za to, da so poslušali ali pripovedovali kaj novega. PAVLOV GOVOR NA AREOPAGU Pavel jc stopil v sredo areopaga in spregovoril: Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni. Ko sem namreč hodil okoli in ogledoval ■ uša svetišča, sem našel tudi oltar, na katerem je bilo zapisano: Neznanemu bogu. Kar torej častite, duši ne poznate, to vam oznanjam jaz. Bog. ki jc ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je Gospod nebes in zemlje, ne stanuje v templjih, z rokami narečnih. Tudi si ne da streči s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, zakaj on sam daje vsem življenje in dihanje in vse. Iz enega je ustvaril ves človeški rod. da prebiva po vsej zemlji. In bivanju ljudi jc odmeril in določil čase in meje: da bi iskali Boga, da bi ga morda otipali in našli, zlasti ker od nobenega izmed nas ni daleč. Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: Celo njegovega rodu IMELI SO GA ZA "KVASAČA" A lene so bile še vedno središče kulture, prvo vseučiliško mesto in pravi muzej lepe umetnosti. Vsak tedanji izobraženec je moral poznati Atene. Vendar so nekdaj tako slavne Atene pod rimsko oblastjo bolj in bolj izgubljale svetovni pomen. Izobraženi meščani so se morali zapirati v svoj ožji krog in niso mogli vplivati na nadaljnji razvoj znanosti in umetnosti. Zbirali so se na nekdaj tako pomembnih krajih, kot je bil areopag, pa le bolj zato, da so lovili novice iz sveta in jili pretresali ter o njih razmišljali. Pavel je poskusil seveda najprej pri Judih, ki so imeli svojo shodnico, pa tudi pri pravih Grkih, kjer koli jih je našel. Poslušali so ga kolikor toliko zato, ker je vedel povedati “nekaj novega". Končno so ga “modrijani” stoiki in epiku-rejci povabili na sam areopag, središče vseh atenskih zborovanj, in tam so mu dali besedo. OZANANIL JIM JE “NEZNANEGA BOGA” Pavlov govor na atenskem areopagu je v teku 2000 let izzval že cele knjige občudovanja in ga še vedno izziva. Res si ga je Pavel mojstrsko zamislil. Čeprav ga je v dno duše bolelo, ko je na lastne oči videl, kakšni grdi malikovalci so Atenci, je vendar najprej našel zanje besedo pohvale. Pobožni ste, jim je dal priznanje. Še celo nekemu “neznanemu bogu” ste postavili oltar. ■ ■ Prav na to okoliščino je Pavel navezal svoj govor. Ravnal je zelo previdno, skoraj bi rekli' Napisal evangelist sv. Luka FA7LAGA P. BERNARD smo. — Ker smo torej božjega rodu, ne smemo mi- 1 ti, da jc božanst-o podobno zlatu ali srebru ali kamnu, izdelku človeške umetnosti in zamisli. Bog je n-d časi te nevednosti zatisnil oči, zdaj pa ljudem oznanja, naj vsi povsod delajo pokoro; zakaj določil je dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet po možu, ki ga jc v to odločil; in da bi vsi mogli vanj verovati, ga je od mrtvih obudil. Ko so pa slišali o vstajenju od mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: O tem te bomo poslušali drugikrat. Tako je Pavii iz njih srede odšel; nekaj mož pa se mu je pridružilo in vero sprejelo. Med njimi je bil Dionizij Areopagit in žena, po imenu Damara, in še dr'gi z njima. PAVEL V KORINTU ”otcm je Pavel iz Aten odpotoval in prišel v Ko-r*nt. Našel jc nekega Juda. po imenu Aquila, ki je bil fojen v Pontu, pa je malo prej prišel iz Italije, in nje-Kovo ženo Priscilo. Kla\dij je bil namreč ukazal, naj sc vsi Judje iz Kima odstranijo. Prišel je k njima in, ker je znal isto rokodelstvo, je ostal pri njima in je delal. Njuno rokodelstvo je bilo namreč izdelovanje Šotorov. Razgovarjal se je vsako soboto v shodnici in prepričeval Jude in Grke. Ko sta pa iz Makedonije pri-Sila in Timotej, je Pavel samo pridigal in Judom dokazoval, da je Jezus Mesija. Ker so se pa ti upirali in žaljivo govorili, je svoja oblačila otresel in jim rekel: Vašo kri na vašo glavo! Jaz sem nedolžen; “dslej bom hodil k poganom. In šel je od tam proč in stopil v hišo nekega častilca božjega, Ticija Justa po imenu, čigar hiša se ,c držala shodnice. Sprejel je pa vero v Gospod1! ^risp, načelnik shodnic«*, z \so svojo hišo; tudi mno-Korinčanov je poslušalo in verovalo ter so se dali ^rstiti. Gospod je pa Pavlu ponoči v videnju rekel: boj se, amoak govori in ne umolkni; kajti jaz S'n' s teboj in nihče se te ne bo pritaknil, zakaj mno-ljudstva imam v tem mestu”. — Tako je ostal eno leto •n šest mesecev in je ljudi učil božjo besedo. (Dalje v oktobru) diplomatično. Nove bogove oznanjati je bilo strogo prepovedano. Zato ni bilo varno začeti z Jezusom kot božjim Sinom. Ko je pa Pavel govoril o tistem “neznanem bogu”, ki so ga Atenci že častili, mu nihče ni mogel očitali, da uvaja v grško verovanje novo božanstvo. Krepko je poudaril, da je prav tisti Atencem še neznani bog zares edino pravi BOG, en sam, Stvarnik vsega, ki mu morajo vsi ljudje služiti in ga častiti. Ta edino pravi Bog bo tudi končni sodnik vsem ljudem. Četudi je neviden in ne stanuje v templjih, je vsem blizu in njegovo bližino lahko občutimo. Pavel se jako spretno sklicuje celo na nekatere grške pesnike, ki so v svojem pesniškem zanosu pravilno spoznali, da je človek, kot stvar božja, nekako v sorodu z Bogom. Prehod od edinega Boga na Jezusa, ki ga Pavel zaenkrat ne imenuje, je v omembi vstajenja. Gotovo je Pavel imel namen kaj več povedati o Jezusu, pa so ga oh besedi “vstajenje” ustavili — in je odšel brez uspeha. Čeprav se mu je po Lukovem pričevanju nekaj ljudi vendar pridružilo, ni nobenih poročil o kaki ustanovitvi cerkvene občine v Atenah. V KORINTU JE BILO DRUGAČE Korint je bil v Pavlovem času glavno mesto rimske provinci je Ahaje. Ni daleč od Aten. Leži ne morski ožini med dvema morjema. Bavil se je po večini z zelo razvito trgovino. Veliko nasprotstvo je vladalo med bogatini in reveži. Dve tretjini prebivalcev so bili sužnji. Med bogataši je bilo veliko razbrzdanosti. Vendar je prav v tem mestu Pavel ustanovil cvetočo krščansko cerkev. Pavel je zna! izdelovati šotore iz kozje ali kamelje dlake. Dokler je bil v Korintu sam, je delal kot šotorski rokodelec. Sila in Timotej sta mu prinesla iz Makedonije denarno podporo od on dotnih bratov, pa je vsaj za nekaj časa delo pri šotorih opustil. Tiči j Just je bil spreobrnjenec iz poganstva k judovstvu, zdaj je pripravljen poslušati in celo gostili Pavla. Med uspešnim oznanjevanjem “veselega oznanila” je Pavel začutil, da mu groz' preganjanje. Sam Jezus se mu je prikazal in ga opogumil. V MJI IN NEPALU Nadaljevanje vtisov s potovanja v Evropo piše TOMAŽ MOŽINA Pobožni romarji si v reki Ganges perejo svoje grehe . . • KOJ KO ME je ruski iljušin spustil na delhijsko letališče, sem bil obkrožen od kakšnih 20 taksijev. Kdo se jih ne bi ustrašil? Bilo je ob treh zjutraj, še trda noč, v tujem kraju, vroče kot v peči, Indijci pa so se prepirali med seboj, kdo me bo dobil. Predal sem se in dva temna, raztrgana fantalina sta me peljala v razbitem avtu v mesto, da poiščemo hotel. Kaj če zavijejo na stranpot? In vsa ta prtljaga! Kam naj bežim, če me oropajo . . . ? Delal sem se kar mogoče pogumnega in ukazoval sem jima s strogim glasom. Slišal sem bil, da so zelo spretni v tatvinah. Oddahnil sem se šele v hotelski sobi. Že prvi vtis Indije mi ni bil pogodu. Vročina, suša, siromaštvo, smrad, brezbrižnost. Kako nespametno, da sem namenil Indiji kar par tednov! Toda hotel sem videti in spoznati to deželo brez krink, takšno, kakršna pač je. Še kot deček sem večkrat poslušal zgodbe o bajni Indiji Koromandiji. Tam se cedi med in mleko, mi je verno razlagal par let starejši brat. Že tedaj sem se bil odločil, da bom to imenitno zemljo enkrat sam obiskal, pa se docela napil tega medu . . . Škoda, da sem si dal takšno obljubo! Predno nadaljujem o svojem popotovanju in pripetljajih, naj na kratko predstavim to ogromno deželo — nekateri jo imenujejo subkontinent. Indija meri (skupaj s Kašmirom) 1,316.570 kv. milj in ima blizu 600 milijonov ljudi. Vsako leto se poveča prebivalstvo za li milijonov novih ust. V političnem smislu je Indija največja parlamentarna demokracija na svetu. Trenutno sestavlja federacijo 18 držav, vsaka s svojo lastno ustavo in upravo. Osrednjo vlado v New Delhiju vodi gospa Gandhi, hčerka Nehruja. Ona je obenem vodja mogočne kongresne politične stranke. Prebivalstvo sestavljajo v glavnem Arijci na severu in temnejši Dra-vidi na jugu. Uradna jezika sta hindi in angleški. Največ ljudi pripada hinduistični veri, kristjanov je kakšnih 3%. VEN IZ PRESTOLNICE Že po enem dnevu mi je bilo dovolj te vroče, puste prestolnice. Pustil sem skoraj vso prtljago v hotelu in se zapeljal z vlakom ven. Le 3. razred je bil na razpolago— naš deseti bi bil nedvomno boljši. Vlak je bil nabito poln ljudi, pridelkov in ... Še na vagonskib strehah, kljub pekočemu soncu, jih je mnogo čepelo-Bil sem edini Evropejec. Dokazati sem hotel domačinom, da sem vsaj toliko močan in vsaj toliko vrzdržim kol oni sami, če že ne več. Vlak je drvel proti jugovzhodu-Ko smo zapustili Agro, je pokrajina postala še bolj pust® in enolična. Vsepovsod suša, rjavkasta zemlja. Vroč veter je nosil prah. Temperatura neznosna — 115° F-oz. 45° C. Jezik mi je bil prilepljen, dihati se ni dalo-In ves ta drenj! Neki vojak, prestavljen je na vzhodno mejo s Kitajsko, mi je ponudil vodo iz blatnega lonca-Pograbil sem jo in pil: šele pozneje sem se spomnil prepovedi. Voda naj bo vedno kuhana! Naročil sem južino: Madras curry z rižem. Treba je jesti s prsti-Ne, raje sem brez jedi; teka tako ni. Še več ljudi smo pobrali na poti, večino brez voznih listkov. Pa saj se tako nihče ne zanima: brezčutnost, brezdelje vlada-Skoraj vsi “potniki” so suhi, shirani in trpljenje se jtrrI bere na licih. Oblečeni oz. ogrnjeni so v neke strgane halje, menda so bile nekdaj bele. Obutve nimajo in ne prtljage: le nekakšne cule. Podhranjeni otroci ima)0 Pravtako izpite, žalostne obraze. Nič govorjenja, nič živ-žava. Na postajah je še hujše. Reveži, berači, pohabljenci. Na peronu ležijo, žvečijo . . . Želodec se vam dvakrat obrne. Med ljudmi se gizdavo sprehajajo rebraste krave. Luchnovv, Allahabad ... Že več kot dan in noč sem na tem vlaku in okolica je še vedno ista. Še lunina po-vršina ne more biti tako brezupna! Pri Patni prečkamo reko Ganges. Tudi ta se je dokaj posušila. Še 14 ur ■n ustavil se bom v obmejnem mestu Rauxalu. Od tod vstopiš v južni Nepal. Vsi se dolgočasimo. V Darb-hangi, v severnem Biharju, se presedem v tkz. prvi razred, namenjen predvsem študentom in državnim Uradnikom. Ti so bili bolj zgovorni in skoraj vsi so razumeli angleško. Postrani so me gledali, ker so mislili, da sem Anglež. Oddahnili so se, ko sem jim razložil, da sem rojen v Jugoslaviji in prihajam iz Avstralije. Nadlegovali so me, naj jim pomagam priti enim v prvo, drugim v zadnjo omenjenih dežel. Otepal sem se jih, da me je jezik bolel. In zabrusil sem jim, naj prvo gradijo svojo deželo. Toda kaj bi; pobral sem naslove in obljubljal. Oh, in kako soparno! Noč sem prebil kar na postaji. Stiskal sem torbo, vsak čas mi jo lahko kdo srr>ukne. Kaj bi brez nje? Srečal sem par oropanih nesrečnežev. v NEPALU Mejo sem prestopil zgodaj zjutraj z rikšijem, nekakšnim tricikljem. Rešil sem se Indije vsaj za nekaj časa. b Birganja, že na nepalski strani, smo odrinili z bu-s°m. Edina cesta je, kam drugam naj vodi kot v prestolnico Katmandu. Cesta? Še naši gozdni kolovozi so boljši in širši. Prometa pa toliko. Še dobro, da je bil šofer eden od Sikhov iz Pundžaba, ki so cenjeni povsod kot najbolj drzni in sposobni vozniki. Daljina dobrih sto kilometrov nam je vzela cel dan. Smo se pa |udi ustavili dvajsetkrat — pred globokimi luknjami In pred ovčjimi čredami. Nepal je po pravici gorsko kraljestvo. Meri 54.360 kv- milj, t.j. več kot Avstrija, Švica in še Slovenija sku-Paj. Prebivalcev ima okoli 12 milijonov, približno to-l’ko kot Avstralija. Jugozapadni del dežele leži na vi-s°ki planoti, dočim se severovzhodni počasi vzdiguje yse do himalajskih očakov. Veliko več zelenja in drevja )e tod. Nepalci so razmeroma revni, skromni, toda prijazni ljudje. Preživljajo se s poljedelstvom; industrije je bore malo. Neki služijo kot vojaški najemniki, n. pr. slavni Gurkha. Govorijo svoj nepali jezik, podoben tibetanskemu. Tudi drugače sličijo Mongolcem. Opravljajo mešanico hinduističnih in budističnih obredov. Spomniti se moramo, da je bil Buddha rojen tukaj. V preteklosti so deželi poveljevali samopašni Rana knezi. Leta 1955 je prevzel vajeti napredni kralj Ma-hendra. Danes je na prestolu njegov sin Birendra, ki se podobno zavzema za prosveto in dobrobit svojega ljudstva. Glavno mesto Katmandu ima več kot četrt milijona ljudi. Leži sredi velike zelene doline, obkrožene z gorskimi venci. Prijetno okolico in vzdušje motijo postopači — predvsem mladi Američani in Japonci. Mamilom se predajajo. — Tudi to mesto se bohoti s palačami, templji in pagodami. Zanimal me je še posebno muzej, ki zgovorno priča o zgodovini tega revnega, toda izkušenega in ponosnega ljudstva. Nekega zgodnjega sončnega jutra sem poletel s še par izletniki v same himalajske vrhove. Videli smo Mt. Everest in še vso vrsto gorskih velikanov čisto od blizu. Kot da bi sedeli na njih. Na drugi strani grebena je Kitajska. Uživali smo veličastno krasoto. Sonce je počasi vzdigovalo svojo škrlatno krono. Beli oblaki so se podili ob temnejšem vznožju. (Dalje prihodnjič) Himalajski očaki z nepalske strani MELBOURNE GOSTUJE V SYDNEYU DRAMSKA SKUPINA SLOVENSKEGA DRUŠTVA V MELBOURNU bo nastopila z igro “VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI” v Sydneyu, če bo šlo vse po načrtih, v soboto, dne 30. septembra 1972 ob 7.30 zvečer v “Polish Hall”, Canley Vale. Gostovali bodo na povabilo Slovenskega društva Sydney, ki bo tudi prevzelo skrb za organizacijo nastopa. SIMNOV LIPE (8. NEVIHTA V GORAH) Izpljunil je gosto, sluzasto slino in nadaljeval pot. V prsih mu je postajalo tesneje. Zrak je bil kot svinec. Jezik se mu je lepil na nebu. “Sto zlomkov”, si je zopet govoril, “le kaj mi je danes? Saj se komaj vlažim Ampak tistile oblak!” se je znova uzrl na nebo. “Veča se. To stoji. Če bi bilo kdaj drugič, bi rekel, da bo iz njega še lilo. Ampak zdaj ne bo. Zdaj bi lahko na nebu stale polne golide vode, ampak na zemljo ne bi padlo kapljice dežja. In živina nam žeje poginja.” Skoraj zjokal bi se bil ob misli na živino. Bil je že prav pod vrhom. Iskal je čredo, pa je nikoder ni našel. “Sususu”, je klical, pa od nikoder se mu ni odzval glas. Preskakoval je skale in pečine in je prišel prav na drugo stran pobočja. Medtem se je nebo stemnilo. Težki oblaki so ga prepredli. “Nevihta bo”, si je govoril, “no, zdaj bo pa zares”. Prvi blisk je preklal nebo. Preplezal je strmo skalo. Pred seboj je zagledal ozko zelenico in na njej ovčke, ki jih je iskal. O, koliko jih je bilo in kako ljubke so bile! Nekaj mehkega mu je spreletelo dušo. Kakor one so bile, ki jih je vsako leto postavljal pred jaselce, prav tako kosmate, samo večje seveda, in žive. Samemu sebi se je smejal in svojim neumnim mislim. Kje je še božič in kje so jaselce? Zdaj so tu gore in nevihta, ki ga bo vsak čas zajela. Skočil je na zelenico in veselo zaklical: “Sususu”. Vse je ostalo mimo. Ovce so ležale na zeleni trati ko mrtve, tesno stisnjene druga ob drugo. Obšel je zelenico. Ozka je bila in je padala v globok prepad, sredi nje pa se je dvigala ostra, strma čer. Skočil je v sredo črede in začel božati živalce drugo za drugo. “O, revice moje”, jim j: govedi, “saj ste še žive. Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST (Nadaljevanje) No, zdaj bo zopet vse dobro. Vse vas rešim, prav vse, V dolino vas spravim, pa če bi moral vsako po- sebej na rami doli prenesti. In piti vam bom dal. Veste, tam doli je še velik snežnik. Tak ogenj bom zakuril kakor o kresu in sneg vam bom topil, da se boste do mile volje napile”. Ovčke so ga menda razumele. Počasi so se dvigale, zdaj ta, zdaj ona, in mu prišle lizat roke. Božal jih je in miloval, Jcakor bi bile zares njegove najdražje stvarce in kakor bi ga razumele, kaj jim govori. Še jih je božal in jim milo govoril, ko je v zraku votlo zagrmelo. Istočasno so se vsule prve kaplje. V hipu so bile vse ovce pokonci. Vodnik, stari oven z zvoncem okoli vratu, se je postavil pred čredo in poželjivo vohal zrak. Oblizal si je z gobca prvo kapljo, ki mu je zmočila smrček, in oči so se mu prečudno zasvetile. Prvemu gromu je sledil drugi in bliski so prepre-zali nebo od enega konca do drugega. Nenadoma se je vsula ploha, med njo pa je padala ko grah debela toča. Lipe se je zgrozil. Nevihta v gorah ga je zajela. Dostikrat je že slišal o njej, doživel pa jo je zdaj prvič. In to, kar je doživel, je bilo pravo peklo. Bliski, dolgi in široki, so preprezali nebesni svod, treski so udarjali ob pečine, strela se je lomila ob skalah, odmev je potrojil divje bobnenje, vmes pa je tolkla Lipeta težka toča. Preko obraza se mu je pocedila kaplja krvi, ostra toča mu je prebila kožo. Iskal je zavetja, da bi si zavaroval svoj obraz. Toda okoli sebe je videl le preplašene ovce, ki so zbegane skakale sem in tja in kakor on iskale zavetje. “Sveti Bog”, ga je mahoma presunilo, “kaj če zdrve v prepad?” Iskal je starega ovna vodnika in ga klical, toda divje grmenje mu je dušilo glas. Stari oven pa ie divjal pred njim naravnost proti robu planinice in vsa podivjana čreda za njim. “Sususu . . .”, je vpil Lip® iz vsega grla, pa zaman. Skočil je do vodnika in ga ujel za rogove že prav ob robu prepada. Odpeljal ga je nazaj na sredo zelenice. Tedaj se je znova užgal blisk in šinil Lipetu prav mimo oči. Oven se je divji postavil na zadnje nogs in se mu skušal iztrgati. Široko razkoračen ga je držal Lipe z vso močjo. Pa je skoraj uvidel, da dolg0 ne bo vzdržal. “Kakor vrag je ta žival”, si je govoril. “Ubil bi ga, če bi vedel, da rešim s tem ostale ovce.” Ze je iskal, kam bi ga treščil ob pečine, da bi mu razbil glavo. Mahoma pa mu le šinila v glavo druga misel. V že-Pu je imel močno vrvco. Izvlekel jo Je in jo otvezcl ovnu okoli vratu, stbi pa si jo je ovil okoli pasu. ‘Zdaj te imam, rogač divji”, je go-v°ril ovnu, “zdaj le divjaj, ne boš mi več kos.” Pa mu je bila zbesnela žival vendarle kos. Ko je znova treščilo, je oven poskočil, da je Lipetu spodneslo nogi in mu je zmanjkalo tal. In *daj se je pričel ples, strašen in po-^ast n, ples divje živali z brezmoč-mm človekom sredi divjega plesa 2besncle narave. Oven je divjal preko ravnice in vlačil za seboj ubogega pastirja že vsega krvavega. Za nJim pa so se zgrinjale zbegane ovce v živem klopčiču. Zdaj sem, *daj tja je šla divja gonja. ‘Vsega je konec, o ti moj ljubi Bog, vse je izgubljeno”, je sklepal Lipe svoje življenje. Vendarle pa 111 odnehal in se je opiral z nogami ob tla in iskal cPore. Butnil je ob skalnato čer, zabliskalo se mu je Pred očmi, toda zavesti ni izgubil. Z rokami je zagabil in objel skalo. “Hvala Bogu, rešeni smo”, se 1,111 je izvilo iz obupane duše. Oven je začutil sunek ter je obstal. Za njim se je ustavila vsa čreda. Kot klop se je držal Lipe čeri'. Oven se je še dalje Uganjal kvišku, natezal vrv, toda Lipe čeri ni izpustil. Vrv ga je ostro rezala v pasu, on pa le ni odne-"»l- Moj Jezus, zdaj mora vzdržati, zdaj mu je sam !ubi Bog poslal pomoč. Tesno je prilepil glavo ob ^er> da bi si vsaj cbraz zavaroval pred silovitimi udar- toče. §e enkrat je treščilo z vso silo. Prav nad glavo je £util slišal. močan pritisk in potem ni ničesar več videl, ne Ko se je zavedel, se je nevihta že zdivjala. Še je ,reskalo in grmelo, v«ndar že bolj v dalji, in toča je P°nehala. Na zemljo je padal pohleven dež in jo na-Pajal. Ovce so mirno ležale okoli Lipeta in srebale 'z zemlje blagodejno mokroto. Poživljene so bile in n°v blesk je odseval iz oči. Stari oven je ležal ob njem še ves omamljen, kot ubit. Zraven se je bila stegnila ovca. Lipe se je sklonil je nad njo. Vsa je bila ožgana od bliska. Videl je, da mrtva. Strela je bila udarila vanjo. Njen puh je °nesvestil Lipeta in omamil starega vodnika. Ko se je proti večeru vračal Lipe ves premočen, faZcapan in zbit z vrha na planino, je bil sam s seboj ^dovoljen. “Zdaj sem okusil planine”, je razmišljal, si vragi plešejo po njih, pa vendar sem jim bil °s’ jujuhuhu!” Njegov vrisk je slišal Joža in mu veselo odjeknil. “No, zares te je zdelalo”, ga je pozdravil, ko sta se znašla pri luži sredi pašnika”. “Ampak ovce si pa vendarle rešil. Seveda si jih. Iz oči ti berem. Ej, nevihte v gorah, to ti je peklo! No, saj pravim in potrdim, fant od fare si, da si vztrajal. Ampak preveč si ne domišljuj zaradi tega. Kako pa je bilo s strahom, a? Alj, te je bilo kaj strah?” “Ne vem”, je Lipe trudno odgovoril. “Ovce so me gonile sem in tja in res nisem imel časa misliti, če me je strah ali ne”. 9. MOŽ IZ SANJ Lipeta je hoja v goro in boj z naravo in razdivjanimi živalmi zdelala. Komaj se je privlekel do koče, že se je spravil v posteljo. Mrzlica ga je tresla, rane so ga pekle in v glavi mu je šumelo. Joža mu je skuhal čaja iz gorskih zelišč in odšel, da pomolze živine. Lipe je osal sam. Noč se je že delala in v koči je vladal somrak. Le napol je razločil stvari. Same pošastne sence so bile okoli njega in so se mu grozno režale. Kamor je pogledal, povsod je videl razjarjenega ovna, ki se mu je divje pačil in mu nastavljal rogove. Potem je zaspal. Sanjal je: sam je bil v koči in zvezan. Ni vedel, kdo ga je zvezal in zakaj. Potem se je priplazila skozi vrata senca. Razločno jo je videl. Moški je bil. Utrujen je sedel za mizo in si z levico podpiral glavo. Desnico je položil na mizo. Lipe si jo je ogledal in je videl na spodnji lakti široko rano. Kri je v curkih tekla iz nje. Mož je nekaj časa sedel, potem pa je vstal in se približal Lipetovi postelji. Odvezal mu je robec, s katerim si je bil Lipe obvezal ranjeno roko. Vrnil se je nazaj k mizi in je začel z robcem sebi zavezovati roko. Stiskal in stiskal je roko, da bi ustavil kri, pa vselej, kadar je pritisnil na žilo, mu je nevidna sila u^.tvv spodnesla roko, ki je držala robec. Lipe je hotel vstati in zavezati možu rano. Toda trdne vezi so ga držale, da se ni mogel ganiti. Napenjal se je in napenjal — in res so vrvi počile. Zbudil se je. Zdaj so mu bili možgani že čisti. Trepet in omotica je bila izginila iz telesa. Obšlo ga je blaženo ugodje. Odprl je oči, pa jih strahoma zopet zaprl. Ni vedel, ali bdi ali še vedno sanja. Znova je odprl cči in zdaj je jasno videl, da ne sanja. Pri mizi je sedel visok moški in si zavezoval ranjeno roko. Obraz je imel zamazan s črnimi sajami, da ga Lipe ni mogel spoznati Lipe je prestrašen vzkliknil. Tedaj je mož pogledal kvišku in videl, da je Lipe zbujen. Stopil je k njemu in niu ponudil roko. Lipe je razumel prošnjo. Dvignil se je na postelji in zavezal tujcu ra- njeno roko. Tujec je prikimal, nato pa se je nagnil fantu prav do glave in šepnil: “Jesti". Lipe mu je z roko pokazal na polico nad posteljo. Tujec se je z zdravo roko stegnil nanjo in dosegel velik kos kruha. Pohlepno ga je vzel in ga stisnil na prsa za srajco. Nato se je znova vrnil k Lipetu, položil prst na usta in šepnil: “Molči! Le besedico zini o tem, kar si videl nocoj, pa ti zavijem vrat”. Glas je bil pridušen in Lipe je v strahu zamižal. Ko je zopet odprl oči, skrivnostnega tujca ni bilo več v sobi- Drugo jutro se je zbudil svež in zdrav. Rane ga niso več skelele. Mrzlica je popustila in trudnost mu je izginila iz udev. Pretegnil se je na trdi postelji in ker je bilo še zgodaj in je Joža Š3 spal. je začel razmišljati o včerajšnjem dnevu. Ves boj na planini mu ie bil zopet pred očmi. fn potem se je domislil nočnih sanj. Čudne sanje so bile to in mrzlo ga je streslo, ko se jih je spomnil. Pogledal je okoli sebe in je v medlem somraku opazil na mizi temne lise. Poskočil je in v trenutku je bil pri mizi. Res, bila je pokrita s krvavimi kapljami. Streslo ga je. Ozrl se je še na polici Bila je prazna. Zdaj je vedel, da ponoči ni sanjal. Joža ga je opazoval skozi priprte veke. “Ubogi fant”, je zamrmral “še vedno se ti blede”. Lipe se je ustrašil, ko je videl, da je stari pastir zbujen in ga opazuje. Že mu je hotel povedati, kaj )e ponoči doživel. Toda spomnil se je tujčeve grožnje- “Saj se mi nemara res”, je pritrdil pastirju. “Privide si imel ponoči, kaj ne?” ga je spraševal stari pastir dalje. “Čudnega moža si videl, iz roke mU je kapljala kri in . . .” “Za Boga, Joža”, je zavpil Lipe, “torej je res”. “Res”, je rekel Joža. “Toda molči, pravim tudi jaz-In ne sprašuj, kdo je bil. Bi ne bilo dobro zate. Bolje je, če ne veš”. (Dalje prihodnjič) NAŠE NABIRKE DAROVI ZA SKLAD “MISLI”: $10.— Lenčka Ambrožič; $7.— Danilo Marinič, Stana Lovkovič; $6.— Jože Petrič; $5.— Mary Stušek; $4.— Alojz Kučan; $3.— Helena Žitko, Franc Žičkar, Jože Kostevc, Franc Stare, Jožefa Berginc, N. N. (NSW); $2.— Alojz Penca, Anna Rezelj, Maks Krajnik, Franc Tomažič, Ivan Kobal, Janko Menič, Pavla Bernetič, Vinko Joželj, Anton Valher; $2.50 Alojz Markič; $1.— Rev. I. Tomažič, Stanko Vatovec, Marija Umbrazunas; $0.45 Marija Gril. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $10.— Stanko Andrejašič, Julka Mrčun; $6.— Mirko Cudermani $5,— M. J. (Vic.); $2.50 Alojz Markič. P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA: $10,— N. N-N. N. (za lačne); $6.— Marija Gorjanc, Milka Herva-tin; $2.50 Alojz Markič; $2.— Marija Cvetko; $1.-' Martin Venier (za lačne), Anton Venier (za lačne). Rikarda Koloini. P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $5.— Jože Petriči $4.— Viktor Čuček; $2.— Adrijana Kobal, M. Sever. FRANČIŠKOVA MLADINA: $10,— Julka Mrčun; $2.50 Alojz Markič; $2.— Slavko Ovčak. PREDMET, MEDMET, PROMET PEPE METULJ NEDAVNO SEM BRAL, če se ne motim, v eni Trstenjakovih knjig: "Predmet je vse, kar vidim pred seboj, ko odprem oči. Ljudje, živali, hiše, drevesa, stvari, reči sploh.” Morda nisem točno navedel. Pišem iz spomina. Pa n>č za to. Glavno je, da povem: jaz se s tem ne strinjam. To bi se reklo: če mižim, je vse okoli mene prazen nič, ko pa odprem oči, brž nekdo “nameče” v ta prazen nič vse mogoče vidne reči — in to naj bodo “predmeti”? Vsi vemo, da ni tako. Vse tisto je pred menoj tudi kadar mižim. Ko odprem oči, sem jaz tisti, ki “meče” namreč svoje poglede na stvari, ki so bile ves čas tam. Nihče pa ni "nametal” predmetov predme. Pisal sem nekemu slovenskemu jezikoslovcu v Ame-nko in ga vprašal, kako on misli, da smo Slovenci dobili besedo “predmet”. Misli, da smo jo pobrali iz latinščine: objectum. Tam jo je pobrala tudi angleščina: °bject. Pa to je oboje enako napačno kot naš predmet. Opozoril me je na nemščino, ki ima pametno besedo: Gegenstand. To se pravi: ko odprem oči, stvari pred menoj stoje, in to je pravilno. Vendar ta ameriški učenjak misli, da se ne da več Pomagati. Slovenci bomo pač ostali pri predmetih, ne bonio na novo iz nemščine kaj pobirali. Verjetno ima prav. Jaz sem pa stvar le še naprej žulil in sem se spomnil na našo besedo “samostalnik”. V našem Pravopisu je *anjo tudi latinsko ime: substantiv. Če hočemo biti dosledni, moramo besedo spremeniti v “predstalnik”. Neumnost, boste rekli. Zakaj pa potem samostalnik ni neuninost, vprašam. Medmet. — Tej besedi dajem vso veljavo. Medmeti so besede, ki same na sebi nič ne pomenijo, pa jih tečemo vmes med druge besede, ko govorimo ali pišemo. Oh, joj, hentaj, juhu, tetete, pri mišji duši — in tako naprej. Jaz sem se na poseben način seznanil z medmetom, preden sem pogledal v kakšno slovnico. Jmeli smo soseda, ki je imel navado reči: “Tri sto tavžent hudičev!” Naša stara mati so mislili, da je to kletev in greh, zato so ga svarili. Ker ni pomagalo, so vprašali župnika. Ta je rekel: “Veste, mati, če je tako besedičenje samo medmet, ni nič greh.” Naša stara mati so se potem posvatovali s sosedom, če je njegov “tri sto tavžent hudičev“ medmet ali kaj drugega. Sosed o medmetu ni dosti vedel, ali pa nič, pa je ostalo neodločeno. Naša stara mati so pa le hoteli imeti zadnjo besedo in so rekli: “Veš, ljubi sosed, če tistih tvojih ‘tri sto tavžent hudičev’ niso grehi, lepi pa niso, prav grdi so.” Naenkrat se je tudi sosedu zazdelo to grdo, pa je rekel: “Prav imate, ljuba soseda, bom pa zanaprej drugače klel, ko mi že očitate kletev. Bom pa vselej rekel: tri sto tavžent črnih medmetov!” — “To pa le reci”, so rekli naša stara mati, “takoj v nedeljo te bom župniku pohvalila . . .” Promet. — Prav tako obsodbe vredna beseda, kot predmet. V njeni drugi polovici vidimo, da je tudi v njej nekaj “metanja”. Met — kaj je to? Pravopis pravi, da je met toliko kot lučaj. Kje pa v “prometu” opazimo kaj lučanja ali metanja? No, morda na morju, ko vihar meče ladjo tako in tako. Ali pa v zraku, ko vetrovi premetavajo letalo. Na tleh pa takega premetavanja ni, samo premikanje in gibanje sem in tja. Zapisal sem: premetavanja. Če že mora biti v prometu kakšno metanje, je pač premetavanje, ne pa prometavanje. Kdo je pa še kdaj rekel: drva prometavam? Zato obsojam besedo promet — dajmo ji obliko: premet. Bolje bi pa bilo, če bi rekli: premik, pregib. Kaj pravite k moji jezikoslovščini? Gorenjski motiv IZPOD SYDNEYSKIH Fr. Valcrian Jenko O.F.M. St. RaphaePs Slovenc Mission 313 Merrjlands Rd., Merrjlands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhov niško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Fr. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 \Vcntworth Street, Point Piper, N.S.VV., 2027 Tel.: 36 1525 SLUŽBE BOŽJE Nedelja, 17. sept.. (XXIV. zelena) 9.30 in 11.30 Merrylands. 6.00 p.m. Canberra (Garran) Nedelja, 24. sept., (XXV. zelena) 9.30 in 11.30 Merrylands. Nedelja, 1. oktobra, (XXVI. zelena) 9.30 in 11.30 Merrylands. 10.30 Croydon Park Nedelja, 8. oktobra, (XXVII. zelena) 9.30 in 11.30 Merrylands. 5.00 pop. VVollongong Nedelja, 15. oktobra, (XXVIII. zelena) 9.30 in 11.30 Merrylands. 6.00 p.m. Canberra (Garran) Poleg nedeljskih sv. maš, je večerna maša vsako soboto ob osmih. Pri tej se v sydneyski nadškofiji že lahko zadosti za nedeljsko dolžnost. Prav tako bo sv. maša zopet na prvi petek. Druge dni (kadar ni večerne maše), pa je vsakdanja maša ob deset minut pred sedmo uro zjutraj. — V petek, 29. sept. praznuje naš zavetnik sv. Rafael (skupaj z ostalima nadangeloma) svoj god. V Veselovem ga bomo praznovali na nedeljo, 1. okt. KRSTI Peter Lapornik, Wagga Wagga. Oče Adolf, mati Matilda, roj. Babšek. Botrovala sta Emil in Katarina Go-ranec — Merrylands, 29. julija 1972. Robert Videc, Merrylands. Oče Jože, mati Ana, roj. Lesjak. Botrovala je Angela Lilija — 12. avgusta 1972. Mario Viktor Novak, Bellambi. Oče Viktor, mati Dragica, roj. Ilijaš. Botrovala sta Aleksander in Albina Kuret. VVollongong, 13. avgusta 1972. David Robič Šturm, Dapto. Oče Alojzij, mati Marica, roj. Obžetič, Botrovala sta Jože in Jožica Novak. VVollongong, 13. avgusta 1972. POROKA Ivan Langof, iz župnije Št. Lenart (Brežice) in Angeline Jaramillo, San Domingo, Filipini. Priči sta bila Dušan in Aleksandra Lajovic — Merrylands, 5. avgusta 1972. Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphacTs Convent 311 Merrjlands Rd„ Merrjlands, N.S.VV., 2160 Telefon kot 7gcraj. * SESTRE SO TU — HVALA BOGU. — Sydneyska skupnost jih je pozdravila pred službo božjo v nedeljo 30. julija. Mirijam Bavčar, ki sta jo spremljala Andrej Kobal in Peter Šarkan, jim je izrekla dobrodošlico in nato vsaki podarila šopek cvetja. Sestra Mirjam je prt maši brala prvo berilo: nato smo se jih spomnili tudi s posebno željo pri prošnjah vernikov. Kot simbol njune pripravljenosti za delo in žrtve v prid naših rojakov, sta sestri prinesli darovanjske darove k oltarju. — Sestri sta marljivi kot čebelici. Vedno sta pri delu: najsibo v cerkvi, zakristiji, pisarni, pri šivanju, pranju, likanju ali čiščenju. Pa tudi obiskovanje bolnikov je na njihovem dnevnem sporedu. Sestri sta za Veselovo in za našo slovensko skupnost res zlata vredni. Komaj nekaj tednov sta tu, pa se je lice Veselovega v mnogočem spremenilo. Sestri sta vedno pripravljeni prijazno sprejeti naše rojake in jim razkazati našo novo cerkev ter nuditi prijazno besedo- O tem naj se vsak osebno prepriča. SLOVESNOSTI V MERRYLANDSU. — Poleg Že omenjene slovesnosti sprejema sester v Merrylandsu, sta kmalu nato sledili še dve. V nedeljo, 27. avgusta je sestra Mirjam ponavljala za dve leti svoje redovne obljube. Prve obljube, ki jih je naredila po končanem dvoletnem noviciatu za tri leta, so ji potekle ravno dne 27. avgusta. Srečni smo bili, da smo lahko prisostvovali slovesnosti redovnih obljub. Mnogi, verjetno velika večina navzočih, so bili prvič priče tega obreda-Najprej je bila procesija iz samostana v cerkev. V procesiji so bili ministranti, sestri, oba patra in otroci, Ki so pozdravili p. Bernarda. Takoj po vstopni pesmi s o se približali oltarju Mirjam in Bogdan Bavčar ter Andrej Kobal. Čestitali so p. Bernardu za njegove jubileje v tem letu, ki so: 80-letnica rojstva, 60-letnica redovnih obljub, 57-letnica mašništva (in še za godovni dan pred enim tednom). Mirjam je jasno izgovarjala pozdravne besede v mikrofon, da je vsa cerkev razumela (niti najmanjšega šuma ni bilo slišati po cerkvi. STOLPOV tar so vsi pozorno poslušali). Ob koncu so otroci izročili patru šop krasnih rdečih nageljnov. — Po evangeliju pa je pristopila sestra Mirjam in obnovila obljube evangeljskih svetov uboštva, čistosti in pokorščine. Obljube je sprejel p. Bernard v imenu Cerkve, scstra Ksaverija pa je zastopala Kongregacijo franči-skank Brezmadežne, katere članici sta obe sestri. Med mašo je prepeval mešani pevski zbor pod vodstvom 8- Klakočerja. Poleg nekaj krasnih umetnih pesmi je Pri darovanju zapel tudi priložnostno “V raju blatnem . . ob koncu maše pa tudi priložnosti primerno Zahvalno pesem. — Vsem navzočim bo ta dvojna slovesnost gotovo ostala v lepem spominu. VESELOVO. — Napredek sicer ni šel tako hitro po napovedani poti in še sedaj nimamo dobrotnika za križ °b oltarju, “ccncertino” steno za oltarno zaveso, preprogo od oltarja do vrat, parket v razredu; potreben Je tudi dodatni dobrotnik za nov tabernakelj. Večino vsote v ta namen je že pred tremi leti daroval nek dobrotnik. Potrebnih je še 150 dolarjev. Poleg tega so tudi zvonovi skoro v celoti še neplačani. Prav tako je nujno potreben zračni čistilec in tudi stroj za čiščenje Parketa. — Kdor bi bil pripravljen pomagati v celoti Za posamezne zgoraj omenjene stvari ali pa prispevati ^el za njih nakup, naj se javi. Vsak dar bo hvaležno sprejet ... V pretekli številki sem omenil glede brezobrestnih posojil od rojakov v znesku sto dolarjev. Zaenkrat se je javil en sam rojak. Bomo vendar našli vsaj Par ducatov takih rojakov? Ali ste res tako na slabih finančnih nogah? Bliža se čas, ko bo treba odšteti prvi °brok posojila banki v znesku $2400. Dobrotniki, na Plan! — Eden rojakov mi je dal pameten nasvet, naj bi Slovenska društva v Avstraliji napravila vsaj po eno družabno prireditev z namenom, da z dobičkom P°rnagajo slovenski cerkvi v Merrylandsu. S tem bi P°kazali lepo mero solidarnosti in bratske edinosti. Ranima me, kako kaj odborniki čitajo “MISLI” in kako J,rn bo uspelo prodreti s to idejo na društveni seji?! SLOVENSKA KARITAS !; Vas vljudno vabi na J| DRUŽABNO PRIREDITEV ki bo v soboto, 7. oktobra 1972, ]; ob osmi uri zvečer j !; St. Francis Hall, Paddington '! Igra priznani orkester “JADRAN” !| ; i čisti dobiček je zopet za cerkveni gradbeni fond v Merrylandsu. ]; ■ ! Vabljeni in dobrodošli! P. Valerijan '! Častiti naši sestri! Kako smo vsi veseli, da Vaju je dobri Bog poslal med nas! Res dolgo smo Vaju čakali, a zdaj sc je naša želja izpolnila! Zato Vaju toliko bolj prisrčno pozdravljamo! Pozdravljajo Vaju tudi naši starši, naši bratje in sestre. Pozdravljajo Vaju še posebej naši bolniki in onemogli rojaki! Vsi, prav vsi smo potrebni Vajine pomoči: od našega patra Valerijana pa prav do najmlajšega slovenskega otroka. Kaj ne, da nam bosta pomagali? Saj vesta, da sc moramo še dosti učiti, peti in igrati. Ne smemo pozabiti materinega jezika! Hočemo ostati dobri in verni slovenski otroci! Dosti dela in skrbi bosta imeli z nami. A dobri Jezus, ki je zelo zelo bogat, Vama bo vse poplačal! Bog Vaju živi, častiti naši sestri! (Iz pozdrava sydneyskih otrok) Pri Sv. Rafaelu ob priliki ponovitve obljub novodošle s. Mirjam E Vseh Vetrov V SALZBURGU se pripravljajo na obhajanje 1200-letnice. kar je bila zgrajena prva stolnica (leta 774), ki je obenem najstarejša cerkev v Avstriji. Zgradil jo je sv. nadškof Virgil, irski misijonar, ki ima zasluge tudi za nas. On je poslal svojega kornega škofa sv. Modesta med naše prednike na Koroško. V Salzburgu bodo ustanovili poseben muzej, ki naj bi bil spomenik te visoke obletnice krščanstva dežele. ST. VINCENT dt' PAUL SOCIF.TY je bila nekdaj znana v naši domovini pod imenom Vincencijcva konferenca. Je ena izmed najbolj znanih svetovnih verskih ustanov za podpiranje ubogih. Zbira pomoč v denarju in blagu in deli med potrebne. Člani in članice ustanove pa žrtvujejo še več: dajejo ustanovi tudi svoje delo in čas. Načelo ustanove ie, da je trtba potrebnim pomagati osebno, ne samo uradno, kot delajo navadno vse državne dobrodelne ustanove. St. Vincent de Paul Society praznuje letos 50-letnico, odkar je začela delovati tudi v Avstraliji. Prva njena postojanka je bila v Newtownu pri Sydneyu. Danes ima po vsej Avstraliji nekaj nad sto postojank. GIBANJE "OGNJIŠČARJEV” — Movimento Fo-cclare — je že nekaj let precej znano tudi v Sloveniji. Nima kot tako nič opraviti z mesečnikom OGNJIŠČE v Kopru, čeprav ga list od časa do časa omenja med drugimi dobrimi ustanovami, ki so priporočila vredne. Gibanje Ognjiščarjev je čisto laična ustanova, ne kakšen samostanski red. Med svojimi člani poglablja versko znanje in se trudi za bratske in sestrske odnose med ljudmi. Ustanovila je gibanje v Italiji po vojni neko CHIARA LUBICH, ki po prednikih gotovo ni Italijanka. Še živi v Italiji. Novo je to, da je to ženo melbournski nadškof Knox uradno povabil na evharistični kongres. S tem ji je dal priznanje, da je njeno delo v popolnem soglasju z nameni kongresa. V Avstraliji imajo Ognjiščarji — bolje rečeno: Ognjiščarke, ker so po večini dekleta, svojo ustanovo v Kew, Vic. Izdajajo tudi svoj mesečnik FOCOLARE NEWS. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE je nekako 15 milijonov ljudi na javni podpori — “welfare”. Njihovo število je samo v enem letu naraslo od 10 do 20 odstotkov. Tako je država izdala v letu 1971 za javne podpore blizu 18 bilijonov dolarjev. Leto poprej je pa šlo v ta namen le kakih 14 bilijonov. Med podpiranimi iz javnih virov je zelo visoko število brez-posebnih. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da je Amerika socialno silno lepo urejena. Toda neki komentator veliko pove, ko pravi: Ako bo javna podpora še naprej tako naraščala, kmalu ne bo več človeka, ki bi hotel delati . . . GEORGE McGOVERN, ki bi rad postal ameriški predsednik, obeta, da bo sedanje ameriške javne podpore vse preuredil, ako ga izvolijo za predsednika. Pod njegovim predsedstvom ne bo več bogatih :n revnih, zakaj on bo vzel bogastvo bogatim in ga dal revnim. Javne podpore bo država dajala le še takim, ki niso zmožni dela in zaslužka. Brezposlenih, ki so sicer dela in zaslužka zmožni, ne bo več. Visoki zaslužkarji, ki jim letni dohodek seže v sto tisoče, bodo krepko obdavčeni — tudi do 77% svojega “zaslužka”. Tako v svojih govorih obeta McGovern — če ne bo ostalo samo pri obljubah . . . REDNE IN PRAVE ŠKOFIJE je Vati k; n ustanovil v tistih pokrajinah Poljske, ki so pred vojno spadale pod Nemčijo. Rečeno je bilo doslej, da nove meje še niso mednarodno priznane, zato morejo škofje v tistih krajih biti samo administratorji, nekako začasno nastavljeni. Zadnje čase se je zahodno nemški kancler Brandt teliko dogovoril s Poljsko in Sovjetijo, da so meje kolikor toliko priznane od obeh strani. Vatikanu se je zdelo to dovolj, da je ustregel poljskim škofom, ki so že davno pritiskali, da naj se to zgodi. Vatikan se je s svojo odločitvijo zameril tistim v zahodni Nemčiji, ki so politično v opoziciji zoper Brandta i njegove načrte. Opozicija je sicer zelo močna, vendar se je Vatikan ni ustrašil. JE ZDAJ KOPERSKA ADMINISTRATURA škofa Jenka na vrsti? Ozemlje njegove apostolske administrature, kot se uradno imenuje, je pred vojno spadalo pod tri škofije: Gorica, Trst in Reka. Bilo je pod Italijo. Današnje meje med Italijo in Jugoslavijo na tem ozemlju so nastale leta 1954 na podlagi “londonskega sporazuma” o delitvi STO -— Samostojnega Tržaškega Ozemlja. Rečeno in zapisano je bilo, da dobita obe državi vsaka svoj del v administracijo, ne v dokončno posest. Vendar sta kmalu obe raztegnil* suvereno oblast vsaka na svoj del in vsaj molče je to delitev priznal ves svet. Kljub temu je Italija ostala pri trditvi, da ji mora nekoč pripasti tudi zona B tržaškega ozemlja. Z ozirom na to stališče Italije, Vatikan čaka z odločitvijo v zadevi Kopra in škofa Jenka. P° odločitvi na Poljskem to čakanje menda ne more biti več upravičeno. ALI BO PAPEŽ ODSTOPIL? Papež Pavel bo odstopil, ko bo v septembru 75 let star. Papež ne bo odstopil, ko bo 75 let star. Taka vprašanja in take trditve smo brali v svetovnem tisku že kakšno dobro leto. Nekateri so vedeli celo povedati, kje bo preživljal svo) “penzijon”. Papež sam na vse to menda ni še nič odločilnega rekel, drugi “vatikanski viri” pravijo, da le vse to prazno ugibanje. Bilo bi res nekaj zelo novega, če bi papež odstopil. Ni čudno, da časnikarji Pre' 2>jo na tako možnost. Bilo bi tudi "novega” pisanja brez kcnca in kraja. Morda pravi cirkus. O P. STANKU PODERŽAJU piše v angleškem je-z'ku kalkutski list The Htrald. Poroča, kako je pater v sveji fari “na kmetih” blizu Kalkute organiziral neke vrste udarniško delo. Nujno potrebno je bilo zgraditi ceste, mostove, poglobiti struge rek in še kaj. Ob povodnjih je bila vsa okolica zalita z vodo in ljudje so jo morali da pasu gaziti, če so hoteli kam priti. Pater je nagovoril ljudi v svoji fari: katoličane, muslimane in hinduje, da so se skupno zavzeli za udarniško delo. Večje skupine vseh treh ver so izmed sebe ■zvolile po tri voditelje dela, vsak od treh je druge vere. Delo odlično napreduje. Ljudje tudi sami zbirajo med seboj potrebno gradivo in denar, veliko pomaga tudi CARITAS INDIA. Pri vsem tem velikem podjetju se je naš misijonar izkazal za izredno uspelega organizatorja. Sam pa zdaj nima pri stvari posebnega posla, udamičarji se samo tedaj zatečejo k n)emu, če treba razsoditi kako pritožbo ali nesporazum. PATER PODERŽAJ tudi sam omenja to veliko podjetje v svojem pismu na MISLI, ko obenem pošilja iskreno zahvalo za prejete darove. Za eno samo novo Cesto so udarniki podrli kakih 4,000 dreves, med njimi kar tisoč kokosovih palm. Tudi kako hišo, ki so seveda tam vse iz ilovice, ljudje radi žrtvujejo, češ: hišo si bomo že drugje zgradili, prepotrebne ceste pa ne moremo. Pater se čudi, zakaj največje nasprotovanje temu delu prihaja od protestantov in komunistov. Kaže, da ekumenski” duh še ni segel med protestante v Indiji. treba še dokazovati, da bi bilo bolj prav pomagati, ne nasprotovati. UPOKOJENI ŽUPNIK JURIJ TRUNK v San Fran-c,sku bo 1. septembra dosegal svoje 102. leto življenja. ni slišati, da bi ga kaj oviralo na poti do tega. Je Se vedno čvrst in svojo starost odlično prenaša. Samo to se ne more več reči o njem, kot smo doslej dostavljali: še vedno piše svojo tedensko kolono v clevelandskem A m vri kanskem Slovencu. Bo že nekako leto dni, odkar te kolone ni več. Morda je zato ni, ker ni več Potrebno agitirati za mejo na Odri. Saj je Willi Brandt P°'egnil z g. Trunkom, čeprav verjetno njegove kolone n' bral TOBIN BROTHERS funeral direetors VLADNA POMOČ KATOLIŠKIM ŠOLAM v Avstraliji je zdaj splošno sprejeta, dasi se še vedno oglašajo tudi nasprotniki. Vse politične stranke, enako federalna ter državne vlade vsaj v načelu sprejemajo to zahtevo. Gre le za način in višino raznih podpor. Komaj deset let je tega, ko je stavka katoliških šol v Goul-burnu in Camberri z vso resnobo opozorila odgovorne kroge na krivico, ki se katoličanom godi. Danes je pa že nevarno, da si vlada in opozicija skočita v lase z očitki, kdo je bolj naklonjen vladni podpori katoliškim šolam in kdo manj. O POGOSTNIH STAVKAH v Avstraliji piše glasilo adelaidske nadškofije: Nesrečne stavke povzročajo velike neprijetnosti prebivalstvu in tudi težke probleme. Toda tisti med nami, ki štrajke brez premisleka samo obsojajo, naj bi vedeli še kaj drugega. Za večino stavk tiči občutek delavstva, da ga delodajalci izžemajo, zato seše po edinem orožju, ki ga ima — po štrajku. Dokler bodo razni poglavarji v državah govorili o naraščanju cen in se zoper to pritoževali, nič pa ne rekli zoper ogromne dobičke pro-fitarjev, tako dolgo bo ta občutek med delavci ostal. Da ta občutek rdeči delavski voditelji temeljito izrabljajo v svoje namene ter jim mnogi naivneži nasedejo, je pa tudi res. Obljubljajo veliko, kaj dajo, pa dobro vedo vsaj naseljenci iz dežel komunističnih diktatur. KNJIGA SPOMINOV izpod peresa kardinala Mind-szentyja, o kateri smo poročali v marčevi številki, po vsej verjetnosti ne bo izšla. Vsaj ne za časa kardinalovega življenja. Tako pravi poročilo iz Dunaja, kjer zdaj živi madžarski kardinal. Ko se je Vatikan pogajal z rdečo madžarsko vlado za kardinalov odhod na svobodo, je bil namreč eden pogojev tudi ta, da kardinal ne bo dajal nobenih javnih izjav ali izdal v tisku kar koli z ozirom na svoja doživetja pod komunizmom. Torej molk — visoka cena za teh nekaj let svobodnega življenja, ki so ostala mučencu po letih zapora in krivične sodbe ter vseh muk in ponižanj. Pogoj, s katerim kljub osebni svobodi kardinal še ni svoboden. Verjetno mu prizadeva več trpljenja kot azil zadnjih let na ameriški ambasadi. Ne verjamem, da je vedel za pogoje, ko je odhajal iz svoje domovine. VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road, 329 6144 MALVERN, 1382 High Street, 50 4720 SP^INGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park, 546 7860 MENTONE, 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON, 232 Cranboume Road, 7812115 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA DRAGEMU OČKU OČKA MOJ, V DAR ZA GOD TI DAM — SRČEK SVOJ. NIMAM SREBRNIKOV V ŽEPU SVOJEM — PESMIC STO, CE HOČEŠ, TI ZAPOJEM. DA DOŽIVEL BI SE MNOGO LET — ŽELI IZ VSE DUŠE SINKO TI! Dragi otroci! Gornja pesmica mi obuja lepe mladostne spomine. Ne le spomine na očka, ki me je v zahvalo zanjo objel, čim jo je tisto nedeljo navsezgodaj našel v “Mladem Slovencu” — mladinski prilogi dnevnika. Tudi zato mi je pesmica draga, ker je ena mojih prvencev, prav gotovo pa prva, ki je prišla v tisk. Takrat sem imel menda dvanajst let ali tako nekako. Če bi takrat ne začel teden za tednom objavljati svojih sestavkov v “Mladem Slovencu” — bi si danes morda ne upal urejevati MISLI. Zato: imate svoj kotiček — pišite vanj! Ste očku voščili za OČETOVSKI DAN? Upam, da niste pozabili. Opišite, kako je bilo! Najboljše spise bom objavil, prvi pa bo dobil nagrado. Do konca septembra mora priti vaše pismo na uredništvo. Boste kaj napisali? Veselo na delo! — Urednik. Dragi kotičkarji! Danes pa imam veselo novico za naš Otroški kotiček. Rad bi vam povedal, da sta prišli k nam v Sydney dve sestri. Sestra Mirjam je prav slovenska (ker ne zna nič angleško), sestra Ksaverija pa zna že malo angleško, pa še francosko in malo kitajsko (zato ni toliko slovenska). Prav rad pa imam obe in tako tudi drugi otroci. Vsi jih radi obiščemo. Sestra Ksaverija nam da piškote ali bonbone, pa še čaj nam skuha včasih. Medtem ko čakamo, se pa igramo s sestro Mirjam, ki nas ima tudi rada. Želim, da bi se tudi sestre med nami počutile tako kot v eni družini. Zato jim kličem: Dobrodošle! Lep pozdrav vsem otrokom, ki berejo Kotiček. — Andrej Kobal, Bass Hill, N.S.W. Dragi kotičkarji! Ko pridejo MISLI, hitro pogledam naš Kotiček. Zvečer pa mi ata pomaga brati, saj kak- DRAGI OTROCI! Letos 22. junija je na Prahran College of Technology diplomiral med melbournsko slovensko mladino kaj dobro znani STANKO PENCA. Diploma of Business Studies (Ac-counting) je v njegovem žepu in zdaj si z njo ter pridobljenim znanjem že služi kruh kot računovodja neke paroplovne družbe. Dasi malo pozno, Stanku k prejemu diplome iz srca čestitamo! Stanko je bil rojen v begunski družini, ki se je naj-praj izselila v Argentino. Zato mora za svoj rojstni kraj zapisati: Buenos Aires. Osem let je imel, ko je s starši in sestrico Kristino prišel v Avstralijo. Najprej je hodil v katoliško farno šolo v Kew, nato v St. John’s v Hawthorn, maturiral pa je na znani katoliški šoli Mar-cellin College v Bulleenu. S tein si je odprl vrata W zadnje štiri leta študija in prišel do svojega poklica- 1 akoj po prihodu v Avstralijo se je vpisal s sestrico tudi v našo Slomškovo šolo, da ne bi pozabil materinega jezika. Pri vseh naših šolskih nastopih je sodeloval. Marsikdo se ga bo še spomnil iz igre “Mačega in pa-storka ali pa “Kekec in Mojca", pa tudi iz raznih naših materinskih proslav. Stanko je kljub rojstvu na tujem in svojim angle-škim šolani še vedno slovenski fant. Ni se odtujil svoji slovenski družini, niti slovenski družbi. Tudi slovenski jezik je pri njem še vedno cenjen in nič slabše mu ne teče kot angleščina. Zato so starši na takega sina lahko upravičeno ponosni. Upajmo, da se bo Stanko tudi v bodoče udejstvoval v javnem življenju in delovanju naše narodne izseljenske skupine. šne besede ne znam prav izgovoriti. V slovensko šolo ne morem hoditi, ker smo predaleč iz mesta. Slovensko pa vseeno nočem pozabiti. Ko bomo šli v Slovenijo na počitnice, bom s staro mamo govorila sam0 slovensko. Gotovo bo vesela. Včasih ji pišem. Tud' takrat mi pomaga ata in mi popravlja besede. Zato pa še rajši narišem v pismo nekaj rožic, ki stari mam' še več povejo kot moje čačke. — Anamarija Vider, Drouin, Vic. KOTIČEK NAŠIH MALIH PERTH, W.A. — Ko sem v julijski številki MISLI bral zanimivo opisovanje Tomaža Možina o obisku °tcka Bali, sem začel vrtati po možganih, kje sem ime nedavno bral. In sem se spomnil. Imam namreč nekaj starih številk koroškega lista “Vera in dom”, ki sem jih kot drago slovensko besedo stisnil v kovčeg ob odhodu iz Austrije čez morje. Se vedno jih rad vzamem v roke. V 9. številki petega ktnika (1953) je o Baliju tole zapisano: Otok rož bi lahko imenovali Bali v Malajskem oce-anu. Prebivalci strastno ljubijo rože; mlado ter staro Se krasi z njimi. Pokrajina je kakor en sam rožnat vrt. Nedavno se je nekemu Evropejcu tole pripetilo: bival Je s svojim slugom v neki vasi. Tik pred vasjo srebata ženo z veliko košaro samega cvctja. Pred njima le šlo več starejših in otrok. Žena je dajala zastonj vsakemu mimoidočemu po en cvet, tako tudi Evro- pejcu in njegovemu slugi. Ko jo ta vpraša, čemu deli rc?e in z?nje ne zahteva ničesar, je odgovorila: “Glej, rnoj vrt je poln cvetja. To mi je Bog podaril, da z nl'm razveselim tudi one, ki nimajo rož.” Tomaž kakega cvetja posebej v članku ni omenil, |e pa napisal, da ima otok več kot 10.000 templjev ln verskih vrtov. No, kjer so vrtovi, je tudi cvetje. Lahko pa izluščimo iz gornjega zapiska zase lep nauk: Lepo je deliti z drugimi, kar imamo sami. Pa ne samo s tistimi, ki so nam dragi in jih poznamo. Tudi nebistvena preprosta cvetka, tudi samo topla beseda in iskren smehljaj — vse te malenkosti lahko sPrernenijo naše odnose, ki naj bi bili bolj človeški, b°lj nesebični, bolj po božji volji. Saj smo vsi med seboj bratje in sestre, kot je bilo že tolikokrat poudarjeno tudi v naših MISLIH. — Roman Pozman. LIVERPOOL, N.S.W. — Že dolgo časa sem v Avstraliji, marsikaj sem videl in marsikaj doživel. Naj se enkrat tudi jaz oglasim in pozdravim rojake širom našega kontinenta. Mnogo nas je že. Nekateri so prišli prej, drugi pozneje, vsi pa z enim ciljem: v boljše življenje. Koliko je bilo v teku let že poskusov, da bi se po domače združili v kakšnem kotu in po domače pokramljali: starejši v svojem krogu o svojih skrbeh in v obujanju spominov, mlajši pa v svojem krogu, da se med seboj spoznajo in tesneje povežejo. In kaj smo doslej dosegli? Kar priznajmo, da ne dosti. Glavni vzrok je menda v tem, da sami sebi ne zaupamo. In tako hitro padejo neumestni očitki: ta je z Italijani, ta vleče z Nemci, oni v Srbi in ne vem kaj še vse . . . Dalje so imeli eni srečo, da so uspeli in se povzdignili malo više, drugi so imeli morda nesrečo in take razmere, da so za stopnico niže. Eni imajo otroke in mislijo samo nanje, drugim pa je avto in udobnost več kot slovenska družba. A prvih vsaj otroci pozneje morda ne bodo pozabili, druge pa avto ne bo obiskal, ko bodo enkrat ostareli. Sam imam kopico otrok, ki sva jih z ženo zredila s težkim delom in žulj*. Zdaj so že poročeni, midva z ženo pa srečna, ko jih obiskujeva, oni pa naju. Kar je res, je res — vsakdo naj malo vase pogleda in presodi, kai je oz. kai ni doprinesel za skupnost. Škoda, da nismo kot skupnost v eni družini. No ja, vsaj v Merrylandsu je pa le zrasel božji hram za vse, zatočišče slovenskih vernikov, kjer naj bi se vsi brez razlike počutili kakor doma. Vsaj cerkev naj nas druži, da pozabimo razlike in se kot čreda zberemo okrog pastirja. e ena slika, ko je zboro-“Migrant Advisory °Uncil” Liberalne stranke S.W. Prime Minister ^eMahon v razgovoru s s^upino delegatov raznih n?r°dnosti. Gospa T. Lajo-^lc> ki se je s svojim mo- 01 M. Lajovicem udele- 1 a zborovanja, je pred-?a23«3 “Gospod župnik, ali bi bil greh ogoljufati 2ida?” “Prijatelj, ne delajte si vendar nepotrebnih slabil Greh bi že bil, toda takih Zidov, ki bi se dali opehariti, na svetu ni.” TISKARNA 1 POLVPRINT PTY. LTD. 7a RA1LWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjla tiskarska dela k VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odliine ugodnosti in najnilje cene za vse vrste potovanj, ta skupinska potovanja pa Je posebne popuste. s|e Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati & Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. * Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE SAMO 1*4IM NA ENO STRAN $370.0* POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $711.1* (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB S4S2.9* POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD t. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich 2ELITE urediti in olepšati kuhinjo ali kopalnico? Obrnite se na domače podjetje MARTIN ADAMIČ 8 Dixon Street, Malvem, Vic. 3144 Telefon: 50-3905 V razprodaji imamo veliko zalogo keramičnih ploSčic vseh vrst po zelo zmerni ceni. Priporočamo se za večja ali manjša dela! STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI? Za ZDRAVNIŠKO in BOLNIŠKO ZAVAROVANJE (Medical and Hospital Benefits) in po želji tudi za ŽIVLJENJSKO (Life Insurance) Vam je na razpolago ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nadi ga vam s veseljem "FRANK’S AVTO SOLA THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 21<5 NAW. TELEFONt 72-1583 HIBERNIAN S 0 CIE T Y Družba je registrirana pod Friendly Societies Act of Victoria kot podporna katoliška organizacija, ki ne Šče dobička. Je od oblasti priznana po National Health Act in morejo člani prejeti tudi vse vladne dodatke (Commonwealth Government Hospital and Medical Subsidies). V Melbournu morete izpolniti prijavnico in plačevati tromesečne obroke v slovenski duhovniški pisarni. Tudi v Sydneyu Vam more dati vse informacije slovenski duhovnik. 299 La Trobe Street, MELBOURNE, Vic. 3000 Tel. 67-7345 TURISTIČNA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155 v muDut RADKO OLIP # mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte # urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — Sirom sveta # izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente. # organiziramo prihod vaiih smodnikov in prijateljev v Avstralijo PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE AU PIŠITE: Vsak dan lahko potujete v Jugoslavijo in nazaj za samo: $682.90