Cena 15 grošev Tti&aš&a JUonikct O leto II. 'ZDAJA: BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Številka 5 Celovec 1. februarja 1946 Sodelovanje Pred nekaj dnevi je prišel' k nam v pisarno nek koroški Slovenec, da se pogovori 0 vsebini našega članka pod naslovom „Ne-j^aj o našem stališču", ki smo ga pred kratkim objavili. Kakor znano je bilo v njem Povdarjeno, da ni vselej prav, če nekdo °brača vedno svoj pogled v preteklost in Pitna nobenega zaupanja v bodočnost. „Ja”, je naš obiskovalec odvrnil, „toda mi verno, kaj je bilo, a ko opazujemo kaj se Pogaja danes, nam postaja res tesno pri duši !n nas je strah bodočnosti. Kako morete 2ahtevati od mene, da bi drugače kakor črnogledo zrl v bodočnost?" Čutimo potrebo, da vam par stvari na-iančneje obrazložimo. Ali izgleda sedanjost fes tako brezupno, kakor ta mož meni? Pre-tsklost je pač bila brezupna. Še pred letom ^ni se je bilo nevarno posluževati sloven-^■ega jezika, ali nositi pri sebi kakšne spise j ter pesmarice. Če so se zbrali slovenski Pevci ,da bi se nekoliko porazvedrili, je že °tl vsakdo v nevarnosti, da ga bo kdo naznanil in da bo dobil poziv od gestapa. O kakšnem šolskem pouku v slovenskem jeziku ali o radijskih oddajah seveda ni bilo niti Sovora, tudi o gledaliških predstavah ne. Ž® več! V tem času je bilo izseljenih veliko ; levilo zavednih slovenskih kmetov. Ta pogled v dobo ,ki je za vedno za nami ! ^aj bi zadoščal, da nam dokaže, da stoje stvari danes bivstveno drugače. S tem noče Pihče reči, da so današnje razmere morda Ja vse zadovoljive. Nobena zasluga za Av-strijo ni, če n. pr. kakšen učitelj trdi, da JPkaj ne mara poučevanja slovenskega jezika ker da je manjvreden in da imajo vzvi-Z®ni Nemci mnogo lepšega. Kdor govori v ;etn tonu, je predvsem bedak a na žalost ‘udi saboter kulturnega življenja slovenske-Pa in nemškega prebivalstva na Koroškem :P v Avstriji. Naši čitatelji najbrž vedo, da takšna izražanja že bila kaznovana. Prav ako pa ni za Avstrijo nobena zasluga (to-*as rC^' ie slovenščina manjvreden jezik, k;6,Svv0js smešno neznanje, tako je tudi oni, Hg, K)iaa trditi da je slovenska pesem povsem Ug. drugega kakor nemška in se je zato (ju» e Predvaja poleg nemške, zelo neumen, 6Vn° omejen človeček. Poleg tega pa se a 2a onega, ki ima v mislih posebne inte- tlantesto da bi stremel kostanje. bm3^ ^as°pis izdaja kakor “titanska za skupno bla- je javno znano obveščevalna služba. Očitek, češ, Zasedba Avstrije pred spodnjo zbornico V spodnji zbornici so 28. januarja vprašali britanskega ministra Noel Backerja, če lahko Avstrija zaradi sodelovanja pri osvoboditvi računa z odtegnitvijo zavezniških sil, in če je bila Avstrija od britanske vlade priznana kot osvobojena dežela, kakor je predvideno v moskovskih zaključkih. Noel Bäcker se je o tem izrazil: 25. januarja je britanska vlada obvestila avstrijsko vlado, da je Avstrija priznana kot suverena država in njena vlada kot edina pravno-veljavna oblast. S tem priznanjem se pravni odnos zasedbenih sil ni spremenil. Zasedba bo trajala toliko časa, dokler zavezniška komisija v Avstriji ne bo drugače odločila. Britanska vlada namerava angleške čete v Avstriji zmanjšati in v Avstriji vspostaviti svobodno državo, ki bo potem sprejeta v vsenarodno skupnost. „Daily Mail" o Avstriji O položaju Avstrije piše „Daily Mail" 28. januarja 1946. naslednje: Avstrija bi zelo rada videla čimpreješen umik zasedbenih sil. Toda, tudi britanska vlada bo podvzela potrebne korake za znižanje britanskih čet v Avstriji. Zvezni kancler inž. Figi se je pred kratkim izrazil, da bi nenaden umik zavezniških čet imel usodne posledice. Ne smemo pozabiti, je pristavil inž. Figi, da nam zavezniki s pošiljanjem hrane in drugim blagom, pomagajo premostiti težke preskrbovalne naloge. Med 1. in 20. januarjem je bilo poslano na Dunaj vsega skupaj 972 ton blaga. V prihodnjem času pa pričakujemo unrinih je naslov radijski oddaji, ki jo bo v sredo, 6. februarja prenašal radijo Celovec. Spored bo prenos „rožanskega večera" iz Borovelj. Ves spored je sestavljen v obliki potopisa, ki ga prepletajo koroške narodne pesmi, deklamacije in domača glasba. Namen večera je pokazati značilnosti Rožne doline in dati tudi drugim pogled v svojstveno življenje njenih prebivalcev. Ker je vodstvo slovenskih radijskih oddaj prepričano, da prebivajo v Rožni dolini povečini le Slovenci in ker je predvsem njihovo življenje oblikovalo značaj in posebnosti rožanskega življenja, je želelo, da bi pri prireditvi sodelovali tudi Slovenci. Žal, da je ostalo samo pri želji, ker slovenski pevski zbor v Borovljah ni bil v stanju nastopiti. Toda, to vodstva pri njegovem delu ne bo oviralo. Prepričano je namreč, da bo z delom za izpopolnitev slovenskih oddaj uspelo, saj dela za slovenske Korošce in ne za sebe. Upamo, da bomo svoje oddaje tako izpo- da Angleži ničesar ne razumejo o tej kočljivi zadevi morda tudi pomeni, da smo tudi mi neumni ljudje. Ta možnost pa nas ne straši, kajti naši čitatelji zelo radi kupujejo časopis. pošiljk. Vsi dosedanji transporti živil, ki so bili poslani v Avstrijo, bi bili brez pomoči zaveznikov nemogoči. Odgovor predsednika Aftleeja o pomoči Evrope Ministrski predsednik Clement Attlee je odgovoril na spomenico, ki jo je sprejel od znanega angleškega knjižnega založnika in politika Viktorja Gollancza, vodje gibanja „Rešite Evropo!". Gollancz predlaga v tej spomenici, naj angleških živilskih obrokov ne povečajo tako dolgo, dokler vlada na evropski celini lakota. Attlee je v svojem odgovoru izjavil, da angleška vlada ne more sprejeti tako obširne obveznosti. Nobena vlada namreč ne more staviti življensko raven svojega naroda v odvisnost razmer drugih držav. Britanska vlada je vse storila, da pomaga Evropi, in bo to storila tudi v bodoče, zato je doma tudi že omejila uporabo nekaterega blaga in zmanjšala svoje zaloge. Uvoz živil v pasivne dežele bi morale povečati v prvi vrsti one države, ki živila same proizvajajo. Ipostavilev madžarske republike Kakor javlja radijo Budimpešta, bo prihodnji petek predložen zakon o proglasitvi republike madžarskemu parlamentu; isti bo tudi volil prvega predsednika nove republike. Ta dogodek bodo proslavili z javnim zborovanjem. polnili, da bodo uvideli tudi tisti, ki nas danes nočejo podpirati, da se koristi narodu le s pozitivnim delom. * V zvezi s prireditvijo v Borovljah smo prejeli od gospoda Vertiča sledeče pismo: Z ozirom na naš zadnji razgovor o sodelovanju Slovenskega pevskega zbora ob priliki „Rosentaler - Abend" v Borovljah Vam sporočamo sledeče: Nastop našega pevskega zbora pri zgoraj navedeni prireditvi je nemogoč. Razlog: Pri našem osebnem pogovoru ste omenili, da bo znašal čas prenosa po radiju 35 do 40 minut. Gospod Lorenz Mačk pa mi je naglasil, da obsega njegov spored 100 minut prenosa. Nadalje gospod Mačk tudi ni hotel dati natančnega pojasnila katere osebe da bodo sodelovale in je omenil, da je ta stvar še tajna. Na odborovi seji našega kulturno-prosvet-nega društva je bilo sklenjeno, da bi se dalo sodelovati le pod pogojem, ako bi bila cela prireditev res dvojezična, da bi se napovedovale vse nemške točke tudi v slovenskem jeziku in enako tudi nasprotno. Na vsak način bi pristojala polovica celega sporeda Slovencem, enako tudi prodaja polovice vstopnic tega večera. Vse to pa ni mogoče OPOZORILO BRALCEM m NAROČNIKOM Opozarjamo vse stalne naročnike „Koroške Kronike", da pravočasno poravnajo naročnino. Mnogi so plačah list do 1. januarja 1946., a zanaprejše niso nič sporočili, kaj nameravajo. Kdor ne pošlje pravočasno naročnine, ta tudi lista ne more dobivati. Da ustrežemo prošnji premnogih, bomo uvedli v listu rubriko z naslovom „Nasveti", v kateri bomo odgovarjali na vaša vprašanja o pravnih, gospodarskih ter sccijalnih težavah. Borovlje pozimi izvesti v tem kratkem času, vrhu tega so vstopnice že razprodane. Vsled tega je sodelovanje za enkrat nemogoče. Svojčas enkrat je bilo določeno da nastopijo koroški Slovenci z svojim lastnim sporedom in prenosom v Celovškem radiju, a je pozneje cela stvar iz nam neznanih razlogov zaspala. * Gospodu Vertiču odgovarjamo: Ob priliki našega pogovora je bilo povdarjeno, da bi bilo treba radijsko oddajo iz Borovelj, ki je bila prvotno brez naše vednosti sestavljena samo nemško, šele na našo pobudo predelati, da bi poslušalci ne dobili vtisa, da so Borovlje čisto nemški kraj, kar pa kakor znano ni slučaj. Ko smo zvedeli o nameravani oddaji, je namreč bilo že prepozno, da bi spremenili celo polovico sporeda. Največ kaj bi mogli v tako kratkem času storiti, bi bilo, da bi vključili nekaj slovenskih pesmi in poskrbeli za vrsto slovenskih nagovorov. Nadalje je bilo rečeno, da se v bodočnosti namerava prinašati oddaje z mnogo obširnejšo slovensko vsebino, morda celo samo slovenske oddaje. Težko si predstavljamo, da nekdo, ki je pripravljen pošteno sodelovati, zastopa negativno stališče, če ne dobi pri vsaki priložnosti natančno 50% časa, ki je dan na razpolago, Dovoljujemo si v tem pogledu omeniti naš | uvodnik, ki smo ga v ostalem sestavili že J pred sprejemom omenjenega pisma. „Oj, ti moja Rožna dolina!" Zanimivosti preteklega tedna ZASEDANJE KONFERENCE ZDRUŽENIH NARODOV S prihodom glavnega sovjetskega delegata Višinskega na zasedanje UNO je postalo v Londonu dokaj živahno. Kot odgovor na noto, ki jo je poslala perzijska vlada varnostnemu svetu UNO, sta zahtevali Sovjetska zveza in Ukrajina obravnavo grškega in Indonezijskega vprašanja pred varnostnim svetom. Zahteva o tej obravnavi je vzbudila vsesplošno začudenje pri večini predstavnikov UNO. Sovjetska delegacija je poslala predsedniku varnostnega sveta protest proti obravnavi perzijskega vprašanja pred varnostnim svetom, na drugi strani pa je izrazil Bevin veliko zadovoljstvo nad javno obravnavo grškega in indonezijskega vprašanja. Politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov. Ob tej priliki je predsednik grške vlade izjavil, da so britanske čete v Grčiji s popolnim pristanskom Grčije. Kot javljajo časopisna poročila so se zbrali odposlanci Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze, Francije in Kitajske v uradu ameriškega zunanjega ministra Byrnesa ter razpravljali o imenovanju glavnega tajnika UNO. Poročila tudi pravijo, da na tem sestanku niso dosegli pozitivnega zaključka. Sovjetska zveza je podpirala kandidaturo jugoslovanskega poslanika v Združenih državah Stanoje Simiča, ostale pa kandidaturo ameriškega poslanika v Kanadi Lesterja Pearsona. Sledeč zgledu svetovne sindikalne zveze je tudi svetovna demokratska ženska zveza, ki so jo ustanovili preteklo leto meseca novembra v Parizu, zahtevala svojo navzočnost pri glavni skupščini UNO. V svoji prošnji pripominja zveza, da morajo imeti tudi žene svoje mesto v neki demokratski organizaciji, katere namen je vspostaviti trajni mir, mir, za. katerega so tudi žene veliko prispevale. ZDRUŽENE DRŽAVE Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra je izjavil, da po statutu iz San Frančiška ne morejo brez pristanka Združenih držav spremeniti nadzorstva nad izredno-važnimi bivšimi japonskimi otoki. Za politično sliko Združenilj držav je zelo značilna tudi zadnja poslanica predsednika Trumana ameriškemu senatu, v kateri pravi predsednik med drugim, da namerava Amerika v zasedenem področju Evrope čimprej mogoče odstraniti iz uprave vojaške osebe in jih nadomestiti s civilnimi. Predsednik je ppnovil svojo izjavo o ameriški 'zunanji politiki, ki jo je dal na dan mornarice preteklega leta. „Amerika namerava pomagati premaganim državam pri izgradnji miroljubnih demokratičnih vlad na podlagi svobodnih volitev." Poslanica govori tudi o organizaciji UNO in pravi, da bo Amerika z vsemi močmi podpirala organizacijo ter na ta način prispevala k izgradnji trajnega miru. „Cesto bomo morali iti nova pota", pravi prezident Truman, „kar bo zahtevalo pobude, previdnosti in dalnovidnosti. Toda druge izbire nimamo. Iti moramo naprej, kajti povratek v preteklost je nemogoč." VELIKA BR’TANIJA Britanski ministerski predsednik Clement Attlee je govoril v Spodnji zbornici o položaju na Javi ter izjavil, da se je položaj na Javi izboljšal. Govoreč o sovjetski zahtevi, da bi položaj na Javi predložili v pretres skupščini UNO je rekel, da bo o otem podal izjavo zunanji minister, če bo to sploh potrebno. V Londonu so pred dnevi objavili „Belo knjigo", ki vsebuje načrt britanske vlade za novo upravno ureditev držav singapurske ožine in malajskega polotoka. „Bela knjiga' predlaga, naj bi imeli Malajska unija in kolonija Singapour dva guvernerja in dve ločeni zakongodajni skupščini in vladi. Britanski veleposlanik v Moskvi Sir Archi-bald Clark Kerr bo v kratkem zamenjal britanskega veleposlanika v Združenih državah lorda Halilaksa. Zadnji Bevinov govor, ki ga je imel v zvezi sovjetsko-ukrajinske note varnostnemu svetu UNO, je našel med prebivalstvom Velike Britanije polno odobravanje. Bevin je izjavil, da je srečen, ker se bodo lahko sporna vprašanja reševala javno in pred očmi vsega sveta. FRANCIJA Vladna kriza, ki jo je povzročil odstop generala de Gaulla je končno odstranjena. Čeprav so še nekatere nejasnosti, so se tri naj- močnejše stranke v glavnem le zedinile za sodelovanje. Od prejšnje vlade je ostalo na svojih mestih enajst ministrov, med njimi tudi zunanji minister. SOVJETSKA ZVEZA S pristankom poljske vlade je dobila Sovjetska zveza več koridorjev preko Poljske, ki jo bodo vezali z Nemčijo in morjem. V Sovjetski zvezi se pripravljajo na volitve v Vrhovni sovjet. Izgleda, da bo več odličnih vojaških osebnosti prestopilo v politično življenje, med njimi Fedor Tolbukin in Konstantin Rokossovsky. V ostalem ni bilo posebnosti v notranjepolitičnem delu Sovjetske zveze. JUGOSLAVIJA Madžarska je izročila Jugoslaviji udeležence pokolja v Novem Sadu, in sicer generala Grasija, policijskega stotnika Martona Zeldija in bivšega novosadskega župana Nikolo Nagyja. Kot poročajo, bo imenovane sodilo ljudsko sodišče v Novem Sadu. Pretekli mesec so začeli v Jugoslaviji z vsakoletnim odkupom tobaka. Z ozirom na sušo, ki je vladala preko poletja, je letošnji pridelek znatno manjši od lanskega. V Splitu so organizirali tečaj za strokovno usposabljanje delavcev raznih obrtniških in industrijskih podjetij. Tečaj obiskuje 188 strokovnih delavcev. Pouk je trikrat tedensko in bo trajal 6 mesecev. V govoru, ki ga je imel maršal Tito 21. januarja v Novem Sadu je izjavil, da je zadovoljen, ko vidi, da je domovina, ki je med vojno toliko pretrpela dobila popolnoma nov videz. GRČIJA V Atenah so vodje glavnega narodnega združenja, ki so ga ustanovili z ustanovitvijo liberalne in ljudske stranke, protestirali proti sovjetski zahtevi, da bi preiskali delovanje britanskih zasedbenih čet. Potrjujejo, da bi odhod britanskih čet škodoval naporom, ki so potrebni za varovanje neodvisnosti in nedotakljivosti Grčije. Zaradi neredov, katere naj bi povzročila desničarska monarhistična stranka, je izdala vlada ukaz o razpustitvi stranke. BOLGARIJA Kot javlja bolgarska telegrafska agencija, so bili vspostavljeni trgovski odnošaji med Bolgarijo in Švedsko. V kratkem pričakujejo prvo pošiljko švedskega blaga. ROMUNIJA Liberalna in narodno kmečka stranka sta zahtevali od vlade, da se uvedejo v Romu- niji svoboščine, ki jih predvidevajo sklep* moskovske konference. Britanski poslanik v Sovjetski zvezi Je pred odhodom iz Moskve izrazil svoje zadovoljstvo glede zagotovila predsednika Groze, da bodo v Rona*-niji ponovno uvedli svobodo. TURČIJA Turčija bo obnovila diplomatske odnofiaje z Madžarsko, ki jih je prekinila preteklega aprila, zaradi zasedbe madžarskega ozemlja po Rdeči armadL Drugih posebnosti * preteklem tednu v Turčiji ni bilo. ITALIJA V Rim je prispel novi francoski poslanik Spremljajo ga člani njegove družine. Namestnik ministerskega predsednika f Italiji, Petro Nenni je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo, da bi bila po njegovem mnenju najprimernejša Wilsonova črta iz let« 1919. V ostalem pravi Nenni, da je mnenja, da se bodo notranje politične razmere dokončno uredile po volitvah. Nenni pripravlja tudi organizacijo socijalistične internaci-jonale, v kateri naj bi bili včlanjeni vsi so-cijalisti sveta. Prosveta — to naša bo osveta „Koroška Kronika” je že vrsto člankov posvetila posameznim vprašanjem slovenske prosvete na Koroškem. Toda prav nič si ne prikrivamo potrebe po vedno novih klicih k delu za dvig naše narodne prosvete, kajti v tem delu leži danes bolj kot kdajkoli po-preje ključ do rešitve tudi vseh drugih vprašanj, ki nas teže. Poleg začetne vzgoje v družini in cerkvi, o kateri bo še tudi potrebno kedaj govoriti, polaga ljudska šola otroku prve kamne k zgradbi njegove osebne kulture. Kako poseben svet je za otroka ljudska šola, to ve vsakdo iz svoje mladosti. Kako je ljudska šola odgovorna predvsem za vzgojo prvega človekovega značaja, to spoznavamo v časih, ko je izpačena vzgoja skazila skoraj ves človeški značaj celih narodov. Slovenski narod ima voljo in pravico, privzeti si nazaj svoj prvotni in nepokvarjeni značaj. Slovenski narod prav doslej ni poznal ljudi slabega značaja. Domača, verska in šolska vzgoja njegovih otrok so bile usmerjene h krepitvi plemenitih lastnosti duha in srca. Zločin in zla dela so bila daleč od njegovega miselnega sveta. Zvestobo v družinskem življenju je dopolnjevala zvestoba v javnem življenju in sosed ni zaklepal vrat pred sosedom in roparji niso motili mirne sreče slovenskih vasi, v katerih so se tkale niti naše narodne kulture: Ce je tujec v naših dneh zasejal tu in tam tudi kali sovraštva, zlobe in zločina v nekatera srca, potem se je to zgodilo predvsem po vplivu tuje in nam sovražne vzgoje. Prav zato pa slovenski narod tu na glas in z vso pravico zahteva popolno slovensko šolo. Sedanji prehodni šolski zakon brez dvoma ne zadovoljuje osnovnih potreb naroda. V slovensko šolo ne spadajo samo slovenske črke v 3 razredih, temveč spada še mnogo bolj slovenski učitelj in slovenski duh. Demokracija ne pomeni več nasilja. Demokracija ne pomeni germanizacije. Demokracija pomeni pravo svobodo za ljudstvo, predvsem svobodo za vzgojo mladine po lastnih potrebah in idealih. Zato naj poklicani že sedaj mislijo na močno razširitev popolnoma slovenskega zasebnega šolstva. Ne le trije osnovni razredi, tudi srednja šola na Koroškem mora za Slovence postati slovenska. To bodi naša zahteva, to bodi naš program! S slovenskim šolstvom pa bo rešen šele en del slovenskega prosvetnega programa. Že smo se enkrat dotaknili vprašanja vzgoje slovenskega izobraženstva, ki ga je nemški nacizem na Koroškem tako neusmiljeno iztrebil. Tukaj pa hočemo kratko omeniti še druga področja, kjer je povsod potrebno, zastaviti plug in globoko zaorali v ledino. Na prvo mesto spada pri tem naša izobraževalna centrala, organizacija, iz katere naj izhaja pobuda za vse prosvetno delo na našem ozemlju oz. podeželju. Nič nam ne pomaga vzdihovati nad krivično preteklostjo, če pa zanemarjamo v vsakdanjem delu naše glavne dolžnosti in ne skušamo po lastnih močeh nadoknaditi vse, kar smo — čeprav zaradi sovražne sreče — doslej zamudili. Drugi narodi so se že povzpeli do tega, da pošiljajo kmetje svoje sinove na gimnazije in visoke šole, preden prevzamejo posestva. Tega ne delajo le iz vedoželjnosti, temveč rudi iz praktičnih razlogov. Taki izobraženi kmetje namreč še vse drugače donosno upravljajo svoja posestva in so tako v mnogo večji meri pripravljeni na trd življenski boj. To, kar drugi narodi dobe na visokih šolah, moramo dati našemu ljudstvu na visokih šolah naših izobraževalnih društev, ki naj zopet zažive po vsej deželi. Izobraževalno delo med našim ljudstvom je ne le narodna, temveč tudi moralna dolžnost vse naše intelegence, kolikor jo. je sploh ostalo, prav v posebni meri pa še naše zavedne narodne duhovščine, kateri že od nekdaj med slovenskim ljudstvom pripada ta odlična naloga. Z nacizmom, ki mu je zadnja vojna odbila vsaj prvo od sedmerih glav, mora prenehati tudi takozva-na „farška gonja" nacističnih podrepnikov. Upamo tudi, da med našim ljudstvom samim ne bo nikogar, ki bi hotel za nacisti prevzeti to klavrno dediščino. Slovenska duhovščina, ki se je po dolgoletnem preganjanju spoštovana od vsega ljudstva vrnila med svoj narod, bo zanj doprinesla tudi še to žrtev. To namreč ni nobena politika, v kolikor ni politika tudi vsakdanji kruh in skrb za druge naravne potrebe človeka. V zvezi s tem izobraževalnim delom, ki še čaka glasnika, ki bi bil vreden naslednik velikega Evang. Kreka, naj bo takoj omenjena potreba po obnovi Mohorjeve družbe, ki naj se sedaj, ko bo zavladala prava svoboda, vrne tja, odkoder je izšla, le da mora postati vse večja in še vse bolj delavna, kot je bila kdajkoli popreje. Potrebe slovenskega književnega trga na Koroškem so skoraj nedo-gledno velike. Poleg verskega in poučnega ter vzgojnega značaja, kakršne knjige je družba izdajala v preteklosti, naj se pridružijo publikacije poljudnoznanstvenega značaja ter knjig, ki bodo obravnavale posebne slovenske narodnostne probleme ter vprašanja iz socijologije, ki bi nas posebno zanimala. Napredek vseh teh ved in znanosti med narodi je namreč dosegel tako stopnjo, da bi težko grešil tisti narod, ki bi hotel veljati za kulturnega, pa bi vsa ta vprašanja zanemarjal. Končno ne bo odveč, če opozorimo še na izredni pomen modernih tehničnih pridobitev, ki so že postale last ljudskih plasti in ki si jih iz našega življenja več odmisliti ne moremo. Na prvem mestu od teh je seveda radio, v katerem mora naša beseda in naša narodna pesem zablesteti v vsej krasoti. Koliko podrobnega dela v igralskih krožkih, v pevskih in glasbenih društvih, v organizacijskih centralah in drugod je s tem združenega, o tem bomo pisali tedaj, kadar bo po prvih uspehih težavni začetek že za nami. Toda, da se nekdo tudi pri današnjem pomanj kanju najnujnejših ljudi mora lotiti tega posla, mora biti vsakemu jasno. Toda z vsem tem še vedno ne bomo odkrili prave podobe koroške slovenske kulture. Zavedati se moramo namreč, da je v tej deželi morda prav zaradi zunanjih ovir, ki so ljudstvo težile, na mnogih krajih ohranjen pristni slovenski narodni značaj naselij, ljudstva, njegovih šeg navad in običajev v vse večji meri, kot v ostalih slovenskih de- želah. Da se vse to zbere, popiše, skrbno goji, izpopolnjuje in ohranja, zato bo potrebn« | izredno in požrtvovalno delo vseh rodolji* bov. V prvi dobi bodo morali vršiti to po-edinci, pozneje pa bo treba misliti na vzgojo strokovnih moči za take naloge ter n8 ustanovitev posebnih društev in ustanov. Dežela Koroška hrani v sebi še toliko umetnostnih, narodopisnih in zgodovinskih sporne- ; nikov in zakladov, ki še čakajo skrbne ro- j ke, da bo njena podoba v svetu postala bistveno drugačna, kakor pa jo vidi danes ve« svet. Tisti, ki znate tudi nemško, boste seved« rekli „Zukunftsmusik!". Mi pa smo mnenj«-da je za vse te naloge potrebna le resna volja vseh poklicanih. Vsak dan nam nudi do volj dokazov, kaj zmore tudi le malo ljudi-tudi manjšina naroda, če se stvari resno loti-Zato tudi za naš slovenski narod, ki ima 3« j vso svojo življensko pot pred seboj, ne mor« biti pretežko to, kar mora biti- stvar prav p®' i sebne ljubezni našega srca. Pokojni predsednik Združenih držav Roosevelt je in*8' mapo z napišem. — „Še danes". V to map0 je vlagal akte, ki Jih je hotel takoj rešiti. Tudi mi moramo odpreti tako mapo naše delo in tudi mi bomo vanjo vpisali vS« | zgoraj naštete naloge. Pa ne le vpisali, temveč tudi takoj še danes zgrabili za delo. Novice iz Slovenije „Glas zaveznikov" (informacijski dnevni AIS v Trstu) prinaša naslednje novice iz Sl°' venije, ki bodo gotovo tudi naše bralce zS’ nimale: V Domu kulture na Vrhniki je komisija z3 ugotavljanje vojnega dobička razpravlj«*3 proti skupini vrhniških vojnih dobičkarji' Na razpravo je prišlo okoli 1000 ljudi. Ug0" lovili in zaplenili so Malavašičev! Mi«'!' trgovki 3,761.820 Din,- Hodniku Janku, mes«f' ju in gostilničarju 237.000 Dinj Stržin«riU Francu, mlinarju in žagarju 113.100 Din; Str žinarju Jakobu, gostilničarju in posestnil* 90.000 Din in Simonu Francu, gostilnäß«0' in posestniku 41.000 Din vojnega dobič*3' Ker obtoženci niso pravočasno vložili Pr’ jave, so jim kazen zvišali še za 15%. Pred nekaj dnevi je po dolgem času popeljal vlak od Novega mesta do Bele *rij jine. Na ta način je Bela Krajina, ki je D1® vojno toliko trpela, spet dobila redno z lezniško zvezo z ostalo Slovenijo. To ^el® niško zvezo so vzpostavili v silno kratke času. Delavci in nameščenci so opr«v .j ogromno delo. Popolnoma na novo so EnC>r8ii zgraditi 15 km proge, za kar so potrebo»8 23.000 železniških pragov in 210.000 kg Vj žilnega materiala. Odstraniti so morali tu nad 150 razbitih lokomotiv, vagonov in stern, kar je napredovanje dela silno za ralo. Obnovili so tudi skoraj vse P°sta' naprave in kretnice. Na vsaki postaji vzpostavili dvojni tir, tako da so omogo®^ neovirano prehitevanje in izogibanje vlak® Janko Kač piše v „Slovenskem poročeV cu", da je selekciji hmelja treba Posvelereteklega stoletja razlegal po Severni Amf, iki, je sicer utonil v razljučenih valovih -avljanske vojne (1861 — 1865). Ko so pa A1*1^ ičani sekirico prepira zakopali, je zad0^ jlas idealistov s podvojeno silo. Prvi uS^g. ;e je pokazal leta 1872, ko je kongres ^ linj enih držav sprejel zakonski osnutf e proglašal obsežno ozemlje ob reki ., owstone v Skalnem gorovju za nedota ^ fo dobrino vsakega naroda. Odtlej s® Vneti e možganske mrene Po planinah in dolinah je dva dni sköro nepretrgoma snežilo. Celo pokrajino je pokrita mehka, nad pol metra debela odeja. Po 9očni snežni burji je nastopila krasna son-nedelja. Rahli sneg se je lesketal v son-cu in vabil ljudi, mlade in stare, ven iz hiš prag, na dvorišče, na vrtove in ceste. Sko-raj nehote so segale mlade roke po belem snegu, ga nosile v usta, da ga pokusijo, ga sipale za vrat in srajce, ga stiskale in delata iz njega kepe. In že se je začelo med otroki sosednjih hiš zabavno kepanje. Tu in tam sta se dva vročekrvneža spoprijela od bli-Sn in se pojavljala v mehkem snegu na naj-v^čje veselje otrok gledalcev, ki so ju oke-Pali. _ Tudi Dolinarjev Tonček, nadebudni učen-':ek I. razreda ljudske šole, se je veselil son-ca in snega, tekal in kobacal je po mehki smel nihče v tem „narodnem parku" (Yellowstone National Park) za trajno naseliti, nihče ni smel tu ustanoviti pridobitnega pod-tatja, tudi loviti ni bilo nikomur več dovoljeno. Vse je moralo ostati, kakor je bilo. Edinole narava lahko spremeni svoje lastno 'talo, kakor in kadar se ji zdi. Čez 70 let že spoštujejo ta zakon. Gibanje za zaščito narave je šlo dalje svojo pot. Dandanes premore Severnoameriška Etnija najmanj 20 velikih narodnih parkov, ki vsi skupaj obsegajo nad 30.000 štirijaških kilometrov. Prostora bi bilo v njih za tri Ko-roške. Poleg teh parkov je določenih polno tanjših okrajev, kjer sta rastlinstvo in živalstvo varni pred skrunilci. Te manjše ustano-v® imenujejo National Monuments. Tako se Ponašajo Zedinjene države danes z imenitnim številom 160 zaščitnih ozemelj. Tik pred vojnc je priredila gozdna uprava poljedelj-skega ministrstva štetje divjačine v narodnih Parkih :n „monumentih". Našteli so nekako 1700 milijonov glav. Prevladujejo pa med-v®dje, divje koze, divje ovce, bivoli, severni jeleni, losi in antilope. Prav lahkega posla Uradniki niso imeli. Morali so prehoditi ne-ntalc goratega in gozdnatega sveta. Mesto-nta je bilo ozemlje tako razdrapano da so se ! ntorale patrulje vrniti. Seveda niso vseh potov opravili peš, marveč so s pridom upo-rabili tudi konje, čolne, smuči in nazadnje celo letala. Podatki štetja omogočajo upravi. da za leta naprej ugotovi, koliko divja-oine je godne za odstrel in koliko je treba Pripravljati zaloge za zimsko krmitev varo-vancev. Tudi sosedna Kanada si je na svojem raz-ssžnem ozemlju omislila lepo število rezer-Vacij. Pravcato obljubljeno deželo zaščitne narave predstavlja n. pr. Algonkin Park pri E^attawi. Bivolom, ki se v velikih čredah pasejo v National Parku blizu Wainwrighta, se Sodi dobro kakor v davnih časih pred 300 tati, ko so maloštevilni Indijanci hodili s sa-'himi puščicami na lov. beli odeji, pisal vanjo svoje ime, se kepal in premetaval s sošolci, da mu je postalo vroče. Obleka in telo sta postala mokra od snega in potu. Ves upehan je prihitel k mamici, ki ga je z veseljem in ljubeznijo opazovala s praga domače hiše. Z ruto mu je utrla pot z obraza, stepla sneg z obleke in ga odpeljala v hišo k peči. Sezul je čevlje in zlezel za peč. Utrujen je zaspal. Mamica ga je zvečer poskušala buditi, da bi mu dala večerjo, ali Tonček je spal dalje. Po polnoči se je prebudil. Tožil je, da ga hudo boli glava. Mamica je skočila s postelje, ga pobožala po obrazu in začutila, da je z e 1 o vroč. Zaskrbelo jo je. Hitro je skuhala lipov čaj, da bi ga sinček popil in se spotil. Tonček se je s težavo vsedel in napravil par požirkov. Zmeglilo se mu je pred očmi in začel je bljuvati. Od časa do časa je zastokal radi silnih bolečin v glavi. Mamica je zmočila brisačo, jo ožela in jo ovila Tončku preko čela. Vzela ga je v naročje. Odleglo mu je, tako da je zadremal. Položila ga je v posteljo in dobro pokrila. Prihodnje jutro je Tonček ponovno bljuval in stokal radi bolečin v glavi. Ležal je po strani, glavo imel potegnjeno nazaj, noge pa skrčene v kolkih in kolenih. Mamica je spraševala sosede, kaj mislijo, kaj je Tončku in kako naj mu pomaga. Prva je govorila, da ima gotovo gliste, kakor jih je imel njen Janezek, ki je tudi bljuval. Naj mu torej da česna in čebule, pa bo odleglo. Druga je trdila, da ga je omamilo zimsko sonce in da bo kmalu boljše. Tretja je priporočala, naj ga drgnejo z jesihom po raznih delih telesa. Mamica je poskušala to in ono, pa ni nič. pomagalo. Prišla je Tončkova učiteljica in odločno svetovala, naj pošljejo takoj po zdravnika ali pa Tončka odpeljejo naravnost v bolnišnico, ker se ji zdi, da je fantkova bolezen zelo nevarna. Toda botra Meta je nasprotovala, češ, saj še ni tako hudo. V bolnišnici dajejo otrokom injekcije, ki hudo bolijo. Za zdravnika in bolnišnico je še par dni čas, saj itak ne more iti nihče po zdravnika, ker so moški vsi z doma in zaposleni s prevažanjem drv. Raje naj mama prižge suho brinjevo vejico in pokadi Tončka, to bo prav gotovo pomagalo. Tonček je vdihoval dim, se dušil in stokal. Tako je minul dan. Zvečer je fantek izgubil zavest, se tu in tam zvil v silnih krčih in stokal. Mamica je sedela pri njem, ga držala za roko mu od ali meningitis časa do časa vlila v usta žličko lipovega čaja, ga božala po glavi ter klicala in molila. Tonček ni odgovarjal. Nekam čudno je zavijal oči, tu in tam zaškripal z zobmi, ves se je skrčil in za par trenutkov prenehal dihati, nato pa zopet hropel. Drugo jutro je oče zapregel konja. Tončka so prinesli na voz, ga dobro pokrili in odpeljali v mesto v bolnišnico, tri ure daleč. Celo pot je bil Tonček nezavesten, le včasih je zastokal. V bolnišnici je Tončka takoj pregledal službujoči zdravnik. Ugotovil je težko vnetje možganske mrene ali meningitis (Genickstarre). Pokaral je očeta, zakaj je pripeljal otroka tako pozno v bolnišnico, zakaj ni storil tega že včeraj, ko je bil otrok še pri zavesti. Zdravniki bodo napravili sicer tudi sedaj vse, kar se da narediti, vendar za življenje pa tudi za posledice ne morejo prevzeti odgovornosti. (Dalje prihodnjič.) Za mlade mamite Kdaj pričnemo z dojenčkovo vzgojo Nekateri so mnenja, da je vzgoja dojenčka v prvih mesecih sploh nepotrebna. Povdar-jam pa, da je treba pričeti z vzgojo otroka takoj že prvi dan njegovega življenja. Prvo kar je potrebno je to, da otroka navadimo na red. Previjanje in hranjenje je treba vršiti vedno ob istem času. Samo od matere zavi-si, kak je otrok. Če otrok ni dobro vzgojen vznemirja s svojim vpitjem vso hišo. Z natančnim in pravilnim navajanjem otroka na red ter z ljubeznijo si lahko prihranimo mnogo živcev, pa tudi marsikatera neprijetna ura s slaborazpoloženemi sosedi bi nam odpadla. Dobro vzgojo dosežemo s pravočasnim vzgajanjem, s snago, s pravilno in redno prehrano, z navajanjem otroka na red, z na-tančnostja in ljubeznijo. Gledati moramo tudi na to, da ima otrok vedno dovolj zraka. Če nimamo doma vrta, je treba pač vzeti otroka v voziček in iti z njim na sprehod, ali si pa kako drugače pomagati. Za sprehod pa ne mislite, da je potreben najmodernejši voziček. Pomagamo si lahko tudi s tem, da damo otroka na balkon ali na khk drug prostor, kjer lahko dobi dovolj svežega zraka. Paziti moramo le, da ni otrok izpostavljen prepihu. Poleti peljemo otroka na zrak laff-ko že po 14 dneh, v zimskem času pa še le po treh ali štirih tednih po porodu. Novorojenčka senčiti ni primerno, dojenčka pa šele ko je dopolnil tri ali štiri mesece. Redno kopanje je prav tako potrebno za otroka, kot vsakodnevna hrana. Otroka je treba vsak dan kopati. Kopati ga moramo vedno ob istem času, je pa vseeno, če to storimo zjutraj, ali pa zvečer. Pri hrani je treba gledati na to, da so časovni presledki med posameznimi obroki vedno enaki. To ni potrebno samo zaradi vzgoje, temneč predvsem zaradi redne prebave. Previjanje in snaženje otroka je potrebno najmanj pred vsako hranitvijo. To so za dojenčka zaenkrat najvažnejša pravila, ne pa, da ga ob vsakem najmanjšem joku jemljemo v naročje in pomilujemo. Prepričali se boste sami, da bo ob rednem življenju otrok tudi manj jokal. S pestovanjem, odlašajmo kolikor mogoče dolgo. Z otrokom je ravnati v glavnem takole: Ko prične otrok dvigati glavico, ga položimo poševno, tako da navaja svoje mišice na gibanje in si jih počasi krepi. Šele ko je otrok v tretjem mesecu, in drži že glavico po konci ga položimo na trebuh. Takrat pravimo, da otrok „kravce pase". Dokler ni otrok duševno in telesno dovolj razvit je nesmisel, da ga navajamo na kakršne koli gibe ali nove položaje. Ko začne otrok sedeti, ali ko že kobaca in je njegovo mišečevje močnejše, ga lahko posadimo na posteljo in ga držimo samo toliko, da si ohrani ravnotežje. Paziti pa moramo pri tem, da mu ne stiskamo prsnega koša; ker bi mu na ta način ovirali' dihanje. Zelo priporočljivo je za šest mesecev starega in normalnorazvitega otroka gugalni konjiček. Na njem si otrok lepo razvija hrbtne in nožne mišice ter dobiva moč v rokah. Šesti mesec je sploh važna doba za dojenčka. V tem času vidimo, kako se otrok večkrat zbudi iz sna in kako se v njem pričenja novo življenje. V tem času ima že tudi velik smisel za igrače. Navesti hočem še nekaj najpogostejših napak, ki jih delajo matere v želji, da bi otrok čim prej shodil. Okrog prsnega koša dajo otroku jermen in ga tako učijo hoditi, druge ga primejo pod pazduho in ga tako učijo hoditi.Pri tem mu stiskajo prsni koš in tlačijo ramena. Drugi se zopet poslužujejo raznih premakljivih stolčkov in še Bog vedi česa vsega. Zapomnimo si le to, da bo otrok prav rad sam hodil, ko bo njegovo telo dovolj razvito in ko bo imel toliko močne noge, da ga bodo lahko nosile. Otroka k nečemu siliti pa je brez pomena in škodljivo, če niso predhodno dani duševni in telesni pogoji. Vožnja skozi zasneženo naravo koristi zdravju. rpl) d Up e (Nadaljevanje.) Tako so branili svojo zemljo, da ni posta-!a last tujega napadalca, tako so branili svo-; i° Vero, ki jih je vezala z zapadno evrop-sko kulturo, tako so branili svojo narodno svobodo, prevsem svobodo slovenskega Stvora, branili osebno in politično svobodo, ksr poraz je pomenil zasužnjenje prebival-stva in odgon mladine in zelo sposobnih v Suženjstvo, branili čast svojih mater, žena in '■taklet, branili vse dobrine in ideale, ki so vsebina tega, kar imenujemo zapadna kul-tara. S tem je slovenski narod od Gorjancev ta Sotle pa do Zilje stal v prvi bojni črti na taaniku zapadnoevropske kulture. Težke so ! tata njegove žrtve tako v krvi kakor tudi v ^žganih domovih in poljih. Toda zgodilo se 16 kakor poje pesem: Vse je vihar razdjal, narod, narod pa je ostal. Ko se je slovenski narod zvijal v krvi, ko J9 Plačeval težki krvni davek odpeljanih ahtov, mož in deklet, je zepadna Evropa 'bivala mir in se lahko v miru razvijala in tapredovala v kulturni rasti. Ce bi bil naš tarod takrat odpovedal, če bi bil pustil tur-ske navale brez odpora preko svojega taernija, kdo ve, kako bi se bila razvijala ?Vfopska kultura. Gotovo je, da ne tako, ka-f0r se je. Zato ima slovenski narod tudi tavavo zasluženo pravico, da mu vsi, ki se ponašajo z zapadno kulturo, pri njegovi kulturni rasti dejansko pomagajo. Ne samo z obljubami, z lepimi besedami, ampak z dejanji. Preko naše zemlje je zopet divjal državni totalitarizem različnih oblik. Zopet so slovenskemu narodu hoteli ,s silo iztrgati pridobitve zapadne kulture, katere del je postal in hoče biti. Vzeli so mu svobodo — narodno, osebno, versko, politično, gospodarsko, preganjali so ga z dedne posesti, z grunta, ki ga je obdeloval njegov rod že nad tisoč let, zapirali so ga, oskrunjali njegove matere, žene in dekleta, prodajali ga kot klavno živino. Krvavo klanje je končano. Pred nami je velika naloga: organizirati človeško družbo, da bodo odpravljene storjene krivice in nove onemogočene. Da bodo tudi mali narodi dobili od vseh priznano in spoštovano pravico do življenja in do svobode. Zunanje pogoje za to novoureditev morajo ustvariti Zavezniki, notranjo ureditev bodo izvršili narodi sami. Vsa kri je bila v tej vojni zaman prelita, če bodo mali narodi morali na lastni koži ugotoviti, da so samo zamenjali gospodarja, da pa je bila vsa njihova borba za svobodo in za kulturo, ki more uspevati samo tam, kjer je dejansko izvedena osebna, verska, gospodarska in politična svoboda vseh državljanov in ne samo ene stranke, zgolj potegavščina in spretna politična poteza velikih držav, ki z malimi državami poravnajo medsebojne račune. Tudi slovenski narod ima pravico do dejanske po- moči pri oblikovanju svojega samolastnega narodnega življenja tako v celoti kakor tudi v delu, ki prebiva na Koroškem, kolikor si jih bomo z lastnim delom priborili. Toda eno vsaj smemo opravičeno zahtevati: da nam nihče našega dela ne ovira in da državni in samoupravni aparat ne bo več dajal ugodnosti in prednosti tistim, ki zatajujejo svoj rod, kakor se je to dogajalo in se še dogaja. Tudi za nas, ki smo slovenskega duha, slovenske krvi, mora biti prostor na svetu in vsak, kdor zataji svoj rod, mora vedeti, da ne bo pila zemlja njegove krvi in da v bodoče narodno odpadništvo ne bo več prinašalo ne političnih in ne gospodarskih prednosti, kakor je zapel Mirko na svoji gostiji. Naj nastopi „Miklova Zala" zmagoslavni pohod po slovenski Koroški, naj vzbudi zaspance in jim pove, da je že dan in čas za delo, naj jim pokaže pot in smer našega dela: ohraniti svojo dedno posest, ohraniti svojo narodno kulturo, svoj jezik, svojo pesem, svojo vero in svojo demokratično usmerjenost, ki nam o njej zgovorno pričata Gospa Sveta in vojvodski prestol, vse to gojiti in izpolnjevati ter izročati naši doraščajoči mladini; naj pa jim pokaže tudi način našega dela: kakor je ob turških napadih vsakdo pomagal pri obrambi po svojih najboljših močeh, tako tudi sedaj — vsi moramo prijeti za delo* vsak v svojem kraju in za tisto, ki ga zmore. Cilj nam je skupen: nadoknaditi, kar smo zaradi zunanjih razmer zamudili in zgraditi na Koroškem veličasten dom slovenske narodne kulture, duhovne in usnovne. Vsakdo bo prinesel svoj kamenček: Janez kot pevovodja, Tonej kot igralec, Mihej kot vodja slovenskih jezikovnih tečajev (nikar se ne udajajm§ varljivemu upanju, da bi sedanja dvojezična šola naučila našo mladino v zadostni meri našega materinskega jezika!), oče Martin kot zavedni slovenski župan in vodja slovenskih gospodarskih organizacij študent Lojze kot zavedni slovenski dijak in pozneje zavedni slovenski glavar, Mojca kot požrtvovalna pevka v cerkvi in prosvetnem domu, mati Zala kot dobra in zavedna slovenska mati in gospodinja ter moževa opora, Janezek in Uršika kot marljiva slovenska šolarja. Pa kaj bi naštevala. Vsak po našel svoje delo, če bo hotel. Vsi skupaj pa bomo skušali biti dobri ljudje, zvesti Bogu in narodu, spoštovali bomo državo in njene oblasti, ki nam pa ne sme kratiti naših svetih pravic, veseli in ponosni bomo, da smo Slovenci, nikar in nikjer se ne bomo sramovali blagozvoneče slovenske govorice ter tako z dejanji dokazali, da smo vredni potomci Mirka in Zale." Nekaj trenutkov je vladala tešina, ko je Nada končala. Pot me pa se je utrgal plaz navdušenega pritrjevanja. Nada je govorila kakor da bi brala njihove skrite misli, ki so jih nosili s sabo, ki pa jih niso znali vedno izraziti z besedo. Pri vratih so se sami od sebe oglasili fantje s pesmijo. Vsi so pritegnili in pomagali peti kakor bi hoteli s pesmijo izraziti svojo voljo in odločnost, da bo vsak po svojih močeh prijel še danes za delo. Pesem pa se je glasila: Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati d’jala, ko me je dete pestovala. Zatorej' dobro vem: Slovenec sem, Slovenec sem! fuiie aomcomm J m ra s MESO IZ LESA? Marsikdo bo neverno zmajal z glavo in si mislil: papir je potrpežljiv in marsikaj prenese. Toda tokrat bo le res. Časopisi so že objavili, da je iznajdba profesorja Bergiusa, ki je iznašel tudi sintetični bencin, že toliko dozorela, da jo bodo lahko pričeli izkoriščati v industriji. Tako so napovedali, da bodo sprva izdelovali mesečno 60 do 120 ton umetnega mesa iz lesa, do junija pa si bodo prizadevali dvigniti proizvodnjo že na 400 ton mesečno. Količina je seveda še zelo majhna, če računamo, da je v Avstriji okroglo 10 milijonov prebivalcev, odpade pri mesečni proizvodnji 400 ton na osebo komaj 4 dkg, vendar začetek je storjen. ČUDNE TOVARNE Ko me je vojna vihra za dalj časa odložila v pustih pruskih peščenih ravninah, kjer poznajo samo bor, krompir, korenje in rž, sem vedno zabavljal, kadar so mi trikrat na dan postregli s korenjem. Pripovedoval sem jim, da Je pri nas zadeva s korenjem boljše urejena. Pri nas imamo tovarne, kjer pridelujemo iz korenja meso in mast. Seveda so me neverno gledali, končno pa je le nekdo, uganil, da so te tovarne prašiči. Izgovarjali so se, da je korenje zelo zdravo, ker ima mnogo vitaminov, ki pospešujejo in urejajo prebavo in boljšo izrabo hrane. 2e res, da so vitamini zelo koristni, toda vitamini urejajo smotrno izrabo hrane. Da torej lahko sploh delujejo, mora telo prej dobiti tudi kaj hrane. Od samih vitaminov pa tudi ni mogoče živeti. Ker sem bil od cfospode v vseh ozirih odvisen, jim seveda svojega mnenja, čeprav je bilo pravilno, nisem mogel vsiliti — to se pravi, same zase so se ga že držali, samo zame ni veljalo. Te zgodbice sem se domislil, ko sem bral, da bomo sedaj res dobili tovarno, kjer bomo pridobivali meso — brez prašičev. Kakšne bodo praktične posledice, se bo seveda šele pokazalo. 2e danes pa lahko ugotovimo nekaj dejstev, ki nam bodo to čudo nekoliko pojasnila. UMETNO PROIZVEDENA HRANILA Umetna hranila niso nekaj novega. Vsem je znana margarina, ki so jo proizvajali iz premoga (premog pa je bil tudi pred davnimi časi les!) Sicer verjetno ni vsakdo iste- ga mnenja, kot je bil neki pruski delavec, namreč, da je margarina boljša za ročne delavce, surovo maslo pa za gospodo po pisarnah, kljub temu pa vsebuje maščobo v obliki, ki jo človeško telo lahko izkoristi. Danes prevladuje na trgu rastlinska mast, torej tudi iz rastlin pridobljena maščoba — brez posredovanja prašičev. POPOLNE IN NEPOPOLNE BELJAKOVINE Pri mesu so glavne sestavine beljakovine, maščobe in rudninske snovi. Tako vsebuje n. pr. pri 100 gr beljakovin maščob in rud. snovi: Mastnega telečjega mesa 19 g beljakovin, 11 g maščob, 3,7 g rud. snovi. Borovega govejega mesa 21 g beljakovin, 4 g maščob, 1,1 g rud. snovi. Mastne kokoši 19 g beljakovin, 9 g maščob, 0,9 g rud. snovi. Mastne svinje 16 g beljakovin, 34 g maščob, 0,8 g rud. snovi. Beljakovin pa poznamo dvoje vrsti: popolne in nepopolne. Popolne beljakovine se nahajajo zlasti v zelenih listih, pa tudi sicer v rastlini, torej tudi v drevesu. V olesenelih delih je ta beljakovina obdana s celulozo. Ker pa naš želodec celuloze ne prebavi, ne more iz olesenelih delov osvoboditi beljakovin in jih izrabiti. Če pa s kemičnim postopkom te beljakovine bsvobodimo tega oklepa iz celuloze, ni nobene ovire več, da ne bi moglo človeško telo izkoristiti teh raztlinskih beljakovin. Se večl Sodobno hra-noslovje nas uči, da ima meso sicer velike množine beljakovin, ki pa so nepopolne. To pomeni, da jih telo ne more tako lahko izkoristiti kot beljakovine, ki jih dobi jz rastlinske hrane. Zato zadošča za isti učinek, za isto zadostitev potreb človeškega telesa neprimerno manjša količina beljakovin, ki nam jih nudi rastlina, kakor pa beljakovin, ki nam jih nudi meso. S tega stališča bi bilo pridobivanje beljakovin iz rastlinstva ne samo velikega pomena za dobe, ko vlada kot sedaj splošno pomanjkanje hrane, ampak bo pomenilo, če bo dejansko uspelo izdelovati porabno umetno meso, tudi izboljšanje naše prehrane in razbremenitev prebavnih organov. Ni se namreč mogoče otresti vtisa, da je izreden porast obolenj prebavnih organov v zadnjih desetletjih v zvezi z izredno naraslim uživanjem mesa. Ko bodo objavljeni natančnejši podatki o količinah snovi, ki so potrebne za izdelavo 1 kg umetnega mesa, bo mogoče podrobneje razpravljati o novih obzorjih, ki se odpirajo, o vplivu na ostale panoge narodnega gospodarstva, zlasti na živinorejo in podobno. ZA NAMEČEK Ker smo že načeli poglavje o hrani, naj zaključim z navodilom za odlično jed, ki je priporočljiva predvsem za otroke, pa tudi odrasli se je ne branijo, če jo poznajo in si jo 'morejo privoščiti (neki italijanski zdravnik jo je imenoval „sladko presenečenje’ — zame pa danes žal samo „sladek spomin"). Njena prednost je v tem, da vsebuje vse za človeško prehrano potrebne snovi v pravilnem razmerju in ima obenem dovolj vitaminov. Sestavil jo je švicarski zdravnik dr. Bir-cher-Brenner, pripravlja pa se takole: 1 kavno žličko ovsenih kosmičev (10 g) limone (dokler ne pridejo limone iz Italije, bo tre- ba to točko pač izpustiti), doliješ eno jedilno žlico sladkega kondenziranega mleka (ali 3 — 4 žlice s sladkorjem ali medom sladkanega mleka) in približno ISO g nastrganega sadja. Na vse natresi za 1 jedilno žlico na V znamenju časa: Včasih smo hodili na koline, zdaj pa v gozd po — klobase. strganih orehov ali lešnikov, dobro premešaj in — dober teki Če vzameš kot sadje jabolka, jih nastrgaj z lupino in ohišjem tel pečkami vred, če imaš jagode ali borovnice,, jih zmečkaj, slive, breskve, češnje na drob-no se sekljaj, če imaš suhe krhlje, jih najprej operi v vropi vodi, nato naj se 24 ur namakajo v mrzli vodi, nakar jih sesakjlaj. Pa še kos domačega kruha in vsakdo bo vesel, če mu s tako jedjo postrežeš za zajtrk ali pa večerjo. Če ga hočeš še posebej razveseliti, mu postrezi še s skodelico šipkovega čaja (100 g šipka ima 400 g vitamina C, človeško telo pa potrebuje dnevno SO — 60 mg. So-veda je treba upoštevati, da se pri kuhanj« uniči 20 — 30 % vitaminov in da voda vsega ne izluži iz šipka). Če pa tega „sladkega presenečenja" trenutno ne moreš pripraviti ne otrokom ne sebi, se tolaži, da si ga tudi ja* ne morem. Pač pa si izreži navodilo za boljše čase, ko si bova tudi midva lahko s te«1 postregla. ___________ Iz prosene kaše Mnoge ne vedo, da lahko napravijo i* prosene kaše pravtako okusen puding, kakor iz riža. Zavri liter mleka in zakuhaj vanj 30 dkg skrbno izbrane in oprane kaše. Ko se zmehča odstavi in ohladi. Posebej pa vmešaj žlic® masla, primešaj dva rumenjaka, dve žlic> sladkorja in če imaš tudi vanilijev sladkor Iz beljakov naredi trd sneg in vse skupaj rahlo zamešaj v kašo. Nato stresi v dobro pomazan model ali pločevino rumeno zapa" či v peči ali pečici. Serviraj s sadnim sokoli* ali jabolčno čežano. Zaupanje ▼ znanost spreminja poklic» Zračile stanovanje ludl pozimi Doba, ko so naše babice mašile okenske špranje s cunjami in natresale žaganja med okna, da jih vso zimo ni bilo mogoče odpreti, ta doba je daleč za nami. Kdo si ne želi svežega zraka — edino kar je še brezplačno In brez nakaznic, edino, kar lahko uživa bogatin in siromak. Naj ne bo nikdar tako mrzlo, da ne bi prezračile stanovanja temljito vsak dan, posebno pa še, če so v družini otroci. Seveda ne smeš odpreti vseh oken hkrati, ker bi nastal prepih, ki je toliko nevaren zdravju. Kadar zračiš n. pr. spalnico, pusti otroke v kuhinji ali delovni sobi in obratno, ker bi drugače hiteli k oknom in vdihavali mrzel zrak ter se prehladili. Tudi dojenčka nikakor ne smeš previjati med zračenjem ali neposredno po njem, ker bi to bilo resno nevarno za drobno bitje. Nikakor pa ni umestna bojazen, češ, saj ne morem odpirati, ko imam majhne otroke. Če zračiš redno in previdno, tedaj vsled tega noben otrok ne bo zakašljal. Nasprotno, vsi bodo zdravi in utrjeni ter ne bo vsaka sapica škodovala. Pa tudi izgovor: je premrzlo, ne velja; kajti znano je, da se čisti zrak mnogo hitreje segreje, kakor zaduhel. Drv za kurjavo pa je tudi dovolj po deželi, kjer rastejo In po mestih, kjer uprava skrbi zanje. Da pa ti ne bo treba predolgo zračiti in po večkrat na dan odpirati oken, skrbi da ostane v stanovanju zrak vedno čist. Iz stanovanja odstrani vse, kar bi morda povzročalo smrad (bencin, petrolej, karbid itd.) Čevljev nikoli ne čisti v stanovanju ali celo v sobi, ker bi to povzročalo prah a tudi pasta za čevlje ima neprejeten duh. Pri kuhanju pazi, da ti jed ne prekipeva po štedilniku. Kadar kuhaš kislo zelje in repo, zapri kuhinjska vrata in kuhinjo po kosilu dobro prezrači. V marsikaterem stanovanju lahko še pozno zvečer ugotoviš kaj so jedli čez dan. Ne štedi z denarjem za dimnikarja. Zamašen štedilnik in peči rabijo še enkrat toliko kuriva, a če se pozimi kadi v stanovanju, tudi ni prijetno. Ob meglenih in deževnih dneh opravi zračenje kolikor mogoče hitro, ker vlažni zrak več škoduje našemu zdravju kot pa koristi. Zato pa zrači temeljiteje ob suhih, vedrih dneh, ko po ledeni noči prikuka sonce v naša bivališča, ker takrat je zrak pravi blago-siov za človeška pljuča. NEKAJ MISLI O JC&zmttihi Ako gledamo življenje le z duhovne stra- | ni, bi marsikdo rekel, da je vprašanje zunanjosti pač postranska stvar. Toda temu ni tako. Človek, ki ima smisel, da očisti svojo dušo vse nepotrebne navlake in skuša živeti spodobno in človeka vredno, mora dati temu svojemu življenju tudi na zunaj od-govarajajoč izraz. Naš narod je zdrav in v bistvu nepokvarjen in ima zato tudi lepo bodočnost, seveda če bo znal te svoje odlike tudi ▼ bodočnosti prav varovati in negovati. Vsekakor pa je pri tem potrebno, da tudi na zunaj pokažemo, da smo kulturen narod. Moj namen ni govoriti o brezpotrebnem lišpanju in lepotičenju, kar je za nas neprimerno, posebno pa še za kmečka dekleta in žene. Povedala bi rada le, kako se tudi me vkljub delu lahko ohranimo svojo mladost in zdravje, brez velikih izdatkov in posebnih znanstvenih receptov. Negovanje, to je delo na samem sebi, ki pa zahteva prav tako vso pozornost in natančnost kot vsako drugo delo, da ima res uspeh. Ljudje smo različni. Zdravi, močni, lepi, pa zopet slabo razviti in bolehni na drugi strani. Pri vsakem človeku najdemo več ali manj teh lastnosti. Popolne lepote, kakor tudi popolne grdobe ni! Ni pa tudi nepopolnih ljudi, temveč so slabe in dobre strani v posameznikih po gotovem nam nerazumljivem razmerju porazdeljene. Delo, značaj in način življenja vplivajo na vsakega človeka in mu vtisnejo svoj pečat. Mnogokrat nas uspeh ali neuspeh v življenju popolnoma spremeni. Velikega pomena je tudi našo prvo srečanj®-pa naj si bo s še tako nepomembnim člov®’ kom, kaj šele z osebo, katere naklonjeno®4 si hočemo prpdobiti. Stremeti moramo zato-da nas nobeno srečanje ne preseneti, da sm® vedno pripravljeni stopiti pred vsakogar i® da napravimo na vsakega ugoden vtis. Poglejmo naše lice, kot gledamo sporni®' di vrt, ki čaka da ga očistimo plevela in pr4' pravimo za setev. Prvi pogled nam že pov®-koliko oseba gleda na svoj izraz in kolih® da na svojo zunanjost. Negovana oseba. P® naj bo tudi v letih, je videti čila in mlado®4" na. Njena koža je čista, pogled odkrit in n®" hote nam je v njeni družbi prijetno. Na nje®® koži ni raznih zajedalcev in mozoljev. Gub®' ki jih je zarezala starost niso globoke in o^' višne, pač pa dajo obrazu videz življen®*® izkušnje in častitljivosti. Pri ženskah gledajo ljudje v prvi vrsti zunanjost. Lepo urejeni lasje, čiste roke & obraz, vse to napravlja ugoden vtis. Naš namen naj bo torej, da z rednim W Ijenjem in delom dajemo sebi vedrega i*rIT za in da si vkljub zametovanju modemi** lepotilnih sredstev ohranimo svojo mlado®4, ne samo v duši, temveč tudi na telesu. Ob priliki vam bom napisala par navo^ za ohranitev in dosego zgoraj navede#**, ciljev. ZA ŠALO OČE IN SNUBEC „Ali vas smem prositi za roko vaše hč®1 ke?" Oče: „Tako mladi kot ste, pač ne potreb® jete še roke mojega otroka. Mislil sem nai® reč, da jo hočete vzeti za ženo." 0 šoli v Kolmari vasi Celih sedem dolgih let se ni v Kotmari vasi slišalo slovenske govorice. Nacisti so hoteli izvršiti naglo, in temeljito ponemčevanje v vseh okrajih z namenom prodreti preko Karavank na južno stran. Toda danda- ri slovenščini ter posveti polovico učnega časa temu. Kadar pa mora poučevati v nemščini stori z lahkoto in otroci z lahkoto sledijo njegovim izvajanjem. V pritličju poučuje razred mlad mož, prijazne zunanjosti, v sivi obleki s temno zelenimi našivi, kar je značilno za Avstrijo posebno na Koroškem. Gospod Melcher je izrazit avstrijsko - nemški tip in izboren učitelj. Radi velikega pomanjkanja učiteljev, je preje poučeval 59 otrok Poučuje marljivo v nemščini — edinem jeziku, ki ga zna. Isti razred poučuje tudi gospod nadučitelj in sicer v slovenščini. Prehod iz ene govorice v drugo ne povzroča nikakih težkoč ne zmede. Žihpolje pozimi Oes so razmere drugačne. Šolska okna pr-Vega in drugega razreda gledajo na vznožje Karavank, meja sama je zasnežen gorski greben, podoben beli vijugasti črti. Najvišji raz-fed poučuje nadučitelj Metod Jenko, pre-Prost, odkritosrčen in izobražen mož — slo-I venski orginal. Vse predmete poučuje v dob- Z veliko vnemo poučuje učitelj Jenko predvsem zemljepis. Pri pouku se poslužuje stenskega zemljevida, toda ne kakšnega izza na-cijske dobe. Jenko kaže različne okraje in pokrajine. V večih slučajih dajejo otroci krajem nemška imena, čeprav govorijo dfuga-če v slovenskem 'jeziku. To pa zato, ker so v. zadnjih sedmih letih slišali samo nemške krajevne označbe. V nekaj urah se jih je mnogo naučilo slovenske označbe pokrajin (pouk se je namreč pričel šele nekaj dni pred Božičem). V tej ljubki, čisti in veseli vaški šoli se vzgaja 100 otrok v dobre Avstrijce, ki govore dva jezika. S pomočjo novih dvojezičnih knjig, izdanih na pobudo A.C.A. se učijo zopet čitati in pisati pravo nemščino in pravo slovenščino ter spoznavati kulturo dveh narodov. V prvih treh letih se bo vršil pouk na pol v slovenščini in na pol v nemščini: Po tej dobi (nad deset let) bo vsakemu učencu na prosto voljo, če se hoče dalje izobraževati v slovenščini. Ni bila lahka zadeva, pričeti z novim načinom poučevanja v gotovih občinah. Sedem dolgih let so nacisti vpili „Korošec govori nemško.' a fanatični nemški nacisti, ki so živeli med slovenskimi sodržavljani, so preprečali novo prebujenje. Toda Kotmara vas, je pokazala, da se z dobro voljo in s pomočjo dobrih učiteljev more upati na uspeh. Dolga je še pot, predno bo uničena posledica nemškega upada, v to prelepo pokrajino. NA CESTI... Zadnjič šem srečal „Moravškega Janeza" in ga vprašal: No Janez, kam pa tako hitro? „Na sprehod, da bom popoldan prost, ti škric neumni", se je odrezal Janez in odhlačal dalje. Ko sem se vrnil v mesto, sem ga že našel v gostilni, ravno je začel s pesmijo: „En starček je živel...". Najbrž ga je gospod „Hudoklun" tako razdražil... , "A ... Oltoriin bolnišnice v Žclemi Kapli Te dni so v Železni Kapli ustanovili pomož-00 bolnico, ki naj služi prebivalstvu občine 8ela. Vodja zavoda je dr. Krolič, kateremu Pomagata dve slovenski usmiljenki. Zavod obsega 12 postelj. Prebivalstvo te občine, ki ■6 strašno trpelo med nacijsko dobo in vsled Vojnih strahot, ki pa je kljub temu mnogo Pripomoglo k osvobojenju lastne domovine, J® s tem dobilo važno podporo v zdravstvu. co si je doslej v tem kraju zlomil nogo ali obolel, tako da mu doma niso mogli poma-je moral napraviti dolgo pot v Celovec, ^‘er je šele dobil prvo zdravniško pomoč. °da tudi ob prihodu v deželno glavno me-st°i je bilo dvomljivo, ali bo dobil prostor ^ Prenapolnjenih bolnicah. Tako so se morali °lniki, ki so prišli od daleč, čestokrat vrni-• ne da bi jim bilo pomagano. K ustanovitvijo te bolnice v Železni Kapli slične razmere za občino Belo odpravlje- Gr°f Thurn in njegova soproga sta igrala Plično vlogo pri pogajanjih, ki so vodila 0 *693 razveseljivega zaključka. Gorence Kadnjo nedeljo sta se pri nas poročila cer-j)Vena pevca Zmago Zidaj in Zofka Škrjanc. ?*°čil jih je g. Franc Brumnik. Bog jima daj ^1° sreče in blagoslova, uhovnika trenutno nimamo svojega, ker L 9osP°d Muri odšel v Djekše, a upamo, da ^alu dobimo drugega, saj je dala naša fara Par letih kar tri duhovnike. kratkim so krstili v Gorenčah otroka, 3 f® osemnajsti po redu, kar jih je rodila ečna mati. Dvanajst od teh jih še živi in Cer 7 deklic in 5 fantov. Grabšfa n v ^etebli teden so pokopali bivšega župnika h» rabšta]nu gospoda Dikerja. Pokojni je slo roc*0™ iz Leobna in je prišel kot bogo-s ’ec v Celovec, kjer je bil leta 1905. po-n .ea v duhovnika. Po plebiscitu je prišel SVo.ar° v Grabštajn, kjer si je v začetku s £ot . Prikupnim nastopom pridobil farane, te Sln delavca ni imel razumevanja za kme-Se' jZato' a° se mu ti precej odtujili in cerkev rov p°.aasi praznila. V dobi narodnih spo-Posl Sk nie90V0 razmerje do ljudstva še Ptoo 1 aJ° in tako Se Pokojni župnik ni *6ta i KŽIveti v tarukajšne razmere. Zadnja dovoh . tebal, vendar je bil za svoja leta še jjre. * Smrt, ki ne izbira mu je končno boli-9a*a nit življenja. Naj v miru počiva v laam svetu. X u V V V V f S-s-s-s-s-s skozi zasneženi svet Ali je kaj lepšega na svetu, kakor na pester zimski dan zapreči spočite konjičke in drveti preko srebrnih poljan. Zrak je čist, da bi ugriznil vanj, topel kožuh ljubosumno zavira bur-ji pot do naših udov, naš duh se spočije,- se oči uživajo brezmejno ob pogledu na spečo naravo. Pozimi se vozimo s sanmi . V vnUiutes tnfytLsU: I. Ordinal Numbers — vrstilni števniki Ist first — prvi, — a, — o 2nd second — drugi, — a, — o 3rd third — tretji, — a, — e 4th fourth — četrti, — a, — o 5th fifth — peti, — a, —- o 6th sixth — šesti, — a,— o 7th seventh — sedmi, — a, — o 8thn eighth — osmi, — a, — o 9th ninth — deveti, — a, — o lOth tenth — deseti, — a, — o llth eleventh — enajsti, — a, — o 12th twelfth — dvanajsti, — a, — o 13th thirteenth — trinajsti, — a, — o 14th fourteenth — štirinajsti, — a, — o 15th fifteenth — petnajsti, — a, — o 16th sixteenth — šestnajsti, — a, — o 17th seventeenth — sedemnajsti, — a, — 18th eighteenth — osemnajsti, — a, — o 19th nineteenth — devetnajsti, — a, — o 20th twentieth — dvajseti, — a, — o 21th twenty-first — enaindvajseti, — a, o 22th twenty - second — dvaindvajseti, a, o 30th thirthieth — trideseti, — a, — o 40th fortieth — štirideseti, — a, — o 50th fiftieth — petdeseti, — a, — o 60th sixtieth — šestdeseti, — a, — o 70th seventieth — sedemdeseti, — a, — o 80th eightieth — osemdeseti, — a, — o 90th ninetieth — devetdeseti, — a, — o lOOth hundredth — stoti, — a, — o 105th hundred and fifth — stopeti, — a, — o lOOOth thousandth — tisoči, — a, — o II. Multiplicatives — množilni številniki once — enkrat twice — dvakrat three times — trikrat four times — štirikrat UI. Everyday Expresions and Phrases — Vsakdanji izrazi in stavki Would you kindly introduce me to the lady — Predstavite me, prosim, tej gospej When shall we meet? — Kdaj se bova (bomo) zopet sestala (i)? Is Mr. Wood at home? — Ali je gospod Wood doma? Can I speak to him? — Ali bi lahko govoril z njim? Whom I have honour to speak to? — S kom imam čast govoriti? I am glad to make your acquaintance — Veseli me, da sem Vas spoznal. * Prihranile si iefcsl za ustmeni ponh angleščine, ki bo v nedeljo ob 20 uri 10 mi-nnl v celovškem radija. Poslušajte dobro, da bo imel vaš pouk res uspeh. Žihpoljska cerkev pod snegom NAŠA POŠTA V predzadnji št. „Koroške Kronike' smo brali pod naslovom „Naša pošta’, katere pravice nam koroškim Slovencem pristojajo, in da nekatere od merodajne strani že vpo-števajo. Ne morem si kaj, da bi tudi jaz nekaj omenil in sicer sledeče: Mesto Beljak Je dve tretjini obdano od slovenskega prebivalstva, nima pa priložnosti v kateri od treh cerkva najti slovenskega spovednika, in kolikor je nam znano je bila neka interpelacija pred leti od dekanijskega urada v Beljaku, in pozneje tudi od škofijstva odklonjena, češ da ni na razpolago slovenščine zmožnih duhovnikov. Tudi je danes znano, da se morajo slovenski duhovniki zadovoljiti s službo v nemškem kraju. Ali bi ne bilo mogoče, da v Beljak pride vsaj en slovenski duhovnik, da bi bilo okoliškim Slovencem ugodeno, kakor je to v Celovcu, če tudi v premajhnem obsegu. Nadalje je nam znano, da še danes ena župnija katera je z novim šolskim zakonom priznana kot slovenska, duhovnik (Slovenec) pridiguje nemško, kar je on na pritisk ljudi, ki ne gredo v cerkev, upeljal. Mislimo, z ozirom na tolikratne objave demokracije, da bi zadostovala dobra volja in Slovenci z 90% večine bi prišli do naravnih pravic. Ako šolska oblast župnijo kot slovensko pripo-zna, zakaj tudi ne cerkvena, ko so Slovenci še vedno kot dobri katoličani pripoznani. Naš odgovor: Priobčujemo Vaše pismo in obenem sporočamo, da se morate glede slovenskih pridig obrniti na škofijski ordinari-jat, ki bo gotovo pokazal razumevanje za Vaše težnje. GlobasnUa Na dan sv. Antona 17. januarja se je zgodila v Globasnici huda nesreča. Harihovi, po domače Maritovi, imajo mlin ob globasniš-kem potoku. Sin je imel ob koncu vojne priložnost nakupiti si potrebnih strojev za instalacijo male domače elektrarne. Že je bilo vse dogotovljeno in že je imel svojo luč, a pozabil je, da ima tudi elektrika svoje muhe in da je treba poprej poskrbeti, da človeku nameravani napredek ne bo v pogubo. Zraven mlina je uta, skozi katero je napravil transmisijo. Omenjenega dne je prišla v uto domača hečrka osemnajstletna Micka. Bog-ve kako je bilo, da jo je jermenje zgrabilo za lase, dvignilo je nesrečnico, zlomilo ji roko in kar je najhujše, s kitami vred je strgalo dekletu vso kožo z glave. V vasi bivajoči Angleži so deklico za silo obvezali in odpeljali v bolnišnico. Hodiše Srebrna poroka. V soboto, dne 26. januarja smo obhajali v Hodišah lep jubilej. Volti Paulič in njegova žena Neža sta praznovala 25. letnico poroke. Nihče bi si ne mislil, da sta že toliko časa poročena. Saj sta še oba tako mladostna in vesela. Ob tej priliki moramo izreči besedo javne pohvale in zahvale posebno naši jubilantinji Neži, ki se veliko žrtvuje kot mežnarca za lepoto naše farne cerkve. Posebno v preteklih vojnih letih je bilo vse mežnarsko delo na njenih ramah. Obenem pa je Neža tudi naša najboljša cerkvena pevka. Njen srebrno čisti glas je lahko že marsikdo občudoval. V krogu svojih dveh otrok Voltija in Ton-čija ter svojih najožjih prijateljev sta se slavljenca spominjala vseh veselih, pa tudi težkih dni zadnjih 25 let. Bog daj, da bi dočakala še zlato poroko! Dne 2. februarja zvečer in v nedeljo 3. februarja popoldne bodo na našem odru Igrali Št. Jakobčani znano igro „Miklova Zala*. S tem se bo spet poživilo prosvetno delo na našem odru, ki je moralo dosedaj toliko let počivati. Že naprej pozdravljamo Št. Jakbo-čane in jim želimo obilo uspeha pri izvajanju igre- Kaj j e novega vAmttijL # Centralno letališče pri Dunajn Načrti za vključitev Avstrije v svetovni zračni promet Tehnične izpopolnitve, ki jih je prinesla vojna na področju letalstva, so napravile iz letala splošno prometno sredstvo. Možnost, da prelete letala velike daljave, ne vspostav-Ija samo stalne zveze v najkrajšem času med sosednimi državami .marveč omogoča tudi premostitev kontinentov po točnem voznem redu. Velike linije svetovnega zračnega prometa, ki začenjajo po večini v Severni Ameriki in Angliji .potekajo skoro vse v za-padno-vzhodni smeri, ali gredo na svoji poti na vzhod preko Sredozemskega prostora, kakor je to bilo predvsem med vojno. Beležke, ki so bile zadnje dni v časopisju, da bo n. pr. „American Overseas Airlines” okoli 1. marca 1946 uredila reden zračni promet med New Torkom in Varšavo, ali da bodo v doglednem času angleži vspostavili letalsko zvezo s Prago, dokazujejo prizadevanje mednarodnih družb za zračni promet, da prevlečejo evropsko celino zopet z letalsko mrežo. Da se tukaj pravočasno vključi, bo stremljenje vsake države, ki leži na tej zapadno-vzhodni smeri, kajti domneva se ,da bodo v bodočnosti iz različnih gospodarskih in prometno tehničnih razlogov smer preko Srednje Evrope bolj uporabljali kakor pa linije, ki vodijo preko italijansko-afriškega področja. Na ta način bo postal Dunaj važno križišče. Prometu, ki ga pričakujejo pod temi predpogoji, pa ne bi bil več možen z obstoječimi letališči. Predvsem zahteva sedanja veličina prometnih veleletal pomembno večja letališča. V bližini Dunaja se nahaja zemljišče, ki odgovarja vsem zahtevam, katere se mora stavljati veleletališču tudi v pogledu varnosti letenja. Predvideno je, da zgradijo na tem zemljišču ,na katerem so izvršili že številna pripravljalna dela, bodoče centralno letališče. * Iz Dunaja je odšel peti transport s približno 500 dunajskih otrok, za katere je predvideno 90 dnevno bivanje v Švici. Kongres za (ngski promel v Badgasleinu Od 18. do 20.' januarja je bil v Badgasteinu kongres potovalnih uradov v Avstriji. Poleg strokovnih posvetovanj so objasnili sedanji položaj na področju tujskega prometa, ter izglede gospodarskega oživljanja s pomočjo tujskega prometa. Letos vzhodna Avstrija sploh ne bo prišla v poštev za tujski promet. V zapadnih zveznih deželah deloma ne obstojajo, kot n. pr. na Tirolskem niti v Zgornji Avstriji, nobene možnosti za stanovarija. Na Solnograškem stoji letos, po poročilu ravnatelja deželnega prometnega urada dvornega svetnika Hofmanna že 2481 mest v 39 krajih na razpolago. Generalni ravnatelj dr. Krogner je omenil živahno zanimanje ,ki obstoja v inozemstvu za Avstrijo. Na vzpodbudo barona Fran-ckensteina bodo prišli morda že letos gostje iz Anglije v Avstrijo. „Volksdeutsche" iz Jugoslavije Na Dunaj jih je prispelo preko 2.000 Pred obnovo popolnega pošlnega prometa v Avstriji Glavni ravnatelj avstrijske poštne uprave dr. Dworschak je pri nekem razgovoru objavil zelo razveseljive rezultate glede nadaljnjega razvoja avstrijskega poštnega prometa. Nakazovanje denarja po nakaznicah, katero je bilo do sedaj vpeljano samo v britanski in ameriški coni, bo kmalu razširjeno na vso republiko. Tudi naše časopise bomo lahko zopet pošiljali v inozemstvo in od tam dobivali druge. I Promet z zavoji (paketi) bo najbrž tudi v kratkem obnovljen, ako bodo zavezniške oblasti dovolile. V začetku bo možno pošiljati zavoje le do teže 5 kg. V Švici se točasno mudi posebno odposlanstvo, ki poizkuša doseči sprejem Avstrije v mednarodno brzojavno zvezo. Oddaja mednarodnih navadnih in brezžičnih brzojavk, kakor tudi mednarodni telefonski pogovori bodo enako v kratkem dovoljeni. Zveza z Londonom, New Torkom in Parizom je že vpostavljena; z ostalim inozemstvom pa bo v najkrajšem času. Uradni krogi poročajo, da je v zadnjih desetih dneh prišlo okrog 2.500 do 3.000 ljudi, večinoma „Volksdeutsche“ iz Jugoslavije v Avstrijo. Zavezniške oblasti so vse podvzele, da bi razrešile ta problem in ljudi obskrbele po mestih in deželi. Prvi transport je prispel dne 15. januarja. Teden dni je bil na poti. Z ozirom na zdravje mestnega prebivalstva, so dali ljudem bivališča po britanskih in ameriških postojankah (kasarnah). Drugi transport je prispel 20. in pripeljal 1500 do 1700 beguncev. Tudi ta je vozil teden dni. Na poti so umrle štiri osebe, a eden je umrl ob prihodu na Dunaj. Okna vagonov so odprli samo enkrat na dan. Ob prihodu so ljudi izložili iz jugoslovanskih vlakov na odprto stransko progo, a nato so vlaki takoj zdrdrali nazaj. Prispel je še en transport in sicer 21. januarja ter pripeljal okrog 1.300 oseb. Ta je bil 11 dni na poti. 10 minut časa za odhod Jugoslovanski armisti so na povelje svojih vodij dali beguncem le 5 do 15 minut časa, da zapuste svoje domove. Po večini so bili rojeni v Jugoslaviji in tu živeli vse svoje življenje. Predno so nastopili pot begunstva, so jim bile odvzete vse vrednote. Na poti so dobivali le nekaj kruha in vode ,tako da so tri osebe od lakote umrle. Dva otroka in tri ženske so umrle po prihodu na Dunaj. Med begunci je bilo mnogo starih ljudi in otrok. Drugi in tretji transport (20. in 21. januarja )so vsled previdnosti odložili v ruski zasedbeni pas. Razmere, pod katerimi so ti begunci potovali sredi zime ,so naravnost strašne. In vse to se je dogajalo radi izgonov, ki so jih zapovedale jugoslovanske oblasti. V teku zadnjih mesecev je bilo veliko število beguncev s silo naskrivaj odvedenih preko jugoslovanske meje v britanski zasedbeni pas. Obsodbe vojaških sodišč Zaradi tatvine lastnine zavezniških zasedbenih sil je bil obsojen na dva meseca zapora Herbert Neubauer. Štefan Ozvačič je svojemu delodajalcu ukradel 50 kg moke in 50 kg kruha. Obsojen je bil na osem mesecev zapora. Lovrenc Oberdörfer je bil zaradi neprimernega vedenja napram zasedbenim silam kaznovan z zaporno kaznijo štirih tednov. Razen zgoraj navedenih kazni je vojaško sodišče izreklo še več drugih kazni zaradi različnih kaznjivih prestopkov. M/tlLI OCIL/IM Iščemo zmožnega najemnika, ali prvega hlapca za gorsko posestvo v okraju Železna Kapla ob jugoslovanski meji. Ponudbe je poslati na: Ferlacher Kunstmühl« v Borovljah. Iščem učitelja za pouk klavirske harmonike doma. Plačilo po dogovoru. Zglasiti se pri: Züchart, Uferstraße 68, St. Peter, Celovec, med 18.30 in 21 uro. Mizar, starejši samec, dobro izurjen v svoji stroki, išče službo hišnega mizarja pri večjem podjetju ali posestvu v bližini Bo-rovlj, ali Dobrle vasi, s hrano in stano' vanjem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Klagenfurt, Poštam* 1, Postschließfach 312. Popravilo strojev. Izučen ključavničar je pripravljen izvršiti popravilo kmetijskih strojev za časa svojega dopusta. Za pia' čilo zahteva hrano in stanovanje v času popravljanja. Ponudbe lahko pošljete na naslov: Janez Blaške, Spittal a/Drau, Körnerstraße 6. {F&izved&e: Marija Žnidar, roj. Zdravje, iz Iške vasi pri Ljubljani, sedaj v Pliberku, naj javi svoj točen naslov na: Kette Pavla, sloven. ta' - borišče, Kellerberg-Bistrica (D. P. Canep)- Rudi Zupan in njegova žena Minca, roj. Rabič, naj se javita na naslov; Ing. Čistimi! Bauer-Polic, Kirchbach i. Gailt. (Trssdorf štev. 34). Vljudno naprošam vsakogar, kdor kaj ve 0 družinah Seljak iz Planine, Notranjsko,- MS' ger iz Podkraja obč. Prevalje, KoroškOi naj mi sporoči. Carla Ertl, Realschul«1 Griesgasse 2, Zimmer 29 — Salzburg. Peter Jeras, roj. 15. septembra 1918 v Jaršah» štev. 39 pri Domžalah. Leta 1942. odpelja11 v italijansko konc. taborišče Rab, Dalm«' cija. Komur bi bilo o njem kaj znaneg3' prosimo naj sporoči na naslov: „Korošk3 Kronika", Völkermarkter Ring 25, Celove«- Roman: ^ KRIZ NA GORI Ljubezenska zgodba IVAN CANKAR lo. Hanco je bolela ta svetloba, hitela je, da bi ji ubežala. Vsi drugi, ki so se vračali v globel, so bili že visoko na hribu, skoro že na vrhu; zableščala se je časih rdeča ruta, pisano krilo je vzplamtelo v solncu. Dospeli so do vrha, zazibale so se sence in so utonile. Nebo ,tako žareče, je bilo prav tam medleje in hladneje, kakor da bi segale težke večne sence iz globeli prav do neba. Tiste sence, tako temne, nevesele, in tako prijazne ... „Zakaj si šel, Mate? Kaj bi se ne vrnil rajši, da bi šla zdaj v hrib, tako počasi, roko v roki, ljubezen v srcu? Ti me nisi imel rad, Mate! Kaj nisi videl, da sem ti prigovarjala: .Ostani!’ ko so govorile moje ustnice: .Pojdi!’ — Samo v oči bi mi bil pogledal, pa bi se nasmehnil in bi se vrnil... Tako lepo je tam doli, Mate!" Dospela je na vrh in hlad iz globeli ji je. pobožal lica. Tam ni bilo solnca; bleda svetloba je dremala na hišah, na sivem zvoniku; a vsa globel je spala v mraku, razprostiralo se je v tihi sepci veliko samotno pokopališče. Tam zadaj, iz doline, iz ravni, je pela in zvonila svetloba sama; iz globeli' ni bilo glasu. „Tako mirno je tukaj, Mate! Tako sladko bi počival, ko si že ves truden in slab! Ali poznaš tisto pot tam doli? Vse drugače se hodi tam, mirno je srce, brez poželenja in brez strahu. Samo lepe sanje, svetle nedosežne — oči bi gledale proti nebu in srce bi sanjalo. Kakor metulji bi bile tiste lepe svetle sanje, kakor pisani metulji visoko v zraku. Ozrl bi se gor in bi se nasmehnil: ,Ali ti polovim te metulje, Hanca?' Z roko pa bi ne zganil, obadva bi se smejala in sladko bi nama bilo pri srcu... Zakaj si šel, Mate?" Poklicala bi ga nazaj, še bi ga morda dosegel njen glas. „Mate! — Kdo bo zdaj skrbel zate, kdo te bo tolažil, kadar ti bo hudo. Ozrl se boš in boš iskal z objokanimi očmi, pa ne bo nikogar, da bi ti položil roko na ramo! Tako daleč si se napotil, med tuje ljudi, ki ti ne poznajo ne imena, ne srca. Prišel boš mednjo .kakor berač na gosposko gostbo; še pogledali te ne bodo in duri bodo zaloputnili za teboj. Ne kruha ne boš imel in ne postelje. Hodil boš truden, nočilo se bo in poti ne konca... Zakaj si šel, Mate?" Vzdignilo se ji je v srcu, stisnilo jo je za grlo z močno roko. Sedla je ob poti in je skrila v predpasnik obraz. Zašumelo je iz daljne daljave, od gozda. „Kaj si to ti, Hanca?" Očitajoč je bil glas in proseč. „Kaj se ne spominjaš, Hanca, kako sem se bil oprl ob tvojo krepko roko? Bodi usmiljena, daj mi moči!" Vstala je in se je zravnala; zastrla je z dlanjo oči in je pogledala proti vzhodu, na ono stran ,odkoder je sijalo solnce. „Zbogom, Mate! ..." Hitela je navzdol proti globeli. Časih se je ozrl kdo na njen razžarjeni obraz, na objokane oči. Pred krčmo je stal učitelj in je pozdravil; pogledala je in je odzdravila, toda ni ga spoznala; motne in zamišljene oči so gledale za njo. Mati je stala na pragu. „Pozno si prišla! Kod si hodila? Oj, dekle!" Materin glas je bil zaspan in zdihujoč; zdihovala je tudi, kadar je govorila o vremenu. Oči so gledale napeto in skrbno; vsakdanja skrb, tiha in komaj zavedna, porojena ob tistem dnevu, ko so izpregledale oči, je bila zarezana v obraz. Oče je sedel v izbi za mizo in je bral; ko je vstopila Hanca, je snel naočnike in jo je pozdravil s smehljajočim pogledom. „Torej je šel? Za zmerom? Tako je prav, Bog z njim! Cula ni bila velika, toliko večja je bila palica. — Pojdi zvonit, poldan je!" Hanca si je odvezala ruto in je spravila molitvenik; nato je šla v cerkev. V zakristiji je bilo hladno, le malo blede luči je sijalo skozi omreženo okence. Zazibala se je vrv in preko globeli je zastokal ubit, žalosten glas, kakor da bi zvonilo umirajočemu. „Ali slišiš, Mate?" Preko hriba, daleč na ono stran, je morda segel glas, poslednji žalostni pozdrav iz njenega srca. Postal je morda sredi gozda in poslušal: oglasila se je iz daljne daljave otožna pesem, zaklicalo je stokajoče. „Zbogom Hanca!", Samo nalahko se je še zibala vrv, utihnil8 je pesem, strepetal je nad globeljo poslednr zvok in utonil za hribom. Stala je Hanca in mislila nevesele misli' oči so strmele v mračno cerkev. In tedaj s8 je prikazalo čudo očem, zastrtim od solz8' Na visoki, sivi steni se je vzdigal od tal P3 do stropa temen križ; umikal se je motn^ mu pogledu in se je širil neizmerno; stal ie na hribu in se je dotikal.neba, njegova sili58 senca pa je legla preko vse globeli... Drugo poglavje „Da se torej vrne? Da bo kaj iz njega? ^ Oče se je zamislil in je gledal skozi ok0 neprijaznimi očmi. j „Nič ne bo iz njega ,le verjemi, Han«8 e maram takihle piščancev; komaj sfrf«. perotmi, pa mu je premajhen rodni gP0J jgledal je malo na ono stran hriba in ? » ve od ošabnosti, kako bi se pretegnil-L o, Hanca, kaj misliš, da te bo pogled« : poznal te ne bo več!" Vsa se je prestrašila, zakaj nikoli ji ni P1 rišlo na misel, da bi govoril kdaj drug«1^ njo, kakor ob tistem lepem času, ko 5 ^ » izprehajala o mraku, oba tako žalosd\ tako polna velikega upanja. In dvom zabolel v srcu, pomešal se je neprij«z to veselo, prazniško pričakovanje. „Taki so vsi tisti, ki hočejo Bog vedi k«^ Bog vedi kaj! Ne zaupam, nikomur; „ > jim želi iz globeli, naj gredo po sV°^e Dtih in naj se ne vračajo več. Nihče jih strebuje in ne mara; zunaj naj prodal »ojo učenost!..." ‘Hali» ■nri’hrwA’nür1 ^ „Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 70 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britansk obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.