Poštnina plačana v gotovini. 13. maja 1939 Št. 20 Leto III ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA B Justi ■ i eg industrije Zakaj se seli industrija iz Slovenije v južne kraje? Župan meda Ljubljane se irudi pojasniti, zakaj Ljubljana s soojo okolico industrijsko propada t. j., zakaj se industrija o tem mestu ne naseli odnosno zakaj beži industrija stran iz Ljubljane. Znano je, da beg industrije o južne kraje drž.aoe opažamo tudi o drugih krajih Slovenije. Mnoge preselitve so se že izvršile, nekatere se obetajo. Ljubljanski župan navaja, da vzrok ne leži o predragem električnem toku za industrijske svrlie, temveč v raznih drugih udobnostih, ki jih imajo industrije o središču države. Te udobnosti se izražajo v prvi vrsti o manjših javnih davščinah in pa tudi v manjši strogosti pri izvajanju so-cialno-zaščitne zakonodaje. Ni dvoma, da kapitalist ne pozna sentimentalnosti in da bo soojo industrijo ustanovil tam, kjer mu katkulacijski računi obetajo na j več je dobičke. Pri kalkulaciji pa seveda javne davščine igrajo zelo veliko vlogo. Nesporno je, da bodo suhoparnim kapitalističnim instinktom sledila zlasti nenacionalna podjetja, ki dejansko ne poznajo ozirov, ne na levo ne na desno. Mi moramo podčrtati, da se nam zdi, da je glavni vzrok bega iz Slovenije v pomanjkanju vsakega smisla za socialno-gospodarskc potrebe Slovenije in naših slovenskih mest. Tujerodni kapitalist gleda samo na dobiček in na ničesar drugega. Prepričani smo, da bi naši nacionalni ljudje, ako bi imeli kapital na razpolago s svojimi podjetji vzdržali tudi v Sloveniji, zadovoljili bi se z manjšim dobičkom. Na domači zemlji bi jili držala ljubezen do zemlje, do domačega ljudstva in do potreb slovenskega gospo-darstva. Trdimo, da ima beg industrije iz Slovenije bolj psihološki značaj, kot materi jalističen, Našemu slovenskemu človeku se mora omogočiti, da ustanavlja industrije. Dodati pa hočemo, da Izv. brezsrčnost podjetnikov na jugu ni tako strašna, kot skušajo nekateri to podčrtavati. Vidimo, da je povprečna zavarovana mezda o južnih predelih večja kot o Sloveniji, plačilo socialno-zaoarooalnih premij ni slabše kot je v Sloveniji, torej izkoriščanje delavstvu ne more biti tista mikavna točka, ki industrijo vabi iz Slovenije. w Gl avo poKona Iti Tudi na znotraj blemom, ki jih Težki, črni oblaki prekrivajo danes svet in nič dobrega se ne obetu iz njih zbeganemu človeštvu. Čudna, doslej še neslišana in povsem tiova, obenem pa tudi nora gesla kriče iz tiska in iz radijskih zvočnikov; brez podlage in razumljive utemeljitve se postavljajo nemogoče zahteve, ki bi s svojim uresničenjem neizogibno morale postaviti ves svet in vse normalno življenje dobesedno na glavo. Po vsem svetu vre, zelo sumljivo vre ... Ko se zavedamo tega dejstva, čigar namerno prikrivanje ne more imeti za vse nas ničesar dobrohotnega in obče koristnega, pa se moramo istočasno nekoliko poglobiti sami vase in moramo v interesu tako nas samih, kakor tudi naših sosedov in ostalih narodov, javno pribiti stvarnost in krepkost položaja, v katerem se nahajamo in v katerem se hočemo tudi še v bodoče gibati brez posebne obzirnosti bodisi na levo, bodisi na desno. Brez vsake domišljavosti in pretiravanja smemo trditi, da smo zdravi, močni in pogumni, pa naj pišejo o naših notranjih razmerah oziroma nesoglasjih škodoželjni ali sovražni listi v nenaklonjeni tujini, kar hočejo. Mi gledamo danes na vse dogodke okrog nas docela mirno, s čimer pa nočemo trditi, da se nas prav nič ne tičejo in da bomo | smo trdni in močni, kljub pro-prinaša trenotno tok življenja ostali na njihovem izteku absolutno nezainteresirani. Vemo, da nismo nikomur sovražni in da ne hlepimo po ničemur tujem; vemo pa tudi, da ne bomo nikomur prostovoljno dali ničesar svojega in da so tudi najmanjšemu delcu, ki je naša lastnina od pamtiveka in po vseh božjih ter človeških postavah, ne bomo nikdar odrekli. Naš položaj v mednarodnem svetu je trden, trden pa je tudi na znotraj kljub vsem vprašanjem in problemom, ki jih trenutno prinaša s seboj tok življenja. Kdor si obeta kaj iz dozdevne notranje razcepljenosti v naši državi, se bridko vara in bo ostal globoko razočaran v vsakem pogledu. Zavestno lahko trdimo, da smo notranje, v srcu vsega pravega naroda in ne po neodgovornih posameznikih sodeč, enodušni in bratovsko povezani daleč bolj, kakor pa smo bili kdaj poprej. In prav zato bo naš narod izpregovoril o pravem času ono potrebno in vsestransko umestno, resno in odločno besedo, kakor jo bo terjal od njega zgodovinski trenutek in stvarna življenjska potreba odnosno razmere, v katere polagoma, pa neizbežno prihajamo. Zavedajoč se tega zaupamo vase, v svojo moč, v svoje zdravje in v svojo čvrsto mladino, ki je naša bodočnost in rešitev. Čas je, da naša zakonodajna oblast tudi problem zaščite služkinj uredi na človeka dostojni način Slovensko vas vsi poznamo. To vas označuje dejstvo, da v njej v znatni večini prebivajo knjžarji in inali kmečki posestniki. Srednjih ali večjih kmetov je IH) naših vaseh zelo malo. Kor 18.000 kmetskih posestnikov ima komaj do pol hektarju zemlje. Take kmečke hiše so oblagodarjene z. velikim številom otrok, ki pod domačim krovom ne najdejo vsakdanjega kruha. Otroci se razidejo na vse strani, v bližnje tovarne, v bližnje in daljne gozdove, zaposleni so pri javnih delih, mnogo mesecev v letu pa so brezposelni. Dekleta iz takih hiš pa navadno zapuste domačo vas ter gredo za kruhom po svetu. Slovenska dekleta predstavljajo najjačji izseljenski zbor našega življa, ki se leto za letom ponavlja. Ni ugotovljeno, koliko slovenskih deklet je zaposleno v jugoslovan-| škili gospodinjstvih, koliko deklet služi kot sobarice ali kuharice v jugoslovanskih hotelih in restavracijah, ni ugotovljeno, koliko našili deklet služi svoj trdi kruh v najrazličnejših drugih poklicih izven slovenske domovine. Te številke bi bile zelo zanimive in bi v marsičem s svetlejšo lučjo posvetile na socialne prilike v naši slovenski domovini. Ta slovenska dekleta so odtrgana od doma, od svoje rojstne hiše in vasi, od znancev in prijateljev in morajo živeti v okolju, ki jim ni domač, v krajih, ki so jim po klimi in po običajih tuji. Sčasom jim ostane o domači vasi ohranjena samo še domovinska pravica, same pa v občini postanejo nepoznane. Edino domovinska pravica jih še veže na dom in jim daje pravico na papirju za preskrbo v starih letih iz naslova ubožnega prava. Druga slovenska dekleta, ki ostanejo vsaj v domači občini ali v ožji domovini, se omože, ustvarijo družino, ustvarijo si nov dom, ostanejo povezane z domačim slovenskim življem, njih duševno razpoloženje ostane sveže in veselo, ker žive pod žarki domačega sonca, v družbi domačih znancev in prijateljic. Služkinje v mestih in v krajih daleč izven rojstne vasi žive vse drugo življenje, ki je obdano od nešteto nevarnosti za dušno in telesno zdravje in napredek. Dekleta ne najdejo pravega duševnega stika s svojo okolico, z ljudmi tujih navad in običajev, z mrkimi in mrzlimi srci in dušami, ves dan od jutra do noči opravljajo svoja težka dela med štirimi stenami, žive skoraj samostansko življenje. Nedelja popoldan jih zn kratek čas izvabi ven v mesto v dobro, zelo pogosto pa tudi v slabo družbo. Dekleta ostanejo v pretežni večini samice, ki so zgubile vsak stik z doinoin. Njih usoda je izročena tujim ljudem. V domači hiši se sčasom razmere popolnoma spremene, v hiši gospodari nov gospodar, pride nova gospodinja, nov rod vstaja v hiši, zn slovensko dekle, ki je šla v svet, v tej hiši ni več prostora niti zn obiske, niti zn oddih, kaj šele za stara leta ali zn dneve bolezni. Zbor slovenskih služkinj, ki v mestih in trgih tako dostojno reprezentira slovensko ime, je socialno slabo zaščiten. Vsa novejša socialna zakonodaja gre mimo tega stanu ročnega delavstva. Za služkinje ne velja zakon o zaščiti delavcev. Zanje velja samo še zastareli poselski red. Praksa nam kaže, da služkinje, sobarice, natakarice zgodaj zdravstveno opešajo, da zgodaj zapadejo taznim boleznim in zgodaj postanejo nesposobne za delo. Malokntern ima pribi nnke, ki naj ji omogočajo preživljanje, malokatern ima še svoj rojstni dom, malokatera sorodnike ali znance, ki bi jo vzeli v urah bridkosti pod streho, le osebe bi morale bitj zlasti za primer starosti in onemoglosti zadostno zavarovane. Je pa ravno nasprotno. Služkinje so nezadostno zavarovane za primer bolezni, starosti in onemoglosti, tako da dajatve v teh zavarovalnih primerih 11'ti približno ne zadoščajo za skromno preživljanje. Uboge služkinje so tako rekoč vržene na cesto, ako nimajo sreče, da se jih usmili dobra gospodinja. Čas je, da naša zakonodajna oblast tudi problem zaščite služkinj uredi na človeka dostojen način. Na tem vprašanju snio posebno zainteresirani mi Slovenci, kajti naš živelj tvori večino v tem stanu ročnega delavstva. Ne poma-gnjo kolodvorski misijoni, ne pomagajo domovi, v katerih najdejo služkinje začasno streho, ne pomaga dobra volja, dekleta se bodo zgubljala v nemoralnem močvirju, ako jih pred tem prepadom ne bo zaščitila solidna socialno-zaščitna zakonodaja. Mislimo, da je problem skrajno pereč in nujne rešitve bolj potreben kakor drugi viseči problemi. ec Narodni delavci! Meseca maja se vrše volitve obratnih zaupnikov! Volite kandidate, ki jih je postavila NSZ! Agitirajte, da bo naša zmaga čim večja! Pokažimo, da smo za svobodo strokovnega pokreta in da hočemo imeti zaupnike, ki bodo resnično varovali delavske interese v obratih. po svetu N V I VI ase občine Normalizacija političnih razmer ne more biti brez novega, modernega občinskega zakona Kadar govorimo pri nas o normalizaciji političnih razmer, pozabljamo na vprašanje naših občin. Zahtevana in sprejeta so bila pooblastila za spremembo zakona o tisku, zakona o zborovanjih in zakona za volitve narodnih poslancev. Nikdar se pa niso zahtevala pooblastila za spremembo zakona o občinah. Imamo dva zakona, ki urejata vprašanje občin, in sicer zakon o občinah (iz leta 1933.) in zakon o mestnih občinah (iz leta 1934.). V zakonu o občinah je predpisan volilni sistem, katerega osnovna posebnost je: javno glasovanje in način, kako se ugotovi volilni rezultat. Lista, ki je dobila največ glasov, dobi dve tretjini mandatov, dočiin se ostali mandati raz-dele po D’Oiitovem sistemu. Pri razdelitvi preostale tretjine mandatov sodeluje tudi najmočnejša lista, če je dobila pri volitvah absolutno večino glasov. S tem načinom razdelitve mandatov se je večinsko listo prekomerno upoštevalo in odvzelo manjšinskim listam možnost, da so v občinskih zastopih svoji moči primerno zastopane. Tudi zakon o mestnih občinah predpisuje javno glasovanje. Poleg tega ima pa zakon o mestnih občinah še to posebnost, da se v mestnih občinah volita le dve tretjini občinskih odbornikov, dočiin eno tretjino občinskih odbornikov imenuje državna oblast. Dve tretjini občinskih odbornikov se razdelita po D’Ontovein sistemu. Od razdelitve mandatov so pa izključene liste, ki niso dosegle količnika. Po obstoječem volilnem redu v mestnih občinah manjšine skoraj ne morejo biti zastopane, ker je absolutna večina zagotovljena večinski, odnosno imenovani skupini občinskih odbornikov. Po zakonu o mestnih občinah se do danes še nikdar niso vršile volitve in naj je zakon že tudi pet let v veljavi. Po zakonu o občinah nadzorstvena oblast lahko ustavi sklepe občinskega odbora, katere smatra zn kvarne občin« državnim interesom. Tudi lahko nadzorstvena oblast razveljavi vse sklepe in odločbe občinskega predsednika. V zvezi s tem lahko nadzorstvena oblast razpusti občinski odbor. Proti tozadevnim odlokom ministrstva notranjih zadev ni pritožbe. Na upravi občin je zainteresiran najširši krog občanov. Res je, da je redno občinsko delo mogoče le tam, kjer ima občinski odbor složno večino, ki prevzema za svoje delo polno odgovornost. Mora pa biti v občinskih odborih zastopana manjšina. Vsako delo mora biti kontrolirano. Konstruktivna manjšina lahko tudi inicijativno vpliva na občinsko gospodarstvo. Na izključno politično, odnosno partizansko stališče se ne more postaviti nobena občinska uprava. Občinska uprava mora vedno varovati načelo nepri-stranosti in absolutne pravice. Takrat, ko je človek resnično potreben javne potrebe, jo mora dobiti in naj je politično ali kulturno opredeljen kakorkoli. Normalizaciji političnih razmer pri nas bo zelo ustreženo, če dobimo za vse občine nov, modem zakon, ki mora biti predvsem v pogledu volilnega reda bistveno drugačen kakor je pa danes! Uredba o invalidih Izšla je dopolnilna uredba o invalidih, ki odpravlja mnoge dosedanje krivice Razgled Politični: Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal uredbo, s katero spreminja dosedanjo uredbo o vojnih invalidih. Po novi dopolnilni uredbi imajo invalidi pravico do brezplačnega zdravljenja in brezplačne podelitve protez in drugih ortopedskih sredstev. Nadalje se ločeni ženi umrlega invalida, če je zapustil otroke, ki so izročeni ločeni ženi v oskrbo, vrača zopet pravica do invalidske podpore. Do 31. decembra 1939 se morajo priglasiti osebe, ki so se prvič priglasile za invalidnino ali pa ki so zaradi nepravočasne prijave ali iz drugih razlogov bile zavrnjene po prejšnjih zakonih, da nimajo pravice do invalidske podpore. Dopolnilna invalidska uredba omogoča, da dobe še nadalje invalidnine vsi oni invalidi, ki so prejemali invalidnine na podlagi potrdil, ki so jim jih izdajala sodišča. Kakor znano, je ostalo še okrog 5000 oseb, ki niso dobivale invalidskih prejemkov po invalidskem zakonu iz leta 1929., temveč so jih preje-mali na podlagi invalidskega zakona iz leta 1925. S sedanjimi do- polnitvami je omogočeno vsem tem osebam, da bodo prejemale svoje dosedanje invalidske prejemke vse dotlej, dokler z odlokom invalidskega sodišča ne bodo prevedene na prejemke po invalidskem zakonu iz leta 1929. za čas od 1. januarja 1930 do 31. marca 1939, od 1. aprila 1939. nadalje pa po novi uredbi. Kolikor bodo ti novi prejemki večji od starih, se bo razlika izplačala za prejšnji čas. Kolikor bodo po novem prejemki manjši od prejšnjih, se razlika ne bo izplačala. V zvezi z dopolnilno uredbo o invalidih so spremenjena tudi dosedanja določila glede sestave uprave invalidskega fonda in invalidskega sodišča. Minister za socialno politiko in narodno zdravje ima pravico, da zahteva ponovno razpravo proti vsem onim, ki so zagrešili materielno kršitev zakona. Invalidske ustanove in zavodi se izločijo iz lastnine invalidskega fonda in se položaj teh zavodov in ustanov vrača v prejšnje stanje. Minister za socialno politiko in narodno zdravje bo izdal več. pravilnikov, ki urejajo izvrševanje dopolnilne uredbe o invalidih. Poljski odgovor Nemčiji Zmerno in državniško prevdurno je odgovoril Hitlerju poljski zunanji mini. ster Beck, ki je povduril, da je Poljska popolnoma svobodna pri izbiranju diplomatskih smernic in da je ni sile, ki bi lahko enostransko podredila Poljsko samo tej ali oni državi. Poljska do Hitlerjevega govora ni vedela, da hi bila Nemčija pripravljena zn 25 let jamčiti poljske meje, ako bi Poljska pristala na vključitev Gdanska v tretji rajh in dovolila cestne in železniške zveze med Vzhodno Prusijo in ostalo Nemčijo preko koridorja. Beck je odklonil vsako enostransko rešitev glede Gdanskega in izključil prehod preko Poljske, ker ozemlje, ki se v zvezi s tem imenuje koridor, je del poljske zemlje. PH UCn nikdar ne bo pristala, da bi se kršilo njeno suverenost. Poljska je za mirno rešitev spora in je pri-: pravljena, razgovarjati se, če je treba tudi z Nemčijo. Ves svet je pričakoval, da bo Beck na nemško protipoljsko propagando ostro odgovoril. Ta pričakovanja se pa niso izpolnila. Beckov govor je bil umerjen in ni še bolj kom-pliciral mednarodni položaj. — Sprememba v vodstvu ruske zunanje politike. Nepričakovano je odstopil ruski zunanji minister Litvinov. Vodstvo ruske politike je sedaj v rokah Molotova. Nasprotniki Rusije trdijo, da je Litvinov zato odstopil, ker je hotel Rusijo preveč angažirati v Evropi. Nasprotniki Rusije nadalje trdijo, da je v Rusiji zmagalo stališče kominterne, ki si želi vojne v Evropi, ker upa, da bi potem prišel čas za uresničitev njenih načrtov. Ta poročila pa ne bodo točna. Rusija se ne oddaljuje iz Evrope. Pogajanja medi Anglijo in Rusijo se še nadalje vrše. Anglija predlaga Rusiji, da sklene z raznimi evropskimi državami dvostranske pogodbe in jim jamči nedotakljivost. Anglija bi pa potem sklenila z Rusijo slično pogodbo in ji jamčila nedotakljivost njenega ozemlja. Anglija bi se celo zadovoljila samo z enostrunsko obljubo pomoči Rusije v korist Poljske, Rumunije in baltiških držav. — Sovjetsko-turška vojaška zveza. Istočasno, ko je bila podpisana vojaška zveza med Nemčijo in Italijo, je sovjetska Rusija podpisala v Ankari vojaški sporazum s Turčijo. Namen je pritegniti k sporazumu še Rumrmijo in Bolgarijo. Obeta se tudi sredozemski sporazum med Anglijo, Francijo in I určijo. Vedno bolj se kažejo rezultati diplomatskih prizadevanj v Evropi, da se med silami ustvari zveze, ki naj pokažejo točno opredelitev posameznih držav. Čini močnejše in enotnejše zveze držav si bodo stale nasproti, tembolj se oddaljujemo vojaškemu konfliktu, — Vojaška zveza med Nemčijo in Italijo. V odgovor na angleško obko-ljevalno politiko sta Nemčija in Italija sklenili vojaško zvezo «v prepričanju, da bosta s tem na učinkovit način prispevuli k zagotovitvi reda in miru v Evropi», kakor pravi uradno poročilo. Angleško časopisje je mišlje-nja, da je italijansko-nemška zveza davno zaželjeni uspeli politike obeh držav in ako se Italiji ne posreči, da se poljsko-nemško vprašanje ne reši potom pogajanj, da nemško-italijan-ska zveza ni prinesla ničesar novega, ampak jo le potrdila dejansko obstoječe stanje. — Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III. obišče službeno Berlin dne 28. maja 1939. — Papež predlaga konferenco Anglije, Francije, Italije, Poljske in Nemčije, im kateri bi se mirno rešilo vprašanje o Gdansku. Socialno - gospodarski: Delavska šola Bolgarska delavska zveza je s pomočjo ministrstva za trgovino, industrijo in delo ustanovila višjo delavsko šolo, ki naj bi delavce usposobila za vodstvo strokovnih organizacij in za propagando delavskih vprašanj. V šoli se bo predavalo o delavski zakonodaji, o zgodovini delavskega pokre-tn, o zgodovini finančnih in gospodarskih vprašanjih, o strokovnem pokre-tu in njegovi organizaciji, o govorništvu, o zadružništvu in še o drugih predmetih, ki zanimajo delavstvo. Predavali bodo vseučiliški profesorji, ugledni javni delavci, sociologi, pravniki in osebe, ki poznajo delavski po-kret. V delavsko šolo se bodo poslali najprej tajniki delavskih sindikatov in izbrani, inteligentni delavci iz strokovnih organizacij. — Zaščita mladine. V Švici je stopiI v veljavo zvezni zakon, ki na novo ureja predpise o zaščiti mladostnih delavcev. V tem zakonu je starostna doba zvišana od 14 na 15 let, ki dopušča sprejem mladostnih delavcev v industrijo ali trgovino. — Nov odvetniški red v Poljski. — Poljska je s posebnim zakonom spremenila stanovski red za odvetnike. Posebno zanimiva novost je v tem, ker more ministrstvo za pravde za posamezne sodne okraje število odvetnikov omejiti na predpisano število. Ta določba je gotovo zelo dalekosežna in ima svoj pomen posebno v tem, ker onemogoča prehudo konkurenco med odvetniki in s tem preprečuje nemoralno izkoriščanje klijehtele. Novi zakon jo odvetnikom prepovedal udeležbo pri industrijskih, trgovskih in bančnih in drugih denarnih podjetjih. Tudi preselitev odvetnika v drug kraj je dopustna samo s pristankom odvetniške zbornice. Ti predpisi imajo nedvomno tudi važno socialno tendenco. — Tuberkuloza med učitelji. Kot znano ima Italija zelo moderen zakon o obveznem zavarovanju prebivalstva za slučaj obolenja na tuberkulozi. Najnovejši predpisi so obvezno zavarovanje razširili na vse učitelje. Letni prispevek znaša 36 lir, polovico od tega plača država, polovico zavarovanec. Svojci učitelja so zavarovani do 21. leta starosti. — Zavarovanje stavbinskih delavcev. V Angliji so na podlagi posebnega zakona n red il i zavarovanje stavbinskih delavcev za slučaj brezposelnosti vsled neugodnih vremenskih prilik, pri katerih so stavbena dela nemogoča. Zavarovanje se razteza na vso državo. Prispevke plačuje do polovice podjetnik, do polovice delavec. Podporo dobiva zavarovanec za vsako uro, v kateri je bil vsled vremenskih neprilik brezposeln. _ Stanovanjski zakon za Žide. V Nemčiji Židje ne bodo smeli skupno stanovati z arijci. Židje bodo smeli stanovati izključno samo z Židi skupaj. Židje, ki stanujejo v nežidovskih hišah, se morajo izseliti v židovske hiše tekom treh mesecev. — Mednarodna zbirka delovno-prnv-nc judiknture. Mednarodni urad dela je izdal XII. zvezek »Mednarodne zbirke delovno-pravne judikature», ki obsega judikaturo Nemčije, Francije, Anglije, Italije in Ameriških zedinjenih držuv. Ta zbirka prinaša zelo važno gradivo iz območja delovnega prava in bo zanimiva za vsakogar, ki se zanima za delovno pravo in socialnopolitične probleme. Zbirka omogoča tudi vpogled v gospodarsko življenje posameznih držav na osnovi novejše socialne zakonodaje. Plačani dopusti Bliža se letni čas in delavec bi bil potreben dopusta. Privoščil bi si dopust prav rad, če ne bi izgubil zaslužek. Kako je v tem pogledu urejeno v drugih državah TEKOM Volitve Meseca maja se vrše volitve obratnik zaupnikov. Govorilo se je, da bodo volitve do drugega leta odložene. Ostalo je pa le pri govoricah, ki se niso izkazale za točne. Dolžnost delavstva je, tla se na volitve dobro pripravi. V vsakem obratu moramo postaviti kandidatno listo. Najboljši in najoglednejši delavci morajo kandidirati. Volitve morajo biti najresnejša, a obenem najodloe-nejša manifestacija za pravice delavstva. Volitve so tajne. Svobodno se lahko delavci izjavijo za svoje kandidate. Nihče jim tega hraniti ne more. Delavce ščiti zakon. O vsaki zlorabi zakonitih predpisov nas takoj obvestite. Pri teh volitvah obratnih zaupnikov moramo tudi dokazati, da so se vrste narodnega delavstva pomnožile in da predstavljamo v strokovnem pokretu faktor, ki se ga nikjer in nikdar ne more prezreti. Po vesteh, ki jih dnevno dobivamo, je razpoloženje med našimi delavci najboljše. Posebno posvečajmo paž-njo obratom, kjer dosedaj delavstvo ni volilo obratnih zaupnikov. Nobenega večjega obrata ne sme biti, kjer bi delavci ne izvolili obratnih zaupnikov. — Nj. kr- Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta na vabilo italijanskega kralja in kraljice odpoto-va.lu v Rim. V spremstvu kneza se nahaja tudi zunanji minister Cincar-Murkovič. Inozemski tisk poudarja važnost vladarskega sestanka v Rimu. = Vprašanje sporazuma. Pričakovalo se je, da se bo po zadnjem sestanku med ministrskim predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom začel izvajati sporazum, ki je bil sklenjen v Zagrebu. Nekaj dni po zagrebških razgovorili je izšlo uradno poročilo, da se medsebojni predlogi o sporazumu proučavajo. Vesti torej, da je bil v Zagrebu sklenjen dokončni sporazum, niso bile točne. Ugotovljeni so bili končni predlogi, ki se Sele proučavajo. Na zborovanju Zveze slovenskih zadrug je izjavil predsednik senata dr. Korošec, da se je ob priliki pogajanj v Zagrebu posrečilo rešiti 90 do 95 odstotkov spornih vprašanj in da se bodo mogla rešiti tudi ostala neznatna vprašanja, ki so brezpomembna v primeri z že rešenimi glavnimi vprašanji. — Umrl je zadet od srčne kapi g. Fric Noot, edini sin generalnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe K. Karla Noota. Pokojni Fric Noot se je ra Štev. 20. Iz naših delavskih krajev Žii irovmca Volitve obratnih zaupnikov pri KDE. Za v nedeljo dne 7. inaja so bile razpisane volitve pri KDE. Volitve so se vršile po skrajšanem volilnem postopku. Vložena je bila samo ena lista (NSZ) in tudi soglasno sprejeta. Udeležba je bila povoljna, ako upoštevamo, da se nahajajo uslužbenci KDE po vsej banovini. Izvoljeni so bili sledeči tovariši zaupniki: Mencinger Karol, šepec Franc, Oven Anton, Kralj Franc, Mencinger Nikolaj, Legat Viktor in 6 namestnikov. Vseh zaposlenih delavcev je nad 200, tako da volijo 6 zaupnikov. V sredo dne 10. t. m. pa se je vršila plenarna seja obratnih zaupnikov in je bil za starešino obratnih zaupnikov izvoljen tov. Mencinger Karol, ki je bil že več let v tej funkciji in mu gre za njegovo delo vse priznanje. Redni letni občni zbor podružnice NSZ v Žirovnici se je vršil takoj po volitvah obratnih zaupnikov. Zbor je vodil tov. predsednik Šepec Franc, ki je v svojem uvodnem nagovoru podal važna poročila o delovanju organizacije, ki si stalno prizadeva, tla bi se izboljšal položaj uslužbencev pri KDE. Sledilo je poročilo tajnika tov. Mencingerja in blagajnika tov. Legata Viktorja, iz katerih poročil je bilo posneti samo eno, namreč, da so vsi odborniki izvršili svojo dolžnost. Sledile so volitve novega odbora in je bil ponovno izvoljen za predsednika, tov. šepec Franc, za podpredsednika tov. Oven Anton, tajnika tov. Mencinger Karol, blagajnika tov. Legat Viktor, odborniki tov.: Mencinger Nikolaj in Kralj Franc. V nadzorstvo pa tov. Frelih Jože in čopič Jože. Upamo, da bo tudi novi odbor pravilno zastopal našo organizacijo in interese našega delavstva. Pri KDE bo treba rešiti še marsikatero pereče vprašanje. Rešiti pa se bodo dala le na ta način, ako bodo uslužbenci znali ceniti svojo stanovsko organizacijo, v katero vabimo tudi tiste, ki stoje danes še izven nje. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik centrale tov. Zupan Tine, ki je v svojem nagovoru želel novemu odboru obilo uspehov pri vseli vprašanjih, ki jih bo moral novi odbor reševati tekom svoje poslovne dobe, ki naj bodo v prid vsemu delavstvu. Jesenice Intervencija pri g. banu in sreskemu načelniku. Zastopniki delavstva, zaposlenega pri KID na Jesenicah in Javorniku, so intervenirali pri g. banu in g. sreskemu načelniku zaradi redukcij, ki se vršijo pri KID. Gospoda sta obljubila vsestransko pomoč. Opaziti pa je, da se vrše redukcije še naprej in sicer enostransko na ta način, da se ne upoštevajo socialne prilike posameznika, . .. . / , f*'v'-3.* Majniški izlet v Žirovnico. Podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah priredi v nedeljo dne 14. maja t. 1. majniški izlet v Žirovnico. Zbirališče je ob 12.45 na dvorišču Sokolskega doma na Jesenicah, ob 13. uri pa je odhod s sokolsko godbo na čelu proti Javorniku. Tam nus bodo pričakovali tovariši z Javornika, ob 15. uri pa se bo vršil koncert sokolske godbe z Jesenic pred sokolskim domom v Žirovnici. Po koncertu pa se bodo tovariši lahko prosto zabavali po svoji volji. Povratek je poljuben. 20 letnico NSZ praznujemo v tekočem letu. Naša podružnica je ena najbolj delavnih edinic in zato pričaku- jemo, da se bodo izleta udeležila vsa nacionalna društva. Izlet naj bi bil obenem velika manifestacija za močno in nedeljivo Jugoslavijo. Materinska proslava. V soboto dne 13. maja t. I. se vrši ob 8. uri zvečer materinska proslava, ki jo priredi zveza narodnih žena in deklet v prostorih Sokolskega doma (članska soba NSZ) na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: Nagovor, recitacije in obdaritev mater. — Priporočamo, da se omenjene proslave udeležite v kar največjem številu. Medvode Članski sestanek podružnice NSZ v Medvodah se bo vršil v nedeljo dne 14. maja t. I. ob 9. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma. Dnevni red sestanka je izredno važen, zato naprošamo tovariše, da se sestanka zagotovo udeležijo. Na sestanku se bo razpravljalo tudi o bližajoči se tomboli. Ljubljana IZ UPRAVE «NOVE PRAVDE*. — Tovariši! Uprava «Nove Pravde« se obrača do Vas z vljudno prošnjo, da ob vsaki priliki in kjer koli pridobivate naročnike «Nove Pravde» in člane NSZ. Vsi moramo prispevati k razširitvi našega pokreta in stanovskega glasilo »Nova Pravda«. — Uprava. UPRAVA «NOVE PRAVDE« ugotavlja, da je delegatski zbor Narodne strokovne zveze sklenil, da je vsak plačujoči član NSZ istočasno tudi naročnik «Nove Pravde«. One podružnice, ki se tega sklepa ne drže, kršijo disciplino in delajo nered ter povzročajo upravi nepotrebno delo in težko-če. Brez discipline je vsako delo onemogočeno. Maribor Tekstilnemu delavstvu Maribora! — Pri volitvah obratnih zaupnikov, ki se bodo vršile te dni, bodo nastopili plavi, rdeči in beli skupaj. V teh težkih časih hočemo dokazati, da more delavstvo le enotno uspešno voditi borbo za kruh in obstanek. Za vse člane NSZ je v vseh tekstilnih tovarnah dolžnost, da volijo ono listo, ki jim bo priporočena s skupnim letakom združenih svobodnih organizacij. Združene svobodne organizacije hočejo dokazati, da zelenim v tovarnah ni mesta. Člani NSZ volijo tedaj le plavo, rdečo ali belo listo. Vsi na volišča za čim lepšo zmago kandidatnih list združenih svobodnih organizacij. Stavbinskini delavcem! Pri volitvah obratnih zaupnikov nastopimo v stav-binskih podjetjih samostojno in bo naša kandidatna lista plava. Vsi naši člani naj oddajo svoj glas plavi listi in ji naj dobijo čimveč volilcev. Nihče naj n<5 pozabi parole: ta plava je ta prava. Poziv članstvu NSZ! V času volitev obratnih zaupnikov, ki se vršijo skozi celi mesec maj, nujno rabimo sodelovanja vseh naših članov in članic. Zato jih nujno prosimo, naj se čim p reje zglasijo v tajništvu, kjer dobijo informacije o delu, ki ga je izvršiti. Vsi na plan in vsi na delo za čim lepšo zmago našij) list. Javite se takoj v tajništvu pri tajniku tov. Kravosu. . .. .. •V--. ■ '•■•V X Mežica Nagradno tekmovanje. Podružnica Narodno strokovne zveze v Mežici priredi na praznik Vnebohoda, dne 18. V. nagradno kegljanje na kegljišču gostilničarja g. Stoparja v Mežici. Tekma se bo pričela ob 9. uri dopoldne, končala pa ob 21. uri zvečer. Glavna nagrada je prašič in lepa moška žepna ura z večletno garancijo. Naš izlet, katerega smo priredili v nedeljo, 11ne 30. aprila v Sv. Danijel, je bil zelo lep. Kljub neugodnemu vremenu, ki se je obetal zjutraj, se je nabralo lepo število izletnikov, katerim ni žal, da so se udeležili izleta. Povsod, kjerkoli smo hodili, nas je pozdravljala prebujajoča se pomlad v svoji svečani, prenovljeni naravi. Tudi nebo nam je bilo naklonjeno, zakaj, sonce je posijalo in nas ogrevalo ves izletni dan. Nepopisen je bil pogled, ko smo se bližali prijazni vasici Sv. Danijel, ki se je vsa kopala v sončnih žarkih. Pohiteli smo na najvišjo točko, da smo občudovali lepoto naše slovenske zemlje tja do sive Pece. Polni veselja smo se vračali proti domu k počitku, da prerojeni vstanemo in z novimi močmi primemo za delo. Javornik Izredni občni zbor , podružnice NSZ na Sl. Javorniku se vrši v nedeljo, dne 14. maja ob 9. uri dopoldne v prostorih Sokolskega doma na Kor. Beli. Poleg drugih važnih vprašanj organizacije, se bo obravnavalo tudi vprašanje pri KID. Dolžnost tovarišev je, da se izrednega občnega zbora zanesljivo in točno udeležijo. Tovariše opozarjamo, da je zbirališče ob 13. uri pri Sokolskem domu na Kor. Beli in se nato priključimo izletnikom z Jesenic ter gremo skupaj peš v Žirovnico. Povratek poljuben. Tovariše naprošamo, da se tega skupnega majni-škga izleta zanesljivo udeleže. Obiskovalci je knjižnice NSZ opozarjamo, da se je pričelo s I. majem s po-sojevanjem knjig samo v jietkih. Ob nedeljah se knjige ne izposojujejo. Knjižnica je odprta vsak petek od 19. do 21. 1 Knjižničarka. Luče Ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Lučah se je vršil v nedeljo dne T. maja t. 1. Udeležba je bila dokaj dobra in je bil izvoljen za predsednika tov. Breznik Ivan, podpredsednika Albin Lojen, tajnik Žagar Anton, blagajnik Pustoslemšek Jožef, odborniki pa: Anton Lojen, Metulj Viktor, štiglič Jožef, Prepadnik Franc, Jež Jakob, Matijovc Vinko in Urh Viktor. Za revizorja tov. Prodnik Franc in Robnik Jakob. Namestnika tov. Matijovc Franc in Erjavc Martin. Želja delavstva je bila, da bi s solidarnim nastopom izboljšali in popravili kri-\ ice, ki se gode našomu delavstvu. Novi podružnici NSZ želimo obilo trpeli a. Na vprašanje-odgovor Martin L., Lašče. — Moji sestri je umrl mož, ki je bil invalid in ki je dobival tudi invalidnino. Kakšne pravice ima sedaj moja sestra — vdova po invalidu? — Poslali ste nam premalo podatkov, da bi Vam lahko tudi točno in podrobno odgovorili. Predvsem nam niste povedali, koliko je imel umrli invalid1 invalidnine in v kateri draginjski razred je bil uvrščen. Rodbinska doklada po smrti invalida znuša din 1056.— letno in k temu še draginjske doklade, ki znašajo n. pr. v drugem draginjskem razredu za vdovo 60 din mesečno, za otroke do dovršenega 16. leta, če se šolajo do 23. leta starosti, po 30 din mesečno. Poleg te ugodnosti predvideva uredba tudi invalidnine in doklade za starše in celo za nedoletne brate in sestre, ako invalid ni zapustil ne žene in ne otrok in ne staršev. Po smrti invalida pripade rodbini za pogrebne stroške trimesečna invalidnina in doklada za umrlega. Ako se vdova invalida poroči, se ji izplača po poroki dvoletna invalidnina z doklado vred kot dota. Isto velja tudi za hčerke invalidov. Sevea potem ugasne za dotičnega nadaljnje prejemaje rodbinske invalidnine. Zima OSTANKI Pomlad Mariborskih tekstilnih tovarn, pristno-barvni brez napak, in sicer: Paket Serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ceno T/l Din 100.—, T/2 Din 130.—; pri naročilu prosim navedite barvo. — Paket serija «Hj vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v naj-lepših vzorcih Paket Din 136.—. Paket Serija Z/4 250.—, Z/5 300— Din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80.—, 100.— in 120,— Din. Vsak paket poštnine prosto, pri odvzemu dveh ali več paketov primeren popust! Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcev^ na razpolago. — Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Razpošiljalnici «Kosmos», Maribor, Kralja Petrn trg. NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNOVARNI ZAVOD MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA STANJE VLOG PREKO DIN 420,000.000 — LASTNE REZERVE NAD „ 26,000.000.— DOVOLJUJE POSOJILA PROTI VKNJIŽBI ZA VSE OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4*—, četrtletno Din 10-—, polletno Din 2