^ Ptuj, torek, If- 17. januarja 2006 I® letnik LIX • št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT ^ Natisnjenih: -ČÍ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski a o čisto maiSkene cene. ^ Populi do 600.000 SIT V^^ Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 n J u 1 Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Šport Rokomet • Z Breži-čankami (znova) neodločeno Stran 7 Šport Nogometaši za Sonček • Zbrali 310 tisočakov Stran 14 Šport Strelstvo • Vrhunska dosežka B. Simo-niča in M. Raušl Stran 9 J Foto: Črtomir Goznik O N Tednikov pogovor Po naših občinah Po mestni občini Po naših občinah Aktualno P. Martin Kmetec • Sv. Tomaž • Zadnji Ptuj • Kam so po- Lenart • Direktor Ptuj • Antena ob "Jeziki so pot k člove- vlak za lastno ob- niknili mjlijoni za knjižnice opozarja na Volkmerjevi postavku, sočloveku ..." čino! cesto v Žabjaku? napake v zakonodaji ljena po predpisih Stran 3 Stran 2 Stran 4 Stran 5 Stran 16 Po naših občinali ^ Gospodarstvo Majšperk • Letos • "Slovenci največ za ceste, vo- JJ^fc-" smo pozabili na kult dovod in kanalizacijo dela" Stran 5 Stran 6 Sv. Tomaž • Z okrogle mize o ustanovitvi nove občine Zadnji vlak za lastno občino! V kulturnem domu pri Sv. Tomažu so minulo soboto okrog 150 zbranim gostje in domačini predstavili prednosti odločitve za lastno občino. Med gosti sta bila poslanca Alojz Sok in Branko Marinič ter župani - Jožef Škalič iz Kuzme, Alojz Kavčič iz Juršincev in Franc Krepša iz Sv. Andraža - primerljivih, manjših občin, ki so predstavili prednosti, ki so jih bile njihove občine deležne v času, odkar so postale občine. Dvorana je bila nabito polna in nekaj krajanov je tri ure trajajočo okroglo mizo, ki jo je vodil Robert Belec, tudi stalo. Najprej so predstavili izčrpen zgodovinski oris organiziranosti lokalne samouprave pri Sv. Tomažu. Predsednik KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko je v imenu iniciativnega odbora za ustanovitev občine predstavil prizadevanja, ki so v KS potekala v minulem desetletju, ko jim le za las ni uspelo ustanoviti lastne občine. Tokrat pa so si bili vsi govorniki edini, da občina bo, da so se v preteklosti dovolj naučili in da so dovolj enotni. Tudi po finančni plati naj bi bodoči občini šlo dobro in trditev, da bo poslovala z izgubo, naj bi bila iz trte zvita. Uvodnik Nova občina ne bo imela izgube Aleš Luci je predstavil bodoči proračun, ki ga je bilo po njegovih besedah zelo težko sestaviti, saj se je zelo zatikalo pri pridobivanju potrebnih podatkov javnega značaja. Povedal je, da bi primerna poraba v proračunu občine Sv. Tomaž znašala 247 milijonov SIT, to so zagotovljena sredstva od države. Poleg tega naj bi občina imela še za 63 milijonov drugih dohodkov. Potem ko se odštejejo stroški dela občinske uprave (41 milijonov SIT), stroški za družbene (100 milijonov SIT) in gospodarske dejavnosti (85 milijonov SIT), bi za Hura za izjeme!? Zdaj je, kar je, zmeda. Tudi z vetom ustavljena novela zakona o trgovini je na prvi letošnji izredni seji državnega zbora, ki seje končala 11. januarja, dobila potrebno absolutno večino glasov. Vsebuje kar osemnajst izjem trgovin z nujnimi življenjskimi in drugimi artikli, ki bodo lahko »delale« brez omejitev, če so velike do 200 m2 in če imajo »izjemno« lokacijo. Bonus desetih nedelj pa ostaja le za velike - hiper- in supermarkete. Med izjeme sodijo prodajalne na bencinskih servisih, v starih mestnih in trških jedrih, naravnih, kulturno-zgodovinskih in romarskih središčih, smučarskih središčih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih, bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah. Če ne bo prišlo do zbiranja podpisov za morebitni naknadni zakonodajni referendum ali do pobude za presojo ustavnosti, je realno pričakovati, da bo že 29. januarja mogoče kupovati v veliko več trgovinah kot prve tri nedelje v januarju, za katere je bilo potrebno tudi še prijavljati urnik. Dejstvo je, da je parlament s sprejemom že omenjene novele zakona o trgovini obšel referendumsko voljo ljudi, čeprav naj bi po trditvah zagovornikov le-te spoštoval tudi odločbo ustavnega sodišča, prav tako naj bi bila spoštovana svobodna gospodarska pobuda kot ustavna kategorija. Da ne gre za zakon, ki bi bil sprejemljiv na dolgi rok, je svojevrsten dokaz tudi pozivanje ministra za gospodarstvo, da naj akterji trgovinske zgodbe, ki se je resnici na ljubo zgodila le zato, ker nekateri v tej državi še vedno ne »delajo«, ker je odpovedala pravna država, nadzor, čim prej sedejo ponovno za skupno mizo. Če kdaj, se v tem vsem kaosu lahko dokaže Ptuj, ki ima že od nekaj svoje mestno jedro »uzakonjeno« sprostor-sko-ureditvenimi pogoji in s posameznimi zazidalnimi načrti. Tudi status turističnega območja si je že pridobil v času prejšnje vladavine LTO, čeprav v tem trenutku še ni jasno, ali je status identičen turističnemu središču. Vsaj štiri ptujske prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli pa že sedaj bolj ali manj sodijo med izjeme, v katerih se bomo ne glede na vse lahko drenjali v vrsti za kruh (če ga bo le dovolj za vse) samo zato, ker so znotraj jedra! Du-reki pa so ostali vsi veliki in tudi majhni, ki imajo to smolo, da niso izjeme, ker njihovi lobisti že sedaj niso delali zanje. Majda Goznik investicije ostalo še 84 milijonov SIT. Jasno je povedal, da plače za učitelje zagotavlja država in ne občina, kot zadnje čase kroži po »purgi«, res pa je, da občina mora skrbeti za funkcioniranje vrtca, materialne stroške šole, šolske prevoze in podobno. Občina tudi mora skrbeti za plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb, domsko varstvo, nudenje pomoči na domu in podobno. Sofinancirati nameravajo tudi zavod za informiranje in ostale kulturne institucije, pa tudi delovanje kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev. Zdravstvo nameravajo organizirati na temelju koncesije, za katero je menda že veliko zanimanje med zdravniki in zobnimi zdravniki. Za nujno medicinsko pomoč pa se bodo dogovorili z zdravstvenim domom. Največ morajo pri Tomažu nadoknaditi na področju cest, saj imajo največje število makadamskih cest v celotni sedanji občini. Glede oskrbe z vodo razmišljajo tudi o možni priključitvi na kakšen drug vodovodni sistem, opozorili pa so tudi, da odvoz smeti v MO Ptuj stane tisočaka manj kot pri sedanjem koncesionarju. Alojz Sok je prepričan, da je to zadnji vlak za lastne občine, ki ga pri Sv. Tomažu morajo ujeti. Povedal, je da na ustanovitev občine ni treba gledati kot na ideološki projekt, marveč kot na približevanje lokalne samouprave ljudem. Njegov kolega poslanec Branko Marinič je izrazil svoje prepričanje v zmago na referendumu, saj je ocenil, da se je na osrednji okrogli mizi zbralo kar 15 % celotnega volilnega telesa. Podobno je menil tudi Alojz Kavčič, župan sosednjih Juršincev, ki je zbrane spodbudil, da se ponovno vidijo na prvem občinskem prazniku nove občine. Povedal je veliko koristnih nasvetov in izkušenj, med katerimi velja posebej izpostaviti tisto, da četudi bodo pri Sedem (ne)pomembnih dni Generalova pripoved Te dni so pri ljubljanski založbi Modrijan izšli spomini partizanskega komisarja, povojnega generala, dolgoletnega najvišjega slovenskega predstavnika v vrhu Jugoslovanske ljudske armade in prvega predsednika borčevske organizacije v politično pluralistični Sloveniji Ivana Dolničarja - Janošika - Generalov let. (Pogovor z Jakom Koprivcem). Kar nekaj razlogov je odločilno vplivalo na mojo odločitev, da v pripoved o izjemno dramatični Dolničarjevi življenjski poti vključim tako preteklost kot sedanjost. Dolničar je namreč eden izmed redkih udeležencev narodnoosvobodilnega boja, ki se je enako dejavno (in samosvoje) vključeval tako v medvojna dogajanja kot v mnoge protislovne in prelomne dogodke po vojni ter še posebej v zadnjih desetletjih, ki so še zlasti odločilno zaznamovali slovensko politično podobo in usodo. Dolni-čarjeva zgodba je tako po svoje naša skupna zgodba, ki še zdaleč ni zgolj bela ali samo črna, ki je bila vseskozi polna različnih dilem, preizkušenj in iskanj, a tudi stalnic in vrednot, ki so bile enako dragocene pred desetletji in zdaj. Zato ni naključje, da sem že v uvodu v Do-lničarjeve spomine zapisal, da se je Dolničarjevo življenje začelo »zares« - enako kot za večino njegove generacije - že veliko prej, kot bi bilo po veljavnih fizioloških zakoni- Sv. Tomažu dobili lastno občino, se morajo zavedati, da se bodo za vse večje projekte, torej če bodo želeli dobiti še kakšen dodaten denar od države ali EU, morali povezovati s sosedi, torej tudi z občino Ormož. Povezovanje na ptujskem menda dobro funkcionira in se župani dogovarjajo tako, da dosežejo čim večji finančni efekt za svoje okolje. Imajo tudi skupno občinsko upravo, za delovanje katere jim bo država letos prvič vrnila tudi 50 % denarja za njeno funkcioniranje. O velikih in malih ribah ^ Tudi župan Sv. Andraža Franc Krepša je potrdil, da so v času, ko so samostojna občina, zelo napredovali in celo prehiteli tista okolja, ki so bila prej veliko bolj razvita. Naredili so primerjavo svojega razvoja, ko so bili še KS in sedaj kot občina in ugotovili, da se razvijajo štirikrat hitreje. Jožef Škalič, župan Kuzme iz Prekmurja, je spomnil, da tudi v morju velike ribe živijo na račun malih in tako je tudi v velikih občinah, zato je treba iti na svoje. V njegovi občini so v osmih letih naredili 42 kilometrov novih cest, za Sv. Tomaž je prepričan, da bi lahko v tem času naredili še več, saj bi glede na površino in število prebivalcev dobili iz državnega proračuna več denarja. V pogovoru, ki je sledil, je dr. Ana Rihtar opozorila na problem brezposelnosti in gospodarske probleme ter na izjemno zahtevnost pri pripravi najrazličnejših projektov. Govorniki so poudarili, da lokalna skupnost ne zagotavlja delovnih mest, da pa lahko ustvarja boljše pogoje z razvojem infrastrukture, cest in obrtnih con. Spregovorili so tudi o skupnih dolgovih v občini, ki jih je doslej za 250 milijonov SIT, o katerih bodo v primeru nastanka nove občine morali z občino Ormož sesti za pogajalsko mizo in se dogovoriti, kako jih bodo odplačali. Na koncu so se oglasili tudi prebivalci Ključarov-cev, ki so povedali, da se bodo tudi pri njih na referendumu potrudili za nastanek občine Sv. Tomaž. V naslednjih dneh se bodo zvrstile še štiri okrogle mize s pričetkom ob 19. uri po gasilskih domovih - 17. v Pr-šetincih, 18. v Koračicah, 19. v Savcih in 20. januarja v Tr-novcih. viki klemenčič ivanuša tostih potrebno in normalno. Hkrati je vsa Dolničarjeva medvojna pot en sem dokaz visoke, lahko bi rekli prirojene načelnosti, ki je enako veljala v odnosu do partizanov kot tudi v stiku s sovražnikom, še posebej tedaj, ko je bil ta za kratek čas zajet in dejansko nemočen. Enako kot za vse druge je zahteval najstrožjo kazen tudi za lastnega brata - partizanskega odpadnika in prestopnika ter poznejšega zagrizenega domobranca v službi okupatorja, hkrati pa je z vsemi možnimi sredstvi terjal korektno ravnanje z zajetimi sovražnikovimi vojaki in dosledno spoštovanje pravil o vojnih ujetnikih. Seveda pa Dolničarjev značaj odkrivajo tudi drugačne zgodbe. Ko je 9. maja 1945 pripeljal v štab četrte operativne cone slovitega generala Aleksandra Lohra, komandanta polmilijonskih evropskih jugovzhodnih nemških armad, med drugim ni pozabil na opozorilo, naj mu (ker je bil ravno čas kosila) vendarle ponudijo kakšno hrano. In še danes mu je nerodno, ko se spominja, da so mu prinesli košček jabolčnega zavitka kar na časopisnem papirju ^ Ivan Dolničar ni sodil in ne sodi med tiste, ki jim je že vnaprej vse jasno in normalno. Zato je imel v vojaškem svetu, v katerem se je nehote znašel tudi po vojni, kar naprej opravke z nešteto vprašanji, na katera ni dobil vselej pravega odgovora. Tako mu ni bilo povsem jasno, zakaj je morala slovita slovenska 14. divizija, katere komisar je bil, takoj po vojni, kot sestavni del tretje armade, oditi daleč iz Slovenije v Vojvodino. Ni mu bilo jasno in tudi za borce, ki so bili prav tako zmedeni in začudeni, ni imel prepričljivega odgovora, zakaj je to potrebno, zakaj je ukinjena slovenska vojska, zakaj se zliva v eno - jugoslovansko. Pozneje so mu dopovedali, da to ni bila zgolj »jugoslovanizacija« slovenske vojske, ampak tudi posledica zavezniških zahtev, da se različne jugoslovanske vojske poenotijo v enotno jugoslovansko armado. Dolničar je bil udeleženec in tudi med voditelji ene izmed največjih epopej v slovenskem partizanstvu - pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. »V bojih in nedopovedljivih naporih na tej poti sem bil nekajkrat na koncu svojih moči,« priznava in hkrati opozarja na velike žrtve. »Na pot nas je odšlo 1112, ko smo se na koncu poti spet zbrali in prešteli, nas je bilo 548.« Dolničar je prelomne in usodne trenutke novejše jugoslovanske zgodovine doživljal na najbolj izpostavljenih točkah in položajih. Titov razkol s Stalinom je naprej zaznal kot komisar v vojvodinskem Zrenja-ninu, bilje udeleženec zgodovinskega petega kongresa Komunistične partije Jugoslavije, na katerem so se odločno uprli pritisku sovjetskega komunističnega bloka na Jugoslavijo. Lahko bi rekli, da je na posebej tenkočuten način občutil psihozo zaradi nenehnih pritiskov v vzhodu ter obrambnih in zaščitni ukrepov jugoslovanske strani. Ti ukrepi so marsikdaj povzročali tudi nepričakovano in neverjetno travmo ter stres, neslutene in nepojmljive žrtve v lastnih vrstah, razraščanje marsikdaj nekontrolirane moči varnostnih služb, samovolje in splošnega sumničenja. Tako rekoč čez noč so izginili mnogi znanci, odhajali so partizanski in armadni poveljniki, tudi prijatelji. Najhuje je bilo za tiste, ki niso bili sposobni kritičnega odnosa do posameznih dogajanj, ki so na vse okoli sebe gledali samo tako, kot da jim je bilo zaukazano, dogmatsko in v skladu s »kolektivno« pametjo. Morda se je Dolničar ravno zahvaljujoč izkušnjam iz tega časa pozneje v življenju vselej opredeljeval predvsem po sovjem premisleku, po svoji vesti. Teh preizkušenj in opredeljevanj pa ni bilo malo. Bil je priča in tudi žrtev mnogih generalskih intrig in zarot v najvišjem jugoslovanskem vojaškem vodstvu, več let je kot sekretar vojaškega sveta (najvišjega federalnega organa, ki je združeval civilne in vojaške voditelje) sodeloval s predsednikom Titom, bil je generalni sekretar predsedstva Jugoslavije v časih, ko so se začenjale najhujše jugoslovanske politične in gospodarske krize, ko je zbolel in umrl predsednik Josip Broz Tito in ko je vojaški vrh (pod vodstvom admirala Mamule in generala Kadijeviča) začel zavestno opuščati politiko teritorialne obrambe in kazati izrazite težnje po odločilni vlogi v političnem življenju tedanje Jugoslavije. V tistih časih je general Ivan Dolničar (kot član slovenskega Kučanovega političnega vodstva) v teh vojaških krogih veljal za najbolj problematičnega in nevarnega človeka, ki bi ga bilo treba - po Mamulinih besedah - držati čim dlje stran od armade. V odločilnih trenutkih za slovensko samostojnost je general Dolničar skupaj z drugimi slovenskimi generali nedvoumno obsodil napad jugoslovanske vojske proti Sloveniji. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor s patrom Martinom Kmetcem »Jeziki so pot k človeku, sočloveku « Tik pred iztekajočim se letom 2005 smo se na Ptuju pogovarjali s patrom Martinom Kmetcem o njegovem misijonarskem delu, ki ga je začel v nemirnem Bejrutu, kjer je ostal okrog deset let, od leta 2001 pa je v Izmirju v Turčiji. V tem času je dodobra spoznal tudi arabsko in turško dušo. Deluje v manjši krščanski skupnosti, župniji, ki šteje okrog sto ljudi. P. Martin Kmetec se je rodil na Ptuju, doma pa je iz Lanco-ve vasi v občini Videm, kjer je preživel tudi svoje otroštvo. Na mladost ima zelo lepe spomine, živeli so v povezanosti z naravo, to ga je zaznamovalo za celo življenje. Delati se je naučil že zelo zgodaj, saj na kmetiji dela nikoli ne zmanjka. V semenišče je odšel pri petnajstih letih. »Klic je bil vedno v meni, kot otrok sem hodil ministrirat, duhovniki, ki smo jih imeli v Vidmu, so bili lep zgled duhovništva, redovni-štva.« Eno leto je bil v Zagrebu, ker je bila takrat slovenska mi-noritska provinca povezana z zagrebško. Na Ptuju je končal gimnazijo. »Preden začnemo teološko pripravo na duhovništvo, imamo eno leto noviciata. To je leto, ko se redovnik podrobno seznani z redovnim življenjem, se uvede v samostojno molitev, meditacijo, zrel odnos do življenja. Prikažejo pa se tudi zahteve redovnega življenja, poslušnost, kaj to pomeni, kaj pomeni uboštvo, da se odločamo o tem, da ne bomo imeli privatne lastnine, svoje lastnine, da bomo delali usklajeno s skupnostjo, da bomo vse svoje moči posvetili minoritskemu redu oziroma živeli zanj. Zelo pomembna je tudi zaobljuba celibata, zaobljuba čistosti, da znaš preceniti svojo osebo in se svobodno odločiti, ali boš šel naprej ali ne. V obdobju noviciata, ki je potekal na Cresu, smo spoznavali tudi duhovnost našega ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega. Po preteku noviciata sem položil prve zaobljube. Zatem pa sem začel študij na Teološki fakulteti v Ljubljani; v času študija sem bival v semenišču v Sostrem. Eno leto študija pa sem zaključil tudi v ZDA. Dokončne zaobljube, to pomeni definitivni vstop v red, sem položil leta 1982, za duhovnika pa sem bil posvečen leta 1983, lahko rečem z velikim privilegijem, da se je to zgodilo na Ptujski Gori, skupaj s p. Jankom Gašparičem. Od tam sem odšel v samostan na Zaloško cesto v Ljubljani, kjer je bilo malo semenišče. S fanti, ki so se še pred maturo odločali, da bi poskusili redovno življenje, sem delal šest let. V tistem času sem se tudi veliko družil s študenti s Ptujskega, ki so študirali v Ljubljani.« Letošnje božično-novoletne praznike je p. Martin Kmetec preživel doma, kar se je zgodilo po dolgem času. Za božič je bil skupaj s starši, kar je bilo zanj največje veselje. Na dom ga veže razumevanje, hvaležen je za vzgojo, skrb in da so otroke, v družini jih je bilo pet, vzgajali za odgovorno življenje. Poleg življenja je vera največji zaklad, ki ga je sprejel. Št. tednik: Kdaj ste se odločili, da boste šli med mi- sijonarje? p. M. Kmetec: »»Ta želja se je v meni pojavila že med študijem. V redovništvu pa je tako, da ne moremo odločati po svoji volji, ampak je vse usklajeno s skupnim načrtom, skupno strategijo. Že med študijem sem imel možnost, da sem odšel v ZDA, kjer sem se naučil angleščine in uspešno zaključil tudi zadnji letnik študija teologije. Ko sem bil že v samostanu na Zaloški, sem v redovnem glasilu prebral, da je redovni predstojnik iskal nekoga za Libanon, kjer je še divjala vojna in kjer sta bila samo dva brata. Takrat sem si dejal: To je tisto, kar želim. Odločitev je bila sprejeta, za eno leto sem odšel v Francijo, kjer sem se izpopolnil še v francoščini, hkrati pa že začel študirati arabščino, ki sem jo izpopolnil v Libanonu, v Bejrut sem prišel na sv. Miklavža leta 1990.« Št. tednik: Prišli ste na območje, kjer je divjala vojna. Ali vas ni bilo nič strah, kljub temu da ste vedeli, kam prihajate? p. M. Kmetec: »Doživel sem izredno lep proces notranjega čiščenja v Parizu. Zelo rad imam umetnost, muzeje, Pariz je čudovito mesto, a vse to je v bistvu izgubljalo pomen, ker sem se duhovno koncentriral na to, kaj bo v Libanonu. Vojna je še trajala, vedel sem, da bo precej težko. Bal sem se predvsem, ali bom psihično sposoben vse to prenesti. To je bila še ena odločitev, ki sem jo sprejemal skozi to leto. Ko sem prišel do dokončnega zaključka, sem dejal: Grem, ker je takšna Božja volja. Reči moram, da je nekaj lepega, ko človek pozabi del samega sebe, gre še neki novi avanturi nasproti, ki je v bistvu tudi avantura vere.« Št. tednik: Kakšna je bila vaša vloga misijonarja v Libanonu? p. M. Kmetec: »V Libanonu sem bil v župniji s skoraj na novozgrajeno cerkvijo, ki se je še dopolnjevala. Delal sem kot kaplan, veliko spovedoval, delal s skavti. Največ pa sem se osebno posvečal gibanju Vera in luč, ki se ukvarja z umsko prizadetimi. To je ena najlepših izkušenj, ki sem jih imel v Libanonu, ker so mi prizadete osebe nekako odprle pot v življenje družin, zelo sem se približal ljudem. Libanonski kristjani so zelo povezani v družini, izredno gostoljubni, dobrosrčni ljudje. Imajo poseben dar vere, dojemajo jo čisto drugače kot zahodni svet, pri njih je nekaj tako naravnega, kot je dihanje. Reči pa moram tudi to, da je vojna družino izredno zaznamovala, da je današnja generacija ranjena.« Št. tednik: Kdaj pa ste se srečali z islamom? p. M. Kmetec: »Z islamom Foto: Črtomir Goznik P. Martin Kmetec nosi sivi habit, ki je v rabi v misijonskih deželah. sem se srečal že med študijem v Parizu, v okviru priprav na misijon smo že študirali isla-mologijo. Na pamet smo se učili določene sure korana v arabščini. To je bilo srečanje bolj v teoriji, v praksi pa v Libanonu, s to bolečino konflikta, nezmožnostjo sporazumevanja med kristjani in muslimani, ki traja še danes. V tistem času so potekali boji s šiitsko milico - Hezbollahom, ki obstaja še danes in je nihče ne more razorožiti.« Št. tednik: Nekaj na to temo ste predavali na Ptuju v okviru novembrskih Viktorinovih večerov. p. M. Kmetec: »Naslov predavanja je bil Bog krščanstva - bog islama. Z njim sem želel povedati, da imamo različne podobe boga. Bistvena razlika med podobo boga v islamu in krščanstvu je, da se v krščanstvu Bog sam sebe razodeva, praznujemo praznik božiča, praznik, v katerem verujemo, da se je Bog učlovečil, da je privzdignil človeka k sebi, v svoje notranje življenje, v življenje Trojice. V islamu pa to ni mogoče, islam zagovarja nauk, da je bog absolutna transendenca, da je med njim in človekom neskončna razlika in to, kar razodeva, ni sam, ampak zakon.« Št. tednik: Libanon ste zapustili leta 2001, od takrat ste v Turčiji. p. M. Kmetec: »Zadnja leta sem v Turčiji, v Izmirju, kjer smo začeli čisto na novo. V prvem letu sem se moral naučiti jezika, eno leto sem obiskoval univerzo. Po angleščini, francoščini, italijanščini, arabščini sem se naučil še turščino. Jeziki so mi veliko veselje, vedno, ko sem se jih učil in je bilo zelo težko, sem veroval, da je to neka pot k človeku, pot k sočloveku. V Izmirju je okrog 1200 kristjanov, minoriti imamo majhno župnijo z okrog sto ljudmi. Župnija je bila dolgo časa brez duhovnika, kar se je poznalo tudi na duhovnosti ljudi, ki je skorajda ni bilo, začeti smo morali znova. Zelo smo poudarili liturgijo v tur-ščini, mašo v turščini, nove pesmi in delo z mladino. V tem trenutku lahko rečem, da je skupnost na dobri poti, čeprav je zelo majhna, upamo, da bo preživela. Načrtov, da bi šel kam drugam v okviru svoje misijonarske poti, nimam, vse je odvisno od Božje volje, čeprav pa osebno mislim, da je čas, da zaključim to naporno učenje jezikov. Štiri leta sem bil že predstojnik Samostanske skupnosti, zdaj so me ponovno postavili za štiri leta. Kaj bo potem, še ne vem.« Št. tednik: Dejali ste, da vas po eni strani vleče do- mov, po drugi strani pa med ljudi v Izmir, ko vidite njihove potrebe, težave. Kaj predvsem potrebujejo? p. M. Kmetec: »Turčija je dežela, ki je bila stoletja krščanska, to je danes zravnano z zemljo. O zgodovinskih razlogih ne bi govoril. Mislim pa, da ima krščanstvo, ki je bilo že v teh krajih, pravico za obstoj in tudi za oznanjanje veselega oznanila. V Cerkvi obstaja načelo, da se nikogar ne sili k veri, spreobrnjenju, kot je tudi prav, da ima to, kar je še ostalo iz zgodovine iz krščanstva, kot neko drevo, pravico, da se ga obreže in da živi. Župnija v Izmirju živi od dobrih ljudi, od pomoči province, da se da -1» J i i. Ri^igi Foto: Črtomir Goznik »Na dom me v samostanski celici spominjajo knjige iz Slovenije, na zidu pa imam fotografijo svojih staršev.« preživeti. Včasih komajda pokrijemo vse potrebe, ker bi želeli, da je cerkev lepa, ker pride veliko ljudi.« Št. tednik: Dejali ste, da ste brez premoženja. Kaj pa je vaše premoženje, kljub temu? p. M. Kmetec: »Moje premoženje je z eno besedo - Kristus. V bistvu ne potrebuješ drugega. Moram reči, da sem zelo srečen človek, čeprav je bilo preizkušenj veliko. Zaklad je imeti neko notranje zagotovilo, da si varovan in ljubljen, da ima tvoje življenje smisel, da ima tvoja smrt smisel.« Št. tednik: Danes je svet dobesedno zmaterializi-ran, ljudje se za materialnimi dobrinami pehajo do onemoglosti. Kaj bi jim dejali? p. M. Kmetec: »Najprej bi jim dejal, naj poiščejo pot do sebe. Vsak človek bi najprej moral poiskati pot k notranjemu miru, prisluhniti notranjemu glasu, potem pa iskati. Lahko odpremo krščansko knjigo, evangelij; če nam Bog v tistem trenutku spregovori in nas povede na neko pot, hvala Bogu, če pa ne, nam bo pomagal, da bi na nek drugi način našli mir in srečo. Prvenstveno pa je poiskati neki duhovni zaklad, ker se na tem gradi vse ostalo.« Št. tednik: Rekli ste, da ste srečen človek. Imate morda še kakšno željo, ki jo želite izpolniti? p. M. Kmetec: »Posebnih želja nimam, bolj načrte. Trenutno končujem magisterij, rad pa bi še dokončal doktorat iz islama. Spoznanj je veliko, to delo mi predvsem prečiščuje notranji pogled na svet. To je izredno lepo doživeti, ko ti neka disciplina pomaga k zdravemu pogledu na svet. Soočanje z islamom v kakršnikoli obliki ... mi izprašuje tudi mojo vero. Mislim, da je to soočanje tudi za nas potrebno.« Št. tednik: Preden sva se začela pogovarjati, ste dejali, da ne želite govoriti o politiki, pa vendarle bom vprašala: ali je Turčija pripravljena za članstvo v EU? P. M. Kmetec: » Težko je o tem govoriti, osebno mislim, da v stanju, kakršno je sedaj, ni pogojev za njeno članstvo. Razlogov je veliko, na prvem mestu so ekonomski. Predvsem pa svet ne more biti glo-baliziran na podlagi nekega takega načrta, zdaj pa bomo vsi skupaj. Vse kulture imajo svoj način obstajanja na tem svetu, pomembno je, da se kot narodi razumemo med seboj. V EU gre predvsem za skupni trg, mislim pa, da ima Evropa le neko identiteto, ki je drugačna, ki se odraža tudi v medčloveških odnosih.« MG MČ Center • Pred 46. kurentovanjem Varnost na prvem mestu S programom 46. kurentovanja, osrednje prireditve javnega pomena v MO Ptuj, so se 12. januarja seznanili tudi člani sveta MČ Center, ki ga vodi mag. Metod Grah. Program jim je predstavil direktor LTO Ptuj Aleksander Dolenc. Letošnji program je zasnovan tako, da se bo z njim vrnilo pustno dogajanje na ptujske ulice in trge, ki jim ga je šotor na desnem bregu Drave v prejšnjih letih odvzel, ker to ni bilo več ptujsko ku-rentovanje. Mestno dogajanje v času kurentovanja 2006 pozdravljajo tudi v MČ Center, ki so na 24. seji prvič v svojem dosedanjem delovanju imeli tudi priložnost, da sem jim je prireditev s strani organizatorja podrobneje predstavila. Vsebinski vidik, ki daje večji poudarek vključevanju mladih v pustna dogajanja, ki bodo z vrnitvijo v mesto tudi bolj dostopna, jih ni toliko zanimal kot spremljajoče dejavnosti oziroma ukrepi, ki bodo zagotovili varnost in red v času 11-dnevnega pustnega dogajanja na celotnem mestnem območju. Za kar največjo varnost je potrebno poskrbeti tudi na območju pred šotoroma, na samo v šotorih, prav tako v gostinskih obratih. V MČ Center so se zavzeli za večjo prisotnost policajev na ptujskih ulicah in trgih v času pustovanja, še posebej v Prešernovi ulici, kjer je največ vandalizma. V času pustnih prireditev na Ptuju je potrebno z ulic in trgov v celoti odstraniti sneg. Če bodo organizatorji dosledno upoštevali predpise in če ne bo zatajil nadzor, se meščanom tudi ni potrebno bati pretiranega hrupa, ker ga ne bo, po novih predpisih morajo namreč imeti organizatorji tudi Foto: Črtomir Goznik Prodajalci na ptujski tržnici še ne vedo, kam jih bo »pregnal« pustni šotor, eden izmed dveh, ki jih bodo postavili v okviru 46. kurentovanja. načrte za postavitev zvočnikov, jakost pa je tako in tako določena, občina pa je tista, ki daje dovoljenja. Mesto mora pokazati prijaznost do obiskovalcev ptujskih pustnih prireditev tudi s tem, da jim bo zagotovilo parkirna mesta, ki jih bo tudi ustrezno označilo. Vstopnico, ki jo letos organizatorji ponovno uvajajo za ogled osrednje karnevalske povorke, za 500 tolarjev naj bi dobili značko in krof, predlagajo v MČ Center, da se jo veže tudi na zagotovljen prostor za parkiranje, prav tako pa mora organizator zagotoviti ponudbo po koncu karneval- ske povorke, da bodo ulice in trgi pustno živeli še po povor-kah, ne samo med njihovim potekom. Letošnji program vključuje tri povorke, otvoritveno 18. februarja, otroško in mladinsko 25. ter osrednjo nedeljsko, 26. februarja. Letos se bo pustno dogajanje porazdelilo med dva šotora, eden bo na Mestnem trgu, drugi na tržnici, kjer tudi pozimi na odprtem vztrajajo nekateri prodajalci, največ jih je z oblačili. Do srede januarja še niso bili uradno obveščeni, kam jih bodo za dva tedna februarja začasno premestili. Neuradno so bili sicer v soboto povabljeni, da sami razmislijo o začasni lokaciji. V MČ Center so se 12. januarja seznanili tudi s programom ob 120. obletnici delovanja TD Ptuj, ki ga je predstavil predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Osrednje prireditve bodo med 17. in 25. junijem v minoritskem samostanu na Ptuju. Samoiniciativno so v četrti Center v letošnjem programu dela in finančnem načrtu zagotovili 500 tisoč tolarjev za sofinanciranje projektov oziroma projekta TD Ptuj ob jubileju, o čemer se bodo še konkretneje pogovorili. MG Ptuj • Kdaj bo cesta skozi Žabjak dokončno urejena? Kam "poniknili" milijoni za cesto? Zaradi vse večje poselitve na območju Žabjaka in Kicarja je postala cesta skozi Žabjak preozka in do neke mere tudi nevarna. Od Opekarne v smeri Kicarja je bila namreč širina cestišča zgolj 3 m, bankine so bile »smrtne«, o pločnikih pa lahko še danes zgolj sanjamo, je uvodoma glede problematike ceste skozi Žabjak na decembrski seji mestnega sveta povedal Mirko Kekec, svetnik SDS. »Da je cesta skozi Žabjak velik problem, se je zavedala že prejšnja občinska oblast, zato se je leta 2002 pričela postopna razširitev. V začetku naselja se je v obstoječi obcestni jarek položila meteorna kanalizacija, cestišče pa se je razširilo za 1 m.V letu 2003 je bil na novo zgrajen most čez potok Rogoznica. Od takrat do letošnje zime pa se na tem področju praktično ni dogajalo nič, razen da se je tik pred zimo pričela razširitev okrog 300 m cestišča pred mostom. Ne samo to, da dela potekajo izredno počasi, moti me predvsem dejstvo, da so planirana sredstva za to investicijo dobesedno poniknila,« poudarja Mirko Kekec. Ob začetku del je bilo predvideno, da bo investicija v vrednosti nekaj čez 70.000.000 tolarjev končana leta 2007. V Načrtu razvojnih programov Mestne občine Ptuj, 27. 10. 2003, ki so bili priloga k odloku proračuna za leto 2004, je bilo zapisano, da naj bi bila investicijska vrednost razširitve ceste skozi Žabjak 78.378.000 tolarjev, dela pa naj bi bila končana do leta 2007. Kaj ima kapela skupnega z razširitvijo ceste? »Ob sprejemanju proračuna Foto: Črtomir Goznik Mirko Kekec, svetnik SDS, je že večkrat opozoril na problematiko ceste skozi Žabjak, ki postaja zaradi vse večje poselitve na območju Žabjaka in Kicarja vse bolj nevarna. za leto 2005 smo kot prilogo prav tako prejeli Načrt razvojnih programov Mestne občine Ptuj, 10. 11. 2004, kjer je bilo ponovno zapisano, da bo razširitev ceste izvedena do leta 2007, investicijska vrednost pa je bila povišana na 81.377.000 tolarjev. Načrt razvojnih programov Mestne občine Ptuj smo prejeli tudi ob sprejemanju proračuna za leto 2006, 28. novembra 2005. V tem Načrtu pa je razširitev ceste skozi Žabjak ovrednotena na zgolj 49.932.000 tolarjev, s tem da je bilo do leta 2005 že porabljenih 36.932.000 tolarjev, v letu 2005 je bilo z rebalansom proračuna namenjenih 3.000.000 tolarj'ev, v proračunu za leto 2006 pa je namenjenih preostalih 10.000.000 tolarjev. Zanimivo je, da so vse tri verzije Načrta razvojnih programov Mestne občine Ptuj izdelali isti ljudje na istem oddelku občinske uprave. V obrazložitvi je za postavko 6144 Cesta skozi Žabjak - razširitev ceste zapisano, da so bila sredstva porabljena za razširitev ceste in prestavitev kapele. Kot je znano, gre za prestavitev Arnugove kapele na križišču Slovenskogoriške ceste, Ulice Jožefe Lacko in Svržnjako-ve ulice. Po mojem globokem prepričanju ta kapela nima nič skupnega z razširitvijo ceste skozi Žabjak. Prepričan sem, da bi bilo potrebno sredstva za prestavitev kapele poiskati nekje drugje v proračunu, v kolikor se odločimo za odkup in obnovo kulturno-zgodovinskih spomenikov v zasebni lasti,« je še prepričan svetnik SDS Mirko Kekec, ki pričakuje, da bo občinska oblast pojasnila, kam so poniknili milijoni za ureditev izredno problematične ceste skozi Žabjak. Od zahteve za njeno čim prejšnjo ureditev krajani tega območja v nobenem primeru ne bodo odstopili. MG Od tod in tam Ptuj • Umetnik v vrtcu Foto: Črtomir Goznik V eni od skupin vrtca Marjetica, ki je lani praznoval častitljivih 30 let, je pred kratkim gostoval umetnik Toni Hamler, kije želel del svojega umetniškega ustvarjanja približati najmlajšim. Otroci skupine, ki jo vodita vzgojiteljica Barbara Gačnik in pomočnica vzgojiteljice Zvezdana Čeh, pridružili pa so se jim tudi drugi, so z velikim veseljem in pričakovanji pod umetnikovim vodstvom risali ognjemet na platno z akrilnimi barvami in svetlečimi materiali. Slika velikosti 4 krat 2 metra sedaj krasi eno izmed igralnic. Toni Hamler je dejal, da se bo po tej lepi izkušnji še rad vračal med otroke, če ga bodo le povabili. MG Ptuj • Lekarniška galerija s koledarjem Foto: Arhiv Altius V galeriji Lekarne Ptuj so lani pripravili projekt »Ohranimo mladost«, ki ga je vodila Alenka Slavinec v sodelovanju z Altiusom, kustos je bil fotografski mojster Stojan Kerbler. Dvanajst ptujskih fotografov različnih starosti in statusov je pripravilo mesečne razstave, po eno svojo fotografijo pa so prispevali v letni koledar za leto 2006, ki ga je izdal JZ Lekarne Ptuj. V poplavi različnih koledarjev si zagotovo zasluži posebno mesto, saj je na enem mestu združil ljubitelje fotografije s sicer različnimi pogledi na mladost: Borisa Fariča, Blaža Ivanušo, Sandro Požun, Stanča Zebca, Primoža Tropa, Stašo Cafuta, Borisa Voglarja, Črtomirja Gozni-ka, Mimi Antolovič, Stojana Kerblerja, Alenko Slavinec in Damjana Voglarja. MG Ptuj» Novo leto na OŠ Breg Po čem diši december? V okviru projekta Veseli december so se na OŠ Breg odločili, da decembra sodelujejo na različnih delavnicah, berejo pravljice, brskajo po knjigah, krasijo razrede, izdelujejo voščilnice, iščejo pesmi, lepe misli, reke, pregovore - z namenom, da povabijo starše na prireditev ob zaključku projekta. Projekta so se lotile učiteljice učencev najmlajših petih starostnih skupin, zato so dejavnosti prilagodile starostnim stopnjam otrok. Na prireditvi ob zaključku projekta so pričarali božično pravljico, za trenutek so se zapeljali v svojo božično pravljico in v njej uživali, kolikor so želeli. Ob koncu prireditve je zbrane pozdravljal nasmejan dedek Mraz, obdaroval mimoidoče, sprehodili pa so se lahko po božični stojnici in občudovali izdelke otrok. Jasna Brec - koordinatorica prireditve Majšperk • Sprejeli proračun za leto 2006 Letos največ za ceste, vodovod in kanalizacijo Svetniki občine Majšperk so na zadnji lanski, sicer 29. redni seji v sredo, 28. decembra, v osrednji točki obravnavali in zatem potrdili občinski proračun za leto 2006, v katerem predvidevajo 867 milijonov prihodkov in 917 milijonov odhodkov. O tem in nekaterih najpomembnejših nalogah občine v letošnjem letu smo se pogovarjali z županjo dr. Darinko Fakin. Gospa županja, po lanskem velikem proračunskem zalogaju, novi osnovni šoli v Majšperku, ste si malce oddahnili, čemu pa se boste v občini posvetili v letošnjem letu? "Kot smo se dogovorili s člani občinskega sveta, bo letos naš glavni poudarek predvsem v izgradnji cestne infrastrukture, oziroma nadaljevanju modernizacije občinskih in lokalnih cest, saj bomo temu skupaj z vzdrževanjem cestne infrastrukture letos namenili okoli 190 milijonov. Če nam bo uspelo, želimo modernizirati, oziroma asfaltirati kar 17 krajših odsekov, kar naj bi veljalo okoli 140 milijonov. Drugo večje, oziroma pomembnejše področje v letošnjem letu je nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema na območju celotne občine. Letos želimo napeljati vodovod v naselje Koritno, istočasno pa želimo začeti povezavo vodovodnega sistema naselja Majšperk z vodovodnim sistemom Stoperce, kar nas čaka v naslednjih treh letih. Sicer pa bomo za izgradnjo vodovoda letos namenili okoli 130 milijonov. Nadaljevali pa bomo tudi izgradnjo kanalizacijskega sistema v samem centru Majšperka, kar naj bi nas veljalo okoli 20 milijonov. V tem letu nas čaka tudi Foto: M. Ozmec V novih društvenih prostorih so pred novim letom odprli tudi galerijo likovnih del slikarjev z območja občine. plačilo končne, torej zadnje situacije za novo osnovno šolo v višini okoli 100 milijonov tolarjev, plačali pa bomo tudi zadnji del sredstev za nakup gasilskega avtomobila za PGD Majšperk-Breg. Kupiti nameravamo tudi okoli 1,5 hektarja zemljišča za širitev industrijske cone na Bregu, celotno občino želimo označiti s krajevnimi tablami, del sredstev bomo vložili tudi v gradnjo cestne razsvetljave med Majšperkom in Bregom ter nekaj tudi v Sestržah, Preši in Stopercah. Poleg tega pa nameravamo dograditi oziroma dopolniti tudi celotno mrežo ekoloških otokov na območju občine. Tudi letos bomo kandidirali na natečaju za pridobitev sredstev iz evropskega pro- grama Sappard, ki jih bomo namenili predvsem za začetek urejanja parkirišča in Trga miru na Ptujski Gori, kjer želimo kupiti tudi eno najstarejših in razmeroma dobro ohranjenih hiš, saj je zgrajena po stari arhitekturi in jo želimo preurediti v etnološki muzej." Kaj pa nameravate storiti s poslopjem stare osnovne šole v Majšperku, ki je sedaj ostalo prazno? "Po temeljitem premisleku smo se na občinskem svetu dogovorili, da bomo zaradi popolne dotrajanosti objekt stare šole v celoti porušili, za kar bo potrebna izdelava posebnega projekta. Ideje so, da bi pozneje na tem mestu zgradili novo občinsko središče, morda s kulturno dvorano in še čim, vsekakor bo treba zadevo temeljito pripraviti. V letošnjem proračunu pa se prvič pojavlja postavka sredstva za štipendije in diplome, saj želimo na ta način pomagati našim nadarjenim študentom. Letos bomo na ta način pomagali obetavni študentki citer Doroteji Dolšak, ki študira na glasbeni akademiji v Munchnu, razpisali pa bomo tudi natečaj za pridobitev sredstev za diplome v študijskih smereh, ki bodo povezani z razvojnimi prizadevanji naše občine. Poleg tega pa bomo seveda tudi letos namenili potreben del sredstev za financiranje drugih potrebnih dejavnosti v občini, kot so vrtec, šola, delovanje društev, socialno področje, pomoč starejšim ipd. Izredno sem zadovoljna, da imamo v občini kar 46 različnih društev in da so vsa aktivna. Sicer pa, kot sem že omenila, zajema osrednji razvoj infrastrukture predvsem razvoj turizma v občini, ki bo v prihodnje eno naših ključnih investicijskih področij." Sredi Majšperka ste pred koncem leta uredili tudi prostore za delovanje društev? "Da, tik pred novim letom smo v Majšperku, v poslopju ob trgovini, odprli tudi nove društvene prostore DPD Svoboda Majšperk, kjer imajo prostor za vaje in sestajanje člani moškega pevskega zbora DPD Svoboda, ki ga vodi Stanko Vedlin, pa gledališčni-ki: istočasno smo uredili tudi likovno galerijo članov slikarske sekcije DPD Svoboda, kjer svoja likovna dela razstavljajo naši slikarji Branko Gajšt, Bogomir Jurtela, Kristina Kolar, Drago Kopše, Jože Cafuta in Metka Tadič, gledališčniki so razstavili tudi nekaj svojih starodavnih kostumov, poleg tega pa so svoje izdelke postavile na ogled tudi udeleženke ustvarjalnih klepetalnic." M. Ozmec Foto: M. Ozmec Stavba sredi Majšperka, v kateri so ob trgovini uredili društvene prostore sekcij DPD Svoboda. Lenart • Pogovor z novim direktorjem Knjižnice Lenart Napaka je v sistemski zakonodaji Ko je svet zavoda Knjižnice Lenart izmed osmih kandidatov za direktorja knjižnice občinskemu svetu predlagal mag. Avgusta Zavernika, je bilo veliko govora o tem, da kandidat, ki je ob tej funkciji še zaposlen kot pomočnik župana občine Lenart, ni primeren kandidat. Avgust Zavernik je funkcijo pričel opravljati 1. januarja letos. Povedal nam je, da je že prvi delovni dan po novem letu opravil pogovor z zaposlenimi, ko se je v knjižnico odpravil skupaj s predsednikom sveta zavoda Francem Krivcem. Kakšni so prvi vtisi, glede na to, da je bilo veliko nasprotovanj vašemu imenovanju? »Polemike se umirjajo. Z delavci oziroma sodelavci smo imeli širši razgovor, prišli smo do enakih zaključkov, in kar se zaposlenih in ustanovitelja tiče, so zadeve jasne in nedvoumne. Upam tudi, da so si člani civilne pobude Lenarta nalili čistega vina, saj so zahtevali nekaj, za kar niso imeli zakonske podlage. To se razpleta in knjižnica funkcionira. Prepričan sem, da bomo z delavci in ustanoviteljem našli skupno pot.« Kako poteka vaš delav- nik, saj niste polni delovni čas zaposleni v knjižnici? »Če sem odkrit, pogodbe še nimam, je pa dogovorjeno tako, kot to omogoča veljavna zakonodaja, da je nekdo zaposlen še v drugem podjetju maksimalno do tretjine delovnega časa. Mislim, da bo v tem primeru še nekoliko manj. Dejansko delo v tem trenutku še ne poteka po urniku. Zamišljam si ga tako, da bom zjutraj pred svojo redno zaposlitvijo, začnem okrog sedmih, kakšno uro prej v knjižnici, drugo pa po rednem delovnem času, ki ga opravljam v občinski upravi; to pomeni, da bom delo v knjižnici opravljal izven rednega delovnega časa. Ne rečem pa, da znotraj rednega delovnega časa glede kakšnih telefonskih in ostalih komunikacij ne bo jasno, da se bo tudi to dogajalo.« Torej govorice, da bo Knjižnica Lenart priklju- čena k Občini, ne držijo. Torej knjižnica ostaja samostojen zavod? »Povsem jasno je to. Do sedaj je knjižnica delovala pod okriljem Ljudske univerze, aprila lani pa je bil sprejet novi odlok, s katerim je knjižnica opredeljena kot samostojen javni zavod. Res je, da so nekatere funkcije neposredno povezane z ustanoviteljem, saj lahko rečemo, da se javni zavod 100-odstot-no financira iz občinskega proračuna in da ustanovitelj - občina - mora tu imeti glavno besedo.« Prejšnja vodja knjižnice je vedno govorila, da bi Foto: ZS Novi direktor Knjižnice Lenart mag. Avgust Zavernik po sistemizaciji delovnih mest moralo biti v knjižnici zaposlenih več delavcev. Ali nameravate na novo zaposlovati ali mogoče koga odpustiti, kajti tudi o tem se je govorilo? »Jasno je, novega zaposlovanja ne bo. Nova sistemizacija bo narejena v teh dneh in ugotovilo se bo, kakšni so pogoji dosedanjih zaposlenih. Moja groba ocena je, da bistvenih sprememb ne bo. Nova zaposlitev je možna samo, če bi bil velik osip sedaj zaposlenih ali karkoli drugega. Trenutno tudi odpuščanje ni predvideno, razen v primeru kakšnih grobih kršitev, drugače pa mislim, da bo zavod normalno funkcioniral, tako kot danes.« Po novem odloku je predvidena nova funkcija - strokovni vodja knjižnice. Ali ste ga že imenovali? »Ne, ni še imenovan, to bo pokazala sistemizacija. Dose- danja vodja ima pogoje, vendar je to stvar dogovora. Če rešitve ne bo, je možno iskanje strokovnega vodja tudi zunaj knjižnice.« Knjižnica Lenart deluje za območje štirih občin, ki so se odločile za pogodbeni odnos. Ali ste glede financiranja že komunicirali z ostalimi župani? Prej se je vedno govorilo, da ostale občine premalo financirajo knjižnico. »To drži in napaka je v sistemski zakonodaji. Zakon o knjižničarstvu jasno definira, da morajo tudi ostale občine na območju knjižnice sofinancirati knjižnico po programu in v obsegu, kot se občine med sabo dogovorijo, oziroma po merilu števila ljudi v posamezni občini. V tem primeru ni tako: občine Sv. Ana, Benedikt in Cerkvenjak financirajo več kot polovico manj. okvirno bi morale sofinancirati od štiri do pet milijonov, dejansko financiranje znaša od milijon do dva. Tu je sistemska napaka. Zakon sicer govori o sofinanciranju in minister za kulturo lahko izda odločbo o zasegu proračunskih sredstev, vendar nekateri menijo, da to ni izvedljivo. Upam, da se bomo na nek miren in ustrezen način o tem dogovorili z drugimi občinami.« Zmago Šalamun Kidričevo • Gallusove značke za godbenike Pihalnega orkestra Talum Nekateri vztrajajo ze 50 let! Množici tistim, ki so ljubiteljem glasbe v prednovoletnem času Zeleli polepšati praznične večere, so se pridružili tudi godbeniki Pihalnega orkestra Talum Kidričevo, ki so za vse ljubitelje tovrstne glasbene interpretacije pripravili prednovoletni koncert. Kljub neugodnim vremenskim razmeram se je v sredo, 28. decembra, v poznih popoldanskih urah v restavraciji Pan v Kidričevem zbralo veliko ljubiteljev pihalne godbe, ki so imeli kaj slišati in videti. Godbeniki so na programski list uvrstili 10 skladb; slišali smo tradicionalne koračnice, priredbe znanih melodij, latinskoameriške ritme, v dodatku pa še šopek domačih. Koncert so z nastopom Muzi-kantove težave popestrili plesalci Folklorne skupine Lan-cova vas, ki so obiskovalce s štajerskimi plesi in z zgodbo o harmonikarju, ki mu žena več ne pusti igrati na inštrument, nasmejali in jim ogreli dlani. Pred koncem koncerta je Nataša Petrovič, vodja Območne izpostave Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti najzaslužnejšim podelila Gallusove značke oz. priznanja. Bronasto Gallusovo značko za najmanj 5 let delovanja na področju ljubiteljske kulture je prejelo kar 17 godbenikov Pihalnega orkestra Talum, bila je podeljena tudi srebrna Gallusova značka, in sicer za najmanj 15 let delovanja, tistim, ki v pi- Pihalni orkester Talum na enem svojih nastopov halnem orkestru vztrajajo že najmanj 25 let, pa so podelili zlato Gallusovo značko. Prejeli so jo Radko Kovačič, Peter Krajnc in Branko Krajnc. Nataša Petrovič je v svojem nagovoru poudarila tudi pomen delovanja na področju kulturne dejavnosti, še posebej pa se je zahvalila tistim, ki na tem področju delujejo že pol stoletja ali celo več. Tistim najzaslužnejšim in najvztrajnejšim so tako podelili jubilejne Gallusove značke: Francu Kokotu, Hinku Dasku, Francu Zajcu, Jožetu Švaganu in Ivanu Ogrin-cu. Omeniti velja še, da so Franc Zajc, Jože Švagan in Ivan Ogrinc Pihalnemu orkestru Talum Kidričevo zvesti že več kot 50 let! Godbeniki iz Kidričevega, ki jih že nekaj let uspešno vodi Štefan Garkov, so se od obiskovalcev in starega leta poslovili z najlepšimi slovenskimi skladbami z obljubo, da bo leto, ki se je šele začelo, leto glasbe in Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. Zlatka Lampret Ptuj • Stanislav Brodnjak v Steklarski Slovenci smo pozabili na kult dela V ponedeljek, 9. januarja, je bil v Stari steklarski delavnici na Ptuju že tradicionalni ponedeljkov pogovor, ki ga organizira Umetniško društvo Stara steklarska delavnica. Pogovor je potekal na temo »od ptujskega gimnazijca do vrhunskega poslovneža«, vodila pa ga je Branka Bezeljak Glazer (nekdanja Stankova sošolka v gimnaziji). Ptujčani Stanislava Brod-njaka seveda zelo dobro poznamo. Izšel je iz te sredine starega mesta, na Ptuju obiskoval osnovno šolo ter gimnazijo. Kasneje je končal najprej višjo pravno šolo v Mariboru, kasneje pa še Pravno fakulteto v Ljubljani. Kot pravnik je bil zaposlen v nekaterih gospodarskih podjetjih, bil je sodnik za prekrške, podpredsednik in predsednik ptujskega izvršnega sveta, direktor opekarne Žabjak, direktor ptujske Službe družbenega knjigovodstva, pomočnik direktorja te republiške ustanove, pred trinajstimi leti pa je prišel v Mercator, bil direktor Mercator SVS, kasneje v upravi Mercatorja v Ljubljani, sedaj pa je pomočnik predsednika uprave Mercatorja za razvoj in investicije. Stanislav se je v ponedeljkovem pogovoru spominjal vseh teh svojih življenjskih poti, Stanislav Brodnjak v razgovoru z Branko Bezeljak Glazer pri čemer pa je poudaril, da se najmanj rad spominja obdobja, ko je bil v politiki, saj je le ta veja družbe najmanj poštena, oziroma ni načelna, ne omogoča človeku poštenega opravljanja dela, pri svojem delu pa je bil v prvi vrsti predvsem pošten, tega načela pa se je kot praktikant navzel od priznanega ptujskega odvetnika Franja Aliča. Stanislav Brodnjak je spregovoril tudi o gospodarskih problemih Slovenije, pri čemer je poudaril, da bi Slovenci kot normalno morali sprejemati dogodke ob ukinjanju podjetij, ki ne nudijo nadaljnjega razvoja, oziroma so cokla razvoju. »Ni pomembno, kdo je lastnik nekega podjetja, važno je, da podjetje ustvarja novo vrednost, da so tam zaposleni ljudje, torej naši delavci. Ptujsko območje je s Perutnino, Ta-lumom, tudi z Mercatorjem sorazmerno dobro preživelo čase prestrukturiranja slovenske družbe v primerjavi z Mariborom. Ptuj ima velike možnosti razvoja predvsem na področju turizma. Na boljše gre pri Termah, razvija se trgovina, hotelirstvo. Slovensko kmetijstvo pa je cokla razvoja, ni perspektivno, naše kmetije so premajhne, so odvisne od subvencij, niso konkurenčne. Država bi storila boljšo potezo, če bi zemljo od malih kmetov odkupila ter jo prodala večjim, da bodo konkurenčni, kot pa da daje subvencije«, je dejal Stanislav Brodnjak. Na pogovoru tudi ni šlo mimo pogovora o zamenjavi vodstva Mercatorja, oziroma o odstavitvi Zorana Janko-viča. Stanislav Brodnjak je dejal, da je pred osmimi leti Zoran Jankovič prevzel vajeti Mercatorja tudi na njegovo pobudo, zato se je sedaj odpovedal mestu v upravi Mercatorja tudi na račun nižje plače. Sicer pa lastniki odločajo o vodenju družb in v Mercatorju so se odločili za zamenjavo, vodstvo je prevzela sorazmerno mlada ekipa, Stanislav pa je dejal, da se ne boji delati z mladimi, saj bo njihovo hitrost kompenziral z modrostjo. Franc Lačen Na knjižni polici Tone Partljič: Grob pri Mariji Snežni Ljubljana. Pisanica, 2005 GROBPRrMARlJli^ SNEŽNI» V Slovenskipripovednik in dramatik Tone Partljič je odmevno vstopil v slovenski literarni in gledališki prostor s trilogijo Ščuke pa ni (1973), O, ne, ščuke pa ne (1976) in Ščuka, da te kap (1987), v katerih prikazuje preproste tipizirane like, podprte z ljudskim humorjem, pogosto na robu dobrega okusa, kakor ocenjuje določena literarna kritika. Plitkost dramskega konflikta pa je podprta z aktualističnimi besednimi domislicami, odigranimi v času nekritične komediografije. Sledila je vrsta bolj ali manj aktualističnih komedij. Radosten smehljaj ob omembi pisateljevega imena je povzročila prava gledališka uspešnica, bridka komedija o agrarnem, ki ne skriva avtobiografskih potez, Moj ata, socialistični kulak (SNG MB,1983). Gledalci so dejali, Partljič je naš, ta si pa upa, tudi komika jim je bila blizu, čeprav je pisec tudi zasebno brez dlake na jeziku, in ne samo v pričakovanju, kadar bo odprl usta, da bo povedal kaj neznansko smešnega. Partljič se je pokazal kot komediograf današnjega šentf-lorjanstva. Sproščen smeh je značilen za avtobiografsko pripoved otroških stisk in pričakovanj v povojnih letih Hotel sem prijeti sonce (1981), ki jo je nadgradil z zbirko črtic Slišal sem, kako trava raste (1990). Ravno na proznem polju je Partljič želel ustvariti svoje najbolj odmevno delo, pripoved, Pri Mariji Snežni zvoni, ki časovno zajema kar osem desetletij, z dogodki, kot je obisk samega cesarja Franca Jožefa I. V ospredju pa je zgodba o nezakonski Miciki in njenem nezakonskem Tinčku, s katerima sočustvuje, pripoved opremlja z iskrivim humorjem in jo upodablja po vzoru večerniških povesti kot nadaljevalec Prežiha, Kranjca in Potrča. Tudi v novem romanu, Grob pri Mariji Snežni, je osrednji dogajalniprostor pripovedi kraj in trg Pri Mariji Snežni, kjer je na vzhodni strani šola in učiteljski blok, na severni župnišče in cerkev, v sredi obračališče avtobusa in dve lipi. Tine Petrič je učitelj slovenščine v šoli, kjer poučuje tudi žena Jelica. Na pokopališču ima grob pesnik in dramatik Stanko Majcen, avtor, ki je bil po vojni očrnjen in umaknjen v ozadje. Tine vsako jutro zaliva njegov grob z rumeno, šolsko kanglico, in zato velja za čudaka. Župnik in Anamarija nadzorujeta življenje na vasi. Župnik je prejel po pošti osmo knjigo zbranih del Stanka Majcna (pisma), čeprav ne bere, Tine si knjige s svojo bedno plačo ne more kupiti in tarna nad usodo v zakotnih Goricah, Jelica pa očita, da je to brskanje po človekovi intimnosti. Izredno vroče junijsko ozračje zmoti tujec, starec, ki obišče Majcnov grob. Da bi razjasnil, kdo je tujec, in njegov obisk, nas pisatelj prestavlja k usodam oseb na različna časovna prizorišča z vključevanjem zapiskov. Učitelja Tineta vabijo na sestanek aktiva kulturnikov na mestni komite v Maribor. Z mostu nad Dravo, kjer je zanj najlepši razgled, se je spomnil Glazerjeve pesmi in ob tem spominu pogrešal gledališče, knjižnice, razstave, vse, česar v Goricah ni bilo. Predal se je samopomilovanju, da je pristal kot učitelj pri Mariji Snežni. Spomnil se je dijaških let in dokazovanja profesorja, kaj je dialektični materializem, na primeru sošolčevega trikotnika. Na sestanku so govorili o postavitvi spominske plošče Stanku Majcnu. Plošče niso vzidali, vsi so bili proti, Tine se je vzdržal, profesorica je bila tiho in ga je kasneje tolažila, da je že to napredek, da ju niso zaradi te pobude zaprli. Tine se je od sramote napil, sekretar kumrovške fakultete je danes vodja demokratov, stari oznovec v sivi obleki pa je vstopil in povedal, da je dala uprava javne varnosti lažne podatke. Osemdesetletni Iztok Vodnik izgine žeprvi dan iz doma Topla jesen k Mariji Snežni, da bi videl, kakšen grob ima Stanko Majcen. Tinetu izroči kuverto z zapiski, ki govorijo o njegovem povojnem početju in usodi Majcnovega sina Fedorja, zapiske pa naj objavi šele po Vodnikovi smrti. Tineta nekaj prime, da gre pozno zvečer še enkrat na pokopališče, kjer se ravno tedaj na Majcnovem grobu starec ustreli. Iz zapiskov izvemo, da je Vodnika vse življenje preganjala vest, da Majcnovima ni povedal o sinu Fedji, in ga je s transportom poslal v smrt. Fedja, študent medicine, ga je prosil, naj staršema pove, da ju ima rad in naj mu odpustita. V noči Vodnikovega samomora pade po vročini na Marijo Snežno toča. Kar ni vzela suša, bo vzela toča. Proti koncu poletja Petrič sede k pisanju romana. V zapiskih najde uvod: »To je knjiga o enem izmed grobov na pokopališču pri Mariji Snežni.« Hlastno jo boste prebrali. Vladimir Kajzovar Foto: OM Foto: Fl Mali nogomet Tomažu se obetajo težki časi Stran 8 Padalstvo Gregorič in ekipa AK Ptuj peti v Avstriji Stran 8 Strelstvo Vrhunska dosežka B. Simoniča in M. Raušl Stran 9 Odbojka Benedičanke kljub okrepitvam le do 2 točk Stran 9 Smučarski skoki Zmagovalec Kostanje-vec, rekorder Čuš Stran 10 Mali nogomet V ZLMN Ormož vodita Invest in Belcont Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Drava Ptuj Manjka samo Aljaž Zajc Za nogometaši Drave je prvi teden priprav za drugi del tekmovanja v 1. SNL. Kot smo že pisali v Štajerskem tedniku, je prišlo do kar precejšnih sprememb v igralskem kadru. Več je tistih, ki so iz Drave odšli in bodo svojo nogometno pot nadaljevali v drugih nogometnih sredinah. Kljub temu ostaja dejstvo, da v začetni enajsteri-ci ni veliko sprememb (Milja-tovič). Konec tedna so bili zadovoljni tudi nogometaši, saj jim je NK Drava poravnal še zadnje zaostale obveznosti za leto 2005. Če pa so nogometaši zadovoljni, potem je tudi strokovnemu vodstvu veliko lažje pri delu. O minulem tednu in načrtih za naprej smo se pogovarjali s trenerjem Milkom Đurovskim, ob katerem so v strokovnem štabu še novi pomočnik Bojan Flis, Gorazd Šket in Miljenko Po- točnik. Na nogometnih površinah je veliko snega, igrišča z umetno travo še ni, tako da dravašem ostaja na razpolago v glavnem le atletska steza in fitnes. O pogojih dela je ptujski strateg dejal: »Tek v kombinaciji s fitnesom je vse, kar imamo na razpolago. Nič ni tarnanja, saj tudi drugi nimajo drugačnih pogojev. Na treningih je prisotnih do 23 nogometašev, ki trdo delajo, saj se zavedajo, da bo potem lažje v prvenstvu, ki se bo kaj hitro pričelo. Tam pa bo potrebno na tekmah pokazati vse, kar smo delali na pripravah. Za sedaj so na treningih vsi, razen poškodovanega Aljaža Zajca.« Drava naj bi se po prvotnih načrtih odpravila na priprave v Španijo konec meseca januarja, vendar dokončnega sklepa o tem še ni, precej bo odvisno tudi od vremen- skih razmer konec januarja. »Upravi kluba sem predlagal, da bi priprave izvedli nekje bližje in ne v Španiji. Te bi se lahko recimo opravile v Poreču. Vse skupaj bi manj stalo in tudi veliko bližje je. Tam bi bili sedem dni, bi se vrnili za dva ali tri dni domov in se potem še enkrat vrnili v Poreč,« je glede priprav povedal Milko Đurovski. Drugi del prvenstva v 1. SNL se bo pričel konec februarja. O tem, koliko pripravljalnih tekem se bo odigralo do starta in kaj si kot trener želi v drugem delu prvenstva, je Milko Đurovski povedal: »Vemo, da nas čaka 19 tekem v prvenstvu, zato se moramo dobro pripraviti. Odigrali naj bi osem do devet prijateljskih srečanj, veliko pa bo tudi odvisno od vremenskih pogojev. Iščemo nasprotnika za prvo tekmo, ki bo imel Fntn- Hrtrimir (^nynik Trener nogometašev Drave Milko Đurovski (beli dres) je v petek na dobrodelni ekshibicijski tekmi znova pokazal nekaj vrhunskih potez (na sliki sta še Stanko Glažar in Štefan Čelan), še posebej pa pravilen pristop do vsake tekme - nepopustljivo tudi na revijalni tekmi. normalne pogoje za igranje, oziroma igrišče z umetno travo. Kar pa se same igre tiče, velikih sprememb ne bo, saj je jasno, da bomo igrali napadalni nogomet. Od naspro- tnika želimo doseči zadetek več in igrati takšno igro, ki bo na ptujski stadion privabljala veliko gledalcev. Če ne bi nekoliko preveč zaostali za Domžalami in HIT Gorico bi dejal, da gremo na prvo mesto, sedaj pa ni drugega kot startati na tretje mesto,« je zaključil trener Drave in od-hitel na trening. Danilo Klajnšek Športnik leta Rokomet • 1. A SRI - ženske Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 26. januarja razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic. Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika, Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj (v sobotni oddaji od 20. ure dalje, lahko tudi preko SMS-ov), izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in v Štajerski ČPORTNiir I rTA - cpnnN imA pnnn&viA - onrm I?ADIOPTUJ noa^ofi ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _ IME IN PRIIMEK: _ Maci rwj» Poštna številka, kraj! l7DrkiuieM viionu orkci irrc ua lUACinu* PAnin-Tcniuiir ^iii Dai^cwa R 99RO Ptiii DAnir^.TcnMiir dtim m cr\nci rtvAM iii c čortoTMiMi unuir ami A J^nriD-niic mm/ifc Z Brežičankami (znova) neodločeno športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah. Lahko vam že namignemo, da so v dosedanjem glasovanju največ glasov dobili Nina Kolarič (atletika), Mina Markovič (plezanje), Marko Bezjak (rokomet), NK Drava, NK Zavrč, Lea Murko, Jože Šimenko (oba judo), Dejan Zavec (boks), Mladen Dabano-vič (nogomet) ... Komu pa boste svoj glas namenili vi? Mercator Tenzor - Europrodukt 28:28 (13:19) MERCATOR: Rajšič, Majcen, Šijanec 4, Prapotnik, Ramšak 1, Strmšek 4 (1), La-zarev 1, Kalan 2, Potočniak 4, Murko 3, Kelenc, Jauševec, Hameršak, Derčar 9 (2). Trener: Neno Potočnjak. Gostiteljice so tekmo pričele brez še vedno poškodovane Derčarjeve, a so si kljub temu priigrale prednost. V nadaljevanju je sledil nerazumljiv padec v igri, morda zaradi misli, da bodo nasprotnice lahek zalogaj. Ptujčanke so slabo igrale predvsem v obrambi, kar so gostje izkoristile in preko Videničeve in Ačkarjeve vodstvo višale iz minute v minuto. Na srečo je bila v domačih vratih razpoložena Rajšičeva, ki ie v prvem delu zbrala 10 A -, ^____,, Metka Šijanec (Mercator Tenzor Ptuj, modri dres) je na tekmi z Brežičankami dosegla 4 zadetke. obramb, med njimi tri sedem-metrovke, kar pa soigralke niso znale izkoristiti in so v napadih preveč lahkomiselno zapravljale žoge. Odmor je bil za Ptujčanke še kako dobrodošel, nasveti trenerja Nena Potočnjaka pa so vsaj delno zalegli. Prednost gostij jim je uspelo manjšati in v 51. minuti rezultat izenačiti (25:25). Tudi v tem delu tekme sta vratarki s svojimi obrambami krojili rezultat, Rajšičeva je uspela zbrati še 11 obramb. Zadnje minute so bile polne nervoze, gostje so igrale precej grobo v obrambi. Sodnika Cvetko in Kavalar (oba iz Celja) sta z nekaterimi nerazumljivimi odločitvami izzvala precej negodovanja med gledalci, ki se jih je zbralo približno 300. Do konca sta obe ekipi imeli priložnost za zmago, vendar je ostalo pri delitvi točk. Brežičanke so tako še drugič v tem prvenstvu odščipnile točko Ptuj-čankam (v Brežicah je bilo 33:33). Slednje bodo morale načrtovano točko loviti na kakšnem gostovanju, saj bo lov za peto mesto negotov do konca rednega dela. Mali nogomet • 1. SLMN, 10. krog Tomažu se obetajo težki časi Rezultati 10. kroga: Gip Beton MTO - ŠD Extreme 9:4 (5:2), Nazarje Glin IPP - Pun-tar 5:3 (1:1), Oplast Kobarid - Tomi Press Bronx 3:2 (2:1), Slovenica A.Kravos - Svea Lesna Litija 2:2 (0:1), Tomaž - Do-bovec 0:1 (0:1) 1. GIP BETON MTO 10 10 0 0 55:27 30 2. DOBOVEC 10 7 0 3 45:36 21 3. O. KOBARID 10 6 1 3 37:29 19 4. TOMI P. BRONX 10 5 1 4 33:31 16 5. SVEA L. LITIJA 10 4 1 5 40:36 13 6. PUNTAR 10 4 1 5 39:42 13 7. SLOVENICA 10 3 2 5 29:40 11 8. NAZARJE GLIN 10 3 1 6 37:40 10 9. ŠD EXTREME 10 2 1 7 34:52 7 10. TOMAŽ 10 1 2 7 22:38 5 Tomaž - Dobovec 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Poredski (12). Tomaž: Bedrač, Magdič, Zorec, Školiber, Bohinec, Majcen, Gašparič, Kamenšek, Goričan, Lah, Razlag, Cvetko. Trener: Dušan Babič Z domačim porazom proti Dobovcu so malonogometaši Tomaža pričeli spomladanski del prvenstva in leto 2006. Gostje iz Rogaške Slatine letos spadajo med največje pre- Ivan Bedrač (vratar Tomaža) senečenje 1. slovenske malo-nogometne scene, saj so pred pričetkom prvenstva ostali brez šestih igralcev. Da niso zastonj na drugem mestu, so dokazali tudi z dobro igro na parketu športne dvorane Hardek. Na drugi strani je Tomaž nazadnje prišel do točk 11. novembra 2005 po zmagi nad Nazarjami, poraz proti Dobovcu pa je bil tretji v seriji. Prvi polčas so bili boljši malonogometaši Dobovca, gostitelji pa enostavno neprepoznavni in brez pravih priložnosti pred golom reprezentanta Slovenije Marka Gotlina. Edini in zmagoviti zadetek v 12. minuti je dosegel prvi mož srečanja Aleš Poredski, ki je izkoristil napa- ko domačinov in v protinapadu lepo zatresel mrežo sicer najboljšega posameznika v domači vrsti vratarja Ivana Bedrača. V drugem polčasu so gledalci videli popolnoma odprt obračun obeh tekmecev, žal pa so ostali prikrajšani za najpopolnejšo stvar pri nogometu - gole. Oba vratarja sta bila izjemna, igralci v polju pa zelo nenatančni. Gol je na eni in drugi strani visel v zraku, toda ostalo je pri zmagovitem golu Poredske-ga iz 12. minute. Zanimivo, da je prav Poredski za Tomaž že bil usoden pri zmagi Dobovca s 5:3 v 1. krogu, takrat je mrežo Tomaža zatresel kar štirikrat. V nadaljevanju prvenstva četo Dušana Babiča čaka hud boj za obstanek v ligi. Tekem je vse manj in vse manj bo priložnosti za nove točke, ki so Tomažu izjemno potrebne v boju za obstanek. Iz 1. lige se po rednem delu (18 krogih) takoj poslovi za-dnjeuvrščeno moštvo. Tomaž v 11. krogu gostuje v Kopru pri Bronxu. Uroš Krstič 2. zimski mednarodni turnir NŠ Poli Drava Ptuj Zmagovalci tokrat iz V soboto je v organizaciji NŠ Poli Drava Ptuj v športni dvorani Center potekal 2. zimski mednarodni turnir za selekcije U-12. Organizatorju je uspelo na turnirju zbrati 12 kvalitetnih ekip iz Slovenije in Hrvaške, ki so bile v predtekmovanju razvrščene v tri skupine. Najboljši dve iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinale, trije zmagovalci teh obračunov pa so se uvrstili v finalni del. Na koncu so pokal namenjen zmagovalcem dvignili v zrak mladi Celjani, ki so dobili v dar še komplet dresov podjetja Fotex iz Varaždina. Najboljši strelec turnirja je bil Tomislav Vršič (NK Bjelovar), najboljši vratar pa Miha Borovnik (nK Get Power Šampion). Kot zanimivost naj omenimo, da NŠ Get Power Šampion vodi nekdanji nogometaš Publikuma Jani Žilnik. Polfinale: ND Triglav - ŠNK Radgona 2:1, NŠ Poli Drava 1 - NŠ Get Power Šampion 1:2, NK Bjelovar - NK Rudar Velenje 1:0. Finalni del: NŠ Get Power Šampion - ND Triglav 1:1 (4:3 po kazenskih strelih), ND Triglav - NK Bjelovar 0:2, NŠ Get Power Šampion - NK Bjelovar 1:0. Končni vrstni red: 1. NŠ Get Power Šampion, 2. NK Bjelovar, 3. ND Triglav, 4. NŠ Poli Drava Ptuj, 5. ŠNK Radgona, 6. NK Rudar (V), 7. NK Međimurje, 8. ŠN Fotex, 9. NK Slaven Belupo, 10. NK Aluminij, 11. NŠ Poli Drava 3, 12. NŠ Poli Drava 2. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Prizor s tekme NS Poli Drava Ptuj 1 - NK Međimurje -j Veselje mladih Celjanov po zmagi na turnirju v Ptuju Foto: Črtomir Goznik 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE REZULTATI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Europrodukt Brežice 28:28 (13:19), Inna Dolgun - Anubis Kočevje 31:29 (15:15), Izola - Polje Maks 26:26 (15:14), Loka kava KSI - Krim Mercator 17:38 (8:21), Celjske mesnine - Burja 55:17 (24:4), Olimpija - Celeia Žalec 33:31 (12:15). Zaostalo srečanje Celjske mesnine - Loka kava KSI bo odigrano 18. 1., srečanje Krim Mercator - Maks Polje pa 6. 2. 1. KRIM MERCATOR 11 11 0 0 22 2. OLIMPIJA 12 8 1 3 17 3. INNA DOLGUN 12 8 1 3 17 4. CELJSKE MESNINE 11 7 1 5 15 5. CELEIA ŽALEC 12 7 0 5 14 6. MERCATOR TENZOR PTUJ 12 6 2 4 14 7. ANUBIS KOČEVJE 12 5 0 7 10 8. LOKA KAVA KSI 11 4 2 5 10 9. EUROPRODUKT BREŽICE 12 3 2 7 8 10. IZOLA 12 2 2 8 6 11. MAKS POLJE 11 2 1 8 7 12. BURJA 12 1 0 11 2 Rokomet • Prijateljska tekma Velika Nedelja - Prevent 29:39 (16:17) Velika Nedelja: Kovačec (9 obramb), Klemenčič (3 obrambe), Preac (1 obramba); Kvar 2, Mesarec 4, M. Špindler, Cvetko, Ivančič 5 (2), Kukec 8 (1), Balas, Pla-ninc 3 (2), Kokol, Vrečar 2, Korpar 3, Kumer 2 (2), Han-želič. Trener: Ivan Hrupič. Prevent: Krasavac, Jelen (16 obramb); Rutenka 5 (1), Plešej 2 (1), Maksić 4 (2), Ošlak, Nikolič 1, Lesar 5, Štu-saj 4, Dumančič 6, Gams 4, Kleč 4, Šantl 4. Trener: Ivan Vajdl. Po turnirju v avstrijskem Leobnu je Velika Nedelja, vodilni 1. B-ligaš, v pripravljalni tekmi za drugi del prvenstva gostila moštvo Preventa, ki je po jesenskem delu prvenstva zasedlo peto mesto v 1. A-ligi. Pred obema moštvoma je pomemben drugi del prvenstva, saj si Nedeljčani želijo zagotoviti mesto v slovenski elitni rokometni ligi, na drugi strani pa »ježki« naskaku-jejo uvrstitev med prvih šest v 1. A Telekom ligi oz. v ligi za prvaka. Trener domačih Ivan Hrupič je proti Preven-tu ponudil priložnost vsem igralcem (manjkali so Venta, T. Špindler, Krabonja), ki so prikazali zelo dobro predstavo v prvem polčasu, ko so povedli z 9:6. Na drugi strani je Ivan Vajdl po ogrevanju na tribuno poslal poškodovanega Ficka, v igro pa ni vstopil le vratar Krasavac. V drugem polčasu so domačini popustili, spremenjena zasedba Pre-venta pa je v drugem polčasu v nekaj primerih vodila že z dvanajstimi zadetki razlike. UK Padalstvo • AK Ptuj Gregorič in ekipa peti v Avstriji Tekmovanja so ta vikend pričeli tudi člani ptujskega aerokluba. Nastopili so namreč v tekmovanju v skokih na cilj v avstrijskem Donnersbachwaldu. Bili so uspešni, saj so v močni konkurenci ekipno zasedli peto mesto. Med posamezniki pa je peto mesto osvojil še Tonček Gregorič, Boris Jan-žekovič pa je bil šestnajsti. V mladinski konkurenci je bil Tomaž Korpar tretji, Sergej Pukšič pa peti. Začetek sezone bodo v klubu vsekakor ocenili za uspešnega, saj so nastopili z močno pomlajeno ekipo. Danilo Klajnšek Tonček Gregorič tik pred doskokom Foto: UK Odbojka • 1. DOL - ženske Benedicanke kljub okrepitvam le do dveh toCk 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 13. KROGA: Benedikt - Sieving Venus Vital 3:2, Luka Keper - Jesenice 3:1, Hitachi - Šentvid 3:2. Nova KBM Branik je bila presta. 1. NOVA KBM BRANIK 12 12 0 36 2. LUKA KOPER 13 8 5 24 3. BENEDIKT 13 7 6 23 4. HITACHI 13 7 6 19 5. ŠENTVID 13 6 7 17 6. SLOVING VENUS VITAL 13 5 8 15 7. JESENICE 13 0 13 1 Benedikt - Sloving Vital 3:2 (17, -21, -21, 18, 9) BENEDIKT: Kadiš, Rajšp, J. Borko, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Jureš, Kut-say, Geratič, Veit, Hauptman. Odbojkarice Benedikta sta pred nadaljevanjem prvenstva okrepili Marja Veit iz ekipe Formis Bell in Hajdi Ha-uptman, ki je doslej nastopala za mariborsko Novo KBM Branik, kljub močnejši zasedbi pa jim v prvi tekmi tega leta ni uspelo iztržiti vseh treh točk. Foto: ZS Aleksandra Klasinc (OK Benedikt) Tekmo proti Ljubljančankam, za katere je prvič zaigrala igralka »razpadlih« državnih prvakinj Sladkega greha iz Ljubljane Leda Strel Kosmač, je Benedikt odlično pričel ter brez težav dobil prvi niz, nato pa so gostje z dobro igro na mreži presenetile in si pri- igrale vodstvo z 2:1 v nizih. Varovankam Dušana Jesenka je v nadaljevanju le uspel preobrat, z novima dvema točkama pa so se odbojkarice iz Benedikta še bolj učvrstile na tretjem mestu prvoligaške konkurence. MŠ Košarka • 2. SKL - vzhod Priložnost bo treba iskati drugje REZULTATI 13. KROGA: Ptuj - Janče 81:91, ŽKK Maribor - Nazarje 79:64, Pivovarna Laško mladi - Gresupije 86:90, Ježica - Prebold 99:62, Ilirija - Ruše 85:81 1. ŽKK MARIBOR 2. GROSUPLJE 3. JEŽICA 4. JANČE 5. I LIRIJA 6. RUŠE 7. NAZARJE 8. PREBOLD 9. PIVO. LAŠKO MLADI 10. PTUJ 13 12 13 11 1 25 2 24 13 10 3 23 13 13 13 13 13 13 13 9 4 5 8 5 8 5 8 5 8 2 11 15 1 12 13 KK Ptuj - KK JanCe 81:91 17:21, 24:24, 17:18, 23:28 KK Ptuj: Holc 9, Avguštin, Lubaj, Ferme 6, Horvat 16, Bien 13, Cej 29, Gavrič 8, Kneževič, Šarič, Kramberger. Trener: Zlatko Marčič Ptujskim košarkarjem se je v soboto na prvenstveni tekmi zmaga ponovno izmuznila v zadnjih minutah tekme, tokrat je bila od njih boljša ekipa iz Janč. Neizkušenost mlade ekipe je tudi tokrat terjala svoj davek, saj so bili domači povsem enakovreden tekmec, nekaj časa so celo imeli prednost. Uvodne minute so pripadle gostom, Ptujčani pa so prvič povedli v sedmi minuti tekme ob rezultatu 13:12. V nadaljevanju je ekipa Janč ponovno prešla v vodstvo, domači pa so se v igro vrnili v začetku druge četrtine in so v 16. minuti dosegli tudi največjo prednost na tekmi, prednost šestih točk. Do konca polčasa so gostje uspeli rezultat obrniti sebi v prid, saj so na odmor odšli s štirimi točkami prednosti. Izenačena tekma se je nadaljevala tudi v drugem delu, ko so v tretji četrtini vodili Ptujčani, v za- Foto: Črtomir Goznik Na tekmi z Jančami je Cej (KK Ptuj, beli dres) dosegel 29 točk. dnji pa ekipa Janč, ki je pet minut pred koncem vodila že za deset točk. Domači so se še enkrat uspeli približati le na tri točke zaostanka, v zadnjih sekundah tekme pa so bili v hitrih zaključkih napadov neuspešni in gostje so zmagoslavno zapustili športno dvorano ptujske gimnazije. Trener, Zlatko Marčič: »Ob koncu tekme smo bili prisiljeni delati osebne napake, sami pa nismo zadevali, kot bi bilo potrebno. Gostje, ki so ena boljših ekip v ligi, so bili na koncu bolj zbrani in spretni in so zasluženo zmagali. V zadnjih tekmah se nas drži tudi smola, moram pa povedati, da nekateri igralci trenirajo manj, kot bi bilo potrebno za konkurenčnost v ligi. Kljub temu da se pozna napredek v igri prve peterke, imamo zaradi nerednega obiskovanja treningov prekratko klop, kar se ponavadi izkaže ob koncu tekme.« Uroš Gramc Strelstvo • MT Ruše 2006 Vrhunska dosežka Boštjana SimoniCa in Majde Raušl V soboto in nedeljo je v Rušah potekalo močno dvodnevno mednarodno strelsko tekmovanje, ki so se ga udeležile reprezentance Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Tekmovanje je služilo predvsem lovljenju forme in doseganju dobrih rezultatov (glede na to, da po novem ni treba več dosegati formalnih norm), ki bi strelcem zagotovili nastop na velikem MT turnirju v Munchnu, ki se bo odvijal konec meseca januarja. Prvi dan tekmovanja članov z zračno pištolo sta čast slovenskih strelcev iz Spodnjega Podravja reševala predvsem Boštjan Simonič in Aleksander Ciglarič, ki sta bila najvišje uvrščena Slovenca na 5. oziroma 7. mestu. Boštjan je v kvalifikacijah dosegel odličnih 574 krogov in se tako s 5. rezultatom prebil v finale, kjer je dosegel 100,4 kroga in skupnih 674,4 kroga, tako kot Uroš Kacavenda (SČG), ki je zdrsnil z 2. mesta in s katerim sta nato morala nastreljevati še 11. finalni strel, po katerem pa Boštjan z 9,6 kroga žal ni napredoval na 4. mesto, ki ga je zasedel Kacavenda z 10,5 kroga. Aleksander se je v finale uvrstil s 573 krogi, kjer je dosegel 95,9 kroga in se povzpel z 8. na 7. mesto ter tako prehitel še tretjega Slovenca v finalu Petra Tkalca, ki je nazadoval s 6. mesta. Tik izven finala je tokrat žal z 9. mestom ostal juršinski mladinec Simon Simonič, ki je dosegel 569 krogov. Ludvik Pšajd je s 565 krogi dosegel 14. rezultat, Matija Potočnik s 556 krogi 20., mladinec Rok Pučko s 553 krogi 23. in Robert Šimenko s 552 krogi 25. mesto. Na povabilo organizatorja se je turnirja udeležil še ptujski mladinec Domen Solina, za katerega je bilo to prvo tako prestižno tekmovanje, na katerem je nastopil in se odrezal povsem po pričakovanjih ter s 543 krogi zasedel 32. mesto. Pri ženskah s pištolo je prvi dan Ptujčanka Majda Raušl dosegla 364 krogov in se kot druga najboljša Slovenka uvrstila na Foto: Matija Potočnik Ptujčanka Majda Raušl je s 5. mestom še enkrat več pokazala svoje odlično strelsko znanje in pripravljenost. 14. mesto. Nastopili sta še obe ptujski mladinki, ki streljata za mladinsko reprezentanco, in sicer Mojca Lazar, ki je s 351 krogi zasedla 18. mesto, in Mateja Levanič, ki je s 336 krogi tekmovanje končala na 21. mestu. Zmagala je Mad-žarka Renata Sike s 574 krogi in finalom 99,1. Pri članih s puško je nastopil tudi ormoški mladinec Tadej Horvat, sicer slovenski mladinski reprezentant, ki je s 580 krogi zasedel odlično 19. mesto. 2. dan tekmovanja je fantastičen rezultat uspel Ptujčan-ki Majdi Raušl, ki je s 376 krogi (njen osebni rekord na MT-jih!) dosegla najvidnejšo slovensko uvrstitev strelcev s pištolo. Majda se je v finale prebila s 5. rezultatom iz kvalifikacij, z minimalnim zaostankom za najboljšimi (1 krog za 2. mestom), kjer je dosegla 95,1 kroga in na koncu zgolj za 0,9 kroga zaostala za bronasto medaljo! K odličnemu dosežku so zagotovo pripomogli tudi njeni zvesti navijači, ki jo spremljajo na vseh večjih tekmovanjih in so bili tudi tokrat najglasnejši. Zmagala je Jasmina Grgič (SČG) s 380 krogi in finalom 97,5. Mojca Lazar in Mateja Levanič sta dosegli 352 in 339 krogov ter zasedli 25. oziroma 28. mesto. Pri članih s pištolo je bil tokrat Peter Tkalec s 572 krogi edini slovenski finalist. Mladinec Simon Simonič je s 565 krogi žal ponovno ostal izven finala na 9. mestu, vendar kot 2. najboljši Slovenec, kar je kljub temu hvalevreden dosežek. Boštjan Simonič je dosegel enak rezultat, vendar je zaostal po zadnji seriji in zasedel 10. mesto, Aleksander Ciglarič je s 563 krogi dosegel 14. rezultat dneva, Ludvik Pšajd s 560 krogi 18. in mladinec Rok Pučko s 555 krogi 23. Pri članih s puško je mladinec Tadej Horvat s 580 krogi potrdil dobro pripravljenost in zaupanje selektorja ter dosegel 33. mesto. Turnirja se je udeležil še Ptujčan Teodor Pevec, ki je dosegel 561 krogov in zasedel 52. mesto. Simeon Gonc Odbojka • Pripravljalna tekma ŽOK Ptuj Ptujcanke boljše od ameriške selekcije ŽOK Ptuj - selekcija univerz ZDA 2:1 (22, -20, 8) ŽOK Ptuj: Vidovič, Bilano-vič, Lorber, Draškovič, Robič, Cvirn, Andjelkovič, Švajger, Zupanič, Tarodi, Kos Po prvi sredini tekmi na evropski turneji, ki so jo proti ekipi Kamnika ameriške od-bojkarice gladko dobile, je bila ptujska ekipa v petek zanje pretrd oreh. Na pripravljalni tekmi za nadaljevanje prvenstva so domačinke po dobri uri igranja slavile v domači dvorani in tako so že takoj po kratkem premoru pokazale, da so še vedno v odlični formi. Atraktivna tekma je prinesla precej lepih potez na obeh straneh mreže, ekshibicijski značaj dvoboja pa ni zmanjševal želje po zmagi katere izmed ekip. Prvi niz je v napeti končnici pripadel Ptujčan-kam, drugi gostjam, tretjega pa je domača ekipa zmagala zanesljivo in si tako priigrala končno zmago. Trenerka, Sergeja Lorber, ki je tudi tokrat stopila na parket, je bila zadovoljna z igro svoje ekipe: »Po kratkem premoru je bila to prva izmed dveh prijateljskih tekem pred nadaljevanjem sezone, ki se začne že v soboto. Ti tekmi bo pomembno predvsem, da se vrnemo v tekmovalni ritem, izkoriščamo pa jih za taktično pripravo. Zadovoljna sem tako s pristopom igralk, igro kot tudi s končnim rezultatom. V sredo nas čaka še prijateljska tekma z ekipo Tabora, v soboto pa že prvenstveno srečanje, ki ga bomo odigrale na gostovanju v Miklavžu. Časa za priprave ni več veliko, smo pa že zdaj kar dobro pripravljene.« UG Smučanje Vrtec na snegu Organiziranega tečaja smučanja za predšolske otroke, ki ga je že tradicionalno organiziral Vrtec Ptuj v sodelovanju s Smučarskim klubom Ptuj, se je v prejšnjem tednu na poligonu pod ptujskim gradom udeležilo okrog 150 otrok. Zadnji dan je bil tudi tekmovalni dan, ki je pokazal, da so otroci smučarsko znanje zajemali s kar veliko žlico. Če bi sneg bil vedno tako radodaren kot v letošnji zimi, bi letošnji Vrtec na snegu pod ptujskim gradom praznoval že več kot 30-letnico. V začetku so otroke še vozili na Pohorje, kjer so jih prizadevni vaditelji Smučarskega kluba Ptuj učili prvih korakov na snegu, pomagale pa so vzgojiteljice in pomočnice, tudi zaradi varnosti pa so dogajanje preselili na Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Utrinek s smučarskega tečaja na hribu pod ptujskim gradom Mali nogomet MNZ PTUJ SKUPINA A REZULTATI 11. KROGA: Juršinci - Rim 2:1, Skorba - Gerečja vas 0:5, Podgorci - Zoo Trans Lancova vas 7:6, Klub ptujskih študentov - Koz-minci 5:2 1. POETOVIO VP 10 10 0 0 61:8 30 2. RIM 11 8 2 1 37:11 26 3. JURŠINCI 10 8 1 1 44:21 25 4. JURE HAJDINA 11 8 1 2 36:17 25 5. CAFE B. FURČI 10 6 3 1 41:17 21 6. PODGORCI 10 4 2 4 35:27 14 7. DOL. WINETTU 10 4 1 5 24:22 13 8. SKORBA 10 3 0 7 23:40 9 9. LANCOVA VAS 10 3 0 7 26:57 9 10. GEREČJA VAS 10 2 1 7 21:36 7 11. HOBIT APAČE 10 2 1 7 17:32 7 12. KPŠ 10 1 2 7 17:40 5 13. KOZMINCI 10 0 0 10 21:75 0 SKUPINA B REZULTATI 11. KROGA: Draženci - Bar Cheers Cyber cafe 3:3, ŠD As -Zimica 1:5, Ptujska Gora - Podlehnik 3:2, Majolka - Bar Saš Buldog 3.3 1. JADO 10 8 1 1 48.14 25 2. BAR SAŠ BUL. 10 8 1 1 49:25 25 3. MAJOLKA 10 7 1 2 51:18 22 4. ROŽICE 9 7 1 1 43:14 22 5. MARK 69 9 6 0 3 38:37 18 6. PODLEHNIK 10 4 1 5 21:29 13 7. ŠD AS 11 4 1 6 31:42 13 8. BAR CHEERS 11 3 2 6 29.35 11 9. CLUB 13 9 2 4 3 28:25 10 10. DRAŽENCI 10 2 2 6 22:43 8 11. JOELES 9 2 0 7 20:43 6 12. PTUJ. GORA 10 2 0 8 23:58 6 13. ZIMICA 10 1 2 7 21:41 5 Danilo Klajnšek ZLMN Ormož SKUPINA A REZULTATI 6. IN 7. KROGA: Carrera Optyl - Nova Slovenija 4:5, Invest - Tr-govišče Plečko 8:0, Borec - Kog SK Računalništvo 1:10, Bar Texas - Nova Slovenija 3:7, Carrera Optyl - Svetinje 3:3, Mihovci Center - Avtoservis Zida-rič 5:1. 1. INVEST 6 2. N. SLOVENIJA 6 3. MIHOVCI CEN. 7 4. CARRERA OPT. 7 5. AVTOS. ZIDARIČ 6 6. MLADOST M. II 6 7. SVETINJE 7 8. KOG SK R. 7 9. BAR TEXAS 6 10. TRGOVIŠČE 6 11. BOREC 6 SKUPINA B REZULTATI: Zidarstvo Čurin - Tomaž 6:5, Kog - Mladost 3:3, Joker Ivanjkovci - Belcont 2:5, Mlada Slovenija -KOŠ 3:3, Avtošola Prednost - Belcont 3:7, Joker Ivanjkovci - Črni ribič 4:3. 1. BELCONT 5 5 0 0 39:9 15 2. JOKER IV. 6 4 1 1 22:17 13 3. ZID. ČURIN 5 4 0 1 26:23 12 4. MLADOST M. 6 2 3 1 26:15 9 5. KOŠ 6 2 1 3 25:23 7 6. PREDNOST 5 2 1 2 17:20 7 7. ČRNI RIBIČ 5 2 0 3 21:21 6 6 0 0 49:15 18 6 0 0 43:11 18 5 1 1 39:19 16 3 3 1 33:19 12 3 0 3 24:26 9 2 1 3 22:29 7 1 4 2 19:29 7 2 0 5 23:30 6 0 2 4 19:33 2 0 2 4 10:27 1 0 1 5 9:52 1 8. ML. SLOVENIJA 5 113 18:23 4 9. KOG 5 113 10:19 4 10. TOMAŽ 6 0 0 6 16:50 0 Uroš Krstič OBČINSKA LIGA VIDEM SKUPINA A REZULTATI 6. KROGA (5. 1.): Lanco-va vas veterani - ŠD Majski Vrh 5:7, Belavšek - NK Tržec 12:3, NK Tržec veterani - ŠD Pobrežje 3:2; KMN Ma-jolka - prost. 1. KMN MAJOLKA 5 5 0 0 48:9 15 2. ŠD MAJSKI VRH 5 4 0 1 25:14 12 3. NK TRŽEC VET. 5 4 0 1 25:18 12 4. ŠD POBREŽJE 5 2 0 3 25:18 6 5. BELAVŠEK 5 1 1 3 22:32 4 6. LAN. VAS VET. 6 1 1 4 22:33 4 7. NK TRŽEC 5 0 0 5 8:49 0 SKUPINA B REZULTATI 6. KROGA (5. 1.): AS 1 - AS 2 11:1, Leskovec - Bar Osmica 8:5, ŠD Lancova vas - ŠD Videm 5:2; ŠD Zg. Pristava prosto. 1. LANCOVA VAS 5 4 0 1 27:18 12 2. ŠD VIDEM 6 4 0 2 26:24 12 3. AS - 1 5 3 0 2 33:21 9 4. LESKOVEC 5 3 0 2 27:23 9 5. BAR OSMICA 5 2 0 3 29:27 6 6. ZG. PRISTAVA 5 2 0 3 17:24 6 7. AS - 2 5 0 0 5 13:35 0 Darko Lah Smučarski skoki • Pokal Prlekije 2006 Zmagovalec Matej Kostanjevec, rekorder Zvonko Čuš V izjemno lepem, skoraj idiličnem nedeljskem popoldnevu so člani športnega društva Mladost iz Miklavža pri Ormožu ob pomoči Sokolske zveze Slovenije pred okrog 600 gledalci odlično organizirali pokal Prlekije 2006. Skokov na skakalnici v Vuzmetincih se je udeležilo 33 tekmovalcev, ki so tekmovali v treh kategorijah: osnovnošolci, člani, veterani. Med osnovnošolci je slavil Tadej Janežič, med veterani Vinko Tušek in med člani Matej Ko-stanjevec. V posebni kategoriji »Naj skok dneva« je sodelovalo 7 tekmovalcev. Prav v zadnjem skoku pa je Zvonko Čuš iz Po-lenšaka postavil nov rekord skakalnice (prej je rekord 23,5 metra pripadal domačinu Sa-šku Štamparju), ki sedaj znaša 25,5 metra. Skoke v Vuzmetin-cih si je ogledal tudi legenda smučarski skokov v Sloveniji Jože Šlibar. 24. februarja leta 1961 je Šlibar v Oberstdorfu poletel takrat neverjetnih 141 metrov, kar je bilo dovolj za svetovni rekord. Rezultati: osnovnošolci: 1. Tadej Janežič (Krčevina pri Miklavžu) 2. Tadej Kerec (Gornji Slaveči) 3. Dejan Čurin (Mladost Miklavž) veterani: 1. Vinko Tušek (Kajžar) 2. Anton Štrucl (Kajžar) 3. Emil Trstenjak (Kajžar) člani: 1. Matej Kostanjevec (Ptuj) 2. Zvonko Čuš (Polenšak) 3. Grega Zadravec (Lačaves pri Kogu) UK Utrinek s tekme v Vuzmetincih Anketa Kdo je za Ptujčane najuspešnejši športnik, športnica in ekipa letošnjega leta Foto: Črtomir Goznik Športni napovednik ROKOMET PRIJATELJSKI TEKMI DANES ob 19.00: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Ivanec ob 19.00 v ŠD Center. DANES ob 19.00: RK Gorišnca - RK Velika Nedelja ob 19.00 v ŠD Gorišnica. Danilo Klajnšek Jura Arsič, Anet Pavlinek in Sašo Živkovič Foto: Črtomir Goznik Ekipa Hobit Pub Apače je trenutno na 10. mestu skupine A MNZ Ptuj. Vanja Raškovič pristopila k ptujskim trgovkam V ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so končno uspeli v svoje vrste pridobiti in registrirati 19-letno Vanjo Raškovič, sicer rokometašico, ki je svojo rokometno pot pričela v zagrebški Lokomotivi ter nazadnje igrala za Celjske mesnine. Ob poškodbi reprezentantke Ane Mihaele Ciore bo vsekakor okrepitev na desni zunanji poziciji in pa v obrambnih nalogah. Pravico nastopa ima že na sobotnem srečanju z ekipo Anubis Kočevje. DK Jura Arsič (nogometaš): »Športne rezultate spremljam vsak dan. Moje mnenje je, da je športnik leta Dejan Zavec, saj je skozi vso sezono boksal odlično. Ni izgubil niti enega boja. Pri ženskah bi izbral Mojco Der-čar, za katero je odlična sezona. Je vodja ekipe in pomemben člen slovenske reprezentance. Med ekipami bi naslov podelil nogometnemu klubu Drava, saj so naredili velik korak pri stabilizaciji kluba in osvojili zelo visoko 5. mesto že v drugi sezoni tekmovanja v 1. ligi.« Anet Pavlinek (vzgojiteljica): »Boksar Dejan Zavec je letos osvojil kar nekaj naslovov in je gotovo najboljši. Med ženskami mislim, da si ta naslov zasluži Nadja Šibila zaradi dobrih rezultatov. Mislim pa tudi, da je nasploh dobra športnica. Nogometaši Drave so si s svojimi rezultati in igrami zaslužili naziv naj ekipe.« Sašo Živkovič (komercialist): »Lokalni šport vsekakor spremljam in me tudi zelo zanima. Brez podcenjevanja drugih športov je zame najboljši Dejan Zavec, ker je dosegel fantastične uspehe. V boksu je zelo močna konkurenca in on je zares odličen športnik. Zaradi napredka bi med ženskami naslov dal skakalki v daljino Nini Kolarič. Zaradi uspešnega igranja v 1. ligi bi za najboljšo ekipo izbral ŽRK Mercator Tenzor iz Ptuja, ki tudi nadaljuje z dobrimi igrami tudi letos.« David Breznik Foto: UK AvtoD^M Leto 2006 prinaša številne avtomobilske novosti (1. del) V letu 2006 se nam obeta več kot 130 avtomobilskih novosti. Seveda te ne pomenijo zmeraj povsem novih modelov, temveč tudi posodobitve, nove karoserijske in tudi motorne različice, ki bodo krojile avtomobilske smernice. Za prvo polovico leta lahko rečem, da bo večina novosti predvidoma nadgradnja že obstoječih modelov, seveda pa bo nekaj tudi povsem novih. Ali bodo kupcem všeč ali ne, je drugo vprašanje, vendar drznih potez večina ne sprejema; podrejanje trenutnim modnim zapovedim oblikovanja pa prekmalu pripelje do tega, da se avtomobilov, ki so nam bili takoj všeč, kmalu naveličamo. Članek, ki je pred vami, vam bo verjetno pomagal ob morebitnem nakupu novega vozila; če ste tik pred odločitvijo, pa vam svetujemo, da si preberete napoved avtomobilskih novosti, saj se lahko zgodi, da bo že čez mesec ali dva zapeljal v prodajne salone novi model vašega izbranega vozila. Nišni avtomobili s športnim srcem Zadnje poglavje v zgodovini nissana micre odpira izvedba z oznako C+C (kupe in kabriolet). Dvosedežnik zraven atraktivne in elegantne oblike ponuja tudi novost v tem segmentu vozil; in sicer stekleno streho, ki omogoča pogled v nebo tudi, kadar je le-ta zaprta. Micra C+C se bo pri nas začela prodajati pomladi oziroma natančneje marca. Volkswagen bo na prehodu iz februarja v marec predstavil model polo cross, ki se od običajnega pola razlikuje po za poldrugi centimeter zvišanem podvozju, 17-palčnih platiščih ter s plastiko zaščitenimi blatniki in pragovi, ki skupaj s »terenskimi« odbijači vzbujajo občutke bolj robustnega avtomobila. Sočasno naj bi bil naprodaj tudi športni polo GTI. Nižji srednji razred V razredu majhnih družinskih avtomobilov bo bolj kot ne vladalo zatišje. Hondin civic utira novo oblikovalsko smer in povsem realno je pričakovati, da bodo ostali avtomobilski izdelovalci sledili Hondi in ne obratno. Novi civic je v živo resnično videti za generacijo ali dve pred ostalimi avtomobili tega segmenta. Francoski Renault bo prenovil celotno paleto meganov, ki jo bomo spoznali prihodnji mesec. Še v tem mesecu bodo volkswagnu golfu dodali različico GT z 1,4-litrskim turbobencin-skim motorjem TFSI in 2,0-litrskim turbo-dizlom. Najzmogljivejša različica golfa R32 bo poslej premogla kar 250 KM. Mazda3 bo aprila dobila novi 1,6-litrski turbodizel-ski motor z močjo 90 KM. Pri Seatu bosta modela leon in altea dobila še oznako FR (formula racing), v obeh primerih pa bo podprta z dvema 2,0-litrskima motorjema: turbobencinskim 2.0 TFSI (200 KM) in tur-bodizelskim 2.0 TDI (175 KM). Ponudba ameriških avtomobilov tudi pri nas Evropski trg vozil postaja vse bolj zanimiv tudi za Ameriške proizvajalce in zato njihovi avtomobili postajajo nekaj manjši. Dodge je razvil svoj prvi avtomobil namenjen svetovnemu trgu in ga poimenoval caliber. Prikazuje razmišljanje o globalnem avtomobilu, ki združuje kupejevsko eleganco in športnost s praktičnostjo vozila za prosti čas. Pri nas naj bi ga spoznali še pred poletjem. Novi chevrolet, ki se podobno igra s samoglasniki v imenu kot Fiato-va albea; torej aveo se bo trudil zapeljati tiste, ki so jim všeč nekaj manjše limuzine. Drži tudi, da skuša General Motors (lastnik znamke Daewoo) na vsak način izbrisati vse, kar diši po Daewooju. Najprej so zamenjali ime firme, nato pa še imena modelov. Avtomobili s štirikolesnim pogonom Razred tako imenovanih športnih terenskih vozil doživlja pravi avtomobilski bum z novimi izpeljankami že znanih modelov. Toyota bo marca začela prodajati novega rava 4, Hyundai tehnološko in oblikovno posodablja naslednika leta 2000 predstavljenega modela santa fe, ki bo poslej večji ter nekoliko močneje motoriziran, ponuja pa tudi več prostora za potnike. Audi bo junija pokazal model allroad, predstavlja pa logično nadaljevanje serije A6. Saj veste, najprej limuzina, potem karavan in na koncu allroad, v vsakem primeru pa gre v osnovi za enak avtomobil. Allroad bo tako kot že doslej karavanska izvedba omogočal lažjo terensko vožnjo. Mesec dni pozneje bodo pri Volvu osvežili XC90, Suzuki pa že prodaja naslednika, ki po osmih letih na trgu nadomešča uspešnega Suzukijevega terenca vitaro. Nova generacija vitare je vpeljala sveže oblikovne poteze, bogatejše pakete opreme, več varnosti ter sodobnejšo mehaniko. Sodobna oblika zasleduje avtomobilske trende in deluje čvrsteje in masivneje, hkrati pa še vedno dovolj svojevrstno ter prepoznavno. Aprila naj bi Suzuki začel ponujati model sX 4, ki je brat fiata sedici. Obe znamki sta z bogatimi izkušnjami izdelovanja majhnih vozil s štirikolesnim pogonom združili moči in posledično znižali stroške proizvodnje. Za dodatno uporabnost ne glede na podlago pa bo poskrbel štirikolesni pogon. Od začetka poletja bo skušal konkurirati še Chevrolet s captivo. Za tiste z debelo denarnico je tukaj nišni razred prestižnih te-rencev. Marca oziroma aprila bo na slovenske ceste zapeljal jeep commander, pa tudi več kot pet metrov dolgi in prestižni audi Q7, ki bo obogatil ponudbo v segmentu SUV vozil. Zraven markantne zunanje podobe audi Q7 navdušuje tudi z voznimi zmogljivostmi ter ponuja razkošje višjega avtomobilskega razreda. Novega merce-desa GL pričakujemo v Sloveniji poleti, z njim pa nemški izdelovalec vozil pomika nivo luksuznih terencev še za razred višje. Preko pet metrov dolgi in sedemsedežni GL naj bi vseboval obilico luksuza in udobja na cesti ali izven nje. Elegantno in dokaj oglato zunanjost dopolnjuje prostorna notranjost iz izbranih materialov. Nadaljevanje prihodnjič ^ Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Informacije za obiskovalce v bolnišnici Pričelo se je obdobje prehladnih obolenj. Vsi si želimo, da bi naši bolniki in svojci čimprej okrevali in zapustili bolnišnico. Od zaposlenih v bolnišnici in svojcev, pa v tem času in tudi ob morebitnem pojavu epidemije gripe, zahtevamo dosledno upoštevanje navodil za preprečevanje okužb, saj so naši bolniki zaradi svojega zdravstvenega stanja še bolj dovzetni za okužbo in tudi za morebitni zaplet. Na eni strani potrebuje bolnik podporo sorodnikov in prijateljev, kar pripomore k uspešnejšemu zdravljenju, na drugi strani pa je potrebno s pojavom prehladnih obolenj omejiti obiske na minimalno število in le na zdrave obiskovalce. Sklep o omejitvi ali prepovedi obiskov sprejme direktor bolnišnice na podlagi priporočila zavoda za zdravstveno varstvo, ki spremlja obolevnost. Vest o tem objavijo lokalni mediji. V bolnišnici imamo dogovorjena in napisana naslednja navodila in priporočila o obiskih med letom, sedanje obdobjepa zahteva doslednejše upoštevanje teh. Obiski na internem, ginekološkem in kirurškem oddelku so dovoljeni vsak delovni dan med 15. in 16. uro, saj je dopoldanski čas namenjen diagnostičnim in terapevtskim postopkom, čas od 13. do 15. ure pa počitku. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so obiski od 13. do 15. ure. Na oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo so obiski vedno omejeni na zelo kratek čas, od 15.30 do 16. ure, dovoljeni najožjim svojcem in le v dogovoru z zdravnikom. Obiske na dan operacije odsvetujemo. V porodnišnici so obiski dovoljeni le očetu in staršem, le kratek čas, saj je ob prisotnostih tujih ljudi moteče hranjenje in nega drugega otroka v sobi. Na otroškem oddelku priporočamo vsakodnevni obisk v času od 12. do 15. ure ali od 17. do 18.30 ure, tako se otrok ne bo počutil osamljenega. Če starši želijo, lahko v dogovoru z zdravnikom in ob pomoči medicinske sestre Foto: Črtomir Goznik Olga Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org. dela, glavna medicinska sestra bolnišnice otroka negujejo in skrbijo za njegovo dobro počutje. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo naslednje: - bolnika naj istočasno obiščeta le dve osebi, - v času obiska naj se posvetijo samo bolniku, ki so ga prišli obiskat in naj bodo obzirni do drugih bolnikov, - med obiski naj upoštevajo navodilo osebja, da lahko njihovo delo poteka nemoteno, v primeru obiska zdravnika, ob izvajanju različnih postopkov in posegov v bolniški sobi, naj zapustijo prostor, - posvet z zdravnikom in medicinsko sestro je potreben pred obiskom bolnika v izolaciji in tudi glede prinašanja hrane in napitkov, - če odrasli bolniki potrebujejo pomoč pri hranjenju in drugih dejavnostih, je prisotnost ene osebe v času kosila zaželena, vendar po predhodnem dogovoru z zdravnikom in medicinsko sestro. Pokretnim bolnikom svetujemo, da obiskovalce sprejemajo v dnevnem prostoru oddelka. Informacije o zdravstvenem stanju daje samo sobni zdravnik osebno, ne po telefonu, le tistim osebam, ki jih je bolnik predhodno imenoval, oziroma staršem ali skrbnikom na otroškem oddelku. Ura in kraj informacij sta objavljena na informacijskih tablah ali hodnikih vsakega oddelka. Informacije v zvezi z zdravstveno nego in počutjem bolnika lahko dobijo svojci pri oddelčni medicinski sestri. V primeru strožjih omejitev ali celo prepovedi obiskov prosimo za razumevanje, saj smo vsi odgovorni za čim ugodnejši potek zdravljenja. Olga Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org. dela Prvi koraki v novem letu Za nami je prvi celoten delovni teden in prepričana sem, da ste mnogi že pozabili na novoletno veselje. Ves čas nas je tudi zeblo, kljub temu da smo bili deležni veliko sonca. A je bilo to hladno in brez moči. Posledica je tudi zamrznjena zemlja, iz katere rastline ne morejo črpati vode. Nekatere med njimi pa so obdržale liste in iglice tudi čez zimo in te se sedaj že bojujejo z zimsko sušo. Njene posledice bomo videli šele, ko bo pričelo poganjati novo listje. Najbolj občutljivi so zimzeleni rododendroni in lovorikovci. Te je potrebno enkrat na teden zaliti s toplo vodo toliko, da ta odmrzne zemljo in pride do korenin. Tega seveda ne počnemo zvečer, saj bo voda hitro zamrznila nazaj. Pospravili bomo tudi božično okrasje. Mnogi ste kupili posajene smrekice. Teh sedaj ne prestavite takoj iz zelo toplih dnevnih sob na prosto, kjer je zelo mrzlo. Dajte jih nekam, kjer je hladneje, da se privadijo mraza. V takem vremenu, kot je sedaj, jim v loncih lahko po-mrznejo korenine. Po 10-dnevnem privajanju na hladnejše razmere jih z zavarovanimi koreninami v loncih prestavite na prosto, pa še takrat naj bodo kje v zavetju hiše, kjer je običajno za kakšno stopinjo topleje. Ko zemlja odmrzne, pa jih čimprej posadimo. Balkonsko cvetje Naši potaknjenci bodo počasi začutili daljši dan, predvsem pa jim je za okni v sončnih dnevih prijetno toplo. Zato so že pričeli z rastjo, povečala pa se je tudi nevarnost bolezni in škodljivcev. Redno moramo odstranjevati vse posušene liste, saj ti kmalu pričnejo gniti in s tem ogrozijo tudi celotno rastlino in ostale rastline okoli sebe. Zalivanje je še zmeraj zelo zmerno. Če so rastline že močno zrasle in so visoke, jih pošči-pamo ali celo porežemo vrhove. Naš cilj namreč niso dolge in spotegnjene rastline, ki imajo samo en vrh in s tem samo en cvet. Naj se vam ne smilijo, če so že naredile popke. V aprilu se vam bo tak postopek močno povrnil, saj boste na prosto prestavili močne rastline z mnogimi vrhi in cvetovi, ne pa kilave revice, ki jih polomi vsak močnejši spomladanski veter. Če so odščipnje-ni vrhovi dovolj veliki, jih lahko uporabite tudi za nove potaknjence. Če opazite, da rastline že pešajo v rasti, jih presadite v svež substrat in večje lončke. To seveda še niso končna korita, v katerih nam bodo krasile balkone in terase, ampak samo novi, večji lončki. Bolje je tako presajanje kakor prezgodnji pričetek gnojenja ali dognojevanja. Če gnojimo napačno, lahko pokvarimo strukturo substrata in naredimo z gnojenjem več težav kakor koristi. Lončke tudi razmaknite, da se ne bodo tiščale preblizu skupaj. V sredini dneva odprite okna za nekaj minut, da bodo prostori prezračeni. Naj vas ne bo strah, da je zunaj premrzlo. Samo direktno po rastlinah ne sme pihati. Sedaj je tudi čas, da porežemo in skrajšamo kitajske hibiskuse. Posebej starejše sorte imajo to slabo lastnost, da rade poženejo dolge enoletne veje. Ker so cvetovi samo na koncih teh vej, jih je seveda tako manj. Tudi če so rastline na toplem in še vedno cvetijo, naj se vam ne smilijo in le pogumno skrajšajte veje tudi za polovico in več. Vsaka porezana veja se bo razrasla v vsaj tri vrhove, če ne več, tako bo cvetov veliko več. Obenem preverite, če se na listih ali vejah niso razvili škodljivci. Daljši in toplejši bodo dnevi, bolj pogosto bo potrebno tako preverjanje. Porežemo tudi oleandre, če so postali preveliki ali preredki. Predvsem pri oleandrih je dokaj pomembno, da to storimo čim bolj zgodaj. Porabili bodo namreč nekaj časa, da se obrastejo, zato bodo zacveteli bolj pozno. Če pa to storimo prepozno spomladi, potem je cvetenja zelo malo. Porežemo tudi vse semenske zasnove, če so nastale na rastlinah. Ne režemo pa ostankov cvetja, če se niso oplodili, ker tam nastanejo novi popki. Tako se bomo poleti spet veselili neumornega cvetenja teh mediteranskih rastlin. Miša Pušenjak Foto: Arhiv Vinakoper Iztok Klenar, glavni enolog in član uprave Vinakoper, odgovoren za trženje, ki je na drugem Grajskem vinskem večeru predstavil vina in bogastvo okusov iz slovenske Istre Ptuj • Grajske vinske zgodbe vse boj navdušujejo Potovanje med vinskimi sortami Grajski vinski večeri v okviru letošnjih Grajskih vinskih zgodb so del projekta Vino se predstavi, ki so ga Terme Ptuj pričele v Grajski kavarni na pobudo njenega vodje in someljerja II. stopnje Smilja-na Benkoviča, da bi grad polno živel tudi pozimi. Na decembrskih vinskih večerih je bil gost Iztok Klenar, enolog in član uprave Vinakoper, odgovoren za trženje. V vlogi povezovalca je bil tudi tokrat nekdanji predsednik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Janez Vrečer, velik poznavalec vin. Prijetno druženje z vini slovenske Istre je pomagal ob klavirju ustvarjati Dejan Rihterič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani. »Slovenija ima veliko srečo, da je tako raznovrstna, tako posebna, da ima na tako malem, gosto poseljenem območju to čudovito pahljačo, ta čudoviti spekter različnih vinskih sort. Slovenska Istra, to je novo pridobljeno ime, ki je nastalo po dolgi bitki, po letu 1955; ali nam bodo Istrani oziroma ostali prebivalci Istre dovolili, da ga spet tako označimo? Po novem vinskem zakonu bomo namreč spet postali slovenska Istra. Istra pomeni veliko, predvsem spomin na neke tople prijetne kraje, na prijetne dogodke, dopuste, nenazadnje tudi na barvitost, ki se izraža tudi v naših vinih, ki v bistvu potujejo,« je začetek »potovanja« vin slovenske Istre med Ptujčani nakazal Iztok Klenar. Malvazija - cenjena gospa Gostje decembrskega mrzlega petkovega večera so »potovali« od istrske malvazije, zelo bogate, a hkrati zelo omejene sorte, do sladkega desertnega muškata, ki je svojevrstna posebnost. Vina-koper so pri malvaziji potegnili vse najboljše iz tradicije, uvedli moderne tehnologije, kot ustvarjalec tega vina si Iztok Klenar upa trditi, da kar naenkrat spada k aromatičnim sortam. Pred petimi leti je še malokdo verjel, da bo malvazija postala cenjena gospa, v kateri sta se tradicija in sodobnost zlili na najboljši možni način. Poleg Cvička-rije je slovenska Istra naše najbolj rdeče območje, saj v 70 odstotkih prevladujejo rdeča vina. Decembrski večer na ptujskem gradu bi bil turoben, če ne bi okusili tudi refoška, ki je danes prvo rdeče slovensko vino; slovenska Istra pa je tudi dežela refoška. »Ne vidim razlike med slabim in dobrim refoškom, kajti refošk je lahko samo bogat, poln, dobesedno črn, saden s prijetno vsebino in kislino, lahko je bogatejši v strukturi ali pa malo manj, vendar v celi zgodbi bogastva je samo tak, kot je. Istrani smo na to vino zelo ponosni,« je v predstavitvi refoška še posebej poudaril Iztok Klenar. Vina Koper letno pridelajo dva milijona litrov refoška, ki je po pripovedovanju Janeza Vrečer-ja glede na izkušnje najbolj tržno in tudi najbolj modno vino v Sloveniji, predvsem v centralni, ljubljanski regiji. Tako kot Dolenjci prisegajo na svoj cviček, Ljubljančani, ker nimajo svojega vina, prisegajo na refošk. Slovenska vinska marketinška zgodba je zagotovo na strani refoška. Vinakoper so tudi največji vinogradnik v Sloveniji, imajo 540 ha lastnih vinogradov, ki so osnova za refošk in vsa ostala vina. Polovica površin je novih, ki so jih obnovili v zadnjih sedmih letih. Tisto, kar pridelajo kooperanti in zadružniki, predstavlja manjšino v kleteh podjetja Vina-koper, ki je svojo poslovno zgodbo pričelo leta 1947, klet je bila takrat že zgrajena in je še danes, kar zadeva hrastovo posodo, med najbolje opremljenimi v državi. Nahaja se v fantastičnem objektu z najnižjimi temperaturami na slovenski Obali, kjer je enkratno območje za zorenje vina. Velika večina kleti je vkopana v pobočje škocjanskega hriba, pritličje pa je popolnoma vkopano v zemljo. Najslavnejši in najmogočnejši leseni sod v kleti Vinakoper ima 41.427 litrov. Dolgo je veljal, da je to največji sod v Evropi. Vseh vinogradov je v koprskem vinorodnem območju okrog 1800 ha. Prvi z lastnim zemljevidom vinogradov Današnja zmogljivost kleti je 7,5 milijona litrov. Vinako-per imajo deset vinogradniških leg, od katerih je nekaj zelo pomembnih. Njihovi vinogradi se nahajajo med Debelim rtičem, Koprom in Piranom. Med prvimi so naredili lasten zemljevid vino- gradov. Ta vinorodni okoliš ima v Sloveniji največ sonca. Začeli so z avtohtonimi sortami, malvazijo, refoškom in rumenim muškatom, sladkim muškatom kot posebnostjo istrskih krajev. Leta 1970 so posadili prve vinograde mer-lota, kabernet sovinjona, ki ima tudi eno daljših tradicij gojenja v Sloveniji, v zadnjem obdobju so tem sortam najprej dodali bele sorte (okrog leta 1980), temu obdobju je sledilo obdobje rdečih sort, ki je spremenilo razmerje pridelave vina v korist rdečih. V zadnjem obdobju so dodali še novi sorti širaz in modri pinot, ki je v bistvu zadnja posaditev, ki bo šel v smeri lastnega vina in tudi osnove za peneče vino. Širaz je rdeče vino francoske sorte, ki je na slovenskem trgu novost, ena najnovejših sort na seznamu dovoljenih v Sloveniji, je dodatno pojasnil Janez Vrečer. Tudi v Slovenijo je prišel kot sorta, ki je nihče ni želel zamuditi. Med prvimi so ga dali na trg Vinakoper in Goriška brda, na začetku kot samostojno sorto, kasneje pa v zvrsteh. Odlikujejo ga eleganca, lahkotnost, gostota v ustih, sadnost arome, začinjenost okusa. Kdo bo ustvaril slovensko Toskano? Še ena resnica je na decembrski vinski večer na ptujskem gradu privrela na dan, da so vse novonastale vinske dežele drugače začele zgodbo z vinom. Začele so jo iz biznisa, ki se ga Slovenci še morajo naučiti. Ni dovolj, da je vino všeč nam, pomembno je, da je všeč potrošniku. Tudi Toskane niso ustvarili Italijani, ustvarili so jo bogati Amerikanci. »Slovenci smo navezani na zemljo, vinsko trto, v bistvu vse to ustvarjamo z dušo in srcem, vendar na zahodu temu strežejo drugače. Avstralija, ki je prva vzdignila sorto širaz, je to naredila iz dveh razlogov, prvič, ker je na trgu ni bilo pod oznako sorte, in drugič, ker zveni zelo toplo. Vsi smo iskali nekaj novega, nekaj posebnega, nekaj, kar bi šlo v čudovito kombinacijo. V koprskem vinorodnem območju ali po novem v slovenski Istri prvi vtisi niso bili fantastični. Spet je prišla nova sorta, ki ima velike jagode in zelo velik grozd. Širaz je sorta, ki je multiproduk-tivna. Očistiti jo je potrebno najmanj dvakrat, najprej, ko se formirajo jagode bodočega grozda in drugič tik pred barvanjem. Če takšno selekcijo opraviš, dobiš najboljše »širajčke«, iz katerih lahko narediš vino. Sorta je zanimiva, postaja prijetna in prijazna,« je o novi sorti širaz med drugim še povedal Iztok Klenar. Ptujčani smo pokusili letnik 2003. Juha pa naj se še tako dolgo kuha, ne bo dobra, če nima dobra osnove, tako je tudi pri vinu. Vina Koper se lahko pohvalijo tudi z linijo vrhunskih gastronomskih vin kapris, ki vsebuje sedem vin. Med njimi je tudi kapris plemenito rdeče, v katerem se skrivajo vse štiri sorte koprskega vinorodnega območja, merlot, kabernet sovinjon, kabernet frank in refošk, ki so tudi temelj rdečih vin Vinakoper. Nasploh so vina iz kleti Vina- Pa brez zamere Mulc Usoda malih, ki bi radi bili veliki Verjetno je vsak od vas že kdaj gledal kak film, nadaljevanko ali kaj podobnega, večinoma iz ameriških logov, v kateri se, bodisi kot glavna, bodisi kot stranska tema, dogajanje vrti tudi okoli kakšne mestne tolpe Saj veste, skupina bolj ali manj nasilnih (večinoma bolj), globoko v sebi rahlo zafrustriranih mladeničev, ki si lasti zakonodajno in nasploh vsako pravico na svojem teritoriju, včasih pa (odvisno od velikosti bande) širi svoje interese tudi na tujem teritoriju. Verjetno poznate zadevo, mar ne? Potem ste verjetno tudi seznanjeni s tem, da imajo te bande ponavadi v svoji skupini tudi kakega mlajšega in manjšega člana, največkrat kakega ne-doletnega najstnika, ki je zaradi svoje majhnosti in mladosti še posebej zafrustriran. Ta mladenič pravzaprav sploh ne ve, kaj bi rad v življenju počel, pa tudi ne vem kako slab po srcu ni, a kot rečeno, želi si, da bi ga drugi strahospoštovali in ga upoštevali (drugi mišljeno kot tisti "zunaj" bande). Želi sipa tudi, da bi bil prav tako spoštovan s strani večjih, starejših in bolj pomembnih članov bande, še posebej pa s strani šefa, vodje tolpe, ki je ponavadi največji, najmočnejši in najbolj zloben. Seveda tega majhnega dečka v tolpi nihče ne spoštuje zares, ampak vseeno ima občutek, da ga priznavajo in sprejemajo. Vendar mu to ni dovolj. Rad bi, da ga sprejmejo kot enakopravnega in spoštovanega člana tolpe. O tem sanja, to je trenutno njegov največji cilj. In za ta cilj je pripravljen storiti praktično vse. Slepo se podrediti volji in ukazom vodje bande, pa naj gre za karkoli. Se pravi, izklopiti še tisto malo zdravega razuma in razmišljanja, kar mu je še ostalo. In seveda, s tem, da slepo sledi ukazom vodje (pa tudi ostalih), se od svojega cilja, biti pripo-znan in spoštovan, vse bolj oddaljuje. Vodja bande pa po drugi strani ve, da bo mulc naredil vse, samo da bi se uveljavil, zato mu tudi daje naloge, za katere ve, da so nevarne, včasih celo take, v katere se tudi sam ne bi podal, kajti možnost, da se ti kaj zgodi, je velika. Ampak mulc tako ne razmišlja več s svojo glavo, temveč ima pred očmi samo še dokazovanje pred velikim šefom. In seveda vse naloge sprejme. In potem se enkrat zadeva zalomi. Ali ga dobijo policaji, ali nasprotna banda, ali se zgodi kaj tretjega. In v takem primeru ga potem njegovi lastni kolegi iz bande lepo pozabijo oziroma pustijo na cedilu. Mulc potem ostane prepuščen sam sebi, še bolj zafrustriran, nebogljen in nesrečen, kot je bil prej. Skratka, nič kaj srečna zgodba. Še sreča, dajo največkrat srečamo le v filmih. Vendar, prenesite zdaj tole zgodbo v realnost. Akterje v zgoraj opisani zgodbi zamenjajte s Slovenijo, ZDA, državami, ki sodelujejo v Iraku, in pa seveda v zgodbo vključite tudi sam Irak. Vidite tole nič kaj lepo povezavo? No, pa dosti sreče tistim štirim junakom, ki se odpravljajo dol delat red in kazat mišice. Potrebovali jo bodo. Gregor Alič koper vina z največ potenciali, ugotavlja Janez Vrečer. Ptujsko podzemlje skriva mnogo kleti, ena je tudi na ptujskem gradu, ki že dolgo čaka na sanacijo. Želja je, da bi v njej postavili imenitno vinogradniško zbirko, k temu pa dodali vinoteko, ki bi služila za predstavitev kakovostnih slovenskih vin. Morda pa so prav Grajski vinski večeri tisti, ki bodo dodali potrebni kamenček v mozaiku dejanj, potrebnih za ta korak, ki bo strokovno zahteven in občutljiv. Vino je bilo v ptujskem gradu že od nekdaj. Tudi zadnji lastniki Herbersteini so ga močno tržili. V najboljšem obdobju so ga samo v treh mesecih prodali 60 tisoč litrov. Grajska vinska zgodba ni samo zgodba o druženju med Ptujčani, predvsem je to tudi zgodba o spoznavanju vsega kakovostnega, kar dajejo slovenska zemlja in tradicija, slovensko vinogradništvo in vinarstvo in kar vse je tudi v novih razmerah odlična tr-ženjska priložnost. Svetovni vinski trg danes gospodari s 150 milijardami dolarjev. Vinska kultura pa že dolgo doživlja nove razsežnosti, ena je ta, da spoznamo svet okoli sebe. »Pričakovanja ob vinu so vedno edinstvena, spomin pa je največja vrednost enologa,« je Ptujčanom še povedal glavni enolog kleti Vinakoper Iztok Klenar. MG Prejeli smo • Kje pa smo mi?! Mestna občina Ptuj je v letu 2005 izdala knjižico Zakladnica tisočletij, zibelka prihodnosti, Predstavitev prednostnih razvojnih projektov Mestne občine Ptuj 2004-2010. Zamisel, izbor gradiva in tekst so delo skupine zaposlenih v Mestni občini Ptuj, ki so aktivno vključeni v politiko življenja in dela Mestne občine Ptuj. Ob listanju in prebiranju te knjižice sem zasledila pomanjkljivost, na katero so me opozorili tudi starši naših učencev. Neprijetno sem bila namreč presenečena ob ugotovitvi, da so sodelujoči avtorji pozabili ali hote izbrisali eno najstarejših šol v Sloveniji, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladostnikov sposeb-nimi potrebami, s sedežem v Raičevi ulici 2 v Ptuju, Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka. »Pozabiti« na osnovno šolo, ki na Ptuju obstaja in deluje od 1. septembra 1950 kot pomožni oddelek pri osnovni šoli in od 1. januarja 1954 kot samostojna šola, je vse prej kot sprejemljivo, še manj pa opravičljivo. V svojem razvoju je šola sledila in bogatila dejavnost z aktualnimi programi in vsebinami. Na lokaciji v Raičevi ulici 2 šola deluje od leta 1979, čeprav na strani 9, 10 in 11 v knjižici ni označena, tako kot so označene vse ostale šole, vrtci in drugi javni zavodi. Najbrž so se avtorji bali objaviti sliko naše šole, ker je, takšna kot je, vse prej kot v čast MO Ptuj! Ali pa se morda sramujejo njenih »prebivalcev«?! Citiram stran 14: »Usposobljeni in zadovoljni ljudje so največje bogastvo vsake družine, podjetja, javnega zavoda, občine, regije in države. V našem mestu bomo zagotovili pogoje za izobraževanje čim večjemu številu ljudi vseh starosti.« Šola je usposobila generacije mladih, ne glede na njihovo starost, ampak predvsem v njihovi drugačnosti, ki so v življenju našle svojo življenjsko potrditev in samopodobo in so prav tako prispevale k bogastvu družine, podjetja, občine, regije, države. Tako je še kako upravičila svojo vlogo pri šolanju in usposabljanju otrok sposebni-mi potrebami. Na strani 15 - drugi odstavek - piše: »V skladu z normativi in standardi Ministrstva za šolstvo in šport želimo usposobiti prostore šole za devetletno osnovno šolo in izvedbo pouka v eni izmeni, zato pospešeno izgrajujemo osnovnošolski prostor.« Krasno napisano in v primeru osnovnih šol tudi izvedeno. In prav je tako. Kaj pa Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka?! Tudi mi smo tu, v tem prostoru, okolju. V šolskem letu 2003/2004 smo pričeli z uvajanjem devetletne osnovne šole v 1. in 7. razredu, pa se za naše potrebe oziroma pogoje, ki jih postavlja Ministrstvo za šolstvo in šport, ni nihče zmenil, nič naredil, kljub temu da smo izkazovali potrebe. Starši učencev nam niti ne verjamejo več, da se lokalne oblasti ne menijo za naše vloge in zahteve, da bi našim učencem nudili otroka vredne delovne pogoje, da imajo tudi oni, čeprav drugačni, pravico do boljših delovnih pogojev, enako kot vsi drugi otroci - učenci. Šolska zgradba, v kateri smo, je stara 100 let in več. Visoka zgradba, dotrajana tako zunaj kot znotraj. Učilnice so prehodne (en vhod za dve učilnici), brez vode, sanitarije so vse prej kot primerne glede na število in potrebe otrok (tudi gibalno ovirani in vozičkarji), učilnice so v treh nadstropjih in zato so nekateri učenci lahko le v pritličju, še na malico in kosilo ne morejo s sošolci, ker ne morejo po stopnicah v kletne prostore, kjer sta kuhinja in jedilnica. Res je, da je šola že nekaj let regionalnega značaja in tako prihajajo učenci iz 15 občin, iz celotne občinske uprave Ptuj. Tudi vse te občine so poskrbele za svoje šole, za našo, ki jo obiskujejo tudi njihovi občani, pa nočejo slišati oziroma vedeti. Zaenkrat je ustanoviteljica naše šole MO Ptuj in je prav zato dolžna koordinirati medsebojno sodelovanje med našo šolo in ostalimi občinami, saj nam nenazadnje od leta 2002 zaračunava najemnino za uporabo šolske zgradbe, letno cca. 5.000.000,00 SIT. Vem, da je bilo že v preteklosti izpeljanih več aktivnosti za ureditev primernih prostorov za potek vzgojno-izobraževal-nega procesa za otroke s posebnimi potrebami, žal je vse ostalo nekje v predalih ali pa je bilo mogoče celo vrženo v koš za smeti, glede na izdano knjižico. In z vsem tem so bili seznanjeni tudi nekateri člani te skupine, celo sodelovali so pri teh aktivnostih. Zato toliko težje na šoli sprejemamo spoznanje, da nas več ni v šolskem prostoru MO Ptuj, da se je dnevna politika odločila tako, čeprav, citiram gospo Hildo Slekovec, Ptujčan 30.11. 2004: »Dnevna politika, odtujena od realnosti in potreb posameznika, ne more pavšalno presojati o upravičenosti tako velikega projekta, kot je šolanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. Ta projekt je našel mesto v ustavnih listinah združenih narodov v deklaraciji o človekovih pravicah in naši ustavi. Pričakovala sem, da Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka glede na svojo dolgoletno tradicijo dobi vso moralno in materialno podporo.« Vsi mi, vodstvo šole, strokovni in tehnični delavci, starši učencev in nenazadnje tudi učenci se zato povsem upravičeno sprašujemo: 1. Kam so se izgubila vsa planiranja in hotenja v zvezi z našo šolo? 2. Kam so se izgubile vse lepe misli in besede v sprejemanju vseh in vsakogar, VSI DRUGAČNI - VSI ENAKOPRAVNI? 3. Kam bo pripeljala ta delitev in razvrščanje ljudi, naša - vaša občina, naš otrok - vaš otrok? 4. V šolskem letu 2005/ 2006 še kljub vsemu živimo in delamo - kje pa smo v naslednjih letih do 2010? 5. Morda pa nam namenjajo prostor kot v 11. šoli pod mostom ali pa na igrišču z umetno travo? Menimo, da mora občinski svet MO Ptuj obravnavati zastavljena vprašanja na prvi seji in podati ustrezna pojasnila ter odgovore nam in širši javnosti, sicer bomo za to poskrbeli sami. Ptuj, 11. 1. 2006 Vršilka dolžnosti ravnateljice: Irena Cvetko, prof. RP Prejeli smo • Čas pomembnih odločitev Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KROGLA, RESNIK, IVKOV, SN, JČ, TOLNAI, JUSTINA, LUST, CIN, OKRAS, RA, BRIHTNEŽ, KP, SON, OŽ, PAR, ONSPOT, AŽBE, DREHTANZ, UP, BAR, IRIANKA, AŠ, PITROID. Božični in novoletni prazniki so za nami, mimo je praznično vzdušje, nakupi, gneče, obdarovanja Prišel je hladen januar in vsi si želimo malo miru, posedanja ob topli peči, pogovora z domačimi, predvsem pa tistega osebnega, notranjega miru. To je tisti pravi zimski čas. Za nas krajane KS Središče ob Dravi pa je obenem tudi »čas pomembnih odločitev«, odločitev, ki ne bodo krojile usode samo nas, ki danes živimo tukaj, ampak bo ta odločitev pomembna za rodove, ki prihajajo za nami. 29. januarja se bomo na referendumu odločali »ZA OBČINO« ali »PROTI OBČINI« oz. ali želimo končno svoj razvoj in, če hočete tudi obstoj, vzeti v svoje roke. Ne želimo več, da nas vodijo in o nas odločajo tisti, ki našega kraja še poznajo Krvodajalci 28. november - Vinko Simonič, Dornava 3; Tomaž Munda, Poštna 1/a; Dejan Dokl, Orešje 15; Boris Lah, Velika Nedelja 4; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Andrej Vugrinec, Markovci 33/ a; Mirko Šilak, Nova vas pri Markovcih 24/b; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Franc Roškar, Bresnica 15; Primož Horvat, Obrež 8/a; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj; Branko Plohl, Grlinci 3/a; Janko Lorbek, Pestike 1/b; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Boštjan Gašpa-rič, Krčevina pri Vurbergu; Monika Založnik, Dvorjane 71/d; Aleksander Lovrec, Trubarjeva 2, Ptuj; Darko Srdinšek, Mala Varnica 4/d; Stojan Vinkler, Zg. Pristava 20/a; Aleksander Ciglar, Pušenci 38; Viktor Leben, Moškanjci 46/b; Roman Ko-stanjevec, Zagojiči 21; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Milan Mihelak, Črmlja 4; Otilija Medved, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Maja Ladić, Peršonova 25/a; Silva Kozel, Zakl 37. 1. december - Robert Horvat, Lača-ves 33; Marjan Murko, Podvinci 130; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Marjan Čeh, Dornava 31; Rajko Majerhofer, Hajdoše 40; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Zvonko Majhenič, Zrkovci 83, Maribor; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Martina Kronvogel, Črmlja 7; Roman Skuber, Draženci 100; Stane Cafuta, Brezovec 49/b; Milan Železnik, Kočice 67; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Jožica Krsnik, Popovci 10/a; Dragica Do-bič, Dornava 88/b; Danijel Topolovec, Zg. Leskovec 9/d; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Magda Gol, Ul. Žetalskega Jože- ne ali pa pridejo sem samo, ko imajo svoj interes ali potrebujejo volilne glasove. Ob naših prošnjah, naj se enkrat le nekaj spremeni, pa ostajajo gluhi ali pa nam dajejo lažne upe. Ne želimo vaše lažne zaskrbljenosti za naš kraj sedaj, ko želimo iti na svoje. Imeli ste dovolj časa, to je celih 15 let, da nam dokažete svojo skrb. Siti smo čakanja in obljub, medtem ko tonemo v vse večje brezno zaostalosti. Globoko sem prepričan, da so naši krajani dovolj modri in osveščeni in da se bodo znali pravilno odločiti, kajti odločali se bodo za sebe, ne za Vsem tistim, ki želijo naselje Obrež pahniti tja, kjer mu po nobenih zgodovinskih, medso-sedskih in sorodstvenih vezeh ni mesta, pa sporočam: »Zgodovine ne morete kupiti ali jo potvoriti, zgodovina se bo pisala sama, na žalost tudi o vas«. Izkoristimo ta zimski čas za razmislek in pozabimo na zamere, ki so mogoče nastale v preteklosti. Vztrajajmo do konca, ne popuščajmo, ne dajmo se ločiti, zmesti ali se pustiti zmanipulirati. Preveč potrebujemo eden drugega. Ne moremo čez noč pozabiti nekaj stoletij skupnega življenja, posebej ne v teh, za nas in naš kraj odločilnih časih. Le tako bodo lahko rodovi, ki pridejo za nami, brali v Središki kroniki tisto, kar mi beremo danes - Središčani so bili ponosni na svojo občino. Jurij Borko, član sveta KS Središče ob Dravi ta, Ptuj. 5. december - Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu; Slavko Filipič, Vinski Vrh 25; Milan Borko, Lača ves 18; Anton Potočnik, Vareja 65; Milena Vrečar, Dr-stelja 48; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Roman Fras, Trnovska vas 30; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Milena Muršec, Ločki Vrh 28; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Dušan Lesjak, Draženska c. 18, Ptuj; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Majda Petrič, Dolič 15; Janez Simonič, Vintarov-ci 34; Ignac Sluga, Levanjci 26; Lidija Va-stič, Ul. 5. Prekomorske 16, Ptuj; Anton Zelenik, Svetinci 40/a; Franček Lenart, Jiršovci 51; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Vinko Križanec, Sestrže 6; Marica Veršič, Jiršovci 38; Franc Kukovec, Placar 7/a; Marija Voda, Dolič 10; Simon Laura, Go-rišnica 139; Marija Zelenik, Levanjci 11; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; David Šenkiš, Žabjak 15; Marjeta Kokol, Janežovci 12/ b; Dušan Mastnak, Vintarovci 72. 8. december - Ljudmila Lukman, Partizanska 9/a; Marta Hlebec, Kog 107; Zdenka Medik, Partizanska 7, Središče ob Dravi; Boris Bezjak, Šalovci 32; Zdravko Hlebec, Kog 107; Boris Čulek, Trg talcev 6, Središče ob Dravi; Ivan Škri-njar, Obrež 59; Milena Žalar, Obrtniška 6, Središče ob Dravi; Anton Horvat, Gode-ninci 9; Jožica Planinc, Trate 19, Središče ob Dravi; Stanko Zebec, Šalovci 15; Leonida Malec, Šalovci 50; Marija Lašič, Slovenska 44, Središče ob Dravi; Manica Stajnko, Bercetova 8/c; Branko Rojko, Grajenščak 28; Metka Kolar, Šikole 41; Ivan Karo, Vintarovci 18; Miran Valenko, Draženci 10/b; Franc Vaupotič, Kelemi-nova 7, Maribor; Janko Belšak, Korenjak 5; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Marko Kostanjevec, Spuhlja 18; Rok, Pirnat, Markovci 3/a; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Jože Kores, Majšperk 30; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Brigita Lovrec, Kukava 67; Blaž Gabrovec, Pekel 30/g; Sonja Čoh, Štuki 21/a; Franc Gajšek, Gorca 3/a; Ernest Dobrajc, Kun-gota 56; Stanislav Lorbek, Turški Vrh 95; Janez Čeh, Biš 14; Istok Sečki, Zg. Le-skovec 13; Ivan Milošič, Jablovec 56/a, Mirko Petek, Mezgovci 39/b; Stanko Fle-gerič, Majšperk 30; Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Jelka Janžek, Gozdna ul. 61/a; Bohova; Franc Paj, Pongrce 4; Aleksandra Emer-šič, Majski Vrh 2/a; Dragica Strelec, CMD 8, Ptuj; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Franc Križnjak, Brezovec 22; Natalija Ba-uman, Potrčeva 28, Ptuj; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Slavka Potrč, Prerad 48; Pavla Vesenjak, Kukava 61. 12. december - Tadej Lukman, Obrež 117; Petra Plemenič, Kog 94; Jože Pra-potnik, Miklavž pri Ormožu 36; Ivan Lukman, Obrež 117; Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Ivan Žunkovič, Slovenja vas 69; Branko Sitar, Kungota 158; Jože Grula, Skorba 41/c; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Marijan Milinović, Cirkovce 49/a; Marta List, Vitomarci 31; Dušan Furek, Dražen-ci 87/a; Janez Zamuda, Placerovci 14; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Boris Matjašič, Mestni Vrh 34/a; Boštjan Kostanjevec, Moškanjci 14/a; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Tatjana Gojkošek, Draženci 76/c; Milan Krajnc, Grajena 36; Simona Braj-lih, Zg. Hajdina 107/a; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Ana Verlak, Muretinci 54; Jože Pernek, Velika Varnica 18; Jože Berghaus, Žabjak 35; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Damijan Pleteršek, Slovenja vas 38; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Jožica Skok, Berinjak 4; Irena Mlakar, CMD 5, Ptuj; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Martin Vozlič, Zamu-šani 4; Franc Cigula, Dornava 141; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Ivan Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Jerena Pučko, Gabrnik 36/a; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Janja Gajšek, Vintarovci 73/a; Robert Širec, Reševa 27; Veronika Leben, Slomi 9. Humanitarna akcija Nogometaši za Sonček Za Sonček zbrali 310 tisočakov V petek je na Ptuju potekala že tretja humanitarna akcija Nogometaši za Sonček. Akcija, katere začetnik je Fredi Kmetec, je iz leta v leto uspešnejša, saj so letos udeleženci in gledalci prispevali za Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, kar 310 tisoč tolarjev. Nastopajoči so prikazali odlično nogometno znanje in predvsem nepopustljivost, tako da so bili številni gledalci upravičeno zadovoljni z videnim. Prireditev je zagotovo dosegla svoj namen in atraktivno zapolnila petkovo športno dogajanje na Ptuju. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Fredi Kmetec (levo) in Darko Rojs (desno) sta predstavniku društva Sonček Vilibaldu Tomašiču predala ček za 310 tisoč tolarjev. Na zanimivem malonogometnem turnirju je nastopilo šest ekip (Drava, Aluminij, Zavrč, Stojnci, Po-etovio, Športne novice), ki so bile razdeljene v dve skupini. V finalu sta se pomerili ekipi Stojncev in Športnih novic, srečnejši pa so bili novičkarji, ki so z golom Klitona Bozga v zadnjih sekundah tekme zmagali s 3:2. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Aleš Šmon, za najboljšega vratarja Gregor Mlaker (oba Športne novice), najboljši strelec pa je bil s 4 doseženimi zadetki Simon Krepek (Stojnci, na sliki skrajno levo). Zmagovalna ekipa je nastopila v naslednji postavi: Gregor Mlaker, Matjaž Korez, Kliton Bozgo, Bojan Rodi, Aleš Šmon, Tomaž Toplak, Nani Matjašič in Marko Drevenšek. Trener: Matej Polegek Foto: Črtomir Goznik Veliko pozornosti je pritegnila tudi ekshibicijska tekma med predstavniki NK Drava (Gajser, Đurov-ski, Flis, Šket, Furjan, Starček, Pongrac, Hojnik^ Petek, Majhenjč, Matjašič) in MO Ptuj (Glažar, Čelan, Lenartič, Premzl, Vindiš, Mesarič, Senčar, Šauperl, Cvetko, Šomen, Mohorič). Izbranci Stanka Glažarja so se izkazali za (pre)trd oreh ekipi NK Drava pod vodstvom Damjana Gajserja. Bojan Flis je sicer popeljal bele v vodstvo, a se je modrim vztrajnost obrestovala v zadnjih sekundah tekme, ko je izenačil Leon Šauperl. Da je šlo za resen obračun, je razvidno s fotografije, na kateri je Damjan Gajser (beli, NK Drava) med Mirkom Vindišem in Marjanom Lenartičem (modri, MO Ptuj). Planinski kotiček Izlet po Slovenskih goricah Planinsko društvo Ptuj prireja v soboto, 28. januarja 2006, planinski izlet po vinorodnem gričevju Slovenskih goric in je namenjen vsem tistim, ki imajo radi zimsko idilo in lažjo hojo po obronkih Slovenskih goric, od koder se odpira čudovit pogled na Ptujsko polje. Zbor udeležencev bo na parkirišču pred železniško postajo Ptuj ob 8. uri. Z osebnimi avtomobili se bomo zapeljali do Zamušanov. Od tod bomo peš nadaljevali čez Zamušanski vrh, Prerad, Tibavski vrh in Čoklečo-vo goro. Pot je dolga 14 km, kar naj bi bilo 3 do 4 ure zmerne hoje. Vzeli si bomo tudi čas za fotografiranje zimske idile in seveda čas za počitek pri kakšni zidanici. Hrana in topel napitek v nahrbtniku pa ne bo odveč. Potrebna je zimska planinska oprema, primerna vremenskim pogojem, predvsem dobra obutev. V primeru dežja ali močnega sneženja izlet odpade. Izlet vodi Franc Korpar. T. Radek NASTOPILI BODO: BRENDI PTUJSKIH 5 VANDROVCI GAŠPERIČI PREPIH MILI KOŠTRUNI STARI PRIJATELJI IZ KICARJA SPIDI HUMORISTA CILIKA IN DRAŠEK PIHALNA GODBA DORNAVA Z MAZORETKAMI GLASBENA ŠOLA NOCTURNO OŠ DORNAVA VRTEC DORNAVA MEDIJSKA POKROVITELJA STA: RADIO PTUJ IN ŠTAJERSKI TEDNIK Dobrodelni Koncert ZA NAŠE SRČKE IN NJIHOVO PRIHODNOST ZA OTROKE VRTCA DORNAVA v petek, 20. 1. 2006 ob 18. uri v športni dvorani v Gorišnici Sredstva bodo namenjena za nakup didaktičnih učil in igrač za otroke vrtca Dornava. Predprodaja vstopnic: • Družba Radio-Tednik Ptuj • Cvetličarna Solzita, Rogoznica • Bencinski servis Žiher, Moškanjti • Cvetličarna Narcisa, Dornava • Pri vhodu v dvorano pred koncertom Vabljeni Cena vstopnice: 1000 SIT ZA OTROKE DO 10. LETA PROST VSTOP IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________s^_________ .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:, Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. 1 Raičeva 6 | 2250 Ptuj I AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA mE IN PRIIMEK Janez Lah Jurovci 17/a, 8884 Videm pri Ptigu Nagrajenec prejme nagrado po pošti. torek • 17. januarja 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 17. januar 16.30 Breg, v prostorih OŠ, Tržnica poklicev 18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, badminton 19.30 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven Sreda, 18. januar 14.00 Ptuj, CID, Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta Tabuji - prepovedane stvari 17.00 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonmaje Drama popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, Tedenski tematski pogovori 18.00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje, Laos in Kambodža, svoje popotniške izkušnje po tem delu Indokine bo predstavil Zoran Furman 20.00 Maribor, Narodni dom, Get famous or die Trying. Elizabeth 2, MalOd 20.00 Slovenska Bistrica, Mladinski center, potopisno predavanje o Indiji Četrtek, 19. januař^ 17.00 Slovenska Bistrica, Mladinski center, avdicija za gledališko šolo, dodatne informacije na telefon 02 843 01 58 19.00 Maribor, SNG, G. Verdi Rigoletto - premiera, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven Objava je brezplačna! vabimo@ radio-tednik.si www.radio-tednik.si Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. NEPREMIČNINE PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307._ OB POTOKU Grajena v naselju Grajenščak prodajamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 5,8 ha zemlje. Tel. 031 299 888. NA PTUJU prodam vseljivo hišo, 140 m2, letnik 2003, parcela 380 m2, komunalno urejena, KTV, tel., mestni plin ... Možnost mirne obrti, vse izolirano. Informacije 051 425 082. KMETIJSTVO KUPIM traktor: IMT ursos, zetor, torpedo, štajer. Tel. 041 579 539. PRODAM tri prašiče, težke 200 kg, domače reje. Tel. 719 85 80. PRODAM vino sovijon in rizling po 300 SIT za liter. Ivan Gnilšek, Dolane 22 a, Cirkulane, tel. 761 3471. DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77 DELO KARATE-DO KLUB PTUJ/ jt TAl JI QUAN Tradicionalna kitajska telov^dj^^ Karate-do klub Ptuj vpisuje v začetni tečaj Tai či čuana, vsak torek ob 20.30 uri nad tribuno nogometnega igrišča Drava Ptuj, v ritmični dvorani. Mesečna vadnina znaša 3.800,00 SIT, k vadbi pa se lahko priključite brez predhodne prijave. Ostale informacije: 041 699 639 Blizina ne more biti edina. Tudi more biti sivina. Blizina je roZnata in je zmeraj dvojina. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tašče Terezije Petek MEZGOVCI OB PESNICI 69 Težko je spoznanje, da te ni več med nami, da je tvojo neizmerno voljo do življenja in ljubezen, ki si nam jo dajala, iztrgala kruta bolezen. Zahvaliti se želimo dr. Valeriji Saško, sestri Zdenki, SB Ptuj - Interni oddelek, pro-tibolečinski ambulanti, SB Maribor - kirurgu dr. Potrču in sestram 10. nad. kirurgije, Onkološkemu odd. Kliničnega centra, še posebej hvala patronažni sestri Majdi, ki so ji pomagali premagovati njeno bolezen. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala sodelavcem podjetja ADK Dolane, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Dornava in Polenšak, g. Branku za molitve ter govorniku Ivanu Petku. SPOMIN 24. januarja mineva 10 let, ko nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Franc Petek MEZGOVCI OB PESNICI 69 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se s toplino v srcu spominjate njegovih besed. Vajini najdražji DROBILEC koruze (šrotar) s trifaznim motorjem, prodam. Tel. 740 21 59. KUPIM traktor s priključki za manjšo kmetijo. Tel. 03 582 73 82._ PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Tel. 031 444 106. PRODAM telico, brejo osem mesecev. Tel. 02 751 34 41._ PRODAM 200 kg težko svinjo, domače reje. Tel. 720 11 15. DOM-STANOVANJE V PTUJU dajem v najem komfortno enoinpolsobno stanovanje. Ostale informacije na telefonu 751 01 11 ali 031 320 616, po 16. uri. MOTORNA VOZILA ZAPOSLIMO finančnega knjigovodja s srednje- ali višješolsko izobrazbo ekonomske smeri, za samostojno delo v računovodstvu, z večletnimi tovrstnimi izkušnjami, aktivnim znanjem angleškega in hrvaškega jezika. Ponudbe pošljite do 19. 1. 2006 na naslov Protrade International, d. o. o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj. KV KUHARJA/KUHARICO takoj zaposlijo. Gostilna Beno, Beno Premzl, Starše 90, 2205 Starše, tel. 688 2301. RAZNO PRODAM nadstropno posteljo. Tel. 753 52 61 PRODAJAMO kužke pasme glad-kodlaki prinašalec, črne in čokoladno rjave barve, z rodovnikom. Tel. 04 595 77 14 ali 031 389 181._ PRODAM drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356. Zahvala sponzorjem, donatorjem in prijateljem Veselega decembra 2005 i^Prijatdjev ' MSMladinePtuj ZAPOSLIMO natakarico ali dekle za strežbo, z veseljem do dela v gostilni. Kava bar 2000, Ziberi Seit, s. p., Vodnikova 2, Ptuj. ZAPOSLIMO 2 zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 031 730 815. Društvo prijateljev mladine Ptuj kot nosilec Veselega decembra na Ptuju se želi skupaj z obema soorganizatorjema, Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in Mestnim gledališčem Ptuj, iskreno zahvaliti vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi te petdnevne otroške prireditve. Osem lutkovnih predstav si je ogledalo 1360 otrok in njihovih staršev, uvodno prireditev s prihodom dedka Mraza in njegovega spremstva okoli 350 obiskovalcev, njihovo slovo pa okoli 200 gledalcev, kar skupaj pomeni 1910 prijateljev Veselega decembra. Pri izvedbi prireditev so sodelovali člani DPM Ptuj, zaposleni v CID Ptuj in Mestnem gledališču Ptuj, dijakinje Gimnazije Ptuj, plesalke Plesnega centra Mambo, otroški pevski zbor OŠ Mladika in vrsta zunanjih sodelavcev. Več kot 40 prostovoljcev je opravilo skupaj čez 700 ur brezplačnega dela. Pokrovitelj celotne prireditve je bila tudi letos Mestna občina Ptuj, ki je prispevala večino sredstev. Sofinancerji projekta so odkupili lutkovne predstave in tako omogočili otrokom brezplačen ogled. To so bili: Območna obrtna zbornica Ptuj, Lekarna Toplek, Soroptimist klub Ptuj, Lions klub Ptuj, Samobor & Ilec, Elektrologistika, Bank Austria Creditan-stalt, Zavarovalnica Triglav in Teleing. Poleg njih so Veselemu decembru pomagali tudi: Komunala Ptuj, Vargas - al, CS & BE, Nova KBM, notarka Marija Škovrlj, ambulanta dr. Dušan Rems, ambulanta dr. Aljoša Toš, Vila Monde, trgovina Direndaj in cvetličarna Roža. Vsem sponzorjem, donatorjem in drugim prijateljem Veselega decembra se iskreno zahvaljujemo za podporo prireditvi. Vsem, ki z razumevanjem in sodelovanjem pomagate uresničevati kakovostne prireditve za najmlajše na Ptuju, želimo veliko sreče, uspeha in dobre volje v novem letu! Društvo prijateljev mladine Ptuj Prazen dom je, dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Boleča je izguba, ko nas je zapustil dragi mož, oče in brat Friedrich Uwe IZ VITOMARCEV 85 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče, za sv. maše. Posebna hvala župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku Zvonku Zorcu, pevcem in pogrebnemu podjetju Jančič. Vsem še enkrat iskrena hvala za izkazano pomoč. Vsi njegovi rovi Jaza sac(|arstvo, vinogradništvo In vinarstvo • pAlogo V januarski številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, laliko med ostaiim preberete o škriupu pri jabiani, obremenitvi pri sorti cliardonnay, o rezi vinske trte, v priiogi Vrtnine pa o ekološki pridelavi paradižnika. Revija Sad - 17 let z vami. Naročiia: 040 710 209. Vsak četrtek ob 20.00 uri ORPEJCEK www.tednik.si Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Ptuj • Antena ob Volkmerjevi buri duhove Objekt je postavljen po vseh predpisih Sredi prazničnega decembra, dober teden dni pred novim letom, je stanovalce v novem delu ptujskega stanovanjskega naselja, predvsem blokov ob Volkmerjevi cesti ter v Ulici 5. prekomorske brigade v Ptuju presenetil antenski stolp, ki so ga postavili v enem dnevu ob robu ograjenega prostora zunanjih skladišč podjetja Tehcenter v Ptuju. Okoli 8 m visok antenski stolp, ki je po pričevanju očividcev "zrasel" v nekaj urah na kovinskem kontejnerju oziroma zabojniku, oboje so pripeljali na tovornjaku s priklopnikom, je nekatere stanovalce v najbližjih stanovanjskih blokih očitno hudo ujezil, saj smo prejeli kar nekaj klicev ogorčenih krajanov, ki so želeli, naj novinarji raziščemo, kdo je anteno postavil le kakih 30 m stran od stanovanjskih blokov ter ali ni sevanje nevarno okolju. Najprej smo obiskali Inšpektorat za okolje in prostor v Prešernovi ulici v Ptuju, kjer nam je gradbena inšpektorica Marta Marek Berlič pojasnila, da je 28. decembra prejela telefonski klic, oziroma prijavo občana, stanovalca bloka ob Volkmerjevi cesti, ki jih je obvestil, da je ob robu ograjenega prostora skladišča Tehcentra v Ptuju nekdo postavil velik zabojnik ter na njem okoli 8 m visoko anteno. "Zadeva je sicer še v postopku in preverjanju pri Telekomu, tako da po do sedaj znanih podatkih lahko povem samo to, da po vsej verjetnosti ne gre za kršitev zakona o gra- Foto: M. Ozmec Strokovni sodelavec inštituta SIQ Stanko Gajšek med merjenjem antenskega sevanja v stanovanjskem bloku v Ulici 5. prekomorske brigade Foto: M. Ozmec Pogled na anteno ob Volkmerjevi cesti ter v ozadju na najbližji stanovanjski blok ditvi objektov. Gre za anteno, ki je postavljena kot začasni objekt na kontejnerju, oziroma kovinskem zabojniku, ki šteje kot pomožni telekomunikacijski objekt. Po do sedaj zbranih podatkih sodi med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Lastnik zemljišča je sicer Tehcenter Ptuj, zaenkrat pa še nimamo podatkov o tem, kakšne moči je omenjena antena, niti ne o morebitnih negativnih vplivih na okolje," je povedala Marta Marek Berlič. Zatem smo poklicali Tehcen-ter, d. o. o., v Ptuju, kjer nam je direktor in lastnik podjetja Jože Bregar vljudno pojasnil, da je zemljišče, na katerem je omenjena antena, dal v najem družbi Mobitel ter dodal svoje prepričanje, da je vse v skladu z zahtevanimi predpisi oziroma zakonodajo. V soboto, 14. januarja, si je omenjeno anteno podrobneje Napoved vremena za Slovenijo če Anton (17.) z dežjem prihaja^ ! zemlja še dolgo napaja Danes bo sprva jasno, ponekod po deloma nižinah bo megla. Čez dan se bo oblačnost od zahoda povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -14, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 2, ob morju do 5 stopinj C. V sredo zjutraj bodo padavine prehodno zajele večji del Slovenije in popoldne od severozahoda ponehale. V četrtek bo v zahodni Sloveniji precej jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. ogledal strokovni sodelavec slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Slovenian Quality Stanko Gajšek, ki je v nekaterih najbližjih stanovanjih v blokih, v stanovanjih ob Volkmerjevi cesti ter v Ulici 5. prekomorske brigade opravil tudi več meritev. Po opravljenih meritvah je za Štajerski tednik pojasnil: "Meritve visokofrekvenčnega neion-izirnega elektromagnetnega sevanja bazne postaje operaterja mobilne telefonije Mobitel ob Volkmerjevi cesti v Ptuju so pokazale, da so sevalne obremenitve na vseh osmih merilnih točkah, ki so jih izbrali krajani, oziroma stanovalci sami, pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa slovenska zakonodaja. Vendar je želja krajanov, da se fiksna bazna postaja, s katero nameravajo nadomestiti to začasno bazno postajo, umakne iz naselja na enega od okoliških hribov. Omenjena začasna bazna postaja ima tri celice, od katerih vsaka celica pokriva 120-stopinjski prostor. Na vsaki celici delujejo po štirje oddajniki, vsak oddajnik pa deluje z močjo 8 W. Moč, ki pride do antene, pa se še zmanjša zaradi slabljenja v združevalnikih in kablu, ki povezuje oddajnik z anteno. Frekvenca, ki jo uporablja mobilna telefonija, sodi v kategorijo neionizirnih sevanj, za razliko od ionizirnih sevanj, kot so recimo radioaktivna in rentgenska sevanja. lonizirna sevanja lahko tkiva poškodujejo, neionizirna pa ne, če so pod dovoljeno vrednostjo. ln v tem primeru ob- ravnavane antene, oziroma bazne postaje ob Volkmerjevi cesti v Ptuju so, kot sem že omenil, sevalne obremenitve pod mejnimi vrednostmi." Da bi pridobili še nekaj drugih pojasnil oziroma podatkov o omenjeni anteni ob Volkmerjevi cesti v Ptuju, smo poklicali tudi družbo Mobitel v Ljubljano, kjer smo se najprej pogovarjali z Aljošem Staničem, ta pa nas je po informacijo o omenjeni zadevi napotil na Laro Ham, vodjo službe za stike z javnostmi pri Mobitelu. Tam so nam povedali: »Sprejemno-oddajna postaja ob Volkmer-jevi cesti je postavljena zgolj začasno in omogoča pokritost s signalom GSM, medtem ko urejamo ustrezno trajno rešitev pokritosti s signalom mobilnih telekomunikacij na tej lokaciji. Sprejemno-oddajna postaja ima tri antene z močjo 32 W, skupno torej 96 W. Kot ste že sami omenili, vpliv sprejemno-oddajne postaje na okolje ne dosega mejnih vrednosti, zato je le-ta varna oziroma sprejemljiva za okolje, kot je tudi premeril in ugotovil že Slovenski institut za kakovost in meroslovje. Zakonsko določene mejne vrednosti so v Sloveniji celo do desetkrat nižje, kot jih poznajo druge države Evropske unije, in Mobitelove sprejemno-od-dajne postaje te zahteve v celoti izpolnjujejo. Za omenjeno sprejemno-oddajno postajo imamo na voljo strokovno študijo INlS-a (Inštitut za neionizirna sevanja), ki je bila izdelana prav za delovanje začasnih sprejemno-oddajnih postaj.« M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Nadja Breznik, Senešci 8, Velika Nedelja - Ano; Katarina Fras, Trnovska vas 30 - Nino; Branka Zajšek, Bresnica 51/b, Podgorci - Reneja; Majda Dogša, Bresnica 2, Podgorci - Aljaža; Petra Koren, Medvedce 29/c, Majšperk - Grega; Anita Strniša, Gabrovec pri Kostrivni-ci l/a, Podplat - Gabrijelo; Marija Čuš, Zenik 36, Sv. Jurij ob Ščavnici - Tanjo; Nataša Novak, Ormoška 19, Ljutomer - Jakoba; Urška Metličar, Dolena 53/a, Ptujska Gora - Tilna; Danica Časek, Zagojiči 26, Gorišnica - Marka; Natalija Glažar, Haj-doše 36, Hajdina - Jureta. Umrli so: Ivan Črešnar, Mariborska c. 9, Ptuj, umrl 7. januarja 2006; Franc Mar, Formin 44, umrl 6. januarja 2006; Anton Korošec, Koritno 23, umrl 5. januarja 2006; Emilija Cafuta, Zidanškova ul. 14, Ptuj, umrla 5. januarja 2006; Elizabeta Korez, Stoperce 22, umrla 4. januarja 2006; Neža Hrga, Dornava 129, umrla 4. januarja 2006; Angela Hočevar, Kraigherjeva ul. 25, Ptuj, umrla 5. januarja 2006; Karlo Klein, Vičava 66, Ptuj, umrl 6. januarja 2006; Ana Irgl, Ločki Vrh 12, umrla 8. januarja 2006; Alojzija Rižnar, Slavšina 13, umrla 6. januarja 2006; Terezija Meško, Vičanci 47, umrla 7. januarja 2006; Jožef Majcen, Grabe 12, umrl 4. januarja 2006; Bojan Koncilija, Abrami-čeva ul. 5, Ptuj, umrl 9. januarja 2006; Rozalija Rihtar, Savci 51, umrla 1. januarja 2006; Martin Hanžič, Vičanci 39, umrl 30. decembra 2005. Črna kronika Vlom v hišo Neznani storilec je 6. januarja v popoldanskih urah iz hiše v Spuhlji pri Ptuju odtujil večjo količino zlatega nakita, v skupni vrednosti za okoli 900.000,00 tolarjev. Vlom v skladišče Neznani storilec je 8. januarja vlomil v prostore skladišča na Spodnji Hajdini, od koder je odtujil več aluminijastih platišč različnih tipov in dimenzij ter pnevmatik. Podjetje je oškodoval za okoli 3.500.000,00 tolarjev. Vlom v trgovino Neznani storilec je v večernih urah 8. januarja vlomil v trgovino na Dravinjski ulici v Poljčanah, iz katere je odtujil štiri motorne žage, dve Stihl in dve Husqvarna. S tem je trgovino oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev. Ukradli računalnik Med 11. in 12. januarjem je neznani storilec vlomil v prodajalno na Trstenjakovi ulici na Ptuju in iz nje odtujil prenosni računalnik, digitalni fotoaparat in računalniške igrice. S tem je povzročil za okoli 300 tisoč tolarjev škode. Zasegli avtomobil 28-letna državljanka BIH se je 13. januarja, malo po polnoči, pripeljala na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom VW passat. Policisti na mejnem prehodu so pri kontroli dokumentov in vozila ugotovili, da je bilo vozilo leta 2001 ukradeno na Hrvaškem, zato so ga zasegli. Požar na delovnem Policisti iz Slovenske Bistrice so bili 8. januarja okoli 4.15 obveščeni, da v Ulici Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici gori delovni stroj. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je prišlo do požara v kabini delovnega stroja, kije pogorela v celoti, materialna škoda, ki je pri tem nastala, pa znaša po nestrokovni oceni okoli 3.500.000,00 tolarjev.