Glasilo jugoslovanske socialne demoKracije. Izhaja v Ljubljani vsaki petek. Naročnina znaša: Za avslro-ogrske kraje z.i celo leto r>-44 K, 7..1 [i,l leta 2 72 K, za 'Viil, leta 1*36 K. — Za NemVjo za celo leto fr96 K, za pol leta 2'93 K, za četrt leta 149 K. Za Ameriko za celo lein 7'28 K. Posamezne številke stanejo 10 vin. Hekktmacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 52. V Ljubljani, dne 29. decembra 1905. Leto Vlil. NASLOVI: * >*>• Zn vse dopise, rokopise, pisma.'"tiOhm s‘e lista: Uredništvo ,,Rdečega Pfafte>ra,l.,„-Ljitblja!na. Za denarne pošifjalve” naročita', reklamacije, in-serate i. 1. d.: .. - p st. . .. A Upravništvo ,,Rdečega'■Psapora-1, Ljubljana. Zidovske ulico štev. n i. Novo leto. Preteklo je torej zopet 12 mesecev. Stari koledarji ne veljajo več. Novo leto začenja. In reči se mora: to ni novo leto kakor vsako drugo. Malokdaj je ob času izpretnene letne številke položaj na svetu lak, da bi tako živo vabil razmotrivanje in razmišljevanje kakor letos. Kdor ne živi popolnoma kakor puščavnik, ne more odvrniti svojih oči od velikanskih, velepomembnih dogodkov naših dni, ki kažejo, da beseda o novih časih le ni prazna; zgodovina ne pozna samo počasno izpremi-njanje, ki ga opazijo le najbistrejše oči, njena pot ni samo tista evolucija, o kateri trdijo dok-trinarji, da koraka enakomerno brez najmanjšega pospeševanja. Zgodovinska evolucija je sestavljena iz revolucij, ki pač niso vse enako silne in močne, a včasi dosežejo gorostasno višavo in gigantično moč, pa jih svet šele tedaj izpozna kot revolucije. V tako revolucionarnem času se poslavlja letošnje -in prihaja novo leto. Zaman bi bilo tajiti pred drugimi in slepiti samega sebe. Gode se reči po svetu, ki ne morejo biti nič druzega, kakor porodne bolečine. In priti mora nekaj uovega. Uprimo svoj pogled v Rusijo 1 Titanska drama, kakršne še ni videl svet, se odigrava tam pred našimi očmi. Zaman bi iskali v celi zgodovini dogodkov tako velikanskih, vse razmere od temelja vznemirjajoče, kakor so tisti, ki pretresajo neizmerno rusko državo. Niti ve- Listek. Počena srca. Spisal Etbin Kristan. Konec. Vstavili so se skoraj sredi sobe, kakor da iščejo prostora. Nekaj časa je gledal Franjo ravnodušno predse, le z izrazom lahne nezadovoljnosti, ki jo je provzrokovalo tekanje natakarjev, glasna konverzacija pri solidnih mizah, smeh, šum, skratka nemir. Njegova nezadovoljnost se je povečala, ko se je postavila gruča ljudi sredi sobe, pa se nikakor ni hotela umakniti. Hotel je gledati drugam, a bilo mu je, kakor da ga nekaj sili, da mora upirati pogled ravno v tiste sitne ljudi. Nevoljno jih je opazoval in nervoznost se ga je lotila. To je trajalo pač pet minut. Tedaj je Amalija kratko dejala: — Pojdimo. Ako bi hotel govoriti z menoj, si je mislila, bi bil imel že dosti časa. Ali noče, ali pa me ni izpoznal. To je vseeno. Jovanoviču je bilo žal in rad bi jo bil prosil, naj počaka še malo. Pa vendar je opustil to, češ, naj sama ravna kakor hoče. Počasi so se obrnili. V tem hipu je padla jasna like revolucije na Francoskem ni mogoče primerjati z rusko prekucij|>, ki uničuje najpopolnejši in najmogočnejši jabsolutizem in drvi k cilju, kjer prekosi vse, lfar so „svobodne“ države zapada že dosegle,; Seveda, vsak dogodek in vsak pojav se lahko raztolmači, ako se poišče virov, vzrokov, pogojev. Ali vse pojasnjevanje nas ne more iztrgati iz strmenja spričo brezprimernega gibanja in njegovih divnij uspehov,, vrstečih se tako hitro drug za drugim, da nam.ne ostane niti dosti časa za premišljevanje, ako jim hočemo slediti _ z očmi. Sedeč jim, pa vidimo, da pada v prah poslopje; ki sc je videlo kakor iz granita in'mramorja, sezidano za večnost, iz razvalin pa vstaja-novo, popolnoma novo, doslej komaj v slutnjah mbgoče življenje. Da, to je bilo leto bolno živih, rodovitnih dogodkov. Kratko leto jrakor vsako drugo — pa kakšna ogromna izpipiicmba! Še pred enim letoia je sedel na prestolu absolutni beli-car; samovolja njegova, njegovih sorodnikov in velikih k rezov in njegove birokracije je ravnala vsaki migljaj v nepregledni državi. Na milijon bajonetov, na sveti "stran neštetih podložnikov, na otroško suženjski duh in na brezmiselno zaupanje ljudstva se je upirala tista volja. In preteklo je leto. In volje ni več; bajoneti se obračajo proti njej, sveti strah se je izpremenil v samozavest, zaupanje se je prelevilo v smrtno sovraštvo in suženstva ni več v srcih. Po celi državi vihra rdeča -zastava, ogromni kolos sc drobi, udje mu odpadajo, nova volja vstaja in zmaguje. Na prestolu pa sedi strah. Ali je io samo ruska revolucija? Kdo je tako slep, da ne vidi, da se na Ruskem odločuje bližnja bodočnost vseh narodov in vseh držav? Vse konstitucije zapada niso mogle zajeziti reakcije, dokler je zajemala svoje zaupanje iz stalnosti reakcije ruske. Ne samo za svo- proga svetlobe, odsev iz ogledala, na njeno lice, ki je bilo skoraj popolnoma obrnjeno k Franju. In sedaj je polagoma vstal. Misli so se mu čisto jasno izražale na licu: — Ali se motim, ali je to živo presenečenje? Skoraj tako je bil prej v dvorani gledal v otroško glavo iz svete duhov. Z nesigurnimi korak se je približal. Amalija je postala. Bila je povsem mirna. — Oprostite . . . ae vem . . ., je dejal Franjo in pogledi so mi romali od Amalije k Jovanoviču in od njega k Stožerju. Ona mu je mirno odgovorila in v njenem glasu ni bilo opaziti niti najmanjšega vzbujenja : — Poznava se, da, gospod profesor. Iz Zagreba. Kako to, da ste v Parizu? — Ah, to je istoiija! Zanimiva je pač samo zame. Morda celo zame ne. In tudi vi ste v Parizu. Da, da, spominjam se. — Sam ste, kajneca? Ali morda čakate na družbo? — Ne, ne, prav san Sem. Ako vas ne nadlegujem — ? — v Iskali smo prostora. Mladi znanci smo. Šele nocoj sem se seznanila z gospodom Jovanovičem, ki nji je ravnokar predsta- bodo v svoji domovini, temveč za prostost in za napredek pp celem svetu, se bojujejo ruski revolucionarji, divni junaki, ki gredo v smrt in v pogin, ne misleči na posmrtno slavo in na hvaležnost Zgodovine. Iz njihove krvi pa vstaja svoboda narodu ruskemu in narodom vsega sveta. Udarci* ki padajo na pleča ruske reakcije, zadevajo' reakcijo povsod. In že se razjasnjeno hropenje in sopenje, njeno ječanje, od morja do morja. Kajti spričo zmagovalne ruske revolucije se budi duh svobode na vseh straneh sveta. Tudi v Avstriji prihaja novo leto. Naznanja ga splošna -volilna pravica, to politično nnjrevolucionarnejše sredstvo, ki zanese novega duha v naš parlament in v našo državo. Nove razmere v Avstriji, nove razmere na Ogrskem — sedaj šele pride-boj na pravo polje in dobi pravo orožje. Tudi pri nas pridejo narodi šele do življenja, ki ga niso imeli vzlic ustavi in „narodni suverenitetiV Splošna in enaka volilna pravica privede novo dobo zato cvili vsa reakcija, zato krokajo vsi krokarji. A kdo naj bi v teh časih bolj satnozave-stno, neprevzetno; a ponosno dviga! glavo, kakor delavec? Kajti on je mož nove dobe in že stopa iz temin na beli dan. Kaj bi bilo iz ruske revolucije brez organiziranega delavstva? Danes šteje ustaška vojska tudi regularne vojaške bataljone. Ali nikdar bi ne bila zaplapolala rdeča zastava le na eni vojašnici, ako ne bi bili delavci začeli boja vkljub vojski in bajon‘etom. Prvikrat so uspešno porabili najmodernejše orožje revolucije: splošno stavko. !u s tem so dali revoluciji njen pravi značaj. 1 Naj se , -ikazujc i ot cilj ruske prekucijc kar se hoče. Žajanrc,no konstitucijo, demokratično; republiko, avtonomijo narodov — vsi politični' cilji pokc!/ujz; > samo eno stran; druga pa jej socialna. In delavstvo je tisti faktor, ki vstvarja nove. razmere na Ogrskem, ki dajt novo lice Avstriji. Splošna volilna pravica inOM priti, to ra- vil tudi gospoda Stožerja. NavajetU sem, daj posedim malo po predstavi in ako j€ ugodna priložnost, se malo pogovorim. Ako vam je všeč, storimo to lahko skupaj. Sedli so skupaj k mizi. Stožer bi se bil najrajši poklonil pa šel. Zdelo se mu je, da je silno netaktno, v tem času ostajati v tej družbi. Ako bi bil in -* ■ Jovanoviča na samem, bi ga bil oštel kakor., še nikoli ne, ker mu ni povedal, kaj se je , -zgodilo. Jovanovič je opazil prijateljevo zadrego; ko je b\la priložnost, mu je pošepetal: — Pameten bodi, pa se ne drži, kakor da so ti pure pozobale kruh. Amalija ni otrok. Ako bi ji bili na poti, bi nam že sama povedala, da naj greva. Natakar, ki je v tem sprejemal naročila, je odšel. Nekaj časa so vsi molčali. Nihče ni prav vedel, kako začeti razgovor. Stožerja je še vedno nekoliko pekla vest, pa je mislil, da je dolžan, storiti kaj, da pride družba iz zadrege. Ali kako začeti? Situacija je bila zanj silno čudna. Tu je dvoje ljudi, ki sta se nekdaj ljubila kakor se ljubi v romanih. Usoda je raztrgala najuežnejše vezi med njima, razstavila ju je in valovje sovražnega življenja ju je metalo semintja. Res, prav tako je, kakor da sta oba doživela brodolom in izgubila vse, zumejo pri nas že Gniewoszi in Steimvenderji. Ali brez delavcev in njih mogočnega nastopa, brez njih železne volje, bi ne ugledala belega dne ne v Avstriji, ne na Ogrskem. Francoski socialisti so s svojo neustrašeno reakcijo prepodili pošast vojne, ki bi bila lahko užgala celo Evropo. Nemški socialisti so iz-podrezali peruti pustolovskim nakanam nemškega oficielnega sveta. Tako nastopa delavstvo povsod na oder svetovne zgodovine in povsod osvaja odločilno vlogo. Slovenski delavci ne sinejo zaostati, ko se poraja novo leto. Težja je pri nas naloga, kakor drugod. Težja je v Avstriji, desetkrat težja na Slovenskem. Socialne reforme, ki so v drugih deželah že desetletja veljavne, so pri nas še komaj znane nodločilnim faktorjem".Gospodarski razvoj gre polževo pot. V času, ko Francija prokla-mira ločitev cerkve od države, je priznaš klerikalizem gospodar države in šole. Čaka nas obilno delo in če se ga delavci ne polotijo, ne izvrši ga nihče. Sram bi nas moralo biti, ako bi ostali zadnji, kjer se giblje vse. Slovenski delavci! Čas je. Vsi na krov! Politični odsevi. Vsi večji časopisi so se o božiču pečali z volilno reformo. Splošno je opaziti, da odpor proti splošni in enaki volilni pravici pojema in vse stranke uvidevajo polagoma, da je stvar nujna in da je ni več mogoče potlačiti. Samo Vsenemci se bahajo, da so oni edini resnični nasprotniki splošne in enake volilne pravice. To smo seveda že davno vedeli, ali za to nas ne boli glava. Na Gališkem je bilo o božičnih praznikih mnogo shodov, na katerih je na tisoče poljskih in rusinskih delavcev in kmetov protestiralo proti namenu žlahte, da bi se na Gališkem vpeljalo indirektne volitve. Na Ruskem so bili zadnji dnevi krvavi. V Moskvi je začela oborožena ustaja. Ustaši ■ hO napravili mnogo barikad, ki so dali vojaštvu dosti dela, preden jih je razdejalo. A drugo jutro so bile barikade iznova postavljene. Kako hud je bil boj in kako močari odpor revolucionarjev, se vidi že iz tega, da je vojaštvo streljalo iz topov. Po privatnih poročilih je bilo na obeh straneh okrog 2000 mrtvih. Postaji Ljuberci in Berovo, raz katere vihrajo rdeče zastave, so v rokah ustašev, ki j majo posebno oboroženo milico in mitraljeze. Iz Rige, ki je še vedno odrezana od sveta, beže premožni, aloji, "lasti nemški kapitalisti ijn veleposestniki h V., , -rije brzojavija general Linjevic, d s>. je polovica armade J* uprla. Rezervisti zaiitevajo, &j‘se jih takoj odpošlje v domovino. L in j e vid pa nima dosti prometnih sred . , ir, doma si tudi ne žele še več revolucijonafjev. J * Danes je brl objavljen volilni red za |B»Gossudarstvennajo Dumo". Volilno pravico tfkaf sta imfela, vsak na drugem morju — in \|po letih še sestaneta ... V taki družbi se ae govon o morju, o ladjah, o potovanju . . . St0žer se je spomnil na predstavo. Še pvedno je vladal molk. Da ga pretrga kakor ,>;c' ':>odi, je izpregovoril: 1 i ~ ^animiv0 je bilo nocoj, kajne? Kaj fjp' vam zdi, gospod profesor? ISHf Pros'.ra vas> pustite profesorja, je od-iJjpEpvflrii Franjo. Moja profesura fe danes tam, kjer ni muh. Toda o dolgočasnih rečeh ne boderiO govorili, kajneda ne? Ostanimo rfijb! pri predstavi. To je bile res izvenredno. jH A m namreč tista spiritistična produkcija. Vsi. drugo mi nič ni mar. Za moderno glazbo in literaturo — ako je tisto res moderno, kar sem slišal nocoj — nimam smisla. Toda spi-mistična produkcija — krasno — prekrasno. ■< Zanimajo vas take reči? je vprašal Jovanovič. fe Kako da ne? Vem pač, da je dosti IPlMPgentnih ljudi, ki ne posvečujejo takim ; pojavom niti najmanjše pozornosti, ali pa sodijo o njih površno, aprioristično. Trdim pa, - da bi se moral zanimati zanje vsak inteligentni ČiOVCh Amalija se je komaj vidno, ironično na-tmcmila. ima vsaki državljan, ki ima svoje stanovanjc in kdor plača kolikorsibodi davka, doklad itd. Razven tega pa imajo volilno pravico tudi in-dustrialni delavci, ako delajo v podjetju, kjer je vsaj 50 delavcev, in pa takozvani inteligentni proletariat. Počakati bode treba, kakšen vtisk naredi ta postava, ki je pač resnejša, kakor vse dosedanje carjeve obljube. Zdi se nam, da je vse odvisno od tega, koliko zaupanja si je še ohranil Vitte, ki je pač zadnji čas revo-lucionarce silno razdražil z zapiranjem zaupnikov in s svojo neodločnostjo. Otvoritev ogrskega državnega zbora dne 19. t. m. se je izvršila, kakor se je pričakovalo. Zbralo se je veliko število poslancev, ki so kajpada vsi natančno vedeli, kaj bode. Ministrov ni bilo na sejo. Kraljev dopis, s katerim se državni zbor zopet preklada in sicer do 1. marca 1906, je poslal ministrski predsednik baron Fejervary po nekem uradniku. Predsednik zbornice Justh je dejal: «Feldcajgmajster Fejervary mi je poslal pismo, v katerem je kraljevski reskript.“ S tem, da je Fejervarya imenoval feldcajgmajstrom pa ne ministrskim predsednikom, je hotel g. Justh napraviti dovtip, kar se mu je pač posrečilo. Omeniti bi pa bilo vendar, da to, kar je humoristično v kakem šaljivem listu, ni tako tudi v ustih predsednika zbornice. Potem se je prečitalo reskript. Za besedo se je oglasil grof Apponji, ki jc utemeljil stališče koalicije. Označil je odgoditev državnega zbora kot nezakonito ter je predložil protest, ki obsoja ravnanje tistih svetovalcev krone, ki so kralju priporočili ponovno odgoditev, katero vzame državni zbor simo zato na znanje, ker noče vstvariti situacije, ki bi otežčala dotiko obeh faktorjev zakonocajstva — krone in parlamenta. Protestira pa, da bi se iz tega dejstva za bodočnost izvajalo kake posledice. — Nacionalni «socialist» Mizoffy je predlagal, naj se reskripta ne vzane na znanje. — Grof Ti sz a je izjavil, da j; liberalna stranka vsled vednega prelaganja dižavnega zbora, iz čegar je nastal že popoln zi>tem, prisiljena, pritrditi. Apponyijevemu piedlogu. Pri glasovanju je bil predlog soglasno sprejet. Magnatska zbornica je imela ob 5. uri popoldan sejo. Grof Majiath je predložil podoben protest, kakor v poslanski zbornici Apponyi. Tudi gosposka zbornica je sprejela protest soglasno. Cesar zopet za volilno pravico. Član poljskega kola, vitez pl. Gniewoszez je bil pri cesarju na avdijenci. Cesar ga je vprašal, kaj sodi o volilni reformi. Gniewoszez je odgovoril, da je za splošno in enako volilno pravico. Cesar, ki je gotovo poučen o nastopanju poljskega kola, se je začudil in vprašal: „Ali ste iz prepričanja za to?“ Poljski vitez je odgovoril: „Ne toliko iz prepričanja, ali situacija je taka, da ne pojde brez splošne in enake volilne pravice." Tedaj je cesar mirno dejal, da ga to veseli, ker je prepričan, da je splošna in enaka volilna pravica potrebna. Poljski stančik je poslal drugi dan — Tudi mene zanima ta stvar, je rekla, pa si je natočila vina; tisoč frankov bi dala,’ ako bi se mi posrečilo, razkrinkati to sleparijo. — Odpustite, je odgovoril Franjo; to ni sleparija. Tudi vi sodite površno. A to je napaka. Lahko je prezirati okultno znanost. Vendar pa je bolje utemeljena, kakor oficielno materialistično znanstvo. In kaj je lepšega, kakor preiskavati tajnosti in iskati zveze z nevidnim svetom, kjer je naša preteklost in naša bodočnost? — Zdi se mi, da je najlepše, uživati življenje kakor je najbolj mogoče. Preteklost se ne vrne; bodočnost mi je neznana. Mar naj se dam ogoljufati še za sedanjost? Vam je bodočnost neznana, jo je zavrnil Franjo razvnet. IAenda pa vsaj ne trdite, da nimate bodočnosti) — Tega ne vem. Držim se rajši znanega. Res, to bi bila prijetna zabava, razkrinkati vso spiritistično goljufijo. Radi priznamo, da je stvar lepa. Ta profesor je morda velik umetnik. Zakaj bi ne priznala, da je ravno tako velika umetnost, pokazati mi v zraku, v magični luči otroško glavo, kakor naslikati jo tako virtuozno na platno, da se mi nekaj časa zdi, da gledam živega otroka? Ali čenu se odeva s plaščem uredništvom popravke, češ, da se je pač izjavil za splošno in enako volilno pravico, ali ne brez garancij za Poljake. To ni važno. Glavno je splošna in enaka volilna pravica. Splošnost in enakost, ako jc nepopačena, obsega vse garancije, ki se jih more zahtevati. Domače stvari. Nesreča na železnici. V sredo popoldan je ponesrečil na ljubljanskem kolodvoru južne železnice premikač Velkavrh. Pri premikanju [ je prišel med «puferje», ki so ga tako zmeč-! kali, da je bil v kratkem mrtev. To se navadno imenuje «neopreznost», ali kdor pozna priganjanje,^ ki vlada pri premikanju, lahko 1 ugane, kakšen je v takih slučajih pravi vzrok smrti. Na Silvestrov zečer priredi ljubljanska krajna skupina zveze lastnih delavcev navadno veselico kakor vsako leto z godbo, slavnostnim govorom, srečolovom in plesom. Vrši se v Kozlerjevi zimski pivarni. Začetek ob 8. uri zvečer. Shodi. V Ljubljani priredi lokalna organizacija dne 31. t. m. (v nedeljo) ob pol 10. uri dopoldan v areni „Narodnega Doma“ ljudski shod z dnevnim redom: 1. Kaj bode z volilno pravico? 2. Delavsko časopisje. Dnevni red pokazuje važnost shoda. Upamo torej, da bode dobro obiskan. Vsak sodrug naj agitira. Naš novi roman. Naznanili smo že cenjenim čitateljem, da bodemo z novim letom začeli priobčevati v listku roman „Pod spovednim pečatom", ki ga je spisal katoliški kapelan Hans Kirch-steiger. V večjih listkih igra feljton z romanom veliko ulogo. Svetovni časopisi gledajo, da pridobe najslavnejše pisatelje, ki jim dovolijo objaviti svoje romane in taki žurnali plačujejo ogromne honorarje, da morejo na tem polju uspešno konkurirati z drugimi. Časopisi, ki ne morejo pridobiti glasovitih literatov, si pomagajo s priobčevanjem senzacijskih romanov znanega kalibra, romanov, ki špekulirajo največ na radovednost čitateljev, in znano je, da morajo liferanti takega blaga zaključiti vsako posamezno nadaljevanje, da je konec „zanimiv“ in da obudi čim večjo znatiželjnost po nadaljevanju. Naš list — delavsko glasilo — nima bogatih fondov, da bi mogel kupovati romane od najglasovitejših in najmodernejših pisateljev za prvi otisek. S krvoločnim berilom, ki špekulira na najnižje instinkte, se pa tudi nočemo pečati. Vendar pa hočemo svoje čitatelje zado- mistike? Ako bi jaz bila tako velika umetnica, bi povedala kar naravnost: Glejte, to znam; pa naredite še vi kaj takega, ako znate. Franjo je bil užaljen. — Vi profanirate celo stvar. Ako bi se bili pečali z vprašanji misticizma toliko, kolikor sem se jaz, pa bi govorili drugače. To ne pomeni nič, da so tudi tam res razkrinkali kakšnega sleparja. Ker se včasi šušmarji polotijo kiparstva, ne more nihče reči, da kiparjev ni, ali pa da je kiparstvo sleparija. V dnu duše sem prepričan, da je žena, ki je nocoj nastopila, res medij in da je bila cela predstava vseskozi poštena. Ne veste, kako^sem srečen, da mi je bila sreča tako mila. Šele dva dni sem v Parizu in že sem videl tako krasen uspeh. — Pa ne, da bi bili prišli sem zaradi spiritizma? je vprašal Jovanovič. — Da, da, radi špiritizma sem prišel, ako hočete rabiti ravno ta izraz, je odgovoril Franjo. Moral sem priti, kajti doma bi zaman čakal na take uspehe. Vidim, gospoda, da ne verujete; pa nimate prav. Prišel bode čas, ko bode Spiritizem splošno priznart in okultizem bode imel največjo veljavo na svetu. Pravim vam, pravim vam, kdor hoče doseči resnične višave znanosti, ta mora študirati. Ako želite, vam voljiti, kolikor najbolj moremo. Zato smo oskrbeli od avtorja in od založništva avtorizacijo za prevod romana „Das Beichtsiegel“ pa smo prepričani, da bodemo cenjenim čita-teljem s tem prav zelo ustregli. „Pod spovednim pečatom0 je pred vsem krasno pesniško delo. Hudobni sovražniki pisatelja in svobodne misli so pač hoteli s podlo kleveto oblatiti avtorja, ali iz-podletelo jim je, kajti sodnijsko je bilo dokazano in potrjeno, da je „Pod spovednim pečatom" delo velike literarne vrednosti in da nima prav nič opraviti s pamfleti in s pornografijo. Klerikalci so po nemških krajih zakričali, ko je roman izšel v originalu in preganjali so knjigo, kjer so le mogli. To je značilno. Kajti roman črta samo v nenavadno lepi obliki resnične dogodke, ne pokazuje pa nikjer vsiljive tendence, najmanj proti veri ali pa proti spovedi. Poleg literarne ima pa roman tudi praktično vrednost. „Poučno“ pripovedno berilo je sicer prišlo ob kredit, odkar se je zoprna mo-ralisterija začela zlivati po tiskanih vrstah kakor strup. Ali dobro došel nam je roman, ki nas pouči, ne da bi pisatelj nastopal kakor učitelj ali predikant. Čitanje Kirchsteigerjevega romana obuja v bralčevem srcu elementarne simpatije in antipatije, ki delujejo močneje, kakor zapovedi in prepovedi. Tak bodi — tak pa ne — si pravi čitatelj nehote sam in ker je oblika vseskozi umetniška, ostane vtisk trajen. V tem smislu je roman poučljiv, peda-gogičen. V povesti je opisan kapelan, uzoren, delaven človek, čigar srce hrepeni samo po sreči bližnjega; župnik skopuh in častihlepnež; mlinar zlobnež in svetohlinec; njegov sin, jezuit, oskrunjevalec, najnepoštenejši junak v romanu. Pošteni kapelan, ki postane po 20. letih župnik, je zamolčal „pod spovednim pečatom “ vse ostudnosti, vse lopovščine, vse krivice, ki so jih nepoštenjaki navalili nanj, na njegovo kuharico in na njeno hčerko. Prizor sledi prizoru, drug bolj pretresljiv od drugega. In čitatelj čuti: To ni iznajdba, to je živo življenje. Ta roman začnemo torej priobčevati z novim letom. Izhajal bode skoraj celo leto. Cenjene čitatelje, ki se zanimajo za lepo in koristno berilo, pa vabimo, naj obnove z novim letom naročnino na „Rdeči prapor" in naj nam priskrbe tudi novih naročnikov. Prepričani smo, da nam bodo vsi hvaležni, ker smo jih pravočasno opozorili na spis, ki tako krasno in temeljito opisuje „žrtve razmer". Pozneje izdamo roman tudi posebej, bodisi v mesečnih zvezkih, ali pa kot celotna knjiga. Ako se oglasi do 15. januarja vsaj 500 gotovih imenujem knjige, iz katerih se za začetek najbolje naučite, kar je treba. — Hvala, jako prijazni ste, je odklonil Jovanovič, toda ne dopušča nam čas. Študirati morava jako realne reči. Franjo je bil ves v ognju. — Pustite takozvane realne reči. Tega ni. Vse, kar se vam zdi realno, je v tem smislu slepilo. Snov, snov in zopet snov, to je alfa in omega vašega realnega znanja. Ali verujte mi: Snovni nič. Snov je samo slučajni, eferni pojav duha. — Ne, odpustite Franjo — to je komično. Porogljivo so zvenele Amalijine besede. - Človek se pač lahko izpremeni. Dobro vem. Danes nisem tista,, ki sem bila pred leti v Zagrebu in še pozneje na Dunaju in tudi tukaj. Zelo sem se izpremenila. Komur se poljubi, naj me sodi in obsoja. Saj menda ne ve nihče vsega, kar je bilo. Lahko govorim o teh rečeh, kajti moji občutki se ne zganejo. Samo razum misli in govori. Ne vem, kako je z vami. Dobro se spominjam, da sva bila zelo — kako bi rekla? — intimna. Oh, dobro vem, kako je bilo takrat. Toda če bi se danes silila, ne bi mogla obuditi v srcu niti sence tistih občutkov, ki so bili takrat, dejala bi, moje življenje. Zdi se mi pa, ds bi vse, kar odjemalcev za zvezke, jih začnemo izdajati po tri do štiri pole (32 — 48 strani), v priročni obliki, sicer pa samo kot celo knjigo pozneje, ki ji bodemo tudi tedaj določili ceno. Kdor želi prvo številko „ Rdečega Prapora" na ogled, naj se oglasi pri „Upravništvu Rdečega Prapora v Ljubljani", in naj priloži znamko za 10 vin. Pri tej priložnosti opozarjamo, da hočemo tudi v drugem oziru zadovoljiti svoje čitatelje kolikor le mogoče. Z novim letom dobi „Rdeči Prapor" obširnejšo obliko in sicer začne izhajati na osmih straneh, tako da bodemo lahko podajali mnogo več gra diva, kakor doslej. Uredništvo se potrudi v tem oziru, da stori kar največ mogoče. Seveda ne moremo storiti vsega, kar bi radi, kajti list je odvisen samo od svojih rednih dohodkov, pa mora biti političen in strokoven. Ali kar se sme zahtevati v okviru možnosti, bodemo storili. Razširjenje oblike bode nov in velik napredek. Obenem pa hočemo posvetiti vso pozornost drugi želji številnih čitateljev, namreč dvakratnemu izdajanju ra teden. Bodi pa omenjeno, da izpolnitev takih želja ni odvisna samo od nas, temveč tudi od sodrugov, ki ne smejo nikoli pozabiti, ca je list orožje v njih službi in da morajo pridno delovati za njegovo razširjenje. Za novo leto naj se vsak posamezni sodrug potrudi, da nam pridobi nekaj novih odjemalcev. Uredništvo bode tem rajše delalo, ako vidi, da tudi sodrugi delajo. Ravno v sedanjem času nam je nujno treba dobrega delavskega časopisja. Ako nam novo leto pokaže, da so se sodrug res zavzeli za stvar, začnemo čimprej z dvojiim izdajanjem. Z združenimi močni torej naprej, da nabrusimo najboljše orožje, kar ga imamo: Naše časopisje! Uredništvo In upravništvo „Rdičega Prapora". Strokovni pregled. »Krščansko socialni železničarji". Tudi na Slovenskem skuša krščansko socialni „Ver-kehrsbund" v kalnem ribariti in zato je potrebno, da se na izdajniško ravnanje te petolizniške „prometne zveze" enkrat posveti. V zadnjem boju železničarjev, ki je začel na državnih železnicah z znano pasivno rezistenco, je „Ver-kehrsbund", ki ima Luegerja zs svojega boga, zahrbtno napade! železničarje. Lueger je hotel igrati svojo znano pavlihovsko igro pa narediti, kakor da bi imeli železničarji zahvaliti je bilo z menoj in mene, kakršna sem danes, razumeli vsaj nekateri ljudje, ako bi jim povedala vsaj v glavnih črtah, kar sem doživela. Ali — Franjo — poznala sem tudi vas. Morda je vaša ljubezen izginila kakor moja; morda so jo oblatili, poteptali, uničili — kaj jaz vem. To razumem. Ali poznala sem vas natančno. Poznala sem vašega jasnega duha, vaše bistro mišljenje in občudovala sem vas. Kaj pomeni vaš špiritizem? Od mene ne morete zahtevati, da vam verjamem. Franjo se je zamislil. — Vam se zdi čudno . . . — Ne, ne; ne morem zahtevati, da bi verjeli in razumeli. To ni za vsakega duha. Ali sumničiti ne smete. Tudi vi ne. O ljubezni ne govorim. Našel sem tolažbo — in še več. Izvedel sem, da je vse minljivo, kar se godi tukaj. Kako malenkostni so ljudje, ki se ukvarjajo s takozvanim stvarnim življenjem in z njegovimi ničemernimi cilji! Vse, kar je, je djugje ... O da, takrat ko ste odšli, ko sem izgubil vaš sled, ko je usoda razdrla tudi moj zakon in se mi je zazdelo, da sem bolj strahopeten, ko sem žrtvoval svojo srečo, ne da bi bil vendar mogel preprečiti sklep usode, takrat mi je bilo grozno pri srcu in čudno jes da se nisem ubil. Ali mi »mo v rokah tajnih sil in njemu, kar so dosegli, v resnici pa je hotel izbiti železničarjem edino orožje, ki ga imajo, iz rok. Razume se, da se v takih razmerah tudi „Vehrkersbund“ ni upal udeležiti te pasivne rezistence in podpirati akcije vseh železničarjev. To je že dosti slabo, ali to Še nikakor ni vse. Eden izmed najagilnelših udov „Verkehrsbunda“ je bil že dolga leta železniški delavec Weber. Ko je izbruhnila pasivna rezistenca, se je udeležil shoda v „Hotel Union" na Dunaju in ker se mu je zdelo kaj druzega enostavno nemogoče, je tam izjavil, da se bodo krščansko socialni železničarji seveda pridružili gibanju. In kaj se je zgodilo? Kakor sam razglaša, ga je krščansko socialni ,Verkehrsbund‘ radi njegovega govora denunciral pri železniškem ministrstvu, ki je uvedlo preiskavo proti njemu. On je nato izstopil iz „Verkehrsbunda“, ker noče biti v onem društvu z denuncianti. — Železničarjem pokazuje tudi ta običaj, kakšen značaj ima krščansko socialna »organizacija". Kdor noče, da ga svinje požro, se ne meša med otrobe. Profiti rudniških kapitalistov. Avstrijski lastniki rudnikov so lahko zadovoljni z letom 1904. Svoje dividende so si ohranili tako visoke kakor v pretečenem letu delo pa je postalo intenzivnejše. Produkciji je bila bogatejša, število delavcev pa se § zmanjšalo. To se pravi: Izkoriščanje je zopt naraslo. In odtod se razume, zakaj se po množujejo tudi nesreče v avstrijskih rudniki!, Leta 1904 je bilo — izvzemši saline -! 496 rudniških podjetij v prometu; vposlenii je bilo 135.464 delavcev, to je za 3318 man kakor leta 1903. Med vsemi delavci je bil; 5894 žensk, 5933 mladostnih delavcev in ' otrok. Najbolj se je skrčilo število delavcev pr, kopanju rujavega premoga, namreč za 2333 Vrhu tega je bilo pri kopanju katnnenegi oglja za 156, pri železu za 691, pri svinca rn iyy, pri srebru za 275, pri grafitu za 14 j« pri živem srebru za 39 delavcev manj. V prit dobivanju bakra je število delavcev ostalo n • izpremenjeno, pri drugih panogah vštevši pla, je nekoliko naraslo. Število rudarjev se deli po posamezni! deželah nastopno: 62.461 t. j. 46 odstotkov 29.919 „ „21-4 „ I 15.262 „ . 11-2 „ 11.769 „ „ 8-6 „ # 5.362 „ „ 3-9 „ 3.751 „ „ 2-7 „ § 2.284 „ „ 1-6 „ 1.587 „ „ 1 '17 „ 1.036 n m 0*7 . na Češkem „ Šleskem . . „ Štajerskem . „ Moravskem . „ Gališkem. . „ Koroškem . „ Kranjskem . „ G. Avstrijskem , Tirolskem Izpod 1000 je rudarjev: v Istri 984, v Dalmaciji 739, na Nižjem Avstrijskem 601, na Solno- X1 . . CAr' .. n.. : * 1 ttl '01 graškem 505, v Bukovini 227, nž Goriškem 21. taka misteriozna moč me je privedi? v krožek dobrih prijateljev, ki so'se pečali z ^kultnimi študijami in eksperimenti. Odprle so se mi . oči. Izpoznal sem, da je velik, krasen tajm-stven svet izza krinke, ki jo imenujemo življenje. Tedaj sem vedel, da nisem izgubil .ni‘ česar, ne vas, ne svoje žene, ne očeta, družbe, ne službe; kajti vse je bila iluzija. In šel sem za svojim ciljem . . . Amalija mu je pretrgala besedo. — Kdo bi vam zameril? A veste li vendar, kaj je bilo? Mehkužnež ste bil. Zbali ste se, da vas stare življenje. Zaupali niste svoji moči, pa ste iskali pot, da pobegnete. Zabredli ste se v svojo mistiko, zaprli ste oči, da ne vidite solnca in dejstev. To je vse. — Jaz sem srečen. Žal mi je, da niste našli tiste harmonije, ki se vanjo spaja vse — pred mojimi očmi! v — Kdo vam pravi, da jaz nisem srečna? Jako mirno je Amalija rekla te besede. Zavladal je zopet molk, neprijeten, težak. Kakor takrat po končanem eksperimentu z otrokom. Amalija je vstala. Hladno in mirno se je poslovila s Franjom. Stožer in Jovanovič sta jo spremila do hišnih vrat. je -podlaga-- vsakega boja. Brez organizacije je vsaka zmaga nemogoča. Spominjajte se na to v sedanjem bojevitem času! Delavec, ki ni organiziran, škoduje več, kakor odkriti nasprotnik. M. Mi.B JBAJUAAfl A A0 J. — Piazza della Caserma — 3 minute od juinega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna. Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstr. Dvigalo. — Električna razsvetljava. — Kopališča. Shajališče tujcev. Franjo Dolničar, hotelir. Izdajatelj In odgovorni imdntk Kari Kordelli. Po produkcijskih panogah se dele delavci sledeče: kamneno oglje 66.507 delavcev, rujavi premog 52.732, železna ruda 4249, svincova ^ |xuda 3684, srebrna ruda 3423, grafit 1300, živo srebro 1025, b,akrena ruda 886, cinkova ruda ||>26, ostalo rudništvo 1133. Za pridobivanje soli, izvzemši varilne in morske soline je bilo vposleuih 2860 delav-'cev, t. j, za 119 več kakor leto poprej. Grozne številke obsega poglavje o lie-Leta 1904 je bilo v avstrijskem rad-122 smrtnih in 1499 težkih ponesrečcnj, letu 1903 za 8 več smrtnih in za ' IM7 več težkih. Vrhu tega je 25 delavk težko ponesrečilo; tudi za ti več kakor leto prej. fi Pri kopanju kamnenega oglja se je pomnožilo število, smrtnih nesreč za 12 in težkih za 76. Pri kopanju rujavega premoga so bile 4 smrtne nezgode manj, a 206 težkih več. Ravno polovica smrtnih nezgod je bila pri "> .delu s kamnenim ogljem, 40 odstotkov pri ru-javem premogu, 5 odstotkov v rudnikih za železo in 5 odstotkov v ostalem rudništvu. Izmed težkih nezgod jih odpade 56-5 od-totkov na delo z rujavim premogom in 35 odstotkov na kamneno oglje Ako razdelimo nezgode po uzrokih, vsled j, katerih so se primerile, dobimo sledečo sliko: startnih 40 težkih v odstotkih vseh nezgod 182 13-7 Vsled vloma v jami . . dvigalnih naprav in posod .................. Od padajočega kamenja in pod.................. Od strojev in orodja Vsled padca T . . . Vsled treskavic . . . Vsled popadanega, utrganega in podrsnje-nega kamenja nad jamo Pri vožnji................. Fr! razstreljevanju . . Pri paranju................ Pri tesanju, zazidavanju * i. t. d...................... • Poškodovanj na očeh . Vsled električne struje . Vsled strupenih plinov . Vsled ognja ali poparjenja Iz drugih uzrokov . . To so številke, na katere se ne sme pozabiti, kadar se ima pred očmi milijone, ki jih vle- čejo kapitalisti iz rudnikov. Tisti profiti so poškropljeni s krvjo. Navedene številke po- kazujejo pa tudi, kako nezadostno je še vedno rudarsko varstvo v Avstriji. Samo vsled vloma 3 1 3 5 1 2 v jami je 40 rudarjev izgubilo življenje in 182 jih je bilo težko poškodovanih. Nevsrniljene so številke, a zgovorne. Ru dar, ki jih pregleda, ne more ostali ravnodušen. Kajti to ni res, da bi profiti morali tirjati toliko življenja in toliko zdravih udov. Prav mnogo nesreč bi sc lahko preprečilo, ako bi se le majhen del iz tujega truda pridobljenega dobička porabilo za varnostne naprave v jamah in za boljše rudniško nadzorstvo. Rudarji pa vedo iz dolgoletne izkušnje, da podjetniki smisla za take zahteve, ne prisili na to. Zato je ga more dati rudarjem: noče, da služijo rudarske t> toliko časa nimajo dokler jih delavstvo edini recept, ki se organizacija! Kdor kosti kapitalu za igračo, mora z vso vnemo delovati za organizacijo. Društvene vesti. „Svobodno združenje". Iz Dunaja nam pišejo: Svobodno združenje socialno-demo-kratičnih dijakov in akademikov na dunajskih visokih šolah je reaktivirano. V odbor so izvoljeni : Za predsednika dr. med. Rudolf H i 1 -f er din g; za podpredsednika Milan Jovanovič Banatski, filozof; za perovodji: Rihard Bernstein, inženir in dr. med. Robert Rosenbach; za blagajnika Otto Weiss, jurist in Emil Baszynski, filozof; za knjižn. Robert Rossler, pravnik; za člane eksekutiv-nega odbora Sigmund Prokesz, pravnik; Otto Bauer, pravnik, dr. Lodovico Cavalieri, gimnazijski profesor in Erich Pein, pravnik; za revizorja Heinrich Jakobson, filozof in G. Neubauer, pravnik. Svobodno združenje je sestavljeno iz šestih Ddsekov, in sicer iz jugoslovanskega, poljskega, rusinskega, češkega, nemškega in italijanskega. Jugoslovanskemu odseku je na čelu filozof sodrug Milan Jovanovič Banatski. Dopise se adresira na „Freie Vereitiigung“, llMilllillillfililliMfilfBlfltillillillillfilillillillralMlillfBJfgJiBing Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste Alessandra Levi Minzi - ja Trst — Piaz&a Rosario 2 — Trst (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. 'Hm fBifglEligJigJfBlraJiB] pEHiUmUlOiijl n?J ibI fH IH ril rglfU ral fgJfgli Tif.ka Iv. Pr, Lampret v Kranju. V' - i-