UTRJEVANJE ENOTNOSTI PROTIFAŠISTIČNIH SIL NA SLOVENSKEM OB SNOVANJU DRUŠTVA PRIJATELJEV SOVJETSKE ZVEZE LETA 1940 ALENKA NEDOG Zbiranje, povezovanje in združevanje prc^ tifašiističnih demokratičnih sil na Sloven- skem, ki so ga na Ijudskofrontni osnovi po- biidili komunisti leta 1935, je od takrat da- lje teklo nepretrgano do okupadije. Imelo je svoja krizna obdobja irt vzpone, nastopalo pa pod različnimi imeni: Slovensko ljudsko gibanje, Kmečko-delavsko gibanje. Sloven- ska ljudska fronta, leta 1939 Zveza delovne- ga ljudstva. Ze od vsega začetka so pri na- stajanju ljudske fronte na Slovenskem šla prizadevanja za tem, da bi se hkrati z dogo- varjanjem med predstavniki različnih poli- tičnih skupin za skupne programe in nasto- pe razvijalo tudi množično Ijiudsko gibanje na terenu. In če ugotavljamo kontinuiteto med predvojnim Ijudskofrontnim zbiranjem in Osvobodilno fronto leta 1941, lahko reče- mo, da jo je zagotovila predvsem njegova množična podlaga. Najrazličnejše Ijudsko- frontne akcije od demonstracij), zborovanj, zletov do stavk so bile pomembne predvsem zato, iker so krepile idejo sodelovanja, enot- nosti in skupnega boja. Bolj kakor skupin- sko sodelovanje v vrhu, kjer so bile težnje po majorizadji in hkrati strah pred njo mno- gokrat močnejše kakor želja po^ skupnem nastopanju, je bila pomembna protifašiisti- čna misel, prenikajoča v vse plasti slovenske družbe in narodna zavest, ki ja( je utrjevalo narodnoobrambno gibanje. Čimbolj je pre- tila nevarnost napada na Jugoslavijo, tembolj je V delovnih ljudeh in tudi v delu meščanst- va postajala narodna zavest pomembnejša pri političnih odločitvah kakor pa strankarska ali svetovnonazorska pripadnost. Komundßti so, sledeč narodnemu programu, ki so ga sprejeli na ustanovnem kongresu KPS v ob- liki manifesta, postavljali v ljudskofrontne programe poleg boja zoper fašizem, za mir, demokratične svoboščine in socialno pravič- nost tudi boj za rešitev slovenskega narod- nega vprašanja. To jim jp odpiralo velike možnosti za zbirianje množic in ||politličniih skupin, ki so izražale enake težnje, saj se je prav na tem vprašanju odvijala diferencia- cija v slovenskem političnem in strankar- skem življenju. V zadnjem letu pred začetkom vojine v Jugoslaviji je bilo gibanje za ustanovitev Društva iprijateljev Sovjetske zveze najbolj učinkovita oblika povezovanja slovenskih 66 KRONIICA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 patriotičnih sil, ki so spričo dejstva, da Se je napad na Jugoslavijo kazal že za neizbežne- ga, težile k združitvi zaradi obrambe domo- vine. Dva momenta sta odločilno pogojevala uspešnost te oblike povezovanja. Dne 11. ma- ja 1940 je bil sklenjen med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo trgovinski sporazum, 21. ju- nija pa so bili vzpostavljeni tudi diplomat- ski stiki med državama. To dejstvo je doka- zovalo, da tudi jugoslovanski režim ne more več povsem ignorirati vlogo in pomen Sov- jetske zveze. Še pomembnejša pa je bi[la perspektiva, ki jo je ob tem dogodku naka- zal Boris Kidrič v Sodobnosti: »Jugoslovan- ski odnosi do Vzhoda so doživeli preokret, ki je izzval v svetu precejšnje začudenje, saj je potreboval 20 let za svojo realizacijo. Na- daljnji razvoj tega preokreta pa je brez dvo- ma odvisen od številnih prikritih in očitnih čJniteljev, vendar ga lahko determinira sa- ma ljudska tvornost v naši nevtralnostni po- litiki. Daj je taka tvornost izredno potrebna, dokazujejo pomisleki, ki niso ostali samo pa- sivni in ki imajo tudi svojp točno opredelje- no socialno podlago. Jugoslavija in sloven- si narod doživljata svoje kritične momente. Kako jih bomo preživeli, je odvisno samo od nadaljnjega razvoja v našem preobratu.'« Z normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo jp nastala možnost za javmo popularizacijo Sbvjetske zveze ttned vsemi plastmi slovenskega ljudstva. Dopis- nik Pressbiroja je takrat poročal iz Ljublja- ne, da je po sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo postala akcija komunistov mnogo bolj intenzivna. V posebnem biltenu Komunikeju, ki je začel takrat izhajati, so zahtevali, da Jugoslavija popolnoma veže svojo usodo s Sovjeti in da sklene z njimi pogodbo o vzajemni medse- bojni pomoči. »V oči pada tudi, da so .se vse bolj začeli javljati letaki, namenjeni special- no oficirjem in vojakom. Drug, še odločilnejši moment za spremi- njanje odnosov v političnem življenju, pa je bilo stanje na zahodni fronti. Po porazu Francije in zasedbi Belgije, Nizozemske, Dan- ske in Norveške ter umiku Anglije na ob- rambne položaje otoka je postajalo vse bolj jasno, da se Nemčija začenja obračati proti vzhodu. S tem so se kristalizirali tudi reak- cionarni cilji Nemčije in vse bolj jasno se je cčrtaval osvobodilni značaj druge svetovne vojne na strani protihitlerjevskih držav. Za zunanjepolitično naslonitev Jugoslavije se je v tem trenutku kazala za edino stvarno silo Sovjetska zveza in zato je pomenilo udarjati po njej, to edino možnost izgubljati. S tem, da je os Rim—Berlin postala gospodar za- hodnoevropskega položaja, je propadla tudi koncepcija meščanskih g'rupacij za naslonitev Jugoslavije na zahodne države, ki je bUa hkrati tudi protisovjetska in protiikomuni- stična orientacija. Komunisti so takrat lahko nastopili z argumentom, da »če bi bila orientacija na zapadni imperializem postala dejstvu j oča resnica, bi danes slovenski na- rod nosttl na svojih plečih usodo, kakršno nosijo norveški, danski, holandski, belgijski in končno tudi sam francoski narod. Orien- tacija na zapadni imperializem se j|e torej v danem položaju izkazala za škodljivo, ob- jektivno protislovensko, nasprotno pa se je želja po prijateljstvu z Vzhodom izkazala kot koristna slovenska orientacija.«' Toda hkrati s tem je komunistična stranka zaradi nevarnosti napada, ki je znova neposredno zagrozila jugoslovanskim narodom po faši- stičnih državah, vse bolj naglašala potrebo po združitvi narodnih stil zaradi obrambe do- movine. V izjavi po padcu Francije je CK KPJ ugotovil preobrat v zunanji politiki j|U- goslovanskega režima in nekaterih meščan- skih strank, ki so od poveličevanja zahodnih demokracij prešla na poveličevanje korpo- rativnega sistema fašistične Italije in naci- stične Nemčije, od navezave na zahodne im- perialistične države do prilizovanja imperia- lističnima silama Nemčije in Italije. Vse, ki SC' proti temu, da bi se Jugoslavija vpregla v reakcionarni totalitarni sistem, je pozivala, naj se združijp v boju za svoj obstanek.'' V posebnem komunikeju je centralni komite glavno krivdo za poraz Francije naprtil vo- diteljem münchenske politike, ki so na znot- raj razbili ljudsko fronto, prepovedali komu- nistično stranko in izvajali nasilje nad de- lavci.' Problem krivde za francoski poraz je takrat polnil vrste slovenskega tiska najraz- ličnejših smeri. Kidrič jp odgovoril predvsem tistim, ki so videli glavna vzrok poraza v ljudski fronti, ki da je državo pripeljala v gospodarski in politični kaos. »Ce se že govori o krivdi ljudske fronte, potem je njena kriv- da v tem, da je dopustila francoski finančni oligarhiji, da jo je razbila na znotraj. Kriv- da francoske ljudsike fronte kot družbenega pojava je tragična krivda. Obstaja v tem, da francoska ljudska fronta ni šla za svojo notranjo logiko, temveč da je izgubila zagon, preden je privedla svoje množice do odločil- nih dejanj, ob katerih se začne najdoslednej- ši razred pripravljati na 'dviganje sveta na njegovih tečajih'«« S tem je Kidrič utemeljil politiko ljudske fronte kot taktiko komu- nistične stranke na poti k revolucionarni spremembi družbe. Hkrati pa je na temelju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 67 francoskih izkušenj pokazal, kako naj bi se nadalje razvijalo ljudskofrontno gibanje pri nas če naj bi vzdržalo vse večji pritisk Ikon- servativnega buržoazne-ga klerikalnega tabo- ra in se uspešno zoperstavilo nevarnosti na- pada fašističnih držav na Jugoslavijo. Centralni komite KPS je v letaku ob pad- cu Francijp jasno nakazal, da Jugoslavija in z njo tudi Slovenci stoje pred naslednjo al- ternativo': ali odvisnost od italijanske O'zi- roma nemške fašistične države ali pa neod- visnost s pomočjo naslonitve na Sovjetsko zvezo. Zato je terjal, da se delovnim množi- cam vztrajno pojasnjujte velika vloga Sov- jetske zveze in vsebina njene mirovne lin na- cionalne politike, hkrati pa tudi namene ita- lijanskega in nemškega imperializma na Bal- kanu. Hkrati s tem pa je treba tudii »raz- krinkati premišljeno širjenje laži, da sta hit- lerizem in boljševizem eno in isto. Razviti akcijo solidarnosti z zatiranimi narodi-fran- coskim, češkim, poljskim, slovaškim, avstrij- skim, albanskim in drugim, ki so jih zavo- jevali nemški in italijanski zavojevalci, raz- bijati delo tujih agentov in pete kolone v Jugoslaviji. Okrepiti boJi za demokratične pravice narodov Jugoslavije, za ljudsko vla- do in najtesnejšo naslonitev na SZ v skup- nosti z ositalimi balkanskimi narodi.«' Vse bolj se je začela naglašati tudi nujnost boja proti peti koloni, ki je imela namen razbiti Jugoslavijo na znotraj in jo pripraviti za plen italijanskih in nemških osvajačev.^ Na takšni osnovi se je začelo poleti 1940 novo združevanje rodoljubnih, demokra- tičnih sil, ki ga je pobudila in vodila komu- nistična stranka v okviru gibanja za ustano- vitev Društva prijateljev Sovjetske zveze. Zamišljena je bila kot akcija, ki naj pokaže novo perspektivo nacionalne rešitve v trenut- ku, ko se je zrušila Francija in ko na zahodu ni bilo nobene kontinentalne fronte več." Os- rednja osebnost tega gibanja, za katerega so želeli pridobiti najprej ugledne slovenske kul- turne, znanstvene in javne delavce je bil Bo- Kidrič." Josip Vidmar" se spominja, da sta se ogla- sila pri njem Boris Kidrič in Boris Ziherl in želela z njim naprej razčistiti vprašanje, če je voljan sodelovati s komunisti. Ko je pri- trdilno odgovoril, sta mu sporočila o namera- vani akciji za ustanovitev Društva prijiateljev Sovjetske zveze in za množično nabiranje podpisnikov za to društvo. Vidmar je postal eden izmed prvih podpisnikov za to društvo in pridobil še kakega izmed podpisnikov in predlagateljev ter se udeleževal sej priprav- ljalnega odbora, sestavljenega iz komunistov, sokolov, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev.'^ Priprave so se začele konec junija in do srede julija je bil že sestavljen od- bor, ki je predložil banski upravi društvena pravila s prošnjo za dovoljenje za ustano- vitev Društva prijateljev Sovjetske zveze za dravsko banovino. Jutro je 16. julija 1940 poročalo o ustanovitvi takšnega društva v Zagrebu s pripombo, da je podpredsednik vlade dr. V. Maček že dal tudi dovoljenje zanj. Predsednik pripravljalnega odbora je bil kipar Antun Avgustinčič. Hrvatska Stra- ža je takoj reagirala na to poročilo in za- nikala Jutrovo informacijo, da je društvo v Zagrebu dobilo dovoljenje oblasti. »Ako Jutro sodi, da je Društva prijateljev Sovjet- ske zveze nekaj posebno dobrega in potreb- nega, naj započne akcijo za to v Lj|Ubljani, nas pa naj pusti pri miru.«*^ O tem je poročal tudi nemški konzulat v Ljubljani. Jutro je označil za simpatizerja komunistov in Sovjet- ske zveze, ker je »simpatično poročalo o usta- novitvi tovrstnega društva v Zagrebul, ki naj bi obnovilo kulturne zveze med Rusijp in Hrvatsko, ki so bile po revoluciji pretrgane.« Nasprotno pa je klerikalni list Slovenec, naj- ostrejši nasprotnik komunizma, zavzel do ustanovitve društva zelo ostro stališče.*^ O vloženi prijavi za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze za dravsiko bano- vino na bansko upravo sta prva poročala Jut- ro in Večemik, ki sta navedla tudi večj(i del glavnih podpisnikov prijave." Zal se prijava za ustanovitev društva in predložena pravila niso ohranila. Med prijavitelji društva so bili znani kulturni in znanstveni delavci zlasti iz kroga Sodobnosti, ki jim oblastni organi niso mogli politično ničesar očitati in zato tudi akciji ne pripisati komunističnega zna- čaja. Kljub takšni sestavi podpisnikov pri- jave j|ih je klerikalni tisk ožigosal »za pri- jateljje rdečega imperializma v Sloveniji« Namen tega društva naj bi po pisanju Slo- venskega doma bil »razkrajati narodno skup- nost, slabiti obrambno sposobnost proti tu- jim zavojevalcem ter pripravljati tla in du- hove za neposredno podjarmljenje malih na- rodov rdečemu imperializmu.« Društva niso mogli enostavno razglasiti za komunistič- nega, kakor so storili leto dni prej z Zve- zo delovnega ljudstva, zato so se zatekli k drugačni taktiki; »V odbore teh zakonitih us- tanov z marksistično propagando pod nedolž- nim imenom nikdar ne gredo splošno zna- ni komunisti in pravi voditelji, temveč dobe zanje razne koristoljubne, kulturne in salon- ske marksiste s čimbolj zvenečimi imeni. Po- sebno radi imajo lahkoverne osebnosti, ki so 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 znane po svojih simpatijah za bivšo Rusijo, za slavjanstvo itd., ali pa imajo otroke komu- niste, ki znajo ljubeče očete tako uspešno pre- obračati:« Dalje člankar ugotavlja, da sloi predlogi za ustanovitev Društva prišli takoj po obisku raznih sovjetskih osebnosti v Ju- goslaviji, dasjravno je bilo v sporazumu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo sklenjeno, da se drzaw ne bosta mešali v notranje zade- ve druga drugi. Slovenski javnosti so pod- pisnike prijave društva predstavili — neka- tere s tendenčnimi opombami — takole: 1. Ivan Hribar—bivši kr. namestnik za Slovenijo, bivši kr. poslanik, bivši kr. sena- tor, prvi preds. odbora za postavitev spome- nika pok. kr. Aleksandru, na katerega so ko- munisti leta 1921 delali atentat. 2. Dr. Franc Kidrič, profesor na vseučili- šču, član akademije. 3. Dr. Franc Šturm, profesor na vseučili- šču, sotrudnik Ljubljanskega zvona, profesor francoščine, doslej eden najvidnejših zastop- nikov vseh vrst stikov s Francijo. 4. Dr. Franc Zwitter, docent na vseučili- šču, sotrudnik Sodobnosti. 5. L. M. Škerjanec, skladatelj) »Zedinje- nja«, glasbeni poročevalec Jutra. 6. Sla.vko Osterc, skladatelj. 7. Vladimir Levstik, pisatelj, sotrudnik Ljubljanskega zvona, član uredništva Jutra, bivši Orjunaš, pisec fašistično nastrojenega romana Dejanje. 8. Fran Albrecht, tajnik medicinske in teo- loške fakultete, bivši urednik Ljubljanskega zvona in soustanovitelj in sotrudnik Sodob- nosti. 9. Josip Vidmar, dramaturg, soustanovitelj in vodilni sotrudnik Sodobnosti, nekdaj stra- stni borilec proti sleherni zlasti idealistični tendenci v slovenski književnosti, zagrizeni zagovornik popolne in najčilstejše umet- niške in osebne svobode proti vsem duhov- nim, socialnim in političnim dogmam. Pred nedavnim je poslal z vso strastjo svoje vzvišene svobodoumnosti v pekel naš list, ker si je drznil sumiti v to svobodnost ter na- čelo nepristranosti in je g. Vidmarju pri po- deljevanju mestnih knjižnih nagrad opomnil, da izkazuje navzlic nazovitolerantnim nače- lom levičarskim delom in levičarskim piscem vidno naklonjenost.15 10. Stane Vidmar, kapitalist in veleindustri- jalec v dežnikarski panogi, bivši starosta in ugledni član Sokola I. na Taboru, bivši vo- ditelj bojicvnikov itd. 11. Dr. Igo Gruden, odvetnik, pesnik, so- trudnik Ljubljanskega zvona. Sodobnosti in Jutra, avtor številnih rodoljubnih pesmi, na- našajočih se na rojake, imetnik več nagrad. 12. Dr. ing. Črtomir Nagode. 13. Niko Stritof, dirigent v gledališču.'" Med podpisniki prijave ni bilo predstavni- kov krščanskih socialistov in sokolov; ti so v pripravljalnem odboru za Društvo sode- levali s komunisti, ki iz razumljivih razlogov tudi niso bili med podpisniki. Tako je zraven odbora, ki j,e prijavljal pravila, obstajal še delovni akcijski odbor, v katerem so sodelo- vali predstavniki že omenjenih skupin. Ponovno zbližanje krščanskih soci|al)!stov s komunisti in njihov pristop k društvu, je bil povsem razumljiv glede na njihovo sta- lišče, ki so ga zastopali tudi v času tako ime- novane »krize zavezništva«. To je bilo tak- rat, ko je po sovjetsko-nemškem paktu in za- četku svetovne vojne Kominterna opustila svojo politiko Ijudsko-frontnega zbiranja protifašistčinih sil in znova naglašala raz- redni boj zlasti v vojskujočih se imperialis- tičnih državah. Konec leta 1939 in v prvi polovici 1940 se je to kazalo tudi v politiki KPJ, zlasti pa v odnosu komunistov do svo- jih dotedanjih ljudskofrontnih zaveznikov. Ti pa so se zaradi omenjenih dogodkov tudi sami odvračali od komunistov. Delavska pra- vica, glasilo Jugoslovanske strokovne zveze, je 1. januarja 1940 na primer zapisala, da so »kratkovidni in majhni računi tistih, ki vi- dijo rešitev slovenskega naroda v zmagi ene- ga ali drugega vojskujočega se tabora. Zgre- šeni so računi na zmago demokracij tistih, ki mislijo, da bo s tem samo po sebi rešeno tudi slovenske vprašanje. Vidimo rešitev slo- venskega vprašanja, tesno povezanega z re- šitvijo socialnih vprašanj pri nas in v Evro- pi.« Kako je prišlo do sodelovanja skupine krščanskih socialistov v Društvu navaja v svojih spominih Tone Fajfar. »Ker je \es razvoj v državi takrat jasno kazal, da divi- mo v fašizem in da je nujno potreben eno- ten nastop delavstva, smo začeli spomladi 1940 iskati stike s KP z namenom, da bi ji ponudili sodelovanje. To odločitev je sprejela konferenca vodilnih lj|Udi iz JSZ na dveh se- stankih v Laškem.«*' Ker so sprevideli, da ni mogoče več omahovati, so odločno zavrgli mi- sel o kakršnemkoli kompromisu z uradno klerikalno politiko in sklenili o tem obve- stiti vodstvo komunistične stranke ter ponu- diti sodelovanje na vseh področjih javnega življenja. Na sestanku s Kidričem je ta zasto- pniJkom krščanskosocialistične skupine pove- dal, da je najvažnejša trenutna politična ak- cija prizadevanje za ustanovitev Društva pri- jateljev Sovjetske zveze. Povabil jih je, naj pošljejo v društveni odbor svoje zastopnike, predvsem pa naj podpirajo organiziranje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 69 društva po delavskih revirjih. Prav tako naj podprejo ustanavljanje odborov Delovske enotnosti po tovarnah, ki naj povezujejo de- lavce različnih strokovnih organizacij v eno- ter boj.'^ Da ni bilo nikogar od te skupine med pod- pisniki prijave je verjetno iskati vzrok v dej- stvu, da so bili zaradi ostrega spora in dokon- čnega obračuna, ki so ga opravili prav v tem času s klerikalnim vodstvom, že preveč kom- promitirani in v javnosti že prikazovani kot filokomimisti. Fajfar je stopil v društvo sku- paj s Tonetom Marinčkom kot član JSZ, po- zneje pa sta po njegovi izjavi pristopila še Edvard Kocbek in Jože Zemljak kot dejanjev- ca.i" Pripravljalnemu odboru društva so se pri- družili tudi predstavniki leve skupine v so- kolu z Jožetom Rusom in Pranjem Lubejem Skupina z izrazito narodnoobrambo in narod- no orientacijo se je oblikovala zlasti od leta 1938 dalje, ko je načelstvo ljubljanske župe sokola nastopilo proti izkoriščanju proslave 20. letnice Jugoslavije v režimske namene. Odziv med članstvom v Sloveniji je bil tako velik, da je bila proslava odpovedana. Zato pa je bilo vodstvo ljubljanske župe pod pri- tiskom režima odstavljeno. Kljub temu je de- lovalo naprej in se tako izoblikovalo v samo- stojno demokratično levo skupino v sokolu, ki je imela za seboj številno članstvo. Do ne- posrednih stikov s komunisti so prišli prav prek Društva prijateljev Sovjetske zveze. Odbor društva je imel svoje redne poUe- galne sestanke v gostilni pri Sokolu, v Zvez- di, v hotelu Štrukelj, kjer je büa jeseni- 1940 tudi širša konferenca prijateljev Sovjetske zveze, v uredništvu Sodobnosti, pri Blazniku in drugod.-' Ker banska uprava ni odobrila društvenih pravil in s tem njegovega delovanja na pod- ročju dravske banovine, se je po vsej Slove- niji razvila široka akcija za zbiranje podpi- sov za ustanovitev Društva. Žal niso ohranje- ni dokumenti niti časopisna poročua, iz ka- terih bi lahko prikazali, kako široko je bila ta akcija razprostranjena, kakšno je bilo vzdušje med ljudmi, skratka, kako je ta ak- cija, v kateri so zbrali okrog 20.000 podpisov, potekala. Da je zajela širše predele Slovenije, nam priča tudi okrožnica okrajnega glavar- ja v Celju z dne 3. avgusta 1940 vsem žan- darmerijskem postajam, ki pa se je ohranila le v nemškem prevodu. Okrajini glavar v njej sporoča, da v nekaterih področjih Slovenije zbirajo v večjem obsegu podpise za pristop k Društvu prijateljev Sovjetske zveze oziroma k njegovim pododborom v dravski banovini. »Ker pa to društvo še ni ustanovljeno in pote- ka ta akcija izključno od levo orientiranih ali komunističnih oseb, poročajte, prosim, ta- koj, če je tudi na vašem območju sledilo to zbiranje podpisov.« V pozitivnem primeru naj bi žandarmarijske postaje p>odpise zap- lenile in poročale o podpisnikih, o njihovih političnih stališčih, kakor tudi o njihovem političnem zadržanjiu.^^ Drug tak dokument, ki izpričuje, da je ak- cija zajela tudi podeželje, je poročilo držav- nega tožilca iz Novega mesta z dne 12. av- gusta 1940 višjemu državnemu tožilstvu v Lj;ubljani. Orožniška postaja v Črnomlju je namreč 8. avgusta 1940 ovadila Jožeta Fleka, posestnika in mlinarja iz Črnomlja, Milana Mušiča, posestnika s Tanče gore in Milana Šimca, mizarja iz Črnomlja, da so 4. av- gusta po Tančni gori in Črnomlju zbirali podpise za pristop k Društvu prijateljev Sov- jetske zveze in so pole z nabranimi podpisi še istega dne poslali pripravljalnemu odboru za ustanovitev društva v Ljubljano. Vendar državni tožilec v dejanj.u ovadenih ni spoz- nal kaznivega dejanja po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, zato je spis odstopil okrajnemu sodišču v Črnomlju. primerjave datumov obeh dokumentov izha- ja, da so morala biti poslana takšna navodila, kakor jih je poslal okrajpi glavar v Celju, iz banovinske uprave vsem srezom in glavar- stvom. Sklep državnega tožilstva pa nam hkrati tudi pokaže takratno razpoloženje v samih pravosodnih organih, ki takšne in po dobnih akcij niso imeli za nezakonite, kai' v tistem času ni bil več izjemen pojav.^" Po- ročilo nemškega konzulata omenja takšno ak- cijo za pristop k Društvu prijateljev SZ tudi v Kočevju.^' O akciji za Društvo prijateljev Sovjetske zveze je poročal tudi drugi oddelek banske uprave v svojem rednem letnem poročilu mi- nistrstvu za notranje zadeve v Beogradu: »Izrabljajoč rusofilska nagnenja, ki obstajajo ponekod med inteligenco, so komunisti in- scenirali močno propagando ob ustanavljanju Društva prijateljiev Sovjetske zveze, katere- ga ustanovitev je bila prepovedana. Snova- telji tega društva so bili vidni delavci z biv- šim senatorjem Ivanom Hribarjem na čelu, univerzitetni profesorji, znani umetniki dn pisatelji. To akcijo so komunisti spretno iz- rabili na ta način, da so na vsem področju dravske banovine nabirali podpise za pristop k društvu in pozivali svoje člane k agitaciji za navedeno društvo. Eden izmed vodilnih komunistov je v svojem govoru pred delavci celo izjavil, da pomeni zbiranje podpisov ple- biscit za stvar komunizma. Zbranih je bilo več tisoč podpisov, ki so jih zbiralci poslali 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ustanoviteljem, deloma tudi drugim vodilnim levičarjem v Ljubljjani, ki so blizu priprav- Ijalnem.u odboru. Dasi so bili med zbiralci podpisov skoraj izključno le znani komunisti, je med podpisniki veliko oseb, ki se ne morejo prištevati h komunistom. Zbiranje podpisov je potekalo zlasti med delavstvom in drugi- mi slabo situiranimi sloji.«^« Ko so bili podpisani zbrani, je pripravljal- ni odbor poveril Josipa Vidmarja, da obišče sovjetskega veleposlanika v Beogradu, ga ob- vesti o akciji, in če je mogoče dobi od njega tudi kolikor toliko jasno tolmačenje nekaterih političnih dogodkov. Predvsem je želel zvede- ti, ali je bila v dogovoru med Hitlerjem in Stalinom kakšna razdelitev interesnih sfer, ki bi eventualno zadevala tudi Jugoslavijo, kar pa je veleposlanik odločno zanikal. Sovjetsko poslaništvo je Vidmar kot predstavnik pri- pravljalnega odbora obiskal trikrat. Na dru- gem obisku je skupaj z dr. Damjano Bebler- jevo, prof. Francem Sturmom in Božom Bor- štnikom decembra 1940 prinesel v po- slaništvo in izročil skrinjico s 17.843 podpisi." Zraven podpisov je izročil tudi listino, v kateri je bilo nazna- njeno, da so se po vzpostavitvi diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo »začela v popolnem soglasju z razpoloženjem ljudstva v I-jubljiani pripravljalna dela za ustanovitev Društva prijateljev SZ. Kratka časopisna vest o tem je razgibala vse sloje slo- venskega naroda — delavci, kmetje, obrtniki, delovna intelegenca, uradniki, vsi so sponta- no začeli podpisovati pristopne izjave za dru- štvo prijateljev SZ. Podpise pošiljamo kot izraz prijateljskih in bratskih čustev sloven- skega naroda do narodov Sovjetske zveze«-" Tretji obisk na sovjetskem poslaništvu je Vidmar imel še zadnji dan pred napa- dom na Jugoslavijo, ko se je v Beogradu mu- dil predvsem zato, da bi pri ministrih nove vlade, nastale po marčnem puču, interveni- ral za dovoljenje za ustanovitev Društva pri- jateljev SZ v Ljubljani. Obiskati je utegnil le ministra Milana Grola.^« Pripravljalni odbor je kljub temu, di ni dobil dovoljenja za delovanje društva, razvU. živahno, predvsem propagandno dejavnost za populariziranje Sovjetske zveze.'" Leta 1940 je izšlo precej brošur o Sovjet- ski zvezi, kakor na primer: Razgledi po Sov- jetski zvezi, Stanka Dornika (B. Ziherl) O Sovjetsld zvezi, Sattlerja Spoznavajmo Sov- jetsko zvezo in Industrija Sovjetske zveze. Številne sestavke o tem so prinašale tudi re- vije, zlasti Sodobnost, Dejanje, Obzorja, Mi- sel in delo, ki so posebno pozornost posveti- li zunanji politiki Sovjetske zveze. Policijia je v tem letu zaznamovala številne letake po vsej Sloveniji z gesli za Sovjetsko zvezo.^' Tudi že omenjeno poročilo nemškega kon- zulata v Ljubljani navaja, da se letaki s pro- sovjetskimi g'esli razdeljujejo v vse večji meri po vsej Sloveniji. To dokazuje, da so komunisti zelo vneti na delu in da so pridobili številne prijatelje in pristaše za Sovjetsko zvezo. Poročevalec se sprašuje, ali se ta dejav- nost razvija v sporazumu ali celo po navodilih moskovske vlade, česar pa seveda ne more ugotoviti.32 Da se je razpoloženje simpatij za Sovjetsko zvezo prek akcije za Društvo vse bolj širilo, nam izpričuje celo pisanje kleri- kalnega Domoljuba, ki je avgusta 1940 pisal — sicer v značilnem protiboljševiškem žar- gonu—, da iz cele Slovenije prihajajo poroči- la, kako ljudje deklamirajo o matjuški Rusiji in vseslovanstvu. Po tovarnah hodijo »inter- nacionalistični agenti«, ki slovensko delav- stvo prepričujejo, da je »ruski boljševizem tam za delavne stanove ustvaril vzor, po ka- terem bi morali tudi slovensiki delavci hrepe- neti.« Tisti, ki zbirajo podpise za Društvo pri- jateljev Sovjetske zveze pa po besedah Do- moljuba niso več v društvu slovenskega na- roda, »ker so se po svoji preteklosti in po svoji miselnosti sami iz njega izključili.« Hkrati opozarja poštene in verne Slovence, da jim v društvu prijateljev »boljševiške Sov- jetije« ni mesta.'* Veliko vlogo pri popularizaciji Sovjetske zveze so imeli tudi sovjetski filmi, ki so jih začeli po vzpostavitvi stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo redno predvajati. Na pred- stavah filmov Peter Veliki, Minjin in Požar- sM, Volga, Volga, so študentje manifesti- rali za Sovjetsko zvezo, pri čemer je prišlo tudi do medsebojnih spopadov s klerofa- šističnimi Stražarji. Slovenec je takrat ogor- čeno poročal, da je film postal sredstvo pro- pagande in demonstracij. »Tako smo doživeli, da so imeli filmi v Ljubljani čisto drugo občinstvo kot sicer. Doživeli smo, da so bile vstopnice razprodane. Ko pa je film pred navdušeno in zaverovano publiko razvijal svoje propagandne misli, je 'po dvorani zado- nel navdušen aplavz.«''' Tedanjie razpoloženje med ljudmi prikazuje še neki drug sestavek v zvezi s sovjetskimi filmi: »Ce bi bil ta film petdesetodstotno boljši, kakor je, in če bi bil izdelan recimo v Ameriki aU Nemčiji, bi ga občinstvd takoj odklonilo. Da se to ni zgodilo, so razlogi drugod.. .«'^ Proti pred- vajanju sovjetskih filmov kot boljševiški pro- pagandi jie ostro nastopila tudi Revija Kato- liške akcije. Najprej je ugotovila, da je »z začetkom rednih diplomatskih stikov med Ju- goslavijo in Sovjetsko zvezo močno oživela KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 71 tudi komunistična propaganda. Ta propagan- da je poleg stvarnih dobila; tudi zakonite možnosti pod krinko kulturnega sodelovanja in medsebojnega spoznavanja, za katero da- jejo možnost sporazumi sklenjeni v Moskvi.« Glede filmov pa pravi: »Doživeli smo popla- vo sovjetskih filmov. Ti filmi špekulirajo na slovenski čustveni mitos, ki ni še premagan in ki ga navzlic jasnim spoznanjem o seda- nji Rusiji goji tudi tako imenovani napredni tabor v svojem tisku, oprijemajoč se vsake, tudi strupene bilke pri svojem boj|U za' poli- tični obstanek in v prizadevanju za oblastjo.« O predvajanju filma Volga, Volga pa pravi, da »demonstracije in ovacije, ki so bEe ob nerazumljivi dobrohotnosti oblasti lahko pri predstavah tega filma uprizorjene, dovolj do- kazujejo, da je bil ta film pri nas razumljen v smislu, kakor so si ga zamislili njegovi očetje.« Dalje poroča, da se je ob tej prilož- nosti pojavila na knjižnem trgu v velikih množicah lična izdaja Sklepne himne iz filma Volga. Besedilo, ki ga j^e prevedel zna.n flovenski levičarski pesnik, je pravo sredstvo komunistične propagande. Zato ob koncu članka zelo kategorično zahteva, da »če smo nepopustljivi do vseh drugih oblik rdeče pro- pagande, kako bi spričo vsega povedanega mogli biti brezbrižni do najmočnejše in naj- nevarnejše — ali pa ji celo pomagati.»3« Ista revija je Društvo priJiateljev Sovjetske zveze prikazala za pomožno organizacijo Kominterne, ki si pridobiva člane »največ med inteligenčnimi in umetniškimi poklici. Pravijo, da hoče pospeševati kulturne zveze med Sovjetijo in ostalim svetom. V resnici je to propagandna centrala, ki naj književ- nost, umetnost in znanost spelje v levičar- ske vode.«" Akcija za Dru.štvo je potekala tudi med študenti ljubljanske univerze. Pripravljalni odbor za Akademsko društvo prijatelJiev Sov- jetske zveze je 14. decembra 1940 izdal letak, v katerem navaja razloge za ustanovitev tega društva na univerzi: »Dogodki po svetu se tičejo tudi nas. Zato ne moremo mimo doga- janj, ki se vrše na šestini zemeljske oble. Zeljia, da bi to dogajanje globlje zajeli, nas vodi k ustanovitvi društva.« Da bi si olaj- šali spoznavanje visokošolskega življenja v Sovjetski zvezi, stanje in razvoj tamkajšnjih znanstvenih institucij, razvoj umetnosti ter gospodarske, kulturne in socialne raizmere, bi potrebovali knjižnico ruske literature, čital- nico sovjietsko-ruskih listov, stalna predava-' nja o političnih, socialnih in kulturnih raz- merah v Sovjetski zvezi ter tečaje ruskega jezika. Visokošolci so se v velikem številu odzvali pozivu pripravljalnega odbora in s podpisi podprli prošnjo za ustanovitev dru- štva, ki je bila poslana na rektorat. Državno tožilstvo je širjenje tega letaka prepovedalo in zaprosilo upravo policije v Ljubljiani, naj zapleni vse izvode.'^ Društvo prijateljev Sovjetske zveze ima torej v razvoju slovenskega ljudskofrontnega gibanjia posebno mesto. Takšna društva, ki so delovala tudi v drugih mestih Jugoslavije, namreč niso imela tiste vloge, ki označuje slovensko Društvo v nekem smislu za iztoč- nico v Osvobodilno fronto. Prek podpisovalne akcije j|e imelo elemente množičnega gibanja, v sodelovanju različnih političnih in svetov- nonazorskih skupin in posameznikov, ne gle- de na različne vzgibe, ki so jih pri tem vodili, pa tudi elemente skupinske povezave. Miš- ljenja glede značaja in pomena slovenskega Društva se sicer razlikujejo. Fajfarjevi oce- ni, da je bilo Društvo prijateljev SZ, ki »je zbiralo članstvo v zelo širokih slojih sloven- skega ljudstva, predvsem pa v kulturnih in drugih pomembnih plasteh, nov način zbi- ranja, novo nadomestilo za že pozabljeno in razbito ljudsko fronto«,^* se približuje tudi France Skerl. Po njegovi oceni je bUo Dru- štvo revija protifašističnih sil v Sloveniji. Zaradi dej|Stva, da so se vanj vključile pred- vsem tiste skupine, ki so pozneje sestavljale temeljne skupine OF, ocenjujejo Društvo »pravzaprav za predhodnika Osvobodilne fronte.«"" Ivan Kreft tej oceni oporeka in meni, da se s tem zožuje Osvobodini fronti njena osnova, čeprav je bilo v Društvu pri- jateljev SZ vključenih več skupin kakor v Zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Društvo je bilo po njegovem mnenju organizacija znotraj ZDLS, ni pa pomenilo nove oblike ljudske fronte. Vsebovalo je različne frak- cije, na terenu pa je kljub obstoju Društva vse politično delo vodila ZDLS. Zato je ona tudi predhodnik Osvobodilne fronte."' Stali- šču pirvih dveh se približuje ocena Borisa Zi- herla, da je bilo Društvo »zelo široko zasno- vano in je igralo važno vlogo v oblikovanju enotne fronte proti fašizmu na slovenskih tleh.«''2 Vsekakor je imelo Društvo prijateljjev Sov- jetske zveze v svoji zasnovi fin nadaljnji, izpeljavi močnejše elemente ljudskofrontnega zbiranja političnih zaveznikov kakor Zveza delovnega ljudstva, ki je bila ustanovljena septembra 1939 v manj ugodnih zunanjepoli- tičnih okoliščinah. V primerjavi s sodelova- njem različnih političnih skupin in gibanj v prejšnjem razdobju slovenskega ljudskofront- nega gibanja, kjer so imele pri njihovih odločitvah še precejšnjo vlogo trenutne poli- tične kombinacije zlasti ob volitvah, so sku- 72 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 pine in tudi posamezniki pristopali zdaj predvsem iz spoznanja, da je sodelovanje v okoliščinah, ko je že grozil neposreden faši- stičen napad, nujno. In medtem ko je komu- nistična stranka po kratkotrajni dezorienta- ciji, ki je sledila spremenjeni politiki Komin- terne, spet postavila boj proti fašizmu za osnovno nalogo in zlasti poudarila obrambne naloge ob naslonitvi na Sovjetsko zvezo, se je hkrati spreminjal tudi odnos demokratič- nih skupin do komunistov, komunizma na sploh in Sovjetske zveze posebej. Tako je na primer Dejanje, ki je še ob finsko-sovjetski vojni zavzelo popolnoma odklonilno stališče do celotne sovjetske zunanje politike ter s skepso gledalo na delovanje komunistov, med katerimi da je preobrat sovjetske politike »povzročil globlje človečanske spremembe kakor v meščanskih taborih«,^' decem- bra 1940 v članku Zunanja politika ZSSR pisalo! že povsem drugače: »Vedno bolj je razvidno, da bo Sovjetska zveza igrala zelo važno vlogo v Evropi in Aziji tako v primeru miru kakor tudi v primeru zaplet- Ijajev v nadaljnih fazah druge svetovne voj- ne. Zato v presojanju zunanje politike SZ ne smemo podlegati ideološkim stališčem, ki so prav posebno pri nas v navadi«. Tudi časi, ko so »neki ljudje (mišljeni so komuni- sti — op. avt.) po sporazumu Nemčije in Sovjetske zveze kakor po naročilu prenehali napadati fašizem in nacionalni socializem ter razmišljati o pravičnih in krivičnih voj- nah, so minili.« Izrekli so se za mednarodne stike s Sovjetsko zvezo vse do takrat, »dok- ler bo nevtralnost v biitnem interesu SZ in dokler bo zunanja politika Sovjetske zveze znala realno upoštevati in ovrednotiti res- nične napore zapadne Evrope v njeni težnji po novem humanističnem in duhovno neod- visnem svetu.« In dalje »v slehernem napred- nem človeku živi želja, da postane Sovjetska zveza v resnici najpozitivnejša postavka v mednarodnem življenju.«"'' Krog lista Slo- venije, ki je še naprej vztrajal na protisov- jetskem stališu in obstal popolnoma ob strani demokratičnega združevanjia, potem ko so se najbolj progresivni elementi iz njega iz- ločili, je Dejanje zaradi takšnih gledišč na- padel, češ da ima nasproti zunanji politiki Sovjetske zveze »zelo široko stališče, s ka- terim odobrava amoralnost Stalinove politi- ke. To bi mi imenovali izrazito marksistično opravičevanje marksizma moskovske politi- ke«."'' Revija Katoliška akoii|a je Dejanje oz- načila za kompromisarsko marksistično re- vijo,'** medtem ko je Domoljub poučil svoje bralce, da revijo »ki je napol krščanska, na- pol marksistična ter strogo antiklerikalna. hvali na vse pretege Delavska pravica, gla- silo slovenskih krščanskih delavcev ter jo pri- poroča slovenskim delavcem.« Zato je kr- ščanskim delavcem odsvetoval branje te revi- jie, kakor je tudi odsvetoval list delavske organizacije, ki takšno revijo hvali in pri- poroča."' Se hujši so bili napadi na Sodob- nost, katere sodelavci! so sestavljali jedro sku- pine progresivnih slovenskih kulturnih de- lavcev, ki se je povezala s komunisti in sode- lovala v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. Revija Katoliške akcije je povsem pravilno ocenila Sodobnost za glasilo slovenskih re- volucionarnih marksistov, ki »že osem let oblikuje znaten del slovenskih izobražencev v smislu razrednobojnega Marksovega nau- ka.« Tej rdeči reviji se po svoji ostrini bli- žata preživeli Ljubljanski zvon in Dejanje."^ Slovenski dom pa je terjal, naj se ukine ko- munistična Sodobnost, »ki jo drže v rokah sa- lonski marksisti s finim profesorjpm Koza- kom na čelu, ki pa zaradi tega v oznanjanju rdečih razodetij ni nič manj obzirna. Temu se zlasti pri malem narodu pravi veleizdaja, tudi če tako reč uradno vodi državni urad- nik.«"*« Dejstvo, da so se pridružili akciji za Dru- štvo prijateljev SZ tudi nekateri predstavniki liberalnega tabora, kakor na primer Ivan Hri- bar, Vladimir Levstik, ing. Črtomir Nagode sicer iz »sentimentalno čustvenih«^" nagibov in da so liberalni listi, zlasti revija Misel in delo s simpatijami pisali o Sovjetski Ru- sijji ter z vidikov slovanstva tudi opraviče- vali njene zunanjepolitične poteze, je sproži- lo hud napad Slovenca: »Treba nam je pogle- dati samo del tkim. 'naprednega' časopisja pri nas in brati napise, ki spremljajo premi- kanje sovjetskih čet, pa bomo iz omotične- ga delirija, v katerem se ta tisk suče, lahko razbrali, da vse te dogodke smatra kot uvod v odrešilni komunistični pohod in njemu sle- dečo svetovno revolucijo. Komunizem pa, ka- kor znano, ne pozna demokracije, ampak je najhujša tudi duhovna diktatura. In vendar so ljudje, ki se zanj danes navdušujejo, bili dol- ga leta 'liberalci', 'demokrati', 'nap|rednja- ki', ljudje, ki so nekaj dali na svojo svobo- doumnost, ki pa jo sedaj brez težave mečejo čez krov.« Iz tega pa izvaja tudi sklep, da je s propadom zapadnih demokracij zašla tudi doba liberalne demokracije, ki se umika av- toritativnemu sistemu. »Francoska vlada (vla- da v Vichyu — op. avt.) že razmišlja o obli- ki vladavine, ki bo imela več neposredne ob- lasti, v nekem smislu avtoritativno. So drža- ve, ki so že leta pobijale formailno demokra- cijo in so v tej vojski dosegle že lepe uspe- he.«'* S temi besedami je tudi nakazana vse KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 bolj očitna usmeritev slovenskega klerofaši- stičnega tabora. S formiranjem protilkomu- nistične fronte je ločitev duhov v boju proti komunizmu in vsemu, kar se je na obrambni in protifašistični osnovi po- vezovalo z njim, prignal do skrajnosti. Do- segel pa je s tem obraten učinek. Najbolj na- padane skupine so se ne glede na razne pomisleke in zadržke, ki sO' jih še vedno gojile do komunistov, le še bolj zbližale z njimi. Pa ne samo to. Cilji režimske politike in njene posledice so bile v tistem času popolnoma očitne in nujnost sprememb iz temelja v smeri revolucionar- nih ciljev se je kazala za neizbežno. »Vstaja- mo v dobo, ki je popolnoma dozorela za pre- osnovo družbe in njenih oblik v smislu or- ganskih spoznav in totalnih zahtev«, piše ta- krat Dejanje, »vseeno je, če dajemo svetov- nemu procesu obliko spora med različnimi svetovnimi gospodarstvi ali spora med socia- lizmom in kapitalizmom.«^- Na temelju takšnih spoznanj so predstav- niki treh skupin, ki so že sodelovale v Dru- štvu prijateljev Sovjetske zveze, brez pri- držkov sprejele pobudo KPS za sklenitev ak- cijskih sporazumov. Jeseni 1940 so se na se- stanku v kavarni Tabor sporazumeli vodstvo KPS in predstavniki krščanskih socialistov, dne 13. januarja 1941 pa na sestanku v ka- varni Majcen za Bežigradom vodstvi KPS in demokratičnega krila v sokolu. To je bila po- sledica, 'ikakor pravi Jože Rus, »do kraja dognanega prepričanja, da nobena meščan- ska stranka ali skupina nima ne idejnih, ne moralnih pogojev za politično bojnO' vodstvo proti fašizmu. «53 Akcijski sporazumi so pomenili nadaljni korak v poglabljanju političnega zavezništva ob naslednjih skupnih stališčih: 1. Jugoslavi- ja naj se ne nasloni na nobenega izmed voj- skujočih se taborov, temveč naj se zunanje- politično krepko nasloni na Sovjetsko zvezo; 2. zahteva po notranji demokratizaciji Jugo- slavije in 3. vzpostavitev narodne demokrat- ske vlade. Ti sporazumi, ki jih je omogočilo sodelovanje v Društvu prijateljev SZ, so po besedah Kidriča »v mnogočem predstavljali izhodišče za kasnejšo OF pa tudi za druge, globlje spremembe v slovenskem političnem in javnem življenju. Krščanski socialisti in sokoli so po eni strani tvorili zvezo s slo- vensko poHtično tradicijo, po- drugi strani pa odražali proces prehajanja slovenskih mno- žic na borbene demokratske pozicije. Sloven- ski kulturni delavci so se v tem demokrat- skem bloku nagibali rieposrednoi na stran KP«.=* Vsaka izmed skupin, s katero je ko- munistična stranka sklenila sporazum, je imela za seboj določene plasti slovenskega prebivalstva, je torej koreniniila v ljudstvu in v tem je pravzaprav bistveni pomen tega medskupinskega sodelovanja. S tem pa je prišlo tudi do dokončne diferenciacije med skupinami, ki so v slovenskem Ijudskofront- nem gibanju ves čas predstavljale možnost- ne zaveznike. Socialisti, slovenski mačkovci (Slovenska kmetsko delavska stranka), sa- mostojni demokrati, krog Slovenijp so obstali ob strani novega zbiranja rodoljubnih sil, da bi se šele v odločilnih trenutkih, ki so nasto- pili z okupacijo, njihova leva krila, opredelila za Osvobodilno fronto in se ji pridružila. Društvo prijateljev Sovjetske zveze in ome- njeni sporazumi pomenijo torej, pomembno sestavino bodoče Osvobodilne fronte. Vsekakor pa bi zoževali njeno osnovo, če ne bi videli tudi njene druge sestavine. Hkrati z akcijo za Društvo prijateljev, SZ je potekala na Slovenskem tudi široka aktiv- nost delavskih strokovnih organizacij in dru- štev, Zveze delovnega ljudstva, narodnoob- rambnih, mladinskih, študentskih, ženskih in drugih organizacij, in društev. V stavkah in mezdnih gibanjih, akcijah zoper intemiranje protifašistov in drugemu nasilju, predvsem pa v narodnoobrambnih in protidraginjskih akcijah ter demonstracijah ob pristopu Jugo- slavije k trojnemu paktu se je izražala enot- na zahteva po demokratičnih spremembah v Jugoslaviji in pripravljenost za obrambo, če bo napadena. Osvobodilna fronta, nastala že v prvem mesecu okupacij^, je bila torej naj- vidnejši primer trdne povezave komunistov s protifašističnimi in rodoljubnimi silami svojega naroda v množični bazi kakor tudi v frontni povezavi z oblikovanimi političnimi skupinami. OPOMBE 1. Javor, A (Boris Kidrič): Vojni razvoj in pro- blem nevtralnosti. Sodobnost VIII 1940, str. 271. — 2. Arhiv Jugoslavije, F. Pressbiro, Poročilo dopis- nika Centralnega Pressbiroja iz Ljubljane 25. V. 1940. — 3. Javor, A. (Boris Kidrič): Po zlomu francoskega imperializma. Sodobnost VIII/1940, str. 367—371. — 4. Proleter, junij-juliij 1940, izjava CK KPJ z dne 12. VII. 1940. — 5. Arhiv Slovenije, F. Višje državno pravdništvo, fasc. 47, KS 1897/ 40. — 6. Glej opombo 3. — 7. AS, F. Višje držav- no pravdništvo, fasc. 45. — 8. Proleter avgust- september 1940 ^^Boj peti koloni«. — 9. Obravna- va F. Zwittra na znanstvenem posvetovanju o OF, Prispevlai za zgodovino delavskega gibanja 1966, str. 269. — 10. V knjigi Hrvatska lijeva inteligen- clja 1918—1945, 2. knjiga, Zagreb 1970, je nave- deno, da je imel v Beogradu funkcijo tajnika Društva prijateljev Sovjetske zveze dr. Ivan Ri- bar, v Ljubljani Boris Kidrič, v Zagrebu pa dr. 74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Silovič. Str. 16—17. O vlogi B. Kidriča pri usta- novitvii Društva govore tudi izjave irii spomini J. Vidmarja, T. Fajfarja, A. Beblerja. — 11. Jo- sip Vidmar: Srečanje z zgodovino, Ljubljana 1963, str. 13. — 12. Hrvatska straža 18. VII. 1940. — 13. Arhiv inštituta za izučavanje radničkog pokreta Jugoslavije, F. Gestapo. Poročilo z dne 30. VII. 1940 na Auswärtige Amt Berlin. Iz poročil nemškega poslaništva v Beogradu je razvidno, da so bila ustanovljena Društva prijateljev Sovjetske zveze v Zagrebu (poročilo 12. VIII. 1940), Beo- gradu pod vodstvom dr. Ivana Ribarja (poročilo z dne 28. VIII. 1940), v Sarajevu (poročilo z dne 25. X. 1940) in v Splitu (poročilo 28. X. 1940). Povsod so zbrali v društvene odbore ugledne po- litične, znanstvene in kulturne osebnosti. — 14. Jutro 24. VII. 1940, Večernik 25. VII. 1940. — 15. Gre za mestne nagrade Ljubljane, ki so bile 8. februarja 1940 podeljene Prežihovemu Vorancu in Igu Grudnu, zaradi česar je bila žirija, v ka- teri sta bila poleg zastopnikov mestne občine Jo- sip Vidmar in Božidar Borko v klerikalnem ča- sopisju močno napadena. Glej o tem Slovenski dom 9. II. 1940 in Sodobnost 1940, str. 136—138. — 16. Slovenski dom 26. VII. 1940. Glej tudi Slove- nec 25. VII. 1940. — 17. Na sestanku v Laškem so sodelovali Martin Kores in Karel Reberšek iz Maribora, Martin Hočevar in Jože Jurač iz Celja, Janez Pangeršič iz Polja, Tone Marinček in Tone Toman iz Ljubljane, Lojze Lešnik in Lojze Diaci iz Laškega, Jože Tomiažič iz Kranja, Mavricij Borec iz Duplice, Stane Kovač in Tone Fajfar iz Ljubljane, in morda še kdo drug iz JSZ. Spomini Toneta Fajfarja in izjava Staneta Kovača. — 18. Tone Fajfar: Odločitev, Lj. 1966, str. 23. — 19. Isto. — 20. Obravnava Josipa Rusa na znanstvenem posvetovanju o OF, Prispevki, 1966. str. 269—276. — 21. Glej op. 19. Izjava A. Beblerja. — 22. Arhiv IRPJ F. G«stapo. Der Bezdrkshauptmann dr. Zo-» bec C. h. An alle Gendarmerieposten, Cilli 3. 8. 1940. — 23. AS, F. Višje državno pravdni- štvo, fasc. 46, KS 2109/40. — 24. Izjava dr. Helija Modica. Glej tudi Miha Marinko: Spomini, Ljubu Ijana, 1971, str 238—239. — 25. Glej op. 13. — 26. AS, F. banska uprava. Poročilo H. oddelka ban- ske uprave ministrstvu za notranje zadeve za leto 1940. — 27. Glej op. 11, Josip Vidmar: Socia- lizem edinstvena možnost. Delo 10. maja 1975, priloga, stran 7. —' 28. Spomenica je bila po voj- ni objavljena v Ljudski pravici, izvirnik pa se je izgubil. Faksimile ponatisa iz Ljudske pra- vice je objavljen v Zborniku fotografskih dokumentov o boju KPS, I. del, 2. knjiga, str. 458. 29. Glej op. 11. — 30. Fajfar navaja v spominih, da so izdajali tudi glasilo društva, katerega urednik je bil Boris Ziherl, vendar so vse številke sproti zaplenili, B. Ziiherl pa se tega ne spominja. — 31. Glej op. 27. — 32. Glej op 13. — 33. Domoljub 21. VIII. 1940 --Prijatelji Rusi- je«. — 34. Slovenec 16. IX. 1940. — 35. Slovenec, 20. IX; 1940. — 36. Revija Katoliške akcije janu- arja 1940, str. 539. — 37. Revija Katoliške akcije 1941, št. 1, str. 86. — 38. AS. F. Državno pravdni- štvo fasc. 43. — 39. Obravnava Toneta Fajfarja na znanstvenem posvetovanju o oktobrski revo- luciji, Prispevki 1967, str. 445. — 40. France Skerl: Politični tokovi v OF v prvem letu nje- nega razvoja. Zgodovinski časopis, 1951, str. 7 do 82. — 41. Ivan Kreft: Politični tokovi v OF. Naša sodobnost 1953, št. 4, str. 357—367. — 42. Obravnava Borisa Ziherla na znanstvenem posvetovanju o oktobrski revoluciji, Pri- spevki, 1967, str. 466. — 43. Dejanje 1940, št. 3, str. 117. — 44. Dejanje december 1940, št. 10. — 45. Slovenija 21. I. 1941. — 46. Revija Ka- toliška akcijal941,št.l.—47.Domoljub 12.n. 1941. — 48. Revija Katoliška akcija 1941, št. 1. — 49. Slovenski dom 22. II. 1941. — 50. Dejanje, de- cember 1940, št. 10. — 51. Slovenec 7. VIII. 1940. — 52. E. Kocbek: Razumnik pred odločitvijo. Dejanje 1941/IV, št. 2. — 53. Obravnava Josipa Rusa na znanstvenem posvetovanju o OF, Pri- spevki, 1966, str. 269—276. — 54. Boris Kidrič: Kratek obris Osvobodilne fronte in sedanja poli- tična situacija v Sloveniji. Prispevki, 1960, št. 1, str. 11.