nalogo si je stavil sestavo etnografsko-etimološkega slovarja. Po dovršenem potovanju je bil profesor na harkovskl univerzi. O njegovem delu za slov. dial. in etnol. prim.: Ramovš, Historična gramatika VII, uvod; Nahtigal v SJ, 1940. — 15 A. N. Pypin je iz Saratova ob Volgi; gimnazijo je obiskoval v domačem kraju (1842-49), univerzo pa v Kazanju in kasneje v Moskvi, kjer je predaval takrat znameniti Grigorovič. — Najbolj znano njegovo delo je »Zgodovina slovanskih literatur«, ki je doživela v prejšnjem stoletju dve izdaji (1865, 1879); o tretji, nameravani, govori Prijatelj v LZ, 1906, (31, 104, 153, 215). — 16 prim. LZ, 1906, 153 in LZ, 1938, 304. — »7 Osterreichische Revue 3 Bd, str. 76—100; (3 Bd, str. 52—66). — 1S Razlaga, da so znani Slovenci z imenom »Horutane« med Rusi »so vremen Nestora« — kakor Pypin; Korš Nestorja sploh ne omenja. — 19 pismo je datirano z dne 4. jun. 1831; prim. Matija Cop, Izbrano delo. Cvetje 6, str. 32—40. — 20 BIStter aus Krain, št. 5. — ** Puškin je pisal Evge-nija Onjegina v razdobju od 1823—1831. — " Goethe se je spoznal za časa bolezni 1768 z različnimi skrivnostnimi alkimističnimi knjigami; iz tega leta smatrajo njegovi biografi, da so prvi zapiski Fausta; prvi del te velike pesnitve je izšel 1.1808, drugi pa 1824—31.
Karel RakoTec I Labodji zastor
Labodji zastor visel je med nama, kot senca mi zakrival je ikono. Skoz gosto prepleteno rožno trnje vabila si me z nemima rokama.
Zakaj sem zbal se ovijalk ljubezni?
Okamenel mi je korak do tebe.
Ti nisi se ganila, le smehljala.
S solzami sem glušil tvoj smeh dvorezni.
Solze sem stregel v vrč in ti napival. Sem te kdaj ljubil, kelih neizpiti? Zdaj so potrgane vse bele niti.
Ko sva bila v najožji krog ujeta, ločila naju je zavesa črna. Zakrila te je črna silhueta.
155